OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1999 5000007025,5 COBISS e | LETO XXI - številka 5 - MAJ 1999 - cena 200 SIT Ceri kev na Gori 01 4 jki obnovljena Cerkev sv. Križa na 733 metrov visoki Gori Oljki dominira nad Savinjsko in Šaleško dolino in je vidna daleč naokoli. Njen sijaj pa je v desetletjih zbledel, posebno njeno zunanjost je močno načel zob časa. Tega so se posebno dobro zavedali v župniji Polzela, kamor ta cerkev spada. Pred dvema letoma so sprožili akcijo za obnovo. V nedeljo popoldne pa so svoja prizadevanja kronali s slovesnostjo, ki se jo je udeležilo mnogo vernikov ob blizu in daleč. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je blagoslovil obnovitvena dela . Kot je povedal domači župnik lože Kovačec, so obnovili fasado in sanirali streho, uredili električno napeljavo in razsvetljavo, pripravili elektronsko varnostno zaščito, utrdili nabrežino in obnovili obzidje. Prizadevnost vseh tistih, ki so aktivno sodelovali, in tistih, ki so prispevali finančna sredstva, teh pa je bilo precej tudi iz sosednjih župnij, je pred blagoslovitvijo pohvalil tudi sam škof. V imenu cerkvenega sveta je govoril dr. |anez Cukjati, ob koncu pa se je še enkrat zahvalil vsem župnik lože Kovačec. Poudaril je, da so z darovi zbrali 16 milijonov tolarjev, kar je še posebno razveseljivo zato, ker niso postavljali nobenega zneska, tudi niso iskali botrov, temveč so bili vsi darovi zbrani na osnovi presoje darovalcev. Cerkev sv. Križa na Gori Oljki tako ostaja še naprej simbol Savinjske doline, ki sedaj tudi zaradi nočne razsvetljave kaže pot popotnikom dan in noč. V soboto pa je bilo v cerkvi prvo srečanje pevskih zborov iz občine Polzela. Na njem je sodelovalo devet cerkvenih in posvetnih zborov. Tone Tavčar Maj je lep mesec zaradi več razlogov: začne se praznično, s kresovi, srečanji in izleti v naravo, pomlad v maju ne more več skriti svojih čarov, sonce pa čarobno deluje tudi na ljudi in njihovo razpoloženje. Majsko vreme je letos sicer bolj muhasto, a kot kaže bo vse letošnje leto bolj nepredvidljivo in nestabilno. V maju potekajo res številne prireditve in na mnogih nastopajo otroci, ki so ta čas kljub naporom v šoli z mislimi že pri počitnicah. Kaj seje dogajalo konec aprila in v prvi polovici maja v Spodnji Savinjski dolini smo povzeli v majski številki Savinjčana, v kateri poleg vsega precej razmišljamo o turizmu, predstavljamo vam žalskega podžupana, pišemo o gospodarstvu v preteklem letu, seveda pa smo obiskali tudi številne prvomajske, kulturne in druge prireditve, na primer prvo dirko oldtajmeijev na Vranskem. Da bo maj še boljrazigran, pa se udeležite športnega dneva v Žalcu, za katerega objavljamo vabilo na športni strani. Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci 33. kroga žrebanja: 1. Ana Rifei, Loke 19/a, Mozi(|e 2. Marija Raonič, Podvrti 92, Braslovče 3. Štefan Golobič, Vransko 15 C Branko ZOTTEL, s.p. Ulica Žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tel.: 710-13-70 Tel. in faks: 715-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine 3 PRESELILI SMO SE V ŽALEC Ulica Žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tel.: 710-13-70 Tel. in faks: 715-484 Mariborski škof dr. Franc Kramberger v spremstvu duhovnikov žalske dekanije ob blagoslovu. 9 770353 851 00 Naslednja številka bo izšla 23. junija 1999 VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 -100 Hi r*OT RIBA Z RIBJIH' ^ MAJ 1999 Savinjčan Dogodki OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE c sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov razglašenih z občinskim odlokom v proračunu 1999:5.000.000 SIT lastnik kulturnega spomenika ali njegov Upravičenec: Vlogo na razpisnem obrazcu, ki ga dobite na Oddelku za gospo- j darstvo in negospodarstvo občine Žalec, Savinjske čete 5, soba 52, : tel: 715-313 (int269 ali 240) oddajte najkasneje do 10. junija j 1999 v zaprti ovojnici s pripisom “kulturna dediščina”. j Izbor vlog za sofinanciranje bo opravila posebna komisija, ki jo : je imenoval župan občine, po veljavnih kriterijih. ¥ Upravna enota Žalec se je letos ponovno odločila za izdajo kataloga prodajaln lastnih izdelkov. Predstavitev kataloga bo jutri (v četrtek) ob 18. uri v hotelu Žalec. Ob tej priložnosti se bodo ponudniki lastnih izdelkov predstavili tudi z razstavo in modno revijo, večer pa bosta z glazbo popestrili Jerneja Jager in Urška Dolar. K. R. UMETNOST ČUTENJA Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, Občina Žalec in Hotel Žalec prirejata v letu slovenske kulinarike in vina prireditev s pomenljivim naslovom umetnost čutenja. Gre za projekt, kjer bodo sočasno ponudili bogatejšo turistično ponudbo. Ta se bo izrazila v spletu likovne umetnosti ter večera savinjsko štajerske kulinarike, kjer ne bo manjkalo tudi odličnih štajerskih vin. Tako bo v četrtek, 17. junija, pod okriljem Zavoda za kulturo v Savinovem likovnem salonu otvoritev razstave slikarja domačina Dareta Zavška. Dva dni kasneje bo v Hotelu v Žalcu enološki in gastronomski večer, kjer se bodo častilci likovne umetnosti ter ljubitelji slovenske hrane in vina poklonili slovenski nacionalni identiteti in kulturi. RAZSTAVA Pod pokroviteljstvom občine Žalec bo Galerija Oskar Kogoj 11. junija ob 19 uri odprla razstavo najnovejših kolekcij s poudarkom na vrčkih Zelenega zlata namenjenih pitju piva. Poleg razstave bo tudi predstavitev monografije Oskarja Kogoja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1999 I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj občine Žalec 1. GRB OBČINE ŽALEC Grb Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETO OBČINE ŽALEC Plaketo Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih. Plaketo občine Žalec lahko Občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec. Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. n. Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način. ni. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika - datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti društva Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: - kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: - kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje; Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske ¿te 5,3310 Žalec do 31. maja 1999. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA Na ustanovni skupščini Lions kluba Žalec (z leve): Drago Medved, /ure Matjaž in gostitelj Samo Premik Lionistični duh po Savinjski dolini Sredi aprila je bil v klubskih prostorih nad gostiščem Marjola v Žalcu ustanovni sestanek Lions kluba Žalec. Okoli 30 ljudi se je odločilo (ne pa še tudi priseglo), da bo poskušalo narediti čim več dobrega tudi kot del svetovnega več milijonskega lionističnega gibanja. In to v odnosih pristnega medsebojnega sodelovanja in prijateljskega zaupanja, ki ga narekuje lionistični kodeks. Njihov slogan "Mi služimo" pa nazorno opredeljuje osnovno misel giban- ja - pomagati drugim (poseben poudarek pri tej pomoči imajo slepi in slabovidni) in to največkrat na tistih področjih, kjer odpove država. |e pa še kako pomembno, da si Lionsi pomagajo tudi med seboj. Pri oblikah pomoči gre tako za materialno kot za moralno podporo, zanimivo pa je, da ravno male pomoči, mala zadoščenja, po mnenju starih članov Lionsov, lahko nudijo res velika zadovoljstva. Vojko Zupanc OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC Obvestilo o letovanju v letu 1999 OBČINSKA ZVEZA DPM Žalec obvešča, da bo organizirala letovanje osnovnošolskih otrok za območje "bivše" občine Žalec na Debelem rtiču od 4. julija do 12. julija 1999. Otrokom bo zagotovljena celodnevna zdravstvena oskrba ter razne športne in druge aktivnosti. Prednost pri letovanju imajo otroci z zdravstveno in socialno indikacijo. Obenem Komisija za letovanje otrok objavlja razpis za delo vzgojiteljev na letovanju: -1 pedagoški vodja -10 vzgojiteljev - 2 plavalna učitelja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave do 8. junija 1999 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom "Letovanje 99". OBČINA PREBOLD JAVNI RAZPIS Občina Prebold, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje proizvodnje hmelja, koruze, pšenice in travinj ter osemenjevanja in zavarovanja telic in krav. Javni razpis je namenjen vsem, ki so razpisano proizvodnjo prijavili tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obrazcu “Podatki o Prijavi na javni razpis je potrebno priložiti obrazec “Podatki o kmetijskem gospodarstva’ in prijavo v zaprti kuverti poslati v desetih dneh po objavi v časopisu Savinjčan na naslov: Občina Prebold, Hmeljarska cesta 3,3312 Prebold - a pripisom ‘javni razpis - Predsednik odbora Matjan Ribič Vinke Debelak “POČITNICE 99” MAIO DRUGAČE Predšolske in šolske otroke vabimo, da se udeležijo programov: 1. počitniški program ANKARAN 99 - PRIDI, OTROK MO| v času od 5. do 11. julija 1999 in 11. do 17. julija 2 počitniški program ORATORij 99 - PRIDI, OTROK MO| za predšolske in šolske otroke v času od 1. do 4. avgusta in 16. do 20. avgusta 1999. Kraj: ŽUPNI1SKI DOM V LIBOJAH Prijave se zbirajo za: - Ankaran 99 do 15. junija 1999 oz. do zasedbe mest - Oratorij 99 do 25. julija 1999 oz. do zasedbe mest. Prijavnice in dodatne informacije dobite pri župniku Jožetu Planincu v Župnijskem uradu Griže, tel.: 063/710 01 30 ali 0609 625 703 in faksu 063/710 01 31. Župnijski urad Griže Sap 8£$HB3aazn?.99 ob 16.00 ha vzlctfcvi Kaj?) j a vas pri Prebolim LETALSKI MITING IN SREČANJE LETALCEV Preorani prireditve* -predstavitev ultra lahkih plovil, -predstavitev motornega padalstva, -predstavitev radijsko vodenih modelov, -skupinski krožni prelet. -tekmovanje v pridanem pristajanju. Po mitingu bo vrtna veselica z ansamblom -IZVIR- BOGAT SREČOLOV (Chamaecyparis pisifera "Filifera"), kitajski brin (juniperus chinensis “Hetzii"), hortenzije (Hydrangea macrophylla), potonike (Paeonia sp.), skobotovec (Phyladelphus coronarius), lovorikovec (Prunus laurocerasus), japonski šipek (Rosa rugosa), medvejko (Spiraea x vanhouttei) in brogovite (Viburnum sp., Viburnum plicatum "Mariesii", Viburnum rhytidophyl-lum). Skladno povezujejo stavbe z okoljem in skušajo zliti staro z novim v ubrano celoto. Med dvorcem in novimi stavbami raste še nekaj starih lip in rdečelistna bukev. Lesna goba jo je tako uničila, da ji ni več pomoči. Zraven nje so posadili novo. Tu velja omeniti še okrasno jablano (Malus floribunda), stebraste kleke (Thuja occidentalis "Columnaris") ter stebrasto rumeno tiso (Taxus baccata “Fastigiata Aurea"). Ogledali smo si malone vse. Ko se vračamo, namenimo pozornost še ogromni japonski kutini (Chaenomeles japónica) pod škarpo ob cesti. Na drugi strani ceste se, preko gabrove žive meje, razprostira travnik. Nekdaj je bil tu sadovnjak z visokodebelnimi jablanami. Ob njegovem vznožju, že skoraj v dolini, je bila nekdaj vrtnarija, ki pa so jo pred leti opustili. Kapela na pokopališču Počasi se spustimo po cesti, po kateri smo prišli, do naselja. Če imamo čas, si na pokopališču na Polzeli ogledamo še neogotsko kapelo z grobnico rodbine baronov Pongratz-ov. Znotraj obzidanega prostora so jo postavili leta 1900, v njeni okolic pa posadili nekaj dreves. Zdaj odrasla drevesa dajejo temu kotičku še poseben mir. Rdečelistna bukev raste tu, pa lipe,... Tako kot dvorec s parkom dominira nad naseljem, tako tudi kapela z nekaj drevesi obvladuje mali pokopališki prostor. Postala je del njega in ostala neločljivi del kulturne krajine. Dvorec in novejši objekti ter park so danes namenjeni Domu za starejše občane. Ker je celoten kompleks naseljen in ima svojo funkcijo, živi ob njem tudi park. Ta je kljub nekaterim spremembam vreden našega obiska, je zgledno vzdrževan, v njem pa že nekaj let pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja potekajo obnovitvena in restavratorska dela. Prav tako so zgledno obnovljene vse zgodovinske stavbe v tem prostoru. Dvorec s parkom in kapela ob njem, ter kapela na pokopališču, so zaščiteni in z občinskim odlokom razglašeni za umetnostne in arhitekturne spomenike. Besedilo In fotografije: Uroš Govek MU 1999 Kilim Borštani so po končani spevoigri, ki je zelo navdušila občinstvo, predstavniku Kulturnega društva Ivan Cankar izročili /■* / ' 1 Lf'ieth.e v iU4«0' i Kaj vas čaka v prihodnjih tednih v domačih kinematografih? Najprej bo tukaj v filmskem gledališču drama Kena Loacha IME Ml |E JOE, zgodba o ozdravljenem alkoholiku, ki se nauči uživati življenje ob strani socialne delavke Sarah, obenem pa dela kot nogometni trener. In ravno tam se stvari začno odvijati po zlu: eden njegovih igralcev je zadolžen pri lokalni mafiji in da bi mu |oe pomagal, začne šefu mafije delati določene usluge ... pri čemer pa pade pod pritisk, zaradi katerega je v nevarnosti, da znova poseže po steklenici. Moram priznati, da si filma (še) nisem ogledal, vem pa, da je glavni igralec Peter Mullan dobitnik Zlate palme leta 1998 v Cannesu prav za ta film, Ken Loach pa je znan režiser občutenih filmov, v katerih svoje junake, ki jih tarejo povsem življenjski problemi, obravnava z veliko mero razumevanja ter smisla za podrobnosti. Potem je tukaj PAST ZA STARŠE. Ste kdaj brali Ericha Kaestnerja? Poleg Emila in detektivov je spisal tudi popularno knjižico z naslovom Dvojčici ... o dekletih, ki se spoznata na počitnicah in ugotovita, da sta si ne le podobni, temveč povsem enaki - kot da bi se gledali v ogledalo. Kmalu ugotovita, da to ni naključje. Ena od njiju živi sama z očetom in druga sama z mamo in logična ugotovitev, ki sledi, je ta, da sta njuna starša nekoč bila par in da sta onidve pravzaprav sestri. Da bi dekleti dognali, zakaj sta se starša sploh ločila, zamenjata garderobo, obnašanje in mesti ... kar povzroči nešteto zmešnjav ... nazadnje pa celo dosežeta, da se starša zopet pobotata. Simpatična zgodba je že od nekdaj bila simpatična tudi filmarjem in Hollywood je že leta 1961 posnel svojo verzijo, v kateri je glavno vlogo igrala Hayley Mills. (To verzijo ste morda pred kratkim lahko videli na Kanalu A.) Vmes se je pojavilo še nekaj dvojnikov, sedaj pa prihaja že omenjeni film z Dennisom Qiraidom (Mikrokozmos, Zmajevo srce) in Natasho Richardson v glavnih vlogah ... z dodatkom male Lindsay Lohan v dvojni vlogi obeh sester. Ste pripravljeni na družinski obisk kinematografov? Tukaj imate enkratno priložnost - na deževen dan je lahko takšno početje boljše kot izlet. Ne tako zelo družinski film pa je VZORNI UČENEC oziroma Apt pupil, drama, posneta po zgodbi Stephena Kinga, za katerega že ni več možno dejati, da je preprosto kralj grozljivk, temveč je že kar ena od legend moderne ameriške književnosti. In verjetno eden od rekorderjev po številu filmov, posnetih po njegovi prozi. Vendar se vam tukaj ni potrebno preveč bati pošasti ali litrov prelite krvi. Apt pupil izhaja iz zbirke Different sea-sons (iz katere je prišel tudi odličen film Stand by me), ki je bolj lirična kakor pretirano krvos-esna. No, relativno. Osebno se bolj bojim pošasti v človeški podobi in ravno o takšnih gre v tem filmu. Brad Renfro (Klient) igra navadnega podeželskega najstnika, ki slučajno odkrije, da je eden od njegovih someščanov, lan McKellen, bivši nacist - zločinec iz koncentracijskih taborišč. Toda fant tega ne pove naprej. Namesto tega se odloči, da bo odkritje zadržal zase ... in da bo poskusil odkriti, kaj je sedanjega starca gnalo v tedanje odločitve. Da bi ta namen izpolnil, starca izsiljuje ... pa vendar je vprašanje, kdo se tukaj igra s kom, kajti fant počasi, a zanesljivo pada pod nacistov vpliv. Kdor se z ognjem igra, od ognja tudi nastrada, pravi stara ljudska zloženka, jaz pa bi v zvezi s tem filmom dodal še tole. Vas zaplet kaj spominja na nedavne dogodke v Koloradu? In še na mnoge druge primere, ko so z rasizmom in nacizmom prežeti najstniki pobili svoje sošolce in postavljali bombe v šolah? Pravim vam, pisatelji so včasih preroki. Če smo se že dotikali grozljivk, tule je nekaj bolj klasičnega. NOČ ČAROVNIC 2 je posneta kot nekakšno nadaljevanje kultnega filma režiserja johna Carpenterja (nazadnje Vampirji) Halloween. Dvajset let pozneje bi se naj dogajala zgodba psihopatskega Michaela Myersa... ki znova strahuje in mori. Naj vas opomnim, da se je tale film zgodil najbolj po zaslugi odličnega blagajniškega uspeha filmov kot Krik 1 in 2 ter Vem, kaj ste počeli lansko poletje, "najstniških hororjev", za katere je bil predvsem zaslužen scenarist Kevin Williamson ( kdor je gledal pravkar minulo nadaljevanko Simpatije na Kanalu A, naj dvigne roko! Da, tudi to zadevo je prispeval isti človek). Hollywoodska logika je, kar se teh stvari tiče, povsem predvidljiva. Ko se pojavi en film s tematiko, ki vleče, je takoj zraven kup preračunljivcev, ki tematiko spremenijo v formulo - kravo molznico. Kar se dogaja, dokler neodvisnež ali entuizast ne odkri- je nekaj novega, potem pa se zgodba ponovi. Nekako v tem stilu je Noč čarovnic. Predvsem upoštevanje formule. Steve Miner je režiser, jamie Lee Curtis ponovno kriči... ČRNA MAČKA, BEU MAČKON je zadnji film Emirja Kusturice (Dom za obešanje, Podzemlje), za katerega je dobil Srebrnega beneškega leva 1998. Zgodba o Matku, malem lažnivcu, ki bi rad obogatel, in se zato zaplete v umazane posle z lokalnim mafi-jašem (se motim ali pa je poslednje čase ogromno filmov o ljudeh, ki se zapletajo v sumljive posle z lokalnimi mafijaši? Poleg dveh, o katerih sem pisal, so tukaj še Kvartopirci... ali govorimo o mafijskem trendu?), pa ga ta seveda ogoljufa, in če si hoče Matko rešiti golo življenje, mora privoliti v poroko svojega sina z mafijaševo hčerko. Ali hčerka ljubi njegovega sina? Ne. Ali njegov sin ljubi drugo? Da. Zaplet se na poroki ne konča, temveč se sprevrže v komično farso... za moj okus sicer zelo predvidljivo in preveč burleskno, drugače pa je to predvsem zelo svojski Kusturičev film, z le njemu lastno cigansko poetiko in posameznimi abstraktnimi detajli. Predvsem za oboževalce in jugo - nostalgike igrajo Bajram Severdžan, Florijan Ajdini, Branka Katia... in še posebno opozorilo, pri glasbi je pomagal dr. Nelle Karajlič - se spominjate Zabranjenog pušenja? NOVIČKE: Ko smo že bili pri Stephenu Kingu, končuje se - ali pa je že končano - snemanje filma po še enem njegovem romanu Zelena milja (The Green mile), zgodbe o dogajanju na zaporniškem oddelku, kjer so zaprti le zločinci, ki čakajo na električni stol, in enem zelo nenavadnem jetniku, ki se pridruži skupini. Dogajanje vključuje tudi izredno pametnega miša ter zdravljenje s polaganjem rok. Tom Hanks igra med ostalimi. V Londonu je bila pred kratkim premiera filma Nothing hill, simboličnega nadaljevanja filma Štiri poroke in pogreb, istih ustvarjalcev, igrata Julia Roberts ter seveda Hugh Grant. Po Evropi pa bo kmalu pričel igrati najnovejši film Sandre Bullock z naslovom Forces of nature, njen soigralec pa je tokrat Ben Affleck, nekdanji ko-scenarist in soigralec Mattu Damonu v Dobri Will Hunting ... ki se bo kmalu pojavil v Žalcu in okolici v že prej omenjenih Kvartopircih. PETER ZUPANC Dan kulture ob občinskem prazniku Obleka naredi človeka Soboto, 24.aprila, bi Taborčani brez pretiravanja lahko proglasili za Dan kulture. Dom krajanov je namreč od 16. ure dalje pozno v noč vibriral od petja, glasbe, smeha in še česa. Za takšno vzdušje je poskrbelo Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor s svojimi gosti iz zamejstva, pred tem pa vsi drugi, z županjo Vido Slakan na čelu, ki so sodelovali v programu 1. osrednje občinske proslave, ki je znova pokazala vse bogastvo kulturnega snovanja, še posebno petja, v tem kraju pod Krvavico. Na proslavi, na kateri so bili prisotni tudi gostje iz zamejskega Boršta in Zabrežca, sedanja župana občin Žalec in Vransko, Lojze Posedel in Franc Sušnik, bivši žalski župan prof. Milan Dobnik in drugi, so dvorano najprej napolnili s petjem člani moškega pevskega zbora pod vodstvom Milana Lesjaka. Zatem je zapel Moški pevski zbor in nato še mešani pevski zbor Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, ki ju že 10 let vodi zborovodja Milan Kasestnik Vse to petje pa je dopolnil še šolski pevski zbor OŠ Vransko, ki ga že nekaj časa zelo uspešno vodi Manja Majcen. S petjem in glasbo se je občinstvu predstavila še kan-tavtorica Alenka Lesjak in varovanci njene zasebne glasbene šole LALA ter otroci iz vrtca in podružnične šole Tabor. Slednjim je županja Vida Slakan ob koncu podelila tudi baivni tiskalnik. Tej proslavi je zvečer sledila še spevoigra Obleka naredi človeka, ki so jo občinstvu predstavili gostje- zamejci iz italijanskega Boršta in Zabrežca, s katerimi imajo Taborčani že skoraj tri desetletja prijateljske stike. Pred začetkom predstave, ki je izvrstna komedija, so znova nastopili člani mešanega pevskega zbora Ivan Cankar, ki so Borštane tudi povabili medse. Po spevoigri, ki je dodobra nasmejala občinstvo, je sledila še izmenjava spominskih daril in prijetno družabno srečanje obeh kulturnih društev, Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor in Kulturnega društva Slovenec Boršt-Zabrežec. Ob tem prijateljskem druženju pa je v dvorani znova donela pesem, ki obojestransko zbližuje obe društvi. Občinska proslava in spevoigra sta bila kulturna dogodka, ki se ju bomo vsi, ki smo jima prisostvovali, še dolgo spominjali. Še posebno lepe vtise pa so domov odnesli zamejci, ki jim petje in slovenska beseda morda še več pomenita, saj prav s tem ohranjajo svojo identiteto, svoje korenine znotraj države, ki ni ravno naklonjena manjšinam. D. Naraglav Zveza kulturnih društev Žalec ostaja Zveza kulturnih društev Žalec povezuje 23 kulturnih društev iz Spodnje Savinjske doline. Z ustanovitvijo novih občn, predvsem pa z ustanovitvijo državnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se vloga in naloge zveze spreminjajo, kljub temu pa enotna zveza ostaja. Tako so sklenili na redni letni konferenci Zveze kulturnih društev Žalec, ki je bila prejšnji ponedeljek v kulturnem domu na Polzeli. Konference se je udeležil tudi tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije janez Eržen. Zbrane je v imenu gostitelja -polzelskega kulturnega društva -najprej pozdravil Marko Slokar, sledil pa je krajši kulturni program. Letno konferenco je pričel predsednik Zveze kulturnih društev Žalec Stanko Novak, zbrani pa so za delovnega predsednika konference nato izbrali Iva Lindiča. Poročilo o delu zveze sta podala Stanko Novak in v imenu strokovne službe |ožica Ocvirk. Oba sta delo kulturnih društev, vključenih v zvezo, ocenila kot zelo bogato in uspešno. V Savinjski dolini deluje kar 25 pevskih zborov, ki se vsako leto srečujejo na revijah zborov. Zveza povezuje tudi tri pihalne orkestre. Savinjske rogiste, dva tamburaška orkestra in dve skupini citrarjev. Gledališke skupine delujejo bolj projektno, na reviji pa se ne srečujejo, saj bi bila po besedah ložice Ocvirk srečanja smiselna le, če bi bilo na leto v dolini vsaj pet do šest gledaliških premier. Zato pa je bilo lani zelo uspešno srečanje mladih gledališčnikov. Zvezi še vedno ni uspelo oživiti lutkovne dejavnosti, na plesnem področju pa sta najuspešnejši šempetrska folklorna skupina in skupina za izrazni ples Šlauf iz Žalca. Na likovnem področju je najpomembnejša prireditev vsakoletna Kolonija prijateljstva na Polzeli. Zelo razvejana je dejavnost šolskih kulturnih društev. Prek zveze so bile organizirane tudi mnoge prireditve, ki so presegle meje nekdanje občine Žalec. Po dveh letih priprav na Zvezi kulturnih društev je bil lani ustanovljen Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki deluje kot javni zavod in je vladna institucija. Ta je prevzel vsa strokovna in operativna opravila, ki jih je prej izvajala zveza. Zato se je tudi na letni konferenci pojavilo vprašanje, ali je nadaljnji obstoj zveze smiseln. Stanko Novak je poudaril, da ima povezovanje kulturnih društev dolgo tradicijo, medtem ko je država ustanavljala in ukinjala razne državne institucija in organizacije, ki naj bi skrbele za ljubiteljsko kulturo. Tudi sklade lahko naslednji kulturni minister ukine, zveze pa ne more, je med drugim menil Stanko Novak. Zveza mora zato delovati povezovalno, pomagati pa vsakemu društvu, ki bi se morda znašlo v težavah pri svojem delovanju. Tudi ustanovitev nove zveze -Zveze kulturnih društev Savinja občine Žalec, v katerem je 12 društev z območja nove občine Žalec, ne ovira delovanje savinjske zveze. Kot je menil janez Eržen se bodo kulturna društva verjetno povezovala še v nove zveze, ne samo v okviru novih občin, pač pa tudi na primer po dejavnosti - na primer v zvezo likovnikov Slovenije in podobno. Glavna vloga zveze kulturnih društev Žalec torej ostaja povezovanje in sodelovanje pri organizaciji prireditev, čeprav lastnih finančnih virov ne bo več imela. Podrobnejši program dela bo izdelal izvršni odbor. Na letni konferenci so še za 4 leta podaljšali mandat dosedanjim članom izvršnega in nadzornega odbora. Sledila je podelitev priznanj in plaket zveze. Predsednik zveze Stanko Novak in predsednik strokovnega odbora za statutarna in kadrovska vprašanja Miran Krajšek sta podelila 14 priznanj in več plaket. Plakete so prejeli: bronasto - Anton Lah s Ponikve, srebrni - Kulturno društvo Braslovče in Marko Slokar s Polzele, zlato pa kot najstarejši aktivni ljubiteljski gledališki igralec Avgust Dobriha iz Prebolda. K. R~ Nastopilo 806 mladih pevcev Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec in I. osnovna šola Žalec sta pripravila prvo območno revijo pevskih zborov osnovnih šol iz šestih občin Spodnje Savinjske doline. Revija je bila pod naslovom Lepša je pesem - lepši je dan v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Potekala je v dveh delih, skupaj pa je nastopilo 12 otroških in 8 mladinskih pevskih zborov, ki jih vodi 13 zborovodij. Otroški zbori so bili iz OŠ Žalec, Braslovč, Vranskega, Petrovč, Prebolda, Griž, Šempetra in podružnične šole Liboje in Velike Pirešice - Galicije. Mladinski pevski zbori pa so bili iz OŠ Braslovče, Petrovč, Žalca, Polzele, Griž, Vranskega, Prebolda in Šempetra. Izbor pesmi je bil zelo širok, posamezne pesmi so bile tudi zelo zahtevne. Nastopi so pokazali dokaj visoko raven otroškega in mladinskega petja, kar zagotavlja, da se bo zborovsko petje v Spodnji Savinjski dolini tudi v bodoče nadaljevalo. T.Tavčar 40 let Moškega pevskega zbora Petrovče V aprilu je MPZ Petrovče praznoval 40. obletnico delovanja. Zbor je bil ustanovljen Ietal958 in je neprekinjeno deloval do leta 1978. Po dveletni prekinitvi je leta 1980 zopet začel z vajami in nastopi. Umetniški vodja zbora je bil Ivan Gostečnik, zadnjih šest let vodi zbor Meta Degen-Berk. Trenutno pa jo nadomešča •energična Marija jakomin. Predsednik zbora je bil do leta 1978 Rado Lipovšek, od leta 1980 dalje pa Konrad Podbregar.Od ustanovitve zbora do danes pojeta v njem Stanko Klinc in Rado Lipovšek. Za svoje delo je MPZ Petrovče prejel več odlikovanj, med kateri- mi velja omeniti: - zlato plaketo KS Petrovče za 30- letnico delovanja, - bronasto plaketo za petletno redno sodelovanje v Šentvidu pri Stični, - zlato plaketo za petnajstletno udeležbo v Šentvidu pri Stični, - zlato značko za sodelovanje pri Iskrah ustvarjalnosti v Šempetru 1988 in pa plaketo ob obtvoritvi obnovljenega gasilskega doma Dobriša vas -Petrovče. Slavnostnega koncerta se je udeležil tudi župan občine Žalec g. Posedel s soprogo. Predsednica občinskega sklada za ljubiteljsko dejavnost ga. jožica Ocvirk je pevcem podelila Gallusova priz- nanja. Bronasta so prejeli: Branko Štoklasa, Vinko Ropars, Zdravko Logar in Tomaž Lakner. Srebrno Gallusovo priznanje: Marko Reberšak, Gregor Kosec, Franc Reberšak in Aleš Dolžan ter zlato Gallusovo priznanje: Mirko Koprivnik, Zlatko Kerčmar in Vadimir Cocelj. Seveda ne gre pozabiti odličnega vodstva programa, ki so ga zaupali Celjskemu dramskemu igralcu Borutu Alujeviču. S svojo duhovitostjo je dal koncertu svojevrsten čar. Številni sponzorji in skoraj polna dvorana v Petrovčah sta nedvomno dokaz, da ljudje še radi prisluhnejo zborovskem petju, obenem pa spodbuda za nadaljne delo MPZ Petrovče. A. T. |. Utrinek s komedije Namišljeni zdravnik V Galiciji Namišljeni zdravnik V zadnjih treh sezonah se je na ljubiteljski gledališki sceni uspešno predstavljala Gledališka skupina Kulturnega društva Galicija. 8. in 9. maja pa se je domačemu občinstvu predstavila z novim delom, in sicer komedijo v treh dejanjih, avtorja Hansa Wiegla, Namišljeni zdravnik. Besedilo, ki ponuja izredno dinamično igro, je skupina skrbno vadila od lanskega decembra. Režiserka Jožica Ocvirk je s skupino izredno zadovoljna, saj je bila iniciativnost sodelujočih tokrat nad pričakovanji, kar se zagotovo odraža tudi pri celostni pripravi igre, ki je potekala z ljudmi, ki jih odlikuje poleg natančnega dela tudi disciplina -tako v igralskem ansamblu kot v tehnični skupini. V predstavi sodelujejo: Peter Vipavec - Harry, Marjan Žagar -Pat, Vida Lindič - Nellie, Liljana Ograjenšek - Peggy, Dejan Brežnik - Frank, Stanka Pečnik - Mimi, Ivo Lindič - dr. Hladny, Simon Arnšek -luč, Irena Založnik - šepetalka. Zamisel za sceno in kostume je idejno prispevala režiserka Jožica Ocvirk. T. Tavčar Pisatelj Primož Suhodolčan med svojimi bralci mJ ■ * ;r ~ w wSMslalsL ¡Mllfel H OŠ Braslovče Podelili 318 bralnih značk Na OŠ Braslovče še vedno zelo radi berejo. Pomembna motivacija je, po mnenju učiteljev, tekmovanje za bralno značko. Prireditev ob podelitvi le-teh pa je slovesen dogodek, ki ga popestrijo s povabilom enemu od znanih pisateljev, pesnikov ali ilustratorjev. Na letošnji podelitvi, ki je bila prejšnji konec tedna, jih je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan. Njegove knjige so bile namreč med tistimi, ki so jih učenci brali za bralno značko. Pisatelj je prisotnim prikazal knjigo kot zanimivo in zabavno doživetje, tekmovanje za bralno značko pa vredno sodelovanja. Učencem, ki berejo že osem let, je osebno izročil priznanja. Učenci dramskega krožka pod vodstvom Mirjam Horvat so se predstavili z odlomki Suhodolčanovih uspešnic Kolesar naj bo in Košarkar naj bo. Na tej OŠ so v koraku s sodobno tehnologijo, ki jo ponujajo pri pouku in interesnih dejavnostih vsem učencem, a ne zanemarjajo knjige in njene vloge pri celostnem razvoju otrok. Podelili so 315 bralnih značk, od tega 243 na matični šoli, 35 na podružnični šoli Gomilsko in 37 v Letušu, kjer so bralno značko osvojili vsi učenci. T.Tavčar Moški pevski zbor Karla Viranta KD Braslovče, ki ga zadnjih 12 let vodi Marko Slokar Braslovški pevci prepevajo 40 let S pesmijo v pomlad so naslovili člani moškega pevskega zbora Karla Viranta, Prosvetnega društva Braslovče, svoj samostojni koncert, ki so ga pripravili ob 40-letnici delovanja tega zbora. Koncert je bil v dvorani Zadružnega doma Braslovče, gost večera pa je bil kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina iz Žalca. Ob začetku delovanja je moški pevski zbor štel 35 pevcev, vodil pa ga je Karel Virant, ki je to delo opravljal vse do leta 1972. Od takrat dalje ga je vodil Ivan Marovt, od leta 1987 pa Marko Slokar. V spomin na prvega pevovodja in soustanovitelja zbora, Karla Viranta, so braslovški pevci svoj zbor poimenovali po njem. Zbor sodeluje na pevskih revijah, gostuje širom naše domovine in v zamejstvu in prireja samostojne koncerte in sokon-certe ter sodeluje na prireditvah v domačem kraju. Zbor šteje 25 pevcev, prepeva pa domače ljudske pesmi, umetne in tuje, skratka repertuar je zelo obsežen. Kot zanimivost naj povemo, da je v zboru 7 pevcev, ki prepevajo 30 in več let, 6 pa je takih, ki so v zboru vseh 40 let. Predsednik zbora, Franci Kumer, je med temi in je za svoje 40-letno petje in predsednikovanje prejel posebno priznanje. T. Tavčar iiiiiiMrm Nastopajoči v komediji Zadrega za zadrego Na Comilskem Zadreg« za zadrego Dramska skupina Kulturnega društva Gomilsko je po nekaj letnem mrtvilu ponovno pričela z delom. Na pobudo predsednika KD Gomilsko Dušana Tislja in Lucije Blatnik so se lotili Streicherjeve komedije v treh dejanjih Zadrega nad zadrego in jo prvič uprizorili v dvorani Doma Krajanov na Gomilskem. V komediji nastopajo Milan Breznikar, Lucija Blatnik, Marjan Laznik, Rožka Derča, Darja Beloglave, Petra Derča, Anja Tekavc, Matjaž Klančnik, Istok Turk in Aleš Blatnik. Režiser je Tone Kozmelj, šepetalka Metka Turk, sodelujejo pa še Drago Šmid, Nevenka Andoljšek in Ivi Kosem. Na uprizoritev so se pripravljali dobre tri mesece. Predstavo so še ponovili, gostovati pa nameravajo jeseni. T.Tavčar Vsako leto likovni pedagogi osnovnih šol Spodnje Savinjske doline v sodelovanju z Zavodom za kulturo Žalec predstavijo likovno ustvarjalnost učencev z razstavo v Savinovem likovnem salonu. Letos so učenci ustvarjali na temo Mladi razveseljujemo starejše. Razstava je bila odprta prejšnjo sredo, o delu učencev pa je spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Ob tem so nastopili tudi učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. Razstava je na ogled do 28. maja. K. R., foto: j. K. Ammo MAJ 1999 BREZPLAČNE POČITNICE NIKOLI VEC TAKO UGODNO Z LETALOM DO 35% NIŽJE CENE BRAZPLAČNO ZA OTROKE DO 12 LET! AKCIJA DOBERDANOV SONČEK - DUBROVNIK ALI KORČULA LADJA - LETALO (odhod 25. in 29. junij) 5 DNI 28.800 SIT, 9 DNI 35.500 SIT (+ takse). MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV, GOTOVINSKI POPUST! AKCIJA HOTEL ALBATROS* - letalo + polpenzion od 48.000 do 59.000 SIT + takse vse sobe s klimatsko napravo, TV, mini barom PRVI OTROK do 12 LET GRATIS TENIS GRATIS! ČE VAM KDORKOLI PONUJA BREZPLAČNE POČITNICE ZA BOLJŠO PONUDBO V SORAZMERJU MED KVALITETO IN CENO, JE PONUJENI PROGRAM IDEALNA PRILOŽNOST, DA CA PRIMETE ZA BESEDO. NOVO CIPER 7 DNI Z LETALOM ŽE OD Šempeter, tel.: 063/70-31-90,063/70-31-960 agencija Celje, tel.: 063/49-00-850 NOV KATALOG ZNIŽANIH CEN DUBROVNIK, CAVTAT, KORČULA, ELAFITSKI OTOKI VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, BREZPLAČEN OGLED DUBROVNIKA, PRIPOROČAMO ZA DRUŽINE: PEŠČENE PLAŽE OTOKA KOLOČEP 7 DNI Z LETALOM 36.000 SIT - 59.000 SIT + takse PRVI OTROK BREZPLAČNO! Spoznavajmo Savinjsko dolino Slovenski turizem že čuti posledice vojne. Tujci, ki očitno slabo poznajo geografijo, se bojijo bližine vojne. V Savinjski dolini vojne ni čutiti, moteči so le preleti letal, ki pa smo se jih že tudi navadili. Na turistično potrošnjo pri nas bolj vpliva padec standarda, kar potrjujejo organizatorji različnih prireditev. Njihova sezona se je pravkar pričela, večina pa je zaskrbljena, saj je finančni izkupiček negotov, zlasti če vmes poseže še slabo vreme. Da bi vzpodbujali obisk domačih turistov je Center za promocijo turizma zastavil akcijo Vikend kratke počitnice. Akcija je sicer dobro zastavljena, za večji učinek pa bo potrebnega še nekaj časa, zlasti pa več reklame. V Savinjski dolini je možnosti za obisk turističnih in drugih zanimivosti veliko. Kolesarske poti, sprehodi ob Savinji, obiski planinskih postojank, jezera, sakralni in drugi spomeniki in še marsikaj je zanimivega za vikend izlet z družino. Torej, le odločiti se je treba. V tujini so družinski izleti v naravi ob koncu tedna tradicija. Da premalo poznamo svojo bližnjo okolico ugotavljamo že nekaj časa, zato so nedeljski izleti prava priložnost, da jih spoznavamo. Seveda pa bi bila za večji obisk turistov potrebna aktivnejša promocija turističnih krajev in še posebej gostincev. Gostišč s hrano je v Savinjski dolini še premalo, zlasti pogrešamo domačo kulinariko. Zato pa je letošnje leto kulinarike in vina prava priložnost, da bi obogatili jedilne liste z domačimi dobrotami. Za obiskovalce so zanimive « tudi hišne posebnosti, ki pa so žal zelo redke. Kolesarski vzpon na Dobrovlje Kolesarski klub Žalec prireja že 7. vzpon s kolesi 'Letuš -Dobrovlje', ki bo 12. junija 1999, s štartom ob 10. uri. Vpisno mesto bo v Letušu, uro in pol pred štartom. Startnina znaša 1.500 tolarjev. Vzpon bo potekal po asfaltirani cesti, približno 5,6 kilometrov. Start bo skupinski, z merjenjem časa. Obvezna je zaščitna čelada. Vsi, ki jih veseli kolesarjenje, dobrodošli! Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Kam na dopust in kako preživljamo vikende? Prosti čas /e gotovo nekaj najbolj prijetnega, saj ga običajno izkoristimo za sprehode v naravo, izlete, športne aktivnosti, za branje knjig gledanje televizije in mnoge druge aktivnosti. Po delovnem tednu se prav vsakomur prileže pasivni ali aktivni počitek, neka sprememba, ki napolni telesno baterijo, ki da novih moči za naslednji delovni teden. Pri tem je pomembno, da počnemo tisto kar imamo radi, kar nas veseli in razbremenjuje. Vsaj enkrat na leto pa je prav, da si privoščimo daljši dopust, da pozabimo na vse naše skrbi in se predamo naravi, njenim lepotam in aktivnostim, ki jih imamo radi. Naše delo je običajno po takšnem oddihu mnogo bolj plodno in uspešno. V današnji anketi sprašujemo naključno izbrane Savinjčane in Savinjčanke o tem kako preživljajo prosti čas ob vikendih, kaj morda pogrešajo, oziroma kaj si želijo ter kako in kje nameravajo preživeti letošnji dopust? Nataša Černilogar: "Prosti čas H izkoristim za kakšen sprehod ali družabna srečanja s prijatelji in prijateljicami, s katerimi radi zahajamo v lokal Asado pa tudi kam drugam. Prav prijetno pa je ob lepih in toplih dnevih posedeti tudi na kakšni klopci in se prepustiti klepetu s prijatelji. Sicer pa pogrešam, zlasti v Žalcu, razne družabne igre, kjer bi se mladi morda bolj kot sedaj zbliževali. Letos na primer še kresovanja nismo imeli. Mislim, da je Žalec vse bolj pusto mesto. Če je že kaj organiziranega pa je to bolj izjema kot pravilo. Dopust bom sigurno preživela nekje ob morju na hrvaški obali, kakšen vikend pa bom z družbo preživela tudi v Portorožu." Dori Hladin: "Dopust bom preživela skupaj s prijatelji in prijateljicami na hrvaški obali. Ker nas bo več skupaj, bodo tudi stroški na posameznika manjši, to pa je seveda ob plitki denarnici zelo pomembno. Kako preživljam prosti čas ob vikendih? Pravzaprav tako kot veliko mladih, čeprav pogrešam več družabnosti, razne prireditve in aktivnejše dogajanje. Bistveno več tega je v Celju in zato nas ob koncu tedna rado "odnese' tja. Sicer pa grem rada tudi na kakšen sprehod v naravo. Mislim, da bi v Žalcu pa tudi še kje drugje gostinci lahko razmislili o organiziranju plesov na prostem. Prepričana sem, da bi to bila pomembna pridobitev za vse ljubitelje plesa v teh poletnih mesecih. Žalska noč je žal samo enkrat na leto,, res pa je tudi, da je ne bi preveč pogrešala, saj ni ravno po meri mojega okusa, ker se običajno še največ je in pije. Rajši bi imela več raznih glazbenih koncertov. " Anka Krčmar: "Konec tedna naj- H večkrat in tudi najraje preživljam delovno. Če se le da in da nisem v službi, potem najraje vrtnarim. Imamo velik vrt, sadovnjak in še ne povsem dograjeno hišo, tako da mi dela res nikoli ne manjka. Sicer pa povrhu vsega tega najraje berem, tako da mi nikoli ne more biti dolgčas. |az posebne zabave ne pogrešam, saj imam rajši mir ker imam itak preko celega tedna opravka z ljudmi. Vem pa, da marsikdo pogreša primerno zabavo v Žalcu, zlasti ob koncu tedna. Menim, da bi Žalec moral imeti dvorano, kjer bi ljudje lahko plesali. Ples je ena od oblik družabnosti, tudi neke vrste šport, ki zelo prijetno popestri življenje. Na deželi, kjer je v teh poletnih mesecih veliko raznih veselic, je tega kar precej. V Žalcu pa, razen na Žalski noči, ni veliko možnosti za tovrstno sprostitev. Dopust? Pravega dopusta pravzaprav že nekaj let nisem imela. To pa pomeni, da že nekaj let nisem bila na morju. V družini že nekaj let bolj varčujemo, denar, namenjen dopustu, pa vlagamo v gradnjo hiše. Sicer pa bi moj res pravi dopust bil kakšno krasno 10-dnevno potovanje, ki si ga trenutno ne morem privoščiti. Prav gotovo pa se bo to v prihodnosti zgodilo." Leon Paden "Ker stanujem v bloku, tako-rekoč vsak konec tedna preživim, bodisi na svojem " r a n č u" v Pongracu ali kje v hribih. Ker igram pri godbi, sem marsikdaj ob koncu tedna za nekaj ur vpet tudi v tovrstno aktivnost. Ob dejstvu, da ima žena poleg hribov rada tudi morje, pa seveda kdaj pa kdaj skočimo za kakšen dan tudi na slovensko obalo. Tam pa nameravam z družino tudi preživeti glavnino svojega dopusta. Že lani smo se s hrvaške obale preusmerili na slovensko, saj smo ugotovili, da je tudi, na sicer majhni slovenski obali, še precej lepih in zanimivih kotičkov. Za Žalec pa bi dejal, da je ob koncu tedna, potem ko se zapro trgovine, prav pusto. Izgleda skoraj tako kot bi mesto izumrlo. Menim, da bi se v takšnem mestu moralo stalno nekaj dogajati. Tisti, ki se želijo iti turizem in od njega nekaj tudi imeti, bi morali to imeti v vidu in čimprej nekaj narediti. Žalska noč je morda res največja veselica v Sloveniji, vendar žal, ali pa tudi ne, je samo enkrat v letu. " Toni Ramšak: ‘ Sam sem močno H vpet v turistično dejavnost v Braslovčah, vendar ne glede na to menim, da se tudi v našem kraju premalo posvečamo turizmu in vsemu kar je povezano z njim. Razen tradicionalnega Dneva hmeljarjev in še kakšne veselice, ni veliko družabnosti. Menim, da bi odločilnejše poteze lahko naredili gostinci, zlasti pa občina, ki je svoje karte stavila prav na turizem. V našem društvu se trudimo po najboljših močeh. Tudi sam veliko prostega časa vožim v to. V zadnjem času smo imeli precej delovnih akcij pri naši brunarici nad braslovškim jezerom, kjer je sedaj tudi precej velik pokrit prostor za piknike in druge zabave. Koliko mi pri vsem tem delu še ostaja prostega časa, ga z družino izkoristim za planinarjenje. Preteklo nedeljo smo recimo bili na Donački gori, kjer je potekalo državno prvenstvo v orientaciji. Sicer pa radi izkoristimo vsako možnost za pot v naravo, v hribe, ali za kolesarski izlet. Na dopust bomo letos šli na enega od severno jadranskih otokov. Nekaj dni pa ga bomo izkoristili še za planinski tabor v Podvolovjeku pri Lučah." Dejan Urankar: "Prosti čas ob a koncu tedna večinoma namenjam športnemu udejstvo-vanju. Sedaj, ko je že precej toplo, so aktualni vodni športi. Rad smučam na vodi in zato me kar pogosto zanese preko meje v Poreč, kjer imamo postavljeno prikolico. Tudi glavnino svojega dopusta nameravam preživeti v tem delu Istre. Tiste vikende, ko nisem na morju rad kolesarim, hodim v naravo ali pa se ukvarjam še s kakšno drugo športno aktivnostjo. Dolgčas mi res ne more biti. Menim pa, da tisti, ki niso tako športno aktivni pogrešajo malo bolj pestro življenje zlasti v Žalcu. Ob vikendih je v tej naši Savinjski prestolnici precej pusto. Pravzaprav mladi tukaj skorajda nimajo kam iti kot v razna gostišča. Da to ni posebno razveseljivo za družbo v kateri živimo, ni potrebno posebej poudarjati. Prav bi bilo, da bi jim dali drugačno možnost." Horimir Kočevar " Čeprav sem v BBF3 pokoju, Kol pravega I» prostega Kr časa skoraj-Wf- da ni. Od ¥' ponedeljka do petka imava z U... ženo na skrbi vnuke. Ob sobotah še kaj postorim okrog hiše. Nedelje pa večinoma izkoristiva za sprehode v naravo. Rada greva v hribe ali na kakšen izlet. Prijetno pa je tudi posedeti v senci pred hišo in poklepetati ob kozarcu s sorodniki , sosedi in prijatelji. Ob vsem tem grem rad tudi v preboldski gaj, kjer imamo upokojenci svojo hiško, tako da mi družabnosti ravno ne manjka. Mislim pa, da jo mladi pogrešajo. Naša generacija in še tudi poznejša, je lepe sobotne poletne večere lahko preživljala ob živi glazbi in plesu na terasi ob preboldskem bazenu. Pozneje so imeli možnost zaplesati v dvorani ali v disku preboldskega hotela. Danes ni več ničesar od tega. Žal. Glede dopusta pa sva se z ženo že odločila. Teden dni nameravava preživeti v počitniškem domu TT Prebold v Piranu. S tem pa se bo za naju poletje tako- rekoč končalo." |anja Grm: "Ob vikendih se velikokrat I odpravim s I prijatelji v I lokal Asado, I kjer se H _ A p r i m 1 zabavamo. !|ftl Rada imam koncerte in želim si da bi jih bilo več. Mladi se ob takšnih priložnostih med sabo še bolj spoznamo. Sicer pa kaj pestrejšega zabavnega življenja v Žalcu niti ne pogrešam. Morda bi lahko kdo odprl kakšno diskoteko. Drugače pa je zame kar OK. Ne nazadnje svoj čas zahtevajo tudi šolske obveznosti, saj me sedaj čaka matura, jeseni pa študij na pedagoški fakulteti v Mariboru. Zanj sem se odločila, ker zelo rada delam z otroki. Še prej pa si želim dolgih in lepih počitnic ob morju. Mislim, da si jih bom po maturi resnično privoščila." Milena Cokan:" Prostega časa ni nikoli preveč. Z družino radi planinarimo in tako se kar pogosto podajamo v hribe. Radi se udeležujemo tudi kakšnih kmečkih iger. Ob vsem tem pa imamo doma dela več kot dovolj in je kakšen vikend tudi zelo delovno obarvan. Sicer pa si kakšnega "luksuza", tako in tako ne moremo privoščiti s svojimi nizkimi dohodki. Tudi na daljšem dopustu že lep čas nismo bili, saj je večino denarja šlo za hišo. Prej, ko so bili otroci majhni, smo šli večkrat na morje, sedaj pa se zadovoljimo kar z enodnevnimi izleti v naravo, na kakšno planinsko postojanko v naši okolici in tudi drugam. Skratka, ker smo skromni, smo tudi s tovrstnim preživljanjem prostega časa povsem zadovoljni." Darko Naraglav Z Amili Najpomembnejše so volitve v krajevnih skupnostih Izmed treh podžupanov občine Žalec smo se tokrat pogovarjali z najstarejšim in najbolj izkušenim izmed njih. Ferdinand Haler je član Demokratične stranke upokjencev, na tej listi je bil izvoljen za občinskega svetnika, kasneje pa so ga svetniki potrdili še za podžupana Zadnja leta v političnem življenju Savinjske doline niste bili zelo aktivni. Lahko poveste najprej nekaj besed o sebi7 Ferdinand Haler: "V vsakem delu je najbrž nekaj politike, poklicno pa se z njo nisem nikoli ukvarjal. Ves čas pa me je zanimalo delavsko gibanje in problemi v zvezi z njim. Sam izhajam iz delavsko-kmečke družine, na mojo usmeritev pa je gotovo vplival tudi čas, v katerem sem živel in ki je zelo pritiskal na ta sloj. Rojen sem bil v Dramljah na Bizeljskem. Kot otrok sem bil pregnan - danes temu pravijo žrtev vojnega nasilja - v taborišča po Nemčiji, kjer sem bil štiri leta. Tam sem izgubil precej sorodnikov, prav tako doma, saj so se vključevali v odpor. Ko sem se vrnil iz taborišča, sem bil star osem let. Nižjo gimnazijo sem naredil na Bizeljskem, potem sem moral priti do kruha. Ob tem moram poudariti, da nobena oblast, ne prejšnja ne sedanja, ni bila naklonjena žrtvam vojnega nasilja. Ko sem prosil za štipendijo, se mi je zdelo, da imam manj možnosti zanjo zato, ker sem se vrnil iz taborišča. Šele ko sem s prizadevnostjo in znanjem dokazal v podjetju, da bi lahko imeli kaj koristi od mene, so mi dali štipendijo. Ob delu sem študiral na poklicni, srednji in visoki šoli. Tistega časa mladi danes ne morejo razumeti - prevladovali so beda, evforija po vojni, pričakovanje novega in zgodilo se je veliko krivic, ker ni bilo izoblikovanega etičnega kodeksa. V tem času sem se počutil še posebej razgaljenega, ker sem bil materialno zaradi vojne in izgube staršev popolnoma na tleh. Boriti sem se moral - ne za lepše življenje, ampak za preživetje. Samo kot dokaz bede naj povem, da sem leta 1954 prebolel tifus v poklicni šoli v Štorah, ki je bila spremenjena v bolnišnico. Tega leta sem z odliko končal šolo in dobil poklic, želel sem zaposlitev, a je bila takrat zelo huda kriza za delo. Zaposlil sem se v železarni Štore, kjer sem opravljal vsa dela v valjarni, potem pa tudi vse funkcije -do direktorja železarne Štore. Kot svetovalec generalnega direktorja sem leta 1991 odšel v pokoj. V tem času sem opravljal tudi veliko tehničnih funkcij. Dolga leta sem bil predsednik valjarjev Slovenije in lugoslavije, ustanovitelj in predsednik društva inovatorjev v Štorah, Celju in Ljubljani, določene zadeve v zvezi s tem opravljam še danes. Dolga leta sem bil tudi predstavnik s področja inovacij v takratni SZDL Zmeraj so me zanimale spremembe, novosti in napredek. Ob vsem, kar sem počel, sem se vedno vračal k naravi. Bila je del mojega življenja - edino zatočišče, ki me ni nikoli zapustilo, ne kot otroku ne pozneje." Kdaj ste prišli v Savinjsko dolino? Ferdinand Haler. "Leta 1954 sem prišel v Celje, kjer sem živel z manjšimi prekinitvami, ko sem delal na lesenicah. Po potresu na Kozjanskem - stanovali smo v sedmem nadstropju - sva se z ženo odločila, da si zgradiva hišo. Našel sem parcelo v Dobriši vasi, kjer sem zgradil hišo. Tu se počutim dobro, ljudje so pravični, pripravljeni pomagati, predvsem pa mi je všeč njihova delavnost in pripadnost tej dolini. Kot lovec sem imel priložnost spoznati tudi preproste ljudi po dolini in tudi za njih velja povedano. Sem član lovske družine Tabor in častni član lovske družine Štore - že trideset let. Sem tudi čebelar. Zvestoba je moje načelo. Težko se za kaj odločim, ko pa se za nekaj, tu prenašam dobro in slabo. Že zgodaj sem imel možnost oditi v tujino, pa nisem, lahko bi zamenjal delovno organizacijo, pa nisem, v organizacijah, v katerih sem začel delovati, sem še danes. Sem tudi predsednik krajevne organizacije zveze borcev Petrovče." Ste se tudi za kandidaturo za občinskega svetnika težko odločili? Ferdinand Haler: "Tudi. Predstavniki Demokratične stranke upokojencev so me dve leti inten- zivno nagovarjali, da bi sodeloval. Na koncu sem privolil v kandidaturo za svetnika, postal tudi član stranke, nisem pa takrat razmišljal, da bi lahko postal podžupan. Krajevna samouprava pa mi sicer ni čisto nova. Dva mandata sem bi! predsednik krajevne skupnosti Petrovče (do leta 1991) in takrat smo v Petrovčah intenzivno delali na telefoniji, kanalizaciji, razsvetljavi in cestnem omrežju. Po mojem mnenju je bilo to bogato obdobje, ko smo ustvarjali tudi s krajevnim samoprispevkom in lastnimi prispevki." In čemu se boste kot podžupan še posebej posvečali v sedanji žalski občini? Ferdinand Haler: "To funkcijo jemljem zelo resno in odgovorno. Tudi vse zadolžitve, za katere smo se skupaj dogovorili župan in ostala dva podžupana. Povezujem krajevne skupnosti Galicija, Liboje, Petrovče in nastajajočo krajevno skupnost Levec, prav tako pa zvezo borcev, organizacije upokojencev, lovce in čebelarje. Precej naporov v tem času dajem v ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje v Žalcu, da tudi tako označimo leto starejših, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov. Ob vsem tem sodelujem pri projektih kot so Arnovski gozd, preteklost Žalca in občine kot celote - to je področje spomeniškega varstva, ukvarjam se tudi s problematiko zdravstvenega varstva, invalidskih organizacij, žrtev vojnega nasilja in splošno socialno problematiko. Dejavnost ni strogo razmejena, zato si občasno župan in podžupani razdelimo obveznosti. To je metoda dela, ki jo je znal župan uvesti neprisiljeno. V tej ekipi rad delam, čutim pravilen odnos do sebe kot starejšega kolega, posebej sem vesel, ker mlajši velikokrat upoštevajo moje izkušnje in jih s svojo energijo in velikim znanjem potem uresničijo. Kolikor sem imel v teh petih mesecih spoznati zaposlene v občinski upravi, so profesionalno na dovolj visoki ravni, gre za homogen kolektiv, ki ima svojo vizijo. Ta je tudi po moji meri -razvoj, dinamika v vsem življenju ter postopno spreminjanje na osnovi ohranjanja, kar je vrednega iz preteklosti. Predvsem mi je všeč, da se vse počenja po meri človeka, občana." Imate kot podžupan tudi uradne ure za občane? Ferdinand Haler: "Uradne ure imam ob ponedeljkih od 9. do 10. ure. So pa ponedeljki tisti, ko sem od šestih zjutraj do običajno poldneva na občini. Pisarna pa je skupna za vse podžupane -nasproti pisarne župana." Kako ocenjujete delovanje "svojih" krajevnih skupnosti, kot ste ga spoznali dosedaj? Ferdinand Haler: "Krajevne skupnosti imajo svoje življenje in Nekateri gospodarski kazalci lani ngodnejsi Informacijo o rezultatih poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov na območju Upravne enote Žalec naj bi obravnavali tudi občinski sveti Upravna enota Žalec je tudi letos pripravila informacijo o razultatih poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, in sicer za leto 1998. Nekateri gospodarski kazalci so bili lani nekoliko ugodnejši, zlasti povečanje investicijske dejavnosti, povečanje števila aktivnega prebivalstva in zmanjšanje brezposelnosti. Še vedno pa imajo v povprečju Savinjčani precej nižje plače kot je državno povprečje. Pri pripravi informacije so upoštevani podatki Agencije RS za plačilni promet - podružnic Celje in Velenje, Gospodarske zbornice Slovenije - območne zbornice Celje, Statističnega urada RS, Repu-bliškega zavoda za zaposlovanje - 00 Celje ter Davčne uprave. Statistične podatke iz bilance stanja in uspeha za leto 1998 je agenciji predložilo 553 gospodarskih družb, to je le ena več kot leto pred tem, kar kaže, da se je število poslovno aktivnih gospodarskih družb v dolini ustalilo. Kar 507 ali 917% vseh pa je majhnih podjetij, ki zaposlujejo le 21,2% vseh zaposlenih (2,7 delavca na gospodarsko družbo). Samo 14 (2,5%) je velikih podjetjih, v katerih pa je kar 3408 zaposlenih (51,5%). Zaposlenost Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo decembra lani na območju žalske upravne enote zaposlenih 12100 oseb, kar je 0,8% več kot decembra leta 1997. V gospodarskih družbah je bilo lani v povprečju zaposlenih 6621 oseb ali 1% več kot leto pred tem. Glede na dejavnost se struktura gospodarskih družb in zaposlenost pri pravnih osebah ni bistveno spremenila, po številu gospodarskih družb je še vedno na prvem mestu področje trgovine in popravil izdelkov široke porabe (43,6% vseh družb), sledijo predelovalne dejav-nosti in na tretjem mestu področje poslovanja z nepremič-ninami, najem in poslovne storitve. Še vedno pa je največ delavcev zaposlenih v predelovalnih dejav-nostih (66,5%), sledi pa trgovina (173%). Nekaj manj brezposelnih Decembra lani je bilo na območju UE Žalec 2.500 registrirano brezposelnih, to je 6,2% manj kot decembra leta 1997. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila 14,1%, kar je manj kot na ravni države (14,5%) in na ravni šestih upravnih enot v celjski regiji (17,6%). Februarja se je brezposelnost še nekoliko znižala - na 2429 oseb (Struktura: 47,9% žensk; 26,9% je bilo starih do 26 let; 16% je bilo prvih iskalcev zaposlitve; kar 63,4% dolgotrajno - več kot eno leto brezposelnih; 6,9% brezposelnih zaradi stečajev; 51,2% starih nad 40 let; 27,3% je bilo brezposelnih trajnih presežkov). Seveda v teh številkah ni upoštevan stečaj Hmezada Kmetijstva Žalec. Sicer pa je bilo zadnji dan decembra lani v stečajnem postopku 13 gospodarskih družb (v šestih upravnih enotah na celjskem jih je bilo skupaj 61). Nizke plače Po podatkih statističnega urada je bila decembra lani povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v Savinjski dolini 133.692 SIT, kar je 7,1% več kot decembra leta 1997 vendar za kar 22% manj kot je povprečje Slovenije (172.118 SIT). Najvišje bruto plače v državi imajo na območju Ljubljane - centra (233.283 SIT). Povprečna neto plača pa je bila na območju žalske upravne enote 86.561 SIT-Povprečje v državi znaša 107.973 SIT - izmed vseh 62 upravnih enot je žalska po neto plačah na 54. mestu. Stroški dela so bili lani za 13,6% višji kot leto prej. Zanimivi so tudi podatki o povprečnih mesečnih bruto plačah (osnova za dohodnino) po posa-meznih občinah. Najvišje so v občini Žalec (126.658 SIT), sledijo pa: Braslovče (114.299 SIT), Polzela (106.758 SIT), Vransko (101.121 SIT), Tabor (96.742 SIT) in Prebold (93.399 SIT). Izvoz presegel uvoz Lani so gospodarske družbe na območju žalske upravne enote izvozile za 138.983.000 ameriških dolarjev blaga in storitev (16,8% več kot leta 1997), uvozile pa za 129.260.000 dolarjev (21,8% več). V skupnem izvozu gospodarskih družb iz šestih upravnih v regiji predstavlja strukturni delež savinjskega gospodarstva 21,3%. Likvidnost je tudi lani povzročala veliko težav podjetjem, ki se nadaljujejo v letošnje leto. Feb-ruarja letos je imelo kar 157 pravnih oseb blokirane žiro račune več kot pet dni, to je za 12,9% več kot decembra leta 1997. Skupni znesek neporavnanih obveznosti je znašal 1.812 milijonov SIT, kar je kar za 66,5% več kot decembra 1997 Strukturni delež gospodarskih družb žalske upravne enote z blokiranimi žiro računi med gospodarskimi družbami šestih upravnih znašal9,9% in še raste. V nasprotju z likvidnostjo pa je veliko bolj spodbuden podatek o naložbeni dejavnosti, ki se je lani v primerjavi z letom 1997 povečala za 51,7%. Vendar pa znaša strukturni delež naložb savinjskega gospodarstva v investicijski porabi šestih upravnih enot na Celjskem še vedno le 8,1% (leta 1997 je bil ta delež 6,8%). Poslovanje pravnih oseb Gospodarske družbe z območja UE Žalec so lani skupaj ustvarile 89.201 milijonov SIT prihodkov (nominalno 14,1% več kot leto prej, pa tudi realno se je obseg ustvarjenega prihodka povečal). To je 16,9% prihodkov gospodarstva vseh šestih upravnih enot, med katerimi je UE Žalec na drugem mestu za UE Celje. Največ prihodka so ustvarile predelovalne dejavnosti. Skupni odhodki so znašali 88.453 milijonov SIT. Neto finančni efekt kot razlika med dobičkom in izgubo na ravni vseh gospodarskih družb v upravni enoti je bil lani pozitiven in je znašal 368 milijonov SIT (leto prej 633). Negativen finančni efekt so imele lani gospodarske družbe z UE Celje in UE Šmarje pri jelšah. Po posameznih občinah žalske upravne enote je bi! pozitiven finančni efekt v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Tabor, negativen pa v občinah Žalec in Vransko. Skupni obseg čistega dobička pri pravnih osebah žalske upravne enote je lani znašal 1.763 milijonov SIT, to je skoraj enaka raven kot leto prej. Število izgubarjev se MAJ 1999 delujejo različno glede na okolje, materialne možnosti in kadrovski potencial. Tako je tudi s krajevnimi skupnostmi, ki jih "pokrivam" kot podžupan. Ponekod je zagnanost večja, ponekod je bolj izrazit osebni interes, če lahko to tako imenujem. Krajevne skupnosti povezujem z županom, tako da je pretok informacij v obe smeri čim hitrejši. V nobenem primeru ni moj namen zmanjševati osnovne dejavnosti in odgovornosti funkcionarjev v krajevnih skupnostih. Pomanjkljivost, ki jo opažam, zadeva profesionalnost tajniških opravil. Zavzemal se bom za to, da krajevne skupnosti dobijo . zaposleno strokovno osebo v funkciji tajnika. Prav tako se bom zavzemal, da bi bil odnos funkcionarjev krajevnih skupnosti do krajanov profesionalen in strpen. Krajevna skupnost je najbliže problematiki kraja, zato mora biti najbolj dosledna pri reševanju problemov, ki so morda velikokrat res majhni, a zato za krajane zelo pomembni. Zavzemal se bom tudi za načrtnost dela, saj je le s tem mogoče odpravljati nestrpnost med krajani. Na primer - krajani niso nezadovoljni, če ceste ne dobijo danes ampak šele čez dve leti. Toda takrat mora biti obljuba oziroma dogovor izvršen." Kdaj pa bodo volitve v krajevnih skupnostih in kolikšen pomen jim pripisujete? Ferdinand Haler: "Običajno se nam zdijo zelo pomembne volitve v državni zbor, malo morda manj občinske volitve, najmanj pa volitve v krajevnih skupnosti. Zame osebno pa so najbolj pomembne prav slednje. Krajevne skupnosti so najbliže problemom krajanov. Tu izvoljeni funkcionarji so najbolj izpostavljeni pri reševanju majhnih problemov posameznikov v kraju, ker lahko tudi največ naredijo za njihovo rešitev. 0 volitvah v krajevnih skupnostih se že pogovarjamo, bodo pa predvidoma konec oktobra letos." K. R., foto: J. K. je nekoliko zmanjšalo - z izgubo je lani zaključilo 148 gospodarskih družb (26,7% vseh družb, leta 1997 je bilo takih 28% družb). Pri njih je bilo zaposelnih 19,5% vseh delavcev. Obseg čistih izgub je znašal 1.395 milijonov SIT (38,4% nominalno večji). V izgubah regijskega gospodarstva predstavljajo izgube savinjskega gospodarstva 13,6% (leta 1997 8,1%). Največ izgub so pridelale predelovalne dejavnosti (69,6%), sledita kmetijstvo (10,9%) in trgovina (8,1%). Samostojni podjetniki in kmetje Konec lanskega leta je bilo zavezancev za plačilo davka iz dejavnosti 1451 (leto prej 1414), ki so zaposlovali 1650 delavcev (14,6% več kot leta 1997). Povprečno izplačana bruto mesečna plača na zaposlenega delavca pri samostojnih podjetnikih je bila 82.713 SIT (29,1% nižja kot pri zaposlenih pri pravnih osebah). Samostojni podjetniki so skupno ustvarili 21.860 milijonov SIT prihodkov (11% več kot leto prej), dobiček pa je znašal 1.517 milijonov SIT (2,2% več). Z izgubo so poslovali 203 zavezanci (skupna izguba je znašala 127 miljonov SIT). Lani je davčni urad predpisal tudi 3 milijone SIT akontacij davka iz kmetijstva, in sicer za 56 kmetov. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je plačalo 774 kmetov. K. R. Šmiglova zidanica ob prazniku dela Delavski praznik vse aktualnejši Slavnostni govornik Vinko Banovšek Praznik dela je zagotovo nekaj posebnega, je največji delavsld praznik, je praznik, s katerim je povezano upanje in želja po boljšem in lepšem življenju. To je praznik preteklosti in sedanjosti, boja delavcev za svoje pravice. Danes se obnašamo, kot da nas bi bilo sram naše preteklosti, sram ljudi, ki so dali svoja življenja, ker so verjeli v boljši jutri, v pravično in boljše življenje. To so bili junaki svojega časa. Tako nekako je začel svoj nagovor Vinko Banovšek iz ZSSS, Območne organizacije sindikatov Celje na letošnji proslavi praznovanja 1. maja pri Šmiglovi zidanici, ki je tudi tokrat pokazala, da tradicije ni mogoče potisniti v pozabo. Nasprotno, praznovanje delavskega praznika je iz leta v leta bolj aktualno, kar dokazuje tudi velika udeležba na vseh tovrstnih shodih po Sloveniji. Vinko Banovšek je na shodu pri Šmiglovi zidanici v svojem govoru spomnil na stiske tistih, ki izgubijo delo, na moreče trenutke zaposlenih, ki doživljajo stečaj svoje tovarne, v kateri so mnogi preživeli veliko let, na tiste, ki po več mesecev ne dobijo plače za svoje delo, pa na one delavce v kmetijstvu, ki prav takrat, ko bi morali začeli obdelovati polja, dobijo prepoved prihoda na delo. Ob vsej tej tragiki pa, kot je dejal Vinko Banovšek, na dvoriščih in v objektih propadlih tovarn kar čez noč nastajajo nova uspešna podjetja, katerih lastniki so velikokrat prav tisti, ki so bili vodilni v taisti tovarni ali podjetju. V nadaljevanju svojega govora je Banovšek spomnil na davno leto 1890, na takratne zahteve delavcev, ki so takrat zahtevali samo delo, pravično plačilo in malo več pravic. Dejal je, da tudi danes delavci ne zahtevamo čudežev, ampak samo tisto, kar so že pred več kot sto leti zahtevali takratni delavci in pa tiste pravice, ki izhajajo iz dela. Pri tem Vinko Banovšek je izpostavil vlogo sindikatov, ki se borijo proti miselnosti, ki jo vsiljuje država, da naj vsak skrbi le zase. Povezovanje sindikatov je in mora biti v prid večjih pravic delavcev, njihova skupna naloga pa je, da sodelujejo pri oblikovanju bolj humanih zakonov, ki so v z vezi z delavčevo usodo. Kot je dejal govornik Vinko Banovšek, je v tem trenutku najbolj aktualen zakon o pokojninski reformi in Tudi letos proslavili sv. Florjana V ritmu koračnice v cerkev in tudi nazaj na prostor za zbor. Pred nedavnim ustanovljena občinska gasilska zveza Prebold nadaljuje s tradicijo, ki so jo že pred štirimi leti pričeli v takratnem gasilskem sektorju, ki je vključeval gasilska društva iz KS Šešče in KS Prebold. Gre namreč za slovesno počastitev zaščitnika gasilcev sv. Florjana, ki jo vsako leto organizira drugo gasilsko društvo. Letos so to nalogo imeli gasilci iz PGD Groblja. Prihodnje leto pa so na vrsti Šeški gasilci. Tako kot vsako leto so tudi letos pripravili parado in v stroju odšli v cerkev sv. Pavla v Preboldu, kjer je bil nato blagoslov in sveta maša v čast njihovega zaščitnika sv. Florjana. K maši in nazaj do hotela, od koder so tudi šli v paradni formaciji v cerkev, so jih spremljali godbeniki preboldske pihalne godbe. Obred svete maše je tokrat opravil duhovnik Srečko Reher iz Maribora, ki je nadomestil preboldskega župnika Franca Serca, ki je malo pred tem imel opravka s cerkvenim poročnim obredom. Maše se je udeležilo okrog 80 gasilcev iz vseh osmih društev OGZ Prebold. Vodja ešalona je bil Niko Viher, poveljnik PGD Groblja. To društvo pa je po končani slovesnosti pripravilo tudi zakusko v svojem gasilskem domu na Groblji. Tako kot vedno doslej je tudi tokratna počastitev zaščitnika gasilcev dobro uspela. Kako uspešni pa so bili pri molitvi, pa bo pokazal čas. D. N. zakon o delovnih razmerjih. Dolgotrajna pogajanja so že prinesla prve uspehe o pokojninski reformi, ki naj bi bila v prid vsem generacijam. Panožni sindikati pa se v tem času tudi pogajajo za višja tarifna izhodišča. "V Sloveniji sta nastala dva svetova. Svet bogatih in svet revnih. Prvi ne razume drugega - ga pogosto noče videti. Drugi pač ne more razumeti prvega ...," je med drugim še dejal Banovšek ter zaključil, da je praznik dela praznik delavskih pravic in delavske solidarnosti, ki mu nobena nova demokracija ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Prav zato je 1. maj velik praznik. Velik zaradi njegove tradicije, zaradi ideje in pristne prazničnosti, ki jo nosimo v sebi tisti, katerih praznik ie- Pravo delavsko in praznično vzdušje so že pred začetkom in po proslavi naredili godbeniki libojskega pihalnega orkestra. Več sto udeležencev prvomajskega shoda pa je uživalo v lepem vremenu in nato tudi prijetni glasbi ter dobrotah, ki so jih, tako kot že vrsto let, ponujali in stregli člani PGD Grajska vas. D. Naraglav Zaživela KO RK Braslovče V Braslovčah je spet, po nekaj letih premora, začela delovati Krajevna organizacija Rdečega križa. Opravili so že nekaj akcij. Vsem tistim, ki pa bi si radi izmerili krvni tlak in sladkor v krvi, sporočajo, da to lahko opravijo vsako prvo nedeljo v mesecu, od 8. do 9.30 uri, v prostorih Domače lekarne jelka v Braslovčah. Tako merjenje krvnega tlaka kot sladkorja v krvi opravi medicinska sestra. T.T. 85-letnica, freska sv. Floijana Gasilci Drešinje vasi praznujejo letos 85-letnico svojega delovanja. Seveda so ta visoki jubilej proslavili nadvse slovesno. Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne, ko so se gasilci zbrali pred OŠ Petrovče, od tam odšli v petrovško baziliko, kjer je bila slovesna sv. maša, po njej pa so v povorki, ob spremstvu konjenikov, odšli do gasilskega doma v Drešinji vasi, kjer je bilo odkritje in blagoslov freske sv. Florjana na pročelju doma, delo rojaka slikarja in grafika Stanislava Petroviča - Čonča. Razstava njegovih del pa je bila v gasilskem domu. Ob slovesnosti so pripravili kulturni program, spregovoril pa jim je predsednik društva Franc Završnik. Podelili so tudi več priznanj in kipcev sv. Florjana. T.Tavčar Fresko sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, ki krasi pročelje gasilskega doma v Drešinji vasi, sta odkrila častna člana društva Dane Senic in Avgust Gominšek, blagoslovil pa jo je pater Ivan Arzenšek Prvomajska anketa Kaj nam pomeni 1. maj Praznovanje 1. maja ima bogato zgodovino, saj bomo prihodnje leto praznovali že UO-letnico, kar je bil ta dan proglašen za mednarodni praznik dela. Vrsto let po drugi svetovni vojni je bil 1. maj res samo praznik, ki je zvabljal ljudi v naravo in jih ob govorcih spominjal na njihovo delavsko zavest, njihovo poslanstvo in na zgodovino razrednega boja. Kako pa je danes, kaj udeležencem teh shodov pomeni ta delavski praznik7 Na to smo želeli dobiti odgovor v pričujoči anketi, ki je nastala ob letošnjem shodu pri Šmiglovi zidanici. Stanko Serdonen “Na plečih nosim že nekaj križev, še vedno pa rad prihajam na ta dan k Šmiglovi zidanici. Mislim, da bi mi nekaj manjkalo, če bi bil ob tem prazniku doma. Prvi maj je bil in ostaja naš delavski praznik. Želim in upam, da bo tudi v prihodnje tako. Vsakič, ko sem tu pri Šmiglovi zidanici, se srečam s svojimi znanci in prijatelji. Z marsikaterim smo družno praznovali pivi maj že pred štiridesetimi in več leti. Veliko teh pa žal tudi ni več med živimi. Tisti, ki se še ne damo, smo veseli, da se ta tradicija nadaljuje. Pred leti pa tudi danes nekateri ne gledajo ravno s simpatijami na ta praznik. Vsi poskusi, da bi ga izničili, so pogoreli. In prav je tako, saj nekaj, kar je v tebi, ni mogoče spremeniti. Ne nazadnje pa so spomini na Šmiglovo zidanico in ta praznik pri meni še toliko bolj globoki, saj sem tu vrsto let tudi nastopal z moškim pevskim zborom Trnava." Anton Stergar “Mesec maj je zame eden najlepših mesecev v letu. Morda je pravo naključje, čeprav gre seveda za zgodovinski spomin, da je prav prvi dan v tem mesecu dela prost dan. Vsak praznik pa je bil in bo tudi v bodoče vedno dobrodošel delovnemu človeku, saj mu ni potrebno iti v službo. Prav pivi maj je tako kot nalašč za sprehod v naravo. Tudi mene in mojo družino je lepo In toplo vreme pripeljalo na Šmiglovo zidanico. Tu pa smo večkrat tudi druge dni v letu, saj je naša domačija le 15 minut od tod. Ob vsem povedanem pa bi še dejal, da je prvi maj res naš - delavski praznik, ki ga moramo spoštovati in negovati. Pravzaprav pa je žalostno, da se moramo zadnja leta ob teh shodih, vedno znova spominjati problemov, ki so povezani z našim delom in življenjem, katerega pesti precejšnja brezposelnost nizke plače in vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi, med delodajalci in delojemalci." Andrej Marinc "Na Šmiglovo zidanico sem prihajal, prihajam in bom prihajal, dokler bom lahko. To pa zato, ker spoštujem ta delavski praznik, ker je tukaj lepo in prijetno in ker se med ljudmi -Savinjčani že od nekdaj dobro počutim. Vesel sem, ko vidim, da je tu vedno precej ljudi, kar je dokaz, da jim ta praznik res nekaj pomeni. Ljudje, ki delajo in živijo od rezultatov svojega dela, resnično spoštujejo 1. maj in tako tradicija tega delavskega praznika ne bo zlepa usahnila. Problemi, ki smo jim priča, pa naravnost kličejo k sindikalnemu boju in zagotavljanju delavskih pravic. Časi so se spremenili, sistem se je menjal, problemi pa so sedaj še večji. V starem sistemu smo dejali, garali, delali tudi napake, ampak sram pa nas ni tega, kar smo naredili. Če bodo naslednje generacije tako uspešno delale kot so pretekle, potem se nam ni bati za našo bodočnost. Prehodne težave je pač potrebno premagovati z dobro voljo in se ob tem boriti za poštenje, za delo, zlasti za delo za mlade generacije, ki so izobražene, a nimajo dela. Vsi bi morali stopiti skupaj ter ob upoštevanju pluralizma in demokracije narediti konkretne in uspešnejše korake za reševanje teh problemov." Ferdinand Halen “Prvi maj datumsko pada v obdobje, ko je v deželi že pomlad v vsem svojem razcvetu in lepoti. Zelenje in cvetenje poraja novo življenje in naznanja nove sadove. Razlog, da sem danes tukaj na Šmiglovi zidanici, je treba iskati tudi v tem. Drug razlog pa je seveda prvomajski shod, saj globoko spoštujem ta delavski praznik Gre za tradicijo, za korenine, ki so pognale že v prejšnjem stoletju, za spomin na medvojne in povojne generacije Savinjčanov, za naša dolgoletna druženja in srečevanja in vse, kar je povezano s tem delavskim praznikom. Še nedavno so ga nekateri želeli enostavno ukiniti ali vsaj zmanjšati njegov pomen. Po zaslugi sindikatov, zlasti SSS in nas, ki nam je ta praznik pri srcu, je tovrstni poizkus padel na neplodna tla. Danes je že bistveno drugače. Vrednote dobivajo svoj oltar in vehementnosti je, vsaj upam, dokončno konec Tisto, kar je potrebno odvreči, bomo odvrgli. Vrednote morajo ostati. Delavska vrednota pa je nedvomno tudi praznik 1. maj." Nada Skok: "Še vedno je 1. maj praznik delovnih ljudi. Prvomajski shod pri Šmiglovi zidanici nam je bil in nam še vedno nekaj pomeni. Spoštujem ta praznik in na prste ene roke bi lahko preštela, kolikokrat ob 1. maju nisem bila pri Šmiglovi zidanici. Prav prijetno se je z družino odpraviti v ta konec naše doline, še zlasti pa je lepo sedaj, ko je vse v zelenju. Danes je tu veliko naših prijateljev in znancev ih je prav veselo. Pravi ton prazniku so nedvomno dali libojski godbeniki, dobro pa je poskrbljeno tudi za vse ostalo, tako da bomo z veseljem tu ostali še nekaj časa. Vreme nam je danes naklonjeno in tako je ta praznični dan še lepši in prijetnejši. Prihodnje leto bomo zopet tu. Tradiciji se ne bomo izneverili, saj želimo skupaj z drugimi ohranjati ta zgodovinski spomin." D. Naraglav Zanimivosti Likovni svet (World of the art) Likovni svet otrok je bogat. Ne pozna meja in je obdarjen z bujno domišljijo in bogastvom lepega. Likovno ustvarjanje tudi ne pozna meja. Tema mladih ustvarjalcev so bili konji. Čisto pravi, ki so se v pomanjšani podobi prezrcalili na papir. Prek 20.000 risbic je prišlo na naslov g. Mihajla Lišanina iz Štor. Sodelovali so otroci iz 32 držav, od Azije, Avstrije, Afrike, Amerike in Evrope. Mihajlo Lišanin je ustvarjalec časopisa Likovni svet, s katerim sodeluje veliko osnovnih šol. je pravi animator likovnega dogajanja po šolah. 23. aprila so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje podelili priznanja za 5. mednarodni razpis na temo konj. Odprli so razstavo nagrajenih likovnih del otrok. Bila je to prava poslastica za mlade slikarje in tudi nas odrasle. Tam je bila maketa konja in pa tudi čisto pravi konj. Na prireditvi so sodelovali Plesni teater Igen iz Celja, ga. Brigita Kobe s svojo poezijo za otroke, priznanja pa naj bi podelila ga. Milena Zupančič, nacionalna ambasadorka UNICEF. Višja sila jo je zadržala in pridružila se nam je kasneje. Prišli pa so nagrajenci z mentorji iz Hrvaške, Madžarske ... in celo iz daljne Kitajske. Prišli so tudi konzuli, častni konzuli in predstavniki veleposlaništev držav nagrajencev. To je dalo pečat in pomen sami prireditvi oziroma razstavi. In kaj ima pri tem šola Griže? Pomagali smo organizirati prireditev in povabili medse nagrajensko iz Kitajske, jezik ni bil ovira in 9-letna Siang Sieo in njena mentorica Zhao jang sta si pogledali delo pri likovnem pouku na naši šoli. Vprašanja z obeh strani so kar deževala. Kako so bili otroci radovedni in vedoželjni. Ampak en dan je bil premalo, da bi se lahko bolje spoznali. Morda prihodnjič! Razkazali smo jima šolo in učenci razredne stopnje so bili kar malce razočarani, ker je zmanjkovalo časa, da bi lahko vse obiskale. Ampak na koncu so si rekli Nji-ha (zdravo) in Si-Ši (hvala lepa). Mladi se hitro učijo! Fanci Žagar Ekipa OŠ Šempeter z mentorjem Bojanom Lenartom, ki bo odšla na državno tekmovanje Geografija je zanimiva Da imajo osnovnošolci geografijo radi, je dokazalo območno tekmovanje iz tega predmeta, ki je bilo na OŠ Šempeter in v njegovi okolici. Pomerilo se je deset tričlanskih ekip, ki so svoje znanje morale dokazovati s testiranjem in pri terenskem delu. Največ znanja je pokazala ekipa OŠ Šempeter, ki so jo sestavljali Aljaž Kovač, Tadej Kotnik in jure Vrenko pod mentorstvom Bojana Lenarta. Druga je bila OŠ Štore in tretja iz Gornjega Grada. Šempetrani so si pridobili pravico udeležbe na državnem tekmovanju, ki bo 19. maja. T.Tavčar Občni zbor, podelitev priznanj za letnik 98 Društvo Savinjskih vinogradnikov je imelo v Zadružnem domu v Petrovčah peti redni letni občni zbor. Iz poročila predsednika Ivana Poteka in drugih se vidi, da je društvo dobro delalo, to pa dokazuje tudi dejstvo, da število članov narašča iz leta v leto, trenutno jih je 137. Posebno zadovoljni so člani s tem, da društvo skrbi za izobraževanje, pa tudi v programu dela za naprej so mu namenili največ pozornosti. Na zboru so izvolili nove organe društva, predsednik ostaja Ivan Poteko. Božka Žolnir iz žalske Upravne enote jih je seznanila z novim zakonom o vinogradništvu. Ob koncu so objavili rezultate o ocenjevanju vzorcev vin letnika 1998. Ocenjevali so jih po novem pravilniku o ocenjevanju vin. Predsednik ocenjevalne komisije, mag. Tone Vodovnik iz Kmetijskega inštituta iz Maribora, je v svojem poročilu napisal, da so ocenili 57 vzorcev vin, da kvaliteta raste, kar dokazuje, da so si vinogradniki pridobili tudi kletarske sposobnosti. Med sortnimi belimi vini je največ točk dobilo vino Franca Gajška iz Arje vasi in sicer 17,06 točk, med belimi vini pa vino Franca Špegliča iz Galicije, 16,86 točk, in med rdečimi vini vino Franca Podkrajška iz Latkove vasi, 16,90 točk. T.Tavčar Franc Špeglič, Franc Gajšek in Franc Podkrajšek, ki so pridelali najboljša vina. UNESCO ASPnet šola Začelo se je maja 1998, ko je bila naša šola povabljena na Unescov dan na OŠ Frana Krajnca v Celje. Na šoli so obeležili obletnico Deklaracije o človekovih pravicah, mi pa smo bili povabljeni, da zaradi našega uspešnega dela postanemo člani regijske mreže Unescovih šol. Regijsko mrežo sestavljajo OŠ Frana Krajnca Celje, IV. OŠ Celje, L OŠ Rogaška Slatina, OŠ Zreče in OŠ Griže. Unesco - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je bila po drugi svetovni vojni ustanovljena s ciljem, da bo mir na svetu podpirala s pomočjo kulture, komunikacije, izobraževanja in znanosti. Na področju izobraževanja je že daljnega leta 1953 nastal Projekt Unescovih pridruženih šol (ASP-Associated Schools Project). Začelo se je sprejemanje drugačnosti, sodelovanja in solidarnostna pomoč. Oblikovala se je potreba po krepitvi spremenjenega gledanja na svet in sebe v njem. To je svet soodvisnosti človeka in narave ter ljudi med seboj. ASPnet mreža sestavlja največje mednarodno omrežje šol znotraj Unesca, vključuje šole na vseh stopnjah, v vseh delih sveta deluje na lokalnem, nacionalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju. Svojo pozornost usmerja na štiri glavne teme: svetovni problemi in vloga sistema ZN pri njihovem reševanju; človekove pravice, domokracija, strpnost; interkulturno učenje in okoljski problemi. Leta 1992 je bila v ASPnet mrežo evidentirana prva šola v Sloveniji - OŠ Cirila Kosmača Piran. Sedaj slovensko ASPnet sestavlja 9 OŠ in 7 SŠ, mrežo pa bodo širili do okrog 30 šol, domov za učence, zavodov in vrtcev. Med 12 imi novimi članicami, ki čakamo na pridobitev certifikata iz Pariza, je tudi naša šola. Največjo nalogo v letošnjem letu smo že izpeljali, to je bila projektna naloga za razpis z naslovom 50 let je za nami -novih 50 let je pred nami. Otroci so razmišljali o sebi, o svojem položaju v skupnosti, o človekovih pravicah, o svojem odnosu do bližnjih, o lastni prihodnosti, ki naj prinese več pravičnosti, strpnosti, svobode in miru. V projekt so se vključili učenci od 2. do 8. razreda OŠ Griže in učenci od 1. do 4. razreda P0Š Liboje. Učenci so ustvarili veliko izdelkov - od slik, ilustracij, pesmi, spisov, razmišljanj, plakatov, ki si jih v mesecu maju lahko ogledate v POŠ Liboje, v mesecu juniju pa v domu Svobode Griže. Projekt bomo zaključili z Unescovim dnem, kjer bo vsak razred predstavil otrokove pravice staršem s plesom, glasbo in igro. Tudi na prireditvi Miš-maš ne bomo manjkali, imeli bomo svoj Unescov kotiček, na katerem bomo zbirali igrače, šolske potrebščine in slikanice. Lahko vas obvestimo, da smo bili na Mirovniškem dnevu mednarodnega Unescovega tabora v Piranu, da smo zbirali denar za Unicef, da smo slovesno obeležili dan Zemlje, dan knjige in še bi lahko naštevali. Na šoli si res želimo, da bi košček za koščkom gradili dobre, strpne medsebojne odnose, da bi znali prisluhniti sočloveku, da bi v našem življenju domovalo sonce. Breda Veber Poglabljanje stikov z Grevenbroichom Mladi športni ambasadorji Intervju z Marjanom Plavčakom V začetku meseca aprila so mlade odbojkarice iz OŠ Prebold in mladi judoisti iz OŠ Griže vrnili obisk svojim vrstnikom v nemškem mestu Grevenbroich. Tam so imeli več športnih srečanj v odbojki in judu, hkrati pa so utrjevali medsebojne vezi prijatelstva in spoznavali to industrijsko mesto, ki je po velikosti primerljivo z našim Celjem. Kako je sploh prišlo do tovrstnega sodelovanja, pa smo se pogovarjali z Marjanom Plavčakom, prof. telesne vzgoje na OŠ Prebold in podpredsednikom Zveze društev športnih pedagogov Slovenije. Na vprašanje, kako se je vse skupaj začelo, nam je Marjan Plavčak povedal: " Sodelovanje med Celjem in Grevenbroichom je staro pravzaprav že 22 let. Vrsto let je to sodelovanje potekalo le na področju nogometa, sedaj pa se je razširilo še na odbojko in judo, kakor tudi na ostala področja šolstva in športa. Vsega tega pa verjetno ne bi bilo, če se ne bi športni pedagogi celjske regije pred dvema letoma odločili za strokovni obisk v tem mestu, ki šteje okrog 65.000 prebivalcev. Tam smo se srečali s športnimi pedagogi in športnimi delavci po klubih oz. društvih. Ob tem so nas seznanili in pokazali, kako poteka in kako je razvito športno življenje pri njih. Temu obisku je nato sledil obisk športnih pedagogov in športnih delavcev v Sloveniji, pri čemer so se omejili predvsem na področje celjske regije. Še posebno veliko časa pa so preživeli v Preboldu in ••*•*•«••• .•* *..* • • « «•*»»»*•«• *« • • GOSTIŠČE SLOVAN FILAČ VRANSKO tel.: 725-430 in GOSTIŠČE TROBE) GORNJI GRAD tel.: 843-006 ponujata gostinske usluge bi se vam priporočata za | ohcati, slovesne obroka, kosila, I • maRce in hrano po naroriki. ; e • Grižah. Na osnovi tega je potem prišlo do prvega srečanja otrok. V lanskem oktobru smo tako v Preboldu gostili dekleta, v Grižah pa fante. Temu obisku pa je letos, kot logična posledica navezave stikov, sledil povratni obisk v Nemčiji." Kot so nam povedali otroci, je Marjan Plavčak, prof. telesne kulture na OŠ Prebold. bilo to za njih res enkratno in nepozabno doživetje. Kako pa naj bi bilo v prihodnje s temi srečanji? “Želja tako nas kot kolegov iz Nemčije je, da te stike ohranjamo tudi v prihodnje. V številnih pogovorih smo prihajali do zaključkov, da so ti stiki dobrodošli za obe strani. Vsem nam je bilo jasno, da bolj kot se bomo spoznali, lažje se bomo razumeli. Iz tega je sledil dogovor o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Oboji pa smo se strinjali, da ga moramo spraviti v takšne okvirje, da ga bomo tudi finančno zmogli. Vsekakor pa naj bi ta srečanja postala tradicionalna, s tem da bi se srečali vsaki dve leti." Letošnje srečanje je že za vami, ostali so prijetni spomini. Kako bi strnili vaša doživetja, kaj ste vse počeli in videli1 "Pravzaprav je vse to težko strniti v nekaj stavkih, zato bi v telegrafskem stilu dejal, da smo se tako otroci kot mi imeli zelo lepo, doživeto in nepozabno. Kar prehitro je vse minilo, saj je bil program obiska zelo pester. Poleg tekmovanj v obeh športnih panogah smo si ogledali mesto Koeln in tamkajšnjo znamenito katedralo. Za otroke je bil nadvse zanimiv ogled čokoladnega muzeja. Prav vsi smo nato bili deležni nevsakdanjega ogleda dnevnokopnega premogovnika. V njegovem ozadju pa smo videli tudi porabnike teh ogromnih količin nakopanega premoga -termoelektrarne, ki so nekajkrat večje od šoštanjske. Zanimivo je bilo tudi sodelovati pri pouku naravoslovja in poklicnega usmerjanja, kjer so naši varovanci spoznavali, kako izgleda pouk v nemških šolah." Za konec najinega pogovora pa bi bilo prav, da še nekaj besed nameniva športu in športnim uspehom na preboldski šoli. Kaj bi dejali o tem ? "Menim, da smo lahko s stanjem športa na naši šoli zadovoljni. 0 tem pričajo tudi nekateri rezultati, ki jih naši učenci dosegajo na raznih šolskih tekmovanjih. Na zadnjem državnem prvenstvu OŠ v krosu smo med 100 šolami osvojili 14. mesto. V kategoriji deklet šestih razredov pa sta naši dve učenki Katja Huš in Nataša Vrbanič osvojili ekipno drugo mesto. Da ne naštevam še drugih uspehov, naj povem še samo to, da prav danes poteka na naši šoli polfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše deklice. Lani smo v finalu osvojili 4. mesto. Dobre možnosti za morda še večji dosežek pa imamo tudi letos." D. Naragfav Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116 RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA n AKCIJSKI POPUST V MAJU IN JUNIJU KUHINJE 30%, KOPALNICE 20%. PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala TRI °~'**'■* TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. PREBOLD tel. & faks: 724 243 Po ugodnih cenah vam ponujamo VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA Hvala za dosedanje zaupanje! marginalija 40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI § ingrad gramat Trgovska in proizvodna družba, d.d., Medlog 7,3000 Celje Tel.: 063/451-570, Centrala 063/707-205, Kamnolom Liboje 063/762-750, Peskolom Stranice BETONSKA GALANTERIJA: - betonska okna s tesnjenjem ali brez za hleve, delavnice, gospodarska poslopja... - betonske cevi z ustreznimi pokrovi - vse vrste robnikov, od cestnih do vrtnih • najkvalitetnejši betonski zidaki (od 7 * 30 cm) - in še in še... (izdelki iz betona po naročilu) BETONARNA (sveže betonske mešanice) IZDELAVA AB MONTAŽNIH KONSTRUKCIJ KAMNOLOM LIBOJE (apnenčevi agregati) PESKOLOM STRANICE (dolomitni agregati) INDUSMlJSKA TRGOVINAH Odprto: del.: 7.-16. ure, sob.: 7-12. ure NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ IN IZDELAMO BETONSKE'IZDELKE PO NAROČILU! /m LS \ IVo GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131 GUMNI* POLZELA -•mmmm Štirikratni zmagovalec Andrej Silovšek Po tridesetih letih so se v Sloveniji ponovno preizkusili motocikli oldtajmeiji v časovni vožnji. Za to so v soboto, I. maja, poskrbeli občina Vransko z županom Francem Sušnikom na čelu, muzej motociklov Vransko z lastnikom Petjem Gromom, ki je bil tudi direktor te dirke in društvo C.M.O.C. (klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov) Ljubljana. Tekmovanje je zelo dobro uspelo. To pa je bila hkrati tudi velika promocija nove občine Vransko in Spodnje Savinjske doline kot enovitega turističnega območja. Že dan pred tekmo so naključni obiskovalci Vranskega lahko videli, da se bo tu dogajalo nekaj nevsakdanjega, saj so prireditelji morali večino dela opraviti že prej. Že v zgodnjih jutranjih urah so od vsepovsod začeli prihajati na Vransko lastniki oldtajmerjev, ki so svoja častitljiva vozila pripeljali na posebnih prikolicah ali v kombijih. Njim so sledile razne skupine motoristov na sodobnih jeklenih konjičkih, ki niso hoteli zamuditi tega motociklističnega spektakla. Že na dopoldanskem uradnem treningu pa je Vransko postalo en sam velik prireditveni prostor, ki so ga iz ure v uro napolnjevale množice ljudi iz vseh koncev Slovenije pa tudi iz tujine. Takšne prvomajske sobote na Vranskem torji množičnih prireditev, pa zagotovo takšne invazije ljudi iz vseh koncev Slovenije doslej še niso doživeli. So pa to seveda pričakovali in se temu primerno organizirali. Posebno skrb so zlasti posvetili varnosti obiskovalcev, kjer je bil glavni kar župan občine, Franc Sušnik, ki je tudi sicer bil eden od glavnih organizatorjev dirke. Znova se je izkazal tudi tradicionalni in nenadkriljivi organizator raznih prireditev v tem kotu Savinjske doline Vlado Rančigaj, ki je imel na skrbi vse tiste, ki so obiskovalce dirke stregli z jedačo in pijačo. Svoj veliki dan pa je to pivoma-jsko soboto doživljal lastnik muzeja motociklov Petja Grom, ki ima nedvomno največ zaslug, da je Vransko bilo prireditelj te zanimive hitrostne preizkušnje oldtajmerjev. Petja Grom je bil ob koncu dirke eden izmed najsrečnejših ljudi na Vranskem, pa tudi tisti, kateremu se je odvalil največji kamen od srca. Ni biti mačji kašelj direktor takšne dirke, čeprav mu izkušenj ravno ne manjka, je namreč tudi član zaprtega elitnega kluba C.M.O.C., ki ima sedež v Šentvidu pri Ljubljani. Vanj je vključeno BO članov, na sami dirki pa so bili zadolženi za sodnike in varnostno službo. Dirko sta slovesno odprla najstarejša voznika dirke, domačin Kdo bo koga? Veliko ¡e bilo odvisno od sovoznikov, kako so uspeli loviti ravnotežje na ovinkih. še ne pomnijo. Skoraj ves dan je bilo slišati brnenje motorjev, pa ne le oldtajmerjev, ampak tudi tistih motoristov s sodobnimi motorji in sodobno opremo, ki se družijo pod zastavo orlov, medvedov in drugimi simboli. Z neti okovani usnjeni kombinezoni, hlače in usnjene jakne, dolgi lasje, debele verižice s posebnim križem, poslikana koža in še marsikaj pa je potrjevalo, da tovrstnim motoristom motorji niso le hobi, ampak narekujejo njihov način življenja. Ta pa je očitno všeč tako moškim kot ženskam, saj tudi slednjih ni manjkalo med motoristično druščino harleyjev, hond in lastniki motorjev drugih znamk. Tekmo odprla najstarejša voznika Ob tekmovalni stezi, ki je potekala skozi celoten trg Vranskega, mimo Petrolove črpalke in po magistralni cesti, ki so jo na tem odseku ta dan zaprli za promet, se je zbralo več tisoč ljudi. Po grobih ocenah je uradni trening in tekmo spremljalo okrog 10.000 ljudi. Čeprav so Vranšani poznani tudi kot dobri organiza- Stiri prva mesta ostala na Vranskem S trikratnim zamahom črno-bele kockaste startne zastavice se je na Vranskem pričela tekma, na kateri kljub častitljivi starosti motorjev ni manjkalo hitrosti. Zlasti po ravnini začasno zaprte magistralke so nekateri hoteli prehiteti samega sebe. Na štart so se saj so izpit uspešno opravili. Ob tem se ni pozabil zahvaliti vsem tistim številnim sodelavcem, brez katerih tako velike prireditve ne bi bilo mogoče uspešno izpeljati. Zelo zadovoljen pa je bil seveda Petja Grom, ki nam je po dirki povedal, da se je vse skupaj izteklo morda celo bolje, kot so pričakovali. "Brez dvoma smo se lotili težavne organizacije, vendar Domačin - Taborčan Branko Lesjak na svojem 500 ccm motorju znamke gilera - Ietnikl936 (v sredini na rdečem motorju) je dobro vozil svoj motocikel častititljive starosti. in nekdanji državni prvak izpred treh desetletij Ervin Pepel ter Blejčan Albin Golja. Prava atrakcija pa je bila na tej dirki promocijska vožnja z najdražjim motorjem na svetu, hondinim Gold Wingom, katerega lastnik je Avstrijec Hans Hagen. Vrednost 1500 kubičnega motorja s šestimi cilindri je ocenjena od 800 do miljona in 200 tisoč nemških mark. Taka astronomska cena pa je bolj razumljiva, če še povemo, da je na njem skoraj tri kg 18 karatnega zlata in da je za njegov izgled bilo porabljenih kar 1075 ur dizajn-erskega dela, 3780 ur strokovnega dela, 1630 ur ročnega graverskega dela na kovinskih delih motorja in še 1085 ur ročnega graverskega dela na usnju iz bizonove kože. Graverski motivi predstavljajo ameriško zgodovino z značilnimi podobami kavbojev na konjih, velike orle in druge ornamente. Skratka, motor, da te kap. Kot je zagotovil lastnik Hans Hagen, ki je postal tudi dober prijatelj Petja Groma, bo motor vsaj enkrat na leto na ogled tudi v Vranskem muzeju motociklov. najprej podali vozniki z motocikli, ki so bili izdelani do leta 1945. Najstarejši motor znamke moto guzi, izdelan leta 1923, je vozil Miloš Vrtovec iz kluba C.M.O.C. iz Šentvida pri Ljubljani. V kategorijah B, C in E so tekmovali motorji s 175, 250 in 500 ccm. Izdelani pa so bili med leti 1946 in 1961. Poleg teh so v kategoriji E tekmovali motocikli, izdelani med leti 1962/68. Posebna zanimiva pa je bila kategorija F, v kateri so se merili za čimboljše uvrstitve prikoličarji. Z najstarejšim (letnik 1950) sta tekmovala Miran Pezo in Matjaž Zagorc iz Classic Motor Owners Cluba ( C.M.O.C.). V kar štirih kategorijah A, B, C in D je bil najboljši domačin Ciril Silovšek, ki je tekmoval z motorji iz vranskega muzeja, kjer je sicer tudi zaposlen. Ovenčan s štirimi lovorovimi venci in obdan s štirimi pokali nam je po koncu tekme povedal: "Že nekaj let se poklicno ukvarjam s starimi motorji in zato mi izkušenj ne manjka. Motorji so moj konjiček, a tudi delo, ki me sedaj je vse to že za nami in lotimo se lahko že pripravljanja nove dirke. Zelo sem vesel, da se ni zgodila nobena nesreča, čeprav čisto brez zdrsov ni šlo, a vsi so se končali brez poškodb, kar je najpomembneje ..." je med drugim še dejal Petja Grom in odhitel v organizacijski štab, kjer so pripravljali vse potrebno za uradno razglasitev rezultatov tekme. Pokali in posebna nagrada Že ves čas tekmovanja so se na slavnostni tribuni, na kateri so med drugim sedeli tudi bivši župan občine Žalec, Milan Dobnik, župan sosednje občine Kamnik Tone Smolnikar, predstavniki glavnega sponzorja KIV Vransko in drugi, razkazovali okolici lepi pokali, ki so v večernih urah dobili nove lastnike. Poleg pokalov najboljšim trem v vsaki kategoriji so vsem sodelujočim podelili še veseli. Nikoli se nisem aktivno ukvarjal z dirkami, sem pa seveda vesel tega štirikratnega uspeha na tej 1. dirki oldtajmlerjev," je med drugim povedal Ciril Silovšek, ki bo gotovo tudi v prihodnje med akterji tovrstne cestnohitrostne preizkušnje na Vranskem. Kot je dejal župan Franc Sušnik, se lahko zgodi, da bodo letos pripravili še eno dirko v jesenskem času, saj je prvomajska prireditev zelo dobro uspela. Vsekakor pa se bo to znova zgodilo naslednje leto. posebno nagrado pa je za najlepše restavrirano in najatraktivnejšo vozilo prejel Igor Maček -lastnik honde CB 350 letnik 1967 Čisto na koncu pa je župan Vranskega izročil predstavniku društva C.M.O.C. še konkretno posebno nagrado - suho domačo salamo, ki naj bi jo podeljevali tudi v prihodnje. Prijetnega razpoloženja pa s tem še ni bilo konec, saj je kar na nekaj mestih po trgu bilo dovolj možnosti za zabavo. Za to so poskrbeli nekateri gostinci in posamezna društva, ki so dali dirki prav tako svoj pečat in obiskovalce prepričali, da je na Vranskem lepo in prijetno. Turizem smo ljudje in mislim, da se tega na Vranskem marsikateri že dobro zavedajo. Sicer pa bo letos na Vranskem še veselo. Darko Naraglav Najuspešnejši motociklist 1. cestnohitrostne preizkušnje oldtajmerjev je postal domačin Ciril Silovšek, ki je bil zmagovalec kar v štirih kategorijah. posebna priznanja. Posebne nagrade pa je podelila tudi posebna strokovna komisija. Pokal za najstarejšo vozilo, to je že omenjeni motocikel moto guzi - letnik 1923, je prejel Miloš Vrtovec. Za tehnično najzanimivejši motocikel je prejel nagrado Franc Pušnik, oziroma njegov motor SGSS puch letnik 1957. Nagrado za najbolj ohranjeno ner-estavrirano vozilo si je prislužila java 250 ccm letnik 1957 katere lastnik je Miloš jerše. Četrto, Manj znano o VILIJU V VISI HALL Vili Vybihal s Polzele je gotovo oseba, ki si zasluži, da jo bolje spoznamo. Vili šteje 72 let, že nekaj časa uživa v pokoju, kar pa seveda ne pomeni, da miruje. Rodil se je 12. junija 1927 v Novem sadu, otroštvo je preživel pri starih starših na Polzeli, šolska leta pa v svojem rodnem mestu. Po koncu 2. svetovne vojne se je za stalno preselil na Polzelo. Bil je dijak I. celjske gimnazije, kasneje pa je opravil dveletni učiteljski tečaj v Ljubljani. Po odsluženju vojaškega roka je učiteljeva! na podeželsko hribovskih osnovnih šolah in sicer v Paki pri Velenju, v Topolšici in Belih vodah na Šoštanjem. Sodeloval je pri izgradnji paške in osnovne šole v Belih vodah. Leta 1958 je zapustil učiteljevanje in se zaposlil v Kmetijski zadrugi na Polzeli, kjer je postal vodja kooperacije. Ker mu je manjkalo znanja na področju kmetijstva je v letih 1960 in 1962 ob delu doštudiral na Višji agronomski šoli v Mariboru in diplomiral. Založen z novim znanjem, je sprejemal vedno bolj odgovorne delovne naloge v okviru KK Hmezad Žalec. Bil je vodja sadjarsko drevesničarskega obrata Mirosan, upravnik Kmetijske zadruge Prebold, od leta 1965 pa vse do upokojitve leta 1989, pa glavni in odgovorni urednik Hmeljarja - glasila KK Hmezad. Poleg omenjenega je opravljal še številne druge funkcije. Na polzelskem krajevnem ljudskem odboru je bil referent za razdeljevanje živilskih kart v obdobju racionalizirane prehrane, delal je kot skladiščnik, pomožni knjigovodja, dispečar pri DES Celje in še marsikaj. Kot rdeča nit pa se je vseskozi njegovo življenje vlekla ljubezen do planin. Zaradi njegovih pomembnih zaslug za planinstvo, njegovo razširitev in uveljavitev na območju Savinjske doline je postal simbol planinstva na Polzeli in v Savinjski dolini. Že kot srednješolec se je priključil celjskim športnikom, tekmoval je kot srednjeprogaš pri celjskem Kladivarju, bil je član Kladivarjeve planinske sekcije in smučar. Večji del svojega prostega časa pa je ob vsem namenjal tudi gorništvu, pozimi pa turnemu smučanju po Golteh, Smrekovcu, Raduhi, Savinjskih alpah in Pohorju. Čeprav ga je mikalo plezanje in alpinizem ter brezpotja je ostal zvest planinskim potem, prehodil je številne slovenske transverzale ter se seznanil s precejšnjim delom planinskih poti v Jugoslaviji in v tujini. V povojnem času je bilo tudi med Polzelani in okoličani več rednih obiskovalcev razglednih vrhov po okoliških hribih in slovenskih gorah. Med njimi je bil tudi Vili, ki je bil tudi med najožjimi pobudniki in soustanovitelj Planinskega društva Polzela, ki ima svoj uradni začetek 26. apria 1959. Vili je bil njegov podpredsednik. Vseskozi je aktivno delal pri društvu. Od leta 1981 dalje, pa vse do danes, je njegov predsednik. Vseskozi se je zavzemal za planinsko postojanko na Gori Oljki, ki s svojimi 733 m nadmorske višine dominira nad Savinjsko dolino in nudi enkraten razgled. Po spletu okoliščin so zapuščeno in propadajočo župnišče obnovili in preuredili v prijeten planinski dom, ki so ga odprli leta 1963. Že po nekaj letih so ga izgubili, ko je prešel v posest družbenega gostinstva občine Žalec. Kasneje so z njim upravljali nekateri zasebniki in dom je začel vidno propadati. Leta 1982 pa je dom prišel nazaj v upravljanje društva. Pet let pozneje je društvo pridobili še kočo na Vimperku. Pozornost vredne so tudi Vilijeve zasluge pri pridobivanju novega članstva, predvsem mladega. S tem pa Vilijevih aktivnosti še ni konec. Bil je dejaven še na mnogih drugih področjih. Tako je bil pobudnik in urednik šestih obsežnih krajevnih monografij in sicer Letuš skoz čas, Trnava, Gomilsko, Gotovlje, Griže z Zabukovico in Polzela, ter še nekaterih priložnostnih publikacij, ki predstavljajo zadružno, lovsko ali športno dejavnost. Aktivno je sodeloval tudi pri nastajanju dveh zajetnih zvezkov Savinjskega zbornika, sodeloval je pri nastajanju Enciklopedije Slovenije itd. Čeprav rojstna letnica Vilija ne uvršča več med mlade, je ostal po srcu mlad, pa tudi fizično je v taki formi, da se vidi, da je vse življenje živel zmerno in aktivno. Gotovo je k temu doprinesla njegova družina, žena Zinka, ki mu je vedno stala ob strani ter njegova dva sinova in hči. T.Tavčar Med govorom predsednika PD Vilija Vybihala ■sms { BkvnHM Ufi B 1 40 let Planinskega društva Polzela Ponosni na dom na Gori Oljki O/, Triglav moj dom je zadonelo iz grl pevcev moškega pevskega zbora KUD Polzela kot uvod v osrednjo slovesnost ob 4 O-Ietnlcl Planinskega društva Polzela, ki je bila v dvorani Kulturnega doma na Polzeli. Potem je udeležence pozdravil Vili Vybihal, ki temu društvu predseduje že 18 let. V kulturnem programu, s katerim so nadaljevali, so nastopili poleg pevskega zbora še učenci OŠ in Vaški godci iz Andraža, kjer ima polzelsko društvo svojo sekcijo. Tudi o delu društva in njegovem jubileju je zbranim, med katerimi je bilo več predstavnikov sosednjih planinskih društev, Planinske zveze Slovenije, meddruštvenega planinskega odbora in drugih ob koncu programa spregovoril Vili Vybihal. Dejal je, da je polzelsko društvo med starejšimi v Savinjski dolini in da je vzpodbujalo tudi k nastajanju novih društev v Savinjski dolini. Ima nekaj več kot S00 članov, razveseljivo pa pa je, da je med njimi veliko mladih in da z načrtnim delom pridobivajo vedno nove člane med najmlajšimi. Veliko dajejo tudi na izobraževanje, rezultati pa se kažejo pri dobrih dosežkih na raznih tekmovanjih. Skrbijo za svoje planinske poti, ki so skrbno markirane. Posebno ponosni so na svoj dom na Gori Oljki, kjer s skrbnim gospodarjem in prosto- voljnim delom priskrbijo marsikateri tolar za vzdrževanje in obnovo doma. Sicer pa menijo, da je glavni smisel planinarjenja druženje, kjer je obilo priložnosti za medsebojna spoznavanja in dobro voljo, zato organizirajo številne pohode in izlete. Na slovesnosti so podelili pohvale, plakete in častne znake društva in Planinske zveze Slovenije. Zlati častni znak PZS je prejel jože Pur, zlati častni znak PZS in veliko plaketo PD Polzela pa sta prejela Ferdinand Glavnik in Oto Zagoričnik, spominsko plaketo PZS pa Ernest jelen -posmrtno. T.Tavčar Dom na Gori Oljki je obnovljen. 30 let Planinskega društva Vransko Te dni mineva 30 let, odkar so ustanovili planinsko društvo Vransko-Tabor. Delo je bilo ves čas aktivno in že nekaj let po ustanovitvi društva so prizadevni planinci predali namenu novozgrajeno planinsko postojanko na Čreti, kjer je tudi ena izmed točk Savinjske planinske poti in kjer vodi tudi Evropska pešpot od Baltika do jadrana. V četrt stoletja je Čreto obiskalo tisoč planincev iz vse Evrope. Dom je sedaj odprt ob sobotah, nedeljah ter praznikih, tisti, ki pa pridejo na Čreto med tednom, lahko kljub vsemu dobijo žig, ki je shranjen v skrinjici pri domu, lahko pa se oglasijo tudi pri bližnjem kmetu Francu Punčuhu. Po desetih letih se je planinstvo precej razmahnilo tudi v Taboru, zato so ustanovili svoje planinsko društvo, odnosi med taborskimi in vranskimi planinci pa so še sedaj prijateljski. V tridesetih letih so planinci izvedli precej izletov v domače in tuje gore, organizirali vrsto orientacijskih tekmovanj ter skrbeli za izobraževanje članstva, vzdrževanje planinskih poti na njihovem območju ter bili aktivni v Savinjskem meddruštvenem odboru. Pozornost so namenjali tudi vzgoji najmlajših in to preko sekcije na osnovni šoli. Osrednja slovesnost ob 30-let-nici bo v petek, 29. maja, ob 19. uri. Na njej bodo najbolj zaslužnim podelili priznanja ter pripravili lep kulturni program, predstavili pa bodo tudi knjigo o 30-letnem delu društva. Natisnili so jo v Marginaliji v Drešinji vasi. Odgovorni urednik knjige Bojan Mavrič in novinar |anez Vedenik, ki je pripravil večino besedil in knjigo tudi uredil, sta k sodelovanju povabila mnoge slovenske pisce o planistvu, kot so prof. Božo Jordan, Franci ježovnik in Adi Vidmajer. IV. Planinci so praznovali 20 let dela in uspehov Vsak jubilej pomeni zaključek nekega obdobja, prelomnico, ki spominja in vzpodbuja, ki plemeniti in krepi doseženo. Tudi slovesna akademija, ki so jo ob 20-letnici pripravili taborski planinci, je bila nekakšen odsev vsega tega, hkrati pa trdna obljuba, da svoje delo uspešno nadaljujejo tudi v novem desetletju, stoletju in tisočletju, v katerega bomo stopili že čez dobrega pol leta. Kjer je cilj, je tudi pot, so v vabilu na slovesno akademijo zapisali taborski planinci. Svojo pot so začeli hoditi z jasnim ciljem, z željo po organiziranih obiskih gora, po druženju, po pravem planinskem prijateljstvu in lastni planinski koči, ki bi jih združevala in zbliževala. Vse se je udejanjilo, čeprav so bili v vmesnem obdobju tudi rahli padci. Ponosni so na svojo pot, na dosežene cilje, pripravljeni na nove akcije, ki jih tudi letos ne bo manjkalo. Slovesno akademijo so pričeli Savinjski rogisti. V nadaljevanju kulturnega programa pa so nastopili še člani Pevskega društva Tabor, člani in članice Kulturnega društva Tabor, učenci OŠ Tabor in harmonikar Gašper jazbinšek. Prireditev je zelo uspešno vodil Stane Geržina. Ob vsem tem bogatem kulturnem programu pa je na obiskovalce naredila poseben vtis scenska zasnova odra, ki je pričarala pravo planinsko vzdušje. Sicer pa je to običajno, kadar ima prste vmes slikar in scenarist |ože Napotnik iz Šaleške doline, ki je pravi mojster za pripravo scen ob najrazličnejših priložnostih. Njegova scena je, poleg velike slike na platnu in raznih štorov ter planinskega resja, premogla tudi steno Krvavice in še marsikaj, kar je povezano s planinstvom. Tako okrašen oder pa je prišel prav tudi mladim gledališčnikom, ki so uprizorili zanimiv skeč, kako se je potrebno obleči, ko gremo v hribe. O prehojeni poti dvajsetletnega delovanja, je zbranim spregovoril predsednik društva Danijel Topovšek. Slavnostni nagovor pa je v imenu PZS in Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev imel starosta savinjskih planincev, ing. Božo jordan. Slednji je nato predsedniku PD Tabor podelil še priznanje PZS za dvajsetletno delovanje. Posebno pozornost so taborskim planincem izkazali še planinski sosedje iz Vranskega, presenečenje pa je pripravila tudi županja Vida Slakan, ki je planincem izročila tisoč razglednic Krvavice in Zajčeve koče. Jubilejno praznovanje je sedaj že zdavnaj mimo, priložnosti za delo in druženje pa tudi v prihodnjih mesecih ne bo manjkalo. Izpeljali so že kar nekaj izletov, še več pa jih bo poleti in jeseni. Zanimivo in veselo bo na rokovnjaškem vikendu. Precej pestro pa bo tudi v času planinske šole za otroke ter ob drugih priložnostih. Skratka, planinskega vzdušja tudi v letošnjem poletju v tem kraju pod Krvavico ne bo manjkalo. D. Naraglav Starosta Savinjskih planincev, ing. Božo jordan podeljuje priznanje PZS predsedniku taborskih planincev Danijelu Topovšku. Na grškem otoku Evia se bo od 21. do 23.maja odvijalo Evropsko člansko prvenstvo v karateju. V 12-članski slovenski reprezentanci bodo tudi trije člani Karate kluba Žalec. Ob Damirju Vrbaniču, ki je aktu- alni podprvak in nosilec srebrne medalje z zadnjega evropskega prvenstva, bosta še Matjaž Končina in Gaber Jančič. Vsi trije se bodo borili v športnih borbah. Vrbanič bo tekmoval v kategoriji do 60 kg , Končina v kategoriji do 75 kg in Jančič v kategoriji do 80 kg. Vsi trije pa bodo tudi v sestavu ekipe, ki bo poskušala prinesti čimboljšo uvrstitev Sloveniji v skupni razvrstitvi držav. Žalčani so se za pot v Grčijo dobro pripravljali. Pripravljalne tekme, na katerih je sodelovalo šest držav, so namreč imeli na Flrvaškem, v Avstriji in v domačem Žalcu. Ob odhodu jim velja zaželeti čimveč uspeha. Junija v Pariz Prihodnji mesec, točneje 19. in 20. junija, se bodo na evropskem klubskem prvenstvu v Parizu žalski karateisti znova potegovali za visoke uvrstitve. Med potniki za Pariz so vsi trije udeleženci evropskega članskega prvenstva v Grčiji; Vrbanič, Končina in lančič. Njim trem pa se bosta pridružila še brata janko in Blaž Skok ter Peter Pejkunovič in Rok Gajšek. D. N. Pohod in gorski tek Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta pripravila 17. pohod in 5. gorski tek po mejah KS Liboje. Pohoda, ki se je pričel v Kasazah in končal pri koči na Brnici, se je udeležilo okrog 350 pohodnikov. Prehodili so nekaj več kot 16 km in se povzpeli na nadmorsko višino 622 m. Teka pa se je udeležilo 25 udeležencev, ki so se pomerili v več kategorijah. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Silva Vivod, v moški pa Igor Mernik. Vsi so prejeli praktične nagrade, oba najhitrejša pa še denarno nagrado. Glavni pokrovitelj prireditve je bila Občina Žalec. T.Tavčar ŠPORT MOJ 1999 OBČINA ŽALEC OSNOVNA ŠOLA ŽALEC ŠPORTNI CENTER ŽALEC MESTNA SKUPNOST ŽALEC ORGANIZIRAJO V PETEK, 28. MAJA 1999, OB 15. URI V ŠPORTNEM PARKU V ŽALCU - v okviru športno humanitarne akcije “VITER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI” ŠPORTNI DAN ZA VSE ZA PREDŠOLSKO, OSNOVNO-, SREDNJE- IN VISOKOŠOLSKO MLADINO, STARŠE IN OBČANE OBČINE ŽALEC NASTOPALI BOMO V ŠPORTNIH PANOGAH: MALA OUMPIADA - atletski troboj za otroke v vrtcih in prvošolce; 60 m, daljava, žogica ATLETIKA ZA STAREJŠE - 60 m, daljava, krogla KOŠARKA - EKIPO SESTAVLJAJO TRIJE IGRALCI (kategorije do in nad 15 let) ODBOJSKA NA MIVKI - EKIPO SESTAVLJAJO ŠTIRJE IGRALCI (kategorije do in nad 15 let) MALI NOGOMET - EKIPO SESTAVLJAJO ŠTIRJE IGRALCI IN VRATAR (kategorije do in nad 15 let) ROLANJE, KOTALKANJE IN ROLKANJE (SKEJTANJE), STRELJANJE, TENIS, LOKOSTRELSTVO, KEGLJANJE, BALINANJE, KOLESARJENJE, PLANINSKI POHODI LIKOVNO IZRAŽANJE. OSREDNJI DEL PRIREDITVE BO OB 17.30 NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V PRIČAKOVANJU DOSKOKA PADALCA IZ AERO KLUBA LEVEC IN POHODA - TEKA VSEH UDELEŽENCEV AKCIJE PO ULICAH MESTA ŽALEC. PO PRIHODU NA PRIREDITVENI PROSTOR SE ŠPORTNE AKTIVNOSTI NADALJUJEJO, ALI PA SE BOMO PRIKLJUČUJ DRUŽABNEMU SREČANJU VSEH GENERACIJ. ZA GLAZBO S PLESOM BO POSKRBLJENO. VESELO BO, ZATO VAS VABIMO - PRIDITE PRIJAVE UDELEŽENCEV SE ZBIRAJO ENO URO PRED PRIČETKOM ŠPORTNO REKREATIVNE PRIREDITVE. V PRIMERU DEŽJA BO PRIREDITEV V PETEK, A 6.1999. CELJANOM SE NASLOV POKALNIH ZMAGOVALCEV Rokometaši Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško so poleg osmega naslova državnih prvakov osmič zaporedoma osvojili še naslov pokalnih zmagovalcev. 24. /n 25. aprila je v velenjski Rdeči dvorani potekal zaključni turnir za naslov pokalnega zmagovalca. Za uvrstitev v finale so se pomerili Gorenje s Prulami 67 ter RK CPL s Preventom. V finalu sta se pomerila RK CPL in Prule 67. Celjani so s suvereno igro brez težav ugnali Ijubljančane z izidom 29 : 24 (15 :11). Tretji so bili Prevent iz Slovenj Gradca. V celjskem moštvu je medtem prišlo do nove spremembe. V četrtek, 29.aprila, je vprostorih Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško podpisal predpogodbo tudi Igor Levšin, 25 letni vratar ruskega prvaka iz Volgograda. Levšin, visok 196 cm, 14 kratni ruski reprezentant z mladinskima medaljama za evropskega prvaka 96 in svetovnega prvaka 95, bo v Celje prišel sredi junija, ko bodo pivo- varji pripravili promocijo nove ekipe. Levšin, rojen v Moldaviji, sicer pa Rus, je pri ruskem prvaku od leta 92. V teh dneh bo diplomiral na visoki trenerski šoli - specializacija rokomet, v maju pa se bo tudi poročil. V Celju je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Trener in uprava so ocenili, da klub za obstanek v evropskem vrhu potrebuje tri kvalitetne vratarje. Ali bo ob Levšinu v Celju zaigral še ruski reprezentant, levo krilo Edvard Kokšarev, pa bo znano v drugi polovici meseca maja. V. Knapič Tradicionalni nočni tek v Taboru Zmagovalca Bekim Bahtiri in domačinka Dominika Gačner Županja Vida Slakan med podelitvijo pokala absolutni zmagovalki v ženski kategoriji, domačinki in perspektivni atletinji, Dominiki Gačner. Prizadevni organizatorji TVD Partizan Tabor so tudi letos v okviru praznovanja občinskega praznika (prej krajevnega) priredili tradicionalni nočni tek, ki so se ga udeležili tekmovalci iz raznih krajev Slovenile. Tokratni nočni tek je bil že enajsti po vrsti. Udeležilo se ga je okrog petdeset tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili na 2 in 6 km progi. Absolutni zmagovalec je v moških kategorijah postal Bekim Bahtiri iz Velenja, v ženski konkurenci pa je slavila domačinka Dominika Gačner, ki trenira pri celjskem atletskem klubu Kladh/ar. Tekmovalo se je v šestih ženskih in prav toliko moških kategorijah. Vse ženske kategorije in kategorija starejših dečkov je tekmovala na 2 km progi, ostali pa na 6 km progi. Vsi udeleženci nočnega teka so uspešno in brez poškodb prišli do cilja. To pa je ob dobri organizaciji, za kar si organizatorji zaslužijo vse priznanje, še toliko več vredno. Po dobrem okrepčilu, ki je nadomestil izgubljene kalorije, je v dvorani Doma krajanov sledila slovesna razglasitev rezultatov. Kot že rečeno, je pri ženskih kategorijah postala absolutna zmagovalka Dominika Gačner, ki je 2 km progo pretekla v času 8,65 minut. Poleg pokala občine Tabor je za zmago prejela še ročno uro. Pri moških pa je Bekim Bahtiri, ki je v Taboru bil že lansko leto najboljši, pretekel 6 km progo v času 19,25 minute. S tem si je prislužil pokal občine in denarno nagrado 40.000 tolarjev. Oba, kot tudi vsi ostali zmagovalci, vključno s tistimi na drugih in tretjih mestih v posameznih kategorijah, pa sta prejela še posebni praktični nagradi in medalji. Za konec zapisa še rezultati po kategorijah. Deklice do 15 let: 1. Dominika Gačner, 2. Nina Mavrič, 3. Anja Levec; dečki do 15 let: I. Mirči Križnik, 2. |emej Grobler, 3. Gašper Berlot; mladinci : l.Živko Perčič, 2. Marjan Sodec, 3. Simon Marušek; mladinke. 1. Milena Berden ; mlajše članice: l.Mojca Golob, 2. Nataša Turnšek, 3. Mojca Hrastnik; mlajši člani: l.Bekim Bahtiri, 2.Vasja Jerčič, 3.)ože Zupančič; starejše članice: 1. Magda Berlot, 2. Dragica Hriberšek, Ines Ivanovič; mlajše veteranke: 1. Anka Pugelj, 2. Majda Dobrič; mlajši veterani: 1. lože Šmidhofer, 2. Zvone Kemperl 3. Stanko Dobrič; starejše veteranke: 1. Lojzka Felicijan; starejši veterani: 1. Hinko Jerčič. D. Naragiav Mladi Letušan odličen smučarski skakalec Klemen Omladič absolutni prvak Najboljšim smučarskim skakalcem, nordijskim kombinatorcem in njihovim klubom, ki so se tudi v minuli sezoni na poletnih tekmovanjih na plastičnih skakalnicah in za tem, preko zime, še na sneženih, merili za slovenski pokal pod pokroviteljstvom industrije Primske,.so minulo soboto, med izletom v Benetke s katamaranom Prince of Venecia, podelili priznanja za dosežene uspehe. Slovesnost in izlet, ki je gotovo posrečena zamisel direktorja nordijskih smučarskih reprezentanc Ljuba jasniča, bosta tako za reprezentante kot tudi za klubski naraščaj štartno znamenje za začetek priprav na novo sezono. V kategoriji do 8 let je v smučarskih skokih v slovenskem pokalu MIP 1998/1999 postal mladi nadarjeni Klemen Omladič iz Letuša, učenec OB Braslovče in član Smučarskega kluba Velenje absolutni državni prvak. Ko se je minulo nedeljo vrnil domov, smo ga obiskali na domu v Letušu. Najprej nam je vesel pokazal svojo sobo, ki jo krasijo številni pokali, diplome in priznanja. Na vprašanje, kdo ga je navdušil za ta šport, je dejal, da ga je navdušila mama Marjana, pa tudi oče Jani ni pri tem imel nobenih pomislekov. Začel je pred dvema letoma pri SK Velenje, nje- gov trener je Milan Žižek, ki je na Klemena zelo ponosen. Klemenov uradni rekord je 27 metrov, v minuli sezoni pa je nastopil tudi že za kategorijo do 10 let. Svojih uspehov je Klemen vesel in kot je dejal njegov oče, mu bodo tudi v bodoče stali ob strani. T.Tavčar Klemen Omladič s svojimi pokali in priznanji, ki jih je osvojil Uspešni tudi na evropskem prvenstvu Braslovški Taekvvon -Do klub, o katerem smo pisali že v prejšnji številki Savinjčana, se je minuli mesec izkazal tudi z dosežki na evropskem prvenstvu v Italiji. Z malo več športne sreče pa bi bil njihov uspeh lahko še večji. Že pred evropskim prvenstvom v Italiji se je v Šentjurju pri Celju Šahovske vesti Griže - ekipni nagradni turnir v šahu šahovski klub Griže je priredil nagradni ekipni šahovski turnir v trojkah. Nastopilo je 22 slovenskih ekip iz Slovenije. Šahisti so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu FIDE pravilih za hitropotezni šah s petimi minutami razmišljanja na igralca. Po vseh odigranih šahovskih dvobojih so bili boljši šahisti domačini ŠK Griže in so zmagali s 32,5 točk in sicer: Fide mojster Dani Vombek, MK Uroš Zalokar in MK Albin Žganec. Prejeli so lepo denarno nagrado v znesku 45.000. 00 tolarjev, drugo mesto so osvojili šahisti ŠK Branika iz Maribora (30 točk) in prejeli 30.000. 00 tolarjev. Tretje mesto so osvojili šahisti ŠK Ljubljanske banke (28 točk) in prejeli 24.000. 00 tolarjev. Na četrtem mestu pa so bili šahisti (25 točk) ŠK Žalec, peti pa šahisti ŠK Lipa iz Šentjurja (24 točk) in si prislužili 12.000. 00 tolarjev. Sledijo: ŠK Slovenec iz Poljčan (24 točk), ŠK odvijalo mednarodno odprto prvenstvo, kjer sta Roman Pungartnik ter Simon |an v svojih kategorijah ( + 80 in - 80 kg) osvojila prvi mesti, kar je bil dober obet za uspešno uvrstitev tudi v Italiji. Žal jima tam športna sreča ni bila naklonjena. Simon Jan je po zelo tesni odločitvi sodnikov izpadel v tretjem krogu proti Paloma iz Sladkega vrha (23 točk), Tomo Zupanc iz Kranja (22 točk) ter druga ekipa ŠK Žalec (21 točk), na 10. mestu pa so pristali šahisti ŠK Šalek ŠD Velenja. Ekipno tekmovanje je odlično vodil mednarodni sodnik Aleš Drinovec iz Ljubljane. Polzela - na vrhu Stane Skok in Štefan Sinček Šahisti ŠK Polzela so v počastitev praznika Dneva upora proti okupatorju priredili posamezni hitropotezni šahovski turnir. Med 14. udeleženci sta bila zmagovalca Stane Skok in Štefan Šincek pred Marjanom Vitancem. Šahisti pa so priredili tudi nagradni posamezni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 12 šahistov. Zmagovalec in seveda najhitrejši igralec je bil veteran Stane Skok z 10.5 točk pred Jožetom Grobelnikom (8,5 točk) ter Marjanom Vitancem (8 točk) in Štefanom Šincekom (6,5 točk) itd. Šempeter - Šahovski klub Savinjčan je priredil tradicionalni evropskemu prvaku iz Poljske ter se tako uvrstil na 4 do 8 mesto v Evropi. Podobno pa se je zgodilo Romanu Pungartniku v super težki kategoriji. Čeprav sta si oba po tihem želela medalji, pa je nedvomno lep dosežek biti med najboljšimi osmimi v Evropi. Sicer pa se slovenska reprezentanca iz Italije ni vrnila praznih rok. Daleč najuspešnejši je bil znova Tomaž Barada, ki je že šestič osvojil članski naslov evropskega prvaka v kategoriji do 63 kg. Uspešno je nastopil tudi Tomaž Borko, ki je v kategoriji do 71 kg osvojil bronasto medaljo. Med mladinci pa sta srebrni medalji, v kategoriji do 58 kg in 63 kg, osvojila Ljutič in Kašibovič. Vsi ti tekmovalci in mnogo drugih pa je svoje znanje preizkušalo te dni na 2. mednarodnem prvenstvu v Kranju. V svoji kategoriji je znova slavil tudi Simon Jan iz braslovškega kluba. D. N. hitropotezni turnir v počastitev praznika 1. maj, na katerem je nastopilo 14 šahistov. Zmagal je veteran Stane Skok z 10,5 točk pred Brankom Setnikarjem (9,5 točk) ter Marjanom Vitancem (8 točk) in Jožetom Peternelom (75 točk). |ože Grobelnik Učenci OŠ Žalec državni prvaki V Ljubljani je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Udeležili so se ga tudi učenci žalske osnovne šole in dosegli lep uspeh. Nastopilo je 37 ekip, od tega 99 učencev in 60 učenk iz vse Slovenije. V ekipni konkurenci so učenci žalske osnovne šole osvojili z doseženimi 528 krogi prvo mesto in naslov državnih prvakov. V ekipi so nastopili: Uroš Vogrinc, ki je dosegel 184 krogov, Marko Karlovčec 177 in Dani Markovič 167 krogov. Med posamezniki je Uroš Vogrinc s 184 krogi dosegel drugo mesto. T.Tavčar Cesta Petrovče - Novo Celje Vprašanja našemu županu občine Žalec Lojzetu Posedelu Cesto, vključno s križiščem pri osnovni šoli do kmetije jelen, so pričeli delati v letu 1998, končana pa je bila v aprilu 1999, čeprav funkcionarji KS Petrovče trdijo, da so bila zagotovljena finančna sredstva v proračunu za leto 1998 za celotno traso od šole do Žagarja pri Novem Celju. Dela pa se sedaj ne nadaljujejo. Na svetu občine je bilo celo eksplicitno rečeno, da je bila ta investicija izsiljena, zato sprašujem: 1. Ali je bila cesta od osnovne šole Petrovče do Žagarja v planskih dokumentih za leto 1998? 2. Zakaj so investicijske postavke rekonstrukcije vodovoda, ki je sestavni del cestišča, narasle za 100 odstotkov za ta prvi del? 3. Krajani in funkcionarji KS ter občinske službe so vložili veliko naporov za ureditev pravno-odškodninskih zahtev ob tej investiciji. Zato sprašujem, kdaj bo ta investicija v korist otrok in starejših končana? 4. Na tej trasi je pri Žagarju črna točka, kjer sta se zgodili že dve nesreči in je predmet pobude svetu občine, zato sprašujem, ali bo v tem kontekstu odpravljena tudi ta? Rado Rotar Dobriša vas Le čevlje sodi naj kopitar (reklama in resnica) Oglašam se v imenu pediatrov in vseh, ki skrbimo za zdravje otrok v občinah Žalec, Polzela, Vransko in Prebold. V članku, objavljenem v vašem časopisu, pod naslovom Kako prehraniti dojenčka, je obilo neresnic in nepravilnosti, ki lahko zelo škodujejo mladi generaciji. Vse mamice otroke vodijo v posvetovalnico in imajo stalne stike z dobro organizirano mrežo izučenih in vestnih patronažnih sester. Za vsako obdobje sproti tu dobijo navodila, kako pravilno negovati in hraniti dojenčka. Osnovno pravilo, ki še vedno velja in bo vedno veljalo, je, da ni boljše prehrane kot je materino mleko. To je po vseh dognanjih in kljub napredku znanosti še vedno najboljša in najbolj zdrava hrana. Materino mleko daje tisto "nekaj več". Dojeni otroci so bolj zdravi (fizično in psihično) in tudi tiste prve nadležne (a žal nujne) pikice z lahkoto prenesejo. Dojenje se svetuje čim dlje, nikakor pa v 4. mesecu ne pričenjamo s postopnim odvajanjem. Ampak če je to potrebno zaradi pomanjkanja materinega mleka, dodajamo popolnoma adaptirano mleko - ne kravje ali navadno trgovsko. V prehrano najprej uvajamo sokove (zanima pa me, kako se naredi sok iz banane). Kljub temu, da otrok dobi - nekje v 5. mesecu obrok sestavljen iz soka - sadne kašice, se še vedno svetuje po obroku ponuditi materino mleko. Kakor je vsem znano, se jajce sestoji iz rumenjaka in beljaka. Beljaka v nobeni obliki (niti kot sestava kolača) otroku ne smemo dati do 1. leta starosti. Z uvajanjem rumenjaka pričnemo po 6. mesecu. Daje se postopoma, vendar le kot trdo kuhan zaradi možnosti okužbe. Kljub temu, da je rumenjak bogat z raznimi koristnimi stvarmi, je možna alergija nanj, ki pa jo lahko, če je potrebno, ugotavljamo tudi laboratorijsko. Po 10. mesecu (ali vsaj ob letu) otroke cepimo proti ošpicam (cepljenje, ki je zakonsko obvezno). Otroke, ki so na rumenjak'alergični, lahko cepimo le v bolnišnici. Enako se odsvetuje tudi prehrana z ribami in morskimi sadeži (do enega leta). Kljub temu, da otroku nudimo pravilno prehrano, ta ne vsebuje potrebne količine vitamina AD 3, ki pa je nujno potreben za normalno rast in razvoj. Te "čudežne" kapljice - po katerih otrok ne zvija - je potrebno dajati otrokom od pivega meseca dalje pa vse do dveh let. Spomnila bi nepodpisanega avtorja, da dokončna uradna doktrina na posvetu v Mariboru ni bila sprejeta. Strokovni sestanki, na katerih se je govorilo- o prehrani otrok, so po tem srečanju še bili in vsi pediatri smo sproti seznanjeni o tej zelo delikatni temi. Na tržišču obstajajo poleg Milupinih proizvodov (ki so res kvalitetni) še drugi, ki v kvaliteti niti malo ne zaostajajo. Lepo in enostavno je otroku ponuditi to hrano, vendar so mamice doma med drugim tudi zato, da otroka navadijo na zdravo, doma pripravljeno skuhano hrano. Z instant hrano se bodo otroci hočeš nočeš tako in tako prehitro srečali in jo tudi uživali. Vsaj do prvega leta je otroku nujno nuditi prša ali vsaj adaptirano mleko - ne kravje ali alpsko in doma pripravljene obroke (razen v izjemnih priložnostih - potovanja). Menim, da je velika škoda zaradi reklame starše napačno učiti. Nikoli nismo in nikoli ne bomo odklonili pogovorov z vsako mamico, ki bo poklicala otroški dispanzer tako Žalec kot Polzelo (ali patronažne sestre). Dolničar Eva, dr. med., specialist pediater Pripis uredništva Članek Kako prehraniti dojenčka, ni bil podpisan zato, ker je bil reklamnega značaja, naročnik objave je bila Kolinsak d.d., Ljubljana. Avtor omenjenega članka pa je mag. Zdravko Plečnik, mr.ph. So diabetiki kanta za smeti? Upravičeno se sprašujemo diabetiki, kje ste tržni inšpektorji? Namreč, diabetiki smo že tako prikrajšani za zdravje in zato pričakujemo razumevanje vsaj od društva diabetikov Celje. Gospod predsednik društva diabetikov pa nam prodaja dietno čokolado, kateri je potekel rok trajanja že v letu 1998. Gospoda Ambroža je že upravni odbor društva velikokrat opozarjal, da mora izdelke, katerim je potekel rok trajanja, umakniti iz prodaje. Kljub opozarjanju g. Ambrož tega noče storiti! Sicer pa so dela g. Ambroža zares čudna in bi bilo njegovo delo v društvu potrebno kontrolirati. Diabetiki si zaslužimo boljšega predsednika in predvsem takega, ki se bo trudil pomagati diabetikom, ne pa da jih goljufa in s tem tudi naše sponzorje, ki nesebično pomagajo in darujejo društvu diabetikov. Brane Breznik Vošnjakova 5,Celje Prisluhnili so nam Veliko ljudi pričakuje čudež v ljubezni. Ta čudež pa je mogoč samo, če bo osebna ljubezen obšla vsa človeška medsebojna nasprotja, rasna razlikovanja in zaničevanja, narodnostne pretrese in sprejela ljudi, ki so drugačni od nas, tako telesno kot duševno moteni, ne oziraje se na ta ali oni politični sistem. S tem bom našla pravo pot do človeškega dostojanstva. Lepo bi bilo! Ko takole premišljujem, gledajoč skozi okno, mi skozi misli tečejo besede, ki jih je nekoč zapisala gospa Marija Kumer: "Zamislimo se ob tem - podarimo cvet ali lepo misel!” Človek se ob teh besedah resnično zamisli in poizkuša vsako besedo posebej analizirati, kaj njemu osebno pomeni. Nam na srečo to ni potrebno več. Mi smo to spoznali in občutili sami. Smo učenci oddelka OVI 1 na II. OŠ v Žalcu, ki jo obiskujejo zmerno in težje prizadeti. Prav zaradi te drugačnosti smo potrebni drugačne obravnave in drugačnega načina dela. Da naše delo poteka tekoče, uspešno in umirjeno, potrebujemo veliko posebnega didaktičnega materiala, različnih ortopedskih in ostalih pripomočkov. To pa veliko stane. Zavedam se, da so danes težki časi, da povsod primanjkuje denarja. Z veseljem vam moram povedati, da kjerkoli smo prosili za pomoč, nismo naleteli na zaprta vrata. Povsod so nam prisluhnili, tako s srcem in dušo ter se poskušali vsaj malo vživeti v življenje naših učencev, v njihovo in naše delo. Verjemite mi! Zelo mi je bilo toplo pri srcu, ko sem ob vsakem telefonskem pogovoru ugotovila in spoznala, da so na svetu še dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati in nas sprejeti takšne kot smo. Zato se najtopleje in najiskreneje zahvaljujem v imenu učencev OVI 1 in obeh tovarišic za izkazano pomoč, ki je preko vaših drobrih src našla pot v naša srca in srca naših staršev ter razbila temne oblake in omogočila pot toplim sijajočim žarkom sonca naše sreče. Posebno se zahvaljujemo: SANI, d.o.o, (ga. in g. Druks), Vladimirju jagru iz Celja, |anu Jrade Kranj, MGA Nazarje in Žani Žlec. Izkoriščamo še priložnost, da se prisrčno in iskreno zahvalimo vsem, ki so nam omogočili izvedbo materinskega dne v II. OŠ Žalec. Honorarju so se odrekli Majda Petan, Milan Alaševič, ki je prispeval ves material, naredil celotno sceno in darila za nastopajoče, dekletom plesne skupine ŠLAUF, šolskemu pevskemu zboru pod vodstvom Mojce Florjančič, glasbeni šoli Žalec Tanji Cehner in Jožetu Škorjancu. Zahvaljujemo se tudi: Pekarni Fijavž, Klasju Celje, KILI Liboje, cvetličarnam Marije Podbregar Žalec, Damjana Smiljan Griže, Čret Celje, Marije Kroflič Žaleč, slaščičarni Vanilija Žalec. Zato strnimo naša mala srca v eno samo misel: "Ni nas strah prihodnosti - še so dobri ljudje na svetu". Marjana Confidenti Zakonca Jelen iz Andraža izrekla zlati “da” V krogu številne družine sta 82-letni Franc in 79-letna Ana jelen iz Andraža nad Polzelo slavila 50-letnico skupnega življenja - zlato poroko. Civilni obred sta v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravila Miran Krajšek in polzelski župan Ljubo Žnidar, v domači cerkvi pa župnik Niko Kranjc. Že kar pravilo je, da imajo vsi, ki dosegajo visoke jubileje, za seboj prej težko in odrekanj polno življenje kot pa lagodno. Tudi za tokratna jubilanta je značilno to. Franc se je rodil v številni kmečki družini v Andražu kot tretji izmed osmih otrok. Vse do svetovne vojne je bil, razen vojaških let, doma in delal na kmetiji. Ob začetku druge svetovne vojne pa je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan na rusko fronto. Tam se je pridružil ruskim partizanom, z njimi je prišel v Beograd, nato pa vse do Celovca, odkoder se je šele leta 1946 vrnil domov. Žal se ni zbrala vsa družina, en brat je padel v partizanih. Tudi Ana se je rodila v tem kraju po Goro Oljko. V družini je bilo kar devet otrok. Ko so bratje in sestre odšli na delo ali v uk, je ostala sama za hišna opravila. Pri tem jo je doletela druga svetovna vojna, ki jo je prebila kot partizanska kurirka. Zlatoporočenca imata štiri sinove in hčero. Zrasli so v skrbne in delovne ljudi, vsi imajo družine. Ob zlatem jubileju so se zbrali njuni otroci z zakonci, 12 vnukov in 2 pravnuka ter drugi sorodniki. Vsi so jima zaželeli predvsem zdravja, ki ga kljub visokim letom še imata. T.Tavčar Zlatoporočenca Neža in Rafael Petek Po vsem, kar sta prestala že v rani mladosti, Rafael Petek in njegova Neža ob sklenitvi zakonske zveze gotovo nista računala s stem, da jo bosta nekoč, čez dolgih petdeset let pozlastila. Oba izhajata iz kmečkih družin. Rafael se je rodil leta 1924 v Benkačevi družini kot tretji in zadnji sin Frančiške in Janeza v Vinski Gori. Mirno in skromno so živeli, pridno delali in se razumeli vse do druge svetovne vojne, ko so bili vsi trije fantje mobilizirani v nemško vojsko. Rafaela so v Nemčiji izučili za topničarja in ga poslali na rusko fronto. Tam je bil ujet in v ruskem ujetništvu preživel več mesecev ter okusil mnogo trpljenja. Ko so ugotovili, da je bil prisilno mobiliziran, se je priključil Rdeči armadi in preko Romunije in Srbije prišel leta 1945 v Slovenijo, v Celje. Ni pa še smel domov, saj je moral odslužiti vojaščino. Šele leta 1946 se je vrnil domov, potem pa je bil aktiven na več področjih. Bil je prvi povojni tajnik, predsednik Okrajnega ljudskega odbora, deloval je v zvezi borcev, bil je gasilec in porotnik. Pri 29. letih pa je moral zaradi okvare na hrbtenici na operacijo, kar pa mu je pustilo invalidnost. Kljub temu se je zaposlil kot čuvaj in se redno upokojil. Neža se je rodila leta 1927 v številni Lesjakovi družini v Lokovini pri Dobrni. Bilo je 13 otrok in s 16 leti je šla služit, da je lahko pomagala s svojim skromnim zaslužkom. Takrat je tudi spoznala Rafaela. Med njima je vzniknila ljubezen, ki pa je morala počakat vse dotlej, da se je vrnil od vojakov. Po poroki sta prevzela Benkačevo domačijo. Rodili so se jima trije otroci: Elica, Branko in Janja. Dekleti sta si ustvarili dom in družino drugje, Branko pa na domači kmetiji. Žakonca sta si ob domačiji zgradila novo hišo in hlev, vseskozi sta pridno kmetovala, Neža pa je pridelke prodajala na tržnici v Velenju. Ko zlatoporočenca ob svojem prazniku delata obračun, lahko zadovoljno ugotavjata, da so bila leta skupnega življenja plodna. Bilo je veliko težkih, pa tudi mnogo lepih dni. Marsikaj sta morala pretrpeti in marsikaj sta užila v sreči. Danes uživata jesen svojega življenja in pobirata sadove. To so njuni otroci, njunih devet vnukov in pravnuka, ki ju radi obiskujejo, jima prinašajo dobro voljo, veselje in mladost. Tako sta dokaj čila in zdrava dočakala svoj lep jubilej - zlato poroko. Civilni obred je v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravil Miran Krajšek, cerkvenega pa župnik Tone Krašovec v cerkvi v Vinski Gori. T.Tavčar —-------7-r- Polzelski župan Ljubo Žnidar čestita zlatoporočencema jelen Sredozemski biser Malta Malta je majhen otoček sredi Sredozemskega morja. Natančneje, leži na pol poti med Gibraltarjem In Port Said-om. Tu živi 330 tisoč prebivalcev na 316 km2. To je ena najgosteje naseljenih držav. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na parkirišču v Celju. Na poti do Brnika smo pobrali še nekaj potnikov. Na letališču smo bili zelo zgodaj. Nekoliko sem bila zmedena, saj sem si vse predstavljala precej drugače. Presenečena sem bila nad velikostjo vsega tega. Plačati smo morali še letališko takso, potem pa se je začelo mučno čakanje. Sledil je pregled prtljage in tako sem se otresla težkega kovčka - do Malte. Seveda smo potem zopet čakali. Kmalu so nas opozorili, da moramo preko carine. Ob 11.50 smo lahko šli na letalo. Stevardese so povedale vse svoje, mi pa smo jih poslušali bolj na pol zaradi vznemirjenja. Po vzletu smo dobili tudi hrano, ki mi ni bila najbolj všeč. Ko sem pojedla (kolikor sem sploh lahko), je stevardesa začela pospravljati. Sledil je pristanek. Dve uri vožnje je bilo za nami. Prvi pogled na kraljico Sredozemskega morja je bil osupljiv. Bila sem skorajda razočarana, ko sem videla, da zelenja praktično ni. Moja pričakovanja in predstave so se precej razlikovala od tega, kar je tam v resnici bilo. Po dolgem času zopet varno na tleh! Morali smo zapustiti letalo. Takoj ko sem stopila na stopnice letala, je vročina kar puhnila vame. Sledila je vožnja do hotela (z avtobusom). Maltežani, vajeni vročine, imajo vse klimatizirano, tako da je bilo v avtobusu kljub vročini zunaj precej hladno. Po približno pol ure smo prišli do hotela. Bilo je tako vroče, da smo se šli takoj kopat v Sredozemsko morje. Voda je bila hladna (glede na to, da je bilo kakšnih 40 stopinj Celzija). Po namakanju smo se odpravile na večerjo, ki smo jo imele v drugem hotelu. Že pivi večer je bil precej razburljiv. Najprej sem dobila na krožnik dva kosa ribe. Nato je natakar začel šteti in ugotovil, da ima za vsako porcijo en kos in mi tako enega vzel. Drugi pa je šel s krompirjem mimo mene in tako sem ta večer ostala skoraj lačna. Seveda pa večer ni bil pravi večer brez obiska diskoteke. Po sprehodu in raziskovanju okolice se je izkazalo, da je bil vsak večer prost vstop v manjše diskoteke. Vožnja me je zelo utrudila in tako mi ni bilo do ponočevanja do ranih jutranjih ur. S Sanjo sva se odločili, da si nekoliko odpočijeva in sva odšli spat. Na poti se nama je pridružila še Alenka, ki je kasneje prespala v najini sobi. Kupile smo si vodo, ker smo bile žejne, a kaj, ko je bila vsa prestana. Ostale smo žejne in spale smo, dokler nas zjutraj ni zbudila moja budilka, na katero, se razume, sta bili Sonja in Alenka zelo jezni. Zajtrk je bil dokaj "normalen", le malteško maslo je imelo precej drugačen okus, kot smo ga vajeni pri nas. Dopoldan smo skušale zamenjati DEM v malteške lire in kasneje je bil organiziran ogled glavnega mesta "sredozemskega bisera", Vallete. Najprej sem seveda zgrešila vhod v avtobus, saj imajo enak sistem kot Angleži (vozijo po levi in temu je vse prirejeno), ampak verjamem, da nisem bila edina, ki se ji je to pripetilo. Hoja po mestu pa je bila utrujajoča zaradi vročine. Kljub temu je bilo prijetno. Ker nismo imeli kosila (polpenzion), smo si kupile tu nekaj malega "za pod zob", saj v takšni vročini človek sploh ne more biti lačen. Pozno popoldne Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje, Kosova 6 Tel.: 063 443 144,483 615 OTROŠKO IN MLADINSKO POHIŠTVO IZDELANO IZ SMREKOVEGA LESA, POVRŠINSKO ZAŠČITENO S PREMAZI NA VODNI OSNOVI. POHIŠTVO JE PRILAGODLJIVO VAŠIM PROSTOROM. Brezplačen prevoz in montaža! Ugoden nakup! smo se vrnili v hotel. Imeli smo še dovolj časa, da smo se kopali in tako sva s Sanjo izkoristili čas za skok v vodo. Zvečer smo komaj čakali večerjo. Po večerji sem se odločila za kratek počitek in kasneje za sprehod. V poznih večernih urah pa smo zopet pristali v diskoteki. (Mogoče je bilo krivo to, da smo bili nastanjeni v bližini samih diskotek). Turistična agencija je v okviru programa organizirala različne fakultativne izlete. Dva sta bila celodnevna (ogled Malte in izlet na otok Gozo), drugi pa so bili krajši. Med njimi je izlet na otok Comino, kjer je voda modra skoraj tako kot nebo. En večer so šli nekateri na "fešto", ki jo imajo po vaseh. Vsaka vas ima svojega zaščitnika in tako praznujejo. Maltežani mislijo, da s tem zavajajo hudiča, da ne pride ponje (ne ve namreč, kateri čas je pravi). Sicer pa smo si na tem izletu poleg cerkva ogledali še "mestece" Mdina, kjer smo šli skozi Mdinska vrata (Mdina Gate) in potem še skozi Grška vrata (The Greek's Gate). Ustavili smo se tudi pri templjih Hagar Qim in Mnajdra. Ti templji so priče malteške zgodovine, saj so bili postavljeni 3000 do 3500 let pred našim štetjem. Obiskali smo tudi Modro jamo (The Blue Gotto). Prijazni "vodnik čolna - kapitan?" nas je popeljal v skrivnostni svet jame. Res je bilo prekrasno, saj je voda na določenih predelih zaradi svetlobe popolnoma modra. Zapeljal nas je v notranjost jame in nam dovolil, da smo se zmočile v vodi. Predsedniška palača ima ogromno zelenja Nekateri izseljenci se vračajo v svojo vas ob tem prazniku, saj se jim zdi ta praznik pomembnejši celo od rojstnih dnevov. Tu se kaže, kako so Maltežani verni ljudje. Ko sem šla na izlet po Malti, sem izvedela mnogo zanimivih stvari. Vodička nas je opozorila, da imajo vsi čolni, ki smo jih videli, narisane oči in so pisani (več barv; od zelene, rdeče, modre, itd.). Maltežani verjamejo, da to odganja nevarnost na morju. Hodili smo po mestu in si ogledovali cerkve. Vsaka med njimi je imela dve uri. Ena kaže pravilen čas, druga pa napačnega. Zopet je vodička imela pripravljen odgovor. Kasneje je povedal, da tega navadno ne dovolijo, ampak je naredil izjemo, češ da smo sama lepa dekleta. Po osvežitvi smo nadaljevali z ogledi. Sli smo še v cerkev v Mosti. Ta cerkev je zanimiva priča divjanja vojne, saj so Nemci vrgli nanjo (v drugi svetovni vojni) bombo, ko je bila polna ljudi. K sreči ni prišlo do eksplozije, ampak jenastala le luknja v strehi, ki so jo kasneje popravili. Naš potep po Malti je seveda vključeval tudi kosilo. Proti večeru smo se vrnili v našo "bazo". Med tem enotedenskim bivanjem na Malti sem si ogledala tudi otok Gozo. |e sestavni del Malte oz. originalno Republike ta Malte. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, S.p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ • POPRAVILA GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUCAJNK, s.p. Prežihova 1, Žalec, telJfaks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: —— Razveselila sem se, ko sem že s trajekta gledala zelenje. Res je otok precej bolj zelen kot sama Malta. Ogledali smo si glavno mesto Boža Viktorijo. Zaščitnica tega otoka je Sv. Uršula. Poleg glavnega mesta smo si ogledali še Azuro Okno (The Azzur Vindovv». To je res eno od čudes narave. Ko stojiš tam in gledaš skozenj, imaš resnično občutek, da gledalš skozi okno. Ni čudno, da se tako imenuje. Naslednja stvar, ki smo si jo ogledali na Gožu, je bila jama Kalipso (Calypso's Cave). Calipso je tu zadrževala Odiseja, da ga niso zvabile Sirene v smrt. Tako mu je rešila življenje. Za vsako stvar imajo Maltežani pripravljeno čudoviti deželi," sem si rekla. Hoteli sva spat, obe že v pižamah, ko sem nenadoma zaslišala trkanje na vrata. Odprla sem in zagledala sošolke Mojco, janjo in Marijano. O Bog, sem si rekla. Adijo spanje. Bilo je prijetno, saj smo bila sama dekleta in smo se pogovarjale o najrazličnejših temah. Moje oči so čedalje bolj lezle skupaj, one pa so rekle, da zadnjo noč ne nameravajo spati. Groza! Ob treh so se naju le usmilile in tako sva zaspali. Ob pol šestih sem zaslišala, da je nekdo trkal in vpil:"Good morning! Good morning!" Pogled na uro je bil komajda opazen, vendar dovolj buden, da sem opazila, koliko je ura. Sanja je vstala in šla Pogled z dvorišča predsedlške palače na enega od polotočkov kakšno zgodbo. Na splošno bi o ljudeh lahko rekla, da so prijazni in zelo verni, kar se kaže na vsakem koraku. Ne vem, če to velja za vse ljudi, ali sem pač naletela na takšno prodajalko, ki je bila zelo počasna. Kupila sem namreč le eno denarnico in računala mi je kar celih 5 minut. No ja, sem rekla, če bi pri nas tako delali, bi bile vrste vedno zunaj trgovin. Želela sem klicati domov, vendar sem potrebovala skoraj tri dni, da sem uspela izvedeti, kje lahko kupim telefonske kartice. Zadnja dva dni sem ugotovila, da mi bo ostalo nekaj denarja in še nisem kupila "daril" za domače. Vse trgovine sem prehodila, da sem jih nabrala. Zadnji večer sva se s Sanjo odločili, da pospraviva stvari in greva potem na sprehod. Po večerji sva le lotili dela. Kmalu sva se znašli zunaj in se šli poslovit od St.Julian's-a. "En teden smo preživeli v odpret. Bil je lastnik hotela, ki nas je prišel budit. Ob šestih je bil zajtrk in ob sedmih odhod avtobusa na letališče. Po zajtrku sva pospravili še določene malenkosti in se odpravili proti avtobusu. Na letališču smo čakali, saj je bil polet šele ob devetih. Po opravljenih formalnostih smo se vkrcali na letalo. Bil je lep sončen dan in zato smo videli vse pod nami. Do Sicilije smo leteli dokaj nizko, potem pa na višini 8300 m - kot so nam povedali. Izvedeli smo še druge zanimive podatke. Zunaj letala je bilo -53 stopinj Celzija. Premikali smo se s hitrostjo 870 km/h. Sicer pa smo tokrat natančno lahko videli pod sabo Rim in še nekatera druga večja italijanska mesta. Nekaj čez enajsto smo srečno pristali na Brniku. Polni vtisov smo opravili letališke formalnosti in se nekateri odpeljali z avtobusom drugi pa z lastnim prevozom proti domu. Tratar, Čeh Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI Že v prejšnji številki Savinjčana smo napovedali, da bomo kmalu odprli še en lokal - slaščičarno v Petrovčah. Če ne bo kakšnih zapletov, bomo slovesno otvoritev imeli predvidoma v prvem vikendu prihodnji mesec (4. ali 5. junija). Obveščamo vas tudi, da se s tem mesecem prične nova nagradna IGRA ZA ZVESTOBO Le-to bomo slovesno zaključili 7. avgusta z našo tradicionalno prireditvijo ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Na njej bosta med drugimi nastopila tudi IVICA ŠERFEZI in LJUBKA DIMITROVSKA. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ (J§p POP-ROCK CAFFE ASADO Marginalne skupine - obeta se vam diskriminacija, zato To, kar se je začelo dogajati v našem mestu, ni glasbena tema, ampak je zajadrala na to stran, ker mora nekdo to napisati. Redarji Pop-rock caffe-ja izvajajo nad Žalčani neko obliko diskriminacije. Kakor sem od ogorčenih prič slišal, je stvar zelo resna. Redarji pobirajo na vratih denar samo od tistih gostov, ki njim niso simpatični. Nepreverjeni viri tudi navajajo, da gre ta denar redarjem v žep. Prihaja pa tudi do raznih fizičnih obračunov. To temo sem pred časom že načel v novičkah, pa stvari niso nič boljše. Ravno obratno. Zanimalo me je, komu vse se je to dogajalo. Med žrtvami se je znašel tudi Gregor Čulk ml, ki mi je bil pripravljen celo zgodbo tudi pojasniti. Grega, bil si diskriminiran s strani Pop-rock caffe Asado. To sem izvedel ob branju tvojega članka. Bi lahko še za bralce Savinjčana povedal, kaj natanko se tam dogaja? G. Čulk: 'Tako kot ste lahko mnogi zasledili moj članek, so ga tudi možje žalske visoke družbe oziroma snobovskega klana Asado, ki je bil vse prej kot provokativen. Očitno jih je resnica zbodla v njihovo krhko srčece. Ko stopiš mački na rep, vemo kaj se zgodi... Tudi v tem primeru je šlo za podoben razplet. Uvedli so embargo! Ne le vstop določenim, vstopnina za širokohlačnike; kot jih Srečko imenuje zaničevalno, in predvsem nasilje nad žalsko mladino, ni bilo dovolj. Sedaj so si Srečko in njegovi plačanci dovolili gibljiv delovni čas. Kaj to pomeni? Ob 00.30h je bil lokal zaprt. Ampak ne za vsakogar. Če je to javni lokal, kako se lahko sploh to dogaja? Kaj je z zakonom?! Iz zanesljivih virov (med njihovo elitno vrsto imamo špijuna) smo izvedeli, da nam grozi fizični obračun zaradi resnice. Toda proti komu? Ali bo sedaj resnica "bolela" tudi nas? Kot vse kaže živimo v svetu, kjer si nekateri sami izmišljajo zakone. Najbolj žalostno pa je, da se to dogaja vašim otrokom, dragi Žalčani. Sprašujem se, kakšna so pooblastila javnih redarskih služb oziroma ali je lahko redar vsak, ki je velik in močan ter ima IQ na sobni temperaturi. Taka oseba po moje ni sposobna preprečevati nasilje. Kvečjemu ga pospešuje, kar se v Asadu tudi dogaja. Vem, da ga lahko skupim za te izjave, ampak me ne briga. Resnica vedno najbolj boli. 0 primeru nasilja sem obvestil žalsko policijo. To je bilo potrebno napisati, ker me boli, da se vse to dogaja v našem mirnem mestecu, odkar so odprli Pop-rock caffe Asado." Kaj pa se je tebi osebno zgodilo? G. Čulk: "Nek večer sem šel s prijatelji na sok. Enega od mojih prijateljev niso spustili noter oziroma lahko bi šel, če bi plačal 500 sit. Bil sem ogorčen, zato sem napisal tudi članek, ki je mnoge (krive) razburil. Par dni kasneje pa sem se sam odpravil tja na pijačo. K meni so pristopili lastnik Srečko in dva redarja. Srečko mi je rekel, da JAZ pa ne smem noter. Pogovarjal sem se tudi z drugimi, ki pa so doživeli tudi fizične obračune z redarji Pop-rock caffe-ja." Ko slišimo takšna pričevanja, se lahko upravičeno zgrozimo. Kaj pa pristojne oblasti mislijo o tem? Mitja Knapič 28. APRIL - KONCERT ‘FOLK IKONE” BOBA RUANA Dolga je pot od leta 1941 do leta 1999! Bob Dylan oziroma Robert Allen Zimmerman, kot so ga poimenovali starši 24. maja 1941. leta, se je rodil v Minnesoti kot sin lastnika majhne trgovine z orodjem. Pri dvanajstih letih je pričel igrati kitaro in ustno harmoniko oz. orglice. Po uspešno opravljeni srednji šoli si je spremenil ime zaradi pesnika Dylana Thomasa (bil mu je nekakšen vzornik glede pisanja tekstov) in se odpravil na univerzo. Tam se ni izkazal kot vesten študent. Večino svojega časa je preživel po raznih gostilnicah, kjar je igral kitaro in je bolj ali manj zanemaril študij. Univerzo je zato kmalu zapustil in se odpravil v New York, natančneje v četrt Greenwich Village, ki je znana po boemskem življenju. Bob Dylan je tam ustvarjal in s svojimi protestnimi pesmimi je očaral tedanjo sceno. Kmalu po svojem prihodu v Greenwich Village je podpisal pogodbo za založbo Columbia Records Company. Leta 1962 je izdal svoj prvi album, ki mu je dal naslov kar Bob Dylan. Album je bil v bistvu predelava starih ameriških folk uspešnic. Naslednje leto, 1963., pa izide njegov drugi album z naslovom Freewheelin', na kateri najdemo že njegovo veliko uspešnico Blowin' in the wind. Sedaj je v njegovi diskografiji okoli 40 albumov, od tega okoli 20 rednih plošč, ne samo posnetki v živo itd. Objavljenih je kar nekaj njegovih knjig z njegovo poezijo, ena ne-lirična knjiga, postal je častni član univerze Princeton, igral je samemu papežu, postal je legenda in genij... Med vsem tem, kar se je dogajalo v njegovem življenju, pa je našel čas tudi za Slovenijo in jo obiskal kar dvakrat. Nazadnje smo ga lahko videli 28. aprila v mali hali Tivoli. Koncert je obiskalo pribliOno 4500 ljudi, kar predstavlja približno malo več kot 3/4 dvorane. Nastopal je s svojim spremljevalnim bendom brez predskupine, kar mi je vzbudilo veliko zanimanja. Igral je eno uro in pol. Za 58-letnga možakarja je še dokaj živahen. Koncert je bil razdeljen na dva dela. Prvi je bil akustičen, drugi del pa je že predstavil Boba Dylana na električnih inštrumentih. Igral je večinoma nove lacob Dylan, sin Boba Dylana skladbe iz novega albuma Time out of mind, za katerega je v Ameriki dobil nagrado Grammy za najboljši album leta. Igral pa je tudi stare uspešnice, kot so Blowin' in the wind, Like a Rolling stone in Mr. Tambourine man. Edino, kar mi ni bilo všeč, je to, da je stare uspešnice igral s spremenjenim aranžmajem, tako da si se mogel zelo potruditi, da si ugotovil, za katero pesem sploh gre. Na odru je bilo veliko dišečih paličic, ki so napolnile dvorano z nekakšno mistično aromo, kakeršno je sam doprinaoal glasbi skozi leta. V svoji tridesetletni karieri je dosegel status legende. Popularno glasbo je dopolnil z visoko kvalitetnimi teksti, ki so povzdignili tovrstno glasbo na novo raven. Z glasbo pa se ukvarja tudi njegov sin, jakob Dylan, ki je zelo uspešen s svojo skupino The Wallflowers. Kakšno leto nazaj so kraljevali na svetovnih lestvicah s hitom One headlight. Mislim, da si je tak koncert vredno ogledati, če imaš priložnost, saj nikoli ne veš, kako dolgo bo še ustvarjal in igral v živo. Mitja Knapič KOMA IN ALTERNATIVE EGO Koncert, ki je predstavil dve žalski skupini celjski publiki Prvi samostojni koncert skupine Koma v novi postavi, s pred-skupino Alternative ego, je bil 15. maja 1999 v klubu Kljub v Celju. Obe skupini prihajata iz Žalca oziroma okolice in sta že bili omenjeni v moji rubriki. Tokrat smo lahko videli skupino Alternative ego s svojim nekonvencionalnim bobnarjem Blažem Bizjakom, ki med koncertom s svojimi izjavami skrbi za humor. Poleg tega smo videli to skupino na odru prvič kot neko celoto in ne kot posamezne delce. Skupina je od časa, ko sem jo nazadnje videl, zelo napredovala. Opazen je glasbeni razvoj in čuti se trdo delo, ki je bilo vloženo vanj. Upam, da bodo v tem tempu in smeri nadaljevali tudi v prihodnje. Skupina Koma je doživela precejšnje kadrovske spremembe, s katerimi so sledile tudi spremembe v zvoku. Skupina je zamenjala Miha Zagoričnika na vokalu z nečim močnejšim in glasnejšim..., kar še ne pomeni, da je to dobra stvar. Pustimo se presenetiti! Preostali del skupine je tehnično zelo dober. Na bas kitari je Tomaž Dolžan, na solo/ritem kitari je Uroš Planinc in Matic Pečnik na bobnih. Dobro uigrana trojica je preigravala komade iz sedemdesetih (Led Zepelin, Deep Purple, Jimi Hendrix,..) in svoje lastne komade. Igrali so uro in pol, kar je za skupino tega kalibra zelo dobra minutaža. Nedvomno se še oglasim z novimi podatki o tej nadebudni skupini! Mitja Knapič marginalija tiskarna*design-www*dtp Drešinja vas 49 • 3301 Petrovče tel.: (063) 713 108 «fax: (063) 708 280 d. pošta: info@marginalija.si KONCERTI: -12. maj (the Turpentines)-Ljubljana - 28. maj (Status Quo)-Ljubljana - 7. junij (Skytower, Mercyful hate, Monster Magnet, Metallicaj-Ljubljana -18. junij (Alanis Morissettej-Ljubljana - 27. junij (Guano Apes)-Muenchen - 2.- 4. julij (Rock Otočec 99’)-0točec - 8. julij (Guano Apes)-Ljubljana - 9. julij (Guano Apes)-Ptuj -25. julij (R.E.M.)-Izola Izpod peresa mladih Svečka Pri Neji doma so imeli zbirko svečk. Neji pa je bila med vsemi svečkami najlepša tista, ki jo je mama prinesla iz Rima. Na njej je bila nalepljena slika sv. Marije. Bila je majhna, rožnate barve, dišala je po medu. Neke noči je bila nevihta. Treskalo je in grmelo. Nejinega mlajšega bratca Matjaža je bilo strah. Nenadoma je zmanjkalo elektrike. Luč je ugasnila. Matjaža je bilo še bolj strah in še tesneje se je stisnil k mamici. "Neja, prosim, poišči svečko in vžigalice", je Nejo prosila mama. Neja je odšla v kuhinjo. Ker je bila tema, ni videla stola pred seboj. Z glasnim ropotom se je zaletela v stol, da je Matjaža kar vrglo v zrak od strahu. Končno je prišla do omare s svečkami. Otipala je svečko in vžigalice. Ko je bilo to v njenih rokah, je zaprla omaro in se z večjo previdnostjo vrnila v dnevno sobo. Svečko in vžigalice je dala mamici. Ta je eno izmed vžigalic potegnila po robu škatlice. Plamenček je zagorel in mama je prižgala svečko. Šele zdaj je Neja videla, da je izbrala svojo naljubšo svečko in od žalosti ji je po licu zdrsnila solza in padla na svečko. Ko pa se je solza dotaknila svečke, se je vosek, iz katerega je bila svečka narejena, nehal topiti. In zaradi solze se svečka ni stopila, čeprav je bil plamenček vedno bolj vroč. Elektrika se je vrnila, luč je zasvetila. Neja je ugasnila svečko in jo odnesla v svojo sobo. Od tedaj naprej jo je imela v svoji sobi. Sabina Bec, 3.r. Podružnična OŠ Tabor Bil sem tepen Dobro se spomnim, kdaj sem bil nazadnje fizično kaznovan. Bilo je pred osmimi leti. Mamo sem tako razjezil, da je vzela smetišnico, ki ji je bila ravno pri roki, in me udarila. Toda, joj! Smetišnica se je zlomila. Pa ni bilo dovolj. Kazen je morala biti hujša. Vzela je kuhalnico in me udarjala po zadnjici, da sem imel "klobase" na njej. Ko je oče prišel domov, sem mu seveda povedal le, kako me je mama natepla. Smejal še je. Ni verjel, da je mami kaj takega sposobna. Pokazal sem mu dokaz! Nisem pa povedal, da me je mami prišla pogledat v sobo, kako sem, ko se je "ohladila" in se mi začela opravičevati... Rok Privošnik, 7.r OŠ Šempeter Prijateljstvo, ki ga je uničila droga Bil je moj prijatelj. Res pravi prijatelj. Ampak na vsem lepem, na vso mojo grozo ... zabredel je. Začetek zelo nedolžen. Cigareta, še ena cigareta in vsak dan več. Travica! Kar naenkrat ni bilo dovolj niti to. V rizlo si je poleg travice zvijal še razne v prah zdrobljene tablete. Nato še džoint! Ko sem ga gledala tako "zadetega", sem mu skušala pomagati, da bi prenehal, da ne bi tak prihajal v šolo, me je začel "odrivati" od sebe. Ni me poslušal, ni se hotel z mano več pogovarjati. Bila sem mu odveč! Prijatelji s "travico" v rokah so mu pomenili več. Tem užitkom je dodal še obiske v gostilni. Popoldan je bil "njegov sanjski svet". Vse do ... V šolo so začeli prihajati starši na razgovore. Zanj nisem več obstajala. Ni me pogledal, ni me ogovoril. Z mano je prekinil vse stike. Minilo je nekaj časa. Prijatelja?! No, temu ne morem več reči prijateljstvo, saj si ne zaupava več tako, kot sva si prej. Vsak dan to ponovno "prijateljstvo" izgublja ne samo pomen, ampak tudi čar. Misel na drogo je v meni ubila vse tisto lepo, on pa je v njej iskal lepo. A ni kruto, da nekateri mladi v drogi iščejo tisto, zaradi česar kasneje to v njih usahne, umre: nežnost, milino, ljubezen, lepoto, prijateljstvo ... Naja Eržen OŠ Šempeter Obisk Kinde Almasour -Kranjec V šoli nas je obiskala gospa Kinda iz Sirije, trenutno pa živi v Ljubljani, kjer študira gradbeništvo. V Siriji je preživela del svoje mladosti, od prvega razreda do mature. Od mature naprej živi v Sloveniji. Z njo smo se pogovarjali o verstvih, pa tudi o mnogih drugih rečeh. Povedala nam je veliko o svoji muslimanski veri. Lahko smo jo spraševali, kar nam je prišlo na pamet. Najprej nam je povedala o šoli v Siriji. In kaj smo izvedeli? Tam imajo šest let osnovne šole, nato je tri leta nižje gimnazije z malo maturo in tri leta višje z veliko maturo. Šole so ločene, za dekleta in za fante. V šolo hodijo oblečeni v šolske uniforme, ki pa marsikomu niso všeč. V šoli imajo obvezen krščanski in muslimanski verouk. Pri verouku se učenke razdelijo in se učijo svojo vero. V šoli se morajo učiti iz knjig vse na pamet, pa če tudi ne razumejo. Nimajo izletov, ne izdelujejo referatov, ne raziskujejo, vse je le golo "piflan-je". Osmošolci smo vneto poslušali in začeli smo jo spraševati o njenem zakonu, saj je povedala, da je poročena z moškim krščanske vere. Z možem se cerkveno nista poročila, ker vera tega ne dovoli, sta se pa zato poročila civilno. Ker je njena mati Slovenka, je poroko z lahkoto sprejela. Malo težav je imela z očetom, vendar so težave rešili skupaj. Odločila sta se, da bosta otroke vzgajala v obeh verah, tako kot so starši njo. Vse težave z možem rešujeta s pogovorom. Praznujeta svoje praznike in spoštujeta svojo vero. Naslednja vprašanja so nanesla na življenje v Siriji. Prvo vprašanje je bilo, če se moški res lahko poroči z več ženami. To je res, lahko se poroči s štirimi ženami, ampak le, če prva žena to dovoli, če je mož enak do vseh in da dovoli, da mu prva žena poišče naslednjo. In kako je s poroko nasploh? Ni res, da ženi že ob rojstvu določijo moža. Poroko dovolijo med bratranci in vedno najprej vprašajo njih, če kdo želi dekle za ženo, šele nato pa jo oddajo drugemu. Dekleta se lahko s privolitvijo staršev poročijo kadar želijo. Začeli smo se pogovarjati tudi o družbi nasploh in marsikaj izvedeli. V družini zelo spoštujejo očeta in mamo. Starše morajo ubogati. Tudi s prijatelji se dobivajo, le da ne gredo v disko, ampak h komu domov in se tam zabavajo. Vsak sloj se druži s svojim slojem. Prijateljice si med sabo vse zaupajo. Prvi prijatelj je družina. Za zdravila ni dobro poskrbljeno, a gre na bolje. Tudi droge in kriminal obstajajo, seveda pa ne v tolikšni meri kot tu. Arabskih držav je enaindvajset. Krščanska vera je najbolj razvita v Siriji, Libanonu in Palestini. Povedala je, da tudi tam, tako kot tukaj, verujejo v angele, posebej pa je poudarila, da beseda Alah v našem jeziku pomeni Bog in da vsi verujejo v enega in istega boga. Sanja Hrastnik, 8.b OŠ Vransko Moji babici Imam dve babici. Eni je ime Ana, drugi pa Vera. Mama Ana je doma na Polzeli, mama Vera pa v Ločici, Obe imata radi rože in jih pridno sadita. Kupujeta mi sladkarije, kar jezi mojo mamico. Včasih sta hudi, včasih pa ne. Obe imam zelo rada. Tina Žnidar, l.a OŠ Polzela Moja mamica Imam mamico, ki ji je ime Anka. Lepa je kot rožica in dobra kot kruh. Na vratu nosi zlato verižico. Ima rjave oči in črne lase, imam jo zelo rada ker mi pomaga pri nalogi. Včasih je mamica v službi zjutraj, včasih pa popoldne. Najraje imam nedeljo, ko se stisnem k njej. Lucija Cizej, l.a OŠ Polzela Moja babica Moji babici je ime Frida. Stara je 65 let. Ima sive lase. Dela na kmetiji. Doma je v Prekmurju. Imela je pet otrok. Imam jo rad, ker je mamica od atija. Aleš Bedek, l.a OŠ Polzela Kako mi je zrastel hamburger Včeraj, ko sem prišel domov, sem bil lačen. Pogledal sem, če imamo kaj hrane v hladilniku. Našel sem hamburger. Šel sem ven, da bi ga posadil. Vzel sem lopato in zalivalko. Na vrtu sem skopal luknjo in položil hamburger vanjo. Zakril sem luknjo in z zalivalko zalil. Čez pol ure je začelo rasti drevo. Na njem je bilo polno hamburgerjev. Zakuril sem MAJ 1999 pod vejami, da so se segreli. Potem sem jih začel jesti. Miha Senic, 3.b OŠ Petrovče Moje otroštvo Rodil sem se v Celju. Z mamico sva živela pri starih starših. Imeli smo kmetijo: Potem sva se z mamico preselila. Živela sva v Grajski vasi pri očetu. Bilo nam je lepo. Kmalu se nam je pridružil še bratec Roki. Neke nesrečne sobote se je oče smrtno ponesrečil. Spet smo se preselili k starim staršem. Tam smo obdelovali kmetijo. Pomagal sem pri vsakem delu. Najraje sem luščil koruzo. Kmalu pa smo se spet preselili. Sedaj živimo v Kasazah. Rad pomagam mamici pri pospravljanju in čiščenju stanovanja. Zelo rad pa pomagam tudi pri opravilih na vrtu. Benjamin Poznič,3.b OŠ Petrovče Moje otroštvo V mojem otroštvu sem doživel veliko veselih pa tudi žalostnih dogodkov. Z mamico in očijem sem preživljal svoje vesele dni ob igračah. Lepo sem sem se imela v vrtcu takrat, ko smo se skupaj igrali in ko sem risala. Najraje sem risala rožice in punčke. Obiskovala sem tudi plesno šolo. Zelo rada sem bila na počitnicah pri babici. Pomagala sem ji pri peki piškotov. Minili so razigrani in srečni trenutki in stopila sem v prvi razred. Ob sončnih dnevih sem šla s staršema na srehod v naravo. Otroštvo bom ohranila v lepem spominu. Tadeja Novak, 3.b OŠ Petrovče V mesecu maju so v ospredju tekmovanja v slovenskih ligah. Teniška akademija maxi group nastopa s tremi ekipami. V drugi članski ekipi je ekipa Žalca po hudem boju premagala ekipo TK Celje z rezultatom 5 : 4. V tretji ligi so mladi igralci premagali ekipo Ravn s 4 : 1. V ženski ligi pa so zmagale članice s 3 : 1 proti ekipi TK Bled. Na regijskem turnirju v Žalcu se je Nina Hercog uvrstila na finalni turnir, Grega Rojnik pa na B turnir dečkov do 12 let. Tomaž jamnikar se je na prvenstvu do 18 let uvrstil med 16 najboljših. V soboto, 21. maja, čaka člansko ekipo odločilni dvoboj za napredovanje v višji rang tekmovanja, pomerila se bo z ekipo TK Trbovlje. Tekma bo v Športnem centru Žalec, začela pa se bo ob 9.15 uri. T. V. ■ ESCORT CLASSIC 1,4 75 KM fcliSKä JU ,v M*Aï*e ZRAČNA BLAZINA SERVOVOLAN CENTRALNO ZAKLEPANJE TEMNA STEKLA PREDPRIPRAVA ZA RADIO Celje, Ipavčeva 21. tel: 06; 1-919 Velenje, Partizanska 3, tel.. 063/851-060 Obiskali so jih borci Teden pred prvomajskimi prazniki je bil bogat po vsebini in prireditvah za učence OŠ Griže. Teden knjige, Dan Zemlje, Dan boja proti okupatorju, obisk mlade likovne ustvarjalke in njene mentorice na šoli so bili dogodki, ki so jih pripravili učenci in delavci šole. Osmošolci so se dan pred praznikom Dneva boja proti okupatorju pogovarjali z borcema za svobodo iz Griž, Ludvikom Kukovcem in Ivanom Zupancem. Oba sta predstavila razloge za odhod k partizanom in zakaj sta se borila. Opisala sta marsikatero partizansko dogodivščino. Bili so težki trenutki, ko pade pod kroglo prijatelj, pa tudi smeha ni manjkalo. Franci Žagar študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197 posredovanje dela za študente in dijake naročanje napotnic tudi po telefonu fotokopiranje A 4 č/b 8 SIT A4 barvno 180 SIT vezava fotokopij od 260 - 300 SIT Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19.ure ^ , ob sobotah od 8. do 12. ure ^ " VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: O 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570 O 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu .......................................................... -........ IVI ALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL 063 720-003,720-660.720-662 Nehalo je biti tvoje srce, končale so z delom pridne roke. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se 13. aprila 1999 za vedno poslovili od drage žene, mame, stare mame in tašče KATICE LOKAN, roj. GAJŠEK iz Dolenje vasi pri Preboldu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem TT Prebold za ustne in pisne izraze sožalja, za darovane vence, cvetje in sveče ter izkazano spoštovanje. Posebna zahvala pevcem in godbi na pihala TT Prebold ter gospodu Hermanu za besede slovesa. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za opravljen zadnji obred ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: mož Franc, hči Irena in sin Zdravko z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice IVANE TOMAŽIČ, roj. HLAČAR iz Zabukovice 54 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter sosedom in gasilcem, ki so jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govornikoma g. Tomu in g. Kukovcu, pevcem za ganljive žalostinke, godbi iz Zabukovice in g. župniku Planincu za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala tudi g. dr. Džuriču za njegovo dolgoletno zdravljenje pokojnice ter patronažnima sestrama Jasni in Cvetki za lajšanje bolečin. Hvala vsem darovalcem cvetja, sveč in drugih aranžmajev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Drago z ženo, vnuki Janja, Drago, Rudi in Milojka z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 26. 5.1999 bo minilo leto, odkar nas je zapustila draga teta TEREZIJA VREČKO 2. 5.199 pa je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi stric IVAN VREČKO iz Migojnic Vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate sveče in ste ju ohranili v lepem spominu, najlepša hvala. Družina Vrečko PRODAMO MLADE KOKOSI V ZAČETKU NESNOSTI IN BELE TEŽKE ZA NADALJNJO REJO. Tel.: 472-071 PRODAM POSEST V SMIKLAVZU PRI TABORU - 33.557 m2 gozda in travnika. Na posesti je lesena starejša hiša s hišno številko ter hlev. Elektrika in voda v bližini. Cena 2.600.000 SIT. Tel.: 061 722-058 (od 8. do 14. in od 20. do 22. ure. TRAVNIK V SESCAH, 1 ha, oddam v najem. Tel.: 701-308 IŠČEMO VARSTVO ZA 15-mesečnega fantka. Tel.: 718-993 ANSAMBEL NARODNOZABAVNE IN ZABAVNE GLASBE IŠČE BASISTA (bariton, bas kitara). Tel.: 063 471-544 ali 725-071 PRODAM LEPO OHRANJENO SPALNICO. Cena po dogovoru. Tel.: 707-05S Aktivnosti občine Žalec v zvezi z ureditvijo križanj železnice in ceste v Šempetru ______ Aktivnosti za ureditev križanj železnice Celje - Velenje in cest v krajevni skupnosti Šempeter, med drugim tudi lokalne ceste proti jami Pekel, so se pričele že leta 1993, intenzivni pogovori in iskanje ustreznih rešitev pa so se začeli z gradnjo avtoceste Arja vas -Vransko. Leta 1996 je vodstvo KS Šempeter sklicalo sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki DARS-a, DDC-ja, Slovenskih železnic in Občine Žalec. Zahtevkov za ureditev križanj lokalnih cest z železnico je bilo več (Ločica, SIP, pri Štormanu, Sp. Grušovlje, Podlog), vendar je DARS sprejel obvezo za ureditev le dveh prehodov. Po sprejeti odločitvi sta bila ustrezno urejena prehoda v Ločici in pri SIP Šempeter. Na osnovi peticije krajanov Šempetra z dne 22.1.1999, je novo vodstvo Občine Žalec skupaj s predstavniki KS Šempeter ponovno začelo z aktivnostmi za ureditev preostalih križanj ceste in železnice na območju KS Šempeter. Na žalost pa se je ravno v tem času zgodila tragična nesreča. Glede na problematiko ureditve omenjenih prehodov so predvidene naslednje aktivnosti: - razgovori s predstavniki Slovenskih železnic, DARS.-om, Skladom kmetijskih zemljišč RS, ELES-om in Cestnim podjetjem Celje; - izdelan je bil idejni projekt skupne ureditve obeh prehodov ceste preko železnice, kjer pa predstavljajo glavni problem posegi v kmetijska zemljišča oziroma hmeljišča ter zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Občina Žalec bo skupaj s predstavniki KS Šempeter in vsemi vključenimi pospešila aktivnosti pri reševanju tega perečega problema. POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK ŽALEC, Vrečarjeva 2, (063) 716-810, 715-605, gsm 041-635-717 V četrtek, 13. maja nekaj po 13. uri se je na železniškem prehodu lokalne ceste ¡ama Pekel - Šempeter v Podlogu zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta trčila avtobus, poln otrok. In potniški vlak. V avtobusu Je bilo 38 otrok dveh petih razredov in trije učitelji osnovne šole iz Šmartnega ob Paki, ki so se vračali z naravoslovne ekskurzije v Jami Pekel. Po podatkih Policijske uprave Celje so v nesreči umrli Matic B., Kristina V., Tina M. in Sabina D., vsi stari enaist let. Preiskava o nesreči in okoliščinah do zaključka redakcije (prejšnjo soboto) še ni zaključena, prve ugotovitve policistov pa so naslednje: Avtobus, last zasebnega podjetnika, je po lokalni cesti iz smeri Podloga proti Šempetru vozil 44-letni Edi M.. Ko je pripeljal do prehoda ceste prek železniških tirov, ki je zavarovan s prometnim znakom Andrejev križ in znakom STOP, je zapeljal na železniške tire. V trenutku, ko je že zapeljal na tire, je na nasprotni strani prehoda, nasproti avtobusu, z osebnim vozilom stala voznica Aleksandra S., ki se je zaradi bližajočega vlaka ustavila pred železniškimi tiri. Vlak je v tem času iz smeri Žalca proti Polzeli pripeljal strojevodja Anton S.. Zaradi ozkega vozišča in ostrega desnega ovinka srečanje dveh vozil ni bilo mogoče. Tako je voznik avtobusa z vozilom obstal na sredi železniških tirov. Voznica osebnega avtomobila se je zaradi avtobusa, ki je stal na tirih, odzvala tako, da je zapeljala vzvratno, voznik avtobusa pa je takoj za tem zapeljal naprej. Vendar pa je pri tem zadnji del avtobusa še vedno ostal na tirih, tako da je vlak kljub zaviranju z zasilno zavoro čelno silovito trčil v zadnji levi del avtobusa. Avtobus je po trčenju odbilo desno, po nekaj metrih drsenja pa se je prevrnil na desni bok in na streho. Po trčenju so najprej priskočili na pomoč delavci, ki so tam urejali hmeljišča. Avtobus so toliko dvignili, da otroci niso bili stisnjeni. Mnogi otroci so se sami rešili iz avtobusa. Po devetih minutah so prispeli pivi reševalci in v nekaj minutah je na kraj nesreče prišlo najmanj devet ekip reševalcev iz Celja, Mozirja in Velenja. V reševalni akciji so prav tako sodelovali poklicni gasilci iz Celja in Velenja ter gasilci PGD Žalec in Šempeter ter Cestno podjetje Celje. Štirje učenci so umrli na kraju nesreče, poškodovane pa so že v tričetrt ure pripeljali v bolnišnico Celje. Prvi starši in sorodniki ponesrečenih učencev so prišli že na kraj nesreče. Med poškodovanci najtežjih poškodb ni bilo, vsi so bili pri zavesti, nekateri pa so utrpeli tudi pretres možganov. Šivanje ran je bilo potrebno pri 18 poškodovancih, večje operacije pa niso bile potrebne. Na zdravljenju in opazovanju v bolnišnici je ostalo 20 poškodovanih, in sicer ena učiteljica in 19 otrok. Vseh pripeljanih je bilo 32. Obiskal jih je tudi minister za šolstvo Slavko Gaber, šoli in družinam umrlih pa je sožalno brzojavko poslal tudi predsednik države Milan Kučan. K. R.., foto |. K. Na žalni seji občinskega sveta in sveta KS Šempeter je govoril župan Lojze Posedel in izrazil sožalje prizadetim v tej tragični nesreči. 2^ maj 1999________________SPJČAN______________________ Krom Smrt na železniških tirih Leto dni je že minilo, ko življenje se je spremenilo. Z nami vedno boš ostal, ker si vedno dobre nauke in ljubezen nam dajal. V SPOMIN 6. maja je minilo leto dni od prerane smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta KONRADA GRADIČA iz Pariželj Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Francu Serecu, g. Hermanu za poslovilne besede, godbi in pevcem Tekstilne tovarne Prebold. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev za vso nego in skrb. Družina Rajh JULIJANE MAK iz Šešč 50 (18. 2. 1917 - 15. 4. 1999) Leto dni je že minilo, odkar od nas odšla si ti. Te usoda kruta nam je vzela, a le spomin na te živi. Ne solza, žalost, ne bolečina te zbudila ni, v srcih naših ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. V SPOMIN 22. maja bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in orna DANICA HUDOVERNIK iz Liboj. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu in ji v spomin prižigate svečke. Žalujoči: sin Ivan z družino ter ostalo sorodstvo Z vsakim sončnim zahodom, v vsaki večerni zarji dobrota in pogum premagata smrt. (prirejeno po M. Pavčku) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame JOŽEFE KRIVEC roj. HABE iz Rakovelj 50, Braslovče (4. 9. 1926 - 22. 4. 1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala pevcem, pogrebcem, doktorju Cukjatiju, g. župniku in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Ignac, sin Inko in ostalo sorodstvo ZAHVALA ob boleči izgubi drage hčerke, mame in stare mame FRANČIŠKE JAMBREK iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja Darku Naraglavu, sosedom, vodstvu in sindikatu TT Prebold, njenim sodelavcem Predilnice, preboldski pihalni godbi in pevcem, govorniku Avgustu Dobrihi, podjetju Carex, preboldskim jamarjem, RK Prebold, Občini Tabor, Tomažu Škorjancu, pogrebni službi Morana in dekanu Poldiju Selčanu za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mama Rozalija, sin Jure, hčerka Lojzka in hčerka Andreja z družino Dneve in noči v srcih z nami si. Sledi tvojih pridnih rok za vedno ostale so povsod, hvala ti! V SPOMIN 1. maja je minilo leto dni, odkar ni več med nami ljube nam JULČKE KUDER, roj. MARINC iz Šempetra Iskrena hvala vsem, ki prižigate svečke, postojite ob njenem grobu ali se z lepo mislijo spomnite na njo. Vsi njeni. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN JOŽETU ROJNIKU iz Poljč 8, Braslovče (14. 5.1994 - 14. 5. 1999) 14. maja je minilo pet let, odkar si nas za vedno zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da bi si segli v tople dlani. Grob je nad mano, tišina prsti. Naj lučka spomina vedno gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete PEPCE PAJK iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Prav posebno pa se zahvaljujemo OŠ Prebod, in govornici za lepe besede slovesa. Hvala Občini Prebold, g. župniku za opravljen obred, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, končale z delom pridne so roke. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, svaka in strica FRANCA VASLETA iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste izrazili pisna in ustna sožalja, poklonili cvetje, sveče ter darovali za svete maše. Posebna zahvala gospodu dekanu za opravljen obred, gasilcem, praporščakom, pevcem, govorniku ter vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA Hvala vsem, ki s prijazno mislijo postojite ob njenem grobu in ji poklanjate Vsi njeni. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Ob boleči izgubi se za slovo od nje vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame JOŽEFE SITAR iz Andraža (14. 4.1927 - 11. 4.1999) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše ter vsem, ki ste nam izrekli ustno sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. Srečku Pižomu za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke, pogrebcem, g. župniku, praporščakom in pogrebni službi Morana. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoča hčerka Marija z družino Nova generacija kozmetičnih podlag zavira staranje kože Kako ohraniti mladosten videz kože? KOZMETIČNI HIŠI KAHNE /e v sodelovanju z ameriškimi strokovnjaki uspelo izdelati podlage, ki se problema izredno suhe in problematične aknasto, /¡sajaste, brazgotinaste kože lotevajo v samem bistvu. S podlagami odpravljajo starajočo, suho kožo, še posebej tisto, ki je izpostavljena hudemu mrazu in vetru. Obstojni vitamin C in liposomski gel z vlažilno molekulo liposoma in obstojnim vitaminom E predstavljata najmočnejše snovi v naravi, ki nevtralizirajo proste radikale in spodbujajo celično obnovo, še zlasti v kombinaciji z naravnim mazilom morskih alg in oljem rože mosquete. Podlage v kombinaciji z novo vitaminsko betakarotensko kremo z zaščitnim faktorjem 15 delujejo neposredno na celice epidermisa in le te varujejo pred agresivnimi vplivi okolja in škodljivimi temperaturnimi razlikami. Koži nadomeščajo vlago in maščobo, okrepijo vitalnost celičnih funkcij in tako izboljšajo stanje aknastih, problematičnih kož in tudi gub. Enostavno navodilo za uporabo: čisto kožo poškropimo z obstojnim vitaminom C, dodamo nekaj kapljic odličnega liposomskega gela, nato nanesemo nekaj kapljic olja rože mosquete, prozorne morske alge in ustrezno kremo KOZMETIKE KAHNE. Ohraniti čvrstost kože pomeni iz nje odvajati strupe. Preizkušene podlage pred kremami za razstrupljanje in napetost kože, ki obnavljajo strukturo kolagenskih vlaken, pospešujejo odvajanje strupov. In zadnji čudež novodobne kozmetike, obstojni ameriški vitamin C, ki se ne uniči, se ne razkroji, pospešuje proizvodnjo kolagena, deluje proti vnetjem aken, proti mozoljem, je antioksidant in belilna učinkovina za pege, lise, madeže, drzen ubijalec bakterij in ustrezen preparat za krepitev imunskega sistema. Dovajanje obstojnega vitamina C neposredno na kožno površino odstranjuje odmrle kožne celice, uravnava celično obnovo in gladi gube. Ker nevtralizira kisikove proste radikale, lahko minimalizira temnenje pigmenta v koži in izboljšuje samo čistost kože. Pomaga zdraviti sončne opekline in nekatere kožne bolezni. KOZMETIČNI STUDIO KAHNE vam z najnovejšo tehniko permanentnega make upa napravi zmagoviti lok nad očesom, pravilno oblikovane obrvi, ki so ključna beseda negovanega obraza. Obrvi dajejo obrazu simetričnost, mu podarijo čistost, narekujejo njegov značaj in odprejo oči. Zelo pomembno vlogo imajo tudi lepo oblikovane ustnice in obroba okrog oči. NOVA GENERACI|A ZA NEGO KOŽE je nova VITAMINSKO BETAKAROTENSKA KREMA z zaščitnim faktorjem 15, ki s svojim neprimerljivim sistemom nege ščiti kožo pred prezgodnjimi učinki staranja, onesnaženjem, dimom, UV žarki in stresi. Tovrstni prosti radikali so molekule, ki jih proizvaja metabolizem kot odpadni material. Tkiva jih ne izločajo v celoti zaradi upočasnjene celične aktivnosti, zato se z uporabo tovrstne nove kreme uravnava normalen življenski ciklus celic. Koži povrne ravnovesje. Suha koža bo dobila ¡zgled gladke in negovane kože, mastno izboljšanje čistosti in elastičnosti. Nudi dnevno zalogo vlage, vitaminov E in F za preprečevanje okvar kožnih celic in pravilno delovanje lojnic. Korenčkovo olje pa vsebuje protivitamin A in druge karotinoide, vitamine B 1 in B 2 in C ter zaščito pred UV žarki. UPOSOM Tovrstno kremo prejmete po promocijskih cenah. Povprašajte tudi po testnih vzorcih! Za dodatne informacije vam je na voljo KOZMETIČNA HIŠA KAHNE na telefonski številki: 061 301-972 in 1331-161, izkoristite ugodne cene podlag pred kremami in že omenjene vitaminsko betakarotenske kreme, ki je s faktorjem 15 prava zaščita kože tudi pri dnevni svetlobi. Izdelke kozmetične hiše KAHNE vam nudijo v ZEUŠČNI DROGERIjl PUR ŽALEC, DROGERIjl TUŠ ŽALEC, TRGOVINI M PREBOLD, V MEDICINSKEM CENTRU SANA ŽALEC, DROGERIjl METRO TUŠ CELJE, TRGOVINI BIOTOP CELJE IN V MEDICINSKEM CENTRU SANA CELJE. Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 tar. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 Najboljše odločitve vM’ ' življenja Življenjski krog Zavarovalnice Triglav [JOP; ' * Predstavljamo Vam novega Zastopnika za področje Latkova vas in okolica Leon PADER Čopova 2, ŽALEC Tel.; 719-040,041 783-770 PREDSTAVNIŠTVO ŽALEC Mestni trg 6, ŽALEC Tel.: 716-630 zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Celje SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Tel.: 063 / 716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.:722-333 delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE! V Slovenskih Konjicah se je v soboto udeležilo 130 slovenskih pedikerk dvodnevnega strokovnega seminarja. Marija Akerman, ki je predsednica slovenskega združenja in organizatorka seminarja, je povedala, da je seminar uspel. Nova spoznanja s področja nege nog bodo lahko pedikerke koristno uporabljale v praksi. Ut trnoma, Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grevvenbrolcha 9 C'/\o EZELA MARGINA- V ZEVSOVA MATI LOJZE SEDEŽA ČVEKAČ ALUMINIJ ffi.PI- ■RIMSKA BOGINJA JEZE ŽENSKI GLAS VELIKO /JI HIŠNI BOG RIMLJANOV AM. FILM. VEČ ÑO PO ANAKSI-MANDRU SL. POP SKUPINA INSKI LEOS JANAČEK SKLEPNA GR. RODU (TELLY) SOLI OUNE KISUNE MAC EK TUJE Ž.IME GEORGE GERSHWIN GL. MESTO HRANILO HČT BIZMUT ROPARSKA PISATEU SIM- DOLCAN ANGELCA SVOJINA NEM. POET Timer PISATEU (KOBO) ZDRAVILIŠČ EV VOIGHT m. SL (MIHA) ORGAN LANA TURNER AMERIK! ČRNILO (ANTONIO) SIP ŠEMPETER NA JUGO- NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke, objavljene v aprilski številki Savinjčana: SAVINISKA-TRGOVSKA-DRUŽBA-TRADICIIA-DOBRIH-TRGOVCEV-CASUCCI-ZELEN)AVA-SAD|E-MULE-BLAGOVNICA SAV1N)KA-KRUH-PECIV0. Izid žrebanja: 1. Ljudmila Zagoričnik, Polzela 208 2. Franc Naraks, Breg 49/g, Polzela 3. Štefka Štampar, Migojnice, Griže Nagrajenci dobite nagrade v tajništvu SM Savinjske trgovske dmžbe Žalec, Šlandrov trg 35. Pokrovitelj aprilske križanke je SIP - STROjNA INDUSTRIjA ŠEMPETER. Vrednost nagrad pa je 5000, 3000 in 2000 SIT. Rešitve križanke (samo glesla iz označenih polj) pošljite izključno na dopisnicah do 7. junija 1999 na naše uredništvo. Rešitve, poslane v kuvertah, pri žrebu ne upoštevamo. MAJ 1999 Zanimivosti Za nevesto 176 tisočakov Šranganje je star slovenski običaj, ki se ga fantje v Dobriču še vedno držijo. Minulo soboto sta v zakonski stan stopila ženin Servacij Pižorn iz Andraža in Martina Verdel iz Dobriča. Seveda so fantje iz Dobriča za domače dekle postavili šrango, ženin in njegovi svatje pa so pokazali da Martino cenijo, zato niso nič kaj barantali. Zanjo so odšteli 176 tisočakov. Fantje, ki so pripravili šrango, so to naredili tako kot je treba, z vsemi dodatki, potem pa, ko so prešteli izkupiček so ga kar lep del namenili mladoporočencema in jima kupili lepo poročno darilo. Z ostankom pa so sebi pripravili zabavo. T. T. m te Letošnji 1. maj ¡e že zgodaj zjutraj zvabil za vodo ob naših rekah in jezerih tudi številne ljubitelje ribolova. Med njimi je bil tudi Milan Goričan iz Prebolda, ki se je ta dan spravil lovit ščuko v Braslovško jezero. Že dve leti je bil lov na to ribjo roparico prepovedan. Prav s 1. majem letošnjega leta pa je bil lov na ščuko znova dovoljen. Milan Goričan, ki je član Ribiške družine Šempeter, je to izkoristil in že prvi dan lovopusta ulovil res trofejno ščuko. Ura je bila 6.10 zjutraj, ko je roparica zagrabila za vabo. Ribiška palica se je močno usločila in Milan je vedel, da ima na trnku nekaj velikega. Previdno je začel manever približevanja plena k bregu. Kmalu zatem se je pred njegovim obličjem pokazala res velika ščuka. Na suho mu jo je potem pomagal spraviti kolega Ivan Potočnik, ki je sicer poznan lovec preboldske lovske družine. Oba sta bila presenečena, saj je bila ščuka res tolikšna, da bi se je človek kar malo ustrašil, če bi se z njo srečal v vodi. Ščuke so namreč ribe roparice, ki se kot mladice hranijo z vodnimi ličinkami žuželk in raki, odrasle ščuke pa lovijo druge ribe, občasno pa tudi race in sesalce. Lovijo tako, da negibno čakajo med vodnim rastlinjem, da se jim žrtev približa, nato pa se bliskovito poženejo nanjo in jo pregriznejo z velikimi zobmi spodnje čeljusti. Lisasta barva telesa jih dobro skrije v gostem podvodnem rastju. Sicer pa je ščuka sladkovodna riba z vitkim telesom in koničasto glavo s sploščenim, račjemu kljunu podobnim gobcem. Hrbtna in predrepna plavut ležita blizu repne plavuti. Poznanih je pet vrst ščuk iz družine Esocidae, ki žive v počasi tekočih rekah in jezerih severne Evrope, Azije in Severne Amerike. Prvomajska sobota je bila za Milana Goričana resnično praznična. Domov se je vrnil strofejnim plenom. Tehtnica je pokazala, da je ščuka težka celih 4,5 kg, meter pa je izmeril dolžino 87 cm. Ne zgodi se ravno pogosto, da se vse pokrije tako, kot se je Milanu. Lepo vreme, praznik, prvi dan lovopusta in še trofejni ulov. Kaj bi si ribič želel še več. D. Naraglav Hmelj na vodila Zaradi negotovosti, kaj bo s hmeljišči Hmezad Kmetijstva Žalec, ki je šlo v stečaj in jih je prevzela Perutnina Ptuj, je delo na hmeljiščih zastalo, zaradi tega sedaj hitijo. za hmelj je značilno, da zelo hitro raste, tudi do 10 cm na dan, zato ga je potrebno v najkrajšem žasu očistiti in napeljati na vodila. T. T. SAM Sl POMAGAJ IN BOG Tl BO POMAGAL bi lahko zapisali pod to fotografijo, ki je nastala na že na nekaj mesecev razriti cesti v Dolenji vasi, kjer se dela nikakor ne premaknejo. Velike luknje so postale že tako moteče, da so se delavci trgovine Miklavc in krajani kar sami lotili krpanja teh lukenj. Ob t