Ameriška Domovina z* /vi’ er i e/v m— ho AM€RICAN IN SPIRIT * JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 131 SLOVGNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAPGR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1978 LETO LXXX — voL LXXX TITO UDARIL PO MOSKVI ZARADI OBSODB OBISKA KITAJCA HUA KUO-FENGA Predsednik SFR Jugoslavije je ostro zavrnil sovjetske napade in obsodbe obiska kitajskega vodnika Hua Kuo-fenga v Romuniji in v Jugoslaviji. Poudaril je ponovno odločnost ohraniti neodvisnost in neuvrščenost SFR Jugoslavije. BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je pretekli petek v govoru skupini komunističnih vodnikov na Brdu pri Kranju o-stro in odločno zavrnil sovjetske napade na SFR Jugoslavijo v zvezi z nedavnim obiskom vodnika LR Kitajske Hua Kuo- Novi grobovi **?«. IRAN V NEVARNOSTI DRŽAVLJANSKE VOJNE Frank Zivoder Pretekli četrtek je umrl v St. 1 Augustine Manor 77 let stari Frank Zivoder s 1068 E. 67 St., bivši gostilničar na St. Clair fenga. Ponovil je izjave o odloe- ; Avenue, oče Franka in pok. Rosti Jugoslavije ohraniti neod-j Kennetha, st^ri oče Gregoryja, visnost od vseh velikih sil, brat Eugena in pok. Alberta, vključno Sovjetske'zveze. Poro- Pogreb je danes ob 10.30 iz Za-čila o obisku Kitajca v sovjet-j krajškovega pogrebnega zavo-skem tisku in drugih občilih je (Ja, v cerkev sv. Vida cb 11., Tito označil za “ščuvanje k pre- nato na Kalvarijo. Pokojni je piru med nami in Sovjetsko ' hi član HBZ in Društva sv. 2ve20”- ! Kristine ZSZ. Henry G. Primeseh j V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl 73 let stari Henry G. Primosch, mož Frances, roj. Held, oče Thomasa, Williama s. Imelde LSP (Mary) (na Tajvanu), s. Antoinette LSP (Katherine) (v Indiji), 3-krat stari c če, brat Franka, Carla in pokojnih Johna, Edwarda, Josepha, Mary, Josephine in Pauline. Pogreb bo jutri, v torek iz Golubovega pogrebnega zavoda na 4703 Superior Avenue v cerkev Brezmadežnega spočetja ob 10., nato pa na Kalvarijo. Družina bo hvaležna za darove Malim sestram ubogih v spomin pokojnega. Ure kropljenja so danes popoldne od 2. do 5. in od 7. do 9. zvečer. ------o------ Predsednik japonske vlade na Srednji vzhod TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Takeo Fukuda je na obisku v Iranu, od tam pa bo poletel še v Katar, Združene arabske emirate in v Savdsko Arabijo. Mislil je obiskati tudi E-gipt, pa je moral to opustiti, ker je predsednik Sadat na obisku v ZDA. ’ Predsednik japonske vlade se je odločil za pot na Srednji vzhod še pred objavo sestanka v Camp David, ker je hotel vzpostaviti osebne stike z vodniki držav, iz katerih dobiva Japonska olje. Japonska dobiva iz držav Srednjega vzhoda okoli 80% vsega olja, ki ga potrebuje, izvaža pa tja tudi veliko svojih • j izdelkov, saj je Savdska Arabi- , Dremlju so ob obisku kitaj- ia v P°gledu medsebojne trgo-Ske§a vodnika v Romuniji in vine druŠa med vsemi državami pj^v°Sfaviji popustili živci, da je sveta- Pred njo so le ZDA. 6sel k tako ostrim napadom. Bukarešti imajo trenutno do-. j sitnosti z notranjo čistko v adi in partiji zaradi pobega • B Pacepe, vodnika osebne . edsednikove varnostne straže }j\odveščevalne službe, na Za- Qv. - Tito sovjetskih napadov, ----------- ,Cfov in obtožb, ko le niso pre- ma izven njihovega doma. Po od a^’ ni maral Pustiti brez podatkih Delavskega tajništva ’dgovora. ne v preteklem maju 3.3% zao- .__ „ I slenih žensk v ZDA imelo več 'kot/eno službo. Maja 1962 je bilo 2%. “Mi ne želimo biti odvisni od riobene strani, ker smo si svoje prste popolnoma opekli v času vlade Stalina, ki je odpovedal Vse pogodbe z nami preko noči,” jo dejal Tito. Brozova omenitev Stalinovega preloma z Jugoslavijo junija 1948 je med zahodnimi diplomati potrdila občutek, da so dosegli odnosi med Moskvo in Beogradom naj nižjo točko v teku zadnjih deset let ali celo dalj.. Titov govor jev celoti prinesla jugoslovanska uradna poročevalska služba Tanjug v obeh Jezikih, srbskem in angleškem, ^arinji je namenjen tujini. Običajno daje Tanjug v angleščini le izvlečke iz govorov, da je tokrat podal govor Tita v celoti, Yemeni, da polagajo nanj v Beogradu izredno važnost. Obisk Hue v Romuniji in Jugoslaviji pretekli mesec je Moskvo hudo prizadel, povzročil J® povečanje trenj med njo in Bukarešto, pa tudi med njo in Beogradom. Odnosi Beograda z Moskvo so se poslabšali in zašli v novo krizo, ko se je Beograd spoprijateljil s Pekingom, že ne-^a3 let glavnim sovražnikom Moskve. Tito je v svojem govoru na rdu pretekli petek označil sov-•jetska poročila za ‘izmišljotine’, 1 so jih objavljali, četudi “oni °bro vedo, da mi nismo storili Ničesar, kar bi bilo proti Sov-■letski zvezi in drugim drža- Vaip” 31ANAGUA, Nik. — Narodne varnostne sile so pregnale gverilce, ki so nastopili preteklo soboto ponoči v šestih mestih, med drugim v glavnem mestu. V spopadih med varnostnimi silami in gverilci je bilo skupno najmanj 20 mrtvih in preko 100 ranjenih. THURMONT, Md. — Včeraj je predsednik Carter odpeljal j svoja gosta, predsednika Egipta Sadata in predsednika vla-| de Izraela Begina na ogled bojišča Gettysburg. Razgovori včeraj so se vršili v omejenem | obsegu in le dvostransko kotj v petek in soboto. Danes pričakujejo nadaljevanje pogajanj v troje, ki so bila prekinjena pretekli četrtek. Razgovori se bodo predvidoma nadaljevali vsaj do srede, če ne dalj. Napovedujejo jim omejen uspeh. WASHINGTON, D.C. — Pred-; sednik Carter je sporočil iran-j skemu šahu, da upa na sko-j rajšnji konec izgredov in de-j monstracij islamskih verskih skrajnežev in drugih nasprotnikov, pa tudi na nadaljevanje liberalizacije režima. Carter je očitno hotel šahu, zavezniku ZDA, v sedanjem težav- TEHRAN, Iran. Pa država nem položaju nuditi moralno ie ena najPomembnejsih v vsej podporo ZDA. j Prednji Aziji ter je veljala do att AMTTD PTTV NT'________ Za nedavnega za politično ustalje- erica JbUa preteklo "o. gospodarsko in vojaško trd-soboto izbrana 22 let stara'na N-len mednarodni položaj je Kylene Barger, Miss Virginia. BEJRUT, Lib. — Sirijske čete Iz Clevelanda in okolice » Nasprotniki šaha Reze Pahlevija in njegovih načrtov za modernizacijo Irana postajajo bojevitejši, ko njihova podpora med konservativnim delom prebivalstva raste. Položaj se naglo zaostruje in možnosti prehoda v državljansko vojno ni mogoče izključiti. Rekordna vročina— Pretekli petek so kleveland-ski vremenarji zabeleželi najbolj vroč dan, kar ga pomnijo Graduacija— V četrtek 31. avgusta 1978 je na Ohio State univerzi gradui-rala in prejela diplomo prve Število žensk z dvema službama tudi raste WASHINGTON, D.C. — število izven doma zaposlenih žensk stalno raste, raste pa tudi število žensk z dvema služba- ^rernenski prer ok vroče s , - in soparno s 40% I tnosti kraievnih II a! višjo A31 c neviht temperaturo okoli Vietnam in Tajska se odločila za sodelovanje BANGKOK, Taj. — Tekom obiska predsednika vlade Viet-mama Phan Van Donga v Bangkoku pretekli teden sta se vladi obeh držav dogovorili o obsežnem gospodarskem sodelovanju, pa tudi o vrnitvi vietnamskih beguncev iz Tajske v Vietnam. -------------o----- samo z'A- Cene deželnih pridelkov Moških z dvema zaposlitvama popuščajo je bilo leta 1962 5.8%, v letoš- CHICAGO 111. — Cene dežel-ver- njem maju pa 6.4%. Porast ste- nih pridelkov so v avgustu pad-in z viia žensk z dverha zaposlitva-: le za povprečno 3%. V juliju so 88 F ma izven doma je sorazmerno padle le za 1%, preje pa so de-! večji od števila moških. j vet mesecev zapored rastle. takih so včeraj znova močno streljale na krščanski del mesta in napravile precej škode. Izrael je poslal v svarilo Sirij-cern znova nad mesto skupino svojih letal v nizkem letu z nadzvočno brzino. Izraelska vlada je v zadnjem tednu ponovno izjavila, da ne ho mirno gledala sirijskega stiskanja kristjanov. DAMASK, Sir. — Predsednik Hafez Asad je izjavil zastop niku zahodnonemškega časopisa Der Spiegel, da ne vidi možnosti za kak sporazum v Camp David, ker Sadat pač ne more pristati na nobeno odstopitev arabske zemlje. Asad je na dvodnevnem uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji, prvi predsednik Sirije, ki je obiskal to državo. VATIKAN. — Papež Janez Pavel I. je včeraj znova molil in pozval k molitvi za uspeh poganjanja v Camp David. --------------o—----- demonstrante. Tehranski vojaški poveljnik je objavil, da je' bilo pri spopadu vojaštva z demonstranti pretekli petek 58 mrtvih in 205 ranjenih. Vodniki opozicije trdi-določila trdna povezava z Zaho- jo, da je bilo mrtvih najmanj dom v okviru vojaških in za- 70. Temu spopadu je sledilo div-vezniških pogodb. Iran je po- janje razljučenih mladostnikov memben gospod arsko zaradi in žensk z zastrtimi obrazi po svojih bogatih nahajališč olja, delu mesta. Oplenjenih in po-največjih za Savdsko Arabijo žganih je bilo več trgovin, pre-na Srednjem vzhodu. j vrnjenih in zažganih večje šte- Šah Reza Pahlevi načrtno mo- Povodenj v Indiji končala do tisoč življenj DASPUR, Ind. — Večdnevno monzumsko deževje je povzročilo ogromne poplave v porečju reke Ganges, obsežna področja je zalila voda. Pod njo je na stotine vasi in po nepopolnih podatkih je število človeških žrtev okoli tisoč. dernizira svojo državo, skuša jo v kratki dobi potegniti iz kulturne, socialne in gospodarske zaostalosti ter jo približati modernim, razvitim državam Evrope. Pri teh svojih načrtih se je šah premalo oziral na stališča vodnikov islama, kateremu pripada skoraj celotno prebivalstvo države. Ti so proti šahovim načrtom, ker vidijo v njih slabitev islama in njegovih moralnih izročil in načel. Ko je postal odpor konservativnega islamskega vodstva očiten in je začel rasti, je šah skušal tega pomiriti, pa ni prav u-spel. Dosegel je le nekako začasno premirje, ki pa je bilo pred nekaj tedni končano, ko je prišlo do novih demonstracij proti vladnim reformam. Posebno se je položaj zaostril po požaru kinogledališča v Abada-nu, ki je zahteval okoli 350 mrtvih, v glavnem mladih ljudi. Ti so šli v gledališče v času islamskega praznika Ramadana, kar je ostro kršenje starodavnega verskega izročila islama. Demonstracije so se razširile na vsa večja mesta v deželi. Zamenjava vlade, ki jo je izvedel šah, razburjenja ni pomirila. To se je začelo obračati tudi proti samemu šahu. Temu ni preostalo drugega, kot nastopiti s silo. Pretekli teden je proglasil v glavnem mestu in v 11 drugih večjih mestih države, kjer je prišlo do demonstracij in izgredov, obsedno stanje, in ukazal vojski, da prevzame odgovornost za red in mir. Kljub prepovedi vseh demonstracij in javnih pohodov so! nasprotniki reform organizirali pohod sredi glavnega mesta. Vo-! jaštvo je demonstrante skušalo razgnati, najprej s solzivnim plinom, nato s svarilnimi streli v zrak. Vse to ni pomagalo in •vojaštvo je začelo streljati v vilo motornih vozil. Vojaške patrulje nadzirajo glavno "mesto, vojaki so tudi v 11 drugih mestih pod obsednim stanjem. Položaj je zaostren in negotov, nasprotniki šaha in njegovih reform čakajo baje samo na znak verskih vodnikov za splošen upor in revolucijo, ki bi naj pometla s šahom in njegovo vlado. Šah je odločen nasprotnike ukrotiti s trdo roko. To je možno le, če mu bo vojska ostala zvesta, o čemer pa nekateri opazovalci položaja na samem mestu dvomijo. Vojsko sestavljajo vojni obvezniki,' ki utegnejo v odločilnem trenutku odpovedati pokorščino častnikom. •Izpad Irana iz zahodnega bloka držav bi pomenil za Zahod težak udarec ter bi povzročil v Prednji Aziji in na Srednjem vzhodu negotovost, sprožil nove nevarnosti, ko še ni uspelo stvarno omejiti niti sedanjih v zvezi z arabsko-izraelskim sporom. za 8. september. Toplomer je stopnje o “Družinskih in člove-skočil kar na 95 stopinj F., v kovih odnosih” prijazna rojaki-bližnjem Toledu pa celo na 98 nia gdč. Martina Košnik, naj-stopinj. V soboto je bilo nekaj mlajša hčerka poznanega sveto-hladnješe, termometer se ni vidskega organista in pevovodje dvignil nad 80 F, včeraj ob petih “Lire” g. Martina Košnika in popoldne pa je bil na 92 F, le 1 njegove žene ge. Amalije s 1026 stopinjo pod prekordom za ta K 61 St. dan- | Graduantka ni med nami poz- £eja__ inana samo po svojem prikup- ^ Društvo Slovenski dom št. e’"0™ nastoPu in prijaznosti, tem-Ameriške dobrodelne zveze ima xe( tucd P° lePem sopianskem svojo sejo jutri ob pol osmih kar ni. čudno> ker 50 vai /večer v Slovenskem društve- osn^ovi dobri pevci. Gdč. Martini k doseženemu uspehu ■iskrene čestitke in vso srečo v ;njenem poklicnem delu! i Vstopnice \ predprodaji— Vstopnice za prvi samostojni novega zbora “Fantje v soboto, 7. oktobra ob nem domu na Vse članstvo Recher Avenue, vabljeno! A D išče raznašalca— Uprava lista išče raznašalca za E. 61 St. Oglasite se v upravi | poncert ali kličite tel. 431-0628. jna vasj” j sedmih zvečer v Slovenskem na-Klub slovenskih upokojencev rodnem domu na St. Clairiu, si t Holmes Avenue ima svojojlahko nabavite v predprodaji v sejo to sredo ob enih popoldne j Baragovem domU) v James v Slovenskem domu. Vse član-fSHpnikovi cvetličarni in pri stvo vabljeno! ičlanih zbora VstoDnice so po Kucinich in Forbes jsi’50 se sporazumela— Mestni župan D. J. Kucinich i Lilija nima sestanka- Tajnica Dramatskega Lilija je sporočila, da napovedanega sestanka društva za nocoj ne bo. in predsednik mestnega sveta i sta se dogovorila o skupnem programu. Ta naj bi pomagal ohra- -t. , . ... , , , , ... rnhodnji reom sestaneK bo prvi niti mestno elektrarno v lasti , , ’ , , , . .... ponedeljek v oktobru, mesta, pa omogočiti zgraditev; novega pomola na ustju reke Cu- ~ ^ ~ \ahoga za izlaganje rude za fldprGOBK DIT SALT j Zastopnik ZDA Paul C. Republik Steel. Clevelandu bodo zaprli 19 šol— Po odredbi zveznega sodnika J. Battistija bodo zaprli v Clevelandu ta mesec 19 šol, šolarje iz njih pa razdelili na pre- Warnke izročil Gromiku zadnje ameriške predloge. MOSKVA, ZSSR. — Vodnik pogajanj za omejitev strateške- Posehen sestanek 8AD e položaju v Nikaragui WASHINGTON, D.C. — Venezuela je najprej pretekli teden hotela spraviti vprašanje nasilja v Nikaragui pred Var- osiale. Okoli 2,650 šolarjev bodo ga jedrskega orožja med ZDA tej zvezi začeli prevažati s 25. in Sovjetsko zvezo Paul C. War-septembrom. Dotlej bodo otroci neke je bil sredi preteklega ted-ostali doma brez pouka,, j na dva dni v Sovjetski zvezi, ka- Župana in mestni odbor j mor je poletel, da je osebno iz- naj bi volili za 4 leta— ; ročil sovjetski vladi zadnje Mestni svet je sklenil predlo- predloge ZDA pri teh pogaja-žiti volivcem v novembru letos njih. Njegovi razgovori z zuna-načrt o reorganizaciji mestne njim ministrom Gromikom so uprave, ki predvideva, naj bi Po poročilih zahodnih diploma- mestnega župana in mestne odbornike volili za 4 namesto za sedanji dve leti. Število mestnih odbornikov naj bi se zmanjšalo od sedanjih 33 na 21. Srebrna poroka— Včeraj sta praznovala 25-let-nico poroke poznana slovenska tov odstranili nekatere ovire in pripravili pot h končnemu sporazumu. Gromiko bo nadaljeval pogajanja z ZDA z državnim tajnikom C. R. Vancejem proti koncu tega meseca. Pričakujejo, da bo sporazum tedaj v glavnem zakonca dipl. inženir Marijan zaključen. V kolikor bi še kaj ži_ ostalo, naj bi bilo rešeno tekom obiska Brežnjeva v ZDA po novembrskih volitvah. Tedaj naj bi bil sporazum tudi dokončno odobren in podpisan. Paul C. Warnke je še pred svojim obiskom v Moskvi izjavil, da so pogajanja že “zelo blizu” zaključku in da bodo gotovo končana pred zaključkom leta, če bodo potekala po sedanjem redu. Strancar in njegova zvesta vljenjska družica ga. Fani, rojena Mrak. Ob enih popoldne je bila v cerkvi sv. Vida zahvalna maša, nato pa v Baragovem domu prisrčno slavje v ožjem krogu družine in prijateljev. Slavljenca imata štiri otroke, Mojco, Lenko, Barbaro in Jožeta: Vsi so pridni in odlični študentje. Družina živi na 23801 Glenbrook Blvd., Euclid. Srebr-noporočencema iskrene čestitke nostni svet Združenih narodov. Kasneje se je premislila in zah- jin ves božji blagoslov na nadalj-tevala sklicanje posebnega po-|ni skupni poti! sveta zunanjih ministrov Orga- STZ začne z rednimi vajami— nizacije ameriških držav na raz- Konerres bo sklican k delu no volitvah? , WASHINGTON, D.C. — Bolj Slovenska telovadna zveza bo in bolj preViaduje prepričanje, začela v četrtek, 14. septembra da bo predsednik Carter pozval ob e. zvečer zjrednimi vajami za Kongres na zasedanje po volil_ pa za odrasle. vab v novembru, ko se slabšajo izgledi, da bi bili uzakonjeni “nujni” predlogi. naraščaj, ob 7.30 pravo o položaju v Nikaragui. Zastopnik Nikarague je na posvetu zastopnikov OAD odločno odklonil zahtevo Venezuele in !Kogar veseli telovadba, je vab-jo označil za vmešavanje v no- Ben, da se pridruži, tranje zadeve svoje države, ki .Učiteljstvo štrajka— da je v nasprotju s pravili OAD. J Ko je učiteljstvo javnih šol Zahteva Venezuele je dobila ^a štrajku, poziva mestni šolski ker tedaj načelnik finančnega premalo podpore, razprava je odbor starše, naj pošljejo otroke odbora Russell Long ne bo imel bila odložena na ta teden. Dvo- v šele, kjer si bilo šolski upravi- tolike moči pri uveljavljanju mijo, da bo predlog Venezuele jtelji skušali pomagati z razne SVojih stališč v energetskem dobil potrebno večino za sklica-j vrste pomožnim in prostovolj- programu in pri spremembah V Senatu vidijo nekateri v zasedanju po volitvah prednost, nje posveta zunanjih ministrov, nim učnim osobjem. 'davčnega zakona. wtrvr m /Imeri$ka Domovina raSrSS»5W. v ' ■ 1 »—■-! *" 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 131 Monday, Sept. 11, 1973 Aleksander Solženicin: DUH IN VOLJA Znani ruski oporečnik Aleksander Solženicin, ki živi sedaj v ZDA, je imel na harvardski univerzi predavanje, v katerem je opozoril na vzroke sedanjih razmer v komunističnih deželah na eni strani in na drugi na skoraj kaotično stanje, v kakršno je zabredel sodobni kapitalistični Zahod kljub svojemu gospodarskemu in potrošniškemu potencialu, ali nemara prav zaradi tega. V obeh primerih reducira Solženicin gibalo takega razvoja na materialistično osnovo obeh sistemov ter na odsotnost volje in duhovnosti. Slednjo ima za edino silo, ki bi mogla znova osvestiti človeštvo. Njegova pogumna in ostra, a zelo jasna in stvarna analiza položaja je izzvala na Zahodu odobravanje, pa tudi nejevoljo in očitke, da Solženicin ne vozna še dosti Zahoda. Zato naj bi bili nekateri njegovi zaključki nepravilni in netočni. Zaradi njegovih jasnih in živo zadetih motrenj, prinašamo SoDe-nicinov govor v prevodu. m. Zahod le s težavo razume stvarnost kakršna je, in to kljub obilnim informacijam, ali nemara prav zaradi tega. Naivne napovedi severnoameriških strokovnjakov so predvidevale, da se bo Angola spremenila v Vietnam za Sovjetsko zvezo in da se bo moglo kubanske ekspedicijo v Afriko lažje ustaviti z washingtonsko vljudnostno politiko do Kube. Keenanov nasvet, naj bi začeli z enostransko razorožitvijo, spada v isto kategorijo. Če bi vedeli, kako se smeje vašim političnim čarodejem celo najmlajši sovjetski funkcionar! In Fidel Castro se odkrito norčuje iz ZDA, ko pošilja iz svoje dežele, ki je kraj vaše, čete na daljne pustolovščine. Najkrutejšo zmoto je povzročila nesposobnost razumeti vietnamsko vojno. Nekateri so iskreno želeli, naj bi se vse vojne čimprej končale; drugi so bili mnenja, kot zdaj povsem jasno vidimo, naj bi_ se dopustilo v Vietnamu in Kambodži svobodno odločitev, nacionalistično ali komunistično. _ Pokrovitelji protivojnega gibanja v ZDA so šli tako daleč, da so'*postali z izdajstvom nad narodi Daljnega Vzhoda sokrivci genocida, pa tudi krivi trpljenja, ki ga mora prenašati zdaj tam več kot 30 milijonov ljudi. Bodo morda slišali ti miroljubneži stokanja, ki prihajajo od tam? Se bodo povsem zavedali svoje odgovornosti.'’ Ali bodo imeli gluha ušesa? Severnoameriško izobraženstvo je izgubilo mnogo svojega starega zagona; kot posledica tega se nevarnost močno približuje Združenim državam. A zdi se, da se tega nihče ne zaveda. Mali Vietnam je postal opozorilo in priložnost za mobiliziranje narodnega poguma. Če pa je vse prizadevanje Združenih držav doživelo odločen poraz pred polovico majhne komunistične dežele, kako naj Zahod upa vzdržati v bodoče? Nobeno še tako močno orožje ne bo rešilo Zahoda, dokler si ne opomore od izgube močne volje. V stanju psihološke šibkosti se pesimistu spremeni orožje v breme. Če naj se branimo, moramo biti pripravlieni umreti. A v družbi, zgrajeni na oboževanju materialnega udobja. je kaj malo pripravljenosti za to. Ne preostane ji torej drug pripomoček, kot popuščanje, skušati pridobiti na času, in izdaja. Tako so na sramotni beograjski konferenci brez, boja kapitulirali svobodni zahodni diplomati v zadevi, katero uklonjeni člani Skupine za nadziranje helsinških sporazumov braniio z žrtvijo svojega življenja. Zahodna miselnost je postala konservativna: v svetu nai se ohrania stanje, kakršno je, ne sme se spremeniti, Ta uničujoči sen o obstoječem stanju je znak družbe, ki je dosegla svoj skrajni razvoj. Biti pa mora slep, kdor ne vidi, da oceani že ne pripadajo več Zahodu, medtem ko se ozemlja pod njegovo oblastjo vse bolj krčijo. Kako je mogoče, da ste spričo take nevarnosti, a v posesti zgodovinskih vrednot, ki jih brani vaša preteklost, in uotem, kq ste dosegli tako visoko raven ostvarje-ne svobode ter navidezne predanosti svobodi — kako ie mogoče, da ste do takih skrajnosti izgubili voljo za obrambo ? Kako se je plodilo to neugodno razmerje sil? Kako je mogel pasti Zahod s svojega zmagoslavnega pohoda v to sedanjo stisko? Zmota tiči lahko že v korenini, v samem temelju človekovega mišljenja v preteklih stoletjih. V, mislih imam poimovanie o svetu, ki ie prevladovalo na Zahodu in vzklilo v dobi preporoda ter dobilo svoj politični izraz v stoletju razsvetljenstva. Td pojmovanje je postalo temelj vladam in družbenim vedam; opredeliti bi ga mogli za humanistični racionalizem ali humanistično avtonomijo — proglašeno in udinjano avtonomijo vsaki višji sili nad njim... s človekom kot središče vsega obstoječega. Obrnili smo hrbet duhovnemu in se oklenili s prešerno gorečnostjo vsega materialnega. Ta nov način življenja, ki nas je prevzel, ne dopušča bitnega zla v človeku in ne višje vrednosti kot doseči srečo na zemlji. (Dalje) Ob 35. obletnici ? Kar bomo ob te;> priložn°sti ‘ zbrale, bomo darovale cerkvi CLEVELAND, O. — Občutje sv*; Vida za praznike. Vedno je bližajoče se jeseni je že v naravi veliko potreb, vedno se moramo in v nas. Prinašajo ga septem-berski dnevi s prvim odpadlim listjem, z zorečimi vinogradi in dozorelim sadjem in poljskimi pridelki. Vsako leto je tako. Tako je bilo tudi v septembru 1943, ko je bila premagana Italija in je druga svetovna vojna prešla v novo obdobje. Zmedo tistih dni so izrabili komunisti in tedaj občutno o-krepili svoje vrste. Po Dolenjskem so širili svoje “osvobojeno” ozemlje, njihovi napadi in prisilne mobilizacije so se množili. Napad na četniški odred v Grčaricah in napad na vaške truditi, če hočemo, da bo naša cerkev ostala, kot je bila doslej — lep hram božji. Na svidenje v nedeljo, 17. septembra, na kosilu v farni dvorani pri Sv. Vidu! Mary Otoničar -----o------ Pokojnemu Sebastiam Trampušu v spomin EUCLID, O. — V tem listu je bila 31. avgusta 1978 naznanjena smrt Sebastiana Trampuša, ki je dosegel visoko starost 94 let. Bo že dolgo, odkar sem ga stražarje na Turjaku se je kon- jposlednjič srečal. Saj sem mi-čal z njihovo zmago, kateri je siri, da kot toliko drugih starih sledilo trpljenje, mučenje in J znancev je tudi on odšel že v o-smrt stotin premaganih borcev , nostranost, ki ji vsi sledimo... za pravo svobodo. Komediji s žal mi je, da zaradi moje bolez-kočevskim sodnim procesom so ' ni se nisem mogel udeležiti nje-sledile noči z odvažanjem na1 govega pogreba. Saj v davni smrt obsojenih na morišča v preteklosti smo bili z njim pri gozdove okoli Mozlja, od koder Dramatskem društvu “Adrija”, nas že 35 let rotijo, naj pričamo kjer je bil režiser takratni ka- o komunističnih prevarah in nasilju, potrjenem z njihovo smrtjo. Strohnela so že njihova telesa v neznanih grobovih, spomin na nje pa je živ, prav posebno živ ob vsaki obletnici teh dogodkov. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Cleveland ga obhaja z romanjem v Frank, O., ki bo letos v nedeljo, 24. septembra, in vabi vse rojake, da se pridružijo. V božjepotni cerkvici Žalostne Matere božje se bomo v duhu srečali z vsemi, ki smo jih izgubili med vojno in revolucijo, in tudi s tistimi, ki smo jih izgubili že tu, v novi domovini, ko bo zanje darovana sv. maša. Pridite, čas dozoreva, ne le v naravi, tudi v nas. Prijave za avtobus sprejemajo: Alice Arko, tel. 341-7540 Lojze Bajc, tel. 486-3515 Mimi Mauser, tel. 391-6127 Vinko Rožman, tel. 881-2852 Avtobus bo odpeljal iz Collin-wooda ob pol osmih in izgred Baragovega doma ob osmih zjutraj ob vsakem vremenu. Marija Mauser -----o----- Oltarno irušfvo pri Sv. Vidu uM CLEVELAND, O. — Zopet prihaja jesen, ko običajno priredi naše društvo kosilo v farni dvorani in vabi nanj svoje članice in vse druge faranke in farane sv. Vida. Letos bo to kosilo v nedeljo, 17. septembra. Vse članice oltarnih društev drugih fara prosimo, da se nam pridružijo, da bo naše delo bolj uspešno. Vstopnica za kosilo stane $3.50, kar je za današnji čas več kot ugodno. Vsem obiskovalcem bomo postregle z dobro domačo juho z jetrnimi knedelci, nato s pečeno govedino ali s pečeno piško, kar si bo kdo izvolil. Se^ veda bodo zraven vse prikuhe in dodatki. Članice prosimo za dobro domače pecivo, prav tako tudi vse druge faranke. V sodelovanju in v'skupnem naporu je vedno u-speh. Naše članice se žrtvujejo vsak Tnesec, da pripravljajo in cvrejo krofe in tako pomagajo fari in cerkvi. Krofi bodo naprodaj tudi v soboto, 16. septembra, dopoldne. plan pri Mariji Vnebovzeti rev. Milan Sla j e, pozneje župnik pri Sv. Cirilu in Metodu v Lorainu, Ohio, kje je tudi umrl. Pomotoma je bilo omenjeno, da je bil pokojnik član Dramat-skega društva “Lilija”. Morda je kdaj tudi pri tej skupini igral kako vlogo, kar se pa jaz ne spominjam. Bil je član “Adrije”. Takrat, 1. 1924, ko sem prišel v Cleveland, je par desetletij bilo slovensko kulturno življenje na (višku. Jeseni in pozimi so bile redke nedelje, ki bi bile brez prireditve, bodisi na St. Clairju, na Plolmes Ave., Waterloo Rd., v Newburghu itd. Bil je zares slovenski popoldan. Od takrat, pa predvsem, ko je tehnika posredovala radio in televizijo, pa še odhod (smrt) igralcev pevcev, je nastopila praznina. Tistega razgibanega slovenskega kulturnega udejstvovanja ni več mogoče oživeti. Kmalu se bo na erti roki prstov dalo sešteti, koliko nas je še ostalo. Žive v spominu še vsi tisti u-mrli sodelavci, ki sem z njimi doživljal pri Dramatskem društvu “Adrija” vesele ure pri vajah za prireditve. Omenjam — vsi so že v .onostranstvu —, režiserja rev. Milana Slajeta, Martina Rakarja, Franka Drašlerja, Ivana Tomažiča, Franka Matoha, Joa Glinška, Johna Kauška, odvetnika Aloisa žužka, zdravnika dr. Louisa Permeta, Johna Pezdirca, Johna Meseca, Lea Kauška, Pavla Kogovška, Mike Anžlina, Ernesta Trpina in Joa Debeljaka. Niso mi ostala v spominu imena umrlih igralk, le Mrs. Terezija Narobe, ta navihanka, nas je mnogokrat spravila v dobro voljo — vem, da je med umrlimi. Žive pa še od igralk: Mrs. Mary Glinšek, roj, Anžlin (tu rojena,Vpa je vedno igrala glavno vlogo), Mrs. Mary Gerl (Jančar), Miss Jennie Pust — ne vem za njeno poročno ime — in Miss Mary Princ in še sedaj trpinka Mrs. Margaret Špenko (prej Kogovšek), o ostalih igralkah pa nimam sledu. Pokojni Sebastian Trampuš je gil izreden značaj, ki je imel glas in nastop, ki je res v posnemanju osebe v vlogi, dovršeno ponazoril. Še sedaj mi je v spominu beseda rajnega Martina Rakarja — bil je 50 let organist pri fari Marije Vnebovzete — “Ta človek (Sebastijan) bi bil brez, dvoma dobrodošel v Holly-woodu med filmskimi: igralci s svojim karakterjem. Pripomnim, da je bil rajni več let “custodian” ali mežnar pri fari Marije Vnebovzete v Col-linwoodu. Istočasno, ko smo u-mizorili igro “Rodoljub iz Ame-rme”, je on imel vlogo, da je na železniški postaji pozdravil prišleca iz Amerike, (kar je pomota, da je bil ta ista oseba, ni bil on, pač pa njegov sin). Pomagali so mu sestaviti govor, ki ga naj ob sprejemu pove. Vlak naj bi dospel ob enajstih. V govoru pa je bilo omenjeno, da naj poudarja: “Zvonovi ti zvonijo v pozdrav...” — “Ja, kako pa naj bo to, saj zvoni opoldan? Kar naroči mežnar ju, da naj gre eno uro prej zvonit!” “Kaj bo pa fajmošter rekel?” “Boš dejal, da se ti je ura ob tem času ustavila.” Tako bo vse u-rejeno, če boš ob 11. namesto ob 12. uri zvonil. Prišel je Rodoljub na postajo. In rajni Sebastijan Trampuš (v vlogi) je pričel svoj govor: “Zvonovi ti zvonijo v pozdrav .. ker ni bilo zvonjenja (mežnar si ni upal eno uro prezgodaj zvoniti), je zaklel: “O prekleti mežnar!” Še sedaj me v smeh sili, ko se domislim, s kakšno izrazitostjo (istočasno je bil sam mežnar) je to vlogo igral, da je polna dvorana bušnila v smeh in je nastala pavza na odru. Bil je mirne in poštene narave. Če se po njegovi zamisli ni zdelo prav, si je upal kar v o-braz, brez olepševanja, povedati resnico. Vsi sodelavci smo ga spoštovali in radi imeli. Zdi se mi, da med vsemi omenjenimi ti je bila odmerjena najdaljša doba zemskega življenja — 94 let! Psalmist v 89. psalmu, ki ga pripisujejo, da ga je Mojzes sestavil, omenja te-le besede: “Število naših let največkrat je 70, če smo trdni — 80, in povečini so polna truda in praznega niča, saj tako hitro minevajo in mi odletimo.” Tebi se je ta doba daleč podaljšala ... Doigral si vlogo svojega dolgega življenja. Kaj drugega, ko si čas spremenil za večnost, kot želja, spojena z molitvijo, da za svoje trudapol-no življenje odslej uživaš mir, ki ne mine, in radost, ki ji ni konca. Ostal nam boš v lepem spominu. Sorodnikom iskreno sožalje! M. T. ilmogretfe k iilwaukeeja MILWAUKEE, Wis. — September imenujemo tudi “kimavec” in to je mesec, v katerem se začne spravljati jesensko sadje, ki pa še ni dosti trpežno in ga je treba večinoma takoj uporabiti ali zakuhati, posušiti itd. Imenitno sadje so v tem času češplje. Kimavec je najboljši mesec za meso: teletina je najbolj sočna, bravina je zelo okusna, a govedina je najboljša. Ob hladnem vremenu je tudi mlada svinjina pomladnih odojkov prav dobra. Tudi divjačine je več in je boljša nego v avgustu. Ko postane hladnejše vreme, konzerviramo jajca za zimo. V kimavcu moramo spraviti paradižnike in. kumare, da ne pre-zore. Tudi rdečo peso vlagamo. V septembru se vrača mnogo ljudi s počitnic in z letovišč. Domači vedež pravi, da je prehod cesto zelo nagel, zato je boljše vrniti se nekaj dni preje, nego to zahteva posel ali služba, da se človek polagoma zopet privadi spremenjenim razmeram. Naši modrijani so rekli, da je pomlad sicer lepa, toda če ne bi bilo jeseni,. bi bilo oko sito, želodec pa prazen! vse pripravljena ženska imena, čeprav so ameriške ženske organizacije že večkrat protestirale proti imenovanju uničujočih katastrof z ženskimi imeni, kot so: Alma, Becky, Dolly, Elaine, Mitzika, Fifi, Gertrude, Katarine, Hester, Antonija, Polonija, Ivy, Repica, Justine, Linda, Marsha, Nelly, 'Olga, Pearl, Roxanne, Sabrina, Viola, Wilma in ena zadnjih Emilija. Čim več imen ostane vsako sezono neizrabljenih, bolj smo zadovoljni! -*• .1 V Ameriko prihajajo razne kulturne skupine z vsega sveta. Prihajajo tudi iz komunističnih držav, Kube, Rusije, Kitajske in Bog ve še od kod. Umetniki iz komunističnih držav nastopajo na raznih opernih in koncertnih odrih, nastopajo tudi v nočnih zabaviščih in na prostem. Povsod doživljajo navdušene a-plavze v razprodanih hišah. Nikjer nisem zasledil kakega protesta ali bojkotiranja. Za nas pa je važno, da se v dvoranah ali na prostem razživljamo ob muziki polke in ob slovenski pesmi: “Moje dekle je staro šestnajst let!” V Ko prebiram razne slovenske časopise in revije, mi vpada v oči, da vsi listi z levega ali desnega brega prinašajo naj novejše vesti iz današnje Slovenije. Isto opažam tudi ob poslušanju nedeljskih slovenskih radijskih ur, pa naj jih vodi levo ali desno usmerjeni rojak, vse prinašajo zadnje vesti iz lepe Slovenije in slovensko glasbo na ploščah. Največkrat so na sporedu Avseniki, Beneški fantje, Trio Slak, Božo Frank s svojimi Kranjci, Veseli planšarji, Zadovoljni Kranjci. Vse te plošče so napravljene in uglašene v Ljubljani, vse pod nadzorstvom tamkajšnjega režima in kulturne skupnosti. Življenje pa teče svojo pot! * Nešteti pikniki in “Slovenski dnevi” so za nam, znak, da se bliža jesen. Zanimivo je bilo o-pažati sledeče: Če so organizirali to veselico in Slovenski dan rojaki na levem bregu, ni bilo na tej proslavi onih rojakov na desnem bregu. Razumljivo, ni bilo onih z levega brega, če so Slovenski; dan pripravili rojaki z desnega brega. Lepo število rojakov in rojakinj trdi, da se ne brigajo za politiko, zato se udeležujejo vseh slovenskih prireditev. Ti rojaki so se uvrstili med “neuvrščene” Slovence in trdijo, da so za vseslovensko sodelovanje v Ameriki. Toda spored sodelovanja pa mora biti tak, kakršnega želimo mi! Ko so šli naši ameriški študentje na počitnice in prisluhnili slovenskemu jeziku na Koroškem, nisem našel v sporedu izleta v rojstni kraj njihovih staršev. Zdaj pa berem, da so bili študentje zelo navdušeni nad lepoto Slovenije in sprejemom tamkajšnjih rojakov in rojakinj. sarski cesti; njegovo srce je bilo tako zvrha polno ljubezni, da je gledalo in iskalo, kam bi dalo svoj blagor. Na kantonu, kraj ceste je sedel človek in je bridko jokal! Jezus je stopil k njemu in ga je milo vprašal: “Kaj ti je, mož, da tako bridko jokaš?” Človek je zmajal z glavo, ni pogledal, nič odgovoril. Jezus pa se je nagnil k njemu in je rekel: “Povej, kar je, da ti morem pomagati!” Človek je rekel v svoje mokre dlani: “Meni ni pomoči, ne na zemlji ne v nebesih!” Jezus se je zgrozil in je rekel: “Jaz sem Jezus, Tvoj Bog! Kd° ki?” Zaihtel je človek in je odgO' voril: “Slovenec sem!” Takrat se je Jezus sam brid' ko razjokal in je šel dalje P° svoji poti. Ta zgodba se je vršila, ko je hodil Jezus po cesarski cesti; resnica je, da hodi še zmerom F da je težko biti Slovenec — značajen in odločen! * Znano je, da se danes bojevit6 ženske borijo za enakopravnost z moškim spolom. Tale zgodbi63 je skoraj neverjetna, pa se dogaja: Srček, se je oglasila žena, ali bi mi odprl konzervo? — KN pa je narobe z njo? Kako naro' be? Saj, veš, da ne znam odpi' rati konzerv. Saj res, ona teg3 ne zna. Pa sem ji odprl. Tedaj je priskakljala rosn3 hčerka, moj ponos. — Ati, P°' magaj mi napisati spis o revoh1' ciji, miru, bratstvu med narod1 in večnemu napredku. — Kol1' ko pa si že napisala sama? "" Nič, saj ne znam. — Napisal soh1 ji spis. Boš pa ti namesto mene P°' brisala posodo, sem predlag3 ' Saj veš, kako je: malo jaz, m3l° ti. — Posodo? se je začudil3 brhka hči, da se ji je skor3i zaletelo. — Saj ne zna, se je 0 glasila žena. Kar sam jo pobrl ši, da ne bo vse napol narej6110 in zraven še pobito. Pa rech3' če ni res? Pozdravljeni! IZ NAŠIH VRSl Toronto, Ont. — Spoštoval i! Ker nimam rad opomina, P01 _ tim in priloženo pošiljam el3°_ letno naročnino zopet za en° to in dar za tiskovni sklad Ad1® riške Domovine. Nedavno smo imeli prijet . obisk iz Slovenije, moja ^ nja Anica iz Kranja je bil3 dva meseca. Tudi ona je Arue ško Domovino rada prebir3,‘e Posebno zanimale so jo dob13 novice in Vesti iz Slovenije-Z Ameriško Domovino s ^ zadovoljni, .samo včasih polževo pot, da jo ni kar p° P tednov dočakati. Lepe pozdrave vsem pri l1 kakor tudi, vsem bralcem A11 riške Domovine. John Jerev Ameriška vremenska služba ima na skrbi tudi hurikane in tornade, ki tako radi obiskujejo ameriški subtropski pas. Vsakoletna sezona teh nebodigatre- Pred kratkim me je obiskal starejši rojak Matija in me pobaral, če poznam kakega odločnega, odgovornega in zmožnega rojaka ali voditelja, da bi mu razložil naše težave in ga vprašal za kak koristen nasvet v političnem, kulturnem in ekonomskem življenju v Ameriki. Razlagal mi je, da je zelo težko biti značajen Slovenec! Pred stotimi leti pa je bilo sploh nemogoče biti Slovenec! Tudi danes je težko biti Slovenec, zlasti če si protikomunističnega misij enja. Tukaj se je rojak spomnil zadnje revolucije in bratomornega grozodejstva in vprašal: Zakaj je bilo vse to potrebho? Položil je dlani na obraz in bridko za-1 jokal. In za konec naj dodam Ivan Cankarja legendo: “Jezus je hodil po svetu, prišel je tudi k nam. Kraji so bili . tako bogati, da se je sam začu- Chicago, 111. v0' Priloženo A šiljam ček za naročnino n3 A dnevnik Ameriška Domov j preostalo pa je za tiskovni s 7eh3 bov traja od 1. junija dp 30. dil; kakor da jih je bil čisto ne-novembra. Že vnaprej imajo za vedojna ustvaril. Šel je po če- lista. Želim Vam veliko 'usp6 J * bodoče in Vas iskreno poZ° Ijam. ifj0 Stanley Vlasic z drl1 * jj! Cleveland, O. — Spoštova ^ Priložen je ček za naročnin0^, veseljem Vam sporočam, daj redno dobivam Amer^ Domovino. Imamo dobreg3 našalca in mi ni treba lis1-po verandi ali po vrtu. Hvala in lep pozdrav! Strei11® Rose ]en° U' Meadville, Pa. — Cen]1 ^ redništvo! Prilagam ček za ravnavo nadaljne naročnin6 prispevek za tiskovni sM3 Lep pozdrav vsem! DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Nisem se še bil dobro ugnezdil v glavnem mestu Slovenije, ko me povabi bežigrajski župnik, naj bi se oglasil pri njem v starem upravnem poslopju bivšega pokopališča pri sv. Krištofu ob svoječasni (takrat) Tyr-ševi cesti. Nič se nisva poznala, pa sva vendar bila takoj domača. P. Kazimir je bil svetsko razgledan in silno šikrokogru-den mož, s katerim je bilo sodelovanje razmeroma lahko in prijetno. Ponudil mi je mesto organista (na Bajukovo priporočilo) na majhnem foru stare krištofovske cerkvice, ki je tačas bila farna cerkev. Nobenih orgel ni bilo na koru, samo velik, močan in, zelo dober harmonij za prvo silo. Povedal mi je, da je vse to samo začasno, kajti začel bo zidati novo cerkev ob stari, kjer bo to vse drugače. Zbor da je samo za silo, provizoričen, treba ga bo organizirati in izučiti. Ponudil mi je tudi plačo za moje delo, ki ni bila velika, a za moj položaj bi bil ta stranski zaslužek kar dobrodošel. Prospekti glede kora, harmonija in zbora niso bili prav nič vabljivi, a osebnost g. župnika je vsekakor bila. To me je nagnilo, da sem mesto sprejel brez velikih pomislekov, posebno ko me je zagotovil, da on nima na- je bil Jože Mavrič, ki me je poznal že iz zavodskih let v Št. Vidu, za spoznanje mlajši oc mene. Postala sva prijatelja in vneta sodelavca ves čas mojega organistovanja pri Sv. Krištofu. Ko se je nekaj kasneje zbor organiziral v društvo, so ga pevci izvolili za predsednika. Naj mu bo na tem mestu postavljen hvaležen spomenik za njegovo pevsko vnemo, porojeno iz globoke vere, in njegovo prijateljsko sodelovanje z menoj. Drugi omembe vredni pevec je bil basist Janez (priimka se ne morem spomniti), navdušen član zbora, ki ni zamudil nobene vaje. Imel je lep glas in dobre pevske sposobnosti. Nič manj kot on je bila vredna zboru njegova žena, visoka in drobna ženska z bledimi lici in živimi, črnimi očmi, ki se ji je poznalo, da ni zdrava — in je res mlada ;umrla. A njen sopran je bil čist kot kristal, lep in blag tudi v višini. Bila je idealna pevka, predana lepoti petja, kakršnih sem malo srečal v življenju. Med prvaki zbora sta bili sestri Ložar, ena je pela sopran, druga alt. Posebno altistinja Greta'je dajala barvo in značaj celotnemu altu. Njen glas je bil močan, pa žametast in mehak tudi v višji legi, a v nižino je šel glo-bdko. Že za časa članstva v zbo ru je obiskovala pevsko šolo že- vade vtikati se v organistove leč Mraziti se v solistinjo; Kot posle. In tako se je zgodilo, da sem drugič, a nikakor ne zadnjič, postal farni organist, to pot v Ljubljani, na novi bežigrajski fari. K prvi vaji pod novim organistom je tisto malenkost pevcev sklical župnik sam, s prižnice pa razglasil, da je fara dobila sposobnega glasbenika za vodstvo cerkvenega petja in or-glanje ter vneto povabil, naj se sedaj pevski ljudje med farani pridružijo cerkvenemu zboru. Nova fara naj dobi zbor, ki mu ga zlepa ne bo para. K vaji je prišlo kakih dve j set ljudi, ki jih je bilo vse treba glasovno preskusiti, potem pa zbor organizirati. Toda glede organizacije smo se domenili, da jo bomo speljali pri eni prihodnjih vaj, ki so se vrstile po dvakrat na teden, vsaka po uro in pol ali še delj. In smo začeli v božjem imenu z lahkimi štiriglasnimi pesmicami, ki so bile večini že poznane. Te vaje so bile zame kar huda obremenitev, a morali smo imeti po dve na teden, če sem hotel kar moči hitro izvež-bati pevce za dostojno in službi božji ustrezno petje. Vadili smo v nekaki sprejemni sobi onega starega pritličnega poslopja, ki je sedaj služilo za župnišče in mežnarijo, vse ob enem. Na eno stran je pevska soba mejila na župnikovo stanovanje, na drugo pa na ono starega krištofovske-ga mežnarja, ki je bil med ljubljanskimi mežnarji gotovo starosta in zgled pravega mežnarja. Spominjam se, da me je pozneje kdaj župnik smehljaje se podražil, da sem prejšnjo noč sem pozneje slišal, je svoj namen dosegla in so njeno petje posnemali na plošče, ko sem bil jaz že izven domovine. Ko je enkrat v mojem času imela nastopiti pri javni prireditvi učenk njene pevske učiteljice, me je prosila, naj bi za tisto priliko zložil za njen glas posebno pesem. Ustregel sem in napisal specialno za njen glas, ki sem ga dobro poznal, izvirno pesem Ave Maria na latinski tekst in ji skladbo podaril. Dosegla je z njo pri nastopu velik uspeh. Verjetno je Greta pozneje skladbo spravila v svojem pevskem arhivu in se je na ta način pesem ohranila. To je tudi edina možnost, kajti nikjer ni bila objavljena, moj izvod je pa zgorel z mojim stanovanjem vred. Prav kmalu po mojem dogovoru s p. Kazimirom o prevzemu petja pri sv. Krištofu se je obrnil name dr. Anton Dolinar, poklicni muzikus, skupno s tajnikom takrat razpuščene Prosvetne zveze V. Zorom, naj bi prevzel zbor ‘Ljubljana’, takrat elitni ‘klerikalni’ zbor v slovenski prestolici. Dobro smo se poznali iz študijskih let v zavodu sv. Stanislava, na drugi strani pa je bilo društvo ‘Ljubljana’ res prominentna in številna pevska skupina, ki so jo vodili taki odlični pevovodje kot prelat Fr. Kimovec ali prof. M. Bajuk; zato sta mislila, da bom zagrabil za ponudbo z obema rokama. Pa sta se zmotila. Odklonil sem iz razloga, da sem žal že angažiran pri sv. Krištofu, kjer bom glasbeno polno zaposlen, dveh zborov istočasno voditi pa niti fi- Baragov dan v Trebnjem obiskalo 5,090 ljudi TREBNJE, 20. avgusta — Evharističnemu zboru, ki ga je sestavljalo 52 somaševalcev, so predsedovali ljubjanski nadškof dr. Jožef Pogačnik s pomožnim škofom dr. Stankom Leničem ter koprski škof dr. Jane% Jenko. Mašno daritev je veličastno spremljala pesem 16 združenih cerk venih pevskih zborov z Dolenjske (350 pevcev) pod vodstvom kaplana iz Šentruperta Venčeslava Zadravca. Nad sto narodnih noš je oblikovalo venec okrog daritvenega oltarja. Po končani mašni daritvi so škofje od krili Baragov spomenik, nato pa so se vrstili za govorniškim am-bonom zastopniki iz zamejstva, Amerike, Kanade, koprski škof ;Jenko, dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. France Perko in ■drugi. Izčrpneje je posegel v duhovno podobo velikega Baraga slavnostni govornik prelat dr. Lojze Šuštar. Govornike je predstavil in vodil slavje prelat dr. Vilko Fajdiga. Triurno slavje je bilo zaznamovano z Baragovim imenom. „Ob spominu na našega velikega rojaka škofa Friderika Baraga, ki mu bomo ob 110-letnici smrti in ob 125-letnici škofovskega posvečenja tu v njegovem Trebnjem sedaj odkrili spomenik. Zavedamo se, da narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih tudi vreden ni . . .“ Taka je bila uvodna beseda škofa Leniča. socialnim in misijonskim delovanjem med Indijanci v Ameriki. To je lahko storil, ker je bil globoko zakoreninjen v veri in zaupanju v Boga, do skrajnosti nesebičen in požrtvovalen. „Ta-ko nas Baragov kip postavlja pred vprašanje, ali smo in hočemo biti tudi sami osebnosti, ljudje, ki z močjo svojega srca in duha, svoje podjetnosti in vztraj nosti, požrtvovalnosti in nesebičnega služenja zmoremo in hočemo dati svoj prispevek ljudem in zgodovinskemu razvoju na poti v lepšo in boljšo prihodnost." Spomenik je hkrati opomin: da bi se ne zaprli v svoj majhni svet, temveč da v sebi gojimo čut in smisel za širino, daljave, višino in globino duha, da posredujemo tudi drugim temeljne duhovne, nravne in verske vrednote, ki resnično obogatijo in oplemenitijo človeka. (Šuštar) Spomenik torej ni le iz brona vlita postava, je živa beseda. Pričuje predvsem za “svetniško junaštvo, krščansko revolucionarnost in uporništvo" (Perko). Uprl se je takratni potrošniški miselnosti, zavrgel vse, kar mu je ponujalo življenje. »Friderik Miroslav Baraga je bil, lahke rečemo, tudi upornik v takratnih cerkvenih razmerah. Ozkost janzenizma, ki je obvladovala duhovno življenje slovenske Cerkve, ni bila za njegovo svet- KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne. 23. — Žetvena večerja s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 1.—Praznovanje 25-letnice, odkar je slovenska šola Sv. Vida postala farna ustanova. 1. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburških upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. MALI OGLASI Car For Sale 71 Lincoln Mark III. Excellent condition. 361-3468. (129-131); By Owner E. 140 St. & Lakeshore area. Fully insulated frame with base-zvečer. Po koncertu domača rnent and full attic. 2 bedrooms, zabava s plesom. Igral bo Alp-jeat-in kitchen, dining room with ski sekstet. cabinets, living room with gas fireplace and cabinets. Call 681-6355 evenings, $32,000. (131-135) Sloventski metropolit Pogač- niško širino primerna. Iskal je nik je v nagovoru med mašo pokazal, kako je Baraga umiral, njegovo vdanost v Boga v bolezni, ljubezen do Indijancev v Severni Ameriki, o Baragi — možu molitve, junaški potrpežljivosti, njegovih misijonskih potovanjih, povezanosti z domovino, z Bogom in ljudmi, o Baragi, ki je oznanjal z gorečnostjo preroka in razsvetljeval s pisano besedo v slovenskem, francoskem, angleškem in indijanskem jeziku. V očipvejskem jeziku je napisal za svoje Indijance molitvenik, življenje Kristusovo, pa tudi slovnico in slovar, ki je obsegal 30 000 besed. Zato ga v Ameriki imajo za zaslužnega za indijansko slovstvo in jezikoslovje. Koprski škof Jenko je poudaril Baragovo radikalno zavezanost Kristusovi stvari, odlično zanikanje tega, kar človeku daje svet. Baraga je klicar k duhovnemu življenju. »Danes i mlado i staro govori le o denarju, plači, lepi službi, jedi, pijači, zabavah, kakor da bi bil to ves smisel človeškega življenja. Pa se varamo. Baraga nas kliče k spreobrnjenju. Drugačna mora biti naša pot, če hočemo, da bomo kot narod živeli, kot verniki in da -bo naš rod ostal na naši zemlji." Škof v Marquettu Mark F. Schmitt je napovedoval svojo navzočnost pri tem slavju, pa je ail zadržan. Poslal je svojega zastopnika msgr. Strelicka. Poslal je po njem pismo, v kate- novih potov, hotel je pomagati potem pa je odšel v misijone tudi deloma iz protesta proti tej ožini, da bi lahko v misijonih v vsej polnosti izrabil svojo energijo za božje kraljestvo; tam se je upiral vsem krivicam in s svojim delom skušal pomagati ne samo k spoznanju evangelija, ampak tudi k boljšemu zemeljskemu življenju. Zaradi tega je Baraga resnično svetniški heroj, revolucionar in upornik, ki se je vključil v revolucijo Jezusa Kristusa. To je revolucija ljubezni, ne revolucija sovraštva, prelivanja krvi. Za tako revolucionarnost — ljubezni in osebne žrtve — moramo biti pripravljeni vsi današnji kristjani v naši slovenski domovini, v naši slovenski revoluciji. Tako bomo izpolnili svojo dolžnost ... Baragov spomenik nas vabi k veri, zaupanju in ljubezni do Boga, vabi nas k življenju junaštva, revolucionarnosti, uporništva v duhu evangelija ... Ta lik naj vedno živi v naših srcih in našem življenju" (Perko). Baragova ustvarjalnost, ki je pognala korenine v slovenskih razmerah, je bila dovolj učinkovita, »da smemo govoriti o s!o-venskoameriškem vplivnostnem meridianu v devetnajstem stoletju, torej o medsebojnem razmerju, ki ga je pojila, navdihovala in usmerjala Slovenija" (Spomeniško varstvo — Ljubljana, Pomen osebnosti Friderika rem omenja nedavne dogodke ob Barage). V njegovem človeškem spet rentačil nad pevci, in ved- žično, niti artistično ni pripono tudi pokazal, kako. Pevci ta- ročljivo. Zamerila sta mi, odnosi kega rentačenja pevovodju nikoli ne zamerijo, če čutijo, da svojo stvar razume in da jih hoče na ta način potegniti iz tiste brezbrižne vsakdanič manire prepevanja, ki mori duha v pesmi. Videli so tudi napredek, ga bili veseli in nanj ponosni. Tudi verniki v cerkvi so zaznali spremembo in pevcem izražali svoje zadovoljstvo. Pri prihodnjih skušnjah smo zbor z novimi pevci že nekoliko pomnožili, stvar je stekla in se ugodno razvijala. Kmalu sem začel posegati po boljšem in nekoliko (pa ne preveč) težjem zakladu cerkvenih skladb. Za novi notni material je bilo pri župniku vedno dovolj denarja, nikoli ni odklonil nakupa tudi dragih skladb. Polj .kot pri katerem koli zbo-Iu pod mojim vodstvom so mi pstali v spominu nekateri pevci -n pevke moje bežigrajske pev-ske skupine, od katerih naj jih nekaj posebej omenim. Steber •dwra, dober pevec in zlat človek med nami se niso nikoli več čisto popravili. Stari kor pri sv. Krištofu je bil tesen, da ga je zbor čisto zapolnil, cerkvica pa majhna in tako akustična, da sem moral pevce večkrat krotiti, naj se pri glasih ‘forte’ mestih ne razvijejo preveč, ker bi utegnilo premočno petje poslušalce glušiti. Toda ta akustična majhnost je na drugi strani nudila dovolj izredne možnosti za fineso izvajanja, za podrobno izdelano dinamiko in fraziranje. Ta okoliščina je bila razlog, da je bil krištofovski zbor med vsemi številnimi zbori, ki sem jih kdaj vodil, najbolj občutljiv za lepoto izvajanja in preciznost predna-šanja, kar se je jasno pokazalo na poznejšem koncertu božičnih oesmi v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, kar bom omenil pozneje. (Dalje prihodnjič) ------o------- Odlašajte v “Amer. Domov in!” proslavi Baragovega dne in 125-letnice marquettske škofije skupaj z Baragom, ki je bil njen prvi škof. Tudi mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič je poslal svojega zastopnika — kanonika Zdolška. V svojem nagovoru je pokazal na razmerje Slomšek — Baraga. Lavantinski škof Slomšek je videl v Baragi/velikega človeka in duhovnika. Zaznavne šo bile po besedah govornikov, ki so odkrivali Baragovega duha, nepreklicno zavezanega Kristusu in njegovi Cerkvi, človeku in njegovi sreči. Zaznavne po delih, ustanovah, ulicah, parkih, šolah, ki nosijo njegovo ime. Da bi se njegov duh zarisoval v srca vseh ljudi dobre volje. Tudi kip pred trebanjsko cerkvijo je sled, zaznavna kot opomin. Je »živa beseda vsem, ki bodo obiskovali ta kraj se ustavljali pred, kiphm ali hodili mimo njega v cerkev in od liku so vplivi obeh dežel in njihovih razmer. Njegova drža v domovini je bila nekonvencionalna, njegova »naravnost zoper ustaljeno mentaliteto je bila uporniška, pa četudi na področju religioznega občutenja in dojemanja tedanjega našega poprečja. Bojeval se je za dejansko krščanstvo in s tem zoper prevladujočo navideznost, dvojno moralo, licemerstvo, skratka zoper izmaličenosti moralnega in etičnega značaja . . . njegov odhod v ameriške misijone ... je bil hkrati beg iz nerazumevajočega okolja in domala prostovoljno pregnanstvo" (Spomeniško varstvo — Ljubljana). V njegovem delu v nastajajočem Novem svetu ni sledov konservatizma in idejnih anahronizmov. »Toliko bolj *je zato zrasel kulturni in civilizatorični pomen njegovega poslanstva med Indijanci in tudi belimi kolonizatorji. Z gene- nem smislu, da se nam vsiljuje spoznanje, da je neka vsebinsko in idejno sicer konservativna upbrnost takratnega slovenskega kleričnega izobraženstva položila civilizacijske temelje kar Slomškov krožek priredi 14. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”. 5. — Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. H. — Belokranjski kluo priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. Hiša naprodaj Lastnik proda hišo za dve družini, 6 in 6 sob, na Addison Rd. Kličite 391-1088. (130-134) REPAIRS OF ALL KIND Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (120-139)1 Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. Call 361-4088, ask for Jim. (x) v treh severnoameriških državah. Plejada tako uglašenih slovenskih misijonarjev se ni bojevala samo z jezikovnim uzako-njevanjem indijanskih jezikov, s cepivom proti črnim kozam, z uvajanjem umnega sadjarstva itd., pri čemer se je prenekateri indijanski prevod tiskal v Ljubljani, od koder so ti entuziasti dobivali cepivo, žlahtne sadike, pa pomoč v gotovini temveč tudi z drugimi socialnimi ukrepi zoper kolonizatorsko iztrebljanje domorodcev in zoper posuro-velost kolonizatorjev samih" (isti). Predvsem pa je Baragova svetniška ustvarjalnost povezala slovenske rojake v zamejstvu, v Ameriki in Kanadi z domovino. Zato je na slavju v imenu'kanadskih rojakov v pozdravnem govoru vabil k molitvi za Baragovo svetništvo Tone Zrnec, župnik slovenske župnije v Torontu. On že dolgo pripravlja film o Baragovem življenju. Angel Kosmač, dekan is Tržaškega, je prispel s skupino svojih rojakov v zamejstvu. “Čutimo, do smo vami eno — kot člani istega naroda in otroci iste Cerkve; druži nas isti kulturni prostor. Zato nam je Baragova dediščina skupna, skupen tudi Baragov ideal, ki sega daleč čez državne meje in odpira pogled v čudovito razsežnost človeškega duha in krščanstva." Jože Kopeinig. urednik koroškega lista Nedelja in ravnatelj slovenskega doma v Tinjah: »Kot kristjani nismo ponosni, temveč ponižno in iskreno hvaležni, da so mogli tudi slovenski misijonarji s svojim oznanjevanjem okrepiti glas o Kristusovi blagovesti ter ga ponesti daljnim narodom . . . "Slovenski kulturni dom so Tržačani posvetili Baragi: koroški rojaki krepijo misijonsko misel s podporo bogoslovcev v misijonskih krajih, doslej so denarno vzdrževali 330 misijonskih bogoslovcev. Slavje je mimo. Velika množica ljudi se je razšla. Marsikateri s posebnim programom za življenje. To bi bila pričakovana odmevnost na govore, ki so se zvrstili, na molitve, ki so osre-dinjale pettisočglavo ljudstvo, željno besede o veri in Bogu in naporih in vztrajnostih velikega rojaka Barage, odmevnost za vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu. 19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. MAREC 11. —- Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in. pol garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. * Slovenskega Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) racijami naših misijonarjev, ki tod domov na .delo", je poudaril jih je Baragov vzgled privabil v slavpostni govornik prelat Šu- te pokrajine, je etično in moral-'prizadevanje šestnajstih zborov štar. Sleherni človek, je nadalje- no nenačet del -slovenskega krš 'za njih vaje in osebne žrtve, val govornik, s svojim duhom,, eanstva tako učinkoval ha svoje vso težo naporov domačega žup-‘ delom, znanjem vtisne zgodovi- novo okolje, pa najsi-bo v:kul- nika in dekana Zaplate ter vsega AID.FOR- AGED PRESCRIPTIONS -nostno v torek in petek, dobra ni svoj pečat. Baraga je to storil turnem, zdravstvenem, gospo- Baragovega odbora. " Clair Ayc. & E. 68 St. S6I-4212 pjača> Kličite 371-9333. še posebej s svojim kulturnim, Marskem. in navsezadnje politic- (“Družina”, 27. avg. 1978) k^čUN POMOČI DRŽAVE OHIO. (130-134). Živali in vreme Mnogo stoletij nazaj seže ljudsko verovanje o zvezi vedenja živali z vremenom. Navedli bomo le nekaj primerov iz slovenske etnologije. V lendavski okolici so bili naj zaneslj ivejši o z n a n j evalci dežja reglajoče žabe, pes in mačka, ki sta grizla travo, mačka, ki je silila na peč, čivkajoči vrabci, kokoši, ki so šle brez preganjanja spat, in rigajoč o-sel. ■ Na Vrhniki in Verdu so verjeli, da bo dež v štiriindvajsetih urah, če je ril krt pod streho. V ljutomerski okolici je bil še tisto noč, drugi dan pa prav gotovo dež, če so se zvečer krave pasle in niso hotele v hlev. Če je zvečer pel petelin na gredi, se je spremenila vreme, Zanesljiv znak, da se bo vreme spremenilo, je bil Pa Verdu in Vrhniki, če je'lajal srnjak. V okolici Laškega 'je naznanjal os?l z riganjem lepo vreme, V lendavski okolici pa grlično gruljenje. ------o------ Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! Hiša naprodaj Odprto v soboto in nedeljo pop. do 1-7 11391 Girdled Rd.-Concord Twp. Prostoren ranč s 3 spalnicami na več kot en aker velikem zemljišču, dnevna soba z zidano steno in kaminom, velika podeželska kuhinja, 14x18 čev. obsegajoča jedilnica s pogledom na gozd, vsa podkletena, razvedrilni ca, garaža za 2 voza in pol, preproge in tla iz trdega lesa, v odličnem stanju. Nizkih 70. Kličite 1-357-0208. (130-134) Hiša naprodaj Enodružinska hiša s 7 sobami, vsa podkletena, z garažo za 2 avta in pol in z dolgim zemljiščem je naprodaj. Kličite 431-7445. (130,131) Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! Help Wanted Factory Help Wanted Assemblers, miscellaneous machine operators, needed for immediate work. Company paid benefits. 40 hour week. 7:55 a.m. to 4:25 p.m. Mon. thru Fri. Apply in person. T, C. Service Co. v 761A Beta Dr. Mayfield Village, Ohio 44143 4GI-1320 Equal Opportunity Employer (129-131) HELP WANTED Slovene Home for the Aged. —- Nurses Assistant (We will train.) and LPN’r. An equal opportunity employer. Apply. in person. 18621 Neff Rd. 486-0268. (130-132) Pohoto iščejo Slovenski dom za ostarele Jšče pomožne bolniške strežnice (Jih bodo izučili) in praktične medicinske sestre (LPN). Poslodaja-lec z enakimi priložnostmi. Javite se osfibno na 18621 Neff Road, tel. 486-0268. (130-132) Prijale!5? Ptomaev Snažilko iščejo Za dva dneva v tednu, pred- AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1978 BREZ DOMA 8 'V GORICI SE JE PREMAKNILO' V BLAG SPOMIN Hektor Malot ob osemnajsti obletnici, odkar je v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in prastari oče Zahvaljeval sem se jim, ne da na prostem. Nikdar tega nisem bi sprejel njihovo vabilo. Ni se tako živo občutil kakor tiste dni, mi zdelo primerno, da bi pripo- ko ,sem bil pod zemljo. Nikakor vedoval svoje doživljaje brezobzirnim radovednežem, ki so .mislili, da bi me plačali s tem, ni dobro, če je človek navajen ravnati se vedno le po svoji volji. I Medtem ko so si vsi prizade- ko bi mi dali kosilo ali kozarec', vali, da bi me pridržali v mestu, piva. Sicer pa sem rajši poslušal, kakor da bi sam pripovedoval. Poslušal sem Alekseja in Matija, ki sta mi pripovedovala, kaj se je godilo v mestu in okrog rudnika, medtem ko smo mi bili pod zemljo. “Strašno mi je bilo ob misli, da si umrl zaradi mene,” mi je dejal Aleksej. “Prepričan sem bil, da si mrtev.” “Jaz pa nisem nikdar mislil, da si umrl,” je hitel pripovedovati Matija. “Prepričan sem bil, da si našel kako zatočišče, kjer te povodenj ni mogla doseči. Bal sem se le, da bi reševalna dela ne napredovala dovolj hitro in bi rešitev prišla prepozno. Medtem ko je Aleksej jokal, sem jaz postajal nestrpen in sem ponavljal: .Remigij ni mrtev, a morda bo umrl/ Povsod sem vpraševal, koliko časa je mogoče živeti brez hrane, kdaj bodo izčrpali vso vodo, kdaj bodo izkopali dovolj globok rov. Nihče me s svojim odgovorom ni zadovoljil. Ko je inženir povedal vaša imena in je za Carroryem imenoval tebe, sem se vrgel na tla in začel jokati od veselja. V gneči so me skoraj pohodili, a nisem se zmenil za to, tako sem bil srečen.” Nepopisna zadovoljnist me je prevzela, ko sem izvedel, da je Matija imel toliko zaupanje vame da kljub vsemu ni hotel verjeti, da sem mrtev. VII. V rudniku sem si pridobil prijateljev. Nobena stvar tako ne združuje src, kakor skupno trpljenje. Posebno stric Gaspard in magister sta me iskreno vzljubila. Tudi inženir me je imel rad kakor lastnega otroka, čeprav ni bil z nami pod zemljo. Povabil me je na svoj dom in me prosil, naj v navzočnosti njegove hčerke pripovedujem o vsem, kar sem doživel in občutil v strašnem ujetništvu. Vsi v mestu so me hoteli imeti. “Poskrbel bom, da dobiš delo v rudniku in nikdar več se nam ne bo treba ločiti,” mi je dejal stric Gaspard. “Dobil boš službo v pisarni, če ostaneš tukaj,” me je vabil inženir. Stricu Gaspardu se je zdelo popolnoma naravno, da bi se vrnil v rudnik, kakor se je vrnil on s tisto brezskrbnostjo, ki je lastna tem, ki so vedno v nevarnosti. Jaz pa nisem imel njegovega poguma, niti njegove brezskrbnosti. Niti malo me ni mikalo, da bi postal rudar. Res je rudnik nekaj lepega in silno zanimivega in vesel sem bil, da sem imel priliko ogledati si ga. A videl sem ga dovolj in doživel v njem preveč, da bi si še želel vrniti se vanj. Ob sami misli na to se mi je stisnilo urce; nikakor nisem bil ustvarjen za delo po zemljo. Mnogo ljubši mi je bil svetli zrak in širno nebo, pa čeprav bi bilo pokrito z oblaki. Vse to sem pojasnil stricu Gaspardu in magistru, ki sta bila silno razočarana in žalostna, ko sta spoznala moje naziranje glede dela v rudniku. Carrory pa mi je ob prvem srečanju dejal, da sem šleva. In ženirju pa nisem mogel reči, da ne maram pod zemljo, ker mi je ponujal zaposlitev v pisarni in mi celo obllubil, da me bo poučeval, če bom le hotel biti pozoren in marljiv. Moral sem mu pač povedati vso resnico. “Nedvomo ljubiš življenje na je bil Matija videti mračen in nezadovoljen. Izpraševal sem ga, kaj mu je. Vedno mi je odgovarjal, da mu ni nič. Šele ko sem mu povedal, da bova v treh dneh odpotovala, mi je odkril vzrok svoje žalosti, ko se mi je vrgel okrog vratu in vzkliknil: “Torej me ne boš zapustil?” Ob teh besedah sem ga pošteno sunil pod rebra, da si bo zapomnil, kdaj je dvomil o meni. Hotel pa sem na ta način tudi prikriti ginjenost, ki mi je napolnila srce ob tem izrazu prijateljske ljubezni. Kajti samo ljubezen mu je narekovala te besede, nikakor pa ne sebičnost. Matija me ni niti malo potreboval, ker si je znal sam služiti kruh. Res je imel mnog-o sposobnosti, ki jih jaz nisem imel ali pa sem jih imel v mnogo manjši meri. Predvsem je znal mnogo bolje igrati na razna glasbila. Znal je peti, plesati in še mnogo drugih stvari. Znal pa je tudi bolj učinkovito pripraviti “cenjeno občinstvo" do tega, da je seglo v žep. S svojim smehljajem, ljubeznivim pogledom, z. belimi zobmi in odkritim vedenjem je znal ljudi tako ganiti, da so bili pripravljeni obdarovati ga, ne da bi jih za to prosil. Ljudje so uživali ob tem, da so ga razveselili. Dokaz za to je dejstvo, da je v tistih nekaj dneh, ko sem jaz delal pod zemljo, zaslužil s Kapijem v okolici osemnajst frankov. Sto osem in dvajset frankov, ki sva jih prej prihranila, in osemnajst frankov, ki jih je zdaj zaslužil Matija, je znašalo skupaj sto šest in štirideset frankov. Manjkali so nama torel le štirje franki, da bi mogla kupiti kraljevičevo kravo. Čeprav si nisem niti malo želel vrniti se na delo v rudnik, sem vendarle nerad zapustil Varses. Ločiti sem se moral od Alekseja, strica Gasparda in magistra. Bila je pač moja usoda taka, da sem moral vedno zapuščati tiste, ki so me ljubili in ki sem jih tudi jaz vzljubil. Naprej! Z nahrbtniki na plečih sva z Matijem zopet krenila po beli cesti. Kapi je veselo tekel pred nama in se od zadovoljstva valjal po prahu. Kljub ločitvi pa mi je neko posebno veselje napolnjevalo srce. Čutil sem' se srečnega, da sem spet stopal po beli in trdi cesti in da sem gledal okrog sebe prelepo naravo, ki se je kopala v zlatih sončnih žarkih. Pred odhodom sva z Matijem dolgo razpravljala o smeri potovanja; V času, odkar sva potovala skupaj, sem ga naučil či-tati in tudi zemljevid je že poznal. Zdaj se mu ni zdelo več neverjetno, da se ujema majhna razdalja na zemljevidu z resnično razdaljo med posameznimi kraji. Po dolgem preudarjanju sva sklehila, da ne bova krenila naravnost do mesta Ussel in od tod v Chavanon, ampak da bova šla proti Clermontu, kar najino pot ne bo naredilo mnogo daljšo, pač pa bova mogla obiskati obrežna mesta, ki so bila ob tem času polna bolnikov. Bila so to mesta Saint-Nectaire, Monti-Dore, Royat in Bourboule. Medtem ko sem jaz bil v rudniku, je Matija srečal nekega medvedar-ja, ki mu je povedal, da gre v ta mesta, kjer je mogoče zaslužiti v kratkem mnogo denarja. Matija pa je hotel, da bi zaslužila še več denarja, ker se mu je i Pod zgornjim naslovom je iz- udeleženci sestanka pa so jo šib v “Družini”, verskem ted- sprejeli z ogromno večino. Glasi niku, katerega izdajajo sloven- se- . j ske rimskokatoliške škofije, št. “Duhovniki go riške nadškofije, ■ 30 z dne 6. avgusta 1978, v ko- zbrani na občnem zboru, da bij Ioni z naslovom “Naš komen- obravnavali verska in pastoral-! tar”, sledeče poročilo odn. raz- na vprašanja krajevne Cerkve,* laga: so prisluhnili nadškofovemu po- Goriški nadškof Cocolin je že ročilu in bili seznanjeni, da je ob nastopu svoje službe poka- razglašen dokument o prenovi zal, da hoče biti oče vsej svoji škofijske pastoralne službe čredi, neglede na narodno pri- (škofijske kurije). Ker jim je padnost. Pozdravljali smo nje-pri srcu, da se v skupnosti vsi go ve besede in praktične ukre- počutijo enaki v pravicah in pe. Posebej smo bili veseli nje- dolžnostih, sporočajo, da so z govega slovenskega govora na uresničenjem prenove škofijske evharističnem kongresu v Vid- kurije želeli tudi formalno priz-mu in še mnogih drugih prija- nati navzočnost jezika in vlogo teljskih gest do slovenskih ver- slovenske skupnosti znotraj ško-nikov. Potem se je za površnega fije in njenih službenih struk-opazovalca nekje ustavilo. Mor- tur. Pri tem žele, da bi podobno da smo pričakovali preveč revo- kot škofijska tudi državna skup-lucionarne ukrepe, ki bi v tre- nost priznala manjšini tista jam-nutku spremenili mišljenje. Ni stva in potrebnost struktur, ki jih bilo. Zunanjih in notranjih naj ovrednotijo in zagotove vse-vzrokpv za to je dovolj. V,zad- stranski napredek slovenske njih mesecih pa je nadškof Co- skupnosti v Furlaniji-Julijski colin\dokazal, da svojih obljub krajini.” ni govoril v prazno in da tisti Za slovensko skupnost v gori-pravični odnos, ki ga je v za- nadškofiji pomeni ta reso-četku pokazal do vernikov raz- jucjja jn dogodki okrog nje pra-ličnih narodnosti, ni bil reklam- vo zgodovinsko prelomnico. Vse na poteza. C(j časov zadnjega slovenskega Na letnem sestanku s svojimi v}aciika na goriškem nadškofij-duhovniki (pobuda je v Gorici s]-em sedežu, Frančiška Borgija postala že tradicionalna in je £ejejaj Slovenci niso bili v cerk-vredna vse pohvale) je nadškof venem pogledu tako upoštevani, v daljšem referatu pedal poro- kakor so dimes Slovenščina bo Cleveland, Ohio, 11. sept. 1978. čilo o stanju v nadškofiji in po- prvjč dobila v škofiji tisto me-vedal, katere najnujnejše ukre- sj0, gre, jn slovenska ver- pe misli uresničiti v bližnji pri- ska skupnost ,bo dobila škofo. hodnosti. vega vikarja, ki sicer ne bo nosil Za slovenske vernike je bila lias|ova generalnega vikarja, pač razveseljiva že prva točs:a, v pa bo jmei Vse njegove pravice. V zgodovini Slovencev na Goriškem in Tržaškem je cerkvena oblast pogosto sodeloyala, kadar ill V ZELO SRČNI IN DRAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE NENADNO V GOSPODU SKLENIL SVOJE ŽIVLJENJE, OB ROMANJU NA SV. VIŠARJE, 11. SEPTEMBRA 1974 JAKOB ŽAKELJ Tri leta je še minulo, in težke ločitve spomin se budi. Sladka nam je misel na Te in ljubi Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. kateri je napovedal preosnovo škofijskega urada. Poudaril je, da mora škofijski urad 'znova dobiti pastoralni značaj. Prav zaradi tega mora biti v tem uradu prisotna tudi slovenska skupnost. Praktično je nadškof obljubil, da bd v kratkem imenoval posebnega vikarja za Slovence, ki bo imel svojo pisarno na škofiji in tudi najširša pooblastila za urejanje pastoralnega dela med Slovenci. Samo- imenovanje vikarja najbrž še ne pomeni popolne spremembe gledanja na narodnostno manjšino, gotovo pa je velik korak naprej. Odslej bo veliko odvisno od novega vikarja. Dosegel bo toliko, kakršna bo mera njegovega poguma in samostojnih pobud. Še en praktičen ukrep je napovedal nadškof, s katerim bo škofija tudi dejansko priznala enakovrednost slovenskega jezika: na škofiji bodo vsi napisi dvojezični, italijanski in sloven-!sivo odpove. je šlo za potujčevanje in zati- sac*! ne Pa cvet ranje slovenskega jezika in kulture, zato je toliko bolj razveseljivo, da sedaj taista oblast prednjači v prizadevanjih, da bi Slovenci dobili vse tijste pravige, ki jim gredo po božjem in na-ravpem pravu in ne nazadnje tudi po osimskih sporazumih. Nadškof Cocolin je pokazal pravo koncilsko odprtost za resnico, da v Cerkvi “ni Grka ne Juda, ne sužnja ne svobodnega”, temveč smo vsi enaki. Morda se bodo njegovega duha navzeli tudi tisti, ki oznanjajo'krščansko ljubezen, enakost in sožitje, v praksi pai ravnajo drugače. To velja tudi za lokalne in osrednje politične oblastnike, ki se s ponosom imenujejo kristjane, kadar pa gre za vprašanja slovenske manjšine, njihovo krščan- CHARLES EENEV8L Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 11. sept. 1960. Let 18 je že minilo. 1 odkar si dragi šel od nas. Vedno svež spomin je na Te, pogrešamo te vsaki čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh na besede ljubeznive, ki si imel jih do vseh. Žalujoči: Mary, soproga Jeanne in Marie, hčere Eugene March, zet, Vnuk in tri vnukinje in pravnukinje :• ' AN -N J;' O CVETU — Kar imenujemo cvet, bi tudi z drugim imenom prav tako dišalo. Shakespeare ❖ — Velik človek se drži jedra, ne pa lupine. Njemu je mar ski. Tudi kot uradni jezik na škofiji bo slovenščina popolnoma enaka italijanščini. Škofijsko Tudi “Nedelja”, cerkveni list krške (celovške) škofije, prinaša v št. 34. z dne 20. avg. 1978. uradno glasilo, ki je dolga de- nekaj krajše poročilo in razlago setletja izhajalo v italijanščini,'v zvezi z rednim letnim duhov-bo spet dobilo stari latinski na-]niškim sestankom, ki ga je vodil slov: Folium Ecclesiasticum”, nadškof Cocolin, in sicer pod na- (Cerkveni list); najvažnejše, slovom “ENAKOPRAVNOST uradne listine bodo odslej obja- ZA SLOVENSKE DUHOVNIKE vij ene tudi v slovenščini. V GORICI”; in to v koloni pod Že dolgo deluje v Gorici pa- naslovom “Pomembne cerkvene storalno središče za slovenske novice”. Svoje poročilo zaklju-vernike; nadškof je obljubil, da čuje “Nedelja” takole: bo v najkrajšem času tudi prav- “2a slovensko skupnost v gonu ustanovil župnijo, ki bo zaje- riški škofiji je resolucija in z mala vse Slovence na območju nj0 povezana reforma goriške mesta Gorice. Ikurije gotovo zgodovinskega po- To so ukrepi, ki dajejo naj-(rnena; saj je z nj0 slovenščina boljše upanje za prihodnost. Če prvi5 v zgodovini dobila uradno bo slovenska skupnost dokazala mesto na goriški škofiji in bodo svojo življenjsko moč z novimi |prvjg dobili škofovega poverje-duhovniškimi in redovniškimi r;iLa, ki naj vodi in usmerja duš- poklici, potem se ji za svoj obstoj ni treba bati. Sestanek med nadškofom in duhovniki pa ni ostal samo pri tem; nadškof se je odločil tudi za politično podporo slovenski narodnostni manjšini v Italiji. Predlagal je duhovnikom, naj bi izglasovali posebno resolucijo civilnim oblastem, v kateri naj bi zahtevali popolno zaščito Slovencev v Italiji ip vse civilne pravice, ki jim gredo. Resolucijo je sestavila posebna komisija, nopastirsko dejavnost za slovenske vernike.” Pričakujemo, da bo, če že ne sedanji, pa vsaj prihodnji krški (celovški) škof vse isto storil za svojo škofijo! J.S. -----o------ ZA SMEH prostem in svobodo. Nikakor ni- zdelo, da sto petdeset frankov ni mam pravice siliti te v to, kar zadosti za kravo. Več denarja te ne veseli. Pojdi torej, moj ko bi imela, lepša bi bila krava dečko, kamor te vleče srce.” . in bolj bi je bila vesela mati _Re§ je, da sem ljubil življenje .Barberin; čim bolj ga bi bila Zdravnik Škotu: “Vaši ženi bi bili morali odstraniti mandeljne že v otroški dobi.” Škot je nesel takoj račun tastu. * m Mimo trgovine z živalmi pri- vesela mati Barberin, bolj bi bila srečna midva. Kreniti sva morala torej proti de pes. Pa mu zavpije iz svoje Clermontu. (Dalje priiiodiijič) Lao Ce * — Samo umetno cvetje se bolji dežja. Krilov * — En cvet še ne naredi venca. Italijanski pregovor Večna luč naj Ti sveti! žalujoča rodbina: MARIJA — žena MIMI — hčer; VINKO — zet; RADO, MARJAN, JANEZ in GABRIJEL — sinovi; ANI, KATI in BERTA — snahe; DANA in MARTA — vnukinji; TONČEK, MIHEC in ANDREJČEK — vnuki; VINKO, duhovnik v Belgiji, PAVLE, v Clevelarfdu in JOŽE, v Argentini — bratje; FANIKA in MARIJANA, v Sloveniji — sestri ter ostalo sorodstvo v Canadi, Argentini in Sloveniji. Cleveland, Ohio, dne 11. septembra 1978. a i "GOLDEN AGERS" POZOR! 10% popusfne Izkaznice na razpolago pri ANZLOVARJU! Upokojenci, sedaj lahko dobite vašo izkaznico, s katero boste dobili 10% popusta pri nakupih vsega v Anzlovar’s Dept. Store. Ameriške in evropske označbe mer Pri čevljih je razlika v ozna< bi mere za približnih 32% dc 33 točk, ki jih je treba odštet od evropske mere, bodisi ur moških ali ženskih čevljih. N* primer: če vam 'sorodnik piše da pdtrebuje čevlje št. 39 je L ameriške mere 6%; št. ,40 je 7 it. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10 14 je 11; ženski čevlji so navad no manjši kot gornje mere. Ta