Šteli. Z58. «Ljubljani, g petek,	dne 10. novembra 1905. L6t0 XXXIII.
ii pol leta „ „ ■MIBKBi H| ^^Bti^B W ^B	HM l^B ^B	^^BBB ^^B^B	za
za leta „ „ UBr^l HM	HH1 ^^^^JH H^^^B	za ....
" ^ ■ ■■MM	M	Bfl	■ ■	"
^B 1 ^B ^B	HBi IH^^H	B0BB H	V reklamnih noticah stane
^^^^ ^B H H ^H	^Br	H ^BB H	enostopna garmondvrsta
M poi leta „ „ ^^B M	^ H B BBHI	H H	H|	H
JI ietrt „ „ ^^B BB	m ^B H ^B^B	Bi ^B ^H	^B ^B	JavlJenju primeren
..™ . ■ I	ll I w	B ^ I 1	I j K j	*+
Za na dom «« H^^BB ^^^^^B ^^^^B	IBM^I	^B ^^^^B	vsak IzvzemSI nedelje
^^^^B ^B	'	M	M^M	In ob pol url
Posamezne Stev. 10 h. ^^^^^ ^^^^	^^^^^^	^^ ^^^^
«£*«!• -	nnlififnn lir* *n	flnnnnrbi nnvnri t"'rav"iž'vo wsfffis.sr.JSiA.^
"^"^-rr10-	F0I1IICEI1 UŠI Zu	SIOvEIMI uDiDu
0 stari ekscelenci,
ki Je spomin izgubila.
Odkar je „Slov. Nar." v svoji številki z dne 4. nov. t. 1. prijavil razgovor nekega svojega sotrudnika z g. baron S c h w e g -lom, čakal sem nekoliko dni, da popravi nj. prevzvišenest ondi nahajajoče se nenatančnosti in neresnice. Računajoč z zdravstvenim stanjem intervievvanega politika dodal sem zato še par dni. A ker se baronu z Rečic ne vidi primerno ali potrebno, popravljati vesti o njegovem razgovoru, moram soditi: „Qui tacet, consentire videtur". Moj odgovor velja tedaj vodji deželnozborske večine eksc. S c h w e g 1 u ter bode baš tako odkrit in iskren, kakor je bila njegova izjava zvita, dvoumna in pohuljena.
Baron Schwegel prične svoja razodetja z moralno opazko, da je „v takih javne koristi zadevajočih stvareh vsakdo dolžen, po
najboljših svojih močeh delati----
---reklamo.* Popolnoma pritrjujem, akopram se mi skoraj dozdeva, da možu z nepozabljeno egipčansko preteklostjo in s preplodovito seiajnostje le slabo ugaja vloga moralnega propovednika. Toda ne glede na to: o s e b n e r e k 1 a m e i jaz ne maram niti ne potrebujem, saj mi jo dela velecenjeni „Slov. Narod" čisto brezplačno dan na dan. Ali v mojem slučaju se gre za nekaj povsem različnega. Braniti se moram proti perfidnim napadom, v silebranu sem in moja pojasnila o mojem sodelovanju pri osnovi dolenjske železnice morajo tedaj nehote zadobiti značaj apologije, katerega bode sleheren dostojni človek razumel in spoštoval.
Uprav dražestno naivno se glasi izjava bar. Schwegla, „da mu ni ničesar znano", bilo o pogajanjih z vlado, katera so se vršila pred njegovim nastopom za dolenjsko železnico. Komu pač hoče prefrigana pre-vzvišenost natveziti enako gorostasnost ? Njegov nastop v konsorcij vršil se je ne pred novembrom 1.1889, meseca aprila 1890, tedaj komaj šest mesecev kasneje imeli smo
uže v svojih rokah tiskano vladno predlogo o naši železnični zgradbi. Vsakdo zna, da je absolutno izključeno, tekom tako kratke dobe prodreti z železničnim projektom gla-sečim se na 20 milijonov kron ter zahteva-jočim 5 milijonov kron državnega prispevka. Pravi »Lucca fa presto" bi bil moral biti preizkušeni baron, da bi se mu moglo posrečiti enako čarodejstvo. S tega pa sledi dvojno. Baron Schwegel s to nepremišljeno izjavo sam potrjuje, da smo ga v istini bili povabili k pogrnjeni mizi in prav nehvaležno je z njegove strani, ako na tak način vrača storjeno uslugo. Ali pa pre-vzvišeni gospod sedaj le simulira svoje neznanje glede tačasnega istinitega položaja, dočim je dejansko in sicer po meni bil informiran glede vseh nadrobnosti — potem je to priprosta pohuljenost z njegove strani, pii kateri se le zastonj poprašujem: cui bono?!
In kaj naj porečem o daljši achvveglovi izjavi, da sta ga »cesarski svetnik gospod Ivan Murnik in predsednik trgovske in obrtne zbornice gospod Jos. Kušar naprosila, naj pristopi obstoječemu konsor-ciju za dolenjske železnice" ? Namenoma morda je pozabil povedati, da je bil eden teh gospodov nominalni načelnik, drugi padejanjski voditelj temu konsorcij u. Cisto naravno je tedaj, da ga formelno nihče drug ni mogel niti smel pozvati na tak pristop. Obenem pa je zamolčal, kako sta imenovana gospoda, koja mu sprva nikakor nista bila preveč „v ljubezni udana", prišla do svojega povabila, in istotako niti besedice ni zinil v svoji izjavi o tem, da je počenši od mojega obiska na Rečici do onega Wittekevega pisma, s kojim se odo-bruje njegova kooptacija, po meni bil točno obveščen o vseh teh pripravah.
Največja važnost pa gre onemu oddelku baron Schweglove izjave — in po pravici ga tiska „Slov. Narod" z najmastnejšimi črkami — v kojem gorjanska ekscelenca za-
trjuje svojemu interviewerju, „da se ne spominja, da bi bil med pogajanji z vlado glede dolenjskih železnic kdaj prišel v položaj, da je v kateremkoli oziru rabil sodelovanje gospoda dvornega svetnika Sukljeta "
Ko je prevzvišeni gospod radovednemu svojemu izpraševalcu narekoval ta del izjave, ga je morda pač v istini za trenotek ostavil njegov sicer tako sveži spomin. Pozabil je namreč, da sem i jaz že osivel v politiki ter da že od leta 1883., torej dolgih dvaindvajset let politično sodelujem z njegovo prevzvišeno osebo. In naravnost priznavam, takoj s prvega najinega sestanka izpoznal sem, da je baron Schwegel skrajno nevarn »partner" ter da njemu nasproti pri politični igri treba največje opreznosti. Ne-dostaje mu sicer velikih idej, zato pa razpolaga s čudovito premetenostjo in prefri-ganostjo. Z nekim ponosom naglašam, da navzlic mnogoletnemu intimnemu občevanju me nikoli ni mogel zvabiti na led. In radi česa ne? Ker baš takrat, ko sem s posebnim zanimanjem prisluškoval najgladkejšim njegovim razpravam, nikoli me ni ostavila misel: Kje te hoče sedaj varati stari — diplomat ? 1
Baron Schwegel sam me je učil previdnosti. Kako si je mogel tedaj predstavljati, da bi se strmoglavil v javno razpravo nastanka dolenjske železnice, v očigled strastnim napadom in odgovorom, ako ne bi imel skrbno zavarovano in shranjeno v svoji pisalni mizi dotično avtentično gradivo, v prvi vrsti nebroj lastnoročnih Schweglovih pisem?
Kaj tedaj pomenja to nesrečno hiranje Schweglovega spomina? Mari je hkrati pozabil, da je v dopisu upravnega sveta dolenjskih železnic, kateremu je predsednik en, dne 4. novembra 1896 meni izrekel posebno priznanje baš ,unfer allseitiger An-erkennung derbesonderenVer-dienste um das Zustandekom-men der Unfterkrainer Bahnen' ? Saj vendar golo „živahno zanimanje" ne
mere še dati povoda tako laskavi oceni! In gospod baron se res ne zaveda več, da bi v kateremkoli oziru rabil moje sodelovanje pri pogajanjih z vlado glede dolenjskih železnic! Da sedaj vsaj nekolike oja-čim in osvežim pohabljeni njegov spomin, hočem nadaljevaje svojo zgodovinsko-apo-legetično razpravo o nastanku naše železnice posvetiti posebno poglavje dežel-nemu poroštvu in oni usodni vlogi, kojo je igral prevzvišeni gospod baš v tem oziru.
Sicer pa bi bilo tako pojemanje imenitne duševne funkcije pri baronu Schweglu v istini ozbiljno in nevarno v marsikaterem pogledu Gorjanski gospod ni namreč zgolj umirovljeni sekcijski načelnik, drž. in dež. poslanec itd., temveč poleg tega je še ena izmed prvih glasovitih glav avstrijske visoke finance. Le oglejmo si n. pr. finančni letnik „Compass" za 1. 190 6., tam se čita: Njeg. prevzvišenost baron Josip S c h w e g e 1 kot predsednik pri sledečih delničarskih družbah:
1.	Nied. osterr. Escomptgesellschaft", akcijska glavnica 6 0 milijonov kron.
2.	„Krain. Baugesellschaft*, akc. glav. 900.000 K.
3.	„Asbest- und Gummiwerke Calmon", akc. glav. 1,600 000 K.
4.	„Laibach-Oberlaibacher Bahn", akc. glav. 100.000 K.
5.	„Unterkrainer Bahnen", akc. glav. 6200.000 K.
6.	„Oester. Creditinstitut fiir Verkehrs-unternehmungen und offentl. Arbeiten", akc. glav. 2,000.000 K.
Iz tega seznama je torej razvidno, da upravlja g. baron dandanes le v delniškem premoženju — ne glede na priorijetete — kelosalno imetje 69*2 milijonov kron a. v. Naravno, da se napor in odgovornost za tak premnogostranski posel dobro plačuje, naravno, da vleče gorjanski velikaš vsake leto za taka dostojanstva, kojih fi-nejši ljudje pri parlamentarcih pač neradi
LISTEK.
Pismo iz Odese.
(Izvirno poročilo „Slovencu„).
Odesa, 6. nov.
Telegram Vam je že poročal o dogodkih v Odesi. Jaz kot očevidec naj Vam o vsem natančneje povem, a to posebno zato, ker se bo pri Vas o tem mnogo pisalo in z raznih velikokrat čiste krivih pogledov na vso stvar.
Razni manifesti carja se dali Rusiji, da je megla svobodno vzdihniti. To svobode se porabili, kakor se te povsodi godi razni ne-zadovoljneži v svojo svrhe. Med njimi so na prvem mestu [Židi, kot najprebrisanejši, najbolj drzni in samozavestni narod. Z raznimi manipulacijami se jim je posrečilo, četudi so po vsej Rusiji raztreseni in zato v manjšini, da so dobili večino v raznih stanovskih zvezah in delali z njihovo pomočjo največ za svojo narodno svobodo. Tirali so ruski narod k revoluciji.
Tako je bilo tudi v Odesi.
Odeški Židi so že nekaj let združeni v razne korporacije, ki jih imenujejo sami „bunde". Ves čas so zbirali denar za ebo-roženje vseh, ki morejo nositi orožje. Te so tudi dosegli in pred tednom dni so bili sko-
raj vsi Židi preskrbljeni z revolverji, puškami, kinžali ali vsaj z noži. S pomočjo socialdemokratičnih idej spravili so na svoje stran tudi mnogo delavcev, dijakov, visoko-šelcev in druge inteligencije. Med njimi so bili skoraj vsi eno- in dvoletni prostovoljci vojaki in ko so dobili od njih zatrdilo, da vojaki ne bodo na nje streljali, ako pride že tako daleč, začeli so svoje delo, da do vedejo narod do revolucije, po kateri da bo ruski narod brez vsake meči, a sami da dobe vse vlado v roke. Delo je šlo izborno izpod rok. — Razne stavke od delavskih v pristanišču tja do visokošolskih in lekarniških, posebno pa manifest o svobodi od 30. oktobra t. 1. so jim bile olje lite v ogenj. Židi so se zavedli svoje silne moči in postali drzni, misleč, da jim je zdaj že vse dovoljeno.
V torek, dne 31. oktobra zjutraj je v Odesi razglašen manifest o svobodi. Vse kar je židovskega je na ulicah. Le včasih zagledate kakega ruskega delavca, uradnika ali dijaka. Vojakov in policije ni videti. Ona je pe zahtevi odstranjena. Vsa moč je torej v oboroženih ^židih in kaj se ne bi veselili in delali, kar jim je ljubo ? Po mestu hodijo z rdečimi zastavami in z rdečimi znaki v gumbnicah in kriče: „Doli s samodržavjem!" »Živela svoboda!" »Živela revolucija!" . . .
Na Deribasovski ulici je čuti z balkona petnadstropne palače sviranje in petje »Marse-ljeze". Trume demonstrantov z rdečimi zastavami hodijo po mestu in nosijo napise in vence: »Večni spomin padšim za svobode!" »Naj živi svoboda!" Pred rotovžom govore zbrani množici židovski govorniki silno sramotno o carju, vladi in o cerkvi, trgajo narodne belo-modro rdeče zastave, lomijo cesarske orle in nadpis: „Bože carja hrani!" in teptajo carjeve podobe. Na rotovžu obesijo mesto ruske narodne rdečo zastavo. — Govorniki svetujejo narodu, naj se s sile in z orožjem v rokah polasti raznih državnih denarnih zavodov na primer: davkarije, državne banke i. t. d. Zbira se denar za orožje. Pijani iz sreče se drenjajo Židi po ulicah, se norčujejo od častnikov, obešajo vojakom rdeče trakove na obleko in razdajajo leteče pamflete z naslovom: „Krvavi car", kjer se pripisujejo carju razni izmišljeni zločini. No ruski narod gleda in trpi vse to blazno po-čenjanje čisto mirno. Tako mine dan.
1. novembra zjutraj se začne velikanska ruska narodna manifestacija, katere se udeležuje ves ruski narod, kar ga je v Odesi. Nosijo po mestu carjeve slike, narodne zastave in pojo narodne cesarsko pesem: »Bože carja hrani!" Toda to ni Židom nič kaj všeč in zato napadajo z orožjem na manifestante
streljajo skozi okna v narod in mečejo bombe. Mnogo ljudi je ubitih. Cesarske slike so prestreljene. Ni čudno torej, da mine slednjič tudi potrpežljivost ruskega naroda. In njegova jeza prekipi njegovo dušo.
In začne se zloglasni »židovski pogrom", ki traja cele tri dni. Skoraj vse židovske prodajalne po vsem me tu so zaprte. Vojaki ne morejo ostaviti tolpe, ker streljajo Židi nanje in mečejo bombe. Narodna masa še bolj razdivja, ko izve, da so Židi mnogo krščanskih rodbin pomorili in mnogo krščanskih kmečkih deklic, ki so pri njih služile, oskrunili, mučili in ubivali. Mnogo Židov je ubitih, a še več ranjenih. Židi se ne upajo hoditi na ulice, ampak tiče ves dan doma zaprti in streljajo skozi okna v narod. Toda ko nastane noč, čakajo pred hišami na nvmohodeče Ruse in jih ubivajo. Tri dni traja to klanje in preneha šele, ko razbijejo vojaki s topovi par hiš iz katerih se streljali Židi in metali bombe na vojake in narod . . .
Danes je že drugi dan mir po vsem mestu in le ponoči je čuti včasih kak strel iz revolverja ali puške.
Mir vlada po mestu, ne ruski narod je prepričan, da ta mir ni trajen in da Židi nikdar ne pozabijo teh ur, ko so jim bili raztrgani vsi njihovi smeli načrti.
vidijo, v obliki nagrad, tantijim itd. ogromne vsote, katere mnogokrat prekašajo celo njegove nemalo državno pokojnino. Sedaj pa ta nesreča, da je mož, soditi po neopereka-nem poročilu o njegovem razgovoru z »Narodovim" sotrudnikom, na enkrat čisto popolnoma izgubil spomin, tako da se v istini že bojimo pogubnih posledic za ta in oni modremu njegovemu vodstvu izročeni denarni ,'avod!
Morda je pa stvar le tolmačiti drugače ? Včasih sem čul sledečo pripovedko, katera je značilna v marsikaterem pogledu:
Sredi 50 h let minolega stoletja imela je ljubljanska gimnazija zaporedoma obilno jako darovitih učencev. Večinoma so potem pohajali dunajsko vseučilišče. In tam na Dunaju je bilo nekega lepega dne zbrano v jedni tisti študentovskih kavaren tik stare univerze omizje nadarjenih slovenskih študentov. Sami talenti, med njimi tudi prerano umrli L o v r o M a h n i č. Ls ta si ogleda svoje tovariše, potem mu obtiči oko na majhnem čokatem bistrookem Gorenjcu, in možek izusti preroškim duhom: »Najvišje med nami splezal boš ti, Jože, ker med nami vsemi imaš ti najmanj — značaja!«
Take dijaška legenda, sodbe si ne pri-lastujem. Ls to konštatujem, da je tekom dolgih petdeset let g. S c h w e g e 1 postal poleg ekscelence in barona tudi najbogatejši mož na Kranjskem, kateri si povsod zida hiše in vile, ter v isti dobi, koja nam povsod po deželi kaže pogin starih plemenitih posestev, njegova neumorna roka neprestano združuje sosedni svet in pomnožuje svojo grajščino.
A dovolj! Izzvan po neistinitem in nepoštenem poročilu „Slov. Naroda" zahtevam javno zadoščenja od barona S c h w e g I a , kateri je s svojim molkom navidezno potrdil „Narodove" napade. Nudim mu priliko. Slovesno zatrjujem, da se ne bodem plahe skrival za svojo imuniteto, ako me na odgovornost pokliče gorjanska ekscelenca. V lice mu povem, da je pri onem intervievu vedoma govoril neresnico ter da hočem na pristojnem mestu dokazati to svojo trditev. In sedaj mi bode pre-vzvišeni dovolil, da nekoliko po svoje za-sučem Figarov spev iz večno lepe Mozartove opere:
„W ill Herr Baron ein Tanz-
chen wagen, Er darfs nur sagen —ich
spiel1 ihm a u i ! " Na Dunaju, 8. novembra 1905.
F r. Suklje.
Odpor železničarjev.
H tro kakor požar se je razširil začetkoma malenkostni odpor čeških železničarjev, ki so sklenili izrševati službo strogo po predpisih.
Železničarji sodijo, da je to boljše orožje, kakor pa stavka. Osebni promet sicer še ni prizadet, a na prizadetih progah že prav dobro čutijo posledice.
Manjšim industrialnim podjetjem primanjkuje že premoga in omejujejo delo. Na prizadetih postajah se kupiči bbgo po skladiščih in tovorni vozovi napolnjujejo kolodvore.
ue bo trajal odpor dalje časa, je go tovo, da se živila zdatno podraže. Odločilni krogi pa izjavljtjo, da nimajo dovolj de narja, da bi izpolnili železničarske zahteve.
O odporu železničarjev so došla sle deča poročila:
Državne železnice. V Ljubnu že dobro čutijo posledice odpora. Izostala sta vlaka iz Trsta in Prage, drugi vlaki imajo pa zdatne zamude. I'.prevodniki še niso pričeli z odporom.
Na Dunaju izvršuje službo po pred pisih 1000 premikačev in strojevodij Danes in jutri se vrše shodi dunajskih železničar-skih uslužbencev na nedržavnih železnicah Najbrže sklenejo, da se pridružijo odporu
Včerajo so imeli železničarji k o r o ških postaj državne železnice shede o odporu železničarjev.
V	S t. Michelu so sklenili, da pri-čno izvrševati službo po predpisih opolnoči Sklep so tudi izvršili Posledica je bila, da je imel prvi osebni vlak v Neumark tri četrturno zamudo.
Tudi v Celovcu so pričeli ; odporom železničarji na drž. kolodvoru Pridružiti se jim nameravajo tudi uslužbenci na kolodvoru južne železnice.
V	Beljaku izvršujejo službo „po predpisih" dozdaj le premikači, a pridružiti se jim nanieiavajo iudi drugi železničarji
ki čakajo še na znamenje izvrševalnega od-jora železničarjev.
Položaj na Spodnjem Avstrijskem, naCeškem in Moravskem. Včeraj dopoldne se je vršil promet na dunajskih progah drž. železnice redno. Iz Prage poročajo, da nameravajo izvrševati službo .po predpisih" uslužbenci Češke severne železnice". V Mostu so morali prenehati z delom skoraj v vseh pre-mogokopnih rovih, ker primanjkuje voz.
V Budjeviceje došlo 6 uradnikov plzenjskega ravnateljstva drž. železnice, da nadzorujejo osobje Suspendirali so strojevodjo Dušeka, ker je povzročil, da je blokiral s tovornim vlakom neki osobni vlak. Izvrševalni odbor čeških železničarjev je izjavil, da ni resnično poročilo e zahtevi železničarjev po splošni in enaki volivni pravici. Nusljevška pivovarna je ustavila delo, ker je zmanjkalo premoga. Po drugih delo vršbah kurijo z drvmi.
Izjemoma proge Avsik v Topljice izvršujejo na vseh progah železničarji službo po predpisih. V Budjevicah so imeli železničarji shod, na katerem so izjavili, da za dostuje pasivni odpor in je stavka nepotrebna Praški osebni vlaki imajo dveurne zamude. Ker se kljub izjavam železničarjev, da ne nameravajo splošne stavke, oblasti te boje, se pomnožili praško posadko. Vojaške čete, ki ne pripadajo praški posadki, ostanejo toliko časa v Pragi, da se reši vprašanje o splošni stavki.
Na Tirolskem so pričeli železničarji na vseh progah južne in državne železnice izvrševati službo po predpisih. Zamudo imajo tako osebni kakor tudi tovorni vlaki.
Nov način pasivnega odpora so priredili v Mladi Bole-slavi. Neki tovorni vlak je pripeljal iz Krkonoš mnogo mesa in surovega masla, namenjeno za Prago in Draždane kot brzo-vozno blago. Železničarji so izjavili, da se mora blago po predpisih še enkrat pretehtati, kar se je tudi zgodilo. Posledica je bila, da se je odpeljal osebni vlak brez blaga, ki je ostalo na postaji.
Stavka rudarjev. „Hias. Nar." poroča, da se preskrbujejo rudarji v Klad-nem s premogom. Iz tega sklepajo, da nameravajo stavkati tudi rudarji.
Trgovski zbornici v Lincu in Budjevicah sta naprosili brzojavno železniško ministrstvo, naj prepreči zaviranje železniškega prometa, ki je že jako občutno.
Vlada in železničarji. Včeraj je bilo pri Gautschu odposlaništvo montan-ske železne in strojne industrije, ki je obrazložila posledice stavke in prosilo za od-pomoč. Oč tali so upravi državnih železnic, da nima smisla za vodstvo, ker ni pravočasno izpolnila zahtev in ni nastopila proti pretiranim zahtevam.
Načelnik železničarskega ministrstva Wrba je izjavil došlim deputacijam železničarjev, da je vlada že pretekli mesec sklenila železničarjem deloma ugoditi in sicer po lokalnih razmerah.
Z ozirom na pasivni odpor železničarjev južne železnice v Inomostu je dejal generalni ravnatelj južne železnice dr. E g e r , da je to pravi štrajk in da je dal navodila provizorične nastavljence in delavce, ki se pridružijo gibanju, nič več nastaviti, definitivno nastavljene pa spraviti v disciplinarno preiskavo.
Stališče vlade. Včeraj smo poročali, da sta bila poslanca M a s t a 1 k a in F o f t pri Gautschu, potem sta pa šla tudi še k železniškemu ministru, ki je dejal, da je voljan železničarjem dati nekaj koncesij, a da se morajo takoj vrniti k rednemu delu, da ne oškodujejo državne železnice ravno v času, ko ima železnica največ dohodka.
Mladočeški poslanci bodo danes skle pali o načinu svojega posredovanja.
Včeraj je železniško ministrstvo že izdalo nove instruk-cije na ravnateljstva železni c z a h i t r • j š i razvoj prometa, a železničarji pravijo, da te instrukcije na njihovo gibanje ne morejo imeti vpliva, ker premikači sedaj nimajo nič časa, da bi nove instrukcije študirali.
Včeraj se je z odporom železničarjev pečal ministrski svet, nakar je železniški minister izdal oglas, v katerem svari železničarje, naj se vrnejo k prejšnjemu načinu dela, priznava želje železničarjev deloma za pravične in izjavlja, da je pripravljen jim zboljšati položaj v okvirju financijelne možnosti države. Minister pravi, da železničarjem popolnoma ne more ugoditi, ker tega ne more spraviti v sklad z državnimi financami.
Vest, da se bodo gibanju pridružili tudi uslužbenci železniške pošte, ni resnična.
Odpor narašča. V Ljubnem je bil shod železničarjev, ki je določil pasivni odpor železničarjev na vseh progah drž. železnice do B e i j a k a.
Na Dunaju je bilo zborovanje uslužbencev južne železnice, ki je sklenilo pridružitise danes pasivnemu odporu uslužbencev državne železnice. V debati se je povdarjalo, daježel. 189 5. ta -kretni generalni direktor Pfeiter obljubil regulacijo plač, a to še danes ni izvršeno. Tudi delavci v delavnicah južne železnice so izjavili svoje solidarnost.
Pasivni odpor sejedanes zjutraj ob 7. uri pričel izvrševati navseh progah državne železnice na Dunaju in v okolici.
Praga proti policajem. — Splošna stavka v Pragi.
Češkovprebivalstvo je nevoljno na policijo. V Žižkovem predmestju niso hotele predvčerajšnjim prodajati branjevke živil ženam policistov. Rekle so, da se boje delavskih žen, ki bi ne kupovale pri njih, če jim prodajajo. Več hišnim posestnikom so naznanjali delavci, da jim odpovejo stanovanja, če hišni posestniki ne odpovejo stanovanja v hiši stanujočim policistom. V Žižkovem predmestju je bilo več konfliktov med ženami policistov in med ženami delavcev. Na več hišah so razobešene deske z napisom: „Tu ne stanuje noben policist" Uslužbenci praške električne železnice so sklenili, da ne bodo več vozili zastonj po več kakor dva policista v enem vozu. .Bohema" poroča, da se pripravlja praško delavstvo na splošno stavko. Vrše se vsak dan shodi v ta namen.
Zasedanje deželnih zborov.
Koroški deželni zbor. Poslanec Grafenauer je vložil predlog za ureditev reke pri Prevaljah. Poslanec G h o n je utemeljeval predlog, naj predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanju zakonski načrt o izpremembi deželnega in ob činskega volivnega reda s posebnimi določili za industrialne kraje. Ustanove naj se četrte kurije, v katerih naj velijo oni, ki nimajo v drugih kurijah volivne pravice. Občinski svetniki naj se izvolijo za šest let. Nadomestni odborniki se ne volijo, na mesto odstopivših odbornikov stopijo oni, ki so dobili za njimi največ glasov. Predlog so nakazali pravno političnemu odseku.
Tirolski deželni zbor je nadaljeval včeraj razpravo o volivni izpremembi. Dr. Chri-stomanov se je izjavil za splošno in enako volivno pravico, dr. Lanzerotti je načeloma za stanovsko zastopstvo, a za zdaj za splošno in enako volivno pravico. Schratfl se je izjavil za splošno in enako volivno pravico. G 1 a t z je svaril pred takozvano ljudske voljo. Dr. Pinalli je govoril za splošno, enako in direktno volivno pravico.
Nižjeavstrijski dež. zbor je končal glavno razpravo o deželnem proračunu.
Moravski deželni zbor. Za danes napovedano sejo so preložili na 15 t. mes, da se ne moti seja odseka za volivno izpremembo.
200.000 peticij za splošno in enako volivno pravico
dobi na poziv lista „Lidove Noviny" mo-ravski deželni zbor.
Kriza na Ogrskem.
Liberalna stranka ima 23 t m. sejo, v kateri izjavi, da vztraja na načelih nagodbe iz 1. 1867, odklanja narodne armadne zahteve in zahteva, naj se umakne splošna volivna pravica.
Fejervary je rekel včeraj v klubu svoje stranke, da so volitve za ogrsko zbornico bližje, kakor splošno pričakujejo.
Državno pravdništvo je vložilo tožbo proti Czigonyju, Banethu in Dene s u zaradi razžaljenja veličanstva v znani zadevi brošure »Ogrska kriza in Hohen-zollernci". Razprava se vrši 24 t. m.
Nemška mornarica.
Listi, ki so dobro obveščeni o namerah nemške vlade, pišejo, da bo nemški cesar odgodil nemški državni zbor, ako ta ne bo hotel odobriti novega mornariškega proračuna. Nemški centrum se namreč v tej zadevi zelo obotavlja in ni nič kaj pri volji, dovoliti milijone za nove nemške ladje. To tudi ni nič čudnega. Za leto 1906 znaša nemški mornariški proračun 215 milijonov mark, leta 1912. bi pa znašal že 241 milijonov mark!
Revolucija v Braziliji.
V	Rio de Ja,neiro je izbruhnila revolu cija. Uprl se je del posadke trdnjave Santa Croce.
V	trdnjavi se je vršil boj, v katerem | so bili ubiti 3 častniki in 60 vojakov.
Vojno brodovje je obkolilo trdnjavo, da ' je zabrtinilo združitev z uporniki gojencem vojaških šoi, ki so se tudi uprii. Tudi na
ulicah se je baje vršil boj, v katerem je padlo več sto oseb.
Vlada je odredila csnzuro za brzojavke.
Nebogatov
je došel v Peterburg. Prinesel je seboj p®, ročilo admirala Roždestvenskega in upa, da dožene sednijska preiskava, kdo je pravi povzročitelj poraza ruskega brodovja.
Boj na črnogorski meji.
Dae 6. t. mes. se je vršil na meji pri selu Dinoši krvav boj med Albanci in Črnogorci.
Dva Črnogorca in en Albanec so ubiti, a en Črnogorec ranjen.
Iz malih okolnih utrdb so redni turški vojaki streljali na Črnogorce in dva ranili.
Socialistična propaganda v italijanski armadi.
Rimska policija je prijela 8 socialistov, ki so nameravali nabiti protivojaški oklic. Soc. dem. zveza in republikanci so sklenili prirediti protestni shod.
Nemir! In upor! u Rusiji.
Trepov odstopil.
Trepov je odstopil kot generalni guber-nator in poveljnik peterburške posadke, kot pomočnik ministra za notranje stvari in po* licijski ter orožniški načelnik. Imenovan je pa za palačnega poveljnika. Car Trepovu še vedno zaupa.
Kaznovani gubernatorji.
Prvo Wi 11 e j e v o delo kot ministrski predsednik je bile, da je odstavil 11 guber-natorjev onih okrožij, kjer so se vršili najhujši protijudovski nemiri. Wrtte namerava postaviti na zatožno klop tverskega in finskega gubernatorja. Wittejev poizkus, da ustanovi liberalno ministrstvo, se je izjalovil. Witte odstavlja uradnike, ki so ss udeležili nemirov.
Boj v Kronstadtu.
V K r o n s t a d t u se je vršil 8. t. m. ponoči hud boj. Pehotaje streljala celo s strojnimi puškami. Mesto gori in prebivalci beže. S Peterburgom je pretrgana telefonska zveza, a brzojav še deluje. Po mestu krožijo mornarji in uporniki, ki streljajo na prebivalstvo. Duhovščina je priredila izprevod,da pomiri duhove, a zaman. Meščani zapuščajo mesto. Opustošenoje poslopje mornariškega kluba, ki soje potem zažgali, kakor tudi več prodajalni c.
Revolucionarno gibanje v armadi.
Nekaj častnikov so zaprli, ker so se udeleževali posvetovanj revolucionarnih zarotnikov. Kljub temu pa se širi med armado revolucionarno g banje. Baje se, da izpraznijo vojaki zalege za smodnik.
Lamsdorff odstopi.
Odstopiti namerava grof Lamsdorff, ker noče b!ti minister pod Wittejem. Njegov naslednik postane knez Isvelski. Program ruske socialne demo kracije.
Ruska socialna demokracija je obiavila v svojem novem ruskem listu „Novoja Zizn" svoj program, ki je bistveno enak erfurtskemu programu nemške soc. demokracije.
Socialistična vlada v Sosno-vicah.
Socialistični odbori sosnoviškega okraja so se ustanovili v vladni obliki. Ustanovili so vojaško milico, ki naj nadomesti policijo. Odbori nalagajo meščanom strankarske davke. Izdajajo tri dnevnike, med njimi enega za voiake in neprenehoma letake. Nameravajo zasesti mestno hiše, urade za sodnike in policijska pos opja. Splošna stavka še traja in vsak dan se vrše demonstrativni izpre-vodi.
Stavka železničarjev.
Iz Katovice je došlo poročilo, da včeraj vlaki še niso vozili v Sosnovice. Iz Wyborga poročajo, da je končana velika stavka, ker so izpolnjene politične zahteve.
Preganjanje judov.
V Odesi prijeti judovski zasledovalci so izpovedali, da jih je organizirala in oborožila policija, ki je vodila tudi napade in zaznamovala judovske hiše. V Moskvi so prisegle »črne čete", da ne počivajo prej, dokler ne umore zadnjega juda in zadnjega dijaka. Koj po prisegi so napadli na cesti nekega dijaka, mu privezali kamen na vrat in ga potopili. Pri hišnikih izprašujejo, kje stanujejo judje in groze, da vpnzore krvavo klanje. »Jevvish Chronicle" poroča, da so nakazali londonski judje 20000 funtov v Peterburg za ruske jude. Vsoto sta darovala judovska bankirja Rotšild in Sch ff vsak po 10.000 funtov.
Memorandum slovenskega dijaštva.
Z ozirom na zadnje dogodke na dnnaj skem vseučilišču je izročilo dunajsko slov. dijaštvo rektorju univerze sledeči memorandum:
C. kr. vseučilišče na Dunaju naj služi potrebam dijakov vseh avstrijskih narodnosti in zlasti onih, ki še nimajo lastnega vseučilišča, ter naj daje vsem svojim akademičnim občanom popolno svobodo in enakopravnost. Vzlic temu se ponavljajo nekaj let sem na našem vseučilišču dogodki, ki dovelj jasno pričajo, da si prilašča nemško-nacionalno dijaštvo s svojim terorizmom neomejeno oblast v vseučiliški avli in da prepušča aka-demične in narodne pravice vseh drugih slušateljev vseučilišča samovoljnosti nemškega visokošolskega odseka. Ponovni slučaji, da so bili nenemški dijaki nasilno in brez vzroka iznnjeni iz avle, so prisilili končno dijake najrazličnejših struj k skupnemu odporu proti temu terorizmu, ki ga je obsodila tudi visoka akademična oblast in dunajsko časopisje.
Slovensko dijaštvo je bilo in je vedno proti vsaki demonstraciji na akademičnih tleh, ki skruni dostojanstvo zavetišča svo bodne vede. Obžaluje kar najbolj, da ie nasilno postopanje nemško - nacionalnega dijaštva povzročilo, da se je zaprlo vseučilišče, vsled česar so duševni in materijalni interesi dijaštva kar najbolj oškodovani, in prosi Vašo m8gnificenco, naj ukrene vse potrebno, da se vseučilišče čimpreje zopet otvori.
Na Dunaju, dne 8 nov. 1905.
2,a slovensko#dijaštvo:
Za slov. akad. društvo »Slovenija"
A n t. L o v š e m. p. t. č. predsednik.
Za slov. akad. društvo „S a v a"
Fran Roš m. p t. č. predsednik.
Za slov. akad. društvo »Danica"
L j u d. V a g a j a m. p. t. č. predsednik.
Dnevne noulce.
Volivna reforma. Prvi korak je bil torej storjen včeraj. Splošna in enaka volivna pravica je v odseku načelno sprejeta. Dr Tavčarješesedaj proti nji in trdovratno pripoveduje, da ni bila nikdar narodno -napredna stranka za splošno in enako volivno pravico, ker po njej ne dobi po dr. Tavčarjevem prepričanju nobenega poslanca več. Dr. Tavčar imenuje Hribarja »salonskega socialnega demokrata" zato, ker je Hribar le zato za volivno reformo nastopil, da bi pri občinskih volitvah pridobil socialne demokrate, da ne bi prišla kat. narodna stranka v občinski svet Dr. Tavčarju se zdi to ne-odkr.tosrčno in on obsoja, da je Hribar iz takih snubaških namenov že naprej naredil poklon socialni demokraciji, da postane še „državo ohranjujoča stranka". Sploh je dr. Tavčar sila nezadovoljen s Hribarjevim nastopom. »Kaj bi se pa lagali ?" pravi dr. Tavčar. »Če smo bili vedno zoper splošno volivno pravico, pa se ne hlinimo zdaj, da smo zanjo ?" Dr. Tavčar se boji najbolj tega, da ne bi bil po splošni in enaki volivni pravici noben liberalec več izvoljen. A katoliškonarodna stranka mu je prišla nasproti in mu je dala možnost, da je tudi njegova dragocena osebnost še vedno lahko izvoljena od manjšine. Zato se je izrekla večina zbornice za proporčni zistem, po ka terem dobi manjšina, če doseže zadostno višino, tudi svoje primerno zastopstvo. Ko je ta slišal dr. Tavčar, mu je odleglo, milo in hvaležno je pogledal dr. Šusteršiča kakor svojega rešilnega angelja. V »Narodu" je pa naznanil sklep s sledečimi besedami:
Predlog je bil sprejet z večino glasov, ker so se narodno-napredni poslanci glaso vanja vzdržali. Storil pa se je velevažen korak k približanju, ker se je večina odseka izrekla pri volitvi v deželni zbor za pro poicijonalni zistem, tako da bode v deželnem zboru vsak čas tudi manjšina primerno zastopana.
Torej se zdi dr. Tavčarju še vedno potrebno naglašati, da pri tej velevažni izpre-membi nimajo liberalci nobenih zaslug Zdržali so se glasovanja. In Hribar bo še vedno trdil, da so bili liberalci vedno za splošno in enako volivno pravico!
Kranjski dež. zbor. Finančni odsek je imel danes dopoldne daljšo sejo, v kateri je razpravljal o nujnem predlogu posl. dr. Šusteršiča, P o v š e t a in tova-
rišev. Predlog meri na to, naj se pooblasti dež. odbor, da sme brez prejšnjega dovoljenja dež. zbora dež prispevek obljubiti za one vodovode in uravnave voda, za katere so načrti ie izdelani in od vlade odobreni ter prispevke tudi izplačati za take izvršene naprave. V ta namen sme dež. odbor po potrebi uporabljati zaklad, ki je ustanovljen z zakonom z dne 4. sept. 1900. Vsa razprava, katere sta se udeleževala tudi g. dež. predsednik S c h w a r z in gosp. dež. glavar pl. Detela, je bila stvarna in mirna. Odsek je soglasno odobril predlog dr. S u -steršiča z dostavkom: dež. odbor je za vse to pooblaščen s pogojem, da je prispevek države in interesentov popolnoma zagotovljen. Obveljal je tudi predlog, naj finančni odsek čimpreje reši načrt zakona glede osuševanja ljubljanskega barja, da ga more deželni zbor odobriti še v tem zasedanju. V razgovoru je bil tudi nujni predlog poslanca P i r c a glede vodovoda za Kranj in okolico. Iz pojasnila deželnega odbornika Povšeta pa se je odsek prepričal, da niso še dovršene vse poizvedbe in da sedaj načrt ni še zrel za izvršitev. Nekatere vasi še vedno niso izjavile, ali in koliko hočejo prispevati. Kakor čujemo, hočejo menda štiri vasi imeti svoj poseben vodovod. V smislu predloga dr. Susteršiče-vega pa je deželni odbor pooblaščen, da tudi za kranjski vodovod čimpreje dovrši vse poizvedbe in zagotovi prispevke države in interesentov. Poročevalcem za zbornico je izvoljen grof M a r g h e r i.
Skupščina Starčevičanske stranke prava je bila včeraj v Zagrebu. Skupščina je bila vprvivisti naperjena proti reški resoluciji. »Hrv. Pravo" je o tej priliki dejalo Mažarom: »Ce hočete, da Vam bomo bratje, naj se takoj izpolni načelo: »nam naše, vam vaše!" Skupščine se je udeležilo okolu 3000 oseb. Dvorano .Sokola" so krasile hrvaške zastave, po dvorani so viseli napisi: »Hočemo Reko in Medjumurje". — »Hrvatska Hrvatom". -»Dolje sa riečkom resolucijom". — »Živila slobodna i ujedinjena Hrvatska". Dr. Frank je prebral svoje pismo grofu Apponyiju, katerega je sestavil z ozirom na Apponyijev članek v »Budapester Tagblattu" in »Ob zoru". V pismu dokazuje dr. Frank da Hr vaška od Ogrske nima nič in nima tudi ni česar pričakovati. Zato je stranka dr. Franka proti reški resoluciji. To Frankovo pismo je bilo tiskano razdeljeno med udeležnike. Govorilo je še mnogo govornikov o strankinem delu, nakar je dr. Frank izvestil o došlib predlogih in pozdravih. Nas zanima posebno ta točka o kateri »Hrvatsko Pravo" poroča: »Napokon je dr. Frank iz-vjestio o stiglih predlozih i pozdravih, od kojihje najvažniji predsjed-nika slovenske katoličke na rodne stranke, koja ima za sobom ogroman dio naroda i kojim se i z j a v 1 juje z a s jed i-njenje hrvatskih i slovenskih zemaljah na temelju hrvat-skog državnog prava. To pi smo izazvalo je najveci entu z i a z a m." Zborovanje se je zaključilo s pevanjem »Liepe naše domovine". Zvečer je bil častni večer na čast z dežele došlim udeležencem.
Vfinklerjeva osemdesetletnica. Bivši deželni predsednik baron Andrej Winkler je praznoval včeraj svojo osemdesetletnico. Pri ti priliki je »Slovenska Matica" svojemu častnemu udu brzojavno častitala in prejela od jubi-larja brzojavno zahvalo. — Velezaslužnemu gospodu kličemo tudi mi: Se mnoga leta !
Za splošno in enako volilno pravico se izreka tudi tržaški »Piccolo", seveda po svoje. Kar ga nagiba k njej, je _ kakor piše sam — dosledno izvedba liberalnih načel. Tržaški list vsaj priznava, da je zahteva splošne in enake volilne pravice svobodomiselna in da jo je treba izvesti vkljub nevarnosti, ki s tem preti meščanstvu. »Piccolo" piše, da bodo odslej liberalci morali ljudi bolj politiško izobražati, ker bodo drugače volili s tistimi, ki bodo znali glasove spretneje kupovati in gnati maso k volilni mizi kot pastirji čredo. .Piccolo" obenem zahteva, naj se bodoči volilni
red osnuje tako, da se {posebno v Istri^ne bodo občine ^umetno razdelile". Tržaški ju-dovskTcentralni organ_dobro„ve, (kje bi se dalo laško oligarhijo v lstrprijeti in uničiti in jenogosp«^ — 'trebajbi bilo^žgolj, hrvaške občine odtrgati od mest, Ida ne bi si hrvaški glasovi izgubili v italijanskih. Tega se seve krščeni in nekrščeni, tržaški rabinci grozno boje. Zato bi radi splošno"jn enako volilno pravico pod gotovimi pogoji. V tem si pač .Piccolo" n »Slovenski Narod" lahko p o d a s t a roki. Ce jim bo le šlo!
Tavčarjev šampanjec. Ker je akustika deželnozborske dvorane jako slaba, ;e predvčeraj v poročilu nekoliko netočno jodana točka o sladkem dr. Tavčarjevem šampanjcu. Dr. Šusteršič je rekel: »V zadnjem času ima Tavčar. Soro še rajše, nego šampanjec." Dr. Tavčar je bil vslei tega silno razžaljen ter je pričel kričati, ako je dr. Šusteršič že kaj plačal njegovega šampanjca. Dr. Šusteršič je odgovoril: »Če ste razžaljeni, pa vzamem šampanjec nazaj in vas pri Sori pustim" — Veselost v zbornici."
Na ulične napise se izgovarjajo. Ko je 7. t. m. poslanec Povše podal v deželnem zboru svojo važno izjavo, je klical Hribar: »Kaj pa ulični napisi?" Tu moramo izjaviti, da se katol. narodi a stranka ni nikdar izrekla proti samoslovenskim uličnim napisom, če je pa kak posameznik to storil, danes ne sedi več v deželnem zboru. Narodnonapredna stranka ima najmanj povoda krilati o tem, ker onavse narodne grehe Tavčarjeve pokriva s svojo neznačajnostjo.
Umrl je č. g. JožefFerfolja, kurat v Gabrijah pri Rubijah, star 60 let. N. v m. p.!
— Povodenj v Istri. Istrški hrvaško - slovenski poslanci so po deputaciji pred tržaškim namestnikom stavili pogoj, da ne bode zboroval deželni zbor, ako se ne zagotovi uravnava reke Mirne. Razgovor se je razbil, deželni zbor ne zboruje, a reka Mirna divja še vedno, posebno sedaj ob teh nalivih. Pod Kostanjevico je narasla do dva moža visoko. Zašel je včeraj gostilničar, ki je peljal poln voz vina pre ti domu, v valove imenovane reke. Le z golim življenjem se je otel, dočim je vino, voz in vole moral prepustiti deročim valovom. Pomoči ni bilo. C. kr. oblasti pa, ki so sicer za vsako malenkost do lasu natančne, ne uvidijo, da je skrajna potreba čuvati življenje domačinov, pa tudi onih, ki po svojih opravilih zagazijo v te zapuščene kraje. Ne bi li mogli c. kr. orožniki ali drugovrstni čuvaji opozarjati ljudi na pretečo nevarnost, ako v hipu na-rase ta reka. — Iz Podpeči pri Predloki. Dne 6. t. m. je bil pri nas strašen naliv. V Zazedu je voda pobrala raz več njiv zemljo. Pri nas v Podpeči smo zjutraj ob 3. morali izgnati živino na polje. S svetilkami v rokah smo čakali na polju, kaj pride. Vsa ri žanska dolina je bila razsvitljena in od da leč se je slišal klic na pomagaj. Nismo mogli nikamor na pomoč. Voda je naraščala vedno bolj in bolj. Koliko je škode, s.-daj še ne moremo povedati. Cerkev na Vrutku je bila vsa do strehe v vodi. — Trije naši možje se bili danes klicani v Koper. Domu jih še ni. Bojimo se nesreče.
—	Dve dopolnilni volitvi v hrvaški sabor sta se vršili včeraj. V vukovarskem »kraju je izvoljen vladinovec K r a j č o v i č s 527 glasovi proti 121 glasom, katere je dobil kandidat opozicije dr. Paleček — V Koprivnici, kjer sta si stala nasproti dr. A r m u š in dr. Potočnjak je bila volitev sistirana vsled velikih kravalov. »Hrvatstvo" poroča, da so nered povzročili iz Zagreba došli »Pokretaši", ki so vsi aretirani.
—	Zastrupil se je v Trstu 46 let stari prokurist tvrdke G. Eisner, Rudolf T ii 11 e r.
—	Duhovniki semiške deka-nije imajo shod »sodalitatis ss. Cordis Jesu" v C r n o m 1 j u dne 15. t. m. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
—	Radeckega veteran. V Jt-vorju nad Litijo so minoli teden pokopali 80 letnega g. Jakoba Indofa. L. 1848. je bil v vojski na Laškem pod slavnim Ra-dtekim, pozneje mnogo let sprevodnik pri južni železnici. Zapustil je osem preskrbljenih otrok, med temi dva duhovnika. Da je bil mož obče spoštovan, pričal je njegov lep pogreb, ki ga je vodil g. dekan iz Smartna. N. v m. r.!
—	Volitve v Domžalah. I z Dom žal se nam piše: Žjpan ie torej dal oklicati nove občinske volitve. Volitve se vrše, kakor je »Slovenec" že poročal, dne 24. in 25. t. mes. Tretji razred voli dne 24. t. m. od osmih zjutraj do dvanajstih in od dveh popoldne naprej. To je narejeno tako umetno,
kaker še nikdar poprej ni bilo. Cele dve uri bodo morali volivci čakati, da se bodo gospod župan nakosili. Kaj takega sploh nikjer ni, le pri nas hoče to uvesti naš župan — no, vsaj vemo, zakaj. Drugi dan pa, ko volita drugi in prvi razred, je v Domžalah živinjski semenj. Če gospod župan nima pri hiši nobene pratike, naj bi bil vsaj pogledal v koledar »Družbe sv. Mohorja", kjer bi bil lahko opazil, da je ta dan se-manji dan in da natak dan ne kaže in ne gre razpisavati volitev. To je star volivni manever, ki se ga je v teku 31 let že lahko naučil. Zatorej pozor vsi volivci domžalske občine, pridite ta dan na volišče vsi, ne le vi, ki bivate v Domžalah, ampak tudi vi, ki ste zunaj Domžal, pa imate v domžalski občini volivno pravico. Na dan volitve kvišku vsi zavedni Slovenci; saj ste se že lahko prepričali, kaj nameravajo nemški Tirolci z nami na naši rodni zemlji. Dvignite se vsi kot en mož na volitev, da s tem pokažete svojo voljo: Mi smo rojeni na tej zemlji, katere gospodarji so bili naši očetje, in katere gospodarji hočemo ostati tudi mi. Ne bodimo podlaga tujčevi peti! Opozarjamo vas še enkrat: tretji razred voli dne 24. t. mes. od 8. do 12. ure in od 2 ure nadalje, drugi razred dne 25. t. m. dopoldne in prvi razred dne 25 t. m. popoldne.
—	Na Reki prijet. Na Reki so včeraj prijeli trgovca Rudolfa Zore t a, ki je napravil na Savi pri Jesenicah konkurz in se je baje hotel odpeljati v Ameriko.
—	Ubegli prisiljenec prijet. V Doberli vasi ie pa orožništvo prijelo pri-siljenca Jurija Kusa. ki je dne 9. t. m. pobegnil od dela na Martinovi cesti. Med tem časom je b 1 Kus že izvršil neko goljufijo.
—	Vihar na morju. Iz Trsta po ročaj©, da je bil ondi včeraj zjutraj vihar, ki je povzročil, da so bili skoro vsi bregovi pod vodo. Več ladij je bilo v nevarnosti.
—	Zanimiv kandidat. Iz Boro-velj na Koroškem poročajo: Nemškutarji bodo pri bodočih državnozborskih volitvah baje kandidirali bivšega celovškega okrajnega glavarja Mac Nevina! Dober tek!
—	Koroški Slovenci bodo zborovali v nedeljo 12. t. m. v Smihelu v prostorih Sercejeve gustilne. Govorila bodeta posl. Grafenauer o dež. zboru in dr. Brejc o političnem položaju.
—	Imenovan je za gozdarja g. Fr. P i r k e r v Radovljici.
—	Hrvaške novice. 2 5 1 e t -n i ca *ve1 i keg a zagrebškega potresa je bila včeraj. — Demonstracijo proti dr. Amrušujev Zagrebu po volitvi v hrvaško akad. podporno društvo priredilo okolu 300 dijakov. Policija je pri demonstraciji aretirala dijaka Orlica in Hribarja. — Pri volitvi v odbor hrv. akad. podpornega društva so bili izvoljeni »naprednjaki", čisti se volitve niso udeležili.
—	Poslanec Stjepan Zagorac je izdal knjigo: .Istina o riečkoj resoluciji". V knjigi brani resolucijo.
—	Za župnika pri sv. Marku v Zagrebu je izbran čast. gosp. Peter M r z 1 j a k. — Divizija avstrijskega vojnega brodovja je prispela v Šibenik.
Tudi goriški slovenski liberalci so se zganili. V seji goriškega dež. zbora je liberalni poslanec S t r e k e 1 j predlagal, naj se ustvari novi volilni red, obenem naj se pa poskrbi za to, da duhovniki ne bodo kršili volilne svobode. Impo-tentei goriški liberalci so svojo melodijo ubrali po liberalni kranjski. Naj še sklenejo, da noben liberalec ne bo smel napajati volilcev. pa bo vsem prav.
—	Vojaška slavnost. Predvčerajšnjim so se poslovili častniki vsega vojaštva v Gorici ter artil. podčastniki od art. podbrigadirja P. M i 1 i v o j e v i c a , ki zapušča Gorico. Vojašnica je bila razsvetljena, bakljada se je vršila, petje, vojaška godba je igrala kanoni so pokali. Pirotehnične reči je poskrbel z znano spretnostjo pirotehnik g. M a k u c.
—	Slov. katoliško izobraže-velno društvo „Straža" vabi h koncertu s petjem in godbo, ki ga priredi v nedeljo, dne 12.no-vembra 1905 naDunaju v veliki dvorani restavracije »zum griinen B a u m " v VII. okraju, Mariahilfvsrstrasse 56 Začetek ob 5. zvečer. Pri koncertu bo sodelovalo slavno akadem. društvo »Danica", tambur. zbor »Straže " pod vodstvom g. kapelnika F r. Vraza in pevska zbora »Danice" in
Straže" pod vodstvo gosp. pevovodje Marka Bajuka. Iz posebne prijaznosti bodo sodelovali g. Stanko Premrl na klavirju, gdč. Mary Stekarjeva na klavirju in g. Karol Kunavar na violini. Vstopnina: Radovoljni darovi. Po koncertu Martinov večer s šaljivimi nastopi in svobodno zabavo.
—	Vojaške vesti. Umirovljeni stotnik računovodja g. Fran Maselj pn 18. pešpolku bo stanoval v Ljubljani.
— G. F e r d o Praprotnik iz Ljubljane je postal poročnik pri 87. polku.
—	Tečaji za ozdravljenje jecljajočih Šolskih otrok. Po
razpisu c. kr. ministrstva za uk in bogo-častje z dne 17. oktobra 1905, št. 32 307, se bodo vršili tudi letos na Dunaju štirje tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Začeli se bodo mesca februarja 1906 in bodo trajali po 5 tednov. Udeleževati se jih morejo tudi ljudsko šolski učitelji, da se nauče dotične metode. Natančna določila o teh tečajih se bodo razglasila o pravem času
—	Občinski svet v Pulju se je te dni bavil z važnimi vprašanji. Sklenil je, naj se vlado pozove, da ustanovi v Pulju sodišče, ki bo svoj delokrog raztezalo na vse okoličanske občine in tako odvzelo mnogo dela rovinjskemu sodišču. Obveljal je tudi predlog Devescova, naj se pozove istrski dež. zbor, da ustanovi v Pulju italijanske gimnazije.
—	lfsled bule na vratu se je v Pulju zadušit častniški namestnik Bruno H u b n e r. Našli so ga zjutraj mrtvega v postelji. Hiibner se ni za bulo nič brigal, ker je mislil, da ne bo imela nevarnih posledic.
—	Ivan Vrhovnik hoče menda postati Brce II. On je edini, ki je izmed vseh duhovnikov, ki jih je predstavil ljubljanski škof nevemu dež. predsedniku, zmožen dati tako notico v »Narod", kakor jo je ta list priobčil t soboto. Znana stvar je, da Vrhovnik hodi prisluškovat v duhevsko družbo in potem to, kar je slišal, nese v uredništvo .Narodove". Tudi pri dež. predsedniku je pri vratih stal in prisluškoval. A njegova žetev topot ni bila velika. Vjel je na uho, da dež. predsednik v Trstu pozna jezuita p. V e 1 b e r t a. To je seveda silno važna politična novica. Posebno pa je prisluškoval, kaj bo govoril g. dež predsednik z dr. L a m p e t o m. In izvedel je imenitno novice, da je dr Lampe bil že v zvezi z g. dež. predsednikom, »še predno mu je bil predstavljen", in piše v „Narod", da se mu te zdi »prav podučne". Vprašali smo g. dr. L a m p e t a , kaj je na tem. Dr. Lampe se je zasmejal ter dejal: .Vrhovnik ni vsega slišal, drugače bi b i gotovo dal v »Narod", da sem jaz spravil g. dež. predsednika v Ljubljano." Ali ni to podučne ? Ivan Vrhovnik bo torej moral še prisluškovati, da bo prišel tej velevažni zaroti na sled Mi ed g. L a m p e t a ne moremo izvedeti ničesa.
—	Krajni šolski svet domžalski je imel dne 6 t. m. svojo sejo, v kateri se je obravnavale o potrjenju računa in proračuna.
—	Domžalski Nemci in njihovi sluge v občinskem odboru. Iz Domžal se nam piše: Dne 16. oktobra so bili domžalski odborniki povabljeni k seji. Vsak odbornik je bil radoveden, kaj je na dnevnem redu Odborniki so čakali celo popoldne, kdaj pride gospod župan. Gospod župan pa je bil v Kamniku, kjer je bil živinski semenj, in se mu ni prav nič mudilo domov k sklicani seji. Ob šestih zvečer pride slednjič župan iz svoje pisarne in naznani, za kaj se gre. Letos bi moral na dražbe lov domžalske občine. Doslej je imel že 15 let lov v najemu za 40 K gospod tovarnar Jakob Oberwalder. Tudi sedaj se je hotel pokazati dobrega rešitelja občine in ji ponudil za šest nadalj-nih let po 100 kron. Vsak odbornik je bil posebej vprašan, če je s tem zadovoljen. Zalibog so pa skore vsi naši odborniki pokorni nemški gospodi. Eni barantajo s konji in so udani sluge, da jim morejo kakega konja prodati in da sme sin tega ali onega na lov s to gospodo. Drugi zopet misli, če za tovarno naredi kak žebelj, da ji je dolžan mnogo hvaležnosti itd. Zato se ni ču< diti, da so vsi ti z županom vred bili enih misli: Gospod Oberwalder naj imajo lev za 100 kron. Seveda je zaradi tega občina silno oškodovana. Gotovo je že sedaj, da bi se lov na dražbi oddal za 400 kron ali pa še več. Ti ljudje so hoteli oškodovati domačo občino za 300 kron na leto, le da na-rede uslugo Nemcu, od katerega imajo tu-patam kak zaslužek. A račun je gospodu Oberwalderju in njegovim slugam v občinskem odboru prekrižal prvi odbornik gospod Franc Kuhar, ki je dejal, da mora lov na dražbo. S tem je rešil gospod Kuhar občini 300 kron, katere je hotel skoraj proč vreči naš župan, ki mora tako plesati, kakor mu godejo Nemci.
—	Strela udarila. Iz Djakova se nam poroča: Dne 2. t. m. popoludne ob 5. uri je nastalo grozno gromenje z viharjem, dežjem in ločo, V tem kritičnem šasu se je peljala v Djakovo komisija z nekega ogleda v Džuržajcih z dvema konjema gospoda dr. Prebeg -a. V vozu so bili sodnik H u -š i č , njegov zapisnikar I v a k i č in voznik. Ker so se bali, da jih dohiti najhujši vihar, je voznik vozil jako hitro Ko so bili že blizu Djakova, udari strela v voz in ubije oba konja. Voznik je omamljen padel s kozla, a je takoj okreval. Čudno pa in sreča je bila, da zadaj sedeča gospoda nista bila naj-isanje zadtta; ie groznega groma sta se pre-
strašila. Po Kranjskem in drugod je že huda zima, a tukaj je še jako toplo. Dne 29. okt. je padlo nekoliko snega, a je takoj izginil.
—	Pri obhodu tržaških so-cijalnih demokratov za splošno in enako volivno pravico je policija zaprla I51etnega Romeja Trevismija iz Gorice in Antona Grizlaka, ker sta metala kamenje v poslopje, kjer se nahaja sedež tržaškega patrijotiškega mladeniškega društva.
Za elektriko v Mokronogu je čim dalje več zanimanja, htotako tudi v Novem mestu, ker je obč. zastop naročil za mestno dvorano že — g a z e 1 i n !
—	Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1905 osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po 50 K in deset po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske, in pet cesarice Elizabete ustanov pe 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo t r-govskiin obrtnišk i zbornici v Ljubljani do 2 4. novembra 1 9 0 5. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjene dokazilo, daje prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je presiteljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. — V Ljubljani, 3. novembra 1905. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Llobllonske novice.
lj Zagrebško „Kolo" v Ljubljani. Za sprejem bratov Hrvatov se delajo velike priprave. Hrvatje pridejo v soboto ob pol 6. z brzovlakom. K vsprejemu na južni kolodvor pridejo kerporativno vsa ljubljanska pev. društva: Pevski zbor „ Glasbene Matice" (ženski in mo -ški), »Ljubljana", .Ljubljan-skiZvon", „Merkur° in .Slavec". Udeleži se tudi »Slovenska krščanska socijalna zveza" in„LjubljanskiSokol" v društvenem kroju .Društvena godba". Po pozdravu odkorakajo vsa društva z godbo na čelu po Dunajski cesti, Prešernovih ulicah, Marijinem trgu in Miklošičevi cesti do hotela »Union", kje bodo Hrvatje nastanjeni. — Ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar je v zadnji občin, seji nazaanil prihod »Kola in pozval obč. svetnike, da se udeleže koncerta. Koncert bode ob 8. uri zvečer v »Narodnem Domu"; spored vsebuje najlepše točke, kar jih pozna hrvatska glasbena literatura. Po-praševanje po sedežih, ki se dobivajo pri g. Lozarju je zelo živahno. Saj pa tudi zaslužijo bratje Hrvati za njih idealno požrtvovalnost, da^ se dvorana napolni do zadnjega kotička. Živahen utegne biti po koncertu tudi sestanek Slovencev in Hrvatov v isti dvorani. Vsa ljubljanska pevska društva in »Ljubljanski Sokol" so obljubili priti h koncertu i k sestanku. Naj bi tudi slavno ljubljansko občiji-stvo upoštevalo pomembnost prihoda bratov Hrvatov in prav mno g ošt o v i 1no prišlo k sprejemu na kolodvor vkon-cert in k sestanku! Hrvatje odidejo iz Ljubljane v nedeljo popoldne ob pol 3. uri.
lj Poziv ljubljanskim pevcem. Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev" poživlja vse čestite člane pevskega zbora .Glasbe n e M a t i c e", »Lj u b 1 j a n e", L j u b-ljanskega Zvona", »Merkurja" in »Slavca«, da se sigurno in čim najštevilnejše udeleže v soboto, dne 11. nov. ob polu šestih zvečer na južnem kolodvoru vsprejema bratskega pevskega društva .Ko-1 a" iz Zagreba, zvečer ob osmi uri v »Narodnem domu" njih koncerta in pe koncertu sestanka Slovencev in Hrvatov istotam. Pevska društva se prosijo, da se udeleže tudi slovesa Hrvatov v nedeljo popoludne ob polu treh na južnem kolodvoru.
lj Družbe sv. Cirila in Metoda ženska in moška šentpetrska podružnica ste ob smrti toliko ljubljenega predsednika, župnika Martina Malenše-k a v odboru in pri društvenikih nabrali 200 kron mesto venca. Ta pokroviteljnina bodi temu znak, da ime Malenšek nobenemu sedanjih Sentpetrčanov in Sentpetr-čank ne izgine iz hvaležnega spomina.
lj V hotelu ,,Union" je bilo de predvčerajšnpm 208 tujcev.
lj Barje pod vodo. Črna vas, Hauptmance, Lipe so pod vodo Poljski pri delek je popolnoma uničen. V spremstvu dež. predsednika, ki si je včeraj ogledal barje, so bili župan Hribar, dvorni svetnik Chorinsky, okr. glavar Haas, šof polic, urada g. dr. Z a r n i k , nadko-misar g. T o m c in nadučitelj g. Črno-g o j. Predvčerajšnjim je magistratna komisija pod vodstvom g dr. Z a r n i k a poslovala na barju od 8. ure zjutraj do večera.
lj Vabilo na zabavni večer
ki ga priredi ženski oddelek slov. kršč. soc. zveze, dne 12. novembra ob 6. uri zvečer v društveni dvorani »Slov. kršč. socialne zveze" Frančiškanske ulice. Spored: 1. »N e toži m", J. Aljaž, poje društveni mešani zbor. 2. Nagovor. 3. »Perice", narodna, harm. P. Hugolin Sattner, poje društveni meiani zbor. 4. .Vragova nevesta", zložil Anton Hribar, deklamacija. 5. »P 1 a n i n a r", B. Potočnik, harm A. Foerster, poje drultveni mešani zbor. 6. »J e-z i k", zložil Anton Hribar, deklamacija. 7. »Naša z v e z d a", A. Nedved, poje dru štveni mešani zbor. 8 »Planšarica", prizor s petjem. 9. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži za člane 20 vin., za nečlane 40 vin., stojišča 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Umrla je danes soproga c. kr. računskega svetnika g. Antona Mraka gospa Ivana Mrak. Naše iskreno sožalje!
lj Shod prirede soc. demokratje v sobote, dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer v areni »Narodnega d o m a r. Na dnevnem redu bo: Splošna in enaka volilna pravica in stališče vlade.
lj Panorama Kosmorama pod
»Narodno kavarno" ima v tekočem tednu razstavljeno znamenito serijo »Avstrijci vPekinu med okupacijo". Za nas je ta razstava tem zanimivejša, ker se se te okupacije udeležili tudi Kranjci. Priporočamo torej obisk, ker smo prepričani da bo og!ed te velezanimive serije vsakega zanimal. V nedeljo bo na vrsti zopet nova serija, torej je ogled te serije mogoč le še danes in jutri.
Telefonska In brzolaona poročila.
Dunaj, 10. nov. Danes se vrši pred najvišjim sodiščem obravnava v liubljanski zadevi kadeta Malitscha, ker se je državno pravdništvo pritožile preti oprostilni razsodbi slov. vseučiliščnikov Svetka in Vode b a. Obravnava še ni končana. Svetka in Vodeba zastopa dr. Novak.
Dunaj, 10. novembra. Voditelji želez-ničarske obstrukcije cenijo število delavcev v pasivnem odporu na 20.000 Tudi v Inc-mostu obstruirajo na vseh progah; osebni vlaki imaje zamude na uro po 10 do 15 minut, tovorni vlaki zamude po 2 uri.
Dunaj, 10. novembra. Dane3 se radi odpora železničarjev posredovali pri ministrstvu razni poslanci. Železniško ministrstvo hoče strogo postopati in v nekaterih dneh izdati nov poslovni red. Suspendirati hoče nekaj voditeljev posameznih delavskih oddelkov, da pritisne na ostale.
Dunaj, 10. nov. Tovorni vlaki so imeli danes večurne zamudo. V nekaterih dneh se je bati podraženja živil.
Dunaj, 10 nov. Grof Goluchowski je sprejel deputacijo judov, ki so ga prosili, naj Avstrija prevzame iniciativo, da druge vlade posredujejo pri ruski, da se ustavijo protijudovski izgredi. Goluchowski je odgovoril, da ne more posredovati in bi tak poizkus dosegel nasprotni uspeh; ni se bati, da bi se preganjanje judov razširile v Galicijo.
Dunaj, 10. novembra. Sultan izjavlja, da se ne bo brigal za nameravano demonstracijo vojnih brodovij, ker ne da vplivati □ase s silo.
Budimpešta, 10. novembra. Danes je bil na vseučilišču velik škandal. Vseuči-liščniki so zahtevali, da rektor bivši trg minister Lang one socialistiške vseučilišč-nike, ki so demonstrirali proti vseučilišč-nikom, kateri so bili v Lvovu, zapodi iz vseučilišča, sicer, da jih vržejo sami ven. Rektor je deputacijo vseučiliščnikov zapodil iz sobe. Nato je v avli nastal velik škandal. Ko je prišel rektor v avlo, da miri, so ga dijaki napadli in mu zbili klobuk z glave Šele došla policija je rešila rektorja.
Neapolj, 10. novembra. Dijaštvo nea-polskega vseučilišča je poslalo italijanskim in slovanskim dijakom na Dunaju protest proti nasilstvu nemških dijakov.
Zagreb, 10 novembra. Naprednjaki trdijo, da je v Koprivnici imel dr. Potoč-njak, ko je bila ustavljena volitev, 147, Amruš 143, in da je za Potočnjaka hotelo še glasovati 120 volivcev. Ko se je dr. Amruš pripeljal v Zagreb, so mu nekateri priredili demoostracije Dr. Amruševo kočije se obkolili policisti, dr. Potočnjaku se je pa priredila ovacija.
Koprivnica, 10. novembra K volitvi došli časnikarski poročevalci so bili
aretirani in zaprti ter do včeraj zvečer pri. držani v zaporu.
Zader, 10. nov. Da se zvišajo učiteljem v Dalmaciji plače, je ministrstvo dovolilo, da se zviša davek na pivo.
Rovinj, 10. novembra. Sinoči je bil na morju nenavaden vihar. Več ladij se je potopilo.
Praga, 10. novembra. Sem še vedno prihajajo vojaška ojačenja. Na fasado kipov na tehniki so dijaki obesili rdeče zastave.
Poznanj, 10. novembra. Vsled nemirov na rusko pruski meji poslani so na mejo 4 polki, da pejačijo obmejno stražo.
Rim, 10. nov. V Kalabriji je bil včeraj zopet potres. (Tudi tukajšnja opazovalnica potresa je zabeležila ta potres. Ur.)
Riga, 10. novembra. Tukajšnji železniški uslužbenci so bili odpuščeni. Železniški bataljon opravlja prometno službo. Učenci so včeraj prisilili šolska oblastva, da se se zaprle vse šole.
Peterburg, 10. novembra. Na mesto velikega kneza Vladimirja je bil veliki knez Nikolaj Nikolajevič imenovan vrhovnim poveljnikom čet peterburškega okraja in carskega gardnega zbora.
Viborg, (Finska) 10. novembra. Ker se je ugodilo političnim zahtevam v vseh delih, je veliki štrajk končan. Vsakdanje življenje ima zopet normalno lice.
Odesa, 10, novembra. Deputacija mestnega zastopstva je naznanila guvernerju, da se je bati ponovljenja protižidovskih nemirov. Guverner je izjavil, da je zapevedal vsakega ustreliti, kdor bi naskočil kako hišo ali prodajalnico. Iz raznih mest južne Rusije prihajajo poročila o moritvi židov.
Peterburg, 10. nov. Včeraj se je udeležilo v Peterburgu več dam, ki so jih spremljali gospodje v cilindrih, protipreku-cijskih demonstracij. Z dežniki se napadle dijake in prekucijske voditelje. Nekega dijaka Nesmelova se kemaj rešili iz rok dam.
Varšava, 10. nov. Pri Novo-Minsku na progi Varšava-Brest Litovsk je skočil tovorni vlak s tira, ker je bil tir odtrgan. Višji sprevodnik je bil ubit, dve osebi pa poškodovani. Šest vozov je bilo razdejanih. Ravnateljstvo je odposlalo vlak proti volji štrajkovskega edbora.
Varšava, 10. nov. Uslužbenci na železnici Varšava Dunaj so sklenili nadaljevati stavko, dokler se ne izvedo vse politične zahteve.
Moskva, 10. nov. Župan knez Ga-licin je iz zdravstvenih ozirov cdstopil. Vobče je sedaj tukaj mir.
Berolin, 10. novembra. »Beri. Ztg." zatrjuje, da obstoji v Varšavi velika oiga-nizacija, da se na novo ustanovi poljsko kraljestvo. Pruske vojaške oblastnije so dobile ukaz, naj zatro vsak početek eventuel-nega vsepoljskega poizkusa na pruskem ozemlju.
Odesa, 10. nov. Vsled razglasa o pomiloščenju je izpuščenih iz zaporov 180 oseb.
Cernovioe, 10. nov. Vesti iz Bes-arabije poročajo, da je bilo v Mohilevu pet Židov ubitih, več pa ranjenih. Iz mesteca Likurani je ubežalo vse prebivalstvo. Agitatorji hodijo po vaseh, da hujskaje ljudstvo tudi proti veleposestnikom. Posestvo Birnova je bilo oplenjeno in nato zažgano.
Peterburg, 10. novembra. Poročila o uporu mornarjev v Kronstadtu so pretirana. Ogenj je pogašen. Artiljerija in kazaki stražijo po cestah.
Pariz, 10. nov. Listi so dobili neverjetno poročilo, da se je v Petrovem dvoru uprl polk dragoncev. Vsled Hpora mornarjev prihiti car v Peterburg. Vseh upornih mornarjev je 25.000. Boje se, da se polaste vojnih ladij v luki Petrovega dvora in da bombardirajo Petrov dvor.
Berolin, 10 novembra. Iz Kron-stadta poročajo o strahovitih pocestnih bojih med infanterijo in upornimi mornarji, katerih je več tisoč. 100 mornarjev je na cesti mrtvih obležalo, mornariški častniki, ki so hoteli miriti, so bili pobiti. Mornarji so naskočili arzenal in odnesli vse orožje in zažgali mesto na raznih krajih.
Viborg, 10. novembra. Guverner je dal radi defravdacije zapreti policijskega mojstra in njegovega tajnika.
Predavanje o Ellen Keyevl.
O Ellen Keyevi in njenih nazorih o vzgoji je preteklo nedeljo v „Mestnem Domu" predaval gospod profesor Wester. Predavanje same je bilo slaba reprodukcija Ellen Keyinih aforistiških razprav in spisov, to pa zato, ker manjka g. prof. Westru vpogleda v moderne filozofske struje in je v svojtm predavanju nametal skupaj vsa mo goču načela brez logiške zveze. Priznavamo, da je jako težko posnemati misli iz del Ellen Keyeve, če se ne pozna docela njenega svetovnega naziranja. Njena knjiga „L)js Jahrhundert des Kindes" je zgolj izvedba načel, ki jih je manj aferistiško in bolj sistematičko obdelala drugod. Zato so poslušalci predavanja pač čuli nekaj splošnih pedagoških maksim, ne pa utemeljitve. Kaj je neki tisti individualni razvoj vesti, o kateri je govoril g. Wester? Vest je zavest, da in koliko soglašajo naša moralna, odgovorna dejanja nekemu splošno veljavnemu zakonu. Individualna je vest r toliko, v kolikor sodeluje pri njej temperament posameznika, njegovo psihično razpoloženje, ni-kJi pa ne sme biti individualna v tem smislu, da ima otrok pravico, sam odločevati o sebi in moralni vrednosti svojih dejanj Če g. profesor ve za drugo defiaicijo, naj jo utemelji. Drugo, kar je povedal, je že davno znano iz Rosseuja in Pestalozzija in najdeš vse v modernejših vzgojeslovn h knjigah za pripravnice in liceje. Popolnoma pogrešeno je, kar je g. profesor trdil o japonski vzgoji, kjer baje ni v rabi palica. Japonska, sploh azijska vzgoja je docela v nasprotju z nazori Ellen Keyeve. Ravno azijska vzgoja je kolektivna in ustvarja črede, ne pa individualnih, avtonomnih bitij. Narodi, kjer vlada budizem in šintoizem, kakor pri Japoncih, sploh ne poznajo modernih, evropskih osebnosti primernih vzgoje-slovnih načel. Otroka zato ne tep6, ker ga sploh malo upoštevajo in ga že od malega navadijo suženjske pokornosti. O religiozni vzgoji g. Wester ni govoril, ker tudi Ellen Keyova ne piše o nji: sicer ni g. profesorju zameriti, če ne pozna o tem mederne'ših nazorov. Montaigneni bil pedagog v strogem smislu te besede, kar bi se dalo skkpati iz besed g. profesorja ; najbrž ne pozna Montaigna. Proti koncu je dejal g. Wester, da bi po sto letih ne pisal rad knjige o slovenskih abderitskih kulturnih razmerah, kakoršne so dandanašnji, ko se nekateri zaletavajo celo v Prešerna in razpravljajo o »učenih neslanostih". Pri teh zadnjih besedah je gospod profesor najbrže mislil nase. Tudi mi ne bi pisali radi o tistih časih, ko so nekateri profesorji slovensko občinstvo morali dolgočasiti s stvarmi, o katerih so drugod čivkali že vrabci na strehah.
novomeške noulce.
— Razna poročila. Nesreča v gozdu. V ponedeljek zjutraj je šel 60 - letni Lugar iz Gabrij na semenj v Novo mesto. Sel je po bližnjici skozi gozd. Revež je v jutranjem mraku najbrže zabro-dil v lužo, onemogel in obležal. Popoludne so ga ljudje našli in pol mrtvega potegnili iz vode ter odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je že umrl. — Pogreb nenadoma umrle, obče spoštovane gospe J o s. K o p a č e v e je bil jako veličasten. V soboto je bila še zdrava, ponoči jo je zadela srčna kap. Stara je bila komaj 39 let in soprogu zapustila 9 nedo raslih otrok, ki so na pokopališču neutolažljivo plakali za svojo dobro materjo. Naj v mitu počiva! — Predavanje. G. prof. Jos. Reisner predava v nedeljo v novomeški »Čitalnici" o zračnem tlaku. Začetek ob 2 uri pop. /.eleti je obile udeležbe. — Žabarska obravnava. V pone deljek je sedel na zatožni klopi g. Franc Kos uradni sluga v Novem mestu in gostilničar v Žabji Vasi. Med senzačno tožbo, katere konečni izid bo šele prihodnji ponedeljek, obdolžil je Kos takrat ket obtožitelj g. J a k š e - t a ml. iz Kandije, da je ta priče podkupoval. Gredč 12. sept. na pošto je namreč vprašal policista iz Kandije, Martina Petriča: „A1 i kaj dobro agitirate za priče,jih dobro plačujete in podkupujete?" 0:c Jakšeta je namreč kot obč. svetnik tudi policijski komisar v Kandiji, in Kos je trdil, da se je policist Petrič izrabil v srvho agitacije za priče v prilog komisarjevemu sinu. Za to trditev je bil Kes, kakor smo svoj čas že omenili, pri prvi inštanci kaznovan s 14. dnevi zapora. Nje go/ vsklic mu je le toliko pomagal, da si je nakopal nepotrebnih stroškov druge obravnave, ki je trajala dopoldne tu in se za radi priče policista Petriča morala preložiti tudi še na popoludne. Njega zagovorn k dr. S 1 a n c ga je zagovarjal, češ, da ni govoril podplačevati, ampak potplačevati. Pritožba ni obveljala in obsojenec b de moral prestati 14 dnevni zapor in povrniti stroške nrizivne obravnave.
—	Imenik izžrebanih porot- ; nikov za IV. zasedanje v Novem mestu. 1. Bukove Alojz, posestnik na Veliki Loki; 2. Šlajpah Anton, posestnik na Veliki Loki; 3. Šular Anton, posestnik na Mirni; 4. Pakiž Ivan, posestnik v So-dražici; 5. Zupančič France, posestnik in gostilničar v Mirni peči; 6. Debeljak Anton, posestnik in gostilničar v Gornjih Ret-jah; 7. Bartel France, posestnik v Jelovcu; 8. Siegmund Josip, posestnik in gostilničar v Vrbovici (Tiefenthal); 9. Žagar Franc, posestnik, trgovec in župan v Trebelnem;
10.	Pečauer Ivan, posestnik iz Podhoste;
11.	Klobučer Herman, posestnik in klepar v Krškem; 12. Repovž Ivan, posestnik in trgovec v St. Janžu; 13. Pfeifer Ivan, posestnik v Leskovcu; 14. Petschauer Ivan, posestnik in branjevec v Poljanah; l5.vGrill Jurij, posestnik in mlinar na Stari Žagi;
16.	Podboj Štefan, posestnik na Adamovem;
17.	Vogrin Ivan, posestnik v Bistrici; 18. Mrhar Jože, posestnik in trgovec v Dolenji vasi; 19. Haller Ivan, trgovec v Radečah; 20. Heferle Jurij, posestnik in trgovec v Mokronogu; 21. Arko Ivan posestnik v Gotenicah; 22. Govanec Kari, posestnik in trgovec v Metliki; — 23. Nemanič Martin, posestnik in mlinar iz Zelebelj; 24 Gatsch Alojz, posestnik in trgovec v Kostanjevici; 25 Zaletel France, posestnik na Hudem; 26. Slapšak Josip, posestnik in trgovec v Boštanju; 27. Kodrič Jožef, posestnik in gostilničar v Krški vasi; 28. Steh Josip, posestnik in trgovec v Podgorici; 29. Kalin Jožef, posestnik v St. Jerneju; 30. Hrovat Ivan, posestnik v .Št. Jerneju; 31. Prijatelj Ivan, posestnik v Št. Janžu; 32. Košak Jožef, posestnik in mliaar v Družinski vasi; 33. Tomšič Emanuel, posestnik in trgovec v Trebnjem; 34. Skašek Friderik, posestnik in trgovec v Metliki; 35. Novak Jožef, posestnik in gostilničar v Orehovici; 36. Sa-mida Matija, posestnik in gostilničar v Cr-mošnicah. Nadomestni porotniki so: Seničar Anton, posestnik iz Smoline vasi; Bevc France, posestnik v St. Petru; Rifelj Ivan, posestnik in mlinar v Cešnicah; Jakaz Anton, posestnik in gostilničar v Rudolfovem; Jakše Ivan, posestnik in gostilničar v Kandiji; Gustin Adolf, posestnik in trgovec v Rudolfovem; Luser August, posestnik v Rudolfovem; Kastelic Ivan, posestnik in pek r Rudolfovem; Frančič Dragotin, posestnik in klobučar v Rudolfovem.
—	Vinski semenj v Novem mestu. Kakor kaže, bo vinski semenj tudi v Novem mestu prav dobro obiskan. Mnogo zanimanja se kaže med vinogradniki, ki bodo z veseljem porabili ugodno priliko in prinesli svoj vinski pridelek na prodaj. Mnogo zanimanja se kaže pa tudi med vinotržci in gostilničarji, ki pridejo v Novo mesto, da si nakupijo letošnjega pridelka. Želeti je le, da se dne 16 t. m. razvije na semnju v Koša-kovi gostilni prav živahna kupčija in da se proda dosti vina, ki je letos izborno. Dobro došli torej 16. t. m. v Novem mestu!
Koncert zagrebškega „Kola".
Za koncert hrvaškega pevskega društva .Kolo" v soboto, dne 11. t. m. navajamo zanimivo reminiscenco iz 1. 1867. o vsprejetju istega društva v družbi kakih 400 Hrvatov v Ljubljani. L 1866. udeležilo se je večje število Slovencev, posebno članov .Ljubljanskega Sokola" in ljubljanske .Narodne čitalnice" svečanosti, ki so jo v Zagrebu priredili v proslavo 300 letnice rojstva bana Nikole Subic Zrinjskega. Ta poset Slovencev vrnili so Zagrebčani naslednje leto. Izlet je v Ljubljano priredilo hrvaško pevsko društvo .Kolo". Dne 9. junija 1-367. odpeljali so se »Kolaši" s kakimi 400 odlič nimi osebami proti krasni Sloveniji, da vidijo belo Ljubljane, krasote naše dežele in natančneje spoznajo njih brate. Na južnem kolodvoru so bratom Hrvatom Ljubljančani priredili krasen vsprejem. Pričakovalo jih je veliko število belo oblečenih deklic, telovadno društvo »SokoP in mnogebrojno dru gega občinstva. Doktor Janez Bleiweis pozdravil je došlece s prekrasnim nagovorom. Predsednik »Kola« g. Mijo Krešič zahvalil se je govorniku in vsem Slovencem za prisrčni vsprejem. Belo oblečena deklica je na to pozdravila „Kolo" okitila zastavo z vencem in pripela trak z napisom: »Ljub-Ijanske domorodke hrv. pev. društvu .Kolu". Nato so vsi odkorakali v mesto v prostore „Narodne čitalnice" Tamkaj se je .Kolu" na čast priredil obed za 500 ljudi. Seveda se je pri tej pri liki slišala marsikaka krepka beseda o bratstvu Hrvatov in Slovencev, posebno se je pa napivalo „Kolu". Pri obedu je pelo „Kolo", člani .Sokola" in »Narodne čitalnice". Po obedu so napravili Hrvati izlet na Rožnik in v Šiško k rojstni hiši Vodnika, kjer so bili sprejeti po slovanski na vadi s kruhom in soljo. Zvečer je bila na sijajno razsvetljenem vrtu .Narodne čitalnice" zabava, kjer je zopet „Kolo" zapelo veliko krasnih hrvaških zborov. Drugi dan zjutraj odpeljali so se Hrvati v Postojno,
kjer so bili itak prisrčno sprejeti in so si »gledali postojnsko jamo. V zahvalo za bratski sprejem in gostoljubnost Slovencev do Hrvatov imenovalo je pevsko društvo „Kolo" svojim častnim članom sledeče Slovence: dr Janeza Bleiweisa, dr. Hinko Dolenca, dr H D. Kosta, Antona viteza Gariboldija in dr. Lavriča. Ljubljanskim krasoticam, ki so ovenčale zastavo „Kola", izrekla se je v imenu društva po dr. Bleiweisu srčna zahvala Telovadnemu društvu »Ljubljanski Sokol" poslal se je album, kateri je obsegal slike vseh izvršujočih članov »Kola". Hrvaško pevsko društvo »Kolo« je bilo torej prvo hrvaško društvo, ki je pohitelo med Slovence, da dejanjski pokaže ljubav do svojih bratov, bilo je prvo društvo, ki se je oprijelo ideje te bratske složnosti. Preteklo je že 38 let, odkar se Ljubljančani pozdravili v svoji sredi prvo hrvaško pevsko društvo »Kolo", kateremu društvu z navdušenjem kličemo: Ideja, katere si se oprijelo pred 38 leti, med nami še živi, vezi bratstva so še trdneja Ostali smo in ostanemo vedno z vami enega rojstva, ene krvi in enega duha!
Štajerske noulce.
š Občinske volitve na Creš-njevou tretjič razveljavljene.
Tako kričečih občinskih razmer ni kmalu najti, kajti sedanji občinski odbor, kateremu načeluje Nemcem udani župan Jožef Lah, posluje protizakonito že 6. leto (od 1. 1900). Radi tega so se vršile že trikrat občinske volitve, pa vselej so bile ovržene, kajti vsakokrat je zmagala narodna kat. stranka. Zadnja volitev se je vršila 15 maja 1905 in nemčursko štajerčijanska stranka je zopet popolnoma propadla. Vložila je po svojem voditelju Lud. Kresniku pritožbo na namest-nije, pa je bilo že prepozno. A vlada sama je našla dlako v jajcu. Na naglasu namreč stoji pisano : Pribito 3 1. j a n. 1 905.,
—	o v z e t o 1 5. f e b. 1 9 0 5. Ker mora razglas najmanj 4 tedne viseti na občinski tabli, je tu zasledila namestnija nepravilnost
—	in razveljavila vso volitev. Kaj pa je resnica na tem? Prepričali smo se in po pričah se lahko dokaže, da razglas ni bil samo od 31. jan. nabit na občinski tabli do 15. feb., temveč je visel c e 1 6 do 15. maja. Priče so, ki so se prostovoljno ponudile, da pričajo, ker so videle ome njeni razglas viseti še na obč. tabli na dan volitve, to je 15 maja. Vprašamo, kdo po pravi krivico, katera se je storila s tem volilcem in občini, ki bode morala toliko stroškov trpeti? In Jožef Lah, župan čreš njevski — je to zakrivil, saj on sam je pred pričami priznal, da on dobro ve, da je naglas na občinski tabli visel še na dan volitve t. j. 15 maja. Kedopaje zapisal: „Pribito 31. jan 1905 — ov-zeto 15. febr. S ravno takim črnilom, s kakršnim je pisan in sestavljen rekurs od voditelja nemškutarske štajerčijanske stranke Lud. Kresnika, je pisana ta opomba na raz glasu. Saj župan Jožef Lah nima doma takega črnila. Prašamo, ali je lepo to za g. Jožefa Laha, da hodi okoli k našemu najbolj zagrizenemu narodnemu nasprotniku in išče sveta in pomoči, ko ima doma izkuše nega in pridnega obč. tajnika, ki kaj zna in vč, ker se ie tudi šolal kakor Kresnik. Ali je potem čudno, da pride taka razsodba na dan ? Zdaj razumemo, zakaj je občinski predstojnik črtšnjevski Joži f Lah nekaterim volivcem in celo odbornikom skrival in celo zabranil vpogled v uradne reči, ko so hoteli videti dne 20. maja rekurs, katerega je odposlala nemčurska stranka. Kaj poreče k temu c. kr. namestnija, ko bodo naši slovenski poslanci odkrili vse krivice, katere moramo mi narodni volivci trpeti — že toliko let? Ali hoče blagorodni grof Člary v tej zadevi res poslušati naše opravičene želje, da se pokličejo priče, ki bodo dognale, da so bile naše volitve še dalje nego 4 tedne na občinski tabli n a b i t e — in se vendar že enkrat napravi v občini red? G. poslance naše pa prosimo pomoči, da nas prav krepko podpirajo, da zmaga pravična stvar. O tej stvari pa izpregovorimo še jedno besedo na merodajnem mestu. Iz tega je jasno, kakih sredstev se poslužuje nemčurska - štajerčijanska stranka zoper nas Slovence, da bi se še ohranila na krmilu. — Toda nič ne po maga ! Pripravljeni smo tudi četrtič iti v boj. Naša slovenska trobojnica vihra a bode na Crešnjevcu dokler mi narodni katoliški Slovenci živimo. Pomesti hočemo še tiste nezanesljive iz odbora, ki so od zadnje volitve ostali v občinskem odboru Podpirajte nas še v prihodnjič, vrli naši sosedje! Slava Vam, ves svet zdaj ve o Vaši zvestobi i > katoliškem prepričanju. Saj ste ravno Vi zadnjič pripomogli k sijajni zmagi na Creš njevcu Ostanite nam še zanaprej zvesti in stanovitni. Res ste imeli veliko prestati, a zavest Vas lahke tolaži, da ste šli v boj za pravice svoje in milega slovenskega naroda
—	katerega iz srca ljubite. Našim naserot nikom in odpadnikom pa pomilovanje Na svidenje I	Več volivcev.
š Vsenemška demonstracija na pokopališču. Iz Studencev pri Mariboru: Naš župan je na vernih duš dan obesil na pokopališču na spomenik svoje soproge in zeta črno rdeče-rumene trakove. Enaki trakovi so viseli na spomeniku F—a, ki je bil pristen Slovenec in le za silo lomil nemščino, Te barve pa gosp. županu ne bodo rešile županskega stolca.
š Iz Savinjske doline. Niše potihnil glas o poneverjenju na pošti, že zopet dve nesreči. Dae 2. t. m. je Jožefi S. v prepiru z materjo udarila z rekama ob steklena vrata in si na obeh rokah prerezala žile. Dae 3. t. m. pa je popivalo nekaj mladeničev, mej njimi tudi Fr. Hanjžič s Pristove, ki je bil precej vinjen. Redar ga je s silo spravil v občinski zapor. Tu pa je Hanjžič vzel pas in se na oknu obesil Star je bil 27 let
š Sv. Lenart v Slov. gor. V bolnišnici v Mariboru je umrla dne 4 t. m. gospa deželnega sodnega svetnika g. dr. K r e n v o g 1 a. N. v m. p.!
š Roparski napad. Iz Gradca se nam piše: Dolgo let ni se že zgodilo tu kaj tacega. V ulici Katzianesgasse 6. po s zvoni med 9. in 10 uro; 81 let stari za-, sebnik, ki je bil slučajno sam doma, pride odpirat. Zagleda tri tujce, a komaj jih more vprašati, česa žele, so že skočili ti trije v sobo, ga zvezali in mu zamašili usta. Nato so se lepo spravili na denar in dragocenosti. Med tem pride zasebnikova precej priletna kuharica domov in pozvoni. Eden izmed roparjev ji pride odpirat, zaklene za njo vrata, a njej zapreti, da jo takoj zabade, če le besedico črhne. Nato jo hitro z veže in ji zamaši usta. Nato se spravi na na-daljno delo. Razmetali in prevrgli so roparji celo pohištvo in vse predale, pobrali kar se je dalo in nato tiho odšli. Videl ali opazil ni roparjev nihče Slučajno pride čez dobre uro zasebnikova omožena hči na obisk k očetu sliši ihtenje od znotraj, pokliče hišnika, ki je nato rešil gospoda in kuharico obupnega položaja in naznanil dogodek policiji. O roparjih se do zdaj še nič ne ve. Kolikor se je moglo v prvi naglici dognati onadva od samega presenečenja in strahu dolgo nista mogla ničesar govoriti — so roparji odnesli čez sto kron, kolikor je bilo ravno shranjenega a poleg tega mnogo drugih dragoceno >tij
š Pokopali so 7. t. m. v Mariboru asistenta južne železnice g Otona K o b -1 e r j a.
š V Trstu okraden. Agent Franc P r i s t o 1 i č iz Brežic je po Trstu iskal službe. Po mestu ga je vodil neki neznan moški, s katerim sta šla skupaj spat. Ponoči je neznanec Pristolicu ukradel uro in verižico, vredno 40 kron in 80 kron denarja.
š Velike povodnji se v savinjski dolini, posebno v celjski okolici. Savinjska dolina proti vzhodu je podebna jezeru. V nekaterih krajih je voda že vdrla v hiše in hleve in so živino morali spraviti iz hlevov. V Celju je mnogo kleti ped vodo.
š Imenovan je provizorični glavni učitelj na mariborskemu učiteljišču d r. F r. I b 1 e r za člana izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikr m
š Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju vabi na koncert, ki se vrši v nedeljo, dne 12. 1 i -stopada v veliki dvorani »Narod doma" v Celju o priliki občnega zborovanja slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju v korist podpornemu zakladu tega društva, s prijaznim sodelovanjem „Celi -skega pevskega društva", »Sloven. delavskega podpornega društva" in .Orgljarske šole" v Celju ter polnoštevilne »Celjske narodne godbe. Po koncertu prosta zabava in ples. Vstopnina 1 K. Za dijake in vojake 50 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Z ozirom na dobrodelni namen koncerta, se preplačila hvaležno sprejemajo.
š Prestavljen je iz Maribora nad-geometer gosp. Emanuel Martiny v Brežice. To je eden glavnih agitatorjev za nemško stvar.
Darovi.
Poslano našemu upravništvu.
I M o h o r j a n i stolne župnije po g. stolnem vikarju J. P o t o k a r 12 K.
Naročajte se na »Slovenca" I I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Kupujte
narodni l^blel^!
Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 9. novembra 1905.
Založbenl papirji.
4°/0 majeva renta......
4"/0 srebrna renta.....
4°/„ avstrijska kronska renta . 4"/„ „ zlata renta . . . 4°/0 ogrska kronska „ ... 4°/0 , zlata „ • ■ • 4°/„ posojilo dežele Kranjske . 4';,"/„ posojila mesta Spljet . . 4\V'/„ » » Zader . . 4l;,°/„ bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4°/0 češka dež. banka k. o. . .
. . . ž. o. . . 4'/a°/o zast. pisma gal. d. hip b. . 4l/,°/0 pešt. kom. k. o. z Iou/0 pr. 4l/,°/0 zast. pisma Innerst. hr. 4 V/. „ , ogr. cen. dež. hr.
4'/»°/o » M » h'P banke
4l/a°/0 obi. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/„ obl. češke ind. banke . . 4u/u prior. Trst-Poreč lok. . .
4°/„ prior. dol. žel......
3•/„ „ juž. žel. kup.«/.'/» ■ • 4l/a°/u avstr. pos. za žel. p. o. Sr e 5 k e.
Srečke od 1. 1860'/,.....
„ , , 1864 ......
„ tizske.......
zem. kreditne I. emisije .
. , H- , • „ ogr. hip. banke .... „ srbske d frs. 100 — . .
„ turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	„ ...
Inomoške	„ ...
Krakovske	„ ...
Ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. križa „ ... Ogr.	„ » • • •
Rudolfove	„ . .
Salcburške	„
Dunajske kom. „ ...
Delnice.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ .... Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Briix)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Muranyi.......
Trbovljske premog družbe . . Avstr. orožne tovr družbe • . Češke sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
Denar
100-10 100-— 100 10 118-40 9570 11405 99-50 100-60 100--100-51 99-75 9975 100 70 106 15 100 50 100-— 100 — 99'50 100-25 9990 9950 316-80 100-70
190-50 295 75 161 — 399 -299 — 264 — 103-145-90 24-90 471- -79"— 91' — 64 — 53' — 34 — 60 — 72--530--
116-50 667'-1637 — 671 25 782 50 247 -673'-530-50 2590"-592 25 290 50 582'— 149 —
11 36 1915 23-50 24 — 117 675 95-65 254 25 4 84
BI »«o
10030 '00 20
100-30 11860
95-90 11425 101* —
101-60
101-51 99 90 10005 10170 10715 101 50 100 20
100-70
100	50
101	25
100-— 31880
101-70
192 50 297-75 163 -307- -306-50 27180 110-50 146 90 26-90 481- — 84" — 98-— 70-— 54-80 36-— 64' -78'— 541-—
11S-668 — 1647-67225 783 50 247-50 674-— 53150 2600 — 530-25 292 — 586'— 153'-
11-40 19-18
23-58
24-08 117875
95 85 2o5"— 5"—
se dobe le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
fgtg- Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati po-2304 1 samnih delov.
Važno zn usaKo gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo ln izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike prašarne asa kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
nasproti kuvarnt ,,Evr»|ia"
ki spajajo vse te vrline.
1194 104-43
2258 6— 4
(lovo istrsko vino
se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za
......—— sv. maše. ————-.
Prodaja po najnižjih cenah
Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24-5
P. n.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem
preselil
svojo delavnico, oziroma obrt s turjaškega trga štev. i
na sv. Petra cesto štev. 27
v hišo gospoda JL. 7ratnit^a
ter prosim p n. gg. naročnike, da bi me v prihodnje obiskovali na omenjenem mestu
Potrudil se bodem slavno občinstvo zadovoljiti s elegantnim krojem in solidnim delom ter z najnovejšo, času primerno modo.
S spoštovanjem J l0$ar> krojaL

Hleteorologitno poročilo.
Višina n. morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736*0 b m
		Stanje
a	Čas opa-	baro-
Q	zovanja	metra
		t mm
9	9. z več.	732-6
	7. zjutr.	735 0
10		;350
	2. pop	
Temperatura
po Celzijn
Vetrov
49
sr svzh.
0 4 63
sl. jvzh.
jasno
megla pol. obl.
4 1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno le do sobote 11. nov.: 1. velezanimivo potovanje po
G v 1	2303
r s k e m
Korfu, Atene, Patras, Pirej itd.
Razstavljeno od 12. do 18. novembra:
Zanimivo potovanje po
Hrvatski
do hrvatskega obrežja.
Odprto vsak dan oil D. ure zjutrr,J do 1-2. in od 2. ure
popoldne do H. zvečer. VSTOPNINA: lino potovanje 4'> vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K Dijaki, društva, otroci in vojaki polovico. — Šole in društva znižane cene 1
Popolnoma dobro ohranjen
| Pizensko HonaKousko j i originalno pivo. i
0	n	®
g	Depot: 2260 6 g
S Anton Kamposch. ®
0_________________r_______0
Gromi hitel
„llI1IOti"
Ljubljana.

r
Srednja včerajšnja temp. 5 2\ norm. 51».
Lepa
jriložiostM flarila!
Krasna darila za raz prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu.
Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. 256 52—40
e pT da po ugodni ceni. — Na slov po ■ e ■ 2273	upravništvo.	6-5
Prosim malo potrpljenja!!! : :
Slovenska trgovska obrtna naslovna : knjiga za stolno mesto Ljubljana :
Podpisani si usoja naznaniti, da
ne more prej razposlati, : : : : :
dokler knjiga ni dotiskana.
V tisku se že nahaja :::::::
ter izide v teku tega meseca.
Prednaročila se že sprejemajo :
od 15. t. m. naprej.	2257
Zato prosi vljudno malo potrpljenja.
Od 15. t. m. se bode dobivala ta knjiga ter
prosim, naročajte jo. ::::::::::: K. NUČIČ, I. kranjsko reklamno podjetje, Ljubljana, Šelenb. ulice 6,

2-2
SlfS-JtiV«« SJSSK&SJŠS gasififsaffl SJtBSH8®?S iJHSStf^t* SHS&tSfiJtS
^SHSŠttŠ
SH8SKŽSKS
sj&israsjts
snasKasm »fsiafssa«
HHSStfSSSfS £tS£JC3 S?<£
samfs&r S^šjSiSF
I. nadstropje.

SJt&SJ?ŽStt&£ .... ...
SMSas
8® Si
ZHSSHSk: S&SH3&™« SJtfSStfSai®"
SHžsmsra same?©© srasrasHB samg&fS srasreism »ejstgar
_____ sjfeSSi&Si
Telefon 186
J
Veliko znižanje cen!
Mlada lovska psica
bele barve z rujavimi lisami, rujavimi ušesi in odsekanim repom, se je izgubila.
Oddati je proti primerni nagradi na Žabjeku št. 3, II. nadstropje. 230I 2—2
©eee ee
h h
N
N N
S«
&
H
H
N %
Ljubljana
Sv, Petra cesta št. 8.
Specialist za opreme nevest.
8
Radi zmanjšanja svoje veiike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti:
suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače in platnene premete, kakor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 2285 (2)
Prav priporočljiv nakup. ■ ■ Prosim porabite to priliko!
N N M N N M K K N K K N
zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz
2291 4
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zftinenjimi In ekxhoiii|.tnje	Daje predujme mi vrni .ostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
JLT Eskompt ln luknsao menic.	JIS' Borzna naročila. ".tU.
Podružnica v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki ln nakaznicami.