Lsio Vil, štev. 197 Ljubljana, sobota 28. avgusta 1926 Poštnina pavSailrana. Cena 2 Din e=a Ižhaja ob 4. ijutraj. a Stane mesečno O m 15 aa inozemstvo Dm 40"— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaf.ova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud: štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnBtvot LJubljana, Prešernov« ulica št S4- — Telefon št. (nsentnt oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št «g* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št 1. — Celic, Aleksandrova cesta. Račun prt poštnem ček. zavoda t L|ab> )ana št 11.84» - Praha Salo 7*. I So. Wiea,Nr. u$4|li LJubljana, 27. avgusta. Marsikdo presoja zelo pesimistično dioderna pacifistična stremljenja 1er institucije, ki naj služijo pomirjenju Evrope ter zbližanju in solidarnosti evropskih narodov in vsega civiliziranega sveta sploh. 0 najvažnejši in največji taki instituciji. Društvu narodov, se je na primer o priliki letošnjega marčnega zasedanja, ki je poteklo giede pristopa Nemčije tako neuspešno, napisalo mnogo skeptičnega. Ali ipak se ne da tajiti, da se uveljavlja Društvo narodov v mnogem poge-du zelo blagodejno. Uvaja kljub vsemu mednarodno solidarnost in miri na-sprotstvo med narodi. V najtesnejši notranji zvezi z eksistenco Društva narodov je pojav kongresov narodnih manjšin. Ti bi ne bili nastali, da ni Društva narodov, ki obeta možnost, da se stremljenja zastopnikov manjšinskih skupin realizirajo v večji ali manjši meri. Ne morda direktno potom Društva, marveč potom neposrednega sporazumevanja zainteresiranih narodov, po načelu reciprocitete. Ali da je tako obravnavanje problema sploh mogoče, temu je poglavitni vzrok baš skupnost, ki jo ustvarja Društvo narodov s svojo eksistenco in s svojim funkcioniranjem samim.. Ženevski kongres narodnih manjšin Je razdelil svoje delo na posamezne komisije. Doslej je izdelala resolucije kulturna komisija in plenarno zborovanje jih je sprejelo. Te resolucije postavljajo kot poglavitno zahtevo za zadovoljitev narodnih manjšin na čelo kulturne avtonomije za manjšine. Kulturna avtonomija narodnih manjšin je predvsem zelo nedoločen pojm; kolik obseg naj ima in kako naj se izvede, to je vse še zelo negotovo. V krogih manjšinskih predstaviteljev se izdeluje podroben načrt za kulturno avtonomijo; njena vrednost se da presojati šele na temelju takega podrobnega načrta, dokler pa tega ni, se da težko govoriti o njeni praktični uporabnosti za nas. Poročilo pravi, da se je kongres izjavil soglasno za kulturno avtonomijo. Doslej zastopniki manjšin niso bili tako enodušno zanjo. Zakaj kulturna avtonomija bi se v praksi ne izkazala enako za vse manjšine, čeprav bi se povsod izvajala po istih načelih. Najlepši primer temu imamo mi Slovenci v svoji sredini sami. Nemška manjšina na Slovenskem, dasi se komaj še more govoriti o njej, predstavlja gospodarsko in po izobrazbi zelo močno, nacijonal-nopoBtično zelo samozavestno skupino, ki je še do nedavna gospodovala večini. Iz enuncijacij nekaterih nemških politikov, ki se udejstvujejo v manjšinskem gibanju in pacifističnem smislu ter forsirajo uvedbo recipročnega manjšinskega prava v smislu kulturne avtonomije, se je razvidelo, da so jim nekdanje nacijonalne pozicije Nemcev med Slovenci še vedno v mislih. Na drugi strani imamo Slovence na Koroškem, ki so gospodarsko šibki, ki tvorijo po ogromni večini le kmetski element, so skoro povsem brez inteligence — kar je je ostalo, še to Nemci sistematično prestavljajo v nemške kraje — in so naposled pod premočnim nemškim vplivom vzrastlo prebivalstvo s premajhno narodno osamosvojitvijo. Za nje bi se kulturna avtonomija v praksi izkazala povsem drugače, nego za Nemce v Sloveniji ali Vojvodini. To je fakt, ki se ga ne moremo vedno zavedati. S tem seveda ni rečeno, da zavračamo misel kulturne avtomiie. oziroma recipročnega reševanja manjšinskega problema. Zavedamo se. da more prizadevanje narodnih manjšin za zasigura-nje eksistence po medsebojnem sporazumevanju v veliki meri pripomoči k pomirjenju sodobne Evrope in odstranitvi opasnih nasprotij med narodi, oziroma državami. Toda problem se ne sme reševati doktrinarno, marveč na temelju upoštevanja faktičnega stanja. Vemo. da Berlin forsira akcijo za zasi-guranje narodnih manjšin, ker je to. danes edina možna pot, da se zavarujejo nemške manjšine, ki so ostale v raznih državah srednje ter vzhodne Evrope. Ne moremo mu odrekati pravice do takega prizadevanja, ali budno moramo paziti, da se ne damo premotiti, marve da sprejmemo ponudeno nam kulturno avtonomnost in manjšinsko reciproci-teto v taki obliki, ki upošteva stanje na Koroškem in nam prinaša tamkaj zares narodno zasiguranje. Težišče problema je tedaj v podrobni izvedbi postavljenih splošnih norm. Naglasimo še enkrat: Zavedamo se. da more medsebojno sporazumevanje narodnomanjšinskih zastopnikov v izdatni meri pripomoči k pomirjenju med narodi, zato želimo ženevskemu kongresu obilo uspeha. Njegovo delo pa bo uspešno, ako se posreči pripraviti gospodujoče narode do iskrenega spoštovanja pravice, ki jo ima vsaka narodna manjšina do kulturne, do nacijonalne eksistence. Specijalno mi Slovenci pa Imamo doslej zelo neugodne izkušnje v tem pogledu in na naših sosedih je da nam preženejo le preveč utemeljeno nezaupnost in skepso. Bolgarski odgovor na kolektivno noto Uspeh naše vlade__Bolgarska vlada ne bo zaprosila intervencije Društva narodov. — Ponovno utemeljevanje »bolgarskega stališča«. — V Bukarešti izjavljajo, da je odgovor že izročen, v Beogradu pa demantirajo. vendar izjavlja, da je pripravljena podvreči se vsak trenutek taki odločitvi. Bukarešta. 27. avgusta, n. Zunanje Sofija, 27. avgusta, s. Odgovor vlade na kolektivno noto Jugoslavije, Rumu-nije in Grčije glede vpada tolp na njihovo ozemlje, je sestavljen v zelo prijaznem tonu. Bolgarska nota odgovarja na glavne točke predstavke sosednjih držav glede četaškega gibanja in zastraženja meja z obširnim utemeljevanjem bolgarskega stališča in zaključuje z zagotovilom, da je Bolgarija pripravljena, skrbeti v ozkem sodelovanju z ostalimi državami za ohranitev miru na Balkanu. Bolgarija se uklanja želji velesil In opušča missl, da bi se obrnila do Društva narodov za odločitev v sporu, Pred pomireniem v Grčiji Nova grška vlada. — V oktobru se imajo vršiti svobodne volitve. — Nova vlada povdarja prijateljsko razmerje z našo državo. Atene, 27. avgusta, d. V sporazumu z voditelji političnih strank je sestavil ministrstvo je obveščeno, da je danes bolgarska vlada izročila odgovor na kolektivno noto Rumunije. Grčije in Jugoslavije. Jutri se radi tega sestane ministrski svet v Sinaji k seji. na kateri bo razpravljal o tem odgovoru. Beograd, 27. avgusta, n. Vaš dopisnik se je danes informiral v zunanjem ministrstvu v zadevi bolgarskega odgovora na kolektivno noto. zvedel pa je, da naša vlada še ni obveščena, da bi bolgarska vlada izročila odgovor na kolektivno demaršo. general Kondilis delovni kabinet iz civilistov. Vlada je sinoči prisegla v roke predsednika Konduriotisa. General Kondilis, vodja zmagovite revolucije, je prevzel prdesedstvo nove vlade, zraven pa tudi vojno in mornarico. Notranje ministrstvo je v rokah vseueiliške-ga profesorja in člana republikanske zveze Petimezasa, pravosodno ministrstvo pa v rokah Triandafšlopulosa, ki pripada isti stranki. Zunanje zadeve je prevzel dosedanji grški poslanik v An-gori Argiropulos, ki velja za velikega prijatelja Francije. S Kondilisem vred je bil leta 1915. glavni povzročitelj veni-zelističnega puča v Solunu, čigar posledica je bila vstop Grčije v politiko za-padnlh držav proti Bolgarski in osrednjim silam. Znani kirurg dr. Papas ie prevzel ministrstvo prosvete in začasno tudi resort za preskrbo bcguncev.. Finančni portfelj je, poverjen drugemu guvernerju Narodne banke Drosopulosu. Atene. 27. avgusta, s. Nova vlada je Izdelala programatsko izjavo, v kateri pravi med drugim, da se bodo dne 24 oktobra vršile svobodne in nepristranske volitve, da pride država zopet v normalne politične razmere. Vlada bo zlasti skrbela zato, da se brezpogojno vzpostavi disciplina v vojski in mornarici in v ostalih vojaških zvezah in da se doseže, da se ti narodni organi posvetijo izključno Ie svoji nalogi in da se nikakor ne vmešavajo v politično življenje republike. Kabinet bo skrbel tudi zato. da se ohrani solidarnost z vsemi zaveznimi državami, dosežena s sodelovanjem v veliki vojni ter prijateljski odnošaji do vseh sosedov, ki se morajo še poglobiti. Vlado prevejajo najtoplejša čustva za jugoslovenski narod, ki ga vežejo tesne vezi vsled skupnih bojev. Grška vlada bo prijateljsko rešila vsa še sporna vprašanja potoni suverene narodne skupščine. (Glej tudi poročilo o generalu Plastirasu na 2. strani. Ur.) Nepotrebno vznemirjenje v Rimu Italijanski oScijozni listi so silno vznemirjeni radi neke pariške vesti o dozdevni tajni pogodbi med Jugoslavijo in Grčijo. — Prihod generala Bo dreta v Rim. Rim, 27. avgusta I. Listi se bavijo z vestjo pariške »Humanite«, ki pravi, da obstoja tajna grško - jugoslovenska pogodba, ki pa jo je Aeence Ha- ? I vas naglo demantirala. »Tribuna« veli, da se ji zdi sumljivo, da je Agence Havas tako hitro demantirala to vest. Ta okolnost in pa izjava voditelja grške revolucije Kondilisa dajeta misliti. List zahteva, da se mora ta stvar čim prej pojasniti, da bo italijanska javnost vedela, ali res obstoja taka tajna pogodba, ker Italija ne- more ostati ravnodušna spričo take zveze že zato ne, ker sta obe državi, Jugoslavija in Grčijo, njeni prijateljici, katerim je rimska vlada dala že tolikokrat jasne dokaze svojega odkritosrčnega prijateljstva. Vsakomur se mora videti sumljivo, da demantira obstoj tajne pogodbe francoska Agenca Havas in ne prizadeti vladi, ki bi bili vendar v prvi vrsti v to poklicani. »Giornale d' Italia« pravi, da gre pri stvari za dvoje dejstev: da mora res obstojati tajna pogodba med Jugoslavijo in Grčijo in za udeležbo Francije pri njej, kar da se vidi iz okolnosti, kako hitro je vest demantirala ravno ofi-cijozna Agenca. Havas. List se vznemirjeno vprašuie, kaj vse to pomenja. Saj so vendar Francija, Jugoslavija in Grčija vedno naglašale svoio miroliub-nost! Proti komu je. potem naperjena ost te tajne pogodbe? Vse to ne pomenja razčiščenja, amrjak kompljc.ira-nje razmer n„a Balkanu. Dogovor med obema balkanskima državama intere-sira v prvi vrsti Italijo kot njuno najbližjo sosedo. Pogodba tangira vsekakor razmerje teh dveh držav do Bolgarske in potem do Albanije in koncem koncev tudi ravnotežje na Jadranu. »Lavoro d' Italia« se vprašuje, kako more francoska vlada tako natančno poznati vsebino dogovora med Jugoslavijo in Grčijo, da ie tako odločno der^^rala obstoj taine pogodbe.- In sploh, zakaj:je demantirala? Jasno je, nadaljuje list, da je Francija bila na tekočem o pogajanjih med obema balkanskima državama, iz česar se mora sklepati, da ni na tej pogodbi brez interesa. Italijanska vlada ima razlog skrbeti za to. da se ta stvar popolnoma1 pojasni in da poseže vmes, da se na Balkanu ne začne nevarna oolrfka, ki bi lahko ogrožala evropski mir. Preprečiti s? mora. da se tudi na Balkanu" ne začne stara igra r vazalnimi državami in protektorati. • List pričakuje, da bo rimska vlada kmalu prinesla jasnost v te čudne razmere na Balkanu, ki ogrožajo tudi sedanje stanje na Jadranu Rim. 27. avgusta 1. Italijanski poslanik v Beogradu, general Bodrero. je včeraj prišel v Rim. Opoldne ga je sprejel min. predsednik Mussolini v daljši avdiienci. Politični krogi sklepajo, da velja v glavnem njegovo poročno o tajni pogodbi med Jugoslavijo in Grčijo, o kateri je pisala pariška »Humanite« Dr. Ninčičeva kandidatura v Ženevi Beograd, 27. avgusta r. V splošnem interesu za skorajšnje zasedanje društva narodov se v tukajšnjih politični javnosti, še pra posebno razpravlja o možnosti, da bo tokrat naš zunanji minister dr. Ninčič uspel s svoio kandidaturo za predsednika plenarne skupščine Društva narodov. Zanimiva je v tem pogledu informacija »Vremena«, ki se glasi: Bližajo se dnevi, ko se v Ženevi prične zasedanje Društva narodov, ki bo tokrat reševalo toliko odprtih vprašanj. Vse države so že odredile svoje delegacije; naša odpotuje v Ženevo 2. septembra. Sporedno s splošnim interesom za to zasedanje raste tudi interes svetovnega javnega mnenja za osebnost, ki bo predsedovala tokratni, morda najvažnejši skupščini. Interes je tem večji, ker se do zadnjega trenotka, 'to se pravi tik do sestanka skupščine ne more vedeti nič pozitivnega. V Ženevi bo zastopanih preko 50 držav, med katerimi mnoge gojijo željo, da bi njihov predstavnik predsedoval temu važnemu zasedanju. A poleg vsega tega se žc sedaj na vseh straneh javlja mišljenje, da je kandidatura dr. Ninčiča najresnejša in da bo najbrže naš zunanji minister tokrat predsedoval zasedanju Društva narodov. Naš proračun za L 1927/28 Beograd, 27. avgusta, a. V vladi se intenzivno izdeluje načrt novega državnega proračuna za 1. 1927-28. Svoje proračune so finančnem ministrstvu predložila že vsa ministrstva, razen prometnega ministr. ta za trgovino in industrijo, ki pa bosta to storila v teh dneh. Po trditvah poučenih krogov bo novi proračun za eno milijardo manjši od dosedanjega, ker so bile izvršene znatne redukcije zlasti pri osebnih izdatkih V finančnem ministrstvu so izvršeni tudi zaključni r?čuni za proračunsko leto 1925-26, ki bodo predloženi skupščini obenem z novim proračunom. Marko Trifkovič konferira Veliko pozornost so vzbudile številne konference, ki jih je imel včeraj predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič po svojem povratku iz Gasteina. — Pašicevd napovedujejo skorajšne velike izpremembe. agraru v Dalmaciji Takoj za g. Trif-kovičem se je zglasil pri g. Uzunoviču Pavle Radič. Ta konferenca ua je bila Beograd. 27. avgusta p. Po odgo-ditvi rešitve vseh aktualnih in odprtih vprašanj je nastopila v Beogradu popolna politična tišina. Danes popoldne je min. predsednik Uzunovič nenadoma odpotoval v Jagodino. Namen njegovega potovanja je neznan, najverjetnejša pa je verzija, da je privatnega značaja. Danes so odpotovali iz Beograda tudi drugi člani vlade. Tako sta dr. Krajač .in dr. Šibenik odpotovala v Zagreb, nfedtem ko odpotuje minister Pucelj jutri v Sombor. S povratkom predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča, ki se je iz Gasteina vrnil čvrst in zdrav, je v radikalskem klubu porastla živahnost. Tekom današnjega dopoldneva se je tam zbralo več radikalskih poslancev. Živahno so konferirali z g. Trifkovičem, ki je imel priliko, da od radikalov iz notranjosti države čuje glasove o razpoloženju v stranki. Posebno dolgo je Trifkovič konferiral z radikalskimi prvak Ljubo Živkovičem, Ilijo Mihajlovi-čem in Miljutinom Dragovičem, nakar se je okrog 11. podal k predsedniku vlade Uzunoviču. Kakor se zatrjuje, se je na tem sestanku razpravljajo o Narodni skupščini. Radičevci so prepričani, da bo vlada sprejela njihovo stališče. da mora Narodna skupščina čim prej začeti pretresati nujne osnutke zakona. tako predvsem osnutek zakona o vrlo kratka, kar opo«:ija smatra za potrdilo domneve, da radikalom sklicanje Narodne skupščine za enkrat še ni posebno pri srcu. Predsednik Trifkovič je popoldne posetil tudi zunanjega ministra dr. Ninčiča, s katerim je konferiral o zunanjih in notranjih političnih dogodkih. Popoldne je Trifkovič konferiral v radikalnem poslanskem klubu precej dolgo s podpredsedniki kluba tn drugimi vplivnimi radikali, med njimi z Gjurom Jeleni dem, ki igra običajno v radikalni stranki važno vlogo, kadar je položaj v stranki kritičen. Vsa ta posvetovanja Marka Trifkoviča potrjujejo verzije, ki so se razširile o njegovi misiji za popravo političnega položaja pred njegovim odhodom k Nikoli Paišiču v Francijo. V krogih pašičevcev se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo zaradi položaja, v katerega je g. Uzunovič spravil državo in ra-dikalsko stranko. Zatrjujejo odkrito, da se nahajamo pred velikimi in senzacionalnimi dogodki v notranji politiki. Mnogo se komentira tudi znana nedavna izjava voditelja dalmatinskih radikalov dr. Uroša Desnice, ki je na radikalskem sestanku v Splitu napadel vodstvo HSS in izvajal, da bo radikalna stranka še hudo čutila posledice svo-ze sjMrazumaške politike na lastni koži. Radičevci hočejo ostati v vladi za vsako ceno Važna seja HSK. — Novi napori radičevcev proti dr. Nikiču. — Pavle Radič opravičuje in demantira Stepanove izpade proti NRS v Tuzli Beograd. 27. avgusta, n. Nocoj ob pol 7. se je vršila seja HSK, ki so se je udeležili vsi radičevski ministri, državni podtajniki in drugi prvaki. Seji je predsedoval Pavle Radič. Razpravljalo se je na njej o političnih vprašanjih, največ pa o tem. kako bi se onemogočil dr. Nikič, čegar agilnost dela radičevcem čim dalje večjo preglavico. Sklenilo se je, da se zbere materijal o dogodkih v Tuzli. češ. da se bo dal isti z uspehom porabiti zlasti proti ministru dr. Nikiču, čegar pristaši pridobivajo v Bosni na terenu. Z nočnim brzovlakom je v to svrho odpotoval iz Beograda Pavle Radič in to bržkone direktno v Sarajevo. Na seji HSK se je sicer povdarjala ne-vzdržnost političnega položaja za radi-cevce. vendar pa je prevladalo nazi-ranje, da je treba še naprej potrpeti in vztrajati v vladi za vsako ceno. O dogodkih v Tuzli je Pavle Radič podal nocoj izjavo, v kateri naglaša, da ti dogodki niso interna stvar HSS. ker so pristaši dr. Nikiča izven stranke. Minister dr. Nikič da preganja povsem korektne uradnike in delavce samo zato, ker so pristaši HSS. Nikdo ni v Tuzli z nobeno besedo obtožil oficijelne radikalne stranke niti njenih odgovornih političnih faktorjev, temveč je predsednik Stjepan Radič v. svojem govoru v Tuzli omenil le bosanske radikale, ki so dovolili, da so v eri politike sporazuma omogočili demonstracije s. .svojimi plačend. Orožništvo v Tuzli je urado-valo samo proti radičevcem, ne pa proti pristašem dri Nikiča. Dovoli je, ako se povdarja,~da so v Bosni ostali vsi prejšnji veliki župani na,svojih službenih mestih. Da ni došlo v Tuzli do večjih izgredov, je zasluga Stjepana Radiča, ki je pozval svoje pristaše v Hrvatski do-m. da ne bi došlo do neredov. Beograd, 27. avgusta, n. Davi sta se vrnila iz Zagreba dr. Krnjevič in Avgust Košutič. Dr. Krnjevič je dopoldne posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča, s katerim je uro dolgo konferiraL Zatem je imel konferenco Pavle Radič z ministroma dr. Šibenikom in dr. Kra-jačem ter z Avgustom Košutičem. Pavle Radič je posetil tudi min. predsednika Uzunoviča in zunanjega ministra dr. Ninčiča. O teh posetih radičevski ministri niso izdali nobenih informacij, samo dr. Krnjevič je izjavil, da je bil pri dr. Ninčiču radi konference Zveze narodov v Ženevi. Češki klerikalci proti Masaryku Praga, 27. avgusta, d. «Pražsky Večernik® glasilo klerikalne ljudske stranke, je ob j a. vil članek, v katerem javno napada pred. sednika Masaryka. aT članek je vzbudil ve. Iiko pozornost, ker se je opozicija doslej le prikrito borila proti Masaryku. List piše: Vsak narod ima svoje svetni, ke, z Masarykcm pa so gotove težave. M a. saryk razbija malike in njegovi realisti nas uče, zaničevati avtoriteto. Predsednik si sam ni znal pridobiti prijateljev. Njegovo geslo »Rim je treba soditi in obsoditi® je bilo motiv mnogih pomembnih dogodkov, tako razbitja Marijinega stebra in agitaci. je pri volitvah. Predsednik je dobil iz Ame rike precejšen znesek za protikatolišlao propagando na Češkoslovaškem. Iz tega morajo katoličani sklepati, da hočejo sedaj dati Beli gori zadoščenje za prevedbo ka. toliškega ljudstva v protestantovski tabor. In ker je predsednik protestant, pada od. govornost seveda nanj. Kljub temu je bila stranka doslej rezervirana, dočim so na« rodni demokratje in agrarci že poravnali svoje račune s predsednikom.® Zoper nemški militarizem Berlin, 27. avgusta, s. rišla na vrsto pogajanja za zaključitev francosko-Jugoslo-venske trgovinske pogodbe. Odbor za izenačenje davkov Beograd, 27. avgusta p. Danes popoldne je odbor za izenačenje davkov nadaljeval svoje delo. Sprejete so bile nekatere Izpremembe členov 59 do 63, ki se tičejo davkov na podjetja, zgradbe ta osebno delo, potem pa se ie prešlo v razpravo o novem poglavju, ki govori o rentnem davku. Členi 66 do 69 so bili rezervirani z orirom na razne predloge opozicije, med tem ko so bili ostali sprejeti brez Izprememb. Izid dveh zanimivih procesov Osjek, 27. avgusta n. Danes Je bil obsojen madžarski špljon Šebekov na dve leti ječe. Sarajevo, 27. avgusta n. Dijak Vllčar, ki je bil obtožen radi poskušenega umora profesorja je bil danes pred sodiščem oproščen. Državni pravdnik je vloži! ničnostno pritožbo, vsled česar je bil Vličar obdržan še nadalje v zaporu. Novi francoski komisar v Siriji Pariz, 27. avgusta k. Za francoskega vrhovnega komisarja za Sirijo Je imenovan dosedanji pod ravnatelj za Afriko ta Orijent v zunanjem ministrstvu, Ponsot. Drzen napad v Zagreba Zagreb, 27. avgusta n. Nocoj okoli 18. ure se je dogodil v maksimirskem parku nečuven dogodek, kakršnega Zagreb ne pomni. Neki mladenič se je sprejahal z 18-letnim dekletom po parku ta ko sta oba došla do drugega maksimirskega jezera, so ju napadli štirje neznanci, ki so mladeniča strahovito pretepli, da je pobegnil, dekle pa so odvedli v šumo Vsled klicanja na pomoč so prihiteli v bližino vojaki s puškami in neki stražnik, vendar pa še pozno zvečer niso mogli izslediii dekleta, niti napadalcev. Policijsko ravnateljstvo je alarmiralo detektive, ki so še pozno v noč preiskaval! maksimirski park. Morski roparji Šangaj, 27. avgusta, k. Osemintrideset morskih roparjev, ki so se izdajali za potnike, so izropali ves denar in druge vrednosti, vredne 20.000 dolarjev, na norveškem parnlku hudem naporu razpršila demonstrantoma njenih je bilo vsled kamenja več rudar- jev. Vsa okna železniškega hotela so bila razbita. Dunaj, 27. avgusta, d. Vodstva strokovnih organizacij so imela včeraj dopoldne sejo, na kateri so razpravljali o podpori stavkajočim angleškim rudarjem. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, da se sparoče angleškim rudarjem, ki se junaško bore zoper tlačenje in zasužnjenje, bratski pozdravi in proletarska solidarnost. Zato se bo oa poziv mednarodne zvezie strokovnih organizacij odslej pobiral od vseh članov strokovnih organizacij v Avstriji poseben davek za stavkajoče angleške rudarje. Vsak član naj da v ta namen enkratni prispevek 50 grošev. Berlin, 27. avgusta, d. Po nalogu vrhovnega sveta angleških strokovnih organizacij sta prišla včeraj Purcell in kot zastopnik angleške rudarske' zveze Blackleyde k predsedniku splošne nemške zveze strokovnih organizacij in sta mu poročala o boju rudarjev ter ga še enkrat zaprosila za podporo, ki naj jo naklonijo nemški delavci. Predsednik Leipart je naglašal dosedanje podpore in izjavil, da bo načelstvo še enkrat pozvalo delavce k uspešni podpori angleških tovarišev. V to svrho se priredi prihodnji teden v raznih mestih Nemčije cela vrsta shodov. Averescu v Italiji Rim, 27. avgusta, k. Rumunski ministrski -•redsednik Averescu se je pripeljal v Acqui. V imenu ministrskega predsednika Mussolinija ga je pozdravil državni podtaj. nik Grandi. Oba državnika sta imela po. tem razgovor o zadevah, ki zanimajo ItaK« jo in Rumunijo. Spor med vlado in oficirji na Španskem Dunaj, 27. avgusta, s. Špansko poslaništvo je dobilo dopoldne iz Madrida poročilo o sporu, ki je baje nastal med vlado in artilerijskimi častniki. Po tem poročilu je nastala vest o nesoglasju med ministrskim predsednikom Prirnom de Rivero in častniškim zborom radi nesoglasja, ker je francosko časopisje pisalo, da o tem krožijo govorice. O kaki vojaški revolti ne more biti nikakega govora. Pri vsej stvari gre le za vojaški zakon, ki določa enakost pri ustroj-=rtvu španske vojske in vojaškega napredovanja. Upor topniških častnikov proti temu zakonu je bil takoj vditšen. NotranjepolitiSnl položaj Španije ie vsled tega dogodka ne-izpremenjen. Nemški nacijonalci in vstop Nemčije v Društvo narodov Berlin, 27. avgusta, s. Nemški nacijonalci so odklonili udeležbo enega svojih voditeljev pri zborovanju Društva narodov v Ženevi, češ, da bi prisotnost politikov Ie še poslabšalo stališče nemške vlade v Ženevi. Strankino časopisje se približuje temu nazi-ranju in pravi, da nemško - nacijonalna ljudska stranka ne odobrava locarnskih dogovorov in politike Društva narodov, dodaja pa, da je, ko bo Nemčija sprejeta v Društvo narodov, stranka pripravljena sodelovati pri Demškem političnem zastopstvu v Ženevi, Id bo posledica sprejema Nemčije v Društvo. Fašisti proti katoliškim skavtom Mantova, 27. avgusta, o. Ker so katoliški omladinci vdrli v prostore fašistovskega krožka ta uničili pohištvo in vse papirje, je danes prefekt razpustil vse sekcije ka. toliških skavtov v mantovanski pokrajini. Njihovo premoženje je policija zaplenila. raji in ljudje Matej Hubad (K šestdesetletnici njegovega rojstva) V svojem rojstnem kraju, idilični Skaručni pod kamniškimi očaki praznuje danes v krogu svoje druiinice, sorodnikov ter pevcev in pevk Matičnega zbora šestdesetletnico svojega rojstva eden najzaslužnejših slovenskih kulturnih delavcev, ki je vse svoje življenje z brezDrimerno vestnostjo in požrtvovalnostjo posvetil glasbeni kulturi slovenskega npj-cia. Sredotočje vsesa našeza glasbenega življenja je bila od leta 1891.. »Glasbena Matica«, njena duša, artistični inspirator in vodja pa Matej Hubad. Na njegovih ramah je ležalo vse: glasbena šola, izdaja skladb, prirejanje koncertov, pevski zbor Glasbene Matice. In Hubad je nosil to breme kot orjak in cel mož. Kot prvovrsten profesor solopetja nam je izšolal najboljše koncertne in operne pevce in pevke. Da ni bilo Hubad a, ne bi se Slovenci mogH ponašati s Polakovo, Lovšetovo, Peršlovo, Talerievo in Sadarjevo in ne z Betettom, Rijavcem. Križajem in Levarjem. S svojim izvrstnim, discipliniranim in njemu zvesto vdanim pevskim zborom je do detajlov in mi-nucijozno naštudirano izvajal vsa .dobra dela naše in jugoslovenske zborovske literature, od^rl je naši narodni pesmi vrata v koncertno dvorano in ji priboril na dunajskih koncertih, pa tudi drugod, v Trstu, Opatiji, Sušaku, Zagrebu, Beogradu priznanje, ugled in spoštovanje. Matični zbor ni do sedaj še pod nobenim drugim pevovodjo zvenel tako pod Hubadom. zato so njegovi koncerti nepozabni. Poleg tega, da je gojil domačo zborovo literaturo in je v takratnih težkih razmerah Hubad seznanil Slovence z vsemi večjimi domačimi deli, pa je izvajal tudi velika dela svetovne glasbene literature (Haydn, Beethoven, Mozart, Bru-ckner, Perosi, Bossi, Dvorak, Verdi). Mojster zfoorovega petja je iz Glasbene Matice ven blagodejno vplival na ustanavljanje pevskih zborov v mestih in na deželi ter je ustanovil »Zvezo slov. pevskih društev«, pozneje »Zvezo slov. pevskih zborov«, koje predsednik je še danes. Na čelu pokreta za ustanovitev enotne pevske organizacije za vso državo je zopet stal Hubad. Nepojmljive skrbi in ogromno truda si je že itak z delom preobloženi mojster nakopal v intendancah slov. gledališča, ki mu je zadnja leta upravnik. Šolo Glasbene Matice je privedel do višine konservatorija, uredil je konserv. statut, učne načrte. Na vseh koncih in krajih delo, neizmerno delo. — Kot mož značaj, dobrodušen — dasi strog — oče svojim pevcem in pevkam, velik dobrotnik svojih učencev in dober prijatelj se je vse svoje življenje nesebično trudil za napredek slovenske glasbe, zato se ga danes s hvaležnostjo v srcu spominja ves narod in mu želi, da dočaka še mnogo, mnogo zdravih let v ponos slovenski glasbi! Za tranzitni promet Prevalje-Ljubljana Magistratno zastopstvo občine Guštanj je sklenilo vložiti prošnjo na Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, da naj se za prebivalstvo dravograjskega sreza in za del slovenjgraškega sreza mariborske obla« sti ter za prebivalstvo severne Gorenjske ljubljanske oblasti uvede tranzitna proga za osebni promet z izhodiščem Dravograd« Meža in Jesenice preko avstrijskega ozem« lja po progi Pliberk in Podrožčica. Temu sklepu je povod splošna želja ome> njenih krajev, da se za olajšanje prometa med sicer zelo blizu ležečimi kraji, ki pa so zaradi novih državnih mej medseboj« no odrezani in po sedanjih zvezah držav« nega železniškega omrežja silno oddaljeni in nerodno zvezani, doseže ugodnost tran« žitne proge po ozemlju avstrijske Koroške. To velja za zgoraj omenjene kraje brez« pogojno, ako pogledamo razdaljo od Dra» vodraga do Jesenic preko Koroške, ki zna« ša 104 kilometre. Isti kraji pa so oddaljeni pop rogi Maribor«Ljubljana«Jesenice 296 ki« lometrov, po progi Dravograd«Celje«Ljub» IjanasJesenice 247 kilometrov. Pomen tran« žita bi bil torej velik že samo za promet med tema dvema krajema glede voznih cen, zamude časa itd. Promet med industrijsko Mežiško dolino in za industrijo in tujski promet važno Go« renjsko je zelo živahen in bi ga tranzitni promet še znatno povečal. Za takšno tran« žitno zvezo pa govorijo še tudi drugi raz« logi: Ljubljana je trgovsko; in industrijsko središče Slovenije; vse važne gospodarske korporacije, zbornice itd. imajo svoje se« deže v Ljubljani. Stiki obmejne Mežiške doline so radi njenega značaja z Ljubljano tesni in nujni, Ljubljana pa je od Mežiške doline po se« danjih železniških zvezah silno oddaljena. Iz središča Mežiške doline, to je s Pre« valj, je do Ljubljane preko Maribora 231 kilometrov, preko Dravograda»Velenja pa 182 kilometrov. Po tranzitu pa bi bila pro« ga od Prevalj do Ljubljane le 163 kilome« trov. Zveze same na teh progah z Ljubljano že tako niso kaj vabljive, posebno če vpo« števamo počasno vožnjo velenjske proge. Sosedna Avstrija očividno bolje razume vzdrževanje stikov med posameznimi kra« ji, ki so radi novonastalih mej odrezani od starih železniških zvez. Tako vzdržuje pre« ko ozemlja naše države Gradec«Celovec»La« vamiindsPliberk, in čeprav obstaja direkt« na zveza Gradec«Beljak po avstrijskem ozemlju, vzdržuje Avstrija tudi preko Ma« ribora tranzit Gradec«Beljak. Poneverbe pri računovodstvu zagrebške oblasti Preiskava proti računskemu kontrolorju Miroslavu Goričanu, računskemu svetniku Ivanu Ružiču, računskemu pristavu Andri-ji Krznariču in bivšemu računskemu prak-tikantu Ivanu Beniču pri računovodstvu finančne delegacije zagrebške oblasti, je sedaj zaključena. O velikih poneverbah, ki so se vršile tamkaj zadnja leta, poročajo listi sedaj še sledeče zanimive podrobnosti: Pri pregledovanju dnevnika zdravstvenih ustanov pri blagajni delegacije finančnega ministrstva v Zagrebu za meseca april in maj letošnjega leta so našli razne sumljive postavke. Opazili so zlasti, da so bile dvignjene razne vsote za osebe, ki niso več v državni službi, in istotako za razne zdravstvene zavode. Preiskava je pri tej priliki dognala, da je ta denar dvignil likvidator delegacije, kontrolor Miroslav Goričan. Prvotno se je mislilo, da gre samo za poneverbo okoli 70.000 Din. Ko pa so pregledali knjige in dnevnike nazaj vse do 1. 1921., je dosegla poneverjena vsota že nad 700.000 Din Vsa znamenja za kažejo, da bo poneveriena vsota po pregledu knjig do 1. 1918 še narastla. Denar je bil v glavnem dvignjen na račun raznih zdravniških plač in štipendij ter v breme raznih zdravniških ustanov. Izplačevanje dotičnih zneskov bi imelo biti namreč svoječasno ustavljeno, toda oni, ki so imeli nalog, da to izvedejo, so sami dvigali denar s ponarejenimi pobotnicami. Ko je bil Goričan aretiran, je bilo kmalu ugotovljeno, da je v afero vpletenih še več drugih oseb, ki so bile seveda takoj aretirane. Kulturni pregled Bosandieev mavzolej Petrinovifeve obi-telji v Snpetru na Braču. Dalmatinski kipar Tomo Rosandič dovršuje mavzolej Petrinovt-čeve obitelji na otoku Braču. Dela na grobnici so dospela že do kupole. Mavzolej je izvršen v romansko - bizantinskem slogu, ki odgovarja tradiciji naših južnih krajev. Kupola se deli v tri dele. Na vrhu bo angel z razpetimi krili, ki se bodo dvigala proti nebu. dočim bo pogled angela uprt v zemljo. Pod mavzolejem je velika kripta in v nji šestnajst grobnic. Vrata, ki vodijo v ta prostor, so okrašena z relijefom Boga Očeta, pod katerim so stilizirane podobe angelov s sklenjenimi rokami v molitvi za pokojnike. V sredini kripte bo skupna kostnica. Na Štirih oglih mavzoleja se dvigajo štirje stolpi. Njihova notranjščina je v zvezi z mavzolejem, V lini enega izmed stolpov je prostor za zvon. Vrata, ki drže v mavzolej, je okrasil kipar z reliefom Jezusa, katerega drži v naročju Mati božja. V pročelju kapele bo veliko razpelo; na eni steni bo reiiet predstavljajoč Kristovo vstajenje, na desni steni pa kip sv. Mihaela. Mavzolej bo Se letos na jesen blagoslovljen z velikimi svečanostmi. Dve knjigi gledaliških raiprav in član kov Lunačarskega. Ruski prosvetni komisar Lunačarskij pripravlja izdajo dveh knjig, v katerih bodo natisnjene naprave ln članki o gledaliških vprašanjih, napisani tekom zadnjih dvajsetih let. Prva knjiga ima naslov cTeatr i revolucija*, drogi zvezek, ki izide pri založništvu •cPriboj>, pa se imenuje tO teaitie>. Goethejevo nagrado mesta Frankfurta. ki se je doslej lahko podeljevala tudi inozemskim zaslužnim pisateljem, bodo zana-prej prejemali samo pisci, ki so rojeni na nemškem rajhovskem ozemlju. Nagrada znaša 10.000 mark in se podeli vsako leto na Goethejev rojstni dan. Reforma glede podeljevanja je prednigačena tudi v 6meri, da se nagrada ne more podeljevati izključno li-teratom, temveč sploh markantnim umetniškim osebnostim. Dvajsetletnica osiješkesa gledališča. V kratkem poteče dvajset let, odkar je bilo ustanovljeno gledališče v Osijeku. Ta dogodek proslavijo v Osijeku z velikimi svečanostmi meseca decembra. Tečaj za gledališko igodovino na mona-kovgkl univerzi. Monaftovska univerza je o tvorila koncem rednega šolskega leta poseben tečaj za gledališko umetnost. Pripomore je dal na razpolago domači gledališki muzej, predavanja pa vodi izredni vee-učiiiški profesor dr. Borcherdt. .Slični ustanovi obstojata že na nemških univerzah v Berlina in Lipskem. Izpovedbe areurancev so zelo zanimive. Tako n. pr. pravi Goričan, da je pričel že L 1921., ko je bil še računski asistent pri delegaciji finančnega ministrstva, dvigati razne vsote na prigovarjanje Ivana Ruži-ča, ki je bil takrat že računski revident. Goričan tudi priznava, da je poneveril skupno okoli 530.000 Din in da je za ta denar kupil avtomobil in razne življenske potrebščine. Aretirani Krznarid je izjavil pri zaslišanju, da je sodeloval pri štirih takih poneverbah ter da je prejel skupno okoli 50.000 Din. Za denar si je kupil star avto, ostalo pa je potrošil. Ivan Benič je najmanjši med aretiranci in izgleda tudi na zunaj najbolj siromašno. Svoječasno je bil pri delegaciji praktikant s 600 Din mesečne plače. Ker mu to ni zadostovalo niti za najskromnejše življenje, se je dal pregovoriti, da je pričel slepariti državo na Go-ričanov način in je tako prisleparil skupno nad 30.000 Din. Računski svetnik Ružič, ki je Goričanov stric, noče priznati ničesar. Izjavlja, da ne ve ničesar niti o goljufijah, še manj pa, da bi pri njih sodeloval, ali kake pcbotnice lastnoročno podpisal. V koliko se njegove trditve resnične, bodo dokazali grafologi. JUTRI! 7 JUTRI! JUTRI! JUTRI! Opozar amo na naš jutrijšnji oglas kino .Dvor* Župnik napadel župnika V Slivnici pri Celju živi g. Ferdo Lavrinc, župnik v pokoju, ki je poldrugo leto popolnoma brezplačno upravljal službo božjo v težavni župniji, in sicer deloma kot pomočnik popolnoma oslepelemu bivšemu župniku Janezu Kozincu. Po smrti župnika Kozinca pa je bil 1. junija 1926 nameščen v Slivnici kot župnik g. Jakob Rabuza, ki se je že takoj v začetku trudil, da odstrani župnika Lavrinca, da bi imel potem sam vse dohodke župnije. G. Lavrinc, župnik v pokoju, je pretrpel premnoge bridkosti od svojega duhovnega sobrata. Dne 4 avgusta ga je župnik Rabuza celo dejanski napadel v njegovem stanovanju, ga s pestjo pretepel po glavi in obrazu in tako ranil, da se mu je vlila kri Poškodoval mu je tudi levo oko. Za to junaško »samaritansko« dejanje je okrajno sodišče v Šmarju prisodilo župniku Rabuzi 300 Din globe oziroma tri dni zapora. Plačati mora vrh tega gospodu župniku v pokoju za bolečine 400 Din in seveda tudi vse nastale stroške. Ker je bil župnik Rabuza radi nasilstva že kaznovan, se bo baje zanimalo za zadevo še državno pravdništvo. KraSjj vseh kom čarpv BI ŠKOT Ponarejevalec frankov. Monte Cario v Ljubljani Prijatelj, včeraj je financa razgnala Monte Carlo v Tivoliju! Zaplenila je več tisoč dinarjev! . . . — Hm! Monte Carlo? Razgnala je uboge penzijoniste in starčke, ki tam v tivolskem parku v senci gostih smrek pod hotelom igrajo marjaš in tarok? Ti naj bi bili hazardisti? Ni mogoče? — Ne tako! In prijatelj je nato pričel pripovedovati o tajinstveni ekspediciji, ki jo je v četrtek ob 23. po noči priredila finančna kontrola v hotel Tivoli. Prikorakalo je nad 25 finančnih stražnikov in par detektivov pod vodstvom višjega finančnega inšpektorja Mihajla A m a n a pred hotel »Tivoli« in ga obkolila od vseh strani. Inšpektor Aman je z detektivi odšel nato v II. nadstropje, kjer je bila zbrana Intimna družba, igrajoča neko družabno igro, podobno ruleti. V dveh sobah le bilo zbranih okoli 20 oseb, pripadajočih boljšim slojem. Baje so se šele vadili v igri in jim je crupier kazal gotove trike ... Vsi so bili naravno silno presenečeni, a niso se umaknili s svojih mest Višji inšpektor je s pomočjo policijske asistence pričel pregledovati igralno mizo in predale. Zaplenil je pri tem 1700 dinarjev, kateri znesek je bil v predalih kot kritje za izposojene igralne marke Finančna kontrola je nato pobrala tudi nad 10.000 Din iz tajniške mize. Vsa ekspedicija je nato zapustila lokal, iz katerega so se počasi odstranili tudi udeležniki družabnega večera. Po mestu so se zadnji čas širile govorice, da igrajo v nekem elitnem klubu ha-zardno igro za velike vsote. Govorice so bile mnogo pretirane. Že pred meseci se je ustanovil v Ljubljani »Ljubljanski elitni športni klub«, k; si je najel za svoj klubski lokal dve sobi v II. nadstropju hotela »Tivoli«. Klub ie sestavil društvena pravila, ki jih je predložil velikemu županu v odobrenje. Pravila naglašajo, da ima klub namen, gojiti med člani družabnost in večerne zabave odnosno igre. Ker so pravila odgovarjala predpisom društvenega zakona, jih je veliki župan vzel na znanje. To se je zgodilo meseca julija. Klub je pričel delovati in si je izvolil tudi svoj odbor. V klubskih lokalih so napravili 5i-tatnico, družabno sobo, šah In igralno sobo in sobe temu primerno opremili. Uvedli so posebno igro, nazvano »Express europeen«. Pri tej igri je določenih osem številk, ki so viiešene na osem mest: Pariš, Madrid. Bruselles, Bucarest, Belgrade, Rome, Lon-dres in Berne. Na posamna mesta in po-samne številke potem igralci lahko stavijo. Igro odločuje tekajoči vagonček. V elitnem športnem klubu Je bil dopusten Samo še danes ob 4.. in 9. uri Čarobni Orijent Harry Liedtke Orijentalna drama v 8 velikih deianiih v glavni vlogi priljubljeni umetnik Marija Jakobini Kino »Ljubljanski dvor". Najmodernejši m najboljši kino v Ljubljani, let. 730 Opozarjamo Vas na naš brezkon«urenčni orkester v Ljubljani. in že znana _____ _ _______ tragedinia Krasni- si ke ljubavi iz bajnega in čarobnega Orijenia. Razkošno in lepo. Mladini neprimerno. menda najvišji vložek 20 Din, a uvedeni so stavki tudi po 10 Din. Kakšen cilj je zasledovala finančna kontrola pri nočni ekspediciji? Kolikor smo informirani od prizadete strani, gre tu za vprašanje plačila taks. Finančni in taksni zakoni so glede tega nejasni in ni za pobiranje taks pri družabnih igrah določena nikaka točna metoda. Klub sam je naprosil za mnenje strokovnjaka v finančnih za- devah ter je nameraval obvestiti merodaj-no finančno oblast o prirejanju igre »evropski ekspres«. Finančna kontrola je zaplenjeni denar odnesla v svojo blagajno. Ekspedicija je bila prepričana, da zaloti v Tivoliju pravo igralsko družbo, ki pri hazardu razpolaga z milijoni ter je upala, da bo odnesla bogat plen . . . -sss- Jugoslovenski šahovski turnir v Ljubljani V skupini A zmagal Sadi Kalabar iz Varaždina s 7, v skupini B Kosta Rožič iz Zagreba z 9. v damskem turnirju gospa Sava Šerbanova s 6 točkami. — Razdelitev turnirskjh nagrad. — Specijalne »Jutrove« nagrade priznane Agapjejevu, Furlaniju in dr. Singerju. Danes boj med Kalabarjem in Rožičem za jugoslovenski mojstrski naslov. Včerajšnji dan, na katerem ]e bilo odigrano zadnje kolo, je bil vsekakor dan najljutejših in najtrdovratnejših, obenem pa tudi najzanimivejših bojev vsega turnirja. Številno navzoče občinstvo je z napeto pozornostjo zasledovalo borbe na 64 poljih. Posebno zanimanje je vladalo za rezultat v skupini A, kjer je bil položaj še zelo nejasen in je moglo priti do velikih presenečenj. To se je tudi v resnici zgodilo. Boris Tot iz Vršca, ki je ime! vse šanse, da doseže s Kalabarjem enako število točk, je vsled včerajšnjega poraza padel kar na 4. mesto. V skupini B je Lud-mil Furlani ostal le za pol točke za prvakom Rožičem. V turnirju A je padla prva odločitev med Rieslom in Totom. Velezanimiva igra je končala po 33. potezah s porazom Tota, vsled česar je vodilno mesto definitivno pripadlo Kalabarju. Kakor skoraj v vseh svojih partijah, se je Riesl tudi v tej ve-levažni igri izkazal jako močnega igrača in Izredno Vneza knmb;n li 2. pop. v Trst, tam bi čakali v vročih vagonih večera in v temi okoli 7. ure bi jih odpeljali čez Kras in mimo Gorice pod Svetogoro, kjer bi izstopili in takoj po no« či morali oditi gor do svetogorskih preno« čišč. Drugi dan so hoteli romarje takoj po« poldne zbasati v vlak proti Podbrdu. Itali« janski patri na Svetigori niso zadovoljni radi tega, ker so pričakovali od vrlih slo« venskih vernikov veliko darov kljub vsem izpremembam! bremensko poročilo ?et«oro!oši(i zasoa v lluiii;3ni 27. avgusta 192? Višina barometra 308.8 Kraj Cas Barom. Tempei, tel. vlaga v "/o Smer vetra In brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavine ob opazoranlH v mm do 7 ure ooazovanj i r 7. 763-4 15 7 85 mirno 2 Ljubljana . . J 8. 7630 17-4 fcO WN\V 05 7 (dvorec) ) 14 7640 22 7 64 SE 5 8 l 21 766 5 19-4 71 SE 3 8 Marbor . . . 8. 76 !'6 18-0 84 E 7 10 Zagreb . . . 8. 763 4 21-0 78 NE 7 1 B ograd . . . 8. '62 0 210 80 mirno 0 Sarajevo . . . 8. 7630 18-0 71 mirno 0 Sk-.pije . . . 8. 7623 21-0 47 mirno 0 Dubrovnik . . 7. 761-S 190 83 mirno 0 Praga .... 7. 765-9 120 — WNW 7 5 0.4 Šport Službene objave LNP. (Iz seje u. o. dne 25. VEL 1926.) Sporoča, se Mo Maribor in Celje, da se vrši redni občni zbor obeh Mo v nedeljo dne 12. septembra ob 9JO. Naprošata se oba Mo, da pripravita pripraven lokal, kar naj se sporoči LNP«u m v poštev prihaja« j očim klubom. Delegat LNP. za Celje g. Kuret ter revizor ing. Debelak, za Maribor se bo še določil delegat, revizor g. Samuda. Z ozirom na odstop g- Dorčeca kot L pod predsednika se kooptira na to mesto g. Ku« naverja, a v k. o. g- Pipp Iv. namesto od« stopivšega g. škofica. Naproša se predsednik SK Reke, da se udeleži prih. seje u. o. v sredo dne 1. IX. ob 21. ter naj prinese seboj potrdilo o vlo« ženih klubskih pravilih. Sprejme se za začasnega člana LNP«a SK Šoštanj (Šoštanj). Sporoča se ASK Primorje, da se ne bo dovolilo igr. A. Pečniku nastop za novi klub dotlej, dokler ne poravna članske obvez« nosti napram svojemu bivšemu klubu. Tajnik L (Iz seje p. o. dne 25. VIII. 1926.) Pozivajo se klubi LNP., da opozore svo« je člane igralce in funkcijonarje, nsj ne po« vzročajo pri tekmah nikakih incidentov, ker se bo proti njim postopalo kakor proti so« delujočim igralcem, tudi če ne bodo pri tefc« mi nastopih. Pozivajo se novoprijavljeni ljubljanski klubi SK Krakovo, SK Panonija in SK Reka, da predlože takoj svoje člane na pred« pisanih tiskovinah LNP«u v verifikacijo. Tajnik IL Del v petkovi številki objavljenih službe« nih objav je bil po pomoti natisnjen v sp* kolski rubriki. Radi tega objavljamo ta del sedaj v športni rubriki. Dotični odstavek se glasi: Žrebanje je izpadlo sledeče: Celjsko okrožje: I. kolo: Atletiki : So. Stanj, Celje : Red Star; H kolo: Celje : Šoštanj, Atletiki : Red Star; III. kolo: At« letiki : Celje, Red Star : Šoštanj. Prvo kolo prv. tekmovanj v mariborskem in celjskem okrožju prične v nedeljo dne 26. IX. 1926, a vsako naslednjo nedeljo se odigra po eno kolo. Povprečni barometer v LJubljani je višji kot včeraj za 15 mm. Solnce vzhaia ob 5'15 zahaja ob 18-47 luna vzhaja ob 21 20 zahaja ob 09-52. Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče se oblačno; ne bo več tako lepo. Triaška vremenska napoved za soboto: Zmerni in šibki vzhodno - severovzhodni ve-trovL Nebo pretežno jasno. Temperatura od 20 do 29°. Morje nekoliko vznemirjeno. Hazena Ilirije v Murski Soboti Nedavno smo poročali, da je hazena dru» žina SK Ilirije med tekmo proti SK Mura, ki jo je izgubila z 8 : 5, odstopila, kaj je v ostrem nasprotju s pravili. Kar se fič« ljubljanskim športnicam od SK Mure izno« čenih cvetlic, doznavamo, da so jih Ljut>« Ijančanke pustile pri svojem naglem odBo« du nehote na igrišču, ne da bi bile hotele s tem žaliti hazenašic SK Mure. Tudi odbor Ilirije se je na 6voji zadnji seji bavil s tem nastopom svoje ha« zene družine ter v tej zadevi sprejel slede« či sklep: »Odbor graja ponašanje svoje hazena dru« žine v Murski Soboti vsled predčasnega od« hoda iz igrišča, pa naj je bilo postopanje sodnikovo še tako krivično, ker se to pro« tivi športni disciplini in športnim pravilom. SK Ilirija stoji slejkoprej brez ozira na levo in desno na strogo korektnem stališču v športnem življenju ravnajoč se točno po športnih pravilih in varujoč športno discip« lino. Kakor zastopa to svoje edino pravilno stališče na zunaj, toliko bolj strogo zahteva to od svojega članstva in od svojih sekcij.« Z zadoščenjem pozdravljamo t« sklep odbora SK Ilirije, ki kaže, da hoče vrhov« ni forum SK Ilirije vsekakor vzpostaviti sportsko disciplino med svojim članstvom. Z vso zadevo se bo moral baviti seveda še hazenski podsavez, ki bo, kakor upamo, postopal proti krivcem strogo po pravilih, da s tem za bodoče prepreči take nediscip« linirane nastope, ki samo odbijajo občin« stvo od športa, čigar razvoj je v veliki me« ri odvisen od njega. Nogomet v Novem mestu. V nedeljo dne 22. t. m. je igral tukajšnji športni klub Elan prijateljsko nogometno tekmo z dija« škim športnim klubom iz Ljubljane. SK Elan je zasluženo zmagal z 2 : 0 (0 : 0). Huda vročina je zelo vplivala na igralce ter se je igra razvila šele v drugem polčasu, v ka« terem so bili domači v znatni premoči- Ze« lo dobra je bila obramba na obeh straneh. Sodnik objektiven. Gledalcev malo. Kolesarski in motoclklistični klub Ilu rija poziva člane kluba, osobito vse dirka« če na klubski sestanek pri Novem svetu (klubski lokal) v soboto, dne 28. t. m. ob 8.30 zvečer radi razgovora dirke za prven* stvo Slovenije. Obenem se VTši poslovilni večer povodom odhoda dosedanjega klu« bovega tajnika g. Vinko Bara. Kolesarska dirka «Perunax, odsek Slov. Bistrica. Radi slabega vremena se je napo« vedana kolesarska dirka Slov. Bistrica«Ko« njice»Loče»Poljčane«SIov. Bistrica preložila na nedeljo dne 29. t. m. ob 2 uri popol« dne. Po dirki bo v gostilni pod . Vsi funkcijo« narji, ki sodelujejo pri klubski kvalitetni vožnji v nedeljo, dne 29. t. m., se nspro« šajo, da se udeleže zadnjega sestanka, ki se vrši danes, t. j. 28. t. m. točno ob 6. zvečer v klubovem lokalu pri Mikliču. Vo> zači, ki se še niso prijavili h kvalitetni vo« žnji, se poživljajo, da to store Hmpreje. Prijave se sprejemajo do 28. t. m. do 6. zvečer pri Mikliču. Darila so razstavljena v izložbi pri Magdiču. — Odbor. ASK Primorje (Hazena sekcija). Da« nes, ob 18.15 "trening za sledeče igralke: Hauptman, Kramer II, Čergonja, Kump, Modic I, Sever, Rupelj, Podboj II, Jerina, Vatovec, Sajovic, Modic II, Kačič II in I, Vidic II. — Načelnik. Kolesarska sekcija ASK Primorje va» bi svoje člane dirkače na sestanek danes ob 19. uri v restavraciji «Uran». Važno. — Načelnik. Darujte za dijaške kuhinje Gospodarstvo Nezadostne davčne olajšave za nove hiše Te dni se je v Beogradu zopet vršila seja davčnega odbora, ki je obravnavala hišni davek (zgradarino). Po novem zakonskem načrtu je določena za pritlične zgradbe le petletna davčna prostost. E n o n a d -stropne hiše bodo po tem uačrtu oproščene glede pritličja pet let, glede prvega nadstropja pa deset let, dvonadstropne glede pritličja enako pet let, glede prvega nadstropja tudi deset let, a glede drugega nadstropja 15 let. Veljala pa ne ho po novem zakonu prostost za doklade. S tem bodo siromaki najbolj udarjeni, dočim dobe nekoliko večje olajšave oni. ki si lahko privoščijo več nadstropij. Nove hiše 60 dobivale do konca 1. 1925. petnajstletno, osemnajstletno in celo petindvajsetletno davčno in dokladno prostost. Za hiše z manjšimi stanovanji je bila določena največja, to je petindvajsetletna prostost. Kakor znano, se uredba o teh olajšavah iz neznanih razlogov za letos ni podaljšala. Oni, ki si grade hiše sedaj, bodo prosti državnega davka po zakonu iz 1. 1911. samo šest let, doklaide, vojni pribitek 6 SOodstot-nim linearnim pribitkom in invalidnim davkom vred pa bodo plačevali ves čas takoj s prvim letom. čim bo stopil v veljavo zakon o izenačenju neposrednih davkov, se bodo uporabljale za zgradbe, zgrajene po uveljavljenju tega zakona, nove gori oanačene olajšave, ki so sicer za nadstropja večje kakor za pritličja, vendar pa tudi nezadostne. Vrhu skrajšane dobe bo po novem zakonu, kakor rečeno, veljala prostost samo za državni davek, ne pa za doklade ta invalidski davek, ki so glavno breme. Takšna hišnodavSna politika je skrajno kratkovidna, da ne rabimo hujšega izraza, ta pomenja uničenje gradbene delavnosti ta podaljšanje stanovanjske krize. Kdo bo imel od tega koristi, ako se gradbena delavnost mahoma prekine? Davčni odbor še to lahko popravi in uredi tako, da bo davčna prostost, veljavna do konca 1. 1956., podaljšana še za nekaj let. Saj vendar ne odločajo o tem ljudje, ki so Jim razmere v naši državi španska vas. Ugodna sadna letina v Prekmur ju Zadnji topli dnevi nam'dajejo upanje, da bo letošnja sadna letina v Prekmurju zelo dobra. Poleg hrušk in jabolk so osobito Se-šplje dobro obrodile. Ljudstvo pričakuje kupcev. Lanska kupčija s sadjem je bila precej živahna. Izvozilo se je samo iz okoliša Dolnje Lendave nad 20 vagonov raznega sadja. Cene bi bile lahko boljše, če ne bi nastopali razni nepoklicani in nesolidni me-šetarjl, ki so potem oddajali blago trgovcem. Nekateri trgovci so utrpeli veliko škodo, ker so od prekmpcev kupili mačko v žaklju — slabo nezrelo mešano sadje, ki je na vožnji pognilo. Škodo si povzročijo kupci pogosto tudi s tem. da vzamejo za nakupo-valce ljudi, ki nimajo najmanjšega pojma o sadju, a še manj o nalaganju ta sortiranju. Pisec teh vrst je bil priča, ko so nalagali med prva septembrska jabolka zelenega ma-šancgerja. Ti ljudje so pač gledali samo na to, da jim je trgovec izplačal provizijo od kilograma. Mnogi so se pa že v naprej brez pare v žepu pogodili za ceno jabolkom pri kmetu in nato oddali blago trgovcu z velikim dobičkom. Trgovci in kmetovalci iz krajev, kjer letos ni obrodilo sadje, pridite sami k našemu kmetu, kjer lahko po zelo ugodni ceni nakupite sadja za shranitev ali za mošt. Tudi češplje vas bodo zadovoljile. Kot nakupovalcev pa se poslužujte kmetov samih ta ne mešetarjev. Za informacije glede cen ter vrst blaga so vam naši ekonomi vedno na uslugo. Tudi učiteljstvo bo gotovo rade volje pomagalo s pojasnili, da se s tem pospeši izvoz. Hmeljska poročila 2atee (CSR), 26. avgusta. Živahno nakupovanje. 2800—3200 Kč za 50 leg (93 do 106 Din za 1 kg). Tržna poročila Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 260, baška. Novi Sad, 3 vagoni 260; sremska, Stara Pa-zova, 1 vagon 260; baška, 62 kg. 2 vagona 285. Oves: sremski, 2 vagona 142.50. M o -k a: baška, «0», t vagon 445; baška, <0g>, 1J5 vagona 447.50; baška, <5>. 1 vagon 952.50. Otrobi: brez vreč, 1 vagtrn 95. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem ▼ Mariboru (27. t. m.). Do-gon 297 svinj, 2 ovci. Povprečne cene: pra-sci, 5—6 tednov stari 50—100. 7—9 tednov stari 1215—150, 8—4 mesece stari 250—320, 5—7 mesecev stari 420—450. 8—10 mesecev stari 520—580, 1 leto stari 1000-4500 Din: kg žive teže 1—12.50, kg mrtve teže 15 do 17 Dta. Prodalo se je 138 svinj. Kupčija srednja. Cene prascem padle. DnnaJska borca ra kmetijske produkte (26. t m.). Položaj nespremenjen. Le rž se je dalje podražila. Uradno notirajo vključno blagovnoprometnl davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37.50 do 39; rž: marchfeldska 2650—27, ostala 25.50—25.75, madžarska 27—2750: JeC-men: I. 34—38; turščica: 25—26; oves: madžarski novi 2450—25.50. Dunajski živinski sejem (26. t. m.). C o-veda: Dogon 692 glav; od tega 425 iz Jugoslavije. Cene kakor v pondeljek. — Svinje: Dogon 1464 komadov. Promet na bazi cen v torek. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 2.05—2.60, debele 1.86—2.10 šilinga. = Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo. Iz Beograda poročajo, da se bodo v kratkem začela pogajanji za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Turčijo. Pogajanja se bodo vršila v Angori ali pa v Carigradu. = Stanje bančnih savodov t Sloveniji koncem 1. 1925. Po poročilu Društva bančnih zavodov v Sloveniji za I. 1925- je bilo v Sloveniji 31. decembra 1925. 13 central bančnih zavodov in 6 podružnic izvenslo-venskih bank. Med domačimi zavodi tma največjo vplačano delniško glavnico Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, in sicer 49,999.950 Dta; potem slede: Trgovska banka v Ljubljani s 15,000.000 Dta, Kreditni zavod za trgovino ta industrijo v Ljubljani z 12,500.000 Din, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani z 12,000.000 Din in drugi. Najmanjšo delniško glavnico ima Zadružna banka v Ljubljani, in sicer 200.000 Dta. Največjo dividendo je plačala Prva hrvatska štedionica (centrala v Zagrebu) z 20 odstotki, najnižjo pa Prekmurska banka v Murski Soboti in Obrtna banka v Ljubljani s 5 odstotki. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in Celjska posojilnica sa izplačale lOodstotno dividendo. = Resolucija konference o jadranski le lezniri. V Beogradu se ie vršila, kakor znano, te dni konferenca o jadranski železnici. Sprejela se je resolucija naslednje vsebine: ^Interesi naših gospodarskih krogov brezpogojno zahtevajo, c!a 6e izgrade jadranska pristanišča ter se zvežejo z zaledjem, ker Je samo tako mogoče, da se sistematično dvigne naša trgovina in s tem celokupno naše gospodarstvo. Glede na to. da se izvršitev tega programa ne sme dalje odlašati in ker vložena ponudba za zgradbo železniške proge Pančevo - Beograd - Split, odnosno Ba5-ka - Palanka - Sarajevo - Split omogoča, da se v razmeroma kratki dobi izvrši glavni del tega programa, predlaga konferenca kraljevi vladi, da stori vse potrebno za izvedbo nnčrta. V današnji dobi, ko je nam nemogoče, da bi z lastnimi sredstvi gradili železnice in ko so prilike na svetovnih denarnih tržiščih take, da težko najdemo tn-vesticijske kredite za naše potrebe, prosim n vlado, da ne izpusti te prilike in ne oškoduje našega gospodarskega preporoda.* = Reklama na ljubljanski pokrajinski razstavi. Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi, so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame na paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa 9e plača samo ena desetina normalne takse, to je 15 dinarjev za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjoistl razstavišča. Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tvrdke na to ugodnos*. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna. Natančnejše informacije se dobe v uradu velesejma. V okviru razstave bo prirejena cela vr9ta špecijalnih razstav, ki bodo privabila veliko število interesentov. Zato Bo ta vrsta reklame zelo uspešna. = Za pospeševanje izvoza hmelja. Na Izvozni anketi 21. t. m. v Beogradu, katere so se udeležili, kakor smo že poročali, zastopniki vseh važnejših gospodarskih korpo-racij in organizacij, je tajnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt ta industrijo g. Ivan Mohorič med drugim povdarjal glede hmelja potrebo čim prejšnjega sklepa ugodnih pogodb z Anglijo, Francijo, Belgijo in Španijo, da se omogoči dostop našega hmelja na ta tržišča. = Odprava konkurza. Konkurz, razglašen o imovini Pongraca Traunčkarja, trgovca v Št. Ilju pod Turjakom, je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava Borze 27. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepe jih kupčIJ-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75.5, Vojna škoda 295- 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 170—0, Merkantilna 90—0, Praštediona 866 do 870, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 165 do 175, Strojne 110—110 (110), Vevče 108—0 Stavbna 55-65, šešir 103-0. — Blago: Zaključek: bukovi olohi, obrobljeni, od 27 do 100 mm, I., II., fčo meja, 1 vag. 775—775 (775). Povpraševalo se je po smrekovih tn jelovih hlodih ter lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe v poljskih pridelkih 1>rez povpraševanja. ZAGREB. Bančne vrednote so se trgovale po nespremenjenih tečajih. Od industrijskih vrednot so bili zaključeni Gutmann po 260, Slavonija po 34, Šečerana Osijek po 170 no 375. Vojna škoda se je trgovala na včerajšnji višini. Za ultimo t. m. je bila zaključena po 2985, a za ultimo septembra po 801. — Na deviznem tržišču je bilo danes pri-lično zasebnega blaga. Vobče se večji dotok privatnega blaga opaža že več dni. Tendenca je nekoliko celabela ter so nekatere devize zabeležile padec, tako London, Praga, New York. Skupni devizni promet je znašal 5.5 milijona dinarjev. Mednarodno je oslabela Italija, in sicer v Curihu od 17.01 na 16.90. Pariz se je v Curihu spustil od 14.825 na 14.81, kar je brez pomena. V Zagrebu so notirale devize: Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25. ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1350.91—1354.91, Budimpešta 0.07944 do 0.07984, Italija izplačilo 184.9—186.1, London izplačilo 275.125—276.325, New York kabel 56.675—56.975, ček 56.462—56.762, Praga izplačilo 167.71—168.71, Švica izplačilo 1094513—1098513; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Poljo 15—155, Sve-opča 101—102, Hipo 56—565, Jugo 92 —93, Ljubljanska kreditna 165—170, Praštediona 865—867.5, Litorale 0—7, Slavenska 50—52; industrijski: Eksploatacija 10—12, Drava zaključek 250, Šečerana Oijek 3®—375, Isis 51—54, Gutmann 255—260. Slaveks 140 do 145. Slavonija 33—33.75, Trbovlje 365—370, Vevče 108—0; državni: investicijsko 75 do 755, asrrarne 40.5—41, Vojna škoda promptna 298—299, za avgust 2985—299. za september 300—301, kasa 2975—298. BEOGRAD. D e v i ze : Dunaj 8005 do 800.75, Berlin 1352—1363, Bruselj 159—161, Italija 186—1S6.75, London 275.65—275.7, New York 56.63—56.66, Pariz 163-1645, Praga 168.1—168.15, Švica 1095.75—1096.25. CURIH. Beonrad 9.125, Berlin 123.475, New York 518.25, London 25.15, Pariz 14.81, Milan 16.90, Praga 15.35, Budimpešta 0.007245. Bukarešta 2525, Sofija 3.73, Varšava 57.25. Dunaj 73.09. TRST. Devize: Beograd 53.75—54.25, Dunaj 430—437, Praga 90.25—90.75, Pariz 86.50—87.25. London 148.25—148.75, New York 30.50—30.65. Curih 588—595. Budimpešta 0.0425—0.0430, Bukarešta 13.50—1450; valute: dinarji 53.25—54, dolarji 30.25 do 30.50. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4595 do 12.9525, Berlin 168.35—16855, Budimpešta 99.01—99.31. Bukarešta 3.415—3.436, London 34.305—34.405, Milan 23.08—23.18, New York 706.55—709.05, Pariz 20.24—20.34, Praga 20.93—21.01, Sofija 5.10—5.14, Varšava 78.25 do 78.75, Curih 136.37—136.87; valute: dinarji 12.51—1257, dolarji 704—708. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.47, v Berlinu 7.39, v Londonu (popoldne) 274, v New Yorku (26. t. m. pe mh) 1.77. Predzgodovinska abeceda V francoski vasi Glozelu blizu toplic Vichy je E. Fradin odkril na svojem polju naselbino in jo sedaj z dr. A. Mor-letom popisal v treh snopičih (Nouvelle station neolithique). Najprej je zadel na ploskast grob jajčaste oblike, tlakovan z velikimi žoltkastimi opekami, delani-mi na roko. Tu je ležalo dokaj orodja iz sekanega ter uglajenega kamena, iz peščenca, gline in stekla. Najbolj zanimivo je opeka z napisi, številnimi, raznolikimi urezanimi znamenji. Seveda so prehistoriki že našli znake, začrtane na kosti ali rogovje severnega jelena iz konca paleolitske dobe. Ali v Glozelu, trdita pisca, imamo resnično ideograf-sko abecedo, ki prehaja v zlogovno. Začenši z grafičnimi simboli ali ideogrami so Glozelci združili slikanje zvokov s slikanjem idej ter upodabljali z raznimi skupinami druge besede, katerih zvok je sestajal iz izreke tega ali onega znaka (silabizem). Da imamo pred seboj res zlogovanje, se razvidi iz omejenega števila črk (90), medtem ko so predmeti in misli v neomejenem številu. Pis-menk je še vedno preveč za čisti alfa-betizem, dokaj premalo pa za ideogra-fizem. Sklepati smemo, da sta tu še oba sistema pomešana: precej znakov vsebuje še ideografsko veljavo. Razvoj je v teku, pa ni še zaključen. Kaj pa pomenijo znaki? To se ne ve. Cemu so podobni? Posamezni ničemur, drugi so taki-le: O. H. L, T, X, 4, I, p, A, W, itd. A Morletu je prišlo na um. da je primerjal znamenja glozelske abecede s hjeratskim in feničanskim alfabetom (na Rougejevi razpredelnici), in tako dognal številne naličnosti s feničansko (ne pa s hieratsko) azbuko. Neolitska glozelščina utegne biti deblo, iz katerega so pognale sredozemske pisave. Sega pa v početek neolitika, ko je še tod živel severni jelen, prav dobro vrezan v glozelskih pomnikih, ko je človek pričenjal likati kamen, namesto da bi ga samo kalal. Glozelska pismena se torej ne dado razbrati, vsaj za zdaj ne. Vendar pa so kljub svoji neumljivosti zelo zanimiva, saj pričajo o izdelku poglavitnega človeškega izuma. Prazgodovina je zares izredna glede iznajdljivosti in človek je kazal že v početku ves svoj um. Remy de Gourmont je imel prav, razglasivši svoje načelo intelektualne stalnosti. H. V. vzoča, je bila s programom zelo zadovoljna in je subreti navdušeno ploskala. Tudi ostalo občinstvo je pevko pozdravljalo. Čim pa je kraljica zapustila dvorano, je nastal velik hrup. Poveljnik rumunske siguranze (t. j. policije) je planil pokonci in zahteval od pevke pojasnila, kako more biti tako drzna in peti v Rumuniji izzivalne madžarske pesmi. Nato je pristopil k prvemu goslaču ter ga oklofutal. Ciganovi tovariši pa, katerim je raditega dogodka zavrela kri v žilah, so vrnili policijskemu uradniku z deseterimi obrestmi: prijeli so ga, ga premlatili in potem, ko se mu je ohladila kri. vrgli na prosto. Orgije indijskega princa Indijska vlada stoji zopet pred neprijetno afero. Raziskovati mora namreč pritožbe svojih podložnikov, prebivalcev državice Idar. ki so poslali guvernerju v Bombayu peticijo, v kateri tožijo idarskega maharadžo Sira Daulata Singhija radi orgij, ki jih je uprizarjal s svojimi pivskimi tovariši in konkubi-nami v templju. Pritožbe se opirajo na zaprisežene izjave svečenikov, ki zatrjujejo, da je mahardža izpremenil glavni tempelj državice Idar v pravcato javno hišo. Bil je tako brezumen, da ni prirejal le plesov razgaljenih žensk, temveč je razdejal tudi kipe in slike bogov ter se je dal sam oboževati od Evinih hčera. Da pa bi kril stroške, katere si je nakopa-val s svojim razsipnim življenjem, je maharadža pritiskal svoje davkoplačevalce s štirikratnimi davki. Poleg tega je nepretrgoma zalezoval žene in hčere svojih podložnikov, kar je zanetilo v dušah prebivalstva tolik odpor, da zahtevajo red od bombayskega guvernerja. Buren incident v sedmo-graškem kopališču V sedmograškem kopališču Szovata se je primeril pred dnevi kaj mučen incident. Na zahtevo rumunske kraljice se je vršil koncert v dobrotvorne svrhe in na koncertu je nastopila operetna pri-madona lika Palmay. Ob spremstvu ciganske muzike je pela francoske, nemške in madžarske kuplete ter je zaključila svojo produkcijo s čardašem. Kraljica Marija, ki je bila osebno na- Izvrstno i Imenitno I Originalno! Kolosalno! To so besede, ki so se slišale pri včerajšnji nad vse uspeli premijeri pikantne veseloigre i«V Obrt3 ki poleti zelo dobro nese Na levi: Prodajalec ledenih pijač v Kairu; na desni: carigrajski limonadar. Poletje in komarji Letošnje vlažno poletje nam je poleg infekcijskih bolezni in številnih drugih nadlog prineslo tudi veliko število komarjev. Ponekod so se tako razmnožili, da delajo življenje ljudem skoro nemogoče. Niti velika mesta se jih ne morejo ubraniti. Komarji prodro celo v najbolj zavarovane prostore, ki leže daleč od močvirij in pikajo uboge nedolžne žrtve. Vsak človek ni v enaki meri občutljiv za komarjevo nadlego. Nekateri trpe več, drugi manj. Kakor rečeno pa povzročajo naval teh nadlegovalcev vremenske razmere, proti katerim je človek žal brez moči. Letošnje na komarjih bogato poletje je vzpodbodlo marsikaterega kemika, da je začel iskati sredstev za uničevanje te zalege pa tudi lekov zoper komarji pik. Sredstvo, ki bi bilo splošno učinkovito, pa se doslej ni našlo. Zato si ljudje pomagajo z zapiranjem oken pri nastopu somraka, drugi zopet izganjajo komarje s prepihom ali pa jih pobijejo s prti in cunjami. Vendar vse to skupaj ni posebno uspešno. Da, žrtve komarjev so šle tako daleč, da so začele v boju zoper komarje uporabljati tudi razprašilnike. Drugi zopet uporabljajo nageljevo olje. Vendar pa so najzanesljivejši leki, katere uporablja človek potem, ko je bil že opikan, salmijak, ocetnokisla glina ter mešanica glicerina, mentola in špirita. Bombni atentat na banko Iz Pittsburga poročajo, da se je v tamkajšnji Farmers Deposit and Sa-vings bank predstavil pri blagajni neki preprosto oblečen mož, ki se je izkazal pri blagajni s čekom ter zahteval od navzočega uradnika izplačilo 2000 dolarjev. Mož se je zdel uradniku sumljiv. Cek je bil namreč ponarejen, zato ga banka ni hotela vnovčiti. Ker ni bilo jasno, ali ima opraviti z zločincem ali norcem, je poklical blagajnik bližnjega stražnika, kateremu je velel možaka aretirati. Stražnik je hotel storiti svojo dolžnost, mož pa je v istem hipu vrgel na tla malo vrečo, v kateri je bil nek trd predmet in tega je sunil z nogo. Nastala je strašna eksplozija. Notranjščina zgradbe se je zrušila, bomba je odtrgala atentatorju glavo in poleg moža, ki je prinesel vrečo v banko, je usmrtila še eno osebo. Mnogo uradnikov in klijentov je bilo ranjenih, 20 jih je zadobilo težke poškodbe, nad 100 pa je bilo lahko ranjenih in opraskanih. Kakor je dognala poznejša preiskava kriminalne policije, je izvršil atentat norec, ki je pobegnil iz umobolnice. Nepojasnjeno pa je, kje je dobil eksplozivni nitroglicerin, s katerim je bila nabita bomba. Nova gibraltarska črepina Nekaj podrobnosti o letošnji osteo-loški najdbi. Tri metre globoko v zemlji je ležala lobanja v Gibraltarju (De-vil' s Tower). Ohranjen je le sprednji del glave, poleg nje pa kamenito orodje. Prva taka lobanja se je našla 1848. v Gibraltarju, pa ni zbudila posebne pažnje. Šele ko so leta 1856. izkopali v Ne-anderthalu na Pruskem docela slično z vsem okostjem, so učenjaki izprevi-deli, da imajo pred seboj svojevrstno človeško pleme, poslej imenovano ne-anderthalsko, pravzaprav bi se pravičneje nazivalo gibraltarsko. Po prvih dveh vzorcih so spravili na svetlo še Dvojna smola «Joj mene nesrečnika! Da moram pasti baš v vodo, ko ne znam plavati!« Prijubljeni Ronald Colman in elegantna Constance Talmadge so glavne osebe in vzrok burje smeha. — Bogate razkošne toalete. — Eleganma igra. — Fina režija. Predstave točno ob: 4., V26., '/28. in 9. uri. Krasna godba prvovrstnega umetniškega orkestra pri vseh predstavah. Prednaznanilo: Kova bomba, aovi veseli šlager-Mm. ELITNI KINO MATICA. Naludobnejši kino v L ubljani. Telefon 124. Moderna ventilacija. mnogo okostij istega tipa. Istovetnost je torej nedvomna. Izpočetka so izkopanino sicer imeli za ostanek po bolezni skaženega stvora. Veliko število enakih skeletov iz raznih krajev Evrope pa kaže na poseben rod, ki je že izumrl, oziroma se pogreznil v sledečih pasmah. Antropologi imajo sedaj besedo. X Novo lečenje hemofilije. Ko bi ruski carjevič danes še živel, bi car prav lahko odpustil z dvora skrivnostnega meniha Rasputina. ki je, kakor pripoveduje zgo* dovina, imel . valovne dolžine, ki se zmanjšuje od rdečega (0.75 mikrona) proti violetne-mu (0.40). Vidljivi šar oa je zgolj delček celotnega spektra, in sicer morda ne naj-znatnejši, saj Rentgenovi žarki n. pr. ležijo v ultravijoletnem pasu. Hertzevi valovi pa v intra-rdečem. število tresljajev se množi, čim više stopaš nad vijolično, manjša pa se pod rdečo barvo, v pokrajini velikih valovnih dolžin. Nastane torej vprašanje, je li mogoče fotografirati z nevidnimi žarku Za ul-travijoletno stran je pritrdilen odgovor na dlani, za infrardečo plat pa je treba svojevrstnih plošč. »Ortohroma-tične« plošče se pripravljajo z osobi-timi emulzijami (eozin, cianin, eritro-zin itd.) za neke barve, n. pr. rdečo ali zeleno, v nasprotju s »panhromatičnl-rni*, ki so občutljive za tri osnovne barve hkratu. Ko je Schumann odkril emulzije za ultravijoletne žarke zelo kratke valovne dolžine, so po raznih državah iskali kemične snovi, ki bi omogočila posnetke v infrardečem pasu. To se ie udejstvilo s kriptoclani-riom in neocianinom. A praktični pomen tega napredka? Spektrum je kontrola za moderne teorije o sestavi materije. Na njej je bodočnost vede. Vse kaže, da leži tu ključ do vsega našega znanja. Točni, jasni spektrogrami so torej potrebni tako v vidni kakor (morda še boli) v nevidni Dr. VVright (obsevatorij v LIcku) je primerjal dva snimka s planeta Marta, eden napravljen v običajni vijolični luči, drugi v infrardeči. Ta je imel da pogledam, kaj je novega tam doli. in sedem v kavarno in razgrnem liste predse. Listam, listam — nič. Sama borba za frank. Gnev in srd na Američane ln Angleže preveva te vrstice. No. hvala bogu. da nisem Američan! »Državljani, prispevajte, da se okrepi frank!« »Vlada se danes zjutraj zopet sestane, da se posvetuje o protiukrepih zaradi ponovnega padca franka.« — In frank pada, pada, da je groza. V vseh očeh okoli tebe ena sama skrb. V vseh pogledih prikrita mržnja do tujcev, ki te vprašujejo z nemo izzivalnostjo: Si ti sin bogataške zemlje? — Ne, prijatelj, sin siromašne zemlje, mu pravim pohlevno. Jaz vem, kaj je beda. A o Jugoslaviji — nič. Pač. tam na predzadnji strani dvoje notic z drobnim tiskom. »Padec druge Uzunovičeve vlade.«... »Kje!< kihne sosed poleg mene. »Ali bo tretja kaj boljša?« — Vsekakor, pravim jaz, ki sem patriot. — A tam — Kaj pa je to? si pravim in kri mi zalije obraz. »Sin znamenitega jugoslovansega državnika Pašiča obsojen zaradi klevetanja na denarno kazen in v zapor...< To je vse. Toda, vrag me vzemi, ali je potrebno, da se človek sramuje še v tujini? No, naposled, jaz menda nisem kriv. Že na vrtu pred palačo vas pozdravi njegov mišičasti Mislec, ki sed tam znatno manjši premer od onega: to se da razlagati zgolj z lomljenjem (difrak-cijo) kratkih valov. Dr. Wright domneva, da se vijolična podoba sklada brZ-kone z vnanjiml plastmi martovskega ozračja, medtem ko infrardeča slika predoč-uje talni obris te zvezde obhod-nice. Opravičen je torej zaključek, da je Mart istinito obdan z ovzdušjem, ki je bolj ali manj nasičeno s prahom aH vodnimi hlapi. Podrdeča svetloba namreč lahko prodira meglo. Takisto je možno zaslediti daljne podrobnosti, ki jih ne ujame prosto oko. To švojstvo so že izkoriščali v vojaške svrhe in tudi za zaščito ladij. Ako je v početku svetovnega spopada neki italijanski pustolovec trdil, da se bodo z infrardečo svetlobo dala porušiti vojna brodovja, je ironija usode sedaj ukrenila baš obratno. Povejmo pristašem neposredne koristi še to, da je z infrardečo fotografijo mogoče na enostaven način doseči na kinematografskem platnu čarobne nočne učinke. Potemtakem niso dela v laboratorijih vselej tako platonska in jalova, kakor se zdijo. E. G. opisi TRŽlC. Pouk na deški in dekliški meščanski šoli se prične šele 13. septembra ln ne, kakor je bilo v časopisih že objavljeno, 4. septembra. Z ozirom na ta odlok se bo vršilo vpisovanje za vse razrede v soboto dne 11. septembra od 8. do 13. v ravnatelievt pisarni. Razredni In ponavljalni izpiti pa bodo, kakor javljeno, v ponedeljek in torek, dne 30. in 31. avgusta. Ravnateljstvo. LITUA Zidanmoška podružnica SPD priredi dne 5. septembra svoj planinski dan. Izleti na Kum, na Lisco, oziroma poljubno. Nato sestop v Zidanem mostu, kier bo planinrka veselica. Ker je čisti dobiček namenjen za kočo na Lisci, vabi ii-tijska podružnica SPD svoje članstvo, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu bratske podružnice. — Tajnik. mrko strmeč predse v temno nerešlji« v os t Vsa njegova zunanjost izdihava koncentracijo, notranji napor. Mož, ki koraka, je tam in eden izmed kaleških meščanov. Stene v vestibulu in na stopnišču so prevlečene z gobelinL In nato se vam odpre polagoma vse življensko delo mojstrovo, ki je razstavljeno po teh dvoranah in skoro nepregledno v svoji mnogolični obilnosti. Soha Hugojeva, Puvisa de Chavannese, Shawova, Cle» menceaujeva je tam in brezbroj dru« gih. Parižani obstajajo zadivljeni pred Poljubom, mogočno učinkuje Železni vek, ki ga predstavlja simbolizirana si* la mladega moža, nič manj krepak ni askatski Janez Krstnik, ki zove z roko Mesio . . . Najsilnejši pa je vtis kipov v stari kapeli. To so spomeniki in skupine, ve» ličastne v svoji zasnovi, izgrajene v grandiozni nadnaravnosti. Polna vdane resignacije in neme ragike je znana in slavna skupina Kaleških meščanov. Kolika harmoničnost v tej raznolikosti obrazov in izrazov. To ni kip, ni sku« pina — to je cela bridka drama, izraze« na v kamnu. Razumljivo mi je, da je mogla inspirirati nemškega dramatika Georga KaiseTja za pisano dramo . . . Michelangeloskna sta kipa Senca in Prvi človek ali Adam. V resnici je za« snutku zadnjega kumoval Michelange« lo, ko je bil Rodin prvič v Rimu in v POLZELA. Za 29. t m. napovedana društvena prireditev Sokolskega društvi se je preložila na 36. septembra. — Odbor. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. V nedeljo, dne 15. t ra., smo Imeli pri nas Izredno lepo sokolsko slavnost z razvitjem prapora. Prekrasno vreme je privabilo mnogo prijateljev Sokolstva. Za koncertom godbe dravske divizije je sledila popoldne lepa povorka, nato pa ob običajnih ceremonijah razvitje v prisotnosti velike množice občinstva. Za tem Je bil nastop članov in članic ter naraščaja, ki so podali vse telovadne točke vzorno. Bodi Izrečena iskrena zahvala ter priznanje ge. kumi-ci Mili Trepečnikovi za njeno nadvse požrtvovalno delo, nadalje tudi vaditeljem (icam) telovadbe, posebej onim, ki so prispeval darove za prapor ta paviljone ter končno vsem udeležencem, ki so pripomogli h krasno uspeli prireditvi. Sokol Sokalska župa LJubljana. Po naroČilu starešinstva sokolske župe Split sporočamo vsem društvom, da je dovolilo ministrstvo »aobračaja 75 odst. popust na vožnji za vežbače in 50 odst. za ostalo članstvo. S tem je dana izredna prilika vsemu članstvu da potuje na naš lepi Jadran, ter da p*i» sostvuje razvitju župnega prapora, katero ga je poklonil kralj Aleksander I., ki se vrši dne 5. septembra v Splitu. Ob isti pri« liki se pa vrši tudi VII. sokolski zlet župe Split Nadalje sporočamo, da se vršita prednjački in prosvetni tečaj naše župe v poznejšem času, kar se bode vsem dru« štvom še podrobneje sporočilo. Isto se Je tudi preložilo razvitje prapora Sokola L na Taboru na poznejši čaa in se ne vrši dne 5. septembra t 1., kakor je bilo objavljeno. Zdravo) — 2upno starešinstvo. Pričetek šolskega leta Manjšinska šola za otroke nemške narod* nosti v Ljubljani se je preselila z Vrtače v prostore osnovne šole na Cojzovi cesti. Jesensko vpisovanje za šolsko leto bo dne 31. avgusta od 8. do 12. ure v L nadstropju. Na državni dvorazredni trgovski Mi v Ljubljani bodo ponavljalni in dodatni iz« piti 9., 10. in 11. septembra. Ure za posa« mezne predmete boao razglašene na deski pred ravnateljsko pisarno. Šolsko leto se prične 13. septembra s sv. mašo ob 9. uri v krizevniški cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredth. Redni pouk se prične 14. septembra ob 8. uri. Kdor ne bi prišel 13. septembra v šolo, se smatra, da je izstopil in se bo sprejelo na njegovo mesto drugega. Naknadno vpi« sovanje v I. deški in v U. letnik se bo vr« šilo 11. septembra ob 9. uri. Sprejemni iu pit za tiste, ki so se priglasili iz meščanske šole za I. letnik, pa izpita še niso delali, bo 11. septembra ob 10. dop. Ako ostane kakšen prostor v I. deškem ali dekliškem letniku prazen, bo naknadno vpisovanje in polaganje sprejemnega izpita 14. septembra ob 10. uri. Na l. drž. dekl. meščanski šoli v Ljubi j sj ni (Sv. Jakobu). Ponavljalni izpiti bodo dne 30. avgusta. V torek dne 31. avgusta izpiti privatistinj. Vpisovanje za vse razrede dne 1 in 2. septembra. Slovesna služba božja, h kateri morajo priti vse učenke, v soboto ob 8. uri v stolni cerkvi. V pondeljek, 6. septembra ob 8. uri redni pouk. Na drž. strokovni šoli za puškarstvo v Kranju bo vpisovanje učencev v L letnik kakor tudi dosedanjih učencev v II., III. in IV. letnik dne 10. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljski pisarni zavoda, dne 11. septembra ob 8. uri pa bodo sprejemni izpiti. Redni pouk se prične v torek dne 14. septembra ob 8. uri. Na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru bodo ponavljalni in dodatni izpiti 30. t m. od 8. ure dalje, izpiti za zasebne učenke v torek, 31. t. m. V I. razred se ne sprejo majo več učenke radi pomanjkanja prosto« ra. Vpisovanje učenk v ostale razrede od II. do IV. bo 1. septembra. Maša bo 2 sep» tembra, redni pouk pa se prične 3. septem« bra. IVO SOBLIl Zadnji val 1 z Bornim — Broširan Din SO-— *.a *waaDinS»- Nirob ii pri Ttskor. adr»ji t Ljubil aii, Prešernova ulica M FIorencL Najmogočnejša stvaritev Ro« dinova pa je zime njegov Balzac, ki stoji tam v zgornjem kotu kapele. Grob in skoro neobsekan stoji viliki pisatelj, zavit v svoj plašč. Glavo ima v ekstatični in cuvereni klubovalnosti vrženo nazaj, dolgi lasje mu v neredu padajo na plašč. V gibah plašča sije veter, vsa pojava pa diha nekaj divje moškega in samozavestnega, nekaj bujno neukrotljivega, nadčloveškega. Samo krog povešenih ust, se zdi, tre p«« če neka kakor velika človeška boleči« na. Ali pa je morda to porog, trpkost genija, ki je do dna izpregledal vso kla. vrno človeško tragikomedijo? . . . Da, Rodin je genij francoske rase, njegov daljni sorodnik pa je Balzac. Z očmi, ki se poslavljajo, hodim po mestu. Z eno nogo stojim oklevajoč že na poti, druga pa se šiloma trga in se ne more odtrgati stran. Kako čudno je to: deset, Slrinajst dni bivam v tem mestu In že so se iztegnile negove ti» palke po meni, zgrabile me in me ne izpustd več. To je skrivnost tega lepega mesta: prideš, tujec, vanj. in ne da ti stanovanja in bivališča, da ti — dom. Zato ne moreš odtod. Kakor v snu, sem hodil po teh ce« stah. A ta sen je bil več nego bdenje. Zakaj, gledale niso samo telesne oči, gledala je duša. (Nadaljevanje sledi) Knjigoveznica K. T. D. drtalnica In tvorniea posltvnih knjig LJUBLJANA, Kopitarjeva uL 1/11. _ t priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih saida-konti.štrac, journalov Itd. lastnega Izdelka Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke Itd. 44 4 L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni tre 18 izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo' Zaloga sprehajalnih palto Sari dataikl u nanovo oraobiateio. DuoKolesa, ilvcine ln pisalne M ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete sa popra«! ia v mehanični delavnici Ljubljana Slomfikova ulica 6 M. Marušič. Mehanična delavnica v autc garaži. 182 • (4 sedežni manjši tip) :-: proti gotovini :-: § Ponudbe z navedbo najskrajnejše cene in tipa pod .Trgovec1 na oglasni oddelek .Jutra*. Najstare ša parke-arska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA,'Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parKet, hrastovih in bukovih deščic. Popravila in struženje starih podov Delo solidno 189 Cene zmerne. L. K. Steiner & Co. sploino tesarstvo Ljubljana. Jsrsnova ulloa IS. Prevzemajo se vsa v to stroko »padajoča dela po danih in lastnih načrtih po najnižilb cenah. 156 mm BBBBBBB t*V I * ■* samo prvovrstne moči se Iščejo. Ponudbe pod »Prvorazredna Sila K-381" na ,Interre«lam d d.. Zagreb, 6251 Stxossmayerova ulica 6" BBBBBBg l&čemo za tamošnje okrožje .OFFICIAL DAELER" Udoben posel s pisalne mize. Biez strokovnega znania. Znanje nemškega iezika potrebno Dohodek 100-150 dolar ev mesečno tudi kot postranski posel. Vprašanja pod ,FORDbY>TEM 190' na oglasni zavod Interreklam d. dn Zagreb 1-78, Strossmayerova ulica 6. Najpopolnejši $foewer Šivalni stroji za šivilje, krojače ln čevljarje tei za vsak dom. Preden (i nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulloa 8/1. Hrezolsčen pouk 1S-l(tna garancija Telefon št 980. NAZNANILO PRESELITVE. LEOPOLD KNEZ, trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Radovljici, je preselil svojo trgovino iz Oton Homanove hiše štev. 46 v lastno hišo štev. 45. po domače pri Primožu v Radovljici. Cenj. odjemalcem se zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se najtopleje priporočam za nadaljno cenj. naklonjenost oa Z odličnim spoštovanjem Leopold Knez. r" Šolske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne Sole se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge, LJubljana, Prešernova ulica štev. 54. (Nasproti slavne pošte). IZVRittJFTHKAftiKAOElAVVfAKtHVOilS HIINHČER URADSE TISkOVISE CE\ŠHE KUVERTE RAČUSE HRASttAE IKZADRUŽ: *E K\JIZICE*OftOČ\A\A2NA.MLAVABh IA CIRKULARJE VITOPAHE f TIŠCETE MRt TVAlKA+iAlNAMtAlAVITKE i ČASOPISE IMiA V THKARfKO iTPOKO i PADAJOČ* DELAOKUiSO IS CE NO 4 4 NAROČILA fPftfJFM4TUW '\AfiOO\A KNJfCAP** PRfifRWVAUi/fA tTEMLKA 7 E L e F O N ' JTEV • JOfl Oevre Richter Frich: Rdeča megla 24| Roman. Zdelo se je, da je našel čoln edino točko na otoku; ki je obetala nekaj zaščite. Valovi so divjali na vseh straneh, samo ladjica je ležala v zatišju, Iger sta imela vihar in voda nekoliko mani moči. Mož pri krmilu je naglo vstal s svojega mesta. V težki oljnati obleki, ki jo je imel na sebi, je brez pomišljanja skočil v vodo ln dospel plavaje na kopno. XXVIII. Rešitelj. Voda je še curljala z drznega plavalca, ko je stopal proti koči, ne meneč se za burjo in valove. V njegovi duši ni bilo nikakega dvoma več. Odprl je vrata. Izprva ni videl prav ničesar. Počasi se je navadil polumraka in je spoznal, da prebiva v koči človek. Nato mu je palo oko na spečo postavo v postelji. Zagledal je mrliškobledo lice in obilico nepočesanih las, ki so se usipali preko grdega starega islandskega jopiča. Pa ne da bi bilo prepozno? Dotaknil se je belega čela nezavestne devojke ter jo prijel za drobno zapestje, ki je viselo iz širokega rokava. Tedajci je odprla oči. Prišlec jo je takoj spoznal po »Mun-seyevi< sliki. »Kako se imate?« je vprašal mirno. »Ste li bolni? AH vas muči glad?« »Ne,« je odgovorila z glasom, ki se ga je sama ustrašila, čeprav je bila-vajena njegovega zvoka. »Zdi se mi le, da imam zlomljeno nogo. Veter me je podrl na tla, ko sem splezala na vrh otoka.« »Nu, potem je toliko bolje, da sem zdravnik,« je odgovoril, od-lagaje nepremočljivo odelo. »Toda preden pogledava nogo, morava poskrbeti za toploto. Nič kaj zdravo ni, da ležite tu v mokri obleki. Imate li kaj s seboj, da se preoblečete?« »Ne.« Evy se je poizkusila nasmehniti. »Zastran damske garderobe ni bilo v tej koči nič ukrenjenega. Zelo raztrgana sem, povem vam kar po pravici Ali ste mi morda prinesli kaj obleke? Kakor vidim, ste prišli z mojim čolnom.« »Na to nisem mislil,« je dejal, spretno polagaje drva na ogenj. »Priznati moram, da nisem bil niti gotov, ali vas najdem. Vaš izvrstni motorni čoln sem dobil od vašega odvetnika, da bi se poizkusilo vse, kar je bilo še mogoče. A znajte, da vas imajo že davno za mrtvo. Vaše posmrtnice lež6 na »Esperanzi«. Cital sem jih z velikim zanimanjem.« Oprla se je na komolce, da bi ga bolje videla. Ouenj je pravkar vzplapolal in njegov krepki profil se je ostro odražal od rdečega sija. Čuden človek je bil. Njegova pojava v tesni kakijastj obleki se je zdela devojki nenavadno izrazita. Lep ni bil videti, a vsekakor je bil človek, na katerega s§ je smela zanesti In v koči je postalo zdajci tako svetlo in udobno. Tuji mož je očividno razumel svoj posel. Plameni so naglo lizali po smolnatih kladah in njihovo prasketanje je zbujalo v Evy neizrekljivo prijetne občutke. Tujec pri ognjišču se je vzravnal. »Oglejva si zdaj nogo,« je rekel odločno in stopil k postelji. Vsa kri ji je udarila v lice. Nogo, da... Teh nekaj minut vobče ni mislila na bolečine. Toda Evy Westinghouse bi bila rajši umrla, kakor da bi pokazala tujcu svojo svileno nogavico, ki je bila tako strašno umazana in raztrgana. Iu kakšna je morala biti šele noga! •Oh, saj ni nič hudega,« je dejala, vlekoč odejo nase. Ostro jo je pogledal. Se nikoli ni videl ničesar, kar bi bilo podobno tem sinjim očem. »Nezmisel,« je rekel kratko. »Po tolikih težavah sem vas končno našel; zdaj moram skrbeti za vaše zdravje. Katera noga je, leva ali desna?« Tako govofeč je brez ceremonij odgrnil odejo. Evy se je zganila, kakor da se hoče braniti. Nato je vzdihnila in spustila glavo nazaj. »Leva,« je zamrmrala. »Zelo me boli.« Prijel jo je za bolno nogo ter ji sezul nogavico. Kako oprezen in previden je bil! Samo da ne bi bilo te grde, luknjaste nogavice...! Uganil je njene misli »Za damo vaše družbe mora biti res neprijetno, ako ji nestane nogavic,« je dejal. »Poznam ta občutek iz lastne izkušnje. V Guyan-skih močvarah sem hodil nekoč cel mesec dni v enih nogavicah. Razpadle so mi na nogah, do poslednje nitke. A dajte, povejte, kako vam teknejo te konserve? Stavangerske so, kakor vidim.« Negotovo ga je pogledala. Ali Se je hotel morda norčevati iz nje? Toda njegov veliki umni obraz je bil povsem resen. »Izvrstne so,< e odgovorila. »Kadar se vrnem domov, jih uvedem v svojo kuhinjo. Grah, nasoljeno meso in svinjina so najboljše jedi, kar jih poznam.- »In kako se vam je godilo? Ali niste bili bolni?« »Ne. Ko sem prišla na kopno, sem bila zelo utrujena, toda opomogla sem si prav kmalu.« »Malo je dam, ki bi se mogle primerjati z vami.« Tako govore, ji je podrgnil bolno nogo. Stisnila je zobe, da bi utajila bolečino, ki jo je zaskelela \ gležnju. »Boli,« je rekel on, »toda poškodba ni resna. Čez pet, šest dn. ne boste čutili ničesar več. Jutri zjutraj ali morda še to noč se odpeljemo v Louisburg na Novi Škotski.« Pekarijo dobro idočo, z dnevnim prometom 1000 Din oddam tistemu, ki kopi ves Inventar. — Franc Hudika, Ljubno, Savinska dolina. 24571 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5*—n Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjil znesek Din W-v Šivat na dom hodi izurjena šivilja perilo ln obleke. Gre tudi na de-lelo k boljšim druiinam. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra.. 24627 Fina šivilja gre šivat na dom fino in navadno delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra»-_^ cioae Šoferja i takojšnjim (ali pa 5. sep.) nastopom za trgovska potovanja rabim. Le trenil, popolnoma zanesljivi. pridni 'a po mogočnosti izučem mehaniki naj pošljejo ponudbe i nainako zahtev (stan to hrana v hiSi) na Aloma Company, Ljubljana pod Šifro »Šofer*. 24589 2 korespondentinji eno i perfektnlm znanjem hrvaščine in nemščine1 drugo perfektno v nemščini — ob« itenopiski — išče velika tvrdka v Somboru za takojšen nastop. Ponudbe t referencami pod »Mare 76» ca oglasni oddelek »Jutra* Spretni prodajalci za masni predmet — zaslužek do 200 Din dnevno — ki razpolagajo s kavcijo 200 Din, naj 6« javijo takoj v uradu velesejma. 24713 Tapetn. vajenca sprejme proti takojšnji plaži Eudolf Eadovan, Krekov trg 7. 24706 3—4 zastopnike agilne, proti provziji in fiksni plači rabi kemično podjetje »Vefra.n», Moravče. 24702 Črkoslikarja popolnoma samostojnega sprejme takoj v stalno službo proti dobri plači Ivan Rubinič, sobo in pismoslikar, Sušak. 24712 Kuharico pomožno, za boljši hotel v Mariboru sprejmem takoj. Kaslov v upravi .Jutra* v Maribora. 2*546 Trg. sotrudnika sprejmem kot samostojnega vodjo trgovine • Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. — Prednost imajo vojaSčine prosti, neoženje-ni ter da jim Je okolica Kranja znana. — Pogoji: prosto stanovanje, mesto plače provizija od prometa, ta vložiti je kavcijo u go.ooo Din Ponudbena oglasni oddelek »Jutra* pod •Vodja melane trgovine«. 24025 Vajenca »prejme I. Kralj, sedlar v Železnikih. 24568 Potnika ■ stalno mesečno plačo in dnevnicami Bče večja za-varovainica za Slovenijo. Predpogoj: popolna verzi; ranost v zavarovalni stroki — Iščejo ie tud! provizijski zastopniki za vse kraje v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Zavarovalnica 150». 24617 Učenko sprejmem v knjigarno. Javiti se je v Matični knjigami, Kongresni trg — dnevno med 8.—12. in 2.—6. uro. 24611 2 dobra pleskar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Oražen & Jančar. 24667 Vajenca za konfekcijsko in modno trgovino, primerne starosti in • predpisano Šolsko izobrazbo ter veseljem do trgovine, sprejme večja konfekcijska in modna trgovina v Ljubljani. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod trgovina 71». 24671 Brivskega pomočnika prvovrstnega, sprejme s 15. septembrom ali po dogovoru R. Grobelnik, gledališki frizer, za dame in gospode, Celje, Glavni trg. 24703 Strojnik in ključavničar z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče službo-Dopise na oglasni oddelek ♦Jutra, pod »Marljiv 31». 24675 Sodar Bamustojen, vesten in trezen, išče službe za takoj. Naslov v oglasnem oddelli , ugodno nakup. Naslov: »Maratao, Maribor, Botovški trg 4. 24545 Jabolčne divjake enoletne, 1 zbor, -Ima več tisoč naprodaj Peter Bibič, posestnik v . Vojniku. — Oddaja sredi oktobra, cena po dogovoru. 24399 Polovnjake in male sode, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodani. Celje, Kralja Petra cesta St. 20. 23943 Bukova drva suna, metrska' kupujem vsaki množini Ponudbe oa H. Seisera M K. Ugovizza-Friuli. ltalia 206 Slamoreznico srednje velikosti, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod »Slamoreznica 500». 24494 Stanovanje kompletno obstoječe lz < do 6 sob vzamem v najem za dobo 2—6 let Plačam event tudi naprej Pred-no-t imajo lepa stanovanja v Ljubljani Posredovalci •iobe orovizijo Pooudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra, pod »Stanovanje 9» Opremljeno sobo a posebnim vhodom išče solidna in ves dan odsotna uradnica za takoj v centru mesu. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutru pod šifro »Primorka 35». 24635 Dijakinjo ali gdč. iz dobre rodbine sprejmem na stanovanje ln hrano. Klavir in kopalnica na razpolago. — Nsslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24660 Dva dijaka sprejmem blizu realke in obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 24412 šscesc Gospodična ki zna dobro šivati, želi mesta v trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24596 Železninar mljaša moč, vojaščine prost, veSS slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, z daljšo prakso, išče službe Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Samostojen prodajalec 55». 24466 Bivši orožnik mlad in vsestransko zanesljiv, išče službo sluge, gozdnega ali nočnega čuvaja. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Triglav*. 24686 Šivilja išče službo kot pomočnica pri Šivilji, kjer M imela stanovanje. Ima svoj stroj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 24692 Ekonom b prvovrstnimi spričevali in daljšo prakso, želi menjati službo do 15. septembra. — Govori in piše slovensko, nemško, srbohrvatsko in Italijansko. — Vstopi tudi kot praktikant k lesni industriji Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 24708 Orožniški narednik vpokojen, želi službo kot skladiščnik, vratar ali kaj sličnega. — Cenj. ponudbe pod šifro »Zanesljiv 386» na oglasni oddelek «Jutra» 24411 Krojač Seli dobiti stalno mesto kot mojster ali prikrojevalec v ali poleg manufakture. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23776 Vzgojiteljica vešča francoskega jezika, iSče mesta za dopoldanske ure. Pismene ponudbe pod »Francoščina 2» na oglasni oddelek »Jutra*. 24682 Prodajalka mešane stroke, z enoletno prakso ter dobrimi spričevali, želi mesta v trgovini, najraje na štajerskem. — Učenka močna in zdrava, išče mesta v trgovini z učno dobo event. tudi 4 leta. Cenjene ponudbe pod »Gizela 48» na oglasni oddelek »Jutra*. 24642 Stenografinja (pri tekmi druga) in hitra strojepiska, išče mesto prak-tikantinje v kaki fflsarni. Gre tudi brezplačno. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stenografija 26*. 24638 Gaterist za polnojarmenik in vene-cijanko, vešč bi-usač, išče primernega mesta. Ima večletno prakso v rezanju trdega in mehkega lesa ter vajen vseh žagarskih popravil. Zaposlen je bil na velikih žagah v Siovenijl in Bosni. Pismene ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod »izurjen frigovodja*. 24709 Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Marchlotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra 30. 184 Pletilko ifisrjeno vseh del sprejmem takoj ▼ stalno delo. Na-slov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24556 Vajenca ta pekovsko obrt Matevž SorO, Ziri stop po dogovoru. Mesarskega vajenca ■prejme Josip Jeeih, Medvode. ««* Službo sluge v trgovini, tovarni ali kjerkoli, bodici v Ljubljani, na Dolenjskem ali Štajerskem, želi popolnoma trezen in zanesljiv starejši moSki — zaradi opustitve obrti. Naslov v oglasnem, oddelku ♦Jutra*. 24630 Absolvent trg. tečaja, z znanjem knjigovodstva, strojepisja, stenografije to vseh pisarniških del, veji slovenščine, srbohrvaščine, nemščine to deloma Italijanščine, i i č e mesto prakttkanta pri večjem* trg. podjetju v Ljubljani, brezplačno. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek Steklena strešna opeka a zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. t Ljubljani. 100 Omara in postelja poceni naprodaj Poizve se: Stara pravda št. S/H, samo dopoldne 24381 Deske 40 mm, 4 m od 16—<0 cm smreka 25 m«. Letve 25 X 45 mm 4 m 15 m* prodani naloženo vagon, postaja na avstrijski meji Ponudbe z navedbo cene ca oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Les 3*. 24403 Železno blagajno dobro ohranjeno, proda V. Okorn. Višnja gora. 24643 Kolo se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jhitra*. 24678 Veliko zbirko znamk ugodno prodam. Naslov v oglsanem oddelku »Jutra*. 2467« Avto Lauring Klemen, 12/14 HP, v popolnoma dobrem stanju, ceno proda Jos. Prus- nik, Kamnik. 24505 Trenirnl stroj za kolesarje ceno prod* Breskvsr, ključavničar, Sv. Petra nasip 25. 24639 Harmonij krasen in dobro ohranjen (5 reg.), daljnogled, 95 cm dolg, 1 aparat 18 X 24, vse v prav dobrem stanju, se proda. — Naslov to cena v oglasnem oddelku »Jutra*. 24833 Motorno kolo s priklopnim vozom, znamke B. S. A., Suppersport 2 in tri četrt HP, v jako dobrem stanju ugodno proda Ivan Kopač, mehanična delavnica in avtogaraža — Ljubljana. Bleiweisova e. St. 52. 24586 Avto znamke ♦Benault*, 2sedež-nega, 6 HP, krasno ohranjenega prodam. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24565 Motorno kolo BSA 3/5 HP, skoraj nov, i razsvetljavo, se poceni proda. Pojasnila daje ln ogleda M pri S. Kenda, pod zastopnik BSA motoc., Maribor, Tat-tenbachova 19. 24468 Zvon dobro ohranjen, iz L 1876., katerega je uredil to izdajal i Stritar na Dunaju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. Anatomično knjigo izredno zanimive vsebine s slikami (Die Gestalt des Menschen) in kompletno risalno orodje »Jutra* pod »Vesten 200*. I prodam. Studentovska ulica 24666 1 št. U/I. 24687 Smrekov gozd ca. 85 ha, lep, zaraščen, kjer je najstarejši nasad star 43 let in najmlajši 33 let, se proda. Gozd se nahaja pol ure od St. Janžs sa Dolenjskem to 1 to pol ure od Radeč. — Proda se tudi lahka, napol krita kočija ki je še prav dobro ohranjena. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 24648 Sveže slive prešne, namizna jabolka, krompir, hmeljevke, dobavljam po konkurenčnih cenah. Vprašanja na oglasni oddelek ♦Jutra* pod ♦Izkušen trgovec 97*: 24397 Jabolka drugo sadje to deželne pridelke prodam, ozir. Iščem večjo tvrdko, za katero bi isto nakupoval. Ponudbe na upravo ♦Jutra* v Mariboru pod »Trgovec Da deželi*. 24717 Hišo s trgovino, dobro mesto — 90.000 Din enodružinsko hišo useljivih 6 »ob, 125.000 Din proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica štev. 19 , 24566 Tovarno vpeljano, s vsemi stroji opremljeno, za izdelovanje parketov to pohištva, vse v dobrem stanju, prodam. — Obrat deluje z močnim vodnim pogonom ter se nahaja v lepem kraju Sav. doline. Natančnejša pojasnila daje podružnico Jutra v Celju. --- Hišo v Zasipu št 22 pošta Bled, prodam. Hiša ima 4 sobe, vodovod, električno razsvetljavo, lep sadni vrt in vrt za zelenjavo; krita je z opeko. Poleg sta dva hleva ln srenjske pravice. Cena 40.000 Din. Pojasnila daje Jožef Zupan, Kranjska gora št. 81, Gorenjsko. 24652 Vila v trgu, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, gospodarskim poslopjem. sadonosnik, 3 orale njtv travnik, gozd. kompl. pohištvo to za 90 sodov Nižješolca (realca) sprejmem k petošolcu kot sostanovalca. Hrana dobra, nadzorstvo strogo, pomoč pri učenju. Naslov v oglae-uem oddelku »Jutra*. 24582 Na hrano dobro in okusno, domačo sprejmem 2—3 osebe. — Breznik, Martina cesta 26. 24409 Opremljeno sobo čisto in zračno, z elektr. razsvetljavo, oddam v Tavčarjevi (Sodni) ulict — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24608 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava. V bližini je realka ln tehnična šola. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Sobo v vili oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24672 2 dijaka sprejmem v dobro domačo oskrbo pod dobrim nadzorstvom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24662 Opremljeno sobo lepo, oddam v vili v Zamikov! ulici 9/IL 24650 Dva dijaka sprejmem na hrano to stanovanje v lepo zračno sobo v Novem Vodmatu št. es. 24714 Oddam stanovanje S »ob, kopalnice bi kuhinje, oddaljeno 8 minut od glavne pošte, za takojšnjo vselitev. Ponudbe pod »Enoletna najemnina 44* na ogl. oddelek ♦Jutra*. '21644 Soba s kuhinjo lepo opremljena, so odda Istotam naprodaj 2 krasna oleandra Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24661 Naznanilo preselitve! Cenj. občnsUu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovine iz Brega St. 20 na Stari trg št. 6 (dosedaj trgovina Piškur) Cenj odiemalcem zagotavljam točno io solidno postrežbo v vsakem oziru. 6244 Se priDoroča Alfonz Miheliii. Dijaka srednješolca sprejme boljša rodbina v popolno oskrbo. Vrt, klavir, nemška kon-verzacija. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24659 Profesorica glasbe iSče s 1. oktobrom opremljeno sobo i posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod šifro »Cisto 58*. 24658 Dijaka sprejme majhna družina višjega uradnika. Klavir, vrt, po mož pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku c Jutra*. 24654 2 dijakinji sprejme na hrano in stanovanje uradniška rodbina. — Električna razsvetljava, klavir, ev. Inštrukcije v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24000 Opremljeno sobo veliko, z 2 posteljama, oddam na Selu St. 38/1, levo. 24681 Sobo s prostim vhodom, oddam enemu ali dvema gospodoma v bližini Tabora. Na. slov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24697 naprodaj lovi ca ta- vega lei za 55.000 Din. Polo koj plačljiva. Stanovanje takoj prosto. Ponudbe na: Alojzij Jevšenjak, Ptujska gora 13. 24716 Šivalni stroj nov, stensko uro ln briljan-ten prstan prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24726 Bukova drva suha. kupuje «Hiri ja», Ljubljana, Kralja Petra trg št 8. 24602 Kože polhovke, krtove to vseh vrst divjih a vali kupuj« D. Z d r a v I i v LJubljani, Florijanska ulica štev 0. 21601 Viakovrita« zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, Juvellr Ljubljana Wolfev» uL J. Dinamo stroj za enosmerni tok, 220 voltov, S—6 KW, kupim. — Ponudbe z označbo tvornice. številom obratov na minuto. naj se pošljejo na oglasni oddelek ♦Jutra* pod 24527 Manufakturno trgovino dobro vpeljano, v sredini mesta prodam. Plačilni pogoji ugodni ter lokal in inventar takoj ves na razpolago. Naslov v oglasnem oddelka ♦Jutra*. 24606 500 Din nagrade onemu, ki preskrbi na prometnem kraju primeren lokal sa vinotoč, po mogočnosti s stanovanjem. Ponudbe u oglasni oddelek ♦Jutra* pod ♦Vinotoč 74». 24674 Brivski salon dobro vpeljan, M radi preselitve ped zelo ugodnimi pogoji proda. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra* pod »Brivski salon 29*. Dijakinja išče stanovanje z zajtrkom. Lahko inStruira učenke meščanskih razredov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ♦Učiteljiščnica 68». Dva dijaka prvo- to drugošolca sprejmem v centru mesta v popolno oskrbo Elektr. luč, zadostna in teča hrana ter zračno stanovanje za 600 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek ♦Jutra*. 24673 Dijakinjo sprejmem na hrano ic v popolno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 24641 2 manjši sobici oddam 2 mirnima gospodoma aH gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24670 Stanovanje Oddam prazno sobo s souporabo kuhinje, ev. stanovanje z 2 sobama, proti primerni odškodnini ali brez-obrestnemu posojilu. — Pod ♦Rožlitši* na oglasni oddelek »Jutra*. 24680 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu ali dijaku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24502 Gostilno na deželi oddam samski osebi z osebno pravico v najem, katera lahko opravlja tudi drugo obrt. (Šivilja, krojač sli čevljar). Inventar na razpolago. najemnina nizka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ugodna prili Jutra* pod ka 123*. 24704 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24554 Kuhinjo la sobo v Novem Vodmatu oddam tistemu, ki posodi 10X00 Din. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Stanovanje 87*. 24637 Stanovanje 2 sobama to kuhinjo, v sovi hiši, 5 minut od cestne železnice, dobi tisti, ki Ker so me oančne zveze disgustirale, iščem za svojo monopolno trgovino zasebni kredit do 50.000 Din Delam bre zrizika in obrnem kapital 4—Škrat na le-to, zato zamorem obrestovati kredit s 20—25 % — Varnost v ročni zastavi monopolnega blaga in v prvovrstnem poro&vu. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* v. Mariboru pod ♦Monopolno blago». 24610 m Stanovanje 2 opremljeni ali prazni sobi s kuhinjo ali brez, iščem s 1. oktobrom Ponudbe na: Jožica dr. Hočevar, Bled I. 24724 1—2 opremljeni sobi s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo — po možnosti tudi s prazno sobo aH skladiščem poleg, iščem. Ponudbe pod »Sigurno* na oglasni oddelek »Jutra*. 24787 Dva gospoda sprejmem takoj na hrano in »tanovanje v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24710 Sobo posebnim vhodom takoj oddam gospodu ali gospodični v Šiški. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24711 6—10.000 Din mesečno zaslužijo in dame, ki so te di ■ privatnimi odjemalci — s prevzemom dunajskega zastopstva za neki modni predmet. Pojasnila daje med L—8. uro Wegner v hotelu »Union*. 24620 6—10.000 Din mesečno zaslužijo gospodje in dame, ki so ie defali t privatnimi, strankami kup čije s kakšnimi predmeti. i prevzetjem dunajskega zastopstva za neki modni predmet. Pojasnila od i.—3. ure daje W e g n e r. hotel »Union*, soba it. 99. 24620 :xmrxoxnxioDG Tajnik s potrebno šolsko naobrazbo in dobrimi referencami ■e sprejme pri Gremijn trgovcev v Celju. V ponudbi je natančno navesti dosedanje službovanje in priložiti prepis vseh šolskih m službenih spričeval. 6237 I H.IIII 1X1 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24384 Več dijakov sprejmem na stanovanje in hrano v bližini gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. Opremljeno sobico lepo ln čisto, s posebnim vhodom, išče mlad uradnik, čez dss odsoten Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ♦Soliden-stalen*. 24699 2—3 dijake sprejmem na stanovanje in hrano v bližini realke, oz. obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24700 Majhno sobico z elektr. razsvetljavo oddam dijaku ali dijakinji s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24691 Dva gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje In brano. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24683 Gospod se sprejme na stanovanje. Naslov r oglasnem oddelku ♦J*n>. 24651 30—40.000 Din posojila išče trgovec, ali pa sprejme družabnika — event. proda hišo, posestvo Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovska hiša*. Nace, šoL upr. Dvignite nemudoma pismo. 24593 Lasten dom št. 36 Dvignite nemudoma pismo. 24592 Žena v življenju varana, stara 30 let, čedne zunanjosti, z nekaj premoženja, si želi mirnega doma pri starejšem gospodu 45—56 let, dobre-premoženjem. hi mu opora v gospodinjstvu in postrežbi. Sliko in natančne pogoje na oglasni oddelek ♦Jutra* pod »Srečnejša bodočnost*. 24472 Pohorje, Besnost 15, Rolf 17, Besna kupčija. Razočarana 59, Resna bodočnost. Serija 47, Sorodna duša 40, Srečen zakon 1926, Samee 42, Srednja 25, Sreča 46, Soliden 27, 1. september 1926, Stanovanje konfort. Soba 37, Sodarski vajenec. Sigurnost, Sigurni kapital, Samostojna 75, Samostojna moč 3620, Skladišče, Samostojen žagovodja, Srečna jesen 26, Stanovanj« takoj 62, Srečna bodočnost 87, Štajersko, Šofer 14. Trgov-ka 15, Takoj 86. Takoj 64, Trgovina južna Srbija, Taka! 62. Takoj 11, Trami 60, Takoj 50. Trgovina e3. Trst Trgovec, Udobno 4, ■ Učenka 59. Uradnik 23, Ugodnost 21, Vestnost. Vrnitev zajamčena 45, Volk 91, Vjer-na 56, Zmotna is pridna. Zobotrebci, Zdrava, Zmoten 5, 24.389, 2583, 833, 24, 852, 24263, 105.000, 47. Seznaniti v svrho ženitve z gospodično, prijazno in resno, v starosti 18—24 let, ki hi imela veseljs do pekovske obrti. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tajnost zajamčena 32*. 24632 Restaurant «AUe Viole« Trieste, Via Q. Carduccl 7 priporoča Izborilo domačo kuhinjo, izbiro rib. izborila vina: terana, tstrijana, fri-julca, Vipavca, chianti — Lastnik: Franceschini i Al-legretto. 200 Hotel Central, Bled novo renoviran, tik jezera. Avtomobilistom in vsem izletnikom, ki »e skličejo na današnjo anonco, znaten popust pri tobah in restavraciji. Avtogaraža. 24647 Krpanje vsake vrsta perila in noga-vte se Izvršuje točno, dobro ln najceneje v Skofji ulici 13, pritličje. 24621 Dijaku ali drugemu gospodu oddam majhno, zračno in pri-prosto sobico z vso oskrbo. Istotam se proda železen štedilnik še dobro ohranjen. Bližina gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 246SS Trgovec na najbolj prometni točki na deželi želi kupovat seno in slamo Gosli poučuje bivSi učitelj konservatorija Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24587 Pianino prvovrsten, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24529 Opremljeno sobo ... zračno, oddam v sredini posodi 15.000 Din. Dopise ; mesta 2 gospodom ali za-ua oglasni oddelek ♦Jutra* i koskemu paru brez otrok, pod šifro »Leto zastonj 36* j Naslov v oglasnem oddelku 24636 I »Jutra*. «648 Tonček! Vrni se — meni je di Ivanka. V oglasnem oddelku «Jutra» naj se dvignejo sledeča pisma A. B. 2, Akademik 9, Ana-lisa, Agentura, Aparat 7, Bukovina 3000, - Brezhibno, Boljša bodočnost 150, Blizu sodnije 38, Bukova drva, Boljta bodočost, Cel dan odsoten. Dekle za vse. Daljnogled, Dobro idoča gostilna, Din 10.000 takoj. Dom 77, Delnice 154, Dobro vpeljan, Dobra prilika, Dobro posestvo. Do 100 vagonov, Koto 7, Frizi 6, Gahu 100, Garancija 100. Hišica 71, I B., Izkušen trgovec 97, Kuharica 24, Kontoristisja 53. Kavcija »1, Lepa bodočnost 87, Ločena, Ljubljana 32, Mirna 100. Marljiv 81. Marljiv 37, Mirna 19, Mlin, Marljiv In vest«n 22024. Mi-rea stanovalec. Nujno 314, Najemnina takoj 44. Osamljena n. Oreh 3000, Oktober 76, Okrogljice, Obrtnik aE posestnik,. Orjunaš ali Sokol, Oskrba 2. Prvovrsten 85, PoSfena' 63, Preprosta, Plačiic Priden nizar S7. Plavp.' . 26. Periferija.48, Prider, ;-,:^pošten 98, Planino 46. Po . Rožnikom, Prid. sa 15, Pridna tt, Posestvo Vijolino ugodno prodam. Naslov dnevni ali konkurenčni ceni Nakupim tudi do 3 vagone češpelj za kuho v svojem okolišu, proti proviziji. Le reene ponudbe b pogoji na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cTrajna kupčija 5». 24705 -i ■ t . i Izgubljena je bila oglasnem oddelku .Jut™, j visoloSolsk, legitimacija z, i polovično vožnjo ua ime Župančič. Najditelj naj jo blagovoli oddati univerzitetnem vratarju. 24065 «Jutrov» roman LUCIFEU katerega .kozinskoi oapeta vsebina prepleten« . lan-tastičuimi taplelli.jt >1 začetka d. Ecn.*» ki urina-dajo aavmš«nemc (itat*4jn t tntar«*»antnim -azootn-vanjem ml hit predene fcenja. k mu že »ledi razočaranje to konsternarija :: toret presenečenj* tako da -o čitat-elji Q«.»trpnL priča covali vsako oadaljevanjr romana i. iztel is te do riva or upravi .Jutra* » Ljuhlianl Vsi ki so ga čitab in oni ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! v-aana 4.», 16 Du Hrotiran* ga tf Dir Lovskega psa nemšk. kratkodlakega pti-čarja ♦Bev* po ugodni ceni prodam Maribor, Tatten-bahova ulca 23 24624 Lep volčji pes zvest spremljevalec in dober čuvaj, star lo mesecev naprodaj pri šol. upravitelju v Krtini, p. Dob pri Domžalah. 24486 Samo enkrat prilika Za novi izum patenta štev. 8156 v Beogradu iščem družabnika z veseljem do proizvajanja tega redkega patenta s potrebnim kapitalom za začetek. Lahko se tudi najboljšemu ponu lniku proda. — Vsa pojasnila daje Prane Korošec, Selnica ob Dravi nad Mariborom. Pa. tent se ogleda lahko vsak dan v Selnici štev. 5 — Ozira se samo na resns ponudnik«. 24715 Urejuje Frane Puc, Izdaja7 z* Konzorcij «Jutta» Adoll Ribnikaz. Z* Narodno tiskarno dd. kot tiskarn«rja Fran Jezeriek. Za maentni del je odgovoren Alojzij Novak. V* « Ljubljani-