Čudno naklučje. Iz življenja slovenskih izseljenccv. Zapisal slovenski dunovnik v Ameriki. Neke sobotG zvGčor je zapcl tGlcfon v moji pisarni, ki jo bila polGg mojG spalnicc. Ravno S6m zaspal utrujcn po dolgGm fcpovGdovanju cclo popoldne in celi vcCGr. Rrrrrrrring! Rrrrrrrring! oglasi se zopet. Brzo vstanem in hitim v pisarno. ,,Halo." ,,Halo! FathGr I.?" ,,Jes! Kdo jc to?" ,,Tu je mestna bolnišnica. Taz scm zdravnik I. I. Tu imamo na smrt bolnega mladGga človGka, ki ne bo jutra.jSnjGga dneva ucakal... Prosim, priditc takoj s sv, zakramGnti?" ,,KatGrG narodnosti jc?" ,,Očg, tcga Vam pa rcs nG vem povodati. Nihčo ga iiG razumG. Toliko smo dobili iz njega, da je Austrijec." ,,Takoj grem na potl" ,,Hvala! Z Bogom!" ,,Z Bogom!" Sodaj v bolnignico? Neka razburjGnost se me je polastila, ko som sg hitel oblačiti. Kdo bi bil to? Pa da ravno monG bočojo tja? Saj je v mGstu ge veliko drugili gospodov, ki so tudi AVstrijci. Morda jg to zo- •pct kak: klic milosti božjo, ki hočG dati v zadnjGm trcnotku izgubljGni ovci roko usmiljGnja. V ccrkvi vzamem sGboj iz tabGrnaklja nGbGškGga Pastirja in svoto oljG tcr sva odhitela na pot. Bolnišnica jo bila fiisto v drugcm dclu mesta. ŽGlGznica tudi ni vgS talco pogosto vozila, kakor po dnovi. T.ako \e bilo ravno pol gne, ko sem pozvonil v bolnišnici. Zdravnik mi je odprl.. ,,Sle me Vi klicali?" ,,Da, o6g, jako mi jg žal, pa, nGkdo potrcbujG urno Vaše pomoSi." Poljal niG jg v drugo nadstropjo v moiški oddclck. Bolniki so žg spali, kolikor. jim jg bilo to pa^ mogoče. Drugi so se premetavali po postelji od bolGfiin in si zastonj žgIgH blagodcjnGga spanca, da jim vsaj za nckaj ur zatisnG trudno ofti in olajŠa bolcčine. Ena tG.h postelj jg bila zagrnjGna. K tej me pcljG zdravnik. Zdravnik jg bil Gdcn izmcd onih prikazni, katcrc tako pogosto srcfiujemo v AmGriki po bolnišnicah. IzvrstGn zdravnik, vcndar strogo voren katolik, ki polcg svojega zdravniškcga poklica no pozabi tudi na poklic katolika — dušG.vjiega dola. usmiljenja. Z,dravnik odgrne zaveso in mo pusti samcga pri bolniku. Mlad človGk jg bil to, morda komaj 20 let star. Težko sopcnJG in mrtvaški pot na čgIu sta pričala, da siromak vcliko trpi. Ko stopim k njcmu in ga primem za roko, poglcda me s svojimi svetlimi očmi, pa sg takoj obrno proč, ,,Hva]jen bodi Jgzus Kristus!" nagovorim ga slovcnsko. NobenGga odgovora! ,,'Ali zelo trpitG?" vprašam drugift. Zopet nobenGga odgovora. Le hitrojG sopenje jg pričalo, da jg bolnik razburjGn. ,,Ali stG SIovgiigc?" vprašam Sg enkrat in mu obrišem pot s Scla. ,,Magjar!" odgovori mi kratko ter sg obniG zo pGt v stran. ,,Razumit6 slovenski?" vprašam ga po slovaško. — RazburjGnje mu jg vzelo vso sapo. Jgziio sg obrne protl mGni in Iiočg nGkaj povGdati, pa bilo jg bolj hropcnJG v grlu, kakor pa govorjGnje, Spoznal sGm takoj vgs položaj. Prcd sGboj imam Ogra, zašlo ovčico, ki nočG nifiesar vGdcti o duhovniku, ali pa vsaj o slovGnskom ničesar. Hitro so obrnGm k zdravniku, ki Jg stal nG daleč profi in 6akal izida, Povgiti mu ves položaj in ga prosim, naj nGmudoma tGlGfonujc ogrskcmu duhbvniku, ki ni bil daleč, tGr ga prosi, da takoj prido. ,,Sic6r jG pa najbolj&G, če mi dovolite, da ga jaz pokličGm." Odhitela ,sva v pisarno. Vsak trGnotGk je bil drasgocGii. mladeniču sg ]g vidclo, da so mu nc urc, ampak žg minute štGtG. Tui sg grG za rcšitGv, in sicor vGčno rešitev izgubljene ovČicc. PrGCGj 6asa jg bilo treba zvoniti, da sva doDila na telGfon Ogra. 1'akoj jg tudi on vstal in liitel v bolniSnico. 'Žg sem hotel takoj iz pisarne oditi domov, ke mo jg nekaj gnalo, da bi ga ŠgI Š6 onkrat poglGdat. Prttisnil sem z rokar mi posodo s prcsv. RGŠnjim TGlesom, katcro sGm imel v žopu, na srcc, in goročG vzdihnil k temu UsmiljenG^mu Saina^rijanu tcr ga prosil, naj se usmili toga ubogGga siromaka in naj ga v zadnjih tronotkili no zavržo! (Dalje prib'.)