KRANJ, torek, 6. 12. 1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek ft SMetntci izhajanja odlikovan z fledom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 93 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praznična delovna zmaga Nova proizvodna hala Mojstrana — V počastitev letoš-s#?a praznika republike so v fcjstrani odprli novo proizvodno salo temeljne organizacije Lesna ■/edelava Mojstrana blejskega .^Pridobitev odpira nove mož-pri proizvodnji vhodnih in praznih vrat, stolov in drugih tfmh izdelkov, s katerimi se ka- o še bolj uveljaviti na za-.r/nem tujem trgu. Temeljna .:?anizacija dosega zadnja leta r*dne izvozne rezultate: letošnji m je na primer petkrat večji f. ianskega. Nova proizvodna hala meri M) kvadratnih metrov. Zgradili /.r.ovo kotlovnico za lesne ostan-<* sušilnico, čistilne naprave in josodobili opremo. Skladišče go-v//ih izdelkov pa še gradijo. i>milijonov dinarjev je vredna iwa investicija. Na račun prido-bodo boljši delovni pogoji, Htven pa bo tudi prihranek pri aergiji. Vedno več je tudi zaposlenih. Leta 1981 jih je bilo 59, da-sespa jih je 73. Na otvoritvi je direktor delovne vrjianizacije LIP Bled Franc Bajt poudaril, da je nov obrat velik dosežek tega kolektiva. Domačinom /r-ogoča nOva delovna mesta, poučuje pa tudi možnosti izvoza, krtine naloge gospodarske sta-, .zatije. Slavnostni govornik je i predsednik jeseniškega izvršba sveta Srečko Mlinaric. Očetje zaostrene gospodarske raz-aere in glavne naloge gospodarstva jeseniške občine. Ob tej pri-H&osti je delavcem temeljne organizacije Lesna predelava To-aažu Ravhekarju in Leopoldu fajfttai podelil državni odliko- Redukcije po štirih skupinah od 19. do 23. ure Kranj — Ne kaže ponavljati razlogov, zakaj se moramo sprijazniti z neprijetnimi redukcijami. V tem trenutku je bistveno dejstvo, da moramo privarčevati 10 odstotkov električne energije, kar terja tretja stopnja omejevanja porabe električne energije. Le tako se bomo izognili redukcijam. V gorenjskem elektrodispečer-skem centru v Kranju so nam včeraj povedali, da danes brez redukcij verjetno ne bo šlo. Zvečer, od 19. do 23. ure, bodo kot vse kaže morali odklopiti eno od štirih skupin. Redukcije so namreč enakomerno porazdelili po vsej Gorenjski, posamezne odvode iz razdelilnih transformatorskih postaj so razdelili v štiri skupine, ki jih bodo izmenoma odklapljali. Poenostavljeno povedano, posamezno gospodinjstvo bo na vrsto prišlo vsak četrti dan. Če bomo varčni z elektriko, pa se bo seveda lahko zgodilo, da bomo kakšen dan zvozili brez redukcij. Ker sta bili prva in druga skupina reducirani že novembra, bodo danes začeli s tretjo skupino. Gospodinjstvom, ki so torej že imela mrk sredi novembra, se vsaj dva dni še ni treba bati redukcije. Podrobnejšo informacijo, v katero skupino spadajo posamezna naselja, bomo objavili v petkovi številki Glasa. Jeseniški radio pa bo podrobnejše informacije posredoval za žirovni-ško elektro področje. V elektrodispečerskem centru v Kranju so tehnično tako opremljeni, da lahko vsako uro preverjajo, če je poraba presegla dovoljeno mejo in sproti ukrepajo. Večina drugih centrov v Sloveniji ni tako opremljena, zato so se seveda prisiljeni vnaprej zavarovati z redukcijami. Na Go- Najmanj denarja in največ zdravja * škofjeloški občini porabijo najmanj denarja za zdravstvo, flajo pa tudi najnižjo odsotnost z dela zaradi bolezni, nege ii poškodb. Skofja Loka — Ko so pred leti v Sloveniji uvedli računalniško ob-*bvo receptov in so statistično spremljali, koliko zdravil predpiše po-w«zni zdravnik z namenom, da bi bolj varčevali, so bili kot največji niki« izpostavljeni tudi nekateri zdravniki iz škofjeloške občili 1, volilna seja občinske konft i -mce SZDL Škofja Loka. Na sej; eorio ocenili delo občinske konference SZDL v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, razrešili dosedanje vodstvo, izvolili novo in sprejeli programska izhodišča za delo v naslednjih letih. Za predsednika občinske konference SZDL je predlagan Štefan Žargi, za sekretarja pa Janko Brodar. L. B. J Premalo denarja za obsežna dela Podnart — Na zadnji razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Podnart so največ pozornosti namenili programu dela in finančnemu načrtu za prihodnje leto. V kraju nameravajo na grobo asfaltno prevleko, ki je bila položena pred sedmimi leti, dati še zgornjo plast asfalta, ker se bo sicer na cestišču pričela delati škoda. Gre za 14.380 kvadratnih metrov površine. Za to pa bi potrebovali še enkrat toliko denarja, kot ga bodo v kraju zbrali pretežno s samoprispevkom. Odločili so se, da bodo skušali za izvedbo obsežnih del najeti tudi nekaj posojila. Na seji so obravnavali tudi pripra ve na letošnje praznovanje dedka Mraza — dočakali ga bodo skupaj z otroki delavcev iz Kemične tovarne in obrata LIP v Podnartu — ter na srečanje pevskih zborov iz Podnarta in iz Šmarij pri Kopru ter predstavnikov obeh krajevnih skupnosti. Visoko priznanje Ljubnu Ljubno — Na Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani je predsednik konference Franc Šetinc v imenu Zvezne konference SZDL Jugoslavije podelil predstavnikom desetih slovenskih krajevnih skupnosti diplome samoupravljanja. Iz radovljiške občine je to priznanje prejela krajevna skupnost Ljubno za izjemne uspehe pri uveljavljanju krajevne samouprave, razvijanju dru štvene in družbene dejavnosti, za gospodarske in komunalne dosež ke ter uspehe pri združevanju krajanov pri prostovoljnih akci jah. Priznanje je v imenu kraje vne skupnosti prejel dosedaj predsednik sveta krajevne skup nosti Valentin Toman. JR Obravnavali so tudi programe RTV Ljubljana za prihodnje leto m vse predloge in dopolnila posredovali Občinski konferenci SZDL Radovljica. C. Rozman Še enkrat: (Ne)kdo se ne strinja?! • ,ir„*heni pravobranilec samoupravljanja občine Kranj Sčno ni Wl seznanjen z vlogo predsedstva skupščine samcu-resnično m interesne skupnosti. pravne komunane ^ ^ ^ , Kranj — "od nasJL, .. L\, oo samoupravne komunalne interesne skupnosti, ki bo razpravljala tudit omenjenem samoupravnem $por^ "žurnu, smo v zapisu zastavili vpraša nje o tem. Po objavi se je oglasil sedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Kranj Jože Kr. stan, ki je na delovni dolžnosti dna-benega pravobranilca samoupravljanja občine Kranj od 1. maja letos. Pojasnil nam je, da o zahtevi predsedstva skupščine komunalne interesne skupnosti ni bil seznanjen se od svojega predhodnika ne kasneje in da je za zadevo izvedel šele po objavi v Glasu. S tem v zvezi je tuo odločno zavrnil morebitne domneve, da se morda družbeni pravobramiec samoupravljanja ne strinja z zabavo za ocenitev zakonitosti. Jože Krv stan je tudi pojasnil, da bo s tem v zvezi zahteval uradne dodatne lnfor-macije in po potrebi tudi ukrepal. A. Žalar r Vzorno sodelovanje Radovljica — Na volilni in programski seji se je sestala krajevna konferenca SZDL Radovljica. S skoraj 4000 člani je najmočnejša v občini. Organizacija ima devet uličnih in vaških odborov, 5 koordinacijskih odborov in številna druga delovna telesa. Na splošno je bilo v preteklem obdobju kljub nihanjem veliko storjenega, čeprav se je organizacija preveč ukvarjala s svojimi organizacijskimi in kadrovskimi težavami. Brez teh težav bi bilo delo še uspešnejše. Konferenca je vzorno sodelovala z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Manj uspešna so bila prizadevanja za aktiviranje krajevne samouprave in vključevanje mladih v delo uličnih in vaških odborov. Spodbuditi kaže sekcijski način dela, ker s naselja v skupnosti večajo, ljudje pa se medsebojno vedno težje spoznavajo. Uspešna je bila tudi pomoč SZDL pri ustanavljanju mladinske organizacije. Stanko Adam bo naslednji dve leti predsednik krajevne konference, Franc Markelj podpredsednik in Slavica Langus tajnik. JR Označeni partizanski grobovi Kranj — Vrsto let so člani Občinskega odbora zveze borcev Kranj razmišljali, kako obeležiti grobove padlih borcev, ki so pokopani v družinskih grobovih na kranjskem pokopališču. Radi bi, da bi bile te označbe nevsiljive, da bi se lepo vklapljale v okolje, v sedanjo ureditev grobov. Pred leti so bili grobovi že označeni s stebričkom z zvezdo na vrhu, vendar se je izkazalo, da to ni bila najboljša rešitev. Z novim zakonom o grobiščih in grobovih borcev iz leta 1978 so za urejanje partizanskih grobov in grobišč zadolžene občinske skupščine. Občinska skupščina Kranj je te svoje naloge prenesla na Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov in grobišč v občini Kranj. Odbor podpisnikov si je v program dela za letošnje leto zapisal tudi ureditev grobov borcev na starem delu kranjskega pokopališča, kjer je v družinskih grobovih pokopanih več kot 80 borcev, med njimi tudi narodni heroj Ivo Slavec-Jokl. Mali granitni kvadri, na katerih bodo pritrjene bronaste ploščice s podatki padlega borca, bodo odslej na kranjskem pokopališču obeleževali partizanske grobove. Odbor podpisnikov je z lastniki grobov sklenil tudi pogodbo, s katero je bila dogovorjena postavitev tega enotnega obeležja. Podpis pogodbe za označitev partizanskega groba pa obenem postavlja tudi zahtevo, da mora biti grob urejen, redno vzdrževan. Kranjska zamisel o ureditvi partizanskih grobov na pokopališču je zanimiva in vredna posnemanja. Kaže, da je takšno označevanje grobov v Kranju edinstveno na Gorenjskem in verjetno tudi v vsej Sloveniji. D. Dolenc ne strinja?! smo v Glasu v torek, 22 novembra, pisali, da je predsedstvo skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Kranj 9. decembra lani zaprosilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kranj, da oceni zakonitost samoupravnega sporazuma o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini Kranj za obdobje 1981 — 1985. Odbori in predsedstvo skupščine so pri obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev menili, da tisti členi, ki govorijo o koordinacijskem odboru, niso v skladu z Zakonom o osnovah svobodne menjave dela in z Zakonom o komunalnih dejavnostih. Ker bo kmalu leto naokrog in odgovora še vedno ni, v četrtek, 8. de- Spominske listine koroškim borcem Jesenice — Področni odbor skupnosti koroških partizanov Gorenjske je skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Jesenice pripravil srečanje jubilantov in drugih borcev, ki so se med NOB borili na Koroškem. Navzoči so se še posebno razveselili obiska borcev onstran Karavank, ki so tako skupaj v prazničnem vzdušju ob dnevu republike preživeli prijetni večer in obudili spomine na težke dni naše revolucionarne preteklosti. Ob tej priložnosti so 15 borcem, jubilantom, ki so dopolnili 60, 70, 80 in več let, podelili spominske plakete v znak priznanja za aktivno sodelovanje na Koroškem med NOB. Priznanja so prejeli: Franc Legat, Kristina Homan, Stanko Ličof. Ivan Smolei, Ančka Stojan, Vlado Šanca, Jaka Smid, Jože Urankar, Franc Zaplotnik, Franc Zadnikar, Zvonko Janežič, Anton Noč, Lovrenc Bogataj, Franc Radon in Jože Sajovic. Zbranim je spregovoril Alojz Zu-pančič-Zmago, predsednik področnega odbora koroških partizanov Gorenjske, v imenu Zveze koroških partizanov pa se je za lep in prisrčen sprejem zahvalil predsednik zveze Janez Wutte-Luc, ki se je ob tem iskreno zahvalil koroškim partizanom, organizacijam in delovnim kolektivom z Gorenjske za pomoč pri ureditvi spomenika in muzeja na Peršmanovi domačiji nad Železno kapljo ter drugih pomnikov NOB na Koroškem. Spregovoril je o težavah in boju Slovencev na Koroškem za narodnostne pravice ter se ob tem zavzel tudi v naprej za tako uspešno sodelovanje z delovnimi ljudmi in občani na Gorenjskem. Prijetni kulturni večer koroških borcev so popestrili učenci osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic, ki so pripravili pester kulturni program. J. Rabič Brionsko otočje — nacionalni park Bo Sten jak še gorenjsko letovišče? Kranj — Socialistična republika Hrvatska je novembra letos sprejela zakon, da Brionsko otoe-je s 1. januarjem 1084 postane nacionalni park. Kot je znano, ima Brionsko otočje 14 otokov, med njimi je tudi Sv. Jeronim, nam Gorenjcem bolj poznan kot Ste-njak, kjer že četrt stoletja letujejo otroci z vse Gorenjske. Zaradi izredno zdravega podnebja je namenjen zdravstvenim kolonijam. Leta 1956 je Kranj sklenil s puljsko občino pogodbo, da naja-1 me otok Stenjak za 40 let, to je do leta 1996, in na njem zgradi vse potrebno za letovanje otrok. Danes ima Stenjak od vsega Brionskega otočja največ*postelj in na njem letuje in išče zdravja vsako leto okrog 2000 gorenjskih otrok Brez dvoma je Stenjak za (k> renjsko in njeno mladež velikega pomena. Novosprejeti zakon določa, da bo sabor Hrvatske do julija 19u sprejel prostorski plan Brionskega otočja — razen dveh, treh otočkov naj bi bili vsi namenjeni izključno turizmu — in s tem seveda tudi za Stenjak. Kako bo s Stenjakom, zaenkrat še ni znano, trdno pa upamo, da bo organizacija združenega dela posebnega družbenega pomena, ki bo po novem upravljala z Brionskim otočjem, oziroma svet, v katerem sc predstavniki vseh republik, upošteval kranjsko pogodbo s Pulo u leta 1956 in dovolil, da gorenjsk: otroci še nadalje letujejo na ten priljubljenem otočku. D. Dolenc ti LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica Škofja Loka In Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Koinjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik Andrej Zalar In Danica Zleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Er|avec, Slavko Hain in Igor Kokalj - List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednlk. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sreda' I sobotah, od juli|a 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravlcj Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pljadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kren, I >-vllka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860 odgov; urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463 mali r.'jiasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — PoRftna naročnina 450 — din. Vsak grob padlega partizana na kranjskem pokopališču bo dobil posebno oznako: granitni kvader s partizansko zvezdo in bronasto ploščico, na kateri bodo napisani podatki o padlem. V oktobru so uredili prvih deset grobov, do spomladi pa naj bi novo obeležje dobilo vseh osemdeset partizanskih grobov. Foto: D. Dolenc Nova stanovanja na Hrušici Jesenice — V novem stanovanjskem naselju na Hrušici so v sredo, 16. novembra, vselili prva stanovanja. Ključe je dobilo prvih 33 lastnikov, med njimi 17 delavcev Železarne Jesenice, 9 prosilcev iz sredstev solidarnostnega sklada, ostala stanovanja pa delavci iz ostalih jeseniških delovnih kolektivov. Do konca tega meseca bo vseljivih še 33 stanovanj, v vseh stanovanjskih enotah na Hrušici, nekatere še gradijo, pa bo do maja prihodnjega leta zgrajenih in vseljivih skupaj 106 stanovanj. Ob tem velja poudariti, da so to prva stanovanja na Hrušici, ki so bila zgrajena pod vodstvom investitorja Stanovanjske skupnosti Jesenice kot to določa novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Gradnja stanovanj se je precej zavlekla zaradi neurejenega komunalnega zemljišča. Spremeniti so morali tudi predhodne načrte glede ogrevanja in letos poleti zgraditi novo kotlovnico. J. Rabič Na dnevnem redu skupščine ogrevanje Kranj — Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj Milan Bajželj je za petek, 9. decembra, popoldne sklical sejo obeh zborov skupščine. Med enajstimi točkami dnevnega reda je 4. točka: Poročilo o izračunu stroškov ogrevanja za sezono 1983/84, 5. točka pa Obračun stroškov ogrevanja za kurilno sezono 1982/83 za čas od 1. 7. 1982 so 30. 6. 1983. Prizadevni škofjeloški študenti škofja Loka — Klub študentov deluje v Škof ji Loki že vrsto let Preteklo študijsko leto je bilo zanje še t» sebej uspešno. Pripravili so vrsto prireditev; od brucovanja. vesefa nastopa Koroškega akademske^ zbora, do kegljaškega in smučarskV ga tekmovanja. Ne gre prezreti rut športnih in družabnih srečanj i kranjskimi in žirovskimi študent ter zelo uspešne strokovne ekskun* je v Goriška brda. Pestro življenje s: bogatila še sobotna srečanja v hotelu Transturist ter nedeljski izleti m Lubnik. Tudi to leto so škofjeloški študea* začeli delavno. Že na občnem jborv so pokazali veliko zanimanja :t klub. Za predsednika so izbrali Jureta Miklavčiča. Posebnost letošnje *-seni so prav gotovo delovne akci,* študentov v Bukovem vrhu. Samot na Platiševa kmetija je naenkrt: oživela. Par kilometrov ceste do Koširjevega Franca so na novo posul-Kljub vsej dobri volji in prizadev nosti pa ima klub tudi težave. Pra\ zdaj se pripravljajo na brucovar^e za katero pa je v Škofji Loki mak< primernih prostorov. Se najprim^ nejša je okrepčevalnica Gradisa ni Trati, kjer so bila brucovanja v zadnjih letih. Vendar študenti tega pn> štora iz neznanih razlogov ne mo^ jo dobiti. Poveseliti se bo treba tore kje drugje, vprašanje, zakaj pravice do nekega družbenega prv štora, pa le ostaja. M $ TOREK, 6. DECEMBRA 1983 GOSPODARSTVO NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS IKOS Kranj praznuje 35-letnico Kranj — Brez vsakega posebnega *remoniala, tiho, v okviru republiška praznika, so delavci kranjskega Ikosa praznovali tudi svoj praznit 35-letnico obstoja. Začetki Ikosa segajo v leto 1948, ic je bila v Kranju ustanovljena Remontna delavnica z namenom, da bi /navijala stare pokvarjene tkalske »oje in na novo opremila novoustanovljeno tekstilno tovarno v Ajdov-■I Kasneje se je delavnica pre-aenovala v Kovinar — tovarna tek-dnih strojev. Druga delovna, orga-aacija, ki tudi danes sestavlja delo-•ao organizacijo I kos, pa je bilo pod-»?je Remont čevljarskih strojev. Jjtanovljeno je bilo z namenom, da t za našo obutveno industrijo izdelalo sekalne nože in jo oskrbovala rezervnimi deli. Prvotno je bilo zdjetje v okviru tovarne Standard, asneja pa je prešlo v sklop podjetja 'Autev, leta 1952 se je povsem osamosvojilo, leta 1963 pa preimenovalo TOSO — tovarno obutvenih stro- slikar in grafik Ive Šubic ne- G Predsednik Turističnega društva Naklo Metod Novak podeljuje priznanje turističnemu delavcu Antonu Černilcu — Foto: F. Per-dan — ——-— ... dvomno ena najbolj sunpat čnih osebnosti v sodobni slovoV.** likovni umetnosti. Rojen 23. aprila 1922 kmetu Čirih. Šubicu v Hotovlji št. 4 — torej \ ^ mu starega Štefana, čigar brat R;^: velja za prapradeda našega Iveta Ciril Šubic, oče Ivetov. je DOteofe kem pravnuk starega Blaža Tako — iz rodaN v rod, krvi m tok ... Ive Šubic je pričel s slikarsk« študijem že pred izbruhom druge svetovne vojne na zagrebški umetnostni akademiji. Potem se je od • klicu okupirane domovine. Že jesen 1941 je postal borec Cankarjevtj bataljona, pozneje Tomšičeve brigt-de (v boju za Dražgoše). Partizanski mladost nadarjenega Poljanea ii ^ du slovenskih slikarjev — se odraia skoraj v večini Ivetovih slikarskih« grafičnih stvaritev. Delo Iveta Šubica je izrazito, svoi-sko in enkratno izpovedno v našem likovnem življenju. Pri njem je vedno navzoča njv^v va domača ^pokrajina — takoj sp^ znamo Poljansko dolino in »oškohn-bovje. Kaže, da sta mu poleg človek — otroka, kmeta in borca — najhn> ja domača dolina s hribi in potoki,; grapami in s čermi. Zato so človek; liki v tem okolju tako trdi, okorm. robati — delo in boji so jim irklesak TOREK, 6. DECEMBRA 1983 KULTURA, ZANIMIVOSTI 5. STRAN GLAS jižne police Novo branje za najmlajše Na nedavni tiskovni konferenci v ^štorih Cankarjevega doma v Lju-sijani je založba Borec predstavila •c;e knjižne novosti za najmlajše :raice. Gre za nove naslove v zbirnih Kurirčkova torba, Kurirčkova uložnica ter za prve knjige v novi Sirki založbe z naslovom Liščki. Prva omenjena zbirka s tokrat jredstavljenimi novostmi šteje zdaj »dvajset naslovov. Peto leto izhaja-:;ain visoka naklada dajeta slutiti, a gre za dobro sprejeto in kvalitet-% branje za najmlajše bralce. Le-Mji štirje naslovi to samo še potrto: slikanica Abecedeževnik larjana Mančka, domišljijsko zaspana Kam pelje vlak Nika Grafe-aoerja, šaljiva Mrkbrkfrk Boža lan in Bedin in Bedina kot slovenja ljudska pravljica ponujajo pri-■'ačno in napeto branje ter listanje Wj za starejše cicibane kakor tudi žprvošolčke. Nekoliko nižja, a še vedno precej s/;ka naklada zbirke Kurirčkova mjižnica prav tako kaže na pravilno MOM uredniško politiko založbe, '<]egpvora o mladinski in otroški >raturi in ko ne gre izključno za ^.'odnoosvobodilno tematiko. Ose-*".sedemdesetim naslovom <=o so tokrat pridružili tokrat trije novi: Francka Rudolfa hudomušne zgodbe iz živalskega sveta z naslovom Volčje in Lisičje, Vladimirja Kavčiča zgodba o pomoči malega Petra partizanskim kurirjem Nevarna pot in zgodba o radovednih deklicah Polonce Kovač z naslovom Špelce. Žaložbino novost pa predstavljajo prve štiri knjige nove zbirke.z našlo vom Liščki. To naj bi bila po besedah njenega urednika zbirka zahtevnejših mladinskih besedil in tudi različnih poskusov na tem področju literarne tvornosti. Tako je Srečni Ščurek Jožeta Snoja pravzaprav zbirka hudomušnih in igrivo napisanih pravljic, Bila sem partizanska učiteljica pa je zbirka zgodb »prave« partizanske učiteljice Marjance Še-metove. Avtorica Berta Golob se v knjigi z naslovom Skrinja z babic-nim blagom ukvarja z danes že razmeroma pozabljenimi in redkimi predmeti, Skrivnosti pa so zanimiva pesniška zbirka Nika Grafenauerja — o temeljnih rečeh v življenjskem vsakdanu vsakega posameznika, torej tudi o povsem običajnih, vsakdanjih dogodkih. Boris Bogataj Tovariško srečanje borcev novembrske ofenzive — V organizaciji krajevnega odbora zveze borcev Preska je bilo v domu občanov v Sori srečanje udeležencev ofenzive, ki je potekala 11. novembra 1944 na pobočju Polhograjskih dolomitov. Po nagovorih sta udeležencem zapela mladinski pevski zbor osnovne šole heroja Franca Bukovca iz Preske inpevski zbor KUD »Oton Župančič« iz Sore, nastopila pa je tudi ritmična skupina osnovne šole iz Preske. — Foto: fr »Mandat« — nova komedija /kranjskem gledališču »okviru abonmaja bodo od 7. do 14. decembra gostovali gleda-iseniki iz Nove Gorice — Kranjsko gledališče si je izborilo izme-fijaine predstave s poklicnimi gledališči Kot tretja abonmajska predstava /Ciklusu predstav za odrasle se bo '•ar.jskemu občinstvu predstavilo '" morsko dramsko gledališče iz No-* Gorice s svojo najnovejšo uprizorita odlične komedije »MANDAT« ikolaja Robertoviča Erdmana. So-»jetakega pisatelja slovensko občin-*»(po5,ebej še kranjsko) pozna po oi komediji, ki je zaznamovala jreteklo desetletje v slovenskih gle-teUičih. Brez dvoma je »Mandat« ^medijsko enako znamenitemu taaomorileu«, morda ga v nekate-•fi elementih komedijskega pisanja ta prekaša. Naj tokrat le opozori-w), da v »Mandatu« komediograf bŠBtan z vso silovitostjo odličnega paca in smelega razumnika ostro •taje absurdno in komično stanje wo nastajajoče oblasti ter tiste Masti, ki je bila v imenu napredka zrušena. Komedijo »Mandat« so v $a»jet8ki zvezi uprizarjali z izjem-aian uspehom v letih 1925 in 1926, %j«govega »Samomorilca« pa sovjet-.blika še ne pozna. Tik pred ',n%o vojno je bil Erdman aretiran r, pregnan. Po odslužitvi kazni piše Itake scenarije, leta 1951 dobi Sta-..wo nagrado, 1956 se lahko vrne v Kaakvo ter do svoje smrti leta 1970 takta z moskovskimi gledališči. Komedijo N. R. Erdmana bodo ^Atjeiz Nove gorice ponavljali vsak «tt (razen nedelje) od 7. do vklju-", 14 decembra. Pri gledalcih iz-jtsno odmevno uprizoritev so pri-/v/ik režiser Jože Babic, prevajalec '/rago Bajt. dramaturginja Dina Kota, »cenograf Niko Matul, kostu-*9frahnja Marija Vidau, lektor Snćfco Fišer, glasbo je napisal Ivan Mignozzi, songe pa Milan Jesih. Nastopajo: Breda Urbič, Janez Starina, Nevenka Vrančič, Jože Mraz, Metka Franko, Teja Glažar, Tone Šolar, Ivo Barišič, Stane Leban, Karel Brišnik, Jože Horvat, Sergej Ferrari, Dragica Kokot, Sandi Krošl, Lojze Krumber-ger, Bine Matoh, Matjaž Višnar, Darko Komac, Nevenka Sedlar ter Boro Vujičič in Janko Česnik. M. L. Linhartova proslava v Radovljici Radovljica —- Zveza kulturnih organizacij Radovljice in kulturna skupnost Radovljica pripravljata tudi letos Linhartovo proslavo. Letošnja bo v petek, 9. decembra ob 19. uri v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Na proslavi bodo podelili tudi Linhartove plakete in priznanja. Seminar za organizatorje kulture Radovljica — Da bi spodbudili hitrejši in kakovostnejši razvoj kulturnega življenja delavcev v združenem delu in krajevnih skupnostih, prireja republiški svet zveze sindikatov Slovenije seminar za organizatorje kulturnega življenja. Seminar bo od 5. do 10. decembra v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Na njem bodo organizatorji kulturnega življenja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih spregovorili o ugotavljanju kulturnih potreb in želja delavcev, o vlogi sindikatov pri razvijanju kulturnega življenja delavcev, o kulturi dela, o knjigi in bralni kulturi ter o nekaterih drugih tematskih sklopih. Priznanje Nemilje — Podblica — Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje folklornih skupin Slovenije sta priredila v soboto v domu kulture v Novem mestu tradicionalno srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci. Med folklornimi skupinami, ki gojijo izvirno izročilo domačega kraja, je nastopila tudi skupina Mali vrh Nemilje-Podblica, kar je za te plesalce, polne volje in prizadevanj, veliko priznanje. Srečanje s pesnikom Gregorjem Strnišo Kranj — Osrednja knjižnica v Kranju bo v petek, 9. decembra ob 19. uri priredila srečanje s pesnikom Gregorjem Strnišo ob izidu njegove najnovejše zbirke Vesolje. Avtorja bo predstavil Bojan Pisk, pesmi bo brala dramska igralka Jerica Mrze-lova. Prireditev bo v časopisni čitalnici Osrednje knjižnice v Kranju, Tavčarjeva 41. V avli pa bo na ogled razstava, posvečena Strniševemu delu. inovak'S Uspeh medvoških igralcev — Prizadevni člani DPD Svoboda iz Medvod so pod vodstvom režiserja Francija Orla naštudirali vedro igro v treh dejanjih Pavla Schureka »Pesem s ceste«. Po uspešni premieri so igro še dvakrat ponovili, z njo bodo gostovali na okoliških odrih, -fr Na Gorenjskem manj prekrškov Kranj — Inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva imajo polne roke dela. Najbolj zgovorno o njihovem delu govore številke: v interni kontroli morajo slovenski inšpektorji pregledati 87 milijonov nalogov in zaključne račune 10.808 uporabnikov. Na gorenjske inšpektorje pride 8 milijonov nalogov in 993 uporabnikov. Zadnji podatki in primerjave kažejo, da so gorenjski inšpektorji od vseh petnajstih slovenskih podružnic službe družbenega knjigovodstva najbolj aktivni: medtem ko so lani vsi slovenski inšpektorji opravili 3509 pregledov v eksterni kontroli ali 21 na enega inšpektorja, so jih gorenjski opravili 472, tako da je prišlo na enega inšpektorja kar 26 pregledov. Zanimivo je tudi, da gorenjski inšpektorji ugotavljajo pri svojih uporabnikih manj prekrškov kot njihovi kolegi drugod po Sloveniji: tako je lani prišlo v Sloveniji pri interni in eksterni kontroli skupaj poprečno 10 Umrl je Janez Kozjek Podbrezje - V Podbrezjah je 21. novembra v 88. letu starosti umrl Janez Kozjek, med krajani Podbre-zij in okoliških krajev izredno dobro poznan, doma z domačije z več otroki. Izučil se je za mesarja, vendar se je raje odločil za poštnega delavca. Bil je upravnik podbreške pošte in kasneje pošte v Dupljah. Nadarjen je bil za glasbo in pisanje. 56 let je vodil pevski zbor in ni bilo proslave, kjer ne bi nastopili podbreški pevci. Oad njegovim vodstvom so podbreški pevci zadnjič zapeli na odkritju spominske plošče pisatelju in učitelju Andreju Praprotniku. Razen številnih krajanov so se od njega poslovili predstavniki podjetja za PTT promet, borci in gasilci. S. Pretnar Kviz o OZN Kranj - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Kranj — Center klubov OZN organizira občinsko kviz tekmovanje za osnovne in srednje šole na temi: Temeljni podatki o Združenih narodih in Neuvrščeni ter neuvrščenost 1961 — 1983. Tekmovanje bo v soboto, 10. decembra 1983 ob 10. uri v dvorani osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Po tekmovanju si boste lahko ogledali tudi kulturni program, posvečen 10. decembru, dnevu človekovih pravic, ter razstavo na to temo. VAŠA PISMA POLOMUENI SMEROKAZI Naša dežela je zelo lepa. Obdela na polja, šumeči gozdovi, zasnežene gore, urejena naselja, ceste, ze- leznice... *> Toda očitno vsi ne občutimo enako. Pogosto naletimo na razbijanje, uničevanje, najdemo polomljene smrekozae, izbrisane črke na napisih in podobno. Na kaj podobnega človek lahko naleti povsod, ne le na Gorenjskem. Cestarji ne morejo sproti postavljati podrtih tabel in smerokazov. Zanima me, kaj si ob takih znamenjih mislijo tujci. V tako lepi deželi pa tako prostaštvo in divjaštvo. Se bolj žalostni pa bi nas bili zamejci. Leta in leta seje marsikatera vas onkraj meje morala pošteno boriti za svoj napis pred vasjo. Mogoče to z našimi tablami res nima veliko skupnega, imam pa kljub temu občutek, da nam je prav malo do naših mest in vasi. Ljuba nam je samo hiša, v kateri živimo, pa še ta mora biti boljša od sosedove. Ali res ne premoremo toliko zdravega duha, da bi v svoji nespa-meti in kratkovidnosti prizanesli vsaj tem ubogom napisom. Kaj si bodo dovolili šele tisti, ki pridejo za nami? M. Š. Godešič KAJENJE V TRGOVINI V Podbrezjah imamo lepo urejeno in dobro založeno trgovino. Tudi s poslovodkinjo smo zadovoljni. Moti pa me kajenje V trgovini, kar počno predvsem mladi fantje. Po moje kajenje ne sodi v nobeno trgovino, pa naj bo tudi železninsko. Se posebno nezdravo je kajenje v živilski trgovini. Po moje bi lahko šli.kadilci pokaditi cigareto ven, če že ne morejo zdržati brez cigarete. Tudi v avtobusih je prepovedano kaditi, prav tako,»pa imajo na vlakih kupeje za kadilce in nekadilce. Saša Pretnar, Podbrezje nepravilnosti na uporabnika, na Gorenjskem, pa le 5,4 nepravilnosti. Vprašanje je le, ali so uporabniki na Gorenjskem res tako pošteni in natančni ali pa jim inšpektorji gledajo skozi prste. Držala bo prva ugotovitev, kajti znano je, da prav kranjska služba družbenega knjigovodstva svoje delo že dolga leta gradi na preventivi, na pravočasnem obveščanju uporabnikov o novih zakonskih določilih, o vseh novostih na tem področju. O novostih uporabnike obvešča neposredno z osebnim kontaktiranjem, s pismenimi obvestili. Svoje je pri tem nedvomno naredil tudi svet, ki ima nalogo podružbljanja vloge službe družbenega knjigovodstva pri nas. Služba družbenega knjigovodstva naj bo delovnim organizacijam v pomoč ne pa organ za ustrahovanje in nekakšen bič, ki neprestano visi nad računovodji in vsemi finančnimi delavci v delovnih organizacijah in drugod. Medsebojne zaupanje je največ vredno in dobri rezultati izhajajo nedvomno prav od tod. Še več pa bi radi delavci gorenjske službe družbenega knjigovodstva naredili za svoje uporabnike preko tesnejše povezave in sodelovanja z društvom finančnih in računovodskih delavcev. D. Dolenc Zahvala upokojencev.Zvezde Kranj — V četrtek, 24. novembra, je osnovna sindikalna organizacija Zvezde iz Kranja povabila na novoletni sprejem vse upokojence Zvezde in bivšega Tekstilnega centra. Sprejem je že postal tradicionalen. 13 od 82 upokojencev se je odzvalo vabilu. Precej jih ni moglo na sprejem zaradi bolezni. Zelo razveseljivo je delovala prisotnost najstarejšega 89-letnega upokojenca Bajžlja iz Struževega. Program sprejema je obsegal ogled proizvodnih oddel- j kov, nagovor predsednika sindi- ; kata, podelitev daril in pogostitev, i Prav upokojenci smo tisti, ki j najbolj občutimo posledice zao- » sirenih gospodarskih razmer, za- J to je bila obdaritev dobrodošla. I Da je bilo vzdušje prijetno, priča | tudi pesem, ki se je razlegala iz upokojenskih grl. Upokojenci so izrazili željo, da bi tovarniški in- j formator izhajal redneje. Upokojenci izrekamo osnovni . organizaciji sindikata zahvalo za ' darila in pozornost, obenem pa . želimo delovni organizaciji in sindikatu še veliko delovnih uspe hov. Upokojenci Povabili nekdanje učitelje Kranj — V Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju so se ob dnevu republike spomnili nekdanjih honorarnih sodelavcev in jih 17. no vembra povabili na tovariško srečanje. Danes je vse drugače, še pred desetimi leti pa je bilo na šoli malo učencev in ni bilo mogoče zaposliti učiteljev s polno obveznostjo. V tem šolskem letu ima Srednja mlekarska in kmetijska šola vpisanih sto učencev, bodočih mlekarjev, 142 kmetijcev in 25 učencev v skrajšanem programu. Vseh je torej 267. S tem se je povečala tudi prostorska stiska. Zato imajo nekaj oddelkov v nekdanji osnovni šoli v Predosljah, obvezni praktični pouk opravljajo mlekarji v mlekarni v Kranju, kme-tijci pa v KŽK Gorenjske in na zasebnih kmetijah. Na srečanju, ki je za šolske kolektive v taki obliki redko, so sedanji delavci in učitelji radi prisluhnili nasvetom in dobrim željam tistih, ki so svojo službeno dolžnost že opravili. Pogovor je dobil svečan ton, ko je 83-letni profesor Janko Zicherl prebral prigodnico o ljudeh, ki so dodali svoj kamenček v zgradbi šolstva. Z. Volarič Praznična prireditev Škofja Loka — V počastitev praznika republike so mladi iz Termike, Gorenjske predilnice, vojašnice Jožeta Gregorčiča in Loške tovarne hladilnikov priredili zanimivo prireditev. Prireditev je bila v dvorani kina Sora v Škofji Loki. V dveurnem programu so prikazali zanimive glasbene točke, recitacije in humor. Na prireditvi je govorila predsednica občinske konference ZSMS Škofja Loka. M. Pilipovič O LAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Svetovni moški alpski pokal Favoritom bore malo Na uvodni slalomski tekmi za osemnajsti svetovni pokal v alpskih disciplinah je tokrat na prvi progi Podkoren III slavil Andreas Wenzel iz Liechiensteina. KRANJSKA GORA - Začetek moškega alpskega svetovnega pokala 1983 — 84 na novem slalomišču v Podkorenu je vse napovedi o zmagovalcu postavil na glavo. Favoritom smo morali kljub izredno dobro pripravljenemu slalomišču v Podkorenu zapisati samo ničle. Ni jim šlo tako, kot bi si seveda tudi sami želeli. V uteho jim preostaja le to, da je še dovolj priložnosti za zmage in točke in da je bil uvodni moški slalom v olimpijsko sezono le »edini« spodrsljaj v novi sezoni. No, kakorkoli že, nad dvajset tisoč gledalcev je kljub temu zadovoljno odhajalo s prizorišča prve moške slalomske tek; me v sezoni 1983—84. Vsekakor so videli vse, ki to sezono v svetovni alpski smučarski srenji največ pomenijo. Najzadovoljnejši odhaja iz Kranjske gore zmagovalec, petindvajsetletni Andreas Wenzel iz Liechtensteina, saj mu Maja Prelovšek V nedeljo, 27.11.1983, je za posledicami prometne nesreče umrla Maja Prelovšek, 10-letna članica Namiznoteniškega kluba Triglav. Njena kratka športna pot se je začela pred dvema letoma, ko je v klub prišla s svojim bratom, ki je bil že dalj časa med nami. Sprva ji je bil trening predvsem igra. Miza ji je poleg rekvizita, na katerem se igra namizni tenis, pomenila tudi odlično skrivališče ali pa prepreko, čez katero lahko splezaš oziroma se splaziš pod njo. Še večji užitek ji je nudil prostor pred dvorano, kjer je s sovrstnicami lahko preskakovala gumijasto vrvico ali pa se lovila po stopnicah. Pri tem svojem igranju je bila tako otroško prisrčna, da se nam je vsem takoj prikupila in smo jo sprejeli za svojo — postala je prava članica kluba mnogo prej kot to uspe večini. Ko je v njej zanimanje za namizni tenis naraslo, ko je bilo vse več treninga in vse manj igranja, ko je obvladala osnovne udarce, pa smo začeli nanjo gledati kot na bodočo tekmovalko. Postalo je pomembno,koliko časa trenira, s kom trenira, kako trenira. Začela je obiskovati turnirje, uvodnim porazom so sledile prve zmage Teden dni pred smrtjo je dobila svojo prvo diplomo. S kakšnim ponosom jo je ogledovala! V ponedeljek, 28.11.1983, se je v časopisu pojavila vest o njenem prvem uspehu. Ni nam bilo dano, da bi opazovali njeno skrito veselje, ko bi prebrala svoje ime. Isti dan smo zvedeli za njeno smrt, ki je nastopila po dvodnevnem brezupnem boju v Kliničnem centru. In namesto, da bi se z njo skupaj veselili, smo lahko le nemo opazovali njen komaj opazni na smešek, ki ji je igral v kotičku ust tudi po smrti. je uspelo, da je v res izjemno močni konkurenci osvojil prvo mesto in tako prekinil črno serijo svojih neuspehov v tej tehnični disciplini. Ta Liechtenstei-nec je leta 1980 osvojil svetovni pokal v skupni razvrstitivi, bil drugi na olimpijskih igrah leta 1980 v Lace Placidu in leta 198:5 tretji v skupni uvrstitvi svetovnega pokala v slalomu. V svetovnem pokalu je do letošnje nove sezone dosegel že osem posamičnih zmag v svetovnem pokalu v obeh tehničnih disciplinah. Po zmagi je dejal, da bo to sezono bolj malo nastopal, saj je pred njim poroka, a kljub temu si bo vzel čas za pomembnejše nastope in z njim bo treba krepko računati. Z drugim mestom je presenetil Bolgar Peter Popangelov, ki je, kot kaže, spet našel samega sebe. Kar dve leti je potreboval, da je spet stari Popangelov, ki je v prejšnjih sezonah dokazoval, da bo hud tekmec za vse slalomske favorite. Toda v dveh sezonah je pokazal bore malo in zaradi slabih uvrstitev izpadel iz družbe najboljših slalomi-stov na svetu. Drugo mesto v Podkore- nu je dokazalo, da je Popangelov dobro treniral pred olimpijskim letom in da bo spet kmalu dajal ton v slalomskih prireditvah. Tretji junak podkorenške-ga slaloma je Paul Frommelt, tudi iz Liechtensteina, ki se je z desetega mesta v prvi vožnji prebil nato v drugi na odlično tretje mesto. V jugoslovanskem taboru so pričakovali več, kot so naši tekmovalci dosegli. A tokrat je našim fantom sreča obrnila hrbet. Dobro je kazalo po prvi vožnji, saj je bil Bojan Križaj na odličnem petem mestu, kar je pomenilo lepo izhodišče za še boljšo uvrstitev v drugem nastopu. Toda zgodilo se je tisto, česar množica gledalcev ni pričakovala. Že kmalu po startu, v deseti sekundi, je Križaj napravil v zgornjem delu hudo napako, vrglo ga je iz ritma, tako da naslednjih vratc ni mogel več ujeti. Lepo mesto si je tik pred ciljem zapravil tudi Jože Kuralt. Se večjo napako kot ostali, ki so šli s proge, si je zagrešil prvi favorit tega slaloma Sved Ingemar Stenmark. Ta sloviti Šved je na prelomnici v ciljno areno zadel kolec vratc tako močno, da je padel, in konec je bilo njegovih sanj o letošnji prvi slalomski zmagi. Čast Jugoslovanov je z delitvijo štirinajstega mesta rešil Jure Franko, medtem ko je bil Tomaž Cerkovnik sedemnajsti. Drugi naši tekmovalci so ostali brez uvrstitve že po prvi in drugi vožnji. Vrstni red — 1. Wenzel (Liechten-stein), 2. Popangelov (Bolgarija), Frommelt (Liechtenstein), 4. Fjall-berg (Švedska). 5. Gruber (Avstrija), 6. Nilson (Švedska), 7. Steiner, 8. Or-lainskv (oba Avstrija), 9. Ph. Mahre (ZDA), 10. Edalini, 11. Grigis (oba Italija), 12. Bouvet (Francija), 13. Sbrli (Norveška), 14. Franko (Jugoslavija) in Tavarnier (Francija), 17. Cerkovnik (Jugoslavija). Svetovni pokal (slalom in skupno): 1. Wenzel 25, 2. Popangelov 20, 3. Frommelt 15 . . ., 14. Franko in Sorli po 2. Ekipno — skupno — 1. Liechtenstein 48, 2. Švica 40, 4. ZDA 34,... 7. Jugoslavija 21. D. Humer Foto: F. Perdan Jugloslovanski tekmovalci na tem slalomu niso imeli preveč športne sreče. Ponovila se je slika iz 30. januarja leta 1983. Takrat je petnajste-rico ujel le Tomaž Cerkovnik, na petkovi tekmi pa si jo je prismučal z delitvijo štirinajstega mesta Jure Franko. Kranjska gora '83 KRANJSKA GOKA - Vedro razpoloženje je bilo v teh dneh v Kranjski gori. Na dveh uvodnih tekmčfh za svetovni alpski ženski in moški pokal se je med tekmovalkami in tekmovalci zbralo res vse, ki kaj v tem tekmovanju tudi pomeni. Tudi časnikarjev, vadijskih in TV re-porterjev ter fotoreporterjev je kar mrgolelo. Tiskovno središče, ki je bilo v telovadnici OŠ v Kranjski gori, je bilo kakor panj. Vseh se nas je zbralo kar dve-stopetdeset iz tujine in Jugoslavije. Vsi ti so zadovoljni odhajali iz Kranjske gore, saj se je PTT iz Kranja spet izkazalo. Na telefonske veze s svetom ni bilo treba dolgo čakati, teleprinterji in teleprinterji za foto so delovali brezhibno in na zadovoljstvo vseh. Upamo, da bo tako tudi v Sarajevu! * • • Dan pred moškim slalomom je Mladinska knjiga na tiskovni konferenci v hotelu I.ek predstavila novo knjigo »Bele arene« avtorju Bojana Križaja, Toneta Vogrinca, Jožeta Dekleva in fotorepor-terja Egona Kaseta. V tej res zanimivi knjigi o zgodovini jugoslovanskega smučanja je vse od bloških »drsačev« prek Cirila Peračka, bratov Lukanc, Tinčka Muleja do Bojana Križaja, Borisa Strela in drugih junakov zasneženih strmin. Knjiga, ki smo jo čakali desetletja, ima dvainpetdeset strani, devetdeset barvnih in dve črno beli sliki, in stane v prednaročilu 1.590 dinarjev. Knjiga, ki bo izšla ob koncu decembra, je bila tiskana v 15.000 izvodih in 8000 izvodih srbohrvaškega jezika, bo natisnjena v rekordnem času treh mesecev. Bo zanimivo čtivo za vse, ki se zanimajo za alpsko smučanje in tudi za vse strokovnjake naše smučanje. Končno res tako delo, ki je vredno nakupa! Po tiskovni konferenci ob izidu knjige »Bele arene« so.manekeni in manekenke pokazali tudi oblačila naših in tujih , proizvajalcev, ki so v jugoslovanskem smučarskem alpskem skladu. Naši olim-pijci bodo na slovesni otvoritvi v Sarajevu nosili bela oblačila. Tudi na izgled naših reprezentantov nismo pozabili! * * * Za vse goste, novinarje in druge je skupščina občine Jesenice v četrtek v hotelu I ariks pripravila sprejem. Poleg osebnosti družbeno političnega življenja Slovenije in Gorenjske je bil sprejem res dobrodošel, saj so se spoznali vsi tisti, ki v' svetovnem pokalu kaj pomenijo. !)<>-brtMlošel jim je bil stik z organizatorji. Najbolj zgovoren na tem sprejemu je bil generalni direktor tovarne Toper Zvone Dežmak. Tovarna Toper je dan pred tem sprejemom pokazala svoje proizvode. Dežmak si je mel roke prav zaradi uspehov naših deklet na četrtkovi tekmi, saj so dosegle največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja. Generalni direktor Topra Zvone Dežmak si je mel roke in dejal, da je edini zaupal v USpeh naših deklet. Kako naj bi ne bil vesel, saj dekleta smučajo v slalomskih in veleslalomskih hlačah pruv Tovarne Toper. Res dobra reklama za (o priznano tovarno iz Celja. -dh r Skakalci na udarniškem delu Begunje — Člani TVD Partizan Žirovnica so nadvse veseli, ker se jim je ponudila izjemna priložnost, da v Poddobravi pri Begunjah dobijo prostor za skakalnico. Prizadevni člani so se lotili dela kar sami in že opravili okoli 400 udarniških ur za izgradnjo skakalnice, ki jim bo služila za trening, radi pa bi organizirali tudi tekme. Lastnika zemljišča, na katerem je zrasla nova skakalnica, sta bila naovse uvedevna in dovolila mladim športnikom, da ska- kalnico zgradijo po svoje. In zgradili so jo, pod vodstvom neumornega skakalca Iva Zupana iz Žirovnice, pri akciji pa so sodelovali mladi in starejši. Plastična skakalnica na Zabrez-nici je več ali manj odslužila in tudi ne stoji na pravem kraju. Kaže pa, da je zanimanja za skakalni šport na žirovniškem območju veliko, mladi so se sami od sebe lotili dela. Seveda pa bi radi in zaradi njihove zagnanosti bi bilo tudi prav, da bi jim pomagali z namestitvijo plastike. Skakalnica, leži na izredno lepem in nadvse primernem prostoru. ~m D. S. Favoriti tokrat v Podkornu niso imeli najboljšega dne. S padcem si prvo letošnjo zmago zapravil tudi Šved Ingemar Stenmark. Svetovni ženski alpski pokal ALEŠ GARTNER: PO POTEH BRATA FILIPA . KRANJSKA GORA - Na uvodni slalomski 1 v četrtek naša dekleta dosegle izjemen uspeh. Prvič v zgodovini iu^il ,' * smučanja jim je uspelo, da so se kar tri uvrstile med prvo petnajsterico V t I je s pripravami in treningi začel kot trener naše A vrste Aleš Gartner iz Železnikov brat trenerja moške A reprezentance Filipa Gartnerja. Tako je Aleš, sicer diplomira ni profesor fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, odšel po poti starejšega brata Filipa Aleš Gartner, petintrideseUetni Zeleznikar, se je š trenerstvom spoznal ie v gimnazijskih letih, saj je treniral smučanje in rokomet. Na fakulteti je okleval med študijem rokometa in smučanja in nazadnje se je odločil, da se preusmeri na smučanje. Po končani diplomi je bil profesor telesne vzgoje na gimnaziji in pred dvanajstimi leti je kot poklicni trener začel delati v SD Selca, nato v SD Alplesu in ko se je u spet preimenoval v ŠD Železniki je bil njihov trener. Po šesUh letih treniranja \" teh domačih klubih je prevzel mesto poklicnega trenerja moške B reprezentance in spet po petih letih, letos mesto glavnega trenerja naše A ženske reprezentance. Kakšna je razlika med treniranjem fantov in deklet? »Vsekakor je drugačen kot pri fantih. Dekleta so bolj tenkočutna in tu se vsaka napaka pozna. Ne smeš nepravilno ukrepati — že je ogenj v strehi. V letošnji sezoni sem dobil dvanajst deklet, ki smo načrt treninga uresničili skoraj do potankosti kot smo načrtovali. Na roko nam je šlo še kako lepo jesensko vreme. Čeprav je bila velik, skupina, tega sem še od fantov navajen, smo trenirali v dveh skupinah v slalomu in večina veleslaloma skupaj. Le smuka nismo vadiliJtar je normalno za naše zahteve. Kot kažejo prvi rezultati,smo se pravilno odločali glede treningov, saj je ie Bor-mio to pokazal, še bolj pa sedaj Kranjska gora. Dekleta so spet dobila zaupanje v voi-nje za obe disciplini. Pozna se jim borbeni duh na progah. Zavedamo se, da bodo v tej dolgi sezoni tudi slabši starti, a to je davek športa.« Od katerih se največ pričakuje? »Nuši Tome, Anji Zavadlav, Poloni Pehare in Andreji I.eskovšek se ie vrač« predlanska lorma. Alenka Mavec je po poškodbi začela trenirati in kaj kmalu se nam bo priključila na tekmah. Mladinke Koprol, Kli nar, Dežman, Lesjak in Fajdiga morajo nabrati še izkušnje in še veliko trenirati, medtem ko bosta na turnejo po Kanadi in Ameriki, kjer bodo na sporedu štirje slalomi in veleslalomi, odšli Svetova in Šarče- VH Upam, da bo ta olimpijska sezona za naša dekleta bolj uspešna kot je bila lanska.« POLONA PFHARC NUŠA TOME POLONA PEHARC: PRVE TOČKE V SVETOVNEM POKALU Na slalomski tekmi v Podkorenu za svetovni ženski pokal se je med leaski i i tovno elito odlično odrezala tudi Tržičanka, dvajsetletna študentka ekonomske kultete Polona Pehare, ki si je z desetim mestom prvič prismučala točke \ sveten v pokalu. Polona Pehare smuča že od četrtega leta naprej in v sezoni 1977—78 jo že dobimo v B reprezentanci. Ze naslednje leto se je priključila naši prvi izbrani usti »Prepričana sem, da sem lansko sezono dobro odvozila, čeprav so me pred s,,,,, no in v sezoni pestile poškodbe. Že začetek lani je bil dober, saj sem v Bornim \ m,.. tovni seriji zasedla petnajsto mesto v veleslalomu, v svetovnem pokalu pa sin, i,,)., sedemnajsta v Davosu.« Uvrstitve v lasnki sezoni niso bile take kot so mnogi pričakovali? »Res je. Povedala sem že, da zame sezona ni bila slaba .Za vse pa bi bila lahko sr boljša, če v samem vodstvu reprezentance ne bi bile take nepravilnosti(koi s,i Prav zaradi teh se je Judi nas prijelo malodušje in uvrstitve so bile slabšo'kot snu« jjk načrtovali. Vse le razprtije v vodstvu so vplivale tudi na naše uspehe. Ce bi Inl,, Vsr tako kot bi moralo biti(bi bili uspehi prav gotovo taki kot v se/oni izpred dveh Ki 1, da po toči je prepozno zvoniti.« / Za to sezono ste trenirale pod vodstvom novega trenerja in priprave so bile tak« - kot morajo biti. Kakšni so vaši vtisi?-------------------------'__ »Za lo sezono smo se res pripravljale po načrtih in prvi večji uspehi so kt \idni Vsi ti prvi uspehi so nas še bolj spodbudil, da bomo (udi v naslednjih tekmah dale \<* od sebe. Vesela sem svojih uspehov v Bormiu in tu V Kranjski gori, na olimpijadi p« si želim kar najboljših voženj v obeh disciplinah.« NUŠA TOME: FORMA SE DVIGA Tudi Nuša Tome, članica SK Alpetour iz Škofje Loke, jo na kranjskogorski uvodni tekmi za svetovni pokal v slalomu posegla po točkuh svetovnega pokala. T vi triu dvajsetletna študentka fakultete za telesno vzgojo v Ljubljani smuča že od rano Bril dosti in kaj kmalu se je prebila v izbrano A reprezentančno vrsto.----->—. , Kakšna je bila po vaše lanska sezona, ki je dvignila toliko prahu po končani sezoni? »Zame lanska sezona ni bila slaba. Rezultati in uvrstitve so bili sicer slabši prav zaradi poškodb in operacije meniskusu. Forma se je v sezoni počasi dvigovala, a vseeno zaradi visokih startnih številk nisem mogla pokazati tistega(kar bi lahko. Kljub temu rezultati niso bili slabi, le špice ni bilo moč doseči. Škoda je bila tudi ta, da lani nismo veliko sturtale v veleslalomskih tekmuh in to se je pokazalo (udi v slalomskih vožnjah. Menim, da je bila ta napaka ne vožnje v veleslalomu le prehuda za vse nav In kaj Si obetate od letošnje sezone? »Prepričana sem, da bo veliko boljša kot je bila lanska. Trenirale smo res po načrtu in tudi zumenjava trenerja se pozna, čeprav menim, da trener Jože šparovec ni bil slub pedagog in trener. Začele smo nad pričakovanji in upam, da bomo s lakimi in podobnimi uvrstitvami, kot smo jih dosegle v Bormiu in Kranjski gori še razveseljevale naše ljubitelje alpskega smučanja.« D. Humer Foto: F. Perdan .1. DECEMBRA 1983 KRONIKA 7. STRAN O ,JSKA NOĆNA IM NA SMUCl ttku decembra je lahko-tnik Elanovih smuči to in povsem nove smu-nja pustil na prtljažni-\pa je stopil v bife poleg na Sovodnju. Med tem ,ko je bil sam na toplem, tprtljažn ika izg i n i le sm u č i \ 12.000 din. \o. na srečo se o, da si je šalo privoščil saj je smuči obupani f,ie isti dan dobil prislo-na vratih. Poduk bo 'zalegel. A V PROSTOR ZA EN JE IBifeju Živila, na Bledu je že dni pred novembrskimi Kaki precej hrupno praznoval tako da je motil ostale go-'> precej okajenem stanju so inMniki preselili v prostor, n mel precej manj poslušal-I Obenem pa so napisali še mbo sodniku za prekrške zanj \%diza natakarico, ki mu je že n njenemu točila pijačo. MHE NA WC anjtkem zdravstvenem do-\Vjzgodaj zjutraj ugotovili, da ML občan prespal kar na stra-K) Ko so ugotovili, da mu ni mi nobena medicinska poli pol pa morda le kavica za v:;- m preganjanje zvonjenja im, to ga napotili domov. fcPOLN AVTOBUS M novembrskimi prazniki je 'i r'ji nekaterih avtobusih toka gneča, da sprevodniki Kavno niso mogli opravljati kftaa dela. Tako se je v Alpe-avtobus, ki je peljal iz ttja v Skofjo Loko, okoli ■I l Stražišču nagnetlo toli-Vijtiii, da se skupaj s sprevod-hm niso mogli nikamor pre-Sprevodnik je zato pokalna pomoč miličnike, ki so lWw izpraznili, tako da so po-I posamič spet vstopili in je *mdnik lahko pobral voznino. MAN bktenicah je K. Š. razgrajal tamonjv, tako da so morali miličnike. Le-ti so ga potili domov, pa je tudi tam Mtukjeval in motil sosede. Zato i'fualo drugega, kot da ga po-iKMip v prostor za pridržanje. "0ABUIVOST PA TAKA motii Loki je možakar pre-% globoko pogledal v kozarec, Vtniveč našel svojega avtomo-'kMislilje, da ga je pustil pred Hiliiiem, in ker ga tam ni bi-*}\akoj tekel na postajo mili-'*idt kasneje se je spomnil, da if. pustil pred hotelom Trans-wnPašeresje bil tam. ^ Dovolj opremljenih vozil V gorenjskih avto-moto društvih so pravočasno priskrbeli zimske gume za svoja vozila — Kljub pomanjkanju rezervnih delov zagotavljajo tudi njihovo tehnično urejenost — Več bojazni zaradi upada števila kandidatov za voznike Za večjo prometno varnost Osebna prometna preventiva Zima prinaša s seboj mnoge nevšečnosti, pre^ katerimi se morajo posebno skrbno zavarovati vozniki motornih vozil. Če bi namreč zapeljali na zasneženo cesto brez zimskih gum, bi bilo podobno kot ča bi se na primer planinec podal v gore bos. Seveda je danes taka »obutev« dokaj draga in nakup odlagamo, dokler stare gume niso povsem odslužene. To pa ni priporočljivo posebej v sedanjem času, ko v naših trgovinah primanjkuje tudi veliko stvari za zimsko opremo vozil. Zato ni čudno, da vozila lahko primerno opremijo samo tisti, ki to storijo pravočasno. Ob takšnih razmerah nas je zanimalo delo gorenjskih avto-moto društev. Poiskali smo odgovore ne le na vprašanje, kako so pripravili svoja vozila za zimo, ampak tudi na to, s katerimi težavami se pri tem srečujejo in kaj vse jih ovira pri uporabi voznega parka. AMD Kranj ima kot največje društvo v kranjski občini 20 vozil, od tega 1 stoenko, ostalo so fički. Letos je vplačalo 680 tisoč dinarjev za nakup treh novih fičkov in dveh jugov; žal morajo tudi avto-moto društva čakati na vozila v vrsti z drugimi kupci vred in tako vežejo na dolg rok sredstva, ki jih povečini zelo težko izločajo za te namene. Poleg tega namenijo v AMD Kranj poprečno 30 tisočakov za letno vzdrževanje vsakega avta. Svoja vozila so pravočasno pripravili za zimo, vendar nimajo potrebnih zalog opreme in delov. Težava je namreč v tem, da v njihovi delavnici oskrbujejo in popravljajo tudi vozila članov, pri slabi oskrbljenosti trga pa je dostikrat nemogoče zagotoviti del pločevine, klinaste in zobate jermene, zavorne čeljusti in olje, akumulator, vetrobransko steklo ali kaj drugega. Urejenost društvenih vozil zagotavljajo z vsakodnevnimi pregledi pred šolskimi vožnjami; število Alkoholizem in cestni promet Med vzroki za nastanek prometnih nesreč je vinjenost voznikov gostejši. Vendar je dokaj težko ugotavljati, kdaj je alkohol iz-fyM vzrok za nezgodo, saj se pogosto ob vinjenosti voznika vzroki »nezgodo med seboj prekrivajo. In kdo velja za vinjenega voznika? "->rn netočno bi bilo, če bi trdili, da so vsi alkoholiki, saj je vinjen nt < za volanom lahko le zmeren pivec, po drugi strani pa tudi drži, k*>ljudje, ki so alkoholiki, občasno tudi trezni. Vendar se v gradivu, ' H ga pripravili v predsedstvu skupščine Rdečega križa Slovenije, -javlja, da lahko tudi trenutno trezen alkoholik predstavlja nevar-Wt v prometu in to ne. le zaradi spremenjenega značaja, pač pa tudi OTdi pogostejše utrujenosti, neprespanosti in obolevnosti. Nekateri iloholiki pa so v treznem stanju zaradi abstinenčnih pojavov tako i4)prizadeti, da so v takem stanju že duševi bolniki. Po cestah vozi kar precejšnje število alkoholikov, vendar vse prečki storimo — z izjemo prometne milice — da bi jih v našo in njiho-■ št izločili iz prometa. Princip samozaščite na to področje še ni <"<■;■ rtr pa je razumljivo, saj je seznanjenost s problematiko alkoholna še vedno zelo pomanjkljiva. Vsako leto se v Sloveniji pripeti okoli 500 prometnih nezgod s težje, posledicami, ki imajo skupen vzrok — alkohol. Na leto se sicer na k.ih cestah pripeti okoli 6500 prometnih nezgod (leto 1981), v VlKih umre okoli 500 ljudi. Številke, ki veljajo glede prometnevarno-tu vso državo, so še slabše. K tako črni prometni statistiki svoje do- ravno alkoholiziranost udeležencev v prometu. Težko je oceniti, u/M voznikov ali drugih udeležencev dnevno sodeluje v prometu z %',ih manjšo stopnjo alkohola v krvi. Verjetno kar precej, če vemo. HFokoli H odstotkov prometnih nesreč v Sloveniji pripeti zaradi al-ijholiziranosti udeležencev. Koliko se pri tem da takšno stanje pre-, • .j*; z zakonsko predpisanimi ukrepi? V Sloveniji miličniki pošte na pregled krvi in urina zaradi suma vinjenosti letno okoli 1500 //'/'•ne.''-/ v prometu. Število pravnomočno kaznovanih oseb zaradi *ti"»pod vplivom alkohola ali drugih omami jujoeih sredstev in zara--mtve doseže letno v Sloveniji številko 14.000 (kar velja za leti % r. 3981). V teh dveh letih je bito v Sloveniji zaradi kaznivih dejanj / z varnostjo cestnega prometa obsojenih okoli 3000 oseb vsako i od tega je bilo vsako leto več kot 560-krat izrečen tudi varstveni >r«rp prepovedi vožnje motornega vozila. Pri tem je treba še dodati, kwA vsemi kaznivimi dejanji v Sloveniji tretjina odpade na kazniva r v zvezi z varnostjo cestnega prometa. nekaj .številk prav gotovo nazorno kaže, za kako velik prostem gre in tudi to, kako velikansko delo je potrebno za vzdrževanje jttmetne varnosti oziroma za reševanje posledic, kadar varnost odpo-I Prav zato, ker je ta problematika povezana s človeško nesrečo, bo-m)y), smrtjo, jo je vredno vedno znova raziskovati ter iskati poti za JftO reševanje. _ vozil jim glede na več kot 20-odsto-ten upad števila kandidatov za voznike v primerjavi s prejšnjim letom zadošča, žal pa poprečna starost vozil presega tri leta. Podobno kot v Kranju so dobro pripravili vozila za zimo tudi v drugih večjih društvih po gorenjskih občinah. V AMD Radovljica so imeli zaloge zimskih gum za svoje 3 fičke in 2 stoenki že od prej. Vsa popravila vozil jim opravijo v blejski delavnici, zato nimajo posebnih problemov z zagotavljanjem raznih delov. Njihovim trem inštruktorjem zaenkrat še ne primanjkuje kandidatov za vozniški izpit. Slabše so razmere na tem področju v AMD Jesenice, kjer tožijo o kar približno 70-odstotnem upadu števila kandidatov, sicer pa je njihovih 7 fičkov vedno dobro pripravljenih za na cesto. AMD Tržič ima 8 fičkov, za katere je kljub pomanjkanju zagotovilo zimske gume, težave pri oskrbi z rezervnimi deli pa rešuje tudi z večjim številom vozil od potrebnega; to omogoča skoraj 50-odstotno zmanjšanje števila- tečajnikov v avto šoli. AMD Škofja Loka zadošča 6 fičkov, ki so dobro opremljeni; če bi imeli še več kot štiri inštruktorje, jim kandidati za voznike ne bi uhajali v druge avto šole. S. Saje Mnogo preventivnih ukrepov za večjo varnost prometa je predpisanih, o nekaterih se samo precej govori in bolj malo stori, vse pa je odvisno od voznikove zavesti, njegovega značaja in prometne vzgoje. Pazljivost na dogajanja v prometu med vožnjo je pač nujnost, ki bi se je moral zavedati vsak vesten voznik. Ob neupoštevanju prometne signalizacije, izsiljevanju prednosti, vožnji po levi, neprimerni hitrosti in vinjenosti, je sedanje za volan več kot nevarno početje. Malomaren odnos do varnosti drugih udeležencev v prometu in tudi do sebe izkazuje voznik, če vozi skozi naselje hitreje, kot je to s prometnim znakom dovoljeno. Velja, da je največja dovoljena hitrost skozi naselje 60 km na uro oziroma manj, če je tako s prometnim znakom določeno. V nekaterih evropskih državah je maksimalna hitrost v naseljih celo manjša in znaša 50 km na uro. Kajenje v avtomobilu je škodljivo tak'o za voznika kot sopotnika, saj zmanjšuje količino kisika in s tem tudi psihofizične sposobnosti voznika, tako da le-ta počasneje reagira na dogajanja v prometu. V nekaterih državah je kajenje med vožnjo prav zaradi posledic, ki jih ima cigaretni dom na zbranost voznika, prepovedano. Utrujen voznik ne sodi za volan. Če se med daljšo vožnjo zgodi, da občutite utrujenost, je pač treba ustaviti in se za nekaj minut sprehoditi po svežem zraku. Voznik, ki po treh, štirih urah neprekinjene vožnje trdi, da ni prav nič utrujen in ne potrebuje kratkega odmora, tvega, da zaradi popuščanja koncentracije med vožnjo spregleda.oviro na časti ali pa prepozno reagira na spremenjeno situacijo. Med in pred vožnjo ne uživajmo alkohola, izberimo brezalkoholne pijače, kavo, čaj. Bolan voznik prav tako ne sme sesti v avtomobil in pri tem tvegati, da se mu med vožnjo stanje poslabša ter tako ogrozi sebe in druge. Prav tako velja previdno jemati tudi nekatera zdravila, še posebej, če se ne mislimo odpovedati vožnji. Večina zdravil pri nas, ki vplivajo na psihofizične lastnosti voznika, ima to napisano že na ovitku, vsekakor pa na to opozorijo v lekarni. Uporaba varnostnega pasu je pri nas predpisana, ni pa še sankcionirano kršenje tega predpisa. Zato verjetno tudi večina voznikov pušča varnostni pas pri miru, se tolaži, da se jim še nikoli ni nič zgodilo, •skratka odlaša z njegovo uporabo. Prav gotovo so bili takšni pomisleki in odpori tudi v drugih državah, vendar zdaj v večini avropskih držav vozniki zelo disciplinirano vozijo pripeti s pasom. Mrak Vlom v banko Bled - V noči s sobote na nedeljo, 4. decembra, je bilo vlomljeno v Ljubljansko banko na Cesti svobode na Bledu. Neznanec je najprej razbil steklena vhodna vrata, v notranjosti pa je vlomil v dva predala blagajniških miz, kjer med delovnim časom hranijo denar, vendar ni našel ničesar. Pregledal in razmetal je tudi po drugih predalih, vendar pa ni našel ničesar vrednega. Odkril je tudi trezor, vendar pa se ga ni lotil. Materialne škode je za 100.000 din. Gorice — Vetrovno vreme je konec minulega tedna napravilo precej škode v krajih pod Storžieem. Zračni vrtinec je napravil največ škode na strehah, saj je odnašal opeko, podrlo pa je tudi nekaj dreves. V Goricah je odkrilo streho na hiši Toporiševih, podrla pa se je tudi ena stena. — Foto: M Ajdovec _ '_;____S Kje kupiti hladilno tekočino? Ze sredi novembra so temperature precej pod ničlo spomnile voznike, da bo treba doliti tekočino proti zmrzali — Bencinske črpalke in trgovine trenutno niso najbolje založene s to tekočino NESREČE AVTO TRČIL V OTROKA Žiri — V četrtek, 1. decembra, nekaj po 14. uri se je v Žireh pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Dragoslav Jereb (roj. 1951)jz Žirov je peljal od Trebije proti Ži-rem, pred poslopjem Ljubljanske banke pa je trčil v Natašo Podobnik, staro 6 let. Ranjeno je voznik naložil v avto in odpeljal v Zdravstveni dom. NEZGODA PRI ZAVIRANJU Jesenice — V soboto, 3. decembra, ob 15.25 se je na Kidričevi cesti pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Milan Noč (roj. 1940) je peljal proti Koroški Beli, na Javorni-ku pa je zavijal v levo na parkirni prostor je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Slavko Pristov (roj. 1961) s Potokov, ki je kljub umikanju in zaviranju trčil v Nočev avtomobil. Voznik" Noč je bil v nesreči ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 60.000 din. L. M. Gorelo na podstrešju Tržič — V nedeljo, 4. decembra, je zagorelo na podstrešju stanovanjske hiše last Zelenica-Živila, Tozd Gostinstvo Kranj. Pogorelo je celotno podstrešje, tako da je škode za 800.000 din. Vzrok požara še ni znan.- Ogenj v hiši Kranj — Hladilna tekočina je in je ni. Tako bi lahko na kratko označili preskrbo z njo, pred zimo pa jc med vozniki zanjo toliko povpraševanja. V novembru so jo na bencinskih servisih po Sloveniji sicer imeli, vendar je za vse, ki bi jo hoteli kupiti, ni bilo dovolj. Rafinerija Maribor, ki sodi v sozd Petrola, je sicer že septembra poskrbela za surovine iz uvoza ter prve količine tudi posla-la v trgovine in na bencinske servi-se, na drugo pošiljko pa so vo-niki morali počakati. Zataknilo se je namreč pri zagata rije, nju deviz za nakup koncentratu Obeti, da bo v začetku decembra hladilne tekočine povsod dovolj, so se le na pol izpolnili. Vozniki, ki so doslej povpraševali od trgovine do trgovine, od bencinskega servisa do servisa in pri tem ostali praznih rok, bodo tudi zdaj — če ne bo bolje v naslednjih dneh — morali imeti ob iskanju tudi nekaj sreče. Na gorenjskih bencinskih servisih konec preteklega tedna hladilne tekočine ni bilo na pretek. V Škofji Loki so jo imeli le na enem servisu, pa jo je v soboto že pred poldnevom zmanjkalo, na drugem Petrolovem servisu pa je prijazni črjwlkar%pove-dal, da so jo doslej dobili le dvakrat in še to sila majhne količine, ki so seveda v hipu pošle. Podobno je bilo konec tedna v Radovljici, kjer so imeli Pctrofiz, kot se hladilna tekočina iz mariborske rafinerije imenuje, le na bencinskem servisu ob ma-jriitJBiln\ cesti. V Tržiču očitno ni bilo prevelikega povpraševanja po njej, saj so na Petrolovem servisu ža-gotovih, da jc tekočine — po ceni 120 din za liter - dovolj.--— Kranjski vozniki so konec minulega tedna morali kar lepo križariti po bencinskih servisih, če so hoteli najti hladilno tekočino. Imeli so jo na Is&ra-benzovi čqmlki na Primsko-vem in v bližnjem Petrolovem servisu čez cesto ter v bencinskem servisu na Ljubljanski cesti, pošla pa je na obeh servisih na Koroški cesti. Toda, če se je komu dalo zapeljati do bencinskega servisa v Naklem, jo je lahko kupil. Poljšica — V soboto. 3. decembra, nekaj pred 22. uro je zagorelo v stanovanjski hiši Antona Robiča. V prizidku hiše so kurili peč (gašper-ček), ki ima salonito cev speljano skozi leseno steno. Pri kurjenju seje zaradi pregretja salonitne cevi vnela lesena stena, tako da se je ogenj razširil tudi na podstrešje. Gasilci iz Gonj so Ogenj pogasili, škode pa je za 30.000 din. Avto zdrsnil v jezero Bled — V sredo, 30. novembra, nekaj po polnoči je s parkirnega prostora pri Videoteki ob jezeru zdrsnil po nagnjenem terenu v jezero »sto-enka« last Dušana Šaruge iz Radovljice. Voznik avtomobila ni pustil v prestavi in z zategnjeno ročno zavoro. Potapljači, ki so s pomočjo balona avtomobil dvignili iz vode, so lahko ugotovili, da so bila vsa vrata zaklenjena, prestavna ročica pa v prostem teku. OLrA88. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 6. DECEMBI V Kompasu prenovili dva bara in štiri apartmaje — V času, ko je bil hotel Kompas v Kranjski gori zaprt, so v njem prenovili dva bara in štiri apartmaje. V ledenem baru so s preureditvijo povečali število sedežev s 4r> na 80. Največ novega je v nočnem baru, kjer so zamenjali pod in velik del opreme, uredili »rimsko cesto« in ob njej vgradili preko sto tisoč drobnih zrcale. Izvajalci iz Mengša, Ljubljane, z Jesenic in od drugod so dela končali v 13 dneh. Naložba je veljala deset milijonov dinarjev, zaradi omejitev pri kreditiranju pa jo je Kompas izpeljal z gotovino. — Na sliki: ' prenovljeni nočni bar. (cz) — Foto: F. Perdan Urejanje Sejmišča v Kranju Se letos končana vsa glavna dela Kranj — Ideja, da bi v skladu s programom revitalizacije starega mestnega jedra v Kranju uredili tudi nekdanje Sejmišče, se je porodila že kmalu po letu 1970. Tako je bil že 1975. leta izdelan prvi projekt. Dokončna ureditev pa je bila znana letos, ko so bila na tem območju končana arheološka izkopavanja in je bil sprejet tudi projekt, ki ga je izdelalo Cestno podjetje iz Kranja. Za izvajalca, komunalno, obrtno gradbeno podjetje Kranj, ki je z deli začelo jeseni, je bila uresničitev projektne rešitve na Sejmišču dokaj zahtevna. Pogoj za ureditev cestišča in parkirnih prostorov na tem območju je bila najprej ureditev kanalizacije za meteorne vode in fekalije. Svojevrsten problem je predstavljala tudi ureditev terena glede na višinske razlike. Projektant si je zamislil zanimivo rešitev z ugraditvijo zidu med kostanji. To bo omogočilo normalen promet in s tem bo pridobljenih precej parkirnih površin. Pomembno je tudi, da dreves ne bodo posekali. Odstranili bodo le stara debla in hkrati zasadili nova drevesa. Zelenice bodo urejene tako, da ne bodo ovirale prometa. Javna razsvetljava bo podobna kot na Vodopivčevi ulici. Investitor del za cestišče in komunalne naprave je Samoupravna komunalna interesna skupnost, v program ureditve parkirišč pa so se vključile tudi delovne organizacije na tem območju. Čeprav so urejevalna dela dokaj zahtevna in glede na projekt zamudna, potekajo po programu. Tako naj bi še do konca leta Sejmišče uredili v tako imenovani gramozni izvedbi. Prihodnje leto bodo z deli nadaljevali in položili asfalt ter uredili vse ostalo. A. Žalar Novoletni sejem v Kranju Izredno zanimanje razstavljavcev Prednovoletno razpoloženje bo skušala še posebej popestriti gorenjska trgovina — Raznovrstna ponudba za novoletne družinske nakupe Kranj — V petek, 9. decembra, bodo v hali A Poslovno-prireditve-nega centra Gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju odprli tradicionalni, 24. novoletni sejem, ki bo traja 10 dni. Prireditelji ugotavljajo, da je v primerjavi z dosedanjimi letos med razstavljavci izredno zanimanje za ta sejem. 4000 kvadratnih metrov prireditvenega prostora je že razprodanega. Med 250 razstavljavci bo tokrat zastopana celotna gorenjska trgovina, ki bo skušala prednovoletno razpoloženje čimbolj popestriti s ponudbo nekaterih izdelkov, ki jih na tržišču primanjkuje. Napovedujejo, da bo celotna ponudba na sejmu raznovrstna ter lepa priložnost za novoletne družinske nakupe. Tokrat bodo poskrbeli za svojevrstno presenečenje proizvajalci kmetijske mehanizacije, ki bodo na sejmu ponudili del svojega proizvodnega programa. Posebno presenečenje, ki pa nam pa niso hoteli izdati, pripravlja kranjska Planika. Ker smo tik pred začetkom zimskih olimpijskih iger, obljubljajo na sejmu bogato izbiro spominkov iz olimpijskega programa. Posebnost bo tudi prodaja železniških vozovnic za ogled olimpijade v Sarajevu. Čeprav je program prireditev dedka Mraza letos drugačen, prireditelji razmišljajo, da bi na umetnem drsališču v večnamenski hali v sejemskih dneh pripravili tudi revijo dedka Mraza. Na sejmu bo tudi prodaja smučarske opreme. Nekaj naštetih posebnosti letošnjega novoletnega sejma torej obeta, da bo ta tradicionalna prireditev vredna ogleda. Široka izbira in ponudba bosta nedvomno marsikoga lahko zadovoljili, saj razstavljavci obljubljajo tudi ugodnejše prodajne pogoje. Med sejmom bo ves čas odprto tudi umetno drsališče, kjer se bodo otroci, katerih starši bodo na sejmu, tačas lahko drsali. A. Ž. Tekmovanja plačujejo sami V jeseniški občini je najaktivnejša strelska družina na Javorni-ku, ki jo že nekaj let prizadevno vodi Stanko Krmelj — Uspešni mladi strelci Jesenice — V jeseniški občini danes delujejo le tri strelske družine: v Moj* strani, Martuljku in na Javorniku. Prav Triglav Javornik sodi med najaktivnejše strelske družine, saj njeni strelci dosegajo najboljše rezultate na tekmovanjih, družina vključuje veliko mladih in jih z vztrajnim mentorskim delom vedno bolje usposablja. O dejavnosti strelske družine na Javorniku in o problemih strelskega športa nasploh smo se pogovarjali s predsednikom Stankom Krmeljem in podpredsednikom Jankom Lauterjcm, ki že nekaj let nadvse prizadevno učita mlade strelce in njuna zasluga je, da ta šport dobiva ustrezno mesto in veljavo. »Pred šestimi leti je bilo na področju strelskega športa precejšnje mrtvilo,« pravita, »nato je delo po posameznih družinah zaživelo. Članstvo ne upada, odvisno pa je od mentorjev, kako naj bi vključili čimveč mladih.« Sporočili ste nam Mrvarju novembrski turnir — Šahovsko društvo Tržič je v klubskih prostorih v Domu Petra Uzarja pripravilo hitropotezni šahovski turnir za november. Med 18 šahisti je bil najuspešnejši mladi Srečo Mrvar s 15 točkami pred Pavlom Ločen 15, Ivanom Travnikom 14,5, Andrejem Locem 14 in Stanetom Valjavcem s 13 točkami. — J. Kikel Janez Muzik zmagovalec Orodjarne — Sindikalna organizacija v Pekovem tozdu Orodjarna je v telovadnici osnovne šole v Krizah pripravila za svoje delavce tekmovanje v namiznem tenisu. Med 23 igralci je zmagal Janez Muzik pred Marjanom Valjavcem, Franci-jem Nemaničem, Janezom Uzarjem in Markom Bahunom. — M. Jenkole Uspeh Oblaka in Prosena — Avto klub Donit Olimpija je v okolici Logatca priredil letošnji zadnji avtorallv za republiško prvenstvo. V razredu do 850 cem sta Viktor Oblak (voznik) in Ivan Prosen (sovoznik), člana škofjeloškega avtomoto društva, s svojim fič-kom zasedla drugo mesto. — M. Jenkole Janez Pintar drugi v republiki in državi — Končano je republiško in državno prvenstvo v cestnohitrostnem dirkanju. Na republiškem prvenstvu je Leon Pintar ml. zasedel med mladinci drugo mesto v razredu do 50 cem, Janez Pintar je bil drugi med člani v kategoriji do 125 cem, Božo Janežič iz Kamnika pa prvi v skupini do 250 cem. Na državnem prvenstvu je bil Leon Pintar deveti, Janez Pintar drugi in Božo Janežič sedmi. — M. Jenkole Sovjetski cirkus v Ljubljani Ljubljana — Zavod Tivoli je tudi letos poskrbel za prijetno prednovoletno razpoloženje. Tako kot lani bo decembra pri nas gostovala vrhunska skupina sovjetskih cirkuških umetnikovi ki delujejo pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo Sovjetske zveze. Gre sevedč za povsem druga imena in program kot lani. Glavna značilnost letošnjega programa je, da so v njeni tudi vrhunske dresurne točke, ki bodo očarale predvsem najmlajše. Veliki cirkus Sovjetske zveze bo v Ljubljani gostoval od 8. do 22. decembra. Med tednom bodo predstave, ki trajajo skoraj tri ure, ob 18. uri, ob petkih ob 19. uri, ob sobotah in nedeljah pa ob 10.30 in 17.30. Vstopnice po i60, 200 in 250 dinarjev so v prodaji v vseh večjih slovenskih mestih, v Ljubljani pa v dvorani Tivoli, pri Globtouru in Integralu. Otroci do desetela leta imajo 30 dinarjev popusta, za skupinske obiske pa velja 10-odstotni popust. »Na JaVorniku,« pravi Stanko Krmelj, ki je najzaslužnejši za dvig tega športa, »smo se domenili, da v prostorih družbenega doma'zgradimo avtomatsko strelišče. Strelci so se udeležili številnih delovnih, prostovoljnih akcij in danes je strelišče za streljanje z zračno puško lepo urejeno. Žal ni tako z občinskim strelištem, dom Verdnika propada, predvideva se njegovo rušenje.« »Občinska strelska zveza dobiva v primerjavi z ostalimi športi premalo dotacij z ozirom na to, da je treba za zračno puško danes odšteti 15.000 dinarjev,« pravi Janko Lauter. »V občini je 850 članov, aktivnih je premalo. Mladi se s tem športom ukvarjajo v šolskih dvoranah, jeseniški dom je načel zob časa. Občinska strelska zveza je poslala vsem tistim, ki bi morali biti zainteresirani za razmah streljanja, dopis, da bi dom kakorkoli rešili, a pravega odziva ni bilo. Lokacijo za nov dom bo vsekakor treba poiskati in nikakor ne dovoliti, da strelska dejavnost zamre. Zdaj nimamo ustreznega prostora niti za treninge. ^ Kljub hudim finančnim strelci dosegajo na raznih tek: dobre uvrstitve. Na tekmovar tih pobratenih mest Jugoslj\.j ša ekipa dosegla drugo mM bili uspešni med posamezni na tekmovanja potujejo na i ške. Na letošnjem tekmovur., da Kralj dosegla prvo mesto liki. Predvsem javorniški str preteklosti v slovenskem vanskem vrhu. Zdaj, ko i strelišče, v katerega smo 4.000 prostovoljnih ur o>__ močjo železarne, se mladi radi jejo. Vsako leto je na našem okoli 4.000 strelcev, organih; movanja tudi za druge delov zacije, kajti denar za vzi nujno potreben. Najzaslu_, podelili ob 30-letnici priznaj. _ starejšim, kot so Jože Chrm, p^p Raztresen in Franc Treven Vev napredka mladih pionirjev m čia^ ki so aktivni pod mentorski stvom Ramadana Seničaka Fr^^ Bizjaka in Olge Škoda.« Krmelj in Lautar. ki si ner*h» zadevata za večjo vlogo st športu na Jesenicah, zaslužit« a vztrajnost priznanje in pohval* .-m bolj je bosta seveda vesela, ce bo tf^L v obliki večje družbene podpori W večjega razumevanja za strelski iflr Tečaj aerobike — Družbeni prostori v zadružnem domu v krnitt^ skupnosti Visoko so zaradi različnih dejavnosti med tednom tako* sedeni, daje včasih zares težko dobiti prosti termin za sestanek, Z2 nje ali kakšno prireditev. O tem smo se lahko prepričali tudi med»y davnim obiskom, ko so dobili priznanje zvezne konference socmiu^f čne zveze v okviru tekmovanja Programa akcij krajevnih skupno*** smo se pogovarjali o delu in življenju v tej krajevni skupnosrt f2 sednjem prostoru je imel vajo mešani pevski zbor, v telovadnic w j je začel tečaj iz aerobike (na sliki). — A. Ž. Sgg msKlumm dobavitelj ~ ŽVEČILNEGA GUIVHJA JUGOSLOVANSKI V jubilejnem, petinsedemdesetem letu obstoja, je HP KolinsksiziMiA ponudila tržišču nov žvečilni gumi KOLOYS AS, polnjen z oku$oma!0i0 Dfodaialno pred šestimi leti. ~J»;e imela dva dovolj tehtna razlo-,53BWj prebivalcev v zgornjesavski jfmk ie precej povečalo in krajani mwl>i 9ore- Podkorena, Rateč, ^■eltert'jljka m ostalih vasi in zasel-*** območja so postajali vse voljni — po obutev so mo-e zato so si želeli trgo-kraju. Alpina je prisluh-kraja in uredila prodajal tik ob cesti skozi Kranjsko ie proč od odcepa za Vr-| kar je »vleklo«« Alpino v 'Sko dolino, je bilo dejstvo. Kranjska gora v desetlet|u skromne vasice v pomemb-;osportno in letno turistične, ki mora turistu poleg poste-e hrane ponuditi še marsikaj Prodajalnam" tekstilnih izdel-~i in ostale športne opreme žila še trgovina Alpine iz se danes ustavljajo števil-i tuji turisti. Zgodi se. da Kranjsko goro brez smuči in ne, pa jih zvabijo vitranške takrat zavijejo v izposoje-kar v trgovino — po smuči Alpina. Zdaj, ko so tečajne ed našim dinarjem in italijan-in avstrijskim šilingom vedno ;o obiščejo trgovino tudi av imajo v domačih pro-V v oestro izbiro smučarskih če-c. F vn radi posežejo po modelih iz žirovske tovarne. Dobri poznavalci smuči vedo, da je to kakovosten čevelj, s katerim vijugajo med vratci ne le ljubitelji »belih opojnosti«, temveč tudi tekmovalci. Med njimi je tudi šesterica naših najboljših smučarjev in smučark — Grega Benedik iz Žirovnice, lani 22. na svetovni jakostni lestvici veleslaloma, Rok Petrovič, svetovni mladinski prvak v slalomu, Tomaž Čižman iz Ljubljane, Veronika Klinar z Jesenic, Katja Lesjak iz Srednjih Bitenj pri Kranju in Mojca Dežman s Kokrice. »Odkar dosegajo naši smučarji in smučarke velike uspehe na tekmah evropskega in svetovnega pokala, se to pozna tudi pri prodaji naših smučarskih čevljev in ostale zimske obutve,<• poudarja Katarina Cuznar, po-slovodkinja Alpinine prodajalne v Kranjski gori. »Dobri smučarji, ki vedo, koliko lahko pripomore kal^pvo-sten smučarski čevelj k sproščenemu in odličnemu smučanju, ne oklevajo dolgo — odločijo se za nakup najboljšega modela Alpina SR-84, povprečni izbirajo med ostalimi modeli . . V Kranjski gori že težko čakamo snega, čeprav vemo, da bo tudi takrat za nas več dela. Največ povpraševanja bo po »snežkah« — čevljih, ki si jih nadevamo po smučanju, ob snežni brozgi in hudem mrazu, po smučarskih čevljih in ostali topli zimski obutvi. Smo v utesnjenih prostorih in zato komaj čakamo preselitve v Bernikovo hišo, kjer bo poleg servisa smuči dobila več prostora tudi Alpina. Čeprav zaenkrat še nimamo na zalogi zadostne izbire modelov, se trudimo, da čimbolj zadovoljimo naše kupce,«« pravi poslovod-kinja. prikrajšala Alpina. Prej srjno morali po obutev na Jesenice, nerodno je bilo s sabo vlačiti otroke. Zadovoljna sem s ponudbo v trgovini, tudi s postrežbo, saj prodajalki poleg tega, da sta prijazni, znata tudi pametno svetovati.« Jim to tudi uspe? »Vsekakor!« brez obotavljanja pribije Slavica Potočnik z Belce. »V prodajalno zaidem najmanj trikrat letno in moram reči, da vedno dobim, kar potrebujem. Dan«s kupujem nepremoč-Ijive in tople »snežke«, v Alpini pa sem kupila tudi Hladne copate, smučarske čevlje in spomladansko obutev za otroka. Nimam razloga, da bi se pritoževala. Vse, kar sem doslej kupila, se je dobro nosilo. Veliko potov nam je Beba Perlšlč iz Kranjske gore je iskala primerne ženske škornje. Mraz je pritisnil, pa je med opravki »skočila«' še v Alpino »Nekaj parov sem pomerila, zdaj imam že izbrane.« je zadovoljna pripovedovala, ko smo jo zmotili med nakupom. »V Alpini vedno najdem primerno obutev za sebe in za ostale družinske člane. Pred tem, ko še ni bilo prodajalne v Kranjski gori, sem kupovala obutev na Jesenicah, toda tudi tam sem najprej pogledala v Alpini. Le zakaj bi menjala »čevljarja«, če sem z njegovimi izdelki zadovoljna?« se sprašuje Beba Ne gre pretirano besedičiti. Ko boste v zimskih dneh obiskali Kranjsko goro, se spotoma ustavite še v prodajalni Alpine. f STROJ je v današnji draginji nepogrešljiv pripomoček v vsa-Išomu, saj če si sami kaj sešijemo, nas to občutno manj stane. —*cf Fužinar na Jesenicah imajo šivalne stroje v treh različnih namizna stane 26.648 din, kabinet 31.607 in z vitrino V Glasu št. 89 z dne 22. 11. 1983 je prj čestitki za Komunalno obrtno in gradbeno podjetje pri naštevanju TOZD izpadel naslednji: — TOZD GRADNJE, KRANJ — b. o. Za nastalo napako se opravičujemo! TOKOS Tržič p. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Na podlagi 66. člena statuta razpisuje delavski svet dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi L TEHNlCNKGA VODJE »ji: - visoka izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — uspešno opravljanje dosedanjih podobnih del in nalog, — organizacijske sposobnosti. Jfc navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge Kmom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politi-l;jredpisane pogoje. •». Irani kandidat bo imenovan za 4 leta. I naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju T^jev v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov TOKOS Tržič, karjeva 9 — Komisija za delovna razmerja. O izidu javnega iua bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. 1923 1983 Kombinirana baterijska svetilka z grelcem za odtaljevanje avtomobilskih ključavnic ELEKTRA 1- 00 Tako kot marsikdo smo se tudi mi v tovarni baterij ZMAJ vedno jezili na zamrznjene avtomobilske ključavnice, ko se nam v zimskih jutrih tako mudi! Zato smo izdelali nov, zanimiv in nadvse uporaben pripomoček, ki nas rešuje »večnih zimskih zagat«. Naj zunaj še tako zmrzuje, se odslej z veseljem odpravljamo na pot, saj avto lahko odpremo brez težav, ker imamo grelec za odtaljevanje avtomobilskih ključavnic - ELEKTRA. Grelec ELEKTRA pa lahko uporabljamo vse leto, ker je to pravzaprav kombinirana baterijska svetilka, ki nam lahko služi kot: 1. učinkovit grelec za odtal|evanje zamrznjenih avtomobilskih ključavnic:, ključavnic za prtljažnike itd., 2. ličen kemični svinčnik (pisanje nam ola|ša mini svetilka nad svinčnikom), 3. priročna žepna baterijska svetilka (ki bo koristna tudi v ženskih torbicah) NAČIN UPORABE: • 1. Če želimo PISATI s kemičnim svinčnikom, bomo premaknili drsno stikalo 1 naprej. 2. Za ODTALJEVANJE AVTOMOBILSKIH KLJUČAVNIC premaknemo drsno stikalo 1 nazaj in tako izvlečemo toplotni trak, počakamo 20 sekund, trak potegnemo 1 cm nazaj in ga vtaknemo v zamrznjeno kl|učavnico. 2. Če hočemo LUČ, pritisnemo na gumb 2 in lučka sveti, dokler pritiskamo na gumb. ♦ 4. Kadar je treba ZAMENJATI BATERIJE ali KEMIČNI VLOŽEK, kom binirano svetilko najprej RAZSTAVIMO: izvlečemo držalo 3 iz stranskega pokrova 4, dvignemo in izvlečemo stranski pokrov 4 ter odpremo ohišje, tako da dvignemo zgornji del in ga ločimo od spodnjega. primerno darilo Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23 02 O LAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 6. DECEMBRA ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 90 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOTO Koteks tobus in zbiralnic« kmatijakih zadrug SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19941 OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE K KANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE 2. MANIPULANTA Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — višja ali srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Nastop dela 1. 2. 1984. pod 2. — končana osnovna šola, — obveznost polaganja strokovnega izpita ter trimesečno poskusno delo. , . Nastop dela 1.1. 1084. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Osrednja knjižnica občine Kranj, Tavčarjeva 41, Kranj, 14 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o rezultatu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. H v J KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JIA 2 Oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge za TOZD AGROMEHANIKA Kranj VODENJE RAČUNOVODSTVA TOZD IN POMOČ PRI VODENJU TOZD Posebni pogoji: - višja izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja računovodskih del in prodaje kmetijske mehanizacije, družbenopolitična aktivnost, poizkusno delo je 3 mesece NA5A^A IN HAZDEIJEVANJE TOPLIH OBROKOV IN ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Posebni pogoji: — KV kuharica, tečaj higienskega minimuma, 6 mesecev delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca, delo se opravlja v popoldanskem času MONTIRANJE TRAKTORSKIH PRIKLJUČKOV - VEČ DELAVCEV BREZ POKLICA za določen čus 5 mesecev TOZD TOVARNA OIJA - OLJARICA BRITOF POLNJENJE OLJA V STEKLENICE več delavcev brez poklica, določen čas 5 mesecev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, JLA 2, v 8 dneh po objavi. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE RADOVLIICE Razpisna komisija za imenovanje vodje delovne skupnosti na podlagi 30. in 31. člena statuta delovne skupnosti razpisuje dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali družboslovne smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del in nalog, — da ima ustrezne lastnosti v skladu z merili iz družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter priloženim življenjepisom pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti občine Radovljica v ustanavljanju, Radovljica, Kopališka 10, z oznako »za razpisnp komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh za imenovanje vodje delovno skupnosti. DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA Preddvor Objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE PERILA — 1 delavka Pogoji: — KV šivilja, 1 leto delovnih izkušenj pri šivanju, — poskusno delo 3 mesece. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Možnost pridobitve samskega stanovanja. Ostale informacije dobite po tel. 45-015. Rok prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Radovljica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ŠEFA RECEPCIJE Pogoj: — srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov in obvladanje korespondence. Delo se združuje za nedoločen čas. Vloge pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Hotel Grad Podvin, Podvin, Radovljica, p. p. 10, za kadrovski oddelek. fffS alples ALPLES Industriju pohištva ŽELEZNIKI Objavlja po 8. členu Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kovinska predelava naslednja dela in naloge: VODENJE ODDELKA KOČNE OBDEIAVE Pogoji za zasedbo: — srednja šola strojne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj srednjemu nivoja v strojni ali kovinski stroki, — organizacijske sposobnosti ter Sposobnosti komuniciranja in dela z ljudmi Za navedena dela in nalog«.' se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene, prijave s potrebnimi dokazili sprejema Kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki, v roku 15 dni po objavi. PRODAJALNA ^Delikatesa KRANJ. bogata izbira za predprazni-čne nakupe tudi ob sobotah popoldne vabljeni ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj Objavlja na podlagi sklepov komisij za" delovna razr naslednja prosta dela in naloge 1. 5 VOZNIKOV AVTOBUSA ZA DE KRANJ 2. 5 SPREVODNIKOV AVTOBUSA ZA DE KRANJ Pogoji: pod 1. — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, — 1—2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot leto na< poklicnega voznika. Poskusno delo je 3 mesece, pod 2. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. * Poskusno delo je 3 mesece. Kandidati naj imajo stalno bivališče v Kranju ali bližnji oko Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sp 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška 5. Ka bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijav nega GORENJSKA KMETIJSKA ZADRI G \ KRANJ Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA Kandidati naj poleg splošnih, izpolnjujejo še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — sposobnost vodenja in organiziranja dela. Dfelovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim dekxvm| časom. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslrl Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj, z onubj »za razpis«. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Tončka Dežmana 1 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge - ČISTI LKE za določen čas (od 19. 12. do 30. 6.1984) - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas — čas odsotnosti delavke na bolniškem dopustu — nastop dela takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja šole. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. moški čaj MEŠANICA DOMAČEGA ČAJA Moški čaj je sestavljen 12 9 vrs; poznanih zdravilnih zelišč ki poimr jo pri delovanju notranjih orgaja. Moški čaj je namenjen predv$mv stim. ki imajo težave s proga*' pospešuje izločanje vode iz ^t. delovanje želodca. ieter in Moški čaj krepi kri ter posevšm cirkulacijo krvi ČAJ DOBITE V TRGOVINAH! TOMAŽINČIČ PREDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ IZOLA TUDI LETOS NA NOVOLETNEM se,V. V KRANJU. @ metalko METALKA IJUBLJANA TOZD TRIGI.AV Tržič razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 5. 9 tfH) JAVNO LICITACIJO 1. montažnih elementov za montažno stanovanjsko izmerah 7,05 m x 7,75 m -f 2,5 m x 1,2 m = 57,64 m novanjska hiša, ki se nahaja na tovarniškem bila zgrajena leta 1961 in jo je kupec dolžan der in odstraniti v mesecu decembru 1983. Izklicna cena za montažne elemente stanovanjsk znaša 100.000 din. 2. montažnih elementov za drvarnico v izmerah \ . = 18 m'. Drvarnica stoji na tovarniškem prostoru • kupec dolžan odstraniti v mesecu decembru 198.; Izklicna cena za montažne elemente drvarnice ?r 20.000 din. Javna licitacija bo v petek, dne 9. 12. 1983 ob 10. uri v prostonkj TOZD TriglavTržič. Ogled licitiranih objektov bo v četrtek, dne 8. 12. 1983 od 12 . 16. ure v TOZD Triglav Tržič. Na družbi'lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki \p .u„ varščino 10 % od izklicne cene. Fizične osebe plačajo varščino v gotovini, pravne osebe pa . ranim čekom. Kupec plača poleg izklicne cene tudi prometni davek. Nakup ■» teka po sistemu videno — kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. 1 6. DECEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN OL-k8 OPREMA MENGEŠ ,G0DEN nakup kuhinjske posode, proizvod Sorice Zagreb, v n. kvaliteti kovinotehna J a II/ 9DAM m MSI tel.: 27-960 te 2000-litrsko CISTERNO iz h. Naslov v oglasnem oddelu. 12530 to BIKCA starega 5 tednov. "Jelovška 8, Radovljica 12561 to skoraj nov črno-beli grun-1LEVIZOR. Janko Levstik, btova 14, Kranj 12562 ton kotno BRUSILKO 2000 W, BI (novo). Rogelj,' Tomažičeva 8, 12563 km 7 tednov stare PUJSKE. ,y k; 18, Naklo 12564 "iorani otroški VOZIČEK prodam. Telefon^26-198, popol-12565 —' te BIKCA simentalca za ple-Inglo 1, Naklo 12566 far TELIČKA, Repe. Radovna >/)e 12567 tem 10 PRAŠIČEV po 90 kg, po fcakg, in 20 prašičkov za rejo, fako drugo leto, tako kot zimsko-športna središča iz Zvezne republike Nemčije, Kanade, Švedske, Norveške in Japonske. Naš cilj je, da bi postali redni, vsakoletni organizatorji ene od tekem v moški konkurenci in si tako izborili položaj, ki ga imajo danes le najbolj znana zimsko-športna središča na svetu — Ma-donna di Campiglio, Wengen, Adel-boden. Kitzbiihl in Val d'Isere. To ne bo lahka naloga, če vemo, da se za tekme svetovnega pokala v moški konkurenci poteguje blizu sto smučarskih krajev. Kranjska gora si je v'šestnajstih letih že utrdila sloves dobrega organizatorja. Z letošnjima slalomskima tekmama na odlično pripravljenih progah, prekritih z umetnim snegom, je to samo še potrdila.« »Ni nenavadno, da si danes številni zi\ani in manj znani kraji na vso moč prizadevajo, da bi dobili vsaj eno tekmo svetovnega pokala,« nadaljuje Jože Resman. »Za malo poznan kraj je to namreč najkrajša pot iz anonimnosti do uveljavitve. Propagandni učinki teh tekmovanj so mnogo večji, kot bi jih dosegli s kakršnimkoli drugačnim vlaganjem reklamnega dinarja. Tekme za svetovni pokal so namreč neposreden razlog, da se prične govoriti in pisati o kraju; v sliki pa se pojavlja na televizijskih zaslonih v številnih evropskih državah, pa tudi v Ameriki, Avstraliji, na Japonskem in drugod. Kranjska gora se je tudi po zaslugi tekem za svetovni pokal in sočasnega kakovostnega vzpona našega alpskega smučanja razvila iz skromne vasice v svetovnoznano zimskošportno in turistično središče.« »Zanimivo je,« pravi Vojteh Bu-dinek, generalni sekretar organizacijskega komiteja Pokal Vitranc in trinajsto leto delegat Smučarske zveze Jugoslavije v komiteju FIS za svetovni pokal, »da razvoj Kranjske gore ni mogel slediti propagandnim učinkom. Povedano preprosteje: kraj še vedno ni sposoben prodajati ugleda, ki si ga je ustvaril v svetu. Res^e, da smo že precej izboljšali turistično ponudbo in izdatno razširili smučišča, toda še vedno imamo zastarel sistem žičnic in veliko premalo denarja, da bi lahko v večji meri vlagali v izgradnjo Kranjske gore in njene okolice.« »Kako si Kranjska gora izbori mesto med prireditelji tekem za svetovni pokal? Ko na komiteji FIS izbirajo kandidate, upoštevajo predvsem uspešnost organizacije predhodnih tekmovanj, tradicijo, hotelske zmogljivosti, dostopnost kraja in smučišča, uspehe domačih smučarjev in zanimanje gledalcev za alpsko smučanje. Z vsakim od prirediteljev tekme za svetovni pokal sklene mednarodna smučarska zveza pogodbo, ki vsebuje 40 členov; ti med drugim določajo, kakšne morajo biti hotelske sobe za tekmovalce, dnevni obroki, kje smejo biti nameščene reklame, kako mora biti poskrbljeno za novinarje in podobno. Kdor grobo krši ta določila, ima v prihodnji sezoni manj možnosti, da pride v izbor prirediteljev.« Ko narava letos ob koncu novembra ni in ni hotela nasuti snega in so kranjskogorski prireditelji moškega in ženskega slaloma za svetovni pokal pričeli prekrivati smučišče v Podkorenu z umetnim snegom, so se mnogi spraševali je to stabilizacijsko in v skladu s splošnim družbenim varčevanjem. »Prireditev je veljala približno devet milijonov dinarjev. 70 do 80 odstotkov vsote bomo pokrili z zaslužkom od reklam in televizijskih prenosov, dobro desetino je prinesla vstopnina, nekaj pa je ostalo še od prejšnjih tekem, tako da se ob zaključnem računu ni treba bati rdečih številk,« pravi Ciril Kavalar, predsednik gospodarske komisije. »Umetna zasnežitev je veljala manj kot dva milijona dinarjev, kar je bilo ceneje, kot če bi sneg vozili iz Tamarja ali od drugod in ga potem ročno spravljali na smučišče.« Res bi bilo nsmiselno, da bi Kranjska gora za tako nizko ceno zamudila priložnost za ponovno uveljavitev v svetu. Nova smučišča v Podkorenu in snežna topova, ki so ju žičničarji odkupili od avstrijske tvrdke Sufag, so velika pridobitev. Naprave za sneženje bo Kranjska gora uporabljala tudi v komercialne namene in za pripravo snega na smučarskem poligonu, na katerem bodo lahko (ceneje) vadili naši alpski smučarji. C. Zaplotnik Nekaj dni pred dnevom republike so v Železniškem gospodarstvu Ljubljana zabeležili pomemben dogodek. Na mariborski železniški postaji so za zeleni vlak proti Ljubljani prodali milijonto vozovnico. Železniško gospodarstvo Ljubljana je zelene vlake uvedlo pred dobrimi štirimi leti. Zamisel o uvedbi teh vlakov je do danes presegla vsa pričakovanja. Že prvo leto je zeleni vlak na progi Ljubljana-!,« prepeljal okrog 27 tisoč potnike to so začeli uvajati podobne ko zicije tudi na drugih relacijah, so v začetku 1980. leta zaeeh zeleni vlaki na relaciji Pulj-J aprila po dolenjski progi 1980 še na progi Murska < Ljubljana. Septembra letos p, rednem voznem redu krenil vlak tudi proti Kopru. Okrogla miza o razorožitvi Tržič — Občinska konferenca ZSMS Tržič je 24. novembra pripravila okroglo mizo o razorožitvi. Podlaga za pogovor je bila brošura Antona Beblerja Marksizem in razorožitev, ki jo je predstavil. Boštjan Za-dražnik. Govorili so predvsem o aktualnih problemih v svetu, ki so neločljivo povezani z oborožitvijo in z željo ljudstev po razorožitvi. Akcijo mladih so s svojo prisotnostjo popestrili predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur, komandat terito- rialne obrambe Ivko Berga čelnik oddelka za ljudsko Ivo Gorjanc. Postregli so z cijami in odgovarjali na mladih o zaostreni situaciji' Okrogla miza je uspela, ljivo pa je, da je sicer aktualni: nimiva tema pritegnila maloi ne. Morda bodo dobri vtisi, do udeleženci prav gotovo [ svoje sredine, spodbudili podobnih prireditev v prihc N. OPREMA MENGEŠ UGODEN nakup kuhinjske posode, proizvod Gorice Zagreb, v ||. kvaliteti kovinoteh™ Zimsko razpoloženje v Kranjski gori Kranjska gora, čeprav brez snežne odeje, je v četrtek in petek ljubiteljem alpskega smučanja pričarala ob 620 metrov dolgem in 30 metrov širokem snežnem otoku povsem zimsko razpoloženje. Za to gre zahvala neumornim kranjskogorskim prirediteljem, ki so v 14 dneh in nočeh s pomočjo snežnih topov in ugodnih temperatur izbojevali negotovo bitko z naravo in prekrili novo smučišče v Podkorenu z 12 tisoč kubičnimi metri umetnega snega. Na njem so v četrtek in petek izvedli prvi letošnji .slalomski pre-skušnji v 18. sezoni svetovnega pokala. Čeprav je oba dneva v dolini pošteno bril veter in četudi našim smučarjem ni šlo vse po načrtih, so gledalci vztrajali in navdušeno pozdravljali najboljše slalomiste sveta. Miha Podjed iz Kranja: A sem v časopisu bral, da v Kranjski gori s snežnimi topovi delajo umetni sneg, sem si mislil — ^ jim pa ne bo uspelo. Ko je nekaj dni pred prireditvijo pričelo še deževati, sem čez Kranjsko goto že napravil križ .. . Danes, ko sto-jim v ciljni ravnini, sem n šen; še toliko bolj, ker so celo smučarski strokovnjaki dvomili o sposobnosti tehnike in Kranjsko-gorcev. Snežni topovi so dobri pogruntavščina. Z njimi bodo lahko pripravili smučišča tudi :a t* riste ali pa priskočili na pomoč bližji Planici, ko se bo pripravljala na najpomembnejša tekmovi-nja.« Dane Vidovič, učitelj telesne vzgoje^tz Tržiča: »Marsikateri prireditelj tekme za svetovni pokal bi v razmerah, ki bolj spominjajo na jesen^obupal in odpovedal tekmo. Kranjskogorci so vztrajali, naredili, kar se je mnogim zdelo nemogoče, in vsem skupaj pripravili lep smučarski praznik. Odlično pripravljene in trde proge so tudi tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami omogočale, da so se prebili med najboljše. Dekleta so to možnost dobro izkoristila, med njimi tudi naša someščanka Polona Pehare. Tržičani, med katerimi je danes tudi 75 učencev iz osnovne šole heroja Grajzerja, smo prišli vzpodbujat Bojana Križaja in ostale naše reprezen-tante. Čeprav se je tekma razpletla drugače, kot smo želeli, nismo razočarani. Fantje so dokazali, da so tako kot dekleta dobro pripravljeni. Tokrat jih je žal zapustila športna sreča.« Lado Podlipnik z Blejske Dobrave: »Ob pogledu na na\ dušen* gledalce in ob poslušanju us*j vih ocen tekmovalcev m s; njakov tudi nam. članom ekipe u pripravo proge, ni žal .a preb:w noči, vloženo delo in .u'.\lr. vljen dopust. V četrtek, ko se ob izteku zbralo le štiri tisoč gledalcev, smo bili že nejevoljni. č*š ljubitelji smučanja so nasVj. na cedilu. V petek, ko je bik) ob novem slalomišču preko 20 vvv\ gledalcev, se je spet pokazalo .da Slovenci živimo z junak, sc -strmin. Če pa bi bili tekmi v soboto in nedeljo, bi bilo gleda!, enkrat toliko.« C. Zaplotnik