l*o poŠti prejeman: za •Mlo leto a »p rej 26 K — h pol leta ol leta „ i0„- *trt, , a - anesee , 1 „ 70, Z« pošiljanje na dom 20 h nn mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 273. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, KopiU.r jeve ulice St. 2. Rokopisi ce ne vračajo, nefrankovata pisma no VBprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne V Ljubljani, v sredo 28. novembra 1900. Vabilo na riaročbo. ^ S I. decembrom se pričenja nova na-ročba. m katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Cetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron Pol leta 13 Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h 7 Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,, Slovenca". Volilno gibanje. Lep eksemplar liberalnega župana. Zupan Brunšmid v Radečah pri Zidanem mostu je dobil od c. kr. okrajn. glavarstva nalog, voliloem dostavljati glasov mce Namestu da bi to dolžnost po postavi spolnil, pa vara volilce s tem, da jim dostavlja glasovnice, v katere je prej previdno zapisal imena liberalnih kandidatov. Skrbelo se bode seveda, da bode te prevare hitro konec. Somišljenike pa povsodi opozarjamo, da liberalnim županom gledajo na prste in vsak tak siučaj, kakor je navedeni, naznanijo takoj okrajnemu glavarstvu, deželnemu predsedstvu in - državnemu pravd ništvu! Volilci bodejo dobili potem nove čedne glasovnice, župan bo sel pa v luknjo! Gorenjska stran Volilci pozor! Liberalci jem-/jo glasovnice volilcem! V četrtek ' popoldne ob 4. uri se je hvalil znani J. Č. iz Most v Lescah pri Vuhererju, da ima že 40 glasovnic. Prigovarjal je navzočim, naj ne dajo »fajmoštru« glasovnic, ampak njemu. Povedal je, da mu je Pire p sd, naj zinj agitira, poslaništvo prevzame rad. Povedal je, da so Lesce, Breznica, Koroška Bela, Jesenice, Dovje in gori naprej vsi za Pirca in Jelenca! ? Povedal, da pride Jelene v nedeljo 2. decembra na Dovje, kjer dela za njega prav izvrstno g. učitelj! Č. je delil tudi volilni katekizem.' Naša zmaga v Trebnjem. Piše se nam iz Trebnjega: V Trebnjem je na jedni strani nepopisna jeza, na drugi pa veliko navdušenje. Pri Pavlinu je bila v ponedeljek še celi dan pijača zastonj. Go-von se da je bilo pri Pavlinu polno jajc pripravljenih za g. dekane. V nedeljo zvečer so napojem Slančevi agitatorji na kolodvoru napadli starinoslovca Peč ni k a. Hoteli so ga iz postajnih prostorov potisniti v temo, a se jim ni posreč.lo. Surovost Slančevih pristašev ljudstvo soglasno obsoja ter uvideva, da ne bode dober tak poslanec, katerega priporočajo taki ljudje. Liberalci so radi tega divji in besni. Živio Povše! Selška dolina. V naši selškidolini imamo trgovca, kateri deli dividendo v obliki umazane knjižure »Volilni katekizem«. Ta dobrotnik je Jako učeni trgovec Franc Tavčar v Selcih Celo v sosedno faro Železniki deli to dividendo, da si ve, da tu nima nobenega odjemalca. Ne zamerimo temu možu, ker na njega luna toliko vpliva, da skoraj vsaki ponedeljek frči, včasih pa še več dni, in na cesti čaka ljudi, in knjižice deli, enemu dve, drugemu tri, ker se mu jih nič škoda ne zdi, ker njega to nič stalo ni, ker se tako pri ljubljanskih liberalcih zastonj dobi. Shod na Radni. V nedeljo je bil na Radni Globočnikov shod. Dr. Romih je pripeljal svojega »slamnatega moža«, da ga predstavi. Seveda je bilo veliko volilcev, katere je kmalu razgrela letošnja dobra kapljica, da so bili vsi bolj za to navdušeni, nego za poslanca. Globočnik je spregovoril par besedij — saj več itak ni zmožen — potem je pa prevzel besedo jecljajoč dr. R umih ter je med drugim rekel, da novi poslanec ni zmožen slovenščine v govoru in pisavi, tembolj pa nemščine, in v tej pa da zna zastaviti besedo kakor malokdo drugi. Na vprašanje, zakaj da so postavili novega kandidata, odgovori, da tu se ne gre za zmožnost, temveč za načela. Na to g. Nagode: Tedaj vaš mož bo »Stimmvieh« na Du naju. Romih: Seveda bo, saj več ne potrebujemo. Rasta! Prihodnjo nedeljo se napoveduje shod v studenški občini, in sicer na Logu; tu bo zopet Bornih s svojim klijentom. Volilno gibanje na Štajerskem Volilni shod v Koprivnici pri Raj henburgu dne 25. t. m se je obnesel iz-borno. Okoli 250 mož se je zbralo, ki so pazno poslušali svojega dozdajšnjega posl. g. Žičkarja, ki jim je razlagal svoj program, katerega se hoče držati, ako ga zaupanje' volilcev pokliče v drž. zbor. Vsi navzoči so se izrekli za g. Žičkarja. V četrtek 22. t. m. je bila kaj burna volitev za peto kurijo v Loki pri Zidanem mostu. Došlo je skupaj do 500 volilcev, med njimi vsi železnični delavci z Zidanega mosta. Imeli so izvoliti še si. volilnih mož. Pri prvi volitvi je bilo izvoljenih 5 Zičkarjancev, med njimi gg. župnika iz Loke in Širja; pri ožji volitvi popoludne pa je zmagal rudečkar, ker so naši možje prezgodaj odšli domu. Čudno, da je neki tukajšnji kmet, brat dvth odličnih mož, nekega dež. sodnijskega svetovalca in nekega gimnazijskega profesorja, glasoval z rudečkarji. »Domovina« hoče, naj se skliče zastran V. kurije nov volilni s h o d . na katerem naj nastopita Žičkar in Hribar. Za katerega se shod odloči, tisti bodi skupni kandidat. Tu nastane vprašanje: Kdo naj skliče shod? Kje se naj skliče? Kdo sme priti na shod? Po naših mislih bi se smeli takega shoda zdaj, ko so volitve volilnih mož že skoraj končane, udeleževati edino le volilni možje. Drugi nimajo zdaj ničesar več odločevati. Toda, kaj nam je pomagano s takim shodom ? Pred tremi leti se je na shodu volilnih mož javno odpovedal kandidaturi gosp. Hribar; po shodu, torej po svoji odpovedi, pa pisaril na vse strani kakor poprej, naj le njega volijo. Bil je pa tako prepričan, da bo izvoljen, da je uro pred volitvijo zagotavljal svoje začudene prijatelje, da dobi velikansko večino glasov. Tako bi storil g. Hribar tudi letos. Naj se volilni možje še tolikrat izrečejo za Žičkarja, Hribar tega ne bo verjel. Počakajmo torej č i s t o m i r n o , kaj bodo 2. jan. 1901 na voliščih zbrani volilni možje povedali. Na shodu v Rajhenhurgu je bil med Zičkarjanci in Hribarjanci razgovor o Halozah. Lažnjiva »Domovina« je namreč v zadnji številki trdila, da sta okrajna glavarja v Ptujem in Ljutomeru prosila podpore za Ilaložane; Ž,čkar baje ni pri tem ganil mezinca. Pred vsem bi vprašali »Domovino«, naj nam pove, od kedaj spadajo Haloze pod ljutomersko glavarstvo. Učenjaki pri .Domovin.« še tega ne znajo, da so do zdaj spadale vse Haloze pod Ptuj. Ptujski glavar se bo pač lepo zahvalil ljutomerskemu, ako b« se ta vmešaval med ptujske razmere. Nek Zičkarjanec jo na shodu kazal iz-virno pismo ministerskega predsednika dr. Korberja na Žičkarja, v katerem minister blizu takole piše: »Večkrat ste me opozarjali na veliko bedo, v kateri se nahajajo Haložani. Vsled tega sem dal preiskovati tamošnji položaj in za zdaj 60.000 kron odločil v podporo« itd. Toda Hribarjanec se odreže silno modro: »To pismo je falzifi-kat.« Obžalujemo resnično gospoda Hribarja, da ima za svoje agitatorje tako ne-u m n e ljudi. V Dobju so izvoljeni trije neodvisni kmetje, ki bodo glasovali za g. Žičkarja in vit. Berks a. Kmetje se smejejo liberalnemu katekizmu. V Žalcu sta pa izvoljena dva pristaša Hribarjeva. Zanj je agitiral znani žalski občinski tajnik Ivo Kač. Socijalni demokrati na Štajerskem so doslej zmagali pri volitvi volilnih mož za peto skupino v Vitanju, Vojniku, Laškem trgu, v Grižah, v Teharjih in v Trbovljah. D. Hribar je v teh krajih pil na medvedovo kožo. Sanje Dragotina Hribarja. Dra-gotin Hribar sanja v svoji »Domovini« takole: »Iz poročil naših zaupnikov posnamemo, da sta^ dve tretjini od sedaj po vsem Spodnjem Štajerskem izvoljenih volilnih mož pete kurije za Dragotina Hribarja. Na mnogih krajih so radi ljubega miru in da jih puste gotovi gospodje pri miru. rekli volilni možje: »No, da, mi volimo Žičkarja!«, a na dan volitve bodo tudi ti vsi oddali glas Dra-gotinu Hribarju « — Kakor se vidi, se Dra-gotin Hribar zna tolažiti, da so njegovi »volilni možje« doslej skoro povsod propadli. Volilno gibanje ▼ Trstu Iz Trsta se nam piše \) Dočim pro-gresovci in demokrati še vedno trdovratno molče o svojih kandidatih za bližnje dr-žavnozborske volitve, je Camber že proglasil svojega kandidata za V. kurijo v osebi bivšega župana tržaškega, dr. Karola D o m p i-erija. Danes so že na vseh oglih mesta pribiti lepaki, kjer poziva odbor, v katerem je dokaj uglednih oseb, naj Tržačani volijo imenovanega odvetnika. Današnji »Avanti« smeši progrcsovce in demokrate, ker nočejo proglasiti svojih kandidatov. Radovedni smo, na kako stališče se postavita nasproti tej kandidaturi obe irredentovski stranki. Za nas jo vsekako važno, če se Italijani cepijo ; tem gotoveje je, da pridemo v ožjo volitev. Volilno gibanje v Istri. Iz Trsta se nam piše : V P o m j a n u smo torej p r o p a 1 i. Drugega izida je itak mogel le pričakovati velik optimist, ali pa tisti, ki je mislil, da bo naša stranka posnemala italijansko, izvrševaje načelo: osar tutto. Ti ljudje so tako demoralizirani, da brez denarja ne gre. Vidi se, kakor da so tem revežem volitve že edini denarni vir! Danes smo, kakor čujem, zmagali v Pobegih. Ako se ta vest potrdi, bi bil poraz v Pomjanu skoro popravljen. Tu 7, tam 5 volilnih mož Ker so vesti iz vzhodne Istre in z otokov u g o d n e, bi še vedno ne bilo nemogoče, da zmagamo. Odločevale bodo bržkone volitve na Škofijah. Tam pa so razmere za Italijane ugodnejše nego za nas. Vso polno laških agitatorjev je na delu. Zlasti se odlikuje v tem oziru neka učiteljica, ki je bila prej v Škednju pri Trstu m se je tam kazala navdušeno Slovenko. Na vseh veselicah je bila ona naša deklamovalka. Sedaj se menda hoče zopet prikupiti slavnemu magistratu v Trstu, da bi ji dal kako prijetnejšo službo v Trstu ali okolici. - Kam privede človeka kruho-borstvo! Politični pregled. v Ljubljani, 28. novembra. Deželni *bori so sklicani z včeraj v dunajskem uradnem listu objavljenim cesarskim patentom, in sicer z ozirom na dr-žavnozborske volitve po nastopnem redu : dalmatinski deželni zbor se snide že 10. decembra, češki in nižje-avstrijski 12., gorenje-avstrijski. solnoerraSki, St».j„naUi, roški, bukovinski, moravški, sleški, tirolski, g o r i š k o g r a d i č a n s k i, predarlski m tržaški 17., gališki 18. in kranjski 19. decembra, torej takoj drugi dan po volitvi v kmečki skupini. Kakor je razvidno iz tega vsporeda, se isterski deželni zbor sploh ne snide v tej deželnozborski dobi, ker je, kakor smo že omenili, že rešil zadevo glede deželne naklade na žganje. Nadvojvoda Leopold Salvutor je v ponedeljek zvečer okolu sedmo ure odpotoval s svojo obiteijo iz Zagreba na Dunaj. Pred odhodom je tri dni vsprejemal razne deputacije. Mej drugimi je bil vsprejet tudi načelnik strelskega društva, ki je nameravalo prirediti bakljado. Nadvojvoda mu jo odgovoril na pozdrav: »Zahvaljam Vas v svojem in svojo obitelji imenu za nameravano bakljado. Akoravno je radi navstalih razmer morala izostati in niste prižgali lučij, prepričan sem vendar, da so gorele baklje' v srcih vseh Hrvatov«. Slovo hrvatskega naroda od ljubljenega nadvojvode je bilo zelo prisrčno. Na kolodvoru so je zbralo številno naroda. »Ja se Vam srdačno zahvaljujem« je nadvojvoda opetovano ponovil v zahvalo na prisrčne ovacije naroda Premembe v proračunu. Vkljub odločnemu dementiju v oficijelni »Prager Zeitung« vztraja praška »Politik« pri svoji prvotni trditvi, da so se črtale v proračunu za naučno ministerstvo razno postavke, namenjene v podporo češkega šolstva. Omenjeni list izjavlja, da je zajel svoje prvotne informacije iz najverodostojnejih virov, in da tudi vladni dementi ne pobija popolnoma njegovih trditev, ker so ozira na razpoložljiva sredstva. Po mnenju »Politike« meri vse vladno opravičevanje na večkrat ponovljeno trditev, da je bivša češka obstrukcija zakrivila, da se no morejo izvesti razni načrti na šolskem polju, in vpraSanje, če je res obstrukcija kriva, da lin. ministru baje primanjkuje denarja. Kdaj pridejo Čehi do državnega prava ? To dolgoletno težavno in pereče vprašanje je rešil po poročilu dunajskega »Vaterlanda« bivši češki poslanec dr. Edv. Gregr, o katerem nekateri trdijo, da je vse prej nego resno misleč politik. Ta mož jo dospel do prepričanja, da dobe Čehi takoj svoje državno pravo, ko bo razbit sedanji dunajski parlament. »Hlas Naroda« pravi o tem načrtu, da je vsaj de prezgoden, ker priprave, in tu sem spada seveda obstrukcija, niso še tako dognane, da bi se moglo računati na vspešno rešitev Gregrove ideje. Nemi ki cent rum xa versko slobodo. V sobotni seji nemškega državnega zbora je vložil centrum, kot smo že omenili, načrt zakona, katerega prvi del se peča z versko slobodo državljanov in drugi s slo bodo verskih družb, in ki previdno ne govori naravnost o katoličanih, marveč bi ve jal, ako postane zakon, tudi za protestante. V načrtu se zagotavlja vsakemu državljanu popolna sloboda v verskih zadevah in pri izvrševanju verskih dolžnostij in da ima otrok z 12. letom pravico, odločevati o svojem veroizpovedanju. Drugi načrt se peča samo z verskimi družbami in redovi. Za vse, ki so vsaj v jedni nemški državi priznani, se zahteva popolna sloboda v njih delovanju na verskem polju. Smejo pa izvrševati vsa cerkvena opravila, graditi cerkve z zvoniki in zvonovi ter sploh kot ostali svetni duhovniki voditi dušno pastirstvo. Drugi del načrta meri v prvi vrsti na to, da se dovoli sloboda jezuvitskemu redu, ki sme sedaj delovati le v nekaterih državicah. jKitajski cesar o zadnjih dogodkih. Ruski list »Novi Kraj, izhajajoč v Port Ar-turju prijavlja naslednji cesarjev oklic z dne 26. septembra: »bedanja vojska se je končala z izrednimi spletkami, vsled česar se čutimo dolžne, zasledovati vzrok nasto-pivše bede v naši deželi, ker se ta nesreča nikakor ni pojavila po naši želji. Odkrili smo sedaj, da so zato odgovorni oni princi in ministri, ki so bokserje in druge upornike z denarjem podpirali in hujskali na odpor proti prijateljskim državam. S tem so provzročili bedo in občo zmešnjavo in nas prisilili, da smo iskali rešitve v begu. Mi, cesar, se seveda lahko oprostimo vsakega očitanja radi tega, kar se je zgodilo, a pre pričali smo se, aa so glavni provzročitelji nesreče, ki nas je zadela, nenravni princi in ministri našega cesarstva, ki so se pe- Aali b nerazumljivimi naSrti. V oflifrloil takemu spoznanju nima naše ogorčenje ni-kakih meja in priznavamo, da zasluži|0 zločinci res strogo kaznovanje. Vsled tega zapovedujemo: Princi Čuan, Tsaisun, Pučin, Tsailien, Tsaijan in Tuan, dalje obredni minister Kan in pravosodni minister Ohaos-huchiao izgube svoje službe, plemstvo, časti, redove in svoje premoženje in naj se izroče vojnemu sodišču, da jih najstrožje kaznuje in da bo njih kazen vzgled vsem našim podanikom. Dano v Taenfu, 26. septembra. Kuangsii«. — Od tega časa je preteklo že osem tednov in vendar razun Tuana, ki je pa menda sam pobegnil, ni še nikogar zadela zagrožena ostra kazen. Dokaz, koliko resnosti se more pripisovati cesarjevim poveljem. Knjige iu časopisi. V »Knihovne samostatnosti« je izšla kot 5. zvezek knjiga „Současne Horvatsko" (Sodobna Hrvatska), spisal Stepan Radič. Cena 2 K. Ob priliki izpregovorimo več o tej zanimivi knjigi. V Zagrebu je začelo v tiskarni g. Antuna Scholza izhajati veliko, lepo delo s krasno osnovo: »Zemljopis Hrvatske«, napisala Dr. II r a n i 1 o v i č in D. H i r c (vlastitom na-nakladom pisaca). Prvi snopič, ki smo ga dobili ravnokar, je krasno ilustrovan. Vsem, ki se zanimajo za zemljepis in domoznan-stvo, najtopleje priporočamo to delo. Dopisi. Iz Planine, 26. nov. (Še eno o Božiče-vem shodu.) Vedeli smo dobro, da bode pogorišče liberalcev na shodu 18. t. m. nekatere jako peklo. In res, v »Slov. Narodu« se je pokadilo iz dimnika, in ta dim naj bi zadušil našega župnika Podboja. Turška mo-tika, to ste ga dali! Imenujete ga »ribniškega lončarja«! Vedite, g. dopisnik, da psovke niso dokazi, to znajo tudi puhlo-glavci. Naš g. župnik se prav nič ne sramuje, da se je porodil v ribniškem trgu, ki slovi po svojih najmarljivejih in dovtipnih prebivavcih. V Ribnici je bila prva, najstarejša gimnazija v deželi že začetkom XV. stoletja. Dva slovenska pesnika, Vodnik in Prešeren, sta si v svoji mladosti v tamošnji izvrstni šoli položila temelj svoji izobrazbi. Vi, g. dopisnik, ee norčujete iz lončarjev. Vi bi še vzrasli ne bili, ko ne bi uživali jedij, kuhanih v ribniških loncih! Ali jeste surovo ? Olika Vaša je že po tem. Lončarstvo je eden najstarejših obrtov, celo po muzejih shranjujejo staro lončeno posodo. Ali so Vam morda neznani stari lonci, ki jih izkopavajo tudi v naši deželi kot znamenite dragocenosti iz prazgodovinske dobe? Zato se tudi vrli Ribničanje ne sramujejo svojega lončarskega obrta, pač pa si bodo zapomnili, da jih liberalci skuhajo smešiti. Vi, g. dopisnik, v »Narodu« trdite, da niste hoteli napraviti shoda v Planini, ampak pravite, »da je imel g. Božič le kratek pogovor z ondotnimi volilci, ki je bil res že v četrt ure končan«. Zakaj pa ste vabila razpošiljali? Vaše vabilo se je glasilo: »Po litično in gospodarsko društvo za Notranjsko vabi vas k volilnemu shodu v Vil harjevi hiši v Planini na dan 18. t. m. ob U. uri dop.« itd. Imeniten shod ste hoteli napraviti, a izpodletelo Vam je, ker si zavedni Planinci nočejo z liberalno mastjo čevljev mazati in rajše poslušajo svoje duhovnike, ki jim vse dobro žele in jih prav uče. O »farški in grajski oblasti« pa kar molčite. Duhovniki so Vam pomagali, da ste nekaj več, kakor kmetje, katere prezirate. Ali veste, v kateri hiši bivate ? Graščini pa ste tudi lahko hvaležni, ker Vas preskrbi s kurjavo in vsako zimo oblači revne šo-larčke. Mi Planinci smo graščini hvaležni, ker knežja rodbina stori mnogo dobrega celi ob čini in posameznikom. Kaj bi bilo z nami, ko bi bil lastnik graščine kakov oderuški žid ali libtralec? To bi nas vili in pestili! Mi sicer ne živimo v sijajnih razmerah, a zadovoljni smo v Planini in ljubimo svoj domači kraj. Samo Vam ne ugaja pri nas, a temu ste sami krivi. Saj si lahko pomagate. To si zapomnite, da je Planincem le v čast, da spoštujejo svoje duhovnike in pa dobrot Ijivo rodbino kneza "VVindisch-Graetza. Ako jih Vi črtite kakor zelenega pajka, ker so Vam prekatoliški, je to Vaša stvar, ki jo poravnajte a svojo vestjo. Vi pravite, da ae je gospod Božič tudi na Uncu hotel le »četrt ure pomuditi«. Mislimo, da bi bil tudi na Uncu gospoda Božiča shod brez občinstva. Zato je le pretveza, da je pri Francu premalo prostora. Toliko za danes. Kedar Vas bodo zopet prsti srbeli, pa se oglasite. Nam črnilo ni še zmrznilo. Loški potok, 22. novembra. »Slovenski Narod« je z dne 21. novembra v štev. 268. prinesel od nas dopis, vreden naših »gospodov«. Gospod dopisnik res oblastno govori, kar v imenu vseh Potočanov, samo, kar je najvažneje, podpisal se ni. Na dan z imenom ! Mi bomo zanaprej odgovarjali samo možem, ne pa tihotapcem, ki mečejo izza grma kamenje. Če je res ves Loški potok Vašega mnenja, kaj se bojite? Za g. kape-lana jaz ne bom odgovarjal, naj stori sam, če se mu vredno zdi. Ker se pa nepodpisani dopisnik v »Slov. Narodu« zaletava tudi v mojo osebo, mu na vsa usta odgovarjam to - le: 1 Moje geslo je vedno bilo in bo : mir v fari; a mir samo toliko časa, dokler to dopuščajo katoliška načela. Pri vsakih in zlasti sedanjih Volitvah se gre za katoliška načela, gre se za verski boj, in v tem boju stojim jaz v prvih vrstah, se ne skrivam prav nič za kulise, kakor mi nerodno očitate. Torej ne gre se za slabosti, ampak za načela, razumete! Sicer pa Vam srčno rad dovoljujem, da vse moje slabosti javno popišete v »Slov. Narodu«, seveda s tem pogojem, da podpišete svoje slavno ime. 2. Moje strele, ki lete v dolino, niso sovražne in bojaželjne, ampak strele, da Čistijo kužni vzduh, ki se širi vsled slabih časnikov in slabih kristijanov tudi po naši doslej verni dolini. 3. Rad pripoznam, da pri nas ni razumnih liberalcev, pač pa nekaj od liberalcev zapeljanih, kar je ravno najhuje. 4. Kdo Vam krati Vaše pravice? Prav nič Vam ne zamerimo, če liberalno volite in za liberalce delate. Pa pustite tudi nam pravico, delati po svojem verskem prepričanju in po svoji vesti. 5. Pravite, da naši cerkveni računi hrepene po svežem zr~ ' tem menda hočete reči, da ni vse v redu. Pridite in poglejte. 6. Pretite mi, da bo prišlo do prizorov, katerim bo mirnopeških bratov junaški nastop senca! To pa rad verujem. Morda ste tudi Vi, gospod dopisnik, tak »junaški brat«. Pa tudi farna kronika pripoveduje o nekih »junaških bratih«, ki so od tukaj že dva vzorna župnika pregnali. Če torej morda podobni »junaški bratje« nameravajo mene ubiti, si bodo še večjo slavo želi. 7. Kaj naj jaz ukazujem svojemu gospodu kapelanu, tega me ne bodete učili ne Vi, ne »Slov. Narod«. Duhovščina je tukaj složna, se zaveda svojih dolžnosti in jih hoče spolnovati. Prepričan sem pa tudi, da za menoj stoji vse verno in dobro budstvo v Loškem potoku, in to s ponosom povdar-jam. V Loškem potoku, dne 22. nov. 1900. Jan. Rihtaršič, župnik. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. novembra. Deželni zbor kranjski se snide glasom razpisa v včerajšnjem dunajskem uradnem listu dne 19 decembra, torej neposredno po volitvi v kmečki skupini. Osebne vesti. Premeščena sta na Sp. Štajerskem gg. kapelana Josip E r k e r iz Rečice v Št. Jurij ob južni železnici in Jos. Kostanj evec iz Solčave v Rečico. — G. Samo Vošnjak, sin g. dr. Jos. Voš-njaka, je postal poročnik pri 50. pešpolku v Karlsburgu na Sedmograakem. — Poročil se je v Poatojini goap. Ivan Burja, c. kr. domobranski evidenčni uradnik, z g. Marico Franjo roj. V e n c a j z. G. dr. Demeter vitez B 1 e i w e i s Trsteniški je absolviral v Gradcu fizikatni izpit. — Pomožni učitelj v Gorici g. Fr. Orešec, bivši suplent na ljubljanski realki, je imenovan vadniškim učiteljem in voditeljem pripravnice v Gorici. — Don A 11 o n s o brat don Carlosa se nahaja že nekaj dni v Gorici in biva v hotelu »Pri južnem kolodvoru«. Poštnim vežbenikom v Trstu so imenovani Jurij Ljubič in Ciril V a 1 e n t i č. — Poštni višji oficijal g. Ant. Š t o k v Trstu je imenovan poštnim kontrolorjem. Meščanski klub vabi svoje člane njihove rodovine in prijatelje k malemu Prešernovemu večeru, katerega priredi jutri točno ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih. Preskrbljeno je za zanimiv vspored. Gg. člani naj se blagovolijo polno-številno odzvati odborovemu naročilu. Miklavžev večer v »Kat. Domu". Čujemo, da pride Miklavž danes teden točno ob '/»8. uri zvečer s sijajnim spremstvom v »Katol. Dom«. Natančni vspored Miklavževega večera priobčimo. Vspored bode obsegal tudi godbo, petje, govor, komične prizore itd. Vstopnine bode 20 kr., otroci prosti. Kdor želi izročiti kak dar Miklavžu za otroke ali kaki drugi osebi, naj dotični dar do torka zvečer izroči v prodajalnici gosp. Breskvarja pred škofijo ali pa pri h i š-n i k u v »Katol. Domu« ter naj napiše na dar ime osebe, kateri naj Miklavž izroči do tični dar. Potrjena volitev. Uesar je potrdil izvolitev gospoda Kukoveca načelnikom in g. Fr. Sršena podnačelnikom okr. zastopa ljutomerskega. Imenik volilcev v veleposestvu na Kranjskem je danes objavil tukajšnji uradni list. Vseh volilcev je 91. Društvo za krščansko umetnost je imelo odborovo sejo 27. novembra. Predsednik č. kanonik Smrekar se je spomnil društvenega dobrotnika umrlega direktorja »Innsbrucker Glasmalerei«. — Vabilu, da bi društvo kaj sodelovalo pri umetniški razstavi v Monakovem, se ne more odzvati. — Za Pletarje je preskrbljeno, da ostane sedanja ljudstvu namenjena cerkev, samo da se popravi, oo. kartuzijani pa bodo za-se zidali še posebej cerkev. — Za popravo starih oltarjev v Dražgošah se je treba obrniti s posredovanjem konservatorjevim na c. kr. centralno komisijo za podporo. — Rovšekov načrt za veliki oltar v Ambrusu se odobri. — Za popravo župne cerkve v Kranjski gori se določijo spremembe v arhitektonskem oziru. — O zidarskih kurzih nasvetuje c. kr. ravnatelj Subic, naj se društvo samo ali v zvezi s trgovinsko zbornico obrne na c. kr. učno ministerstvo, ki bi vse potrebno oskr- belo. - Določilo se je, nakupiti nekatere knjige. — Darovali so S. g. župnik J. Šla-kar iz St. Gotarda pet gotskih sklepnikov s podobami in č. gosp. kapelan Jurij Karlin z Vrhnike dve bakrorezni plošči. »Slovenska šolska Matica", katere oklic smo pred kratkim priobčili, bode imela svoj ustanovni občni zbor dne 29. dec. v »Mestnem domu" v Ljubljani. Natančneji dnevni red tega zborovanja se bode v kratkem razglasil. Sodeč po dosedanjih prijavah za pristop, sme se novo društvo nadejati prav obilega števila udov in sicer ne samo učiteljev na ljudskih šolah ampak tudi srednješolskih profesorjev. Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju so vsi slovenski profesorji naznanili svoj pristop. Domača umetnost Iz Podgorača na Hrvatskem sd nam poroča: G. Fran Ton-čič, kipar v Kamniku, jo za župno cerkev v Podgoraču dva kipa od cementa, presveti srci Jezusovo in Marijino, tako krasno in umetno izdelal, da ga mirnim srcem priporočamo slavnemu občinstvu. Bil je tu te dni strokovnjak z Dunaja, ki se je naravnost začudil, da eo takovi umetniki mej Slovenci. Zato podpirajmo domače delo ! Obrtna zveza v Ljubljani vabi vse svoje častite člane, da se povodom Prešernove stoletnice udeleže v soboto dne 1. decembra slavnostnega sprevoda vseh narodnih društev. Sestanek ob '/»8. uri zvečer pred Mestnim domom. K obilni udeležbi vabi o d b o r. Slovensko planinsko društvo se bode korporativno vdeležilo slavnostnega obhoda narodnih društev po mestu v spomin stoletnice Prešernovega rojstva v saboto dne 1. decembra in Prešernovega komersa istega večera v »Narodnem domu«. Pri slavnostni seji 2. decembra bode društvo zastopano po večjem odposlanstvu in se tudi vdeležilo slavnostnih gledaliških predstav. Odbor »Slovenskega planinskega društva« svoje člane najuljudneje vabi, da se dne 1. decembra zvečer ob s/4 na osem zbero pred »Mestnim domom« in 8icer poleg vodometa. Liberalna raca. Naši liberalci zlegli so v drugič v ponedeljek tudi v graško »Tagespost«, to velikonemško glasilo naših slovenskih liberalcev, debelo raco, katero je v soboto že v Ljubljani zlegel bil »Slovenski Narod«, da je namreč prosil dr, Šusteršič g. dež. predsednika, naj vlada podpira nase kandidate in da sta škof in dr. Šusteršič isto zahtevo šla stavit celo na Dunaj ministerskernu predsedniku. Ker je nemogoče, da bi vse laži, ki jih trosi posamezna. osobitno vsaka sabotna številka »Naroda« med svet, kar sproti popravljali precej v prihodnji številki našega lista, ker bi sicer »Slovenec« nič druzega prinašati ne mogel, označu|emo torej sedaj dotično »Narodovo« vest o prosjačenju za podporo pri vladi kot eno najdebelejših rac, ki so se v tej volilni borbi izlegle v liberalnem gnezdu. Vsak razsodni čitatelj je itak moral takoj spoznati pravo ceno dotične »Narodove« »senzačne« novice. Umrla je danes zjutraj posestnica in tovarnarica g. Ana Janesch v visoki starosti 83 let. Bila je izgledna gospodinja in vrla katoličanka, ki je šla redoma \saki dan k sv. maši. Bodi ji blag spomin! Ljubljanske novice. Ti presneti kanali! Včeraj nas je župan Hribar osrečil s popravkom, ki trdi, da se Špitalske ulice ne prekopujejo samo radi kanala, ampak tudi radi poprave plinovih cevij in upe-Ijave električnega toka. Resnica je, da se v novi kanal ni upeljalo postranskih kanalov in da bi pač mestni stavbinski urad lahko nadziral, da se ne vrše take »pozabljivosti." — Zaprta Mehletova klet. Po Ljubljani se govori, da so Mehletovo klet v Kurji vasi zaprli. Točilo se je ondi 5o let baje brez patenta žganje. — Ujet b 1 a -z n e n e c. Blazni Jožef Novak, ki je ušel iz blaznice na Studencu, je bil prijet v Zagrebu. — T v r d k a S p r e i t z e r išče novega gospodarja z inserati samo po tujih listih. Ali bi ne mogel to tvrdko prevzeti kak domačin? — Konkurz napravil je pekovski mojster Miklavec. — Tatinski družbi, ki je kradla po Gorenjskem, so na sledi. Poročali smo, da je posestniku Klobavsu v Poljanah nad Škofjo Loko zginila krava. Kravo je za 260 lv prodala tukajšnjemu mesarskemu mojstru Mar- čanu Marija Dolenc iz Leskovca pri Škofji Loki. Dobila je kravo od nekega moža v Medvodah, kamor se je pripeljala. Dolenc je bila aretovana v Škofji Loki. Dobili so pri njej le še 160 K. — S kozla padel je včeraj pred škofijo Kušarjev izvošček Ivan Stare. Izvoščka je premagala pijanost. Danes je dobil Stare radi take prepovedane telovadbe 3 dni zapora ter zagotovilo, da se mu tudi preskrbi, da tudi mu ne bode več mogoče na kolodvoru spati na kozlu. — Prehod pred županovo hišo so menda županovi konji tako raztolkli, da sedaj morajo ustavljati nov prehod. Slovansko pevsko društvo na Dunaju priredi v sredo 5. decembra koncert v koncertni dvorani pri Ronacherju. Začetek ob 8. uri zvečer. Štajerske novice »Los v o n R o m« mej št aj ers k i m i N e m ci. Nemci agi-tujejo dalje z »Los von Rom« gibanjem. V Ljubnem je prestopilo v protestantsko vero 100 oseb. Na Štajerskem si stavijo »protestantje« nove cerkve v Lipnici, Stainzu, Filrstenfeldu, Bruciu in v Radgoni. — Požar je uničil v Bučeni v ljutomerskem okraju posestnikoma Rantašu in Vinariču 6 poslopij in več svinj. — V Celju so občinski svetniki dali mitnico na Graški cesti v najem bivšemu ključavničarju Be n esc hu , da ga potolažijo radi kride. Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo dne 2. dec. 1900 se bode v veliki dvorani »Narodnega Doma« v Celju predstavljal ljudski igrokaz v petih dejanjih »Na O šojah«. Blagajna se odpre ob 6. uri, začetek točno ob 7. uri zvečer. V odmorih igra celjska narodna godba pod vodstvom gosp. Koruna. Umrla jo gospa Marija Bratanič, hišna posestnica v Celju. Pokojnica bila je vrla Slovenka, bila je ustanovnica Ciril Metodove družbe z 2000 K, dalje dijaške kuhinje v Celju s 1000 K. Gmotno in dejansko je podpirala *sa narodna podjetja in vsa narodna društva. Preminula je v nedeljo zjutraj, včeraj zjutraj so bili nje telesni ostanki v Celji slovesno blagoslovljeni in so se potem prepeljali v St. 11 j pri Velenji. Sprevod je vodil mil. g. opat Ogradi ob asistenci skoraj vseh celjskih gg. duhovnov, udeležili so se ga pa razven sorodnikov in znancev načelniki vseh narodnih društev. — Ob grobu ranjke žaluje jedina hči, gospa Ivana Kranjc, znana narodnjakinja iz Št. Ilja. — Naj blaga in radodarna pokojnica v miru počiva! »Domovina" pred porotniki. V petek 30. t. m. stala bode »Domovina« zopet pred porotniki. Toži jo nemška hranilnica v Brežicah in brežiški notar \Viesthaler. Sodni učni tečaji za one, ki se potegujejo za uradniške službe v sodnih pisarnah, se začno pri celjskem in mariborskem okrožnem sodišču dne 2. jan. 1901. Občinske volitve v Gradcu. Včeraj ao pri obč. volitvah II. razreda zmagali nemški nacijonalci s 1707 oziroma 1329 do 1017 glasovi. Nekateri so hoteli vreči dr. Hofmana pl. Wellenhofa, a dobil je 1329 glasov, njegov nasprotnik tudi štajerskim Slovencem znani dvorni svetnik v pokoju dr. Fr. Lautner le 795 glasov. Občni zbor „Zveze okrajnih bol niških blagajn" vršil se je, kakor smo poročali, pret. nedeljo 18. t. m. ob 11. uri dop. v Trstu. Zastopane so bile sledeče blagajne: Ljubljana, Št. Vid nad Ljubljano, Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Železniki, Novo mesto, Krško, Logatec, Postojna, Vrhnika, Volovsko, Nabrežina. Slovencev in Hrvatov je bilo 19, Lahov 20. Prva točka dnevnega reda je bilo odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, ki se je odobril. Pri drugi točki : Poročilo načelstva o u p r a v i 1 e t a 1 8 9 9 se je vnela daljša debata. V imenu Slovencev in Hrvatov je izjavil gosp. delegat iz Voloskega, da mu v poročilu ne ugaja, da niso z nobeno besedo omenjeni predlogi, ki so so sklenili na lanskem obč. zboru. Predsedstvo je samovlastno postopalo in ni izvršilo svoje dolžnosti. Odbor je pre-naredil pravila »Zveze«, ne da bi vprašal občni zbor delegatov. Na lanskem občnem zboru se je sklenilo, da se upeljejo zopet stara pravila. Govornik je kritikoval in bičal postopanje upravnega odbora in končno prebral dolg protest, ki pozivlje odbor, naj nemudoma predloži deželni vladi prenare-jena pravila, ki so so na lanskem občnem zboru sprejela, ter je predlagal, da naj se ves protest doslovno zabeleži v zapisnik. Vnela se je še daljša debata. Predsednik je zagovarjal upravni odbor, ter bil mnenja, da prenarejanje pravil pristoja edino upravnemu odboru, ter se sklicaval na spis ministerstva. Vladni zastopnik mu je sekundiral. Pri glasovanju se jepredlogsprejel. Večino je dobil naš predlog, ker sta se dva Laha vzdržala glasovanja, kar se je tudi konšta-tiralo. Pri tretji točki dnevnega reda se je sklenilo, da imajo blagajne prispevati 10% kvoto od čistega dobička »Zavezinemu« rezervnemu fondu, to pa radi tega, ker se je vsled obilih troškov rezervni zaklad zmanjšal pod postavno določeno višino. Pri zad nji točki »Raznoterosti« prebrala se je prošnja bolniške blagajne v Pulju, katera prosi, naj si ji dovoli posojila 8000 kron proti ob-restim 4 gld. V štirih letih bi se svota vrnila. Slovenci in Hrvati imeli so pomisleke, ter zahtevali garancije. Razvid elo se je gospodarstvo te blagajne. Značilno je bilo tudi pojasnilo vladnega zastopnika, da se bode omenjena blagajna v Pulju razdružila, ter razdelila med dve drugi blagajni, kateri bodeta prevzeli dolg in pa tirjatve. Priporočal je vladni zastopnik, naj se vsaj nekaj dovoli, ako že ne vsa svota, ter izjavi, da bode vlada že skrbela za red in da »Zveza« ne bode posojenega denarja zgubila. Dovolilo se je potem 4000 K. Za 8000 K glasovalo je samo 17 laških delegatov, proti glasovali so razun Slovencev in Hrvatov tudi trije laški delegatje. Delegat iz Novega mesta izrazi željo, katera se je na tem mestu že večkrat povdarjala, da bi odbor »Zavezin«, ki je ob enem odbor zavarovalnice proti nezgodam, izdal in doposlal vsem okr. bol. blagajnieam imenik vseh delodajalcev, ki so člani delavske zavarovalnice proti nezgodam, dalje je pojašnjeval razmere v podjetjih novomeškega okraja ter žele), da bi se izdala neka tiskana instrukcija, kako se v prvem hipu pomaga ponesrečenemu itd., naglašal je tudi, da služi v teh podjetjih preveč otrok, radi tega se zgodi toliko poškodb. Predsednik je obljubil vse s sladkimi besedami, kakor običajno. Tako se je izvršil zopet ta občni zbor. Želeti je, da se prihodnjič vse slovenske in hrvatske blagajne udeleže, da ne bode treba udeležencem tarnati za večino. Učiteljska služba je razpisana do 25. dec. na jednorazrednici v Mavčičah Prošnje za to službo učitelja-vodje je do-poslati okr. šol. svetu v Kranju. Novo orožniško postajo z novim letom ustanove v Crmošnjicah pri Toplicah. Obesil se je 501etni posestnik Jožef Mavec v Dolenjemvrhu, županija Gradišče, okraj Litija. Or u^tva. (Obletnica »Katoliškega delavskega društva v Tr b o v 1 j a h«.) Minulo nedeljo povodom društvene obletnice priredilo je »Katoliško delavsko društvo v Trbov ljah« veselico svojim članom. Igrala se je Borštnikova izvirna igra »Stari Ihja« in sicer tako izvrstno, da bi se smeli igralci brez strahu pokazati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Vsak igralec zase bil je vprav izbran za svojo ulogo, zato so želi obilo zaslužene pohvale. Osobito pri pevskih točkah videlo se je, kako marljivo gojijo petje, posebno ljubko in prikupljivo doneli so mešani zbori. Od blizo in daleč se je nabralo obilno ljudstva, tako da so bili širni prostori g. Volaušeka zopet premajhni, in čeravno po temi vračali so se zadovoljni in veseli čez hribe domov. Vsa čast seveda gre prečastitemu gospodu kaplanu Mežnariču, kateri je vse svoje moči zastavil v prospeh društva, kateremu je on duša. Vsak prosti trenutek posveti težavnemu poslu gledališkega intendanta, režišerja in učitelja. Zatorej pa lahko s ponosom pogleda na svoje lepo uspelo delo, kajti nobeden zavod bi v primerno tako kratkem času ne odgojil iz tako priprostih ljudi tako spretne in zavedne igralce. (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) [Konec.] II. Z »Vestnikom« je družba sv. Cirila in Metoda zastala; poslednjega je izdala 1 1899. Vzrok je bil nekoliko ozir na one podružnice, o katerih ni imela zadostnih ali celo nikakih poročil. V začetku 20. stoletja pa bi družba sv. Cirila in Metoda rada priobčila »Vestnik«, ki o po slednjih velikih skupščinah poroči le najvažnejše stvari, sicer pa natančno pojasni sedanjo družbeno stanje, in zlasti poda pregleden imenik pod- 'Sic, njihovih odborov, število udov in ok letnih doneskov. 1 Zato nujno prosimo vse podružnice, da naj zanesljivo do novega leta pošljejo: 1. P o-polen imenik svojega načelništva. Naj se ne pozabi pridjati značaja raznih podružničnih načelnikov. Kjer je na čelništvo nepopolno, ali mu je že pretekla doba, nai se skliče podružnični zbor, da se izvrše potrebne volitve. Nekaj je takih po družnic, ki spe kar mnogo let. Vodstvo glavne družbe tudi teh še ne šteje med mrtve in jih ni črtalo, ker je vendar laže poživiti stare, nego ustanovljati novih. (Novim jo treba iskati šele oblastvenega dovo ljenja.) V veliko zaslugo bomo šteli vsakemu rodoljubu, kdor v takih slučajih zbere nekoliko udov bivše podružnice (katerim se lahko precej pridružijo novi udje), da si zopet izvolijo rt dno načelništvo in se podruž niča reorganizira. Ako ne ve, kako bi postopal, naj se pismeno pozove do »V o d-stva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. 2. Zanesljiv zapis n i k pokroviteljev, ustanovni-kov in število tistih letnikov in podpornikov po § 10. glavnih pravil, ki so vsaj za leto 1900 plačali svoj letni donesek. Le na to resnično števi'o udov se bo vodstvo oziralo ob prihodnji veliki skupščini. Naj se ob tej priliki podružnice potrudijo, da kolikor se da pomnože število svojih udov, zlasti med preprostim narodom. Veseli smo tudi velikega števila podpornikov, ki p.aču-jejo le 20 vinarjev na leto. — Vendar naj se nam vsako leto (do novega leta) naznani le resnično števdo plačujočih udov. Kdor opomnjen ne plača, naj se ne šteje za tisto leto. Naznanjeno število udov naj se torej ujema s poslano svoto denarja. 3. Ves denar, kar ga nabero do konca decembra t. 1., in sicer razložen po sledečih postojankah: I. Pokroviteljine . . . z imeni in značajem pokroviteljev in usta-novnikov, ako se to še ni poprej poslalo, oziroma naznanilo. II. Usanovnine. . . . z imeni in značajem pokroviteljev in usta-novnikov, ako se to še ni poprej poslalo, oziroma naznanilo. III. Prispevki (koliko?) letnikov v znesku ... IV. Prispevki (koliko ?) podpornikov v znesku .... V. Drugi dohodki (Darila, volila, veselice i dr.), ako se nam še niso poslali. Skupni dohodki . . . Troški za ... Po družniea pošilja torej .... Tiste podružnice, ki za prejšnja leta niso ničesar poslale, pa morda sedaj še kaj nabero ali odločijo za prejšnja leta. naj to razgledno poročajo zlasti o prispevkih letnikov in podpornikov: za 1. 1898 . . . za 1899 . . . . za 1. 1900 . . K er to ne bo raz-ločeno, štelo se bo vse in v »Vestniku« objavilo za 1. 1900, razun ako so se prejšnja leta tudi redno pošiljali prispevki, kar imamo pa že zapisano. — Sklepajoč to pismo ponavljamo nujno prošnjo, da od vseh podružnic prejmemo ugodnih odgovorov. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 1. nov. 1900. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 28. novembra. V Pobegih so zmagali hrvatski volilni možje s 103 glasovi večine. Gorica, 28. nov. Na Furlanskem so pri prvem volilnem dnevu propadli laški libenlci in so bili izvoljeni njim nasprotni volilni možje. Dunaj, 28. nov. Minister zunajnih stvari grof Goluchovski in grof Sze-chenyi sta odpotovala v Budimpešto. Dunaj, 28. nov. „Wien. Abendp." dementuje vest nemško-nacijonalnih listov, češ da je izdal naučni minister dva tajna ukaza, ki določata, da srednješolci ne smejo občevati z vseučiliščniki in profesorji ne priporočati za hišne učitelje dijakov, ki so člani nemško-nacijonalnih zvez. Celovec, 28. nov. Župau Neuner je podal ostavko, a na zaupnico večino izjavil, da še ostane na čelu občine. Zader, 28. nov. Hrvaška nižja gimnazija se razširi v višjo. Lahi so priredili demonstracijo. Praga. 28. nov. Na mesto dr. En-gela kandiduje vodja bolniške blagajne praškega trgovskega gremija Vencel Karbus, ki se je izjavil, da v zvezo desnice nima nobenega zaupanja. Most, 28. nov. Rudarji „Plutovega" rova, v katerem se je pripetila zadnja nesreča, so pričeli štrajk. Zahtevajo odstranitev inženerja in obratnega vodjo in uvedbo osemurnega delavnika. Solnograd 28. novembra. Solno-grajski nadškof je izjavil v seji odbora za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Soluogradu, da so se avstrijski škofje posvetovali pri zadnjih zborovanjih o ustanovitvi tega vseučilišča. Odslej bo to vprašanje pri vseh škofijskih posvetovanjih na dnevnem redu. Trije škofje so se določili kot stalni poročevalci v tej zadevi. Budimpešta, 28. nov. Za prihodnje državnozborske volitve se ustanavlja kršČHiiskosocijalna stranka. Rim, 28. novembra. Dne 17. decembra se vrši konzistorij, v katerem bodo prekonizovani novi kardinali in škofje in določeni kardinali, ki bodo zaprli sveta vrata. Rim, 28. novembra. Iz Petrograda se poroča, da je cesarja napadla huda bolezen v glavi. Pariz, 28. novembra. Listi poročajo, da podeli Loubet Krugerju veliki križ častne legije. Tekom včerajšnjega dne sta menjavala obiske Kriiger in Waldeck-Rousseau. Bruselj, 28. nov. Kriiger bode iz Holandske odpotoval na obisk vseh evropskih glavnih mest. Skoro gotovo bode obiskal tudi Ameriko. London, 28. novembra. „Daily Chronicle" poroča: Kriiger prosi vse velevlasti, da se naj ustanovi razsodišče v smislu mirovnih posvetovanj v Haagu, katero naj razsodi med Buri in Angleži. Dva vladarja sta mu baje pritrdila, vsi drugi so prošnjo odbili. Berolin, 28. nov. Namerava se sklicati mejnarodna konferenca v Pariz, h kateri se bodo povabili zastopniki časopisja in člani burske deputacije. Ta konferenca se bo posvetovala, kako bi se nabavila sredstva, da bi se mogli Buri vspešno obraniti Angležev. Prične naj se nabirati denar za sredstva v ta namen. London, 28. nov. (0. B.) Roberts poroča iz Johannesburga, da je zasledil nameravan napad na njegovo osebo. Dne 1(5. t. m. so prijeli deset oseb, ki so dne 19. t. m. v ondotni cerkvi mej opravilom nameravale pro-vzročiti eksplozijo (?) Tukajšnji listi zahtevajo, naj se strogo postopa proti inozemcem. London, 28. nov. „Standardu" poročajo iz Pretorije, da razvijajo Buri po celem Transvalu in Oranje - državi živahno delavnost. Botha in Villjoen sta preložila bojišče na mejo kapske kolonije, kjer je še mnogo Kaplandcev, ki so pripravljeni nadaljevati boj. Laurenoo-Marquez, 28. novembra. Portugalci so odposlali v okraj Catombe 30 mož z dvema topovoma, ker se čuje, da je prišel Devvet na portugalska tla. London. 28. novembra. Roberts poroča, da je general Clernent blizu Ried-fonteina razgnal 800 do 1000 Burov pod vodstvom Delareyevim. Na zahodnem delu Transvala je več posamnih burskih čet. Rim, 28. nov.y Oorriere dela Sera poroča: Li llung-Oang je izjavil, da Kitajska ne bo plačala vojne odškodnine, ker je gmotno tako na slabem, da bi jo plačanje odškodnine popolnoma potrlo. Tudi ni mogoče poldruge milijarde dobiti na upanja. Berolin, 28. novembra. Li Hung čang se je izjavil o ameriških intrigah proti zastopnikom evropskih velevlasti: „Najbolje je, da smo tiho in mirno čakamo. Vragi si že padejo sami v lase. Zaročenca. (I prome.ssi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Dvaintrideseto poglavje. Ker je bilo vedno težavneje zadovoljiti izredne potrebe, sklene dnč 4. majnika svčt dekurijonov, zateči sc k namestniku. Dnč 22. majnika gresta k njemu dva svetnika, da mu razložita bedo in stiske mesta, da so stroški ogromni, blagajne prazne, porabljeni vsi dohodki uže bodočih let, tekoči davki pa še nc plačani radi splošne bede, katero je provzročilo mej drugim pu-stošenje vojakov. Povesta mu, da po šc ve- ljavnih zakonih in navadah, po posebni določbi Karola petega državni zaklad mora trpeti stroške kuge, da leta 1576. namestnik markiz d' Ayamonte ni samo odpravil vse kameralne davke, ampak da je še mestu dal iz državne blagajne štirideset tisoč srebrnikov. Potem zahtevata štiri stvari: da se davki odpišejo kakor tedaj, da država da denarja, da namestnik sporoči kralju o bedi mesta in dežele, in končno, da odpravi iz opustošene dežele vse vojaštvo. Namestnik ju za odgovor pomiluje in vspodbuja, češ da mu je žal, da ne more vedno biti v mestu in lajšati trpljenja, da upa od gorečnosti gospodar vsestranske pomoči, da se ne sme štediti z denarjem in sploh da se mora vse poskusiti. Kar se tiče zahtev, pravi, da se hoče ozirati na-nje, če bode to času in okolščinam primerno. Vse to obljubi Ambrogio Spinola. Veliki kancelar Ferrer mu piše, da so dekurijoni čitali ta odgover z veliko pobitostjo. Sledila so še druga pisma z vprašanji in odgovori. A določilo se ni nič posebnega. Ko je bila kuga na vrhuncu, izroči namestnik svojo oblast Ferrerju, češ da ima sam z vojsko dovolj opravka. Mimogrede omenimo, da je ta vojska pobrala razven vojakov še milijon ljudij radi kužnih boleznij v Lombardiji, na Beneškem, v Pijemontu, na Toskanskem in v Romagni. Opustošeni so bili vsi kraji, kjer se je prikazala. Mantova je bila razdejana, naposled pa so vender vsi pripoznali novega vojvodo, radi katerega se je začela vojna. Vojvodi savojskemu je moral odstopiti kos Monferrata za petnajsttisoč srebrnikov, vojvodi Ferrante di Guastalla pa druge dežele za šest tisoč srebrnikov. Po drugih skrivnih pogodbah je odstopil vojvoda savojski Franciji Pinerolo; ta pogodba pa se je izvedla šele pozneje pod drugimi pretvezami in spletkami. Razven tega so sklenili dekurijoni še nekaj druzega; prosili so namreč kardinala, naj se v svečanem sprevodu skozi mesto nese truplo svetega Karola. Federigo odbije prošnjo iz raznih vzrokov. Ne ugaja mu ta samovoljnost in se boji, da bi se zaupanje ne premenilo v nejevoljo, če bi nc bilo uspeha. Boji se, da bi bil sprevod lepa prilika za zločince, ki so Milan zastrupili. Če pa to ni res, bilo bi nevarno, ako bi se zbralo toliko ljudstva. Kajti uže pregnani sum o zastrupljenji se je zopet povsod in grozneje kot preje vzbujal. Ljudem so se zopet zdeli zidovi, vrata javnih poslopij in hiš, kladiva pri vratih namazana. Ta novica je šla od ust do ust. Kakor se navadno zgodi, če ljudje uže sumijo, imele so te novice učinek, kakor bi ljudje res kaj videli. Verjeli so tem rajši, ker jih je vedno bolj trla nesreča, razburjala preteča nevarnost. Jeza namreč rada kaznuje in kakor bistroumno pravi nadarjeni Verri, rajši pripisuje zlo človeški zlobi, nad katero se lahko maščuje, nego vzroku, kateremu se moremo samo udati. Vera na poseben, hitro delujoč strup je najbolje tolmačila silno, skrivnostno in neredno se ponavljajočo bolezen. Rekli so, da je oni strup iz žab, kač, iz gnoja in sline okužencev narejen, iz drugih groznih in čudnih snovij, katere more izumiti le divja in pokvarjena domišljija. Na pomoč so vzeli tudi čarodejstva, ki omogočijo vsak uspeh, vse ugovore ovržejo in vse težavne zagonetke rešijo. Umljivo je bilo ljudem, zakaj se učinki j niso pokazali precej izprva. Prvi poskus so naredili neskušeni mazači, sedaj pa je baje ' umetnost popolnejša in volja za peklenski naklep trdnejša. Kdor bi trdil, da je to šala, ali tajil zlobni namen, zdel sc je ljudem norec in trdovratnež, ali pa so ga ccl6 imeli za človeka, ki bi rad pozornost odvrnil od resnice, za sokrivca, ,mazača.' Ta beseda je postala splošno znana in grozna. Iznašli so jo, ker so bili prepričani, da mazači res žive. Vseh oči so bile pozorne, vsaka stvarica jim jc vzbudila sum. Iz suma je nastala gotovost, iz te pa besnost. Dva slučaja nam pripoveduje Ripa-monti; izbral ju je ne radi tega, ker sta bila Bog ve kako grozna, ampak ker ju je videl na svoje oči. (Dalje prih.) TJ m c-i i »o: 26. novembra Elizabeta Szillich, železniškega uradnika vdova, 63 let, Mudentovske ulice 2, kap. ^ bolnišnici: 24. novembra. Marijana Herman, gostija, 51 l,.i paralysis cordis. • 25. novembra. Ivan Punce. de'avec, 51 let, jetika. Cena žitu na dunajski borzi dne 27. novembra 1900. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7'68 do K 7-69 Rž za pomlad . » 7"55 » » 7-515 Turšiea zamai junij/01 « 5 23 » ,, 5-24 Oves za pomlad . . . 5'86 » » 5-87 J&eteorologično porodilo. V ž na nad morjem »06 »m srednji zračni tiak 736-0,.). DR JANKO BREJC zagovornik v kazenskih zadevah v Ljubljani, na Dunajski cesti Med j a to v a, hiša. 889 Hi rt* e*- &§► P JU SrJ* NAJLEPŠE- PRAZNIČNO DARILO! U NOPENI 5L01/EN5KI Hl5l 5E NE Pl SMELE: POSRKATI 00000000000 j 1 Stanje ■ Tompe- J i Cas opa- ; baro- ratnra : a zaTania I metra po t Dim. i (Vizijo Votrjri 27 i 733-9 j__1 S | sl. Bvzhl 2«iJ ljuU, I S®* -0*1 Š'i.'"j7ah. , ,UDB1B \2. popol. 1 730-4 ( 1 2 sl. sever. | ob ačno Srednja včerajšnja temperatura 2 1 normsue: 11°. ^^ DOKTORJA FRANCETA PRfrŠErRNft UREDIL SKRIPT, L, PINTAR ILUSTRIRANA IZDAJA, S^ITA 5 K, U PLATNU UKANA 6 '40 K, U USNJU UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOMILA IG. r L. KLtlNHATR & rtD. BAMPIrRG U LJUBLJANI 0 o D0DIUAJ0 SC PO USErH KNJIGOTRŽNICAH O O 1023 20-6 AKT. PRESKER kroja« v Ljubljani, Sv.Petra (!estu 61.0 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih eeiiuli. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 79 Leštilni odti,skalni papir odlikovan na svetovni razstavi v Čtkdgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri po-hiSlvu. vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—6 Št. 35.858. I Kravate ! Ti . Ta n i-i m i* :a gospode, od najfinejših do najcenejših, «6)1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekof-e leto sledeče uranove: 1012 3-3 i za gospode, j ovratnike, raanšete 1 J (najboljše z znamko Suppančič), * normalno perilo nogovice, PC itd. 1. Jan. Bernardini-jevo v znesku 2. Jos. Jnk. Schilling ovo v znesku . 3. Jurij Thalmeiner jevo v znesku 4. Jan Jost, Wetier-jevo v znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile. so uboge in lepena vedenja. o. Jun. N ki KraŠKovič-evo v znesku . do katere ima letos pravico ubog kmetovalec iz Sent-peterske župnije v Ljubljani. 6. Jan Ant. Fancoj-evo v znesku . do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Jos. Srečke Sin-ovo v znesku katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama it Ljubljane. II Ant. Raab-ovo v zue^ku..... od katere dobi polovico uboga, dobro v/gojena meščanska hčt, ki se je letos omožila. drugo polovico pa uboga vdova meščana. 7. 8. 200 K, 200 K, 194 K, 204 K, 162 K. 134 K, 96 K, 462 K, 9. Miha Pakič-evo v znesku..... do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. Jan. Krst. Kovač-evo v znesku .... katero je razdelili med 4 v Ljubljani bivajoče revne očete rodbinske, ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sariu krivi. Marije Kosmač-eve v znesku . . do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola iz Ljubljane, ki so lepega vedenja. Helene Valentini-jeve v znesku kalero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo slarišev m še niso 15 let stari. Ustanova za onemogle posle v zuesku katero je razdeliti med 4 uboge posle,' ki ne morejo več delati m so na dobrem glasu. 10. 11. 12 13. 260 K, 302 K, 201 K. 168 K, 100 K, pri magistralnem S^m z^Su^ ^ USUQ°V Tlo"ifi * * P«***-« dokazih do 30. t. m. dne 1. novembra 1900. I" H»B g«HM.JL, priporoča 901 8 parol Recknagel, Mestni trg št. 24. «1 mi ti i. k« M* tfOL Ar, ;fd % nižinska pratika f Dobiva se komad po 12 kr. = 24= vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi. £ Glavna zaloga pri H. JVifriianu v Ljubljani. PJ ===== Cenilci za razprodajalce pošiljajo se zastonj. ' iT' "8? t* a, f ssj a, borz 2>a6 28. novembra. Skupni >>iavm uolg v notah . Skupni drt.ivni doig v srebru . Avstrijska zltvta renta 4..... Avstrijska kroi.ska renta 4 ,0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... Ogv-rska luoniika ;,Mita 4"/c, 200 . . . Avstro-ogerske bančne deinice 600 gid. Kreditne delnice, 160 jrld. . , . London vista ......... 98 05 97-65 115-96 98 30 115-20 H0 75 1692 — 663 50 240-50 Nemški drž. bankovci z« 100 m. nem.dri. velj 117-62V', 20 mark . . 20 frankov (mtpoleondor) . . Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ..... Dne 27. novembra. 3-2% državne srečke i. 185-1. 250 gld.. . f>"i„ državne srečka t. 1860, luO gld. . Državue srečke 1. 1864, 100 gld. ° . . 4 „ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/„ . . . 23-52 19 17 90-70 lt 34 172 50 164-209 — 94 20 Donavsko vravnavno posojilo I. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnica 3% > » južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... t°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gid. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid Ogerskega > „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld. . . . 106- -93-75 414- — 336 • — 110 75 99 50 400 — 350- -4-v50 23- — 14 50 59-- Sahnove srečke, 40 gld. St. G-enois srečke, 40 gld. . VValdsteiuove sre>ike, 20 gld. Ljubljanske srečke .. i ....'. '. Akcije anglo avstrijoits baoee, 200 gid. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. r Akcije tržaškega Lloyria, 600 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družbi, 70 gld. Papirnih rubljev 100 180-— 203— 50 — 270— 6210-20 807 -113 25 151. — 438 — 4ii8.— 254 50 Kakup ln prodaja rkji.7. rsakovrstnih drl&vulb papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna ileiniska družba 99* I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., t* 2. ^SjS- Pojasnila tja, v vseh gospodarskih in tenčnih »lfar(i»i potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskin »rsdnOJitsi« papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti ijKT naloženi H glavnio.