J ist 39. Tečaj ILIII i I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za po pošti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold za eetrt leta 1 gold., pošiljane za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 30. septembra 1885. Obseg: Važnost sadj za kmete Gospodarske izkušnj XXX. občni zbor avstrijsko-nemških čebelarj Lieg nitzi. Razglas kranjskim v • norejcem o prodaji plemenskih juncev muriškega rodu v Rudolfovem (Novem mestu) na Dolenjskem pisni obrazi. Društvo ..Narod Trij šola. dobri sveti. (Konec.) n « l Konec.) Trgovinska in obrtna zbornica Zemlje- in narodo Mnogovrstne novice. N v • dopi Novičar i A Gospodarske stvari. Važnost sadjarstva za kmete. Lepa dežela češka se pogosto navaja za izgled, kjer zlasti veleposestniki sadjarstvo na debelo gle- dobivajo dohodkov na tisoče goldinarjev stajo In samo na posameznih grajščinah slučaji Ne da se tajiti Julij Jablanči. da si dandanes res močno pri- od sadja da na posestvih 400 Niso ravno redki 1000 hektar velikih po BlUUOJl , viiv u« ~ , —------# 20.000—50.000 gold. dohodka na leto dobivajo samo za i\e Utt »C tajiia, uc* Oi *— ----. ; evajo vsako stroko gospodarstva povzdigniti da bi grunti posestnikom donašali večjih čistih dohodkov, začeli so tudi sadjarstvo kolikor mogoče pospeševati Nekatere pristave še nekdaj niti vsakolet nih stroškov niso pokrivale, sedaj pa iz sadja toliko vržejo, da preostaja še mnogo čistega dobička Opomniti pa je ? da še niti na Češkem sadjarstvo m iti nI n? vrhunci popolnosti katero bi doseči mogli i Imamo takih ljudi, ki pravijo, da bo kmalu pre ki uze več sadovnega drevj ter ne bode mogoče sadu v denar spravljati. To je prazen strah, kajti sadež di vesni postal je kupčijska roba 1 ~..... za katero se zmiraj povprašujejo dovažajo v Evropo. Ni torej čeravno iz Amerike jako veliko sadja izkoristenje tudi če ozir vzamemo na velike posestnike, sedaj dobivajo od te stroke gospodarstva znatnih dohodkov. Tukaj se da še mnogo storiti, nekaj glede na množino sadja, nekaj pa glede na njegovo boljše Ne bodem veliko zgrešil ako ečem > da es da bi uže preveč se dajo ondi sedanji dohodki pomnožiti še za 40 50°/ o sadja pridelovali ali da bi se bati bilo preslabe cene marveč svetovati je, da sadjarstvo še bolje razširimo > j m kajti še nismo v tej stroki ospodarstva dospeli do tiste dovršenosti LtJJ C5LIUJV1 guojjuucuovtt« ~ da bi se reklo, sedaj umemo iz sad iarstva dobivati največji dobiček, kateri je mogoč uže vsakojako porabo in izkoristenje sadj* > smo da uže Če primerjamo stroške za prirejanje sadovnjakov za njihovo vzdrževanje in za gleštanje sadovnega drevja vsako leto dotičnim stroškom pri drugih gospodarskih strokah, moramo pač priznati, da vse govori za sadjarstvo vsemi drugimi ozirov daje mu prednost pred namreč: prvotni stroški so majhni Mnogo izcrpili celi Evropi so edini Francozi, ki poznajo vsa koiako izkoristenje sadja v najboljši mei „ __________ivloofi Irav 5 drugi na rodi še smo daleč za njimi, sadu in pripravljanje konserv itd zlasti kar zadeva sušenje vzdrževalni stroški vsako leto skoraj neznatni, kupcev vselej dovolj za sadje. Kaj podobnega ni najti pri nobeni drugi stroki gospodarstveni. da mora posestnik deset let čakati Res sicer je > Tukaj je še veliko storiti in pridobiti Kupčija s posušenim sadjem in predno mu mlada drevesa začno^vrlo od vloženega kapitala vračati oditi, obresti da Toda pomisliti je i konservami se jih sedaj pogrešamo nam obeta mnogo in lepili denarjev, ki > ka ker sadja na dosedanji način ne moremo tako lahko in daleč prodavati potem tudi od leta do leta več dohodkov dajejo koršnih ne daje nobena druga gospodarstvena stroka. Ugovarja se sicer, da ljudem pri sadjarstvu mno- Izkušnje v posameznih deželah kažejo ? U g U V 0,1 j a, oc oiv^i, vaiai ^j v-v— x— — da ne gokrati tudi spodleti ter da prospeva le. adje samo v ograjenih sadovnjakih gleštati aztegniti in sploh vsprejeti v veliko smemo ampak w , _ darsko obdelovanje m oskrbovanje jejo se > m če mu lega podnebje ugaja, kar tudi od češke dežele v mnogem gospo Na ta način da oziru velja Vendar iste nepovoljne izkušnje zadenejo velike svote denarjev iz sadjarstv dobivati kmetovalca tudi v vseh drugih strokah ter ga silijo pridelovanje ravnati po več ali manj ugodnih razmerah Gospodarski čisti dohodki se tukaj lahko znatno po to svetovati grajščakom in sploh vele množevajo. Zlasti je posestnikom kraja, lege in podnebja sadjarstva, Ceskem niso To velja pa ne samo zastran ampak tudi vsega kmetovanja. Tudi na vsi kraji tako ugodni kakor Polabje m Ako se te stroke na debelo popnmejo j izvabljali bodo iz_ svojih posestev veUko m lepega stega dobička ' " ~ " "" To je tudi poglavitni namen tem vrsticam, kT"nameravajo zlasti veleposestnike izvabiti da se umnega sadjarstva na debelo precej popnmejo Lobozička planjava. brijejo mrzli vetrovi, —— časa v letu, svet je tesen, zemlja uboga Dostikrat in po mnogih okolicah ast imajo drevesa le malo za > a vendai ? na posestvih kneza Schwarzenberga delki še obilni in lepi, ker se drevje razumno J: V; I 4' V - i . ta 1 »*> a , ■.jk r ji If Š. m 310 Uže 16 let opazujem dohodke iz sadjarstva v raznih tem dalje trpežen in vsled tega tudi več vreden. Sedaj razmerah ter sem našel, da še v najneugodnejših legah še kmetovalci premalo storijo, za vloženi denar daje po 6°/ za Viozeui tlCliai UOJC pu u /q. - oaujaiauvu lic* belo gleštano je za gospodarstvo še radi tega velike Sadjarstvo na de- vreden, trpežen pridelek si pridelovali. Največ masla naredijo poleti j pozimi najmanje. važnosti, ker sicer prazno in pusto zemljišče posest- Zavoljo tega so cene poleti maslu nizke, pozimi visoke, niku v korist obrača. Takošnih zemljišč ima marši- Kako dobro bi torej bilo poleti narejeno maslo do zime kateri veleposestnik mnogo, na pr.: pašnike hribska ohraniti frišno ali sveže! Dobička bilo bi okolo 25°/o rebra, nasipe. Sadovnega drevja se da tudi mnogo še več. Iz tega lahko previdi vsak, da se uže izplača za tam nasaditi, kjer drugim pridelkom čisto nič niso na zboljšano pridelovanje masla nekoliko potruditi se. poti. na pr. ob cestah in stezah skoz posestvo. V ta namen se naj tako ravna: dobro izprano Ugovarjajo nasprotniki sadjarstva na debelo gle- surovo maslo ali puter deni v lonec — najbolje v lonec štanega da sadovno drevje škoduje drugim kulturam iz emajliranega pleha da se v njem raztopi, in je da » s svojim korenjem, katero daleč razprostira, s senco itd. čista tekočina. Z žlico polovimo za tem vse pene Nekaj resnice je uže na tem, vendar ni tako znatna, se puter vidi čist. V ta se izvrta luknja do dna lonca kakor se domišljuje. Tudi se mnogo škodam v okom skozi katero odcedimo vse spodaj nabrano mleko. y priti more, če se prave sorte odbirajo, drevesom mleko in pene moremo porabiti pravilne krone narejajo. Sploh pa je tudi tukaj treba maslo pa prodamo. doma ) To zlatorumeno računati ter škodo po drevesih narejeno primerjati do Tako napravljeno maslo daje se ohraniti po več hodkom ki ga dajejo. In tedaj ni dvomiti, da telit uumrvum, ■«-- niča potegne na stran sadjarstva Zopet drugi pravijo, če sadovnega drevja ponaša dimo po ozarah med njivami in travniki, ovira to ob delovanje zemljišč in spravljanje pridelkov. Temu nasproti opomnim let neskvarjeno. XXX. občni zbor avstrijsko-nemških čebe da sem lani na knez SchwarzenbeiQ grajščini v Libejicah opazoval, kako so z drevjem ob larjev Liegnitzi. orali parnim plugom. Drevje kakošno sajene njive prav dobi ni čisto nič oviralo oranja. Prvo torej je drevje se nasadi in kako. Naposled je še omeniti, kako s sadovnim drevjem zasajeno posestvo od leta do leta več vredno postaja > to pa ne samo zavoljo čedalje večje množine pridela nega sadu, ampak tudi zaradi lesa, katerega je zmiraj več. Skoro od vseh naših sadovnih dreves lesovina je dr Letos je bil 30. občni zbor avstrijsko-nemških čebelarjev res prav zanimiv. Osnovalni odbor si je po moči prizadeval, da je kraj zborovanja okrasil, kolikor je le mogoče in reči se mora, da mu je dobro poratalo. Prostor za razstavo živih čebel in raznih panjev je bil lep vrt takoj za hišo; prostori za raz- ker rabi mizarjem in rezbarjem Povdarjati nam je tudi blagodejni vpliv imajo gosti sadovnjaki na zboljšanje podnebj j ta ga Tako stavo druzega čebelarskega orodja so bili primerno veliki, zlasti pa dvorana za obravnave jako prostorna. Začnimo s kratkim popisom razstave, ker ta navadno obiskovalce in menda tudi druge čebelarje bolj zanima, kakor pa govori saj o čebelni naravi m dejanskem so na Ogerskem veliko storili, da so okolice bolj zdrave, to pa vsled marljivega zasajanja dreves. Odlikuje se tukaj nadvojvode Albrechta grajščina Bellye in Ogerski Požon, zlasti tamošnji park Marienau mejah stojijo divja drevesa, pitoma pa bolj v in zavetjih ter dajejo celi okolici in posestvu neprecenljivo vrednost. Da širni sadovnjaki, gosto sadovno drevje, okolice lepšajo, to je samo po sebi umevno in bode vsak priznaval. Kakor sedaj gospodarstvo kaže, sadjarstvo ni več čebelarstvu, tako vsak čebelar vse ve — saj misli vse vedeti. Najprej opomnimo, da za povikšanje slavnosti se je letos zato še več, kakor druga leta prizadevalo, ker se je obhajala petdesetletnica javnega čebelarenja naj-večega mojstra v tej stroki in v našem času, dr. Dzier-zona, bivšega katoliškega župnika v Karlsmarku. Le v kratkih vrsticah bodi povedano nekoliko iz njegovega življenja, ker njegovo delovanje bode našim čebelarjem večinoma uže tako znano. Janez Dzierzon poljskega rodu, je sin malega gurača pak vele\ in koristna stroka gospodar stvena, ki zasluži popolno pozornost vsakega oskrbnika. Ako bodo te vrstice kaj pouzročile, da se sadjarstva na debelo poprimejo zlasti grajščaki, storjeno je veliko za napredek. U d 11 C £i U^ilCi iUU) jJVJiJ OlVV^gj C« 1 V/VALI, JVJ f IU mui^gu posestnika v Lowkowicu v pruski Sleziji. Bil je rojen 16. januarija 1. 1811., toraj ima zdaj 75 let svoje sta rosti ter je še krepek in delaven. Veselje clo čebelar- Gospodarske izkušnje. Kako pridelovati goveje maslo Sveže o\ stva vsadil mu je v srce uže njegov oče ter se je Janezek uže kot dijak mnogo ž njim pečal. Leta 1835. posvečen je bil v mašnika ter je svojo prvo službo nastopil v Karlsmarku, kjer je pozneje tudi župnik postal. Tu je bilo njegovo prvo delo, da si je postavil čebelnjak ter ga s panji napolnil. Kmalu si je moral napraviti v obližji drugi čebelnjak in ne dolgo potem še tretjega, tako, da so ga ljudje šaljivo imenovali Y _ „ 1 ^ .. ^ 1— ^ ^ «. /v 4 /1 U rp ,1 i _r ntrAii li *\in/li/vn i maslo ali puter ima še zmiraj v sebi „čebelarskega vojvodo". Tudi v svojih pridigah nekaj vode in mleka, kar trpežnosti njegovi škoduje, vzel je marsikatero podobo z čebelnega življenja ter Ako puter kmalu povžijemo, ni se bati radi tega po- poslušalcem priporočal čebelno marljivost, pokorščino ............ " " 1 1 da v neukretnem starem panji je čebela gospodar, on pa 21KU puter ivuičllll jpu VZ-IJtJIIlU, lil se Udii iaui Loga; jjuoiuocvii^m pi^uiuuivi kj^ kj k. x ^ j ^^ i r sebne škode, čeravno bi v njem bilo mnoge vode in do vikših itd. Mladi župnik je pa kmalu spoznal mleka Ičl£iirOJlLeV Iljeguvu jjuspesujuucga. jl/i ugaoo jo, v uouaigiuuai * ako putra ne moremo kmalu pospraviti, ampak je njen služabnik; azkrojitev njegovo pospešujocega Drugače je rad pa bil bi postal on gospodar in treba dalje časa hranjevati ga Zaostala voda m mleko se neljubo glasi, ker delujeta na razkrojitev putra, gotov pogin tega pridelka čebela naj bi njemu služila, zato je noč in dan premišljeval, kako bi panj prenaredil, da bi zamogel vsak sad po svoji volji ven vzeti ter sploh po okoliščinah Da se to ne J_/a OC UV HO /igodi , CUll^iCiiv liiu^vuv VA ohrani, tope ga pri nas in pretvarjajo v maslo ampak puter mogoče dolgo in potrebi prosto delovati. To premišljevanje je ro- clilo panj s premakljivimi satniki. Pod nepremakljivi Čem temeljiteje odpravimo vodo, tem" bolji je puter, pokrov uvrstil ie premakljive satnike. Se ve, da od 311 začetka bilo je še vse surovo, bile so le gole deščice in te nepravilne, a začetek je bil storjen, iznajdene reči spolnjevati, pa za umnega človeka ni težko. Tako Šolske stvari je tudi i Dzierzon vedno napredoval ter kmalu izdal _njižico "s kratkim podukom, kako se lahko spremeni stari panj v novega s premakljivimi satniki. Da je potem v spoznanji čebelne narave in čebelnega delo Društvo »Narodna šola (Konec.) ^____ a w Potem je vprašal eden zborovalcev, je li odbor prosil vanja s svojim opazovanjem vedno bolj napredoval ter hranilnico kranjsko za podporo, na kar je predsednik postal res buditelj in nčenik vsem čebelarjem, je lahko Stegnar odgovoril, da se je prošnja vložila, a da je bila umljivo in menda našim čebelarjem sploh znano. Javno brezvspešna. »Narodna šola" ni niti odgovora dobila, čebelarenje tega mojstra od 1. 1835. do letos, toraj Sklenilo se je potem, da se hranilnica več ne prosi za podporo. petdesetletnica se je to leto pri 30 preslavljalo občnem zboru ________.. Na to pričela se je precej dolga debata o kariranih In res toliko obiskovalcev pri občnih zborovanjih računicah, katere je ministerstvo za naprej prepovedalo. še ni bilo kmalu, kakor letos. Uže na predvečer, 8. Nasvetovalo se je, da bi se omislile računice jednorižne, septembra namreč, je bila velika dvorana tako prena- naposled pa se je prepustilo odboru, da ukrene, kakor polnjen da kateri rt so ^ niso nikjer več dobili. Da so adnji došli, prostora in sedeža se mu bode prikladno zdelo. govorniki moj str a Za pregledovalce računov izvolijo se per acclama latomašnika, recimo tudi (če smemo) zlatoče- tionem gg. Gabršek, Žvagen in Javoršek s tem bel ar i a, iz raznih ozirov izvrstno povikševali in pre- dodatkom, da imajo ta posel opravljati do bodočega ob-slavljali, kaj hočem to dalje in obširneje popisovati, enega zbora. ume'se tako samo po sebi. Ozrimo se raje na raz- stavo čebelarskega kov in pridelkov ;lja azilih čebelarskih izdel Kar se tiče razstave zastopana vsa razna in znana čebelna plemena ško, kranjsko, laško,^ egipčansko, cipriško itd h čebel, bile so : nem- le neke Ko je potem prišla na vrsto volitev predsednika in odbornikov, bili so vsi odborniki v tem edini, da skoro vse, večinoma hlapčevsko delo, ki ga prouzročuje raz- pošiljanje mnogovrstnega šolskega blaga, opravlja iz- ključno le gospod predsednik sam, kateremu je nekate rekrati marljivo pomagal g. H. Podkrajšek, kateremu „zijatske čebele, ki je pa bolj mušicam kakor čebelam 8e izreče tudi zahvala. Odborniki w_______ podobna, letos nisem zapazil; saj prvi dan je ni bilo, poslom preobloženi, deloma izven Ljubljane stanujoči so z mnogim drugim pozneje pa te azstave nisem več pregledoval Popi sovanje teh raznih plemen menda mi čebelarji radi prizanesejo, toraj ga tudi opustim, ker vem, da vsa- da ne utegnejo in ne morejo pomagati ozirom na to se po živahni debati sklene, da se g. predsedniku da na razpolaganje 100 gold. za „po-kemu kolikaj bolj izvedenemu čebelarju so dandanes selška opravila", da mu ne bode treba vknjiževati vseh razna plemena znana. Tudi panjev posebej ne bom krajcarskih izdatkov in da si privzame pomagača za popisoval, le toliko bodi rečeno, da skoraj vsak raz- mnoga mehanična opravila, kateremu določi iz te svote stavljevalec je svojega imel, čeravno so bili vsi razni p0 svoji previdnosti nagrado. panji po enem pravilu, na isti podlagi večinoma izde "v nebistvenih spremenih, in po lani ločili so se obliki, kar so uže bili, ležaki ali stojaki Predsednikom bil je per acclamationem zopet izoran Srečko Stegnar, isto tako tudi vsi dosedanji od- Matej, borniki g<* Praprotnik Andrej, Močnik Poglejmo sedaj malo razstavo čebelarskega Borštnik Ivan, Govekar Fran, Podkrajšek Hen odja. Razstavljeno je bilo v velikem, pokritem pi rik štoru tik zborovalne hiše vsega naštevati od pr ? Praprotnik Fr., Tomšič Ivan, Zumer Andrej. Potem zaključilo se je zborovanje, ko je trajalo pol vega do zadnjega konca bi mi zopet ne bilo mogoče tretjo uro. Društvo sme s svojim delovanjem v preteklem zarad prevelike množine, toraj naj tudi tu le nekoliko ietu biti popolnem zadovoljno, Bog bi dal, da bi tudi sploh poročam. _ prihodnje leto bilo vsaj enako vspešno. Rodoljubom po vseh slovenskih pokrajinah polagamo prav toplo na srce da po (Dalj prihodnjič) svojih močeh podpirajo »Narodno i u Razglas poročajo v krogih svojih znancev in prijateljev. šolo" in jo pri prodaji plemenskih kranjskim živinorejcem o juncev nmriškega rodu v Rudolfovem (Novem mestu) na Dolenjskem C. k. kmetijska družba kranjska bode 3. oktobra t. 1. dopoludne ob Vdovsko učiteljsko društvo zborovalo je v mestni dvorani v četrtek v 10. dan t. m Navzočnih bilo je 18 članov. Predsedoval je prost uri v Rudolfovem 6 plemenskih juncev muriškega plemena prodajala. Ti junci se bodo postavili posamezno na prodaj za polovico tiste cene, za katero jih družba kmetijska dr. Anton J ki je pozdravil navzoče in uaglašal kajti i, da njegovo premoženje vsako leto narašča za najmanj ugodno društveno stanje, in to po vsej pravici, -Vdovsko učiteljsko društvo" je v srečnem položaj kupi, in se vsak proda tistemu, kdor največ nj da 800 gold proti temu, da ga 1) koj plača veze se s pismom žaga najmanj dve leti za pleme obdržati, zato se Med dohodki nahajamo: Gotovine v blagaj 16 250 tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 19. septembra. gold. 16 kr., letnina in vstopnina društvenikov 451 gld obresti od obligacij 1764 gold. 10 kr., obresti od izpo sojenih kapitalov 9 gold. 50 kr., akcija banke »Slove- skupaj Stroškov nije* 7 gold., gold iz hranilnice vzetih 160 gold 2641 gold. 76 kr. in obligacij 500 gold bilo je 2481 gold. 81 kr., izmecl katerih se je vdovam in sirotam dalo podpore 1407 gold. 13 kr 5 učiteljem pa skupaj 100 gold. Društvo ima sedaj 44.883 gold 21 kr. premoženja, namreč: obligacij za 42.950 gold., v 312 hranilnici 1348 gld. 26 kr v na blagajnici 159 gld 95 kr old privatna dolžna pisma izposojenih 425 Vložene štiri prošaje rešile so se ugodno in dalo se je podpore: Urši Z u p a n e c v Šmartnu pri Gorenjem vičeno ozirom na njihovo nedvojno odvisnost od krajnih razmer ne morejo prepustiti svobodni konkurenci. Odsek ima ravno napominano željo popolno opra- y Gradu 50 gold., Josipu K ku 30 gold., Josipini Jerom 20 gold 30 gold., Janezu N o Podvzetniki imajo opravila, ki ne zahtevajo nesljivosti in zaupanja, ampak tudi občno izobraže tionem Pregledovale! računov izbrali so se per acclama Adamič Kavčič in Papl odbora Ko je potem prišla na vrsto volitev predsednika in nost; oni ne občujejo le z domačimi mrliči, ampak tudi z duhovsko in posvetno gosposko; znati morajo tudi vse dotične naredbe. 9 predlagal Papl er, da se g. predsedniku bodnim tekmovanjem ne pe accla m odboru izreče zahvala in da se vsi zopet mationem izvolijo. Predlog ta vsprejme se z dobroklici torej so izvoljeni zopet: predsednikom dr. Anton Jarc odborniki pa: Borštnik Ivan, Čenčič Jernei anje tacih podvzetij potrebna je ne mala glavnica, želeti je tedaj tudi, da se s svo- pod- vetuje: zbornica naj se izreče vzetja. Odsek torej kodujejo uže obstoj za uvrstitev pogrebnih podvzetij med dopuščane obrti i Predlo k Fran g se vzprejme Močnik Matej, Praprotnik Andrej (Dalje prihodnjič.) Praprotnik Fran, Tomšič Ivan Trgovinska in obrtna zbornica svojo redno sejo, kateri imela je dne 28. avgusta t. 1. je predsedoval zbornični predsednik g. Josip "k navzočnosti vladinega komisarja gosp. c. kr. dvornega v svetnika grofa Rudolfa Chorinskeg Sej Dog so se udeležili sledeči gospodje svetniki Oroslav Dolenec Ivan Alojzij Jenko, Anton KI Pongracij Eichelt Om Maks K Mihael P a kič, Ivan Per d Fran tnčič, Filip Zupančič in Jernej Žitnik Vaso Gospod predsednik izj voljno število odbornikov navzočih da je za sklepčnost do otvori sejo ter ime nuje overovateljema današnjega zapisnika gosp. Maksa Krennerja in Mihaela Pakiča Potem c. kr. deželnem predsedniku baronu Winklerj dve pismi: Vaša blagorodnost! Vsled brzoj eksce lence gosp. vrhovnega pobočnika Njegovega veličanstv cesarja, fcm. barona Mondelna, z dne 18. t. m., blago volilo je najmilostneje Njega c. in kr. apostolsko za čestitanje na Njijin najvišj čanstvo zahvaliti stven, oziroma imendan sporočila v imenu trgovinske in kranjske." Čast J r0J- katero je Vaša blagorodnost obrtnijske zbornice mi je, da Vaši blagorodnosti to sporočim v uljudno objavo na dalj » blagorodnost! Vsled meni poslanega brzoj vzvišenosti c. in kr. visokosti cesarjeviča nadvojvode Rudolfa gosp. vrhovnega dvornega reditel blagovolili sta milostno c. in kr. Visokosti presvetli gospod cesarjevič in presvetla gospa cesaričina zahvaV.ti se za častitanje na Njijin najvišji rojstven imendan, katero je Vaša blagorodnost sporočila trgovinske in obrtnijske zbornice kraujske." imenu čast uljudno obja^ Zbornica mi je, da Vaši blagorodnosti to sporočim v na dalj sporočili radostno na znanje vzela Gospod svetnik V. Petričič poroča po ukazu vis. ministerstva za tr © št. naj w z dne 29. junija t, . 22.ol8, da se vsled necega posebnega slučaja želi se vršitev podvzetij za pokopavanje mrličev po dolo čitvi obrtnijskega reda uvrsti med dopuščane obrti in naj se zahteva za tako obrt poleg splošnih v 8. 23. za- kona z dne 15. marca 1883. drž. °zak 39. navedenih pogojev se posebno pogoj splošne izobraženosti in vednost krajnih razmer, ker se taka podvzetja pečajo največ s posredovanjem za popolno ali vsaj'nepopolno izvršitev pokopavanja mrličev potrebnega orodja, dela in pomoči osob in ker se taka podvzetja z ozirom na nepogojno potrebno zaupanje podvzetnikov, kakor tudi z Zemljepisni in narodopisni obrazi. Avstralij Nabral Fr. J ar osla v. 11. Eukalipti. veliko samostalno rastlinstv o. Samo iz Indije se je preselilo nekaj tropskih rastlin vmes. Dandanes se je marsikaj spremenilo, ker so Evropejci prinesli mnogo kulturnih rastlin. Zemlja ni tu posebno ugodna poljedelstvu more se tem bolje razviiati ži instvo. Kar se tiče množine in lepote cvetane prvo mesto Kaplandu koj za njim Avstralij Ce g* pri predsednik, da je prejel po gospodu živel inerjamo rastlinstvo in živalstvo avstralsko z onim ostalih delov sveta, tedaj se nam avstralske oblike prikazujejo mnogo stareje. Vidi se nam, kakor da se nahajamo na prastarem svetu, ki je v poprejnih geologijskih dobah nahaj po po omenjenih delih sveta. Med sesavci Avstraliji vzlasti vrečarje, ki so se na svetu pojavili uže v jurski formaciji. Rastlinstvo avstralsko je jako podobno onemu, ki je pri nas rastlo za terci-jarne dobe. ki so narazen, Po avstralskih gozdih rasto največ eukalipti v sorodstvu z mirtami. Ta drevesa stoje dobi in ker pod njimi ne raste niže drevje, zato je v takem gozdu dovolj prostora, na katerem se ob deževnem vremenu razvija bujna tratina, bogata paša čredam, a tudi polna najkrasnejega cvetja. Eukaliptov gozd potnika izredno iznenadjuje z adnim razdeljenjem svetlobe in sence. Ob robeh takih gozdov so nekdaj avstralski stanovniki pokopavali svoje mrtvece. Eukalipti so tako visoki, da presegajo vse dandanes znane gorostase v vesoljnem ra? tlinsu emlj Na jugu od Avstralije je velik otok, Van-Diemenova ali Tasmanija, kjer je 1792. leta francoski bo oziroma tanik Labillardiere prvi pot videl šop tega drevj . * > ki ga je izredno presenetilo s svojim vzrastom in s svojo eličino. Popisal ga je pocl imenom „Eucalyptus globu- lus pridevek globulus mu je dal zato, ker ima okro plodove, 1. 1851. popisal je Hooker gorostasne eukalip na Tasmaniji, ki so bili do 100 metrov visoki drevo je imelo trov v obsegu. v višini enega metra v Eno nad zemljo 20 me-40 metrov še 12 metrov ob- sežka. Natanjčniše podatke o teh gorostasih imamo od Miillera natelja botaniškemu vrtu v Melbourn Največe do takrat poznano drevo eukaliptovo, in ' icer (Eucalyptus collosea), dobili so v neki prekrasni dolini zapadne Avstralije. Drevo je bilo 130 metrov visoko. 100 metro\ v se so se pričele veje govo votlo deblo mogli so vjahati trije možj nje- sak na svojem konj Še notri se obrniti gorostasniši od te vrste je druga vrsta (Euca lyptus amygdalina), ki doseže višino 130—150 metrov Havne je izmeril eno gorostasno deblo , in dobil na slednje številke. Od korenin pa do prve veje bilo garskem vprašanji tiči kal za mogoči razpor med Av deblo 92 metrov visoko. Premer debla pri prvi veji je strijsko Rusko Od prve veje pa do lj«, —r-------------------- -----------o-, -- ------- bilo je 29 m. Premer debla na tem pre- sme segati vpliv Ruske in vpliv Avstrijske, toda ravno imel ll/3 w prelomljen , lomljenem mestu bil je še kje vrh bil Diplomati stavili so sicer natanko meje, do katerih m širok vsem tedaj storj združenje Bolgarske pomenja pomnoženj ru je imelo deblo do odlomljenega vrha 121 m. En meter nad zemljo imelo je deblo v obsegu 13 m. G. Robinson trdi, da se nahajajo te vrste eukalipti v prvotnih gozdih gotovo po 160 m. visoki. Vzemimo najviše eukalipte, (collosea s 139 in amyg-dalina s 150 m. višine) , tedaj bodemo to ogromno vi- pomeuja nevar skega vpliva na balkanskem polotoku, nost, da združena Bolgarska kot magnet pritezava nase Srbsko in ravno tako sedaj prav v roke Avstrijske dano Bosno in Hercegovino. Da bi tak magnet mogel tudi za jug avstrijski pomenjati pogubno nevarnost, to raz umeti zados navesti samo imena Starčevič in Miletič šino najlaglje in najbolje pojmili najvišimi ljudskimi stavbami. Cerkev v Magaeburgu je visoka > če primerjamo z 103-6 m. Cerkev Dom des Invalides v Parizu Mestna hiša v Bruselju..... Cerkev Maria 105 108 108-2 108-3 Stolna cerkev v Milanu ......109 Pagoda v Džagernatu.......110 Cerkev sv. Elizabete Fiore v Florenci v Vratislavi . Cerkev sv. Pavla v Londonu . . . . Cerkev sv. Giralda v Sevili..... Katedrala v Cbartresu....... Prvostolna cerkev sv. Izaka v Peterburgu (brez križa) 1133 111-5 115 » n n n n 118-3 120-5 Stolna cerkev v Lubecku Katedrala v Salcburgu ....... 122 H H 123-4 Cerkev M. Božje v Lubecku..... Stolna cerkev v Freiburgu......125 Katedrala v Antverpenu......125 Cerkev sv. Petra v Rostocku.....126 Cerkev sv. Martina v Landshutu 132-5 17 n » 71 u Piramida kralja Kefrena......133 Katedrala v Amiensu.......134 . . 136 . . 137 . . 137 To kaže nam veliko pomenljivost sedanjega položaja , opravičuje pa tudi največjo pozoruo3t avstrijskih diplomatov. Državnikom avstrijsidm še bolj pa ogerskimi nalaga strogo dolžnost, da Slovanov ne pritiskajo na steno, da so jim temveč po vsem pravični in da se tudi po tej poti prepreči prizadevanje sovražnikov naše države, kateri jo hočejo razrušiti, bodi-si od severa ali od juga. To je po našem mneuji pravi obraz položaja za Avstrijo. Druge manj prizadete države se ne brigajo toliko za ravnotežje na balkanskem polotoku, Nemška bo morebiti še prav na to delala, da se povekšan vpliv Ruske odvaga s povekšanjem avstrijskega vpliva na polotoku balkanskim ali po Bismarkovem govoriti, da se Avstrijska odrine globokeje proti jugu, v tem pa tiči naravno najhujša nevarnost za nas Slovence, kakor tudi za Cehe oziroma za vso tostransko polovico naje države. Kei nismo slepi, kaj se godi na severni Ceski in ker vidimo, kako se nemško brodovje pripravlja segati doli do strani obalov jadranskega morja, zato se oživljajo v Cerkev sv. Mihaela v Hamburgu . Stolna cerkev sv. Štefana na Dunaji Piramida kralj Keopsa Petropavelska stolna cerkev v Peterourgu Cerkev sv. Petra v Rimu...... 138-4 138*7 Katedrala v Rouenu........140 Katedrala v Strassburgu......143 Cerkev sv. Nikolaja v Hamburgu Stolna cerkev v Kolinu . . . 1442 156 17 V -» 11 n T? 11 » j? 11 11 n Bog daj ? da bi Eukalipti tedaj s svojimi vrhunci še nadkrilili te stavbe (Konec prihodnjič.) Politične stvari. našem duhu take prikazni prihodnosti, ostale samo take prikazni! Da bo pa mogoče prav ocenjati pomen združene Bolgarske, dodamo tem vrsticam nekatere narodo- in zemljepisne črtice: Južna Bolgarska (izhodna Rumelija) obsega 35.901 □ kilometrov površja in prebivalstvo 815.946, ki se po narodnosti vrstijo v 573.560 Bolgarov, 174.700 Turkov, 42.654 Grkov, 19.549 ciganov, 1306 Armencev, 4177 pa j udov. Severna (kneževina) Bolgarska meri 63.972 □ kilometrov in ima prebivalstva 2,00.919. Za vojno južne Bolgarske izdelana so bila pravila pri berolinski pogodbi in so veljavo zadobile meseca maja leta 1879. Po teh pravilih je vojna južne Bolgarske del turške vojske in se sme za slučaj vojske rabiti v mejah evropejske Turčije, višje častnike imenuje sultan nižje s stotnikom počenši pa veliki guverner v im^^iu sultanovem. Vojna dolžnost zadeva vsacega 201etnega domačina z malimi izjemami, in morajo oni novinci, ki pri žrebanji dobijo prvih 148 številk, služ:ti 2 leti pri dotičnem oddelku, vsi ostali pa po 2 meseca. Dolžnost Prevrat na Bolgarskem. Teden dni je minulo, odkar se je „združena severna in južna Bolgarska" oglasila pred Evropo in združenje „po Božji volji in idealu ljudstva* kaže, da pri vojakih služiti traja do 32. leta in po 4 leta v vojski nahaja se sicer v nasprotstvu Turške in pa diplomatov prve vrste, druge vrste in pa reservi. Vrh tega pa sme evropskih, da najbolj prizadeta bližnja soseda kralj srbski veliki guverner vse bojevite moške pozvati v črno vojsko, in pa kralj grški razburjena segata po orožji, toda po- Meseca septembra vsacega leta I5dnevne vojne vaje. sebno vojskoželjna se ne kaže ne Turška in ne ome- Vsa dežela ima 12 novaških okrajev, v vsakem so ou- njeni državici delki stalne vojske. Po ruskih časnikih, ki se Oi nsko Toliko živahneje pa se gibajo diplomati v prvi vrsti leto niso posebno pohvalno izjavljali o vojski bolgar- soglasj Ruski in Avstrijski. Akoravno se držav ,in posebno združene Rusko-Avstrijske halo. vendar se kaže, da Ruska dejansko evropskih ski, mogla severna Bolgarska na bojišče postavi,* ne zatajevati svojega sočutja za Bol kr- 30.000 pešcev, 1200 kojnikov in 96 topov, južna Bol- Ker onim, ki so združenje Bolgarskn more garska pa 11.500 pešcev, 150 konjikov in 4 topove. Katere je s tež- pa vse kaže na to, da tiho pripravljali, ni bilo neznano, da je v ta narneo kirni žrtvami rešila izpod turškega jarma, Avstrija pa je tudi brez ovinkov izrekla svoje sočutje za Srbsko, poleg gotovine treba zadostne, dobro oborožene in dobre katera se oborožuje za vzdržavanje prejšnjega stanja in preskrbljene vojne moči, tedaj tudi ni dvomiti, da bode svojih koristi. To kaže očividno, da v kočljivem bol- takoj vojska vsaj še enkrat močneja, to pričajo tudi 314 poročila, da Bolgarom na pomoč hitijo ruski prostovoljci v prvi vrsti častniki, ki bodo imeli prevzeti poveljništvo vse izrekoma pa črne vojske. j Mnogovrstne novice. Iz zadnje 17. št. „Jurija s pušo" posnamemo sle Za trenutek pa vse kaže še na to, da se ne bo deče uganjke: prelivalo krvi, temveč pa črnila. Zabavne stvari 1 v Trije dobri sveti. (Iz španjskega preložil Ant. Brehmer-GafTron.) (Konec.) Iz vrta skočil je k vratam in je potrkal. Takoj mu je prišla žena odpirat; na prvi pogled ga je spoznala in ga je kar med vratmi sto in stokrat poljubila. Janez ji je poljubce iz dna srca vračal. Miha: Po zimi se topi, po leti zleleni. Kaj je to? •ofm[ods ou oqnjiqo os J93j 'oazaoiz ^ods i^i od *^9qo naoqz nx9uab?jp a mvu as i9j| 4idoj 08 initz 0<£ '^SOUAEidOUAlU TJJISUOAOIS 9f O J, * * * Miha: Junak na straži stoji, z žakljeai maju preti pa zmaj se žaklia ne boji. Kaj je to? j i •o^ou ijuop ^Saie? JIU ifuB^n3j§ui9u ra^jgojd lUpB[A 9[ 9#f?0i0 EZ EUII fcd A|I§9i 9DU9A0[g oq Bp 4 ^aqo uq /ofping oanepiod af oj, * * * Miha: suši se redi, na dobri zemlji pa medli > obilno kaže cvetu pa malo rodi sadu. Kaj je to? *ofqnf[opoi iJjsuaAOjg n Nehvaležnež", pravi konečno žena, sedem dolgih * * * let pustil si naji brez vsake vednosti ali si živ ali mrtev !u Miha: Koklja jajca vali, pa jastreb na njih sedi V> n Saj nisi bila nič boljša. u Kaj je to? ti lažnjivec ti. Več ko dvajsetkrat sva ti pisala * z očetom, pa nisva nobenega odgovora dobila." ♦ # v Jaz nisem sprejel ni jednega pisma." Kako to, saj smo vendar na vse zapisali ime Miha Ne lazi po suhem in ne po vodi, in vendar Janez Fernaudez." r> Pomisli!" Vse prav, ali mene so vendar vsi klicali: „ Janez najdeš ga povsodi; veliko sveta ima pod seboj, njegove jeze se le boj! Čez hrib in plan ko duh leti, pa vendar človek je, ko ti. Kdo je to? •nuoi«q a vo§nd s unf" :vqof n » w n No, ta je lepa !" Kam pa ste mi pisma pošiljali?" Kam Jaz sem bil vedno doma!" tjekaj, kjer si bil. -> rv kako si ljubeznjiv; kaj pa lačen, ali kaj?" Tako, nekoliko r Koj pojdemo večerjat, da le oče pridejo." Janezova žena jela je na mizo napravljati, kar ne n n kdo potrka. Zena vzame luč in gre odpirat. n Oče so u > pravi. Janez je bil kakor divji, ko je zopet onega duhovnika od poprej zagledal. Uže je držal za nož, kar ga vrže v kot in z glasnim krikom dnhovnu nasproti hiti. Njegov tast je bil in nekdanji mežnar. Ker je bil vdovec, dal se je med tem, ko je Janez kralja služil, posvetiti in je kmalu na to župnik postal. Naši dopisi. Gorice 27. sept. (Izv. dop.) Drugi teden začne se pa pri nas šolsko leto. Srednje in druge šole ostanejo, kakor so bile, pri stari osnovi. Šestletna doba sedanje dunajske vlade nam na Goriškem ni ničesar zboljšala doslej. Včeranji prestolni govor, s Katerim je cesar slovesno odprl novi državni zbor, z nova zagotovlja, da. bo isti sedanji vladi skrb, za enak razvoj vseh avstrij- Sedli so k večerji. Janez je prinesel tri pogače in je pripovedoval zgodovino treh dobrih svetov, za katere je celih 3000 gold. plačal. Tastu se cena ni ravno previsoka zdela, ali žena skih narodov. Ali pride tedaj vrsta v tej dobi tudi na one Slovence, ki se bore na mejah za svoj obstoj uže z nekako obupnostjo? — Za naš deželni zbor bosti to jesen dve dopolnilni volitvi: 15. oKtobra bo volitev enega poslanca iz trgovsko-obrtnijske zbornice, 17. oktobra pa enega poslanca v I. volilnem okraji velikega posestva. Poslednje -mesto, katero je zastopal gosp. F. Povše, je, kakor je bilo brati v „Soči » uže odločeno narodnemu kandidatu, in bi morale pač velike spletke bi bila pa skoraj zdivjala. j? Oh J toliko denarja imeti biti J da ne prodrli njim Morda kakor sodijo po in brez krajcarja domu priti, to je od sile. Nobena ženska bi ne bila kaj tako neumnega speljala, če tudi nam višji razum odrekate!" „E, kaj se boš sedaj vjedala, pravi Janez, poku-simo rajši te-le pogače, ki mi jih je kapitan tako na vso moč hvalil." Ko je svojo narezal, vsulo se je čistega zlata za dovršeni pravdi dež. poslanca Jonke-ta z g. vrednikom Slov. Naroda", bo še ena dopolnilna volitev. Ce se rlu vuw> , UKJ ou VUM, uu^^unuu T vuvv w OV kaj takega dogodi, potem je upati, da bo tudi goriški volilni odbor drugače postopal, da se mu ne bo bati rušenja „volilne discipline". O poslednji so dobili go riški rodoljubi tak pojem, ki utegne narodu jako škodo 1000 gold. iz nje. o Žena in tast spravila sta se to videti tudi čez svoji in obema vsipalo se je zlato spod noža. pogači je bilo 1000 gold. zapečenih. vsaki vati. Ravno omenjena pravda očitno dokazuje, kako samooblastno so pri nas vsiljevali poslance tu pa tam. Demoralizacija se je potem še po časnikih šopirila, in laž in obrekovanje so razširjali celo v oddaljene novine. Večina rodoljubov, ki vender ne more vsega zagledati in za kulisami, je šla na tako postopanje, na limanice j Nepotrebna bila bi opazka, da to ni bila dobra vodstvo je zopet mirno uživalo slavo volilnih zmag. Ro večerja! Bedenek. doljubi pa, ki so za resnico vedeli in jo tu pa tam vsaj Vaša nekoliko razkrili, so se pa obrekovali. Gospoda! laž je imela izredno dolge noge, pa jo je resnica konečno vendar dohitela, in tako se nadejamo, da bo narod odslej laže dihal, ker mu ne bodo mogli z lepa 8" P* 315 vsiljevati kandidatov, kateri niso vredni, da bi jemali vnelo se je iz neznanega vzroka 150 kil blaga, koj po- boljšim sinovom narodovim toliko važna mesta javnih tem pa še toliko v bližjem prostora in z velikanskim zastopov. pokom razletelo se je vse dotično poslopje s tako močjo, Lahi hočejo ustanoviti »kreditni kmetijsko- daje kamenje letelo notri v kamniško mesto od tovarne sreči ni bilo še blizo obrtni zavod za goriško-gradiškansko deželo, z ome- oddaljeno blizo četrt ure. jenim poroštvom." Društvo „Unione" je temu snovanju tam nobenega človeka, in tako se zagotovlja vsaj sedaj to prime na čelu. Lahom je sedaj do tega, da bi primorske de- še, da ni ne eden človek poškodovan, žele družili moralno, kolikor ne morejo doseči z vidno roma ne veliko nesrečo pa je kamniškemu mestu dana politično obliko. Hočejo se tako »spoznavati". V takem prilika, skrbeti zmislu so si vstvarili tudi »Planinsko društvo julijskih al p", s katerih hočejo premišljevati, kako bo takrat lepo, kedar bodo tudi te planine spadale k italijanskemu »čevlju*. Podvižejo pa uže, da bi se jim to za poroštvo zoper mogoče večje nesreče. Missa pro defunctis. Ad quatuor voc. inaequaL aut' I voce cum organo. Auctore Ig. Hladnik, Op. 2. Praecium 50 cr. Labaci, tipis et sumptibus Jos. Rud. Milic 1885 u kmalu posrečilo. imenuje se ravnokar doposlana nam ?? lepo u Gorici dosezajo svoje namene z skladba, gotovo dobro došla našim cerkvenim orglarjem. furlanščino, ker ne murejo vsega vcepiti nižemu ljudstvu z visoko toskanščiuo. Edino v ta namen iz- nokar zvezek V. »Nemški valpet Jurčičevih zbranih spisov prišel je na svitlo rav haja blatna »Freccia"; drugače bi ljudstvo ne umelo psovk, s katerimi se ta listič zadira nad Slovenci. Našega državnega poslanca še goriški »Corriere" hvali za- J > n tobaka u ki obsega: »Hči mestnega sodnika44, Sin kmetskega cesarja*, „Lipe", »Pipa » n vojni krajini". Dne oktobra t. 1. se bode v pisarni c. kr. radi njegovega pohlevnega postopanja; zato bi bilo ve- vojaške oskrbovalnice po pismenih zapečatenih ponud naš zastopnik na Dunaji dementoval bah obravnavalo o zalaganji s kruhom in ovsom vo liko čudo ko to pohlevnost, ki Slovencem toliko škoduje, in poprašal, jaštva v Ljubljani in na Toplicah za leto 1886. — Na aU ni za take liste tiskovnih paragrafov. »Freccia" in tančneji pogoji se poizvedo v pisarni c. kr. oskrboval niče, kakor tudi v trgovinski in obrtuijski zbornici. Krajcarska podružnica »Narodnega Doma Ljubljani razposlala je že 250 knjižic, med temi četr '--. ' t**** l^l . . » ^ l Corriere", rekli bi, kar naravnost odobrujeta, da so lahonski pobalini, na pr. pobili kristalno steklo, na katerem je stal poleg italijanskega in nemškega tudi slo- u V venski napis. Prva napisa so pustili, ker Nemcem se tino z desetkrajcarskimi markami. Ako računamo, da se nočejo zameriti, kedar jim pomagajo proti Slovencem, vsaka poslana knjižica po preteku leta , za kolikor je Nemci pa tudi dobivajo zaušnice ob svojem času; tako se je, ni davno tega, »Corriere" repenčil namreč preračunjena, izpolni, nadejati se nam je ob proti temu, da letu osorej samo od teh knjižic že nad 9000 forintov. bi v goriškem gledališči letošnjo sezono odprli za nekaj To pa le v navadnih razmerah, ako se povsod le v obi dni z nemškimi igrami. Isto tako so se lahonski listi čajnem redu vplačuje. Ker se pa dosti knjižic hitreje in možaki agitatorji vzdignili, ko je neinšiii tujec na- polni, in nam je že sedaj, tedaj po preteku dveh in pol nam treba biti merjal vstvariti na primernem kraji mesta posebne pro- mesecev, došlo pet Knjižic polnih, ni store za tujce. Nemški denar in pa nemško pomoč za preveč optimističnim, ako upamo, da bo zgoraj ome-agitacijo proti Slovencem radi prejemljemo ti pošteno- njena svota že poprej izplačana. Razven že omenjenih viči; da bi pa tujcem tudi kaj preskrbeli, tega pa ne! treh knjižic (št. 10., 39. in 143.) dobila je namreč kraj Kako so začeli hujskati tudi zunaj mesta, razvidno carska podružnica v novejšem času novi dve krajcarski je iz tega da v Podgori ščuvajo laške delavce proti knjižici polni, namreč knjižico pod št. 4. kot četrto od slovenskim duhovnikom. Lahonstvo se čim dalje širi, A. M. iz Komende in pod št. 90 kot peto od g. G. in po svoje to pospešujejo zlasti tukajšnje fabrike. Fa- iz Trsta. Zanimanje postaja vedno večje in prodira že brike tujih podjetnikov so slovenski narodnosti ravno v širše kroge. Občinstvo se jako pohvalno izraža tudi tako nevarne, obče. kakor drugim Slovanom, celo Rusom o o priprosti in vendar natančni kontroli z markami ter Ljubljane. Poddružnica .-Družbe sv. Cirila in o malem trudu, ki ga imajo poverjeniki z nabiranjem. Upravni odbor »Narodnega Doma" sam je naročil te J mkijuii vi 1. uuiu uouivii kj t m m U[JiaVUl UUUU1 JJ tli UUJLl^gOi l^UJJUC* OaiU JO LLCtL Ul/il t« Metoda v Ljubljani" izvolila si je za predsednika gosp. dni pri podružnici večje število knjižic z desetkrajcar notarja G o ga la, za njegovega namestnika gosp. šol- skimi markami. Odlični rodoljub za dr. Vošnjak vzel državne poslance. skega vodja A. Praprotnika, za blagajnika gospoda je desetkrajcarsko knjižico dež. poslanca L. Robiča, za njegovega namestnika Tako je prav. Ako se bodo začeli odlični in merodajni gosp. dr. Stare ta, za zapisnikarja gosp. Laha in za slovenski krogi za stvar živo zanimati, rastlo bo tudi njegovega namestnika gosp. dr. Požarja. zanimanje med slovenskim občinstvom sploh, veselo iu Družba sv. Cirila in Metoda, katera ima po vstrajno bo stopalo za njimi. Lepa hvala vsem, ki so svojih pravilih namen , vsestransko podpirati in pospe- se dosedaj že z večjo ali manjšo svoto dejansko spominjali naše gotovo blage ideje. Naj bi krepko vstra- jali in našli še več posnemalcev. (Denar in oglasila za sevati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi v ta namen za slovenske otroke napravljati vzdrže ati šole otroške vrtove ali pomagati napravljati poverjeništvo pošiljati je g. dr. Josipu Staretu 9 blagaj vzdrževati jih, nastavljati učitelje, dovoljevati podpore in nagrade, izdajati primerne spise in knjige, začela se niku »Narodnega Doma u v Ljubljani.) je takoj po ustanovitvi krepko širiti Ljubljani usta novila se je uže podružnica, ki si je izdelala na pra vila glavne družbe opirajoče se pravila in je prav lepo Novičar iz domačih in tujih dežel. začela delovati z vstopom udov vsake vrste Upamo in želimo, da se družba, za narodni razvoj vseh Slovencev velevažna tudi hipoma razširila po vseh slovenskih pokrajinah Dunaja. začetkom zborovanja državnega pa tudi povsod drugod, kjer bi zbora povrnilo se je tudi na Dunaj novo, živahno, politično življenje. Po novih volitvah nastale različnosti v državnem zastopu izražujejo se pri osnovi strank in tovarni za smodnik Združene levice" nastali »nemški vajo Slovenci in njihovi prijatelj Smodnik se je vnel v v Kamniku minulo soboto zjutraj tikoma pred 7. uro. izjavi, kaj namerava, in na kratko izrekava klubov. Iz prejšnje „ klub", ki šteje krog 40 deležnikov, izrekel je v posebni » da je oddelku tovarne ? se mešajo tvarine za smodnik, nemštvo čez vse, zato hoče odločitev Gališke in pa dr 310 žavnopravno zvezo z nemško državo; narodni enako v provinciji Fer 13 obolel 5 umrlih pravnosti nasprotuje ter zahteva, da mora nemštvo imeti Massa Carara 4 oboleli povsodi prednost, Nemci pa vodstvo. Ne splača se, obolel obširneje pečati se s to izjavo, naj zadostuje navesti sodbo glasila prejšnje združene levice o nji, ki pravi; svojemu koncu, ker Nemška je~Španjski predložila umrl Španjska umrl v provinciji t v provinciji Modena v provinciji Parma 5 obolelih, 7 umrlih. Nemško-španjski razpor bliža se naj ---o------ tr j—j ~ ----- v — 5 r * ^ f 5 o vujtuiu nci jo opciu jor\i picuivziiia, lic kakor je ta stranka odbacnila od sebe Avstrijsko, papež razsodi to pravdo in Španjska se je s tem pred tako bo odbacnila tudi ustavo in prostost. — Južni logom zadovolila, tudi papež sprejel je posredovanje. Med tem pa se s Pariza naznanja, da je pretek Tirolci združili so se broječi poslancev v poseben klub imenovan „Trentino", s tem zgubijo levičarji dva obravnav v tej zadevi tako povoljen, da še posredo prejšnja pristaša, ravno toliko Hohenwartov klub, Coro-ninijev klub pa štiri prejšnje ude. Vode kalil menda kolikor moč doseči vanja papeževega treba ne bo 27. ta klub ne bo nikjer, temveč za svoje južne tirolske volilce. gledal Madrida se z dne m. brzojavlja, da se zmernost in dobrohotno ve denje Nemške v preteku teh obravnav v Madridu priznava in nadaje, da se ta zadeva tako reši, da bode klubih desnice začeli so se takoj razgovori, kako razmera med Španjsko in Nemško še bolj prijazna naj bi se spremenil opravilni red zbornice, da bi se z malo pomenljivimi predlogi in pa s takimi, zoper katere „Frankf ni ugovora ne potratilo toliko časa. Govorica o spremembi v ministerstvu ni utemeljena > Zeitg u pa se brzojavlja, da je nemška Kaj bode novega povedanega v prestolnem govoru > pričakoval je radoveden svet, in zvedelo se je to pri vlada izrekla pripravljenost, popolnoma odpovedati se karolinškim otokom, ako nasproti Španjska za vso sku- slovesnem pričetku dae t. m. opoludne: državnega zbora minulo soboto 26. pino otokov pripozna popolno prostost trgovine. Vriš po Španjski je tedaj vendarle rodil dober sad in danes se sme že izreči, da je nevarnost vojske zarad Po pozdravu cesarjevem do poslancev izreka se Karolinških otokov popolnem odstranjena. — Kralj je nada, da bode delovanje na novo pričetega zborovanja v blagor Avstrijske in njenih narodov. Nadalje omenjajo se posli, ki čakajo rešitve v novem zboru: pred vsem nova pogodba z Ogersko, postava o črni vojski, šolstvo nekaj obolel vsled prehlajenja, pa noveja poročila na znanjajo, da mu že odlega. Bolgarsko vprašanje napreduje povoljno in videti je, da se bode prizadevanju evropejskih držav posrečilo posebno glede obrtnijstva, dalje nova carinska tarifa, zabraniti prelivanje krvi. Ko je ruski car, nikakor ne pravosodne postave, postava zoper anarhiste, zavaro- prijazen Bolgarskemu knezu Aleksandru, pozval vse vanje delavcev zoper nezgode postava v povzdigo in ruske častnike v Bolgarski vojski nazaj na Rusko enaka zboljšanje poljedelstva, vrejenje teka rek, pred vsem kakor vojnega ministra, brzojavil je knez caru, da se. galiških. Sklep pa, ki se prav vidno loči od gospodarskega dela prestolnega govora, se glasi Gospoda moja iz obeh zbornic državnega zbora! Nepremakljiva naloga moje vlade bo ostala da bode ako so te naredbe naperjene zoper njegovo osebo, rad odpove kroni, ako car brani združenje severne in južne Bolgarske. Videti je, da je ta izjava povsod napravila povoljen utis. Med tem izvršila se je v Carigradu prememba v varovaje euoto in moč države enakomerno gojila ministerstvu, katero vsi evropejski diplomatični krogi duševne in gospodarske koristi vseh mojih tolmačijo v tem smislu, da tudi Turška ne bo nasproti dežela in narodov." Bolgarski ravnala prevročeki Dosedajne pogodbe To so bile zopet prave očetovske besede pravičnega tudi potrjujejo to menenje, ker noben turški vojak še nam cesarja » katerim ni dostavljati druzega, kot želja j da naj bi se tudi zmiraj, povsod in vsim narodom na- ni prestopil Bolgarske meje Nasproti si pa tudi knez Aleksander prizadeva ka sproti spolnovale , potem še le bode tudi mogočnejša zati se združenja Bolgarske nasproti Turški po vsi moči naša država in potem bode tudi delovanje ljudskih za- miroljubnega, če tudi se trdno drži. Svojim vojakom pre- stoponikov in vlade v srečo m dežel in narodov. blagor vseh avstrijskih ponedeljek zborovali ste obe zbornici. povedal turška tla strogo ) pričeti kaj boja ali prestopiti na go- ekoma si prizadeva, da se upor ne raz kuiont* UU , l \j yj m c« ax ^ii^tvuv,« , ^ * "w * širi na Macedonsko. Enako rahlo postopa tudi nasproti sposki zbornici bil je sprejet predlog, na prestolni govor turškim prebivalcem v Bolgarski. Zadnje dni obiskal je odgovoriti v adresi in bil je takoj v oni seji izvoljen turško mošejo (tempel) posebni adresni odsek. zbornici poslancev vršilo se ga je turško prebivalstvo je žrebanje poslancev v oddelke, ki so si tudi takoj iz- sijajno jeli je dovolj prejelo, veliki duhovnik turški vpraša kneza > moliti za sultana po pritrjenji kne I ~ ~ * ^ ^ ^ — J ~ X------------------- J J rjll j %J AJ-i v/ll II ouitMuuj J/ v/ brali svoje predsednike in podpredsednika s perovodji. ževira opravil je duhovnik molitev za sultana v navzo- Saino v dveh oddelkih v 1. in 5. izbrani so za predsednike levičarji, namreč Ed. Stiss in Vidulič, oddelkom predsedniki so: dr. Rieger, knez Czarto- drugim Med tem prizadevajo se velevlasti evropej ris ki, grofRihard Clam, dr. Smolka, dr. vit. Gro- *ke pomirjevati enako na Turškem, kakor v Bolgarskem čosti kneževi. Ta pa je pri odhodu navzočim obetal pod njegovo vlado vživale bodo vse verospoznanja prostost da holski, dr. Hausner in grof Hohenwart. hodnja seja zbornice poslancev je v petek dne tobra in na dnevnem redu: jenja volitev v oddelkih, Pri ok- Naznanila vspehov potr- > Gršk in Srbskem, kakor povoljnim vspehom Grška saj videti do sedaj, s prav katera je zelo rožljala volitev namreč: enega predsednika, 2 podpredsednikov p r e d s e d n i š t v a, za- s 12 kral bljo, pomirila se je deloma, i povsod priporočal previdnost ko domu vrnivši se pisnikarjev in 2 rediteljev. Hrvatska. Klub narodne stranke zboroval je včeraj popoludne in storil sklepe zarad v Budapešt pre- peljanih uradnih pisem O predlogih preustrojenja Žitna cena v Ljubljani 26. septembra 1885 Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 36 kr. posvetuje se danes enketa, sostavljena iz uradnikov in 7 gold. 8 k poslancev. turšice 5 gold. 40 kr banaške soršice 6 gold 23 k v • rzi 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 39 kr Laška. Poročilo o stauji kolere z dne 28. t. m. pr 5 gold. 20 kr ijde 4 gold. 37 kr ovsa 2 gold se glasi: v provinciji Palermo 159 obolelih, 89 umrlih, 92 k Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blazuikovi nasledniki v Ljubljani.