*
ft. 200
I J9t9!lii Ml CSTtfK (M U PKtl)
V Trsta, v iatrtak 23. avgusta 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIII
Irvnonfi pnnrtrljDr vsak ijutnj. UrednMtvo: u»« Islftcga »t 20. L n*4stropj«. Vupu m\ s« poilljsjo uredi' fMsOM M M sprstemsjotr«^' jo'1rJ~ vrais|o I«** Antsn Oerbec. —	Ti- ^din-
mk ca mcNc L 7.—, tV111«« Zi faotemstvo mesečno 4 Ure'
L 38.— i — jalstva. To ^ „e^j*™ ta apnve it U-flt>
EDINOST
Possmetne številke v Trsta In okolici po 30 cent — Oglasi se raiunijo s Hrokottt ene kolone (72 mm.) - Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »tavale, pjplanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaO oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 1 - Ogla* na 3čaina In reklamacije a« pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sik Frančiška Astftega štev. 20, L nddatfopje. — Telefon iuednlitva In uprave 11-57.
se s
Največja pogreška
Južno-tirolski nemški poslaxiec dr. Edvard Reut-Nikolussi je priobčil v «Tirc4er-ju» članek, v katerem stavlja uvodoma vprašanje o političnih pogreškah ki so zakrivile, da so si nemško ljudstvo na južnem Tirolskem in njegovi novi gospodarji tako odtujeni. Odgovor bi utegnil glasiti, da je krivda v nedoslednosti in neprestanem kolebanju italijanske politike. Reut-Niko-lussi navaja par značilnih primerov iz vladne politike na južnem Tirolskem od zasedbe sem. Dopustila je n. pr., da so Frana Innhoferja umorili, naslednjega dne pa je poslala generalnega komisarja na pogreb. Dala je dovesti italijanskega kralja pred hišo Andreja Hoferja, kjer se je kralj vpisal v častno knjigo tirolskih domovinskih junakov, obenem pa je slike Andreja Hoferja dala odstraniti iz vseh šol. Slovesno je bila obljubila južnotirolsko deželno avtonomijo, končno pa je vzkratila celo skromno občinsko avtonomijo, je odstranila nemška imena na postajah v nemških krajih ter jih nadomestila z italijanskimi. Na to je te poslednje zopet odstranila in vspo-stavila nemške, a jih je kasneje zopet za-menila. Prišlo je tako daleč, da je imel en in isti kraj ta mesec ime Marniga, drugi Marlengo, ali pa — na pošti — Collalbc, na železnici pa Colfratto.
To je moralo, seveda, zbegati tudi naj-mirnejšega človeka glede namenov italijanske vlade ter ga ogorčiti. Toda, to bi se bilo — pravi Reut-Nikolussi — še prenašalo, če bi imeli vzporedno s tem zavest, da se naša narodnost sicer zatira, da se pa to dogaja v obliki državnega prava, po zakonih, po katerih bi bil južno Tirolec vsaj v obliki pripoznan kot enak drugim italijanskim državljanom ter da oblastva vestno in objektivno izvajajo te zakone.
Toda ravno to — naglaša rečeni poslanec — je južne Tirolce, ki so prišli iz ene najboljših uprav Evrope, zadelo najhujše: da so namreč italijanska oblastva celo pravno misel samo omajale, da morajo imeti zavest, da za južne Tirolce, kot narod ne velja, kar je samo ob sebi umevno za vse druge italijanske državne pripadnike. Radi razlike narodnosti so južni Tirolci postavljeni pod izjemne naredbe ter doživljajo dan za dnem, da se niti te izjemne odredbe ne izvajajo ne v njihovem duhu, ne po njihovem besedilu. V nobeni pokrajini Italije nimajo državna oblastva pravice, da bi proti volji starišev potiskala otroka v kako določeno šolo, razun pri nas. Nikjer n.tmajo pravice postavljati poleg nemških italijanske napise na prodajalnah
—	razun v naši deželi V nobeni pokrajini Italije ne smejo oblastva rekvirirati poslopja, ki služijo javnim namenom, — razun pri nas.
Se težje pa pada na tehtnico, da oblastva
—	kadar gre za našo deželo — neomejeno razširjajo svoja pooblastila in nimajo nobenega ozira na enostavnejša juristična načela. Vzoren zgled za to je — piše Reut-Nikolussi — dekret prefekta v Tridentu, s katerim prepoveduje javno in zasebno rabo, v iisku iii reklami, ime «Južno Tirol-sko» In «Tirolsko». S to odredbo je brez-dvomno protipostavno posegel v pravice južnih Tirol cev; je to napad na njih čut-stva in na njih premoženjske interese, ki ga ne krije noben zakon in ki je možen le zato, ker ne bo nobena oblast v državi branila s pismom potrjene in naravne pravice manjšine pred napadi gospodovalne stranke.
Italijanska ustavna listina, ta ponos italijanskega naroda, ki ga vsako leto slavijo s ^praznikom statuta*, vsebuje v čl. 29. naslednjo določbo: «Vsaka lastnina, brez ni-' ake izjeme, je nedotakljiva. Vendar pa se r^ore — če zakonito dokazani javni inte-lesr to zahtevajo — prisilili k popolnemu ali delnemu odstopu te lastnine proti odškodnini glasom zakonov.» — Prefekt v Tridentu pa se ne meni za to načelo ter odreja: « Tiskovine, manifesti, časopisi, napisi, javna naznanila, razglednice itd., ki ncsijo prepovedane označbe, imajo uradniki in agent je policije zapleniti.»
V nasprotju s slovesnimi zagotovili ustave svojega kralja — naglaša tirolski poslanec — odreja torej prefekt uničenje zasebne lastnine v vrednosti milijonov in n&do ne bo mogel ovirati policijskih agentov, da ne bi uničevali knjige in spise, če imajo namesto Tolomei-evih iznajdb ime Tirolskega, ki je vdomačeno tako v italijanski literaturi, kakor v oni vsega ostalega sveta kot edina označba te dežele!
Italijanska ustava določa: Tisk je svoboden/ Od vseh svobodnostnih pridobitev je bila Za Italijane vsikdar med najbolj nedotakljivimi: svoboda tiska. Edino le sodišča so mogla preganjati pregreške tiska, a še to ob posebnih jamstvih proti njega dušenju. Danes pa prepoveduje kak prefekt po svojih podprefektih kakemu dnevniku nositi ime. ki ga je nosil že skozi dobo enega človeškega rodu, ter grozi s svojimi redarji, če se tisk ne bi pokoril!
Vsak lajik zmajuje z glavo ob misli, da se iz razlogov «javne varnosti* prepoveduje kako ime, kakor da bi se morala država bati pred eno besedo! Kdor se bori proti besedam, podkrepija misli, ki se skrivajo za njimi in bi bilo — politično mišljeno — za Italijo veliko koristnejše, če bi njene vlade uradno priznale ime Tirolsko in bi to tirolsko deželo kot tako prisvojile Italiji, nego pa, da v tem letu tirolski rodni grad kitijo na slovesen način s trikoloro in ga slavijo kot nekdanjo posest savojskih princezinj, naslednja leta pa postavljajo Dante Alighierija na laž z dekretom, da Tirolska ne obstoji.
To bi bilo tem bolj modro, ko je juristična gorostasnost, ki jo vsebuje dekret od 7. avgusta, že v naprej obsojena, da ostane brezvspešna. Gospod prefekt v Tridentu — tako poživlja Reut-Nikolussi — naj nam pove, kak spolnik naj postavimo pred novo izumljeno ime naše dežele «Poadižje»: «der», <-das»t sili «die». Kakor bo rečeno, bo krivo. {Našim Opčinam so dali n. pr. ime Poggioreale. Kako naj sklanjamo to v slovenskem jeziku?) Te deželne označbe sc* popolnoma nenemške in to je zadosten dokaz, kako zlobno se postopa proti nam s tem, da se nam odjemlje naše naravno ime, ne da bi nam mogli dati drugega. K temu prihaja še, da ta dekret ne bo mogel ovirati, da ne fci se raba imena Južno Tirolsko v našem govoru ohranila ter da ne bi se, ne le v inozemstvu, marveč tudi pet minut oddaljeno pod Alo, kjer nehuje oblast triden-tinskega prefekta, zopet tiskalo in slikalo to ime. Za zatrt je tega zgodovinskega imena akega slovesa bi bili morali že porabiti kraljev dekret, da ne bi se neprizadet opazovalec smehljal takemu poizkusu z nepri-kladnimi sredstvi.
Reut-Nikolussi zaključuje:
«Italija ni imela doslej nikakih izkustev glede postopanja z narodnimi manjšinami. Zato bi se bila morala malo ogledati po Evropi. «Strassburg» je ostal «Strassburg> tako pod nemškim kakor pod francosk. gospodarstvom. «SIezija» je «Šlezija» tako pod Avstrijo, kakor pod Prusko in Poljsko «Schleswig-Holstein» ni bil prisiljen v sprememb« svojega imena, ko je prešel pod prusko gospodstvo, in istotako ne, ko se je zopet povrnil pod dansko. Dekret prefekta v Tridentu nima vrstnika v zgodovini Evrope in mu v resnici ne služi v slavo, da je junaški deželi Tirolski s svojimi policijskimi agenti pripravil usodo, kakršnje Italija ni naklonila svoji afriški kolon ji, urojencem v Tripolisub
Reut-Nikolussi označa to postopanje kot «največjo pogreško*. Mi pa prepuščamo tukajšnjim naibn oblastvom v razmišljanje, v koliko ta sodba velja tudi za njihovo politiko napram Jugoslovenom v Julijski Krajini O naši javnosti pa smo uverjeni, da bo znala sama pogoditi anologije med južno Tirolsko in Julijsko Krajino in pride morda celo do zaključka, da se je z našo deželo zgodilo še kaj hujšega. Zato sodimo da bo z zanimanjem čitala izvajanja južno-tirolskega nemškega poslanca.
Italija
Slavnosten sprejem Mussolinija v Castel-lammaru.
CASTELLAMMARE ADR., 22. Včeraj zjutraj so pričakovali na postaji ministrskega predsednika zastopniki vseh oblastev, častniki drž. milice, minister Gentile, general De Bono in državni podtajnik Bonardi. Mussolini je prispel z vlakom ob 8. uri Med viharnim pozdravljanjem ie strani številne množice se je takoj podal v ulico Riviera, kjer je bila postavljena v nepreglednih vrstah državna milica v polni vojni opravi. Vseh 8 legij z 900 četnikž in 400 častniki in vojnimi kurati je defiliralo pred Mussolini jem. Nato je ministrski predsednik obiskal vzorčni semenj, o katerem se je zelo laskavo izrazil. Z balkona palače Kursaal je Mussolini v ognjevitih besedah pozdravil meščanstvo in državno milico. Imenoval je Abruzze srce Italije; saj mu je 'dala ta pokraj ina dva ministra. Poveličeval je, kakoj* vselej ob takih prilikah fašistov-sko revolucijo ter zaključil z vprašanjem na četnike, ali bi bili pripravljeni korakati spet v boj za dosego novih ciljev. Ako bo potreba, je rekel, udarimo spet, da si izvo-f u jemo novih zmag. Po malem zajutrku se, je Mussolini odpeljal v Pescaro, kjer je s podobnim govorom pozdravil prebivalce mesta. Danes zjutraj se je odpeljal v av-
tomobilu na Maiello; ob 14. uri odpotuje iz Salmone v Rim.
Pareto pokopan popolnoma priprosto.
ŽENEVA, 22. Včera-j popoldne ^se je vršil pogreb velikega narodnega: gospodarja Vilfre-da Pareto. Na potko jniiko izrecno željo ni bilo pri sprevodu ne cvetlic, ne vencev.
Jugoslavija
Nemške reparscajske dobave Jugoslaviji
BEOGRAD, 22. V zunanjem ministrstvu je včeraj dopoldne obiskal pomočnika Panto Gavriloviča poslovni odpravnik nemškega poslaništva ter mu javil, da je Nemčija pripravljena takoj pričeti z nadaljevanjem reparacij skih dobav naši državi, kakor hitro se v Nemčiji notranje prilike, radi katerih je'bila nemška vlada prisiljena ustaviti reparacijske dobave, izboljšajo in konsolidiraj o. Vprašanje ustavitve dobav je bilo predloženo reparacijski komisiji v Parizu v nadaljno postopanje.
Pašić v Parizu.
BEOGRAD, 22. Za nocoj se pričakuje v Parizu prihod Pašiča, da se pogovori s francoskim ministrskim predsednikom Poincare jem o vprašanju odškodnin.
Beograjska občina v »ovih rokah.
BEOGRAD, 22. Danes dopoldne se bo: vršila svečana aeja novoizvoljenih občanskih odbornikov in svetovalcev. Izvrševalec doseda-
nje cbčfoske oblasti Bor« Pajević bo izročil občino novemu odboru in novemu županu Mihajlu M arija no viču. Kakor poroča «Politđca», bo podalo ostavko veliko Število demokratskih uradnikov, ki nočejo prenaftacti radikal-sk«:ga nasilja.
Francoska velesila
Priprave na nov civilni
BEOGRAD, 22. V ministrstvu pravde je zbran ves materijal za sestavitev civilnega zakonika. Izdelani so tudi naCrti konvencij za medsebojno sodno poslovanje s Oehookrvaško iu Poljsko.
Trgovinska pogajanju z Avstrijo.
BEOGRAD, 22. Načelnik v ministrstvu trgovine in industrije dr. Milan Todorovič je odpotoval na Dunaj, kjer bo vodil pogajanja z avstrijskim ministrstvom trgovine in industrije o definitivni sklenitvi trgovinske pogodbe med jugosl. kraljevino in republiko Avstrijo. -
iahoslovaika
Splošna rudarska stavka na Čehoslovaškem
PRAGA, 22. Od državne rudarske konference napovedana generalna stavka je včeraj izbruhnila. Stavka je včeraj zjutraj pričela v vseh premogovnih revirjih repu-hlike. Celokupno stavka 161.000 frudar-skih delavcev. Glavni stavkovni odbor je odredil, da delo pri vodovodih in strojih ne počiva. _
Francija
Francija odgovorila na angleško spomenico Odgovor vsebuje konkretne predloge za rešitev odškodninskega vprašanja. Francija zahteva 26 milijard ' zlatih mark.
PARIZ, 22. Včeraj je zunanji minister izročil angleškemu pooblaščencu odgovor na angleško spomenico od 11. avgusta. Francoska vlada bo objavila tudi ta odgovor in sicer v drugi rumeni knjigi in sestoji iz dveh dolov: prvi del obravnava francosko odškodninsko politiko, v drugem delu stavi Poincare konkretne predloge za rešitev odškodninskega vprašanja.
Francija zahteva v glavnem to-le: Nemčija mora plačati Franciji najmanj 26 milijard. Poincare sicer priznava, da ni Nemčija danes v stanu plačati tega zneska; a Francija ne more nikakor več popuščati glede te svote kakor noče popustiti ne Anglija od 14 milijard, ne Belgija od 5. Na ta način bi nemški dolg napram zaveznikom ne presegal 50 milijard zlatih mark. Ker Francija odločno zahteva 26 milijard, je samo ob sebi umevno, da zavrača angleški predlog za sestavo razsodišča izvedencev. Francija upošteva današnje žalostne gospodarske razmere v Nemčiji; toda kljub temu bi Nemčija lahko takoj pričela z izplačevanjem vojne odškodnine na ta-le način: a) Železnice na levem bregu Rena bi prevzela družba, pri kateri bi bile zaintereso-vane Francija, Belgija, Anglija in Porc-nje; b) nemška industrija naj prevzame tedi del tega bremena: kaka medzavezniška družba bi izkoriščala rurske rudnike; c) dobave v naravi naj bi se obnovile; e) carinski dohodki Nemčije naj gredo na račun vojne odškodnine; d) del deviz, ki jih nemški trgovci dobijo za prodajo glavnih izdelkov, bi tudi takoj lahko služil za poravnavo nemškega dolga. — Francija je pripravljena takoj izprazniti katerikoli del Po-rur j a, kakor hitro palača Nemčija na račun več milijard zlatih mark.
Anglija
Slab sprejem Radića v Londonu.
LONDON, 22. « Times* in «Daily Telegraph*
Srinašata skoro enako se glaseča poročila o adićevem prihodu v London. «Times» javlja, da namerava ostati Radič mesec dni v Londonu. Radič sam je tejavil novinarjem, da je tajno prekoračil madžarsko-iugoelokensko mejo prišel preko Pariza v London. List objavlja dalje razgovor z Radićem o njegovi politični akciji in pripominja, da je Radić danes federalist, jutri republikanec, danes lojalen, jutri zopet hujskač proti režimu. Rr<ličevi napadi proti jugoslovenski vladi so brli z zadnjem času zelo ostri, vendar pa beograjska vlada ni ukrenila ničesar proti temu. Radič je porabil to priložnost in razžalil vlado na način, ,ki v večini evropskih držav ni običajen. Zdi se, da je Radič za popoln prelom odnešajev metj Beogradom in Zagrebom.
Bolgarska
Predsedstvo bolgarskega meščanskega bloka.
- SOFIJA, 22. Te dni so se vršile volitve v predsedstvo zedinjenih naprednih strank. Za člane centralnega odbora novo ustanovljene skupine, tkzv. demokratičnega z govora so boli izvoljeni: A. Burov, D. Hristov, Cv. Boboševski, dr. Milanov, V. Ganev in dr. N. Kolušev. Za namestnika pa I. Pehov, P. Stojnov in G. Pejev, A. Burov pa je že odstopil in na njegovo mesto pride drugj.
Velike narodne slavnosti na Madžarskem.
BUDIMPEŠTA, 22. V proslavo prvega madžarskega kralja Štefana so se v nedeljo pričele po mestu in po vsej deželi velike narodne slavnosti Sijajnim svečanostim v prestolici so poleg Ostalih dostojanstvenikov in politikov pristostvovali vsi na Madžarskem živeč« člam habsburške rodbine, upravitelj Horty, dalje italijanski, nemški )in bdUgartki frooianak. Svečanosti trajajo 2 dni Usti ne izhajajo.
Več
BERLIN, 22. Radi povišanja plač črko-stavcev in delavcev bo več listov in kakih 6 revi i. prenehalo izhajati
Borba med Anglijo in Francijo za prvenstvo na evropskem kontinentu se nadaljuje. Okoli teh dveh velesil se suče vse politično življenje ostalih evropskih držav izvzemši Rusijo, ki živi svoje «zakotno*, toda samostojno življenje. Čimbolj se omenjeni boj razvija, tembolj se opaža, kako se skušajo manjše države orientirati v zanje kočljivem položaju, ki nastaja vsled srditega tekmovanja obeh najmočnejših velesil v Evropi in vsled možnosti, da se ententa končno raziđe. In kdor koli med malimi si želi ven iz tega vrtinca, mora končno le spoznati, da ni mogoče niti iz njega.
Za male države mora torej veljati to-le: ali se oklenem Francije ali Anglije? Za danes, dokler vsaj ne vstane Rusija iz ruševin, ni druge poti. In ravno ta odločitev je silno težka in zamotana zadeva. Umevno je, da streme državniki manjših držav in narodov za tem, da sc odločijo za tisto grupacijo, od katere pričakujejo vsaj kako zaščito svojih interesov. Ker je boj med Anglijo in Francijo še-!e v svojih začetnih oblikah (za sedaj se bijeta obe državi «z uma svitlim mečem» svojih diplomatov), in ker je položaj še kolikor toliko nejasen, se tudi dvojna grupacija v Evropi ni še izvršila.
Velike tekstilne tovarne, ki so bile poškodovane, so opremljene z najmodernejšimi stroji in pomožnimi sredstvi m je delo v njih popolnoma vzpostavljeno. To velja zlasti za volneno in bombaževo industrijo. Kemična in strojna industrija dela zopet s polno paro. Zemljiška obnova ni nič zaostala za industrijsko. Sladkorna in žitna polja dosežejo v kratkem predvojni obseg. Tudi sladkorne tovarne so obnovljene in na novo opremljene. Dasiravno zelo primanjkuje poljskih delavcev, vendar je tudi "ielska obnova zelo napredovala. Pomanjkanje delovnih sil se kvije deloma s številnimi priseljenimi delavci, deloina se se nadomestuje z veliko rabo poljedelskih strojev.
Z novo organizacijo in koncentracijo pomožnih virov je Francija pomnožila svoje gospodarske sile. Svojemu gospodarskemu območju je pridobila nove vire rudnin, premoga, kalija, dalje je priključila plavže, strojne tovarne, tekstilne tovarne. Zunanja trgovina je že dosegla predvojne množine? blaga. Trgovina z.lastnimi kolonijami je z vsakim dnem večja.
Državne finance: Koncem decembra 1913. je znašal državni dolg 311 j miljarde leta 1922. 350 miljard. Izdatki so znašali leta
Eden glavnih kriterijev, po katerem se 19i3. 5.072 miljard, 1. 1922. 48.72 miljard.
. n <*v xf nliTnu r\i»-ri rvrl « ■» oni« /\n (nrimri li rDrklinrlk-i dirr>lrfniH in indirektnih davkov
bodo v bližnji pirhodnjosti odločevali državniki malih narodov je primerjanje politične in gospodarske sile obeh velikih zapadnih «lržav.
Navidezno se površnemu opazovalcu dozdeva, da je Anglija brezprimerno močnejša in da mora končno Francija le podleći volji angleškega imperija. Potemtakem bi bila Francija slab zaščitnik onih, ki so se
Dohodki direktnih in indirektnih davkov so znašali 1. 1913. 5.G91 miljard, 1. 1922. 23.881 miljard frankov. Ker je predvojna vrednost franka bila približno dvakrat tolika kakor danes, tedaj bi znašal deficit 12.6 miljonov zlatih frankov. V proračunu za 1. 1922. je postavka 11.5 miljarde na račun vojne odškodnine, ki jo Francija pričakuje od Nemčije, tako da znaša dejanski
odločili ali ki se mislijo odločiti za njo. deficit 1.1 miljarde frankov, ki bi ga pa
n__"	J __ A J-1 _	______* _______;__: mnnl n	)-<	Kf-llio, m 5 ■» Ifrt r t č r* rt n 1 PTII
Res je, da so Angleži skoraj neomejeni gospodarji morja in morskih ožin, ker posedujejo veliko in močno mornarico, res je tudi, da so v svetovni vojni pokazali, da zmorejo čez noč postaviti na noge milijonske armade kakor vse ostale celinske držn-ve, dalje vemo, da je Anglija v Evropi najbogatejša država, da so skoraj vse evropske države njene dolžnice in da ?o njena denarna in gospodarska sredstva neizčr-pana. Posebno dejstvo, da ima Anglija vsepovsod dolžnike, nad katerimi izvaja, kadarkoli se ji zdi potrebno, pritisk, kar moremo zasledovati dan za dnem, je zelo važno. Kot upnica tolikih držav postaja večkrat nezaželjena «pokroviteljica» malih,. ki morajo tudi svojo politiko uravnati po volji bogate upnice.
Vkljub tej veliki nadmoči pa si upa Francija kljubovati Angliji in more voditi svojo samostojno politiko. To je mogoče, ker predstavlja Francija danes najmočnejšo vojaško silo na kontinentu. Pa ne samo vojaška premoč na suhem, ampak tudi izvrstna mornarica in številno zračno brodenje povečujejo vojaški njen prestiž.
Še tako številna in dobro opremljena armada pa ne zadostuje, če gospodarske razmere ne odgovarjajo tako dragemu oboroževanju. Zato se je treba vprašati, ali je Francija tudi v finančnem in gospodarskem pogledu sposobna voditi za dolgo dobo samostojno politiko in z uspehom kljubovati Angliji.
In na to vprašanje je dal dober odgovor neki Anglež. Od začetka, ko je prišlo odškodninsko vprašanje v pretres, je Francija utemeljevala svoje zahteve po odškodnini s tem, da je njeno gospodarstvo uničeno, ako ne dobi odškodnine. Te tožbe o revščini so napotile angleško vlado, da je naložila nekemu svojemu strokovnjaku, ki je nameščen pri angleškem poslaništvu v Parizu, naj sestavi točno poročilo o gospo-|darskih razmerah na Francoskem. Iz tega poročila, ki ga je izdalo angleško trgovinsko ministrstvo posnemamo sledeče:
Sedanje gospodarsko stanje Francije je ugodno in solidno. Industrijsko delavstvo je popolnoma zaposleno in le pomanjkanje delavskih moči brani, da sc ne more proizvodnja še bolj stopnjevati. Obnova industrijskih krajev, ki jih je vojna poškodovala, se bliža svojemu koncu. Porušeni in poškodovani rudniki tega ozemlja izkazujejo vedno večjo pridobitnost, ker so preskrbljeni z zboljšanimi modernimi stroji.
megla pokriti z boljšim izkoriščanjem davčnih zakonov.
Glede nevzpostavljenega poškodovanega ozemlja naj navedemo sledeče številke: Prebivalstvo teh krajev je znašalo 1. oktobra 1922. 4,059.000 (novembra 1. 1918. 2,075.700, 1. 1914. 4,699.100 duš). Obdelane zemlje je bilo pokončano 3,306.350 hektarjev, od katerih je zdaj popolnoma očiščenih 3,015.100 hektarjev. Njiv je bilo pokončanih za 1,923.500 hektarjev, danes pa je od teh obdelanih na novo 1,533.400 hektarjev. Ceste in pota so večjidel popravljene. Le zidanje hiš napreduje bolj polagoma. Popolnoma pokončanih je bilo 393 tisoč 43 hiš, hudo poškodovanih 148.948, deloma poškodovanih 352.019; do 1. oktobra 1922. je bilo na novo sezidanih 5524, začasno popravljenih 181.417 in popuk ovna popravljenih 221.533.
V načrtu je zidanje novih cest, kar bo stalo 1.4 miljarde frankov. Veliki vod.ii načrt (izliv Rone pri Marseille) bo stal 200 miljinov frankov. Elektrifikacija glavnih železnic v dolgosti 8800 kilometrov bo stala 5 miljard frankov. Tonaža francoske trgovinske mornarice, ki je znašala 1. 1914. 2,488.000 ton, je dosegla 31. mar :n L922. že 3,560.000 ton, 490 tisoč ton pa se nahaja v delu.
Tako strokovnjaško poročilo. Dasi sc to poročilo nanaša v glavnem na vojno obnovo porušenih krajev, vendar nam pokazuje, da je Francija v iako malem času veliko napravila, četudi ni prejela skoraj nič na račun vojne odškodnine. To dejstvo priča o neizmerni moči francoskega organizato-ričnega dela in o njeni veliki gospodarski sili. Tudi Francija je bogata in to bogastvo v zvezi z oboroženo močjo ji daje tisto samozavest v boju proti angleški sosedi. Kdor je tako močan, kakor je Francija, si more zares privoščiti samostojno politiko. In danes je Francija vredna, pa tudi nevarna tekmovalka Angliji. Iz povedanega je tudi razumljivo, zakaj mora Anglija tako v rokavicah postopati s Francijo, ko vidimo, kako vsem ostalim samooblaslno ukazuje. Boj med Francijo in Anglijo bo dolgotrajen in trd. Za zdaj se kresajo samo diplomati med seboj, ves ta boj se vrši v «prijateljskem» tonu in v lepi obliki, toda ne smemo se varati. Pride čas, ko se uporabijo ostrejša orožja, o tem ni dvoma. Zlom entente bo zadnje poglavje tega pred-boja, nakar bo sledila doba grupacij in koncentracij sil v obeh taborih.
lz proletarskesa Ma v Italiji
Fašistovska taktika proti velikim političnim strankam je rodila take uspehe za fašizem, da more vlada mirno gledati v bodočnost. V notranji politiki ne more več naleteti na kakšen resen odpor. Popolarska stranka se nahaja v stalni krizi," njen vpliv se z vsakim dnem manjša in tako sc je Mussolini v kratkem času otresel še edine politične organizacije, ki mu je bila na poti
Za socialiste se danes nihče več ne zmeni. Tupatam se čuje kaj o njih, posebno tedaj, ko naznanjajo časopisi, da se je porodila nova stranka na račun nekdanje velike socialistične stranke. Zakaj «sece-sionizem» je kronična bolezen socializma v Italiji in proti tej bolezni ga ni zdravila. Pred kratkim so se odcepili od Tura ti j ev-cev nekateri ^socialistih, ki hočejo na vsak način priti na vlado. Ti gospodje so ustanovili neki listič, «La Gironda» po imenu in se nazivljajo girondisti. Temu gibanju na^elujeta Umberto Bianchi in Cesare Alessandri, nekdanja boljševika. Za njih program je značilna fraza: «il fascismo ž una realta» (fašizem ie resničnosti, Po do-
mače bi se dalo to povedati tako-le: Fašizem je prišel potom revolucije. (Girondisti priznavajo, da je fašizem prišel na vlado potom revolucije, medtem ko ostale socialistične stranke to zanikajo, ker se je fašizem polastil države, ne da bi naletel na odpor) do vlade, on ukazuje, mi moramo ubogati ter se moramo prilagoditi ne samo njegovi vlastiželjnosti, ampak tudi njegovim idejam. Zatorej je internacionalni socializem zastarela stvar, najprej je narod in še-le potem mednarodna skupnost. Girondisti priznavajo narod, domovino, upravičenost narodnih (ne liudskih) teženj, skratka, vse vrednote socializma, ki so stale še pred dvemi leti tako visoko v ceni, so postale stara šara, na katero se danes sme in celo mora pljuvati.
Girondisti upajo pridobiti mnogo pristašev po velikih mestih, posebno med delavstvom boljših kategorij. Dobro vedo, da ima oportunizem Ugodnejša tla, kjer je večje blagostanje in kjer je manj analfabetov. Zakaj ti ljudje zamore j o kolikor-toliko slediti političnemu razvoju in spoznati razliko med resničnostjo (realta) in med takozvanimi <ideali», ki so bili v ustih danes premaganih Generalov italijanskega socializma.
Izključitev Serratija in se nekaterih drugih, ki se zbirajo okoli lista «Pagme fosse* in ustanovitev «Gironde» nam dokazuje o neozdravljivi bolezni italijanskega Socializma.
«Gtornale d'Itaiia» primerja to pamnože-ranje socialističnih strank ploditvi potom delitve, ki je lastna nekaterim nižjim Rivalskim vrstam ter našteva razne stranke t njihovo karakteristiko. Naj posnamemo ta odstavek: «Imamo torej: a) komuniste, ki so hoteli napraviti revolucijo zaradi Rusije, toda niso utegnili nič drugega izvršiti razen tega, da so porabili municijo, ki bo jo prejeli od Moskve. Za plačilo so se prganizarali v stranko, ki nič ne zmore; b) socialisti maksimal isti, o katerih pravzaprav niti ne vemo, v čem obstoja njihov maksimalizem, ki pa so se odpovedali pobratimstvu s komunisti in cepetajo vztrajno z nogami, ne da bi prišli naprej, ko gre za postavljanje barikad; c] pristaši tretje (nternacionale, ki so, oziroma so bili v stranki maksimalistov, da so delali v Leninovem imenu, katere so pa izključili in jih s tem prisilili, da so začeli izdajati proti «Avantiju» svoje «Pagine rosse»; d) socialisti reformisti, pristaši starega Turatija, ki hočejo nositi še ime socialisti, pa bi se zelo radi združili z NiUijem in don Sturzom, da bi zrušili sedanjpoložaj in obudili demo-Uratsko-socralno-popolarsko koalicijo, in se zdaj pene od jeze, ker so se delavci Splošne zveze naveličali stare marksistične godbe in hočejo zapustiti razredni boj ter se približati državi; e) «girondtsti», najnovejšega kova, ki bi hoteli skleniti zvezo ali nekaj takšnega s fašistovsko vlado, misleč, da je prišel čas, da se iztržejo delavske množice socialističnemu podaništvu.
Kakor vidite, se ukazi tretje internacio-nale v Moskvi slabo izvršujejo. Ona je jkazala, da je treba ustanoviti enotno pro-fetarsko in socialistično fronto pnti bur-žoaznemu fašizmu, a godi se nasprotno, socializem in njegovi sindikati se v Italiji repi jo, mrvi jo ter porajajo mnorico majhnih klubov.®
Tako se torej fašisti roga jo ob agoniji svojih nasprotnikov.
Vprašaje delavske zveze še vedno visi. IV ž ko pride do ustanovitve delavske stranke po angleškem vzorcu, kakor sc je svoj *as govorilo. Če pride do kakšne velike delavske stranke, bo ta velik fašistovski sindikat. Ni namreč pričakovati, da bi fašisti dovolili ali celo podpirali ustanovitev velike delavske stranke, ako nimajo garancije, da bo tudi nova ustanova v njihovi službi. V okvirju fašizma jc delavska itrarka danes možna, teda bcgve, če bi to loneslo fašizmu kaj koristi. Pač pa bi jiegnil tak sindikat postati fašizmu enkrat oozneje neprijeten in nevaren. Zatorej je treba vse go\ ori<5e in vesti o takozvanem < pariito dei lavoralori* sprejeli še z veliko -ezervo.
Da merejo strokovne organizacije, ki jih vodi izkušen in prebrisan voditelj, tudi v težkih časih ohraniti svojo samostojnost, nam dokazuje zveza mornarjev. Ta je pred 'eratkim \adila kampanjo proti svojim delodajalcem in tudi zmagala. Vsekakor je prihitel D'Annunzio na pomoč. On se je z vsem svojim upiivom zavzel za organizacijo, s katero pa je že davno v prijateljskih zvezah. Premeteni kapitan Giuiietti se je že pred dvemi leti zatekel pod okrilje uglednega pesnika, ki predstavlja še vedno važno osebnost v političnem razvoju Italije. Parobrodarj i so se zatekli k fašistovski vladi, toda topot je zmagal D'Annunzio. To je edini mož, pred katerim ima sedanji ministrski predsednik gotove obzire.
Rszna vprašanja delavstva, kakor izseljevanje, brezposelnost, zavarovanje je prevzela v svoje roke vlada. O kakšnem \ečiem m?zdnem gibanju danes ni govora, esemurni delavnik bo v kratkem uzakonjen, čtrajki sc onemogočeni, za dolgo dobo bo gmotna in moralna vprašanja reševal fašizem. Zato so izgubili sindikati oni pomen, ki so ga imeli poprej. Diktatura je neugodno ozračje za razvoj sindikalizma. Socialistični sindikati so po večini izginili, ali pa fo tako oskubljeni, da ne pridejo več v poštev, fašistovski sindikati pa ne bodo nikoli nič takega napravili, kar bi ne odobravala stranka in torej tudi vlada. Tudi je sindikalna svoboda v nekaterih krajih zelo dvomljiva. Tako jc prišlo delavsko gibanje na mrtvo točko. Medtem ko se bivši socialistični generali tržejo za nekdanjo veliko dedščino, je delavstvo ostalo na tleh in izgubilo voljo in vero. Za dolgo dobo se ne bo v tem pogledu nič obrnilo. Skrb za reše-ševanje delavskih kriz je pridržana fašizmu ii vladi kakor za vsa ostala gospodarska vprašanja države.
i .
kemu tlačenju svojih rojakov, kjer koli se ii nahajajo. Mala eotenta pa more postati važen faktor za pomirjen je in konsolidacijo jugovzhodne Evrope in za emancipacijo od francoske hegemonije držav, ki so združene v njej.
Temu nasproti pa trdi «11 Secolo», da se je v Sinaji govorilo o drugih vprašanjih, ki so važnejša kakor porurska zasedba in madžarsko posojilo. To priča že okolnost, da je dr. Beneš eden najtajinstvenejših diplomatov. V neznanem vprašanju se ni dosegel sporazum in se bo v tem še razpravljalo v Beogradu. Gre v glavnem za to, dali naj ostane mala ententa zvesta svojemu prvotnemu programu, t. j. da bode proti-habsburška in pro&madžarska zveza, ali pa da naj se razširi na Poljsko in Grčijo. Posebno sili Romunska, da bi mala ententa posvetila svojo pažnjo tudi drugim problemom, ker ni zanjo madžarska nevarnost baš največja. Vendar stojijo razširjenju male entente na poti razne ovire, kakor je spor med Poljsko in Čehoslovaško, razlika o nazorih glede Rusije med Čehoslovaško in Jugoslavijo na eni strani in Poljsko in Romunsko na drugi.
V posvetovanjih v Sinaji piše Mousset v «L'Europe Nouvelle», da se je vsa konferenca vršila pod dojmom francosko-angle-škega spora. Benešev ekspoze ni bil prav nič optimističen. V vsakem slučaju je poudarjal veliko važnost in potrebo solidarnosti držav male entente,ki bi lahko tako postala uzor veliki ententi. Razen vesti o nesporazumi j en jih med Jugoslavijo in Romunsko o priliki prevrata na Bolgarskem se je še zvedelo, da je bilo Beneševo stališče v vprašanju madžarskega posojila mnogo pomiri j ive j še, nego jugoslovensko. Minula konferenca je bila izraz popolnega sogla-šanja v naziranjih med Benešom, Ninči-ćem in Duco. Uloženi ugovori o sporazumu z Madžarsko so umevni; Popolnoma pravilno je, ako se upniki Madžarske posluži j o vsak svojega prirojenega prava, da nadzira j c, kakO $x> Madžarska uporabila izposojeni denar in da ga ne bo rabila za tajne priprave in v propagandne svrhe.
Iz vseh izjav se lahko čita, da je mala ententa velike važnosti za konsolidacijo srednje Evrope. Vendar so nekatera presojanja male entente precej netočna.
Dr. Ljudevil Pivko:
Z Italijo prsti Austriji
Slike iz borbe Jogoslov *sov na italijanski fronti proži Avetriji.
Zakaj Avstrijcem ne uspevajo podjetja?
Jugoslovanski Cerzanci so ohranili tekom 1917. majstkafcererau Italijanu življenje. O tem
bi lahko mnogo povedal arhiv 135. m 136. ilal. pcšpc.ika in ostalih poikov Sudanske doline aH arhiv informaerjškega -urada I. ital. armade.
Tekom vojtse ni bil menda nihče tako natančno poučen o močeh in namenih nasprotne
fronte, kakor so bili ItaSjani v Suganski dolini internirani o Avstrijcih.
Siisn Finzi- mi je priznaval ob sklepu vojne, da šteje one mesece, ko je imel v bosanskem bataljonu v Avstriji svoje zaupnike, med najlepše v življenju. Takrat je delal z veseljem in z uspehi? Delo je biJo prijetno m lahko! S ,kako zadovoVjnam čustvom je drdral vsak teden po dvarat v avtomobilu po serpentinah navzdol in po Suganski dolini v Vi-rLcsil rezultate vrhovnemu povelj-
cenzo m
MlonsRi, francoski in ngmšHl glas o Konferenc!
u mu
Poslanec v nemškem državnem zberu in profesor na berlinski univerzi dr. Hoetsch se bavi v članku, objavljenem v < Neue Freie Presse», s položajem pa vzhodu in piše med drugim:
«V Sinaji se je govorilo tudi o rurski kotlini in o Porenju. Beneš je bil v Londonu In v Parizu. Ne dvomimo, da želi on in nje-jgovi tovariši ohranitev male entente, kateri imajo zahvaliti svoj obstoj. Ravnotako gotovo se mala ententa zaveda potrebe samostojnega nastopanja in da se utrdi na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb. Na razne pnede v zapadni Evropi gleda mala ententa sicer pazno, a se na sploh drži v tem oziru J>olj rezervirano, medtem pa ko skrbno zasleduje dogodke v sosednih državah. V mali ententi, ki je takoj v začetku nastopila 5 samostojno politiko, cvete pravilna konstruktivna misel. Naslanja se na entento zapadnih držav, a želi biti samostojna. Nemci stojijo napram novim državam v različnih razmerjih. Odločno so proti vsa-
stvu, ki se ni moglo načuditi njegovemu preciznemu informacijskemu aparatu! Tam pri vrhovnem poveljstvu so se shajali v čakalnici coionello Marchetti, cokmeUoi Smagniotto, ten. col. Vecchiarelltt, Dupoirt itd., sami odlični poročevalci1 generala Catdornc, in si primerjali, kaj imaš ti in kaj ti... Informacijski aparat deluje seveda povsod izborno, toda kdo nssj se meri z drobim* kapitanom Firjzijem, ki se vselej prismejc s svojo torbo? Ten. col. Vecchiarelll se hvali aTt&eri<jskemu poročevalcu, da mu je odkril tekom zadnjega tedna 4 nove avstrijske baterije in dokafcusje radovednemu ariileristu, kje so novi itopovi. V tem pa razprostira kapitan Finzi nekaj velikega po mizi'.
«Kaj je to? Vraga!» Artileristovo strokov-njaško oko hitro spoznala, kak zaklad ima pred seboj.
' Odkod imaš ,t©?»
<Ne vprašuj, odkod, temveč poglej, kaj
ima£!»
Karte z vsemi baterijami od Val Piane do Asiaga s planskimi kvadrati! Kaj karte! Se-znamek navaja baterije po imenih in našteva podrobno množino streliva, Id je t te} dobi bateriji na razpolago. Streliva imajo pač le skromne množine! Strelne karte naznačujemo, kam in kako delne vsaka poedfcna baterija in katero nalogo imai v sk» čaju tw. zapornega ognja.
«Odkod imaš to?»
Finzi razprostira zopet nekaj velikega.
<-Kaj je to? Aha, (to so tisti avstrijski načrti 1 : 10.000. Slišal sem o njih.»
V načrtu «Borgo», ki sega od Salutoja do Civarona, čita artilerist s črnilom naznačene znaike baterij: 66 točka 1886 na Salubiju stoji «10'4 K» (kanon 10'4 cm). «Da, tem je!» P%i Villi Dana stoji:	GHb */«». (Polovica
druge baterije gorskih havbic 28. polka). Pri Faveri stoji:	"Kn	nejcoliloo niže:
«1 G 28» itd. Samo na tem načrtu je precizao naznačenih 26 mest, kjer so umeščene baterije treh do štirih artiierijdah Anpin.
«Boga mi!»
Finzi se smehlja, ker to ni vse. Ima jfudi imena komandantov, stevtlo artileristov, kraje, kjer imajo baterije nofe trese in kolone, kje knhinje.
«To sem tebi prinesel. Giej, da boS tekom stvgusta dobro mašil Avstotjcem kanonska žrela, kadar se bodo hoteli farvitrl Imajo več akcij v mislih. Tu poglej!'*
Finzi kaže seznam skoij, ki jih hoče avstrijska 18. divizija izvesti meseca avgusta. Seznam našteva štiri podjetja; 1. «Die Coalba-Unternehmung des Baoms 1/63» s Caldiere mid Civaronom, 2. «Der Fenernberfall auf das ital. Lepuscttelager, 3. napad dunajskega bata-Ifona IV./4 detrtockmeistrov iz Ca ver ne na italijanske položne FoctueH« in Samone, 4. napad jmtfaih oddelkov na italijansko posadko v kolodvoru Agnedo.
«Moj informator v Avstriji pravi, da je brigadir v Piagaru zelo podjeten človek, ki v frotati nimsl nikdar miru. T«di komanda 11. armade v Levica sili sektarie k' podjetnosti,
ikar znači, da hečejo z Živahnimi denuonstra-ctjaad privezati ca tirolski fronti več italijanskih trup in odkloni*! ta&ansko pozornost od Scrče, kjer pride potem gAftni udarec. «In termin« teh akcij?« «Zvemo jih pravočasno. Na Moarte Levrefu sedi mo| opazovalec, ki čaka na signale* Podjetje 1. gorske brigade imam v prepisu
—	podroben načrt.» Finzi polaga iz svoje obsežne torbe paket
originalnih ukazov 11, armade is raznih di-
_._..
viztj.
«Ukazi so sortirani pričenši od 1. junija do danes. Nekaj jih je v prepisu, ker moj infor-ifor ni mogel dati vsega iz rok.»
Takega gradiva ne more zbrati niti Smagniotto, niti Vecchiarelli, niti nihče drugi — edini Finzi...
• ♦ •
Al je čudno, da so Avstrijaki aa Cal<fiern totalno pogoreli, ko so se spuičali ponoči tajno po skali z namenom, da poberejo Italijane iz gnezd po Coalbi, ostanek pa pobijejo?
—	Nad 40 Madžarov je primio Italijanom v roke, ki na svoji strani niso imeli nikakib izgub. Carzaaski signal — dve beli raketi — je zadostoval, da so Avstrijski doživeli nepričakovan Hasko. Take smole še 181. brigada ni imela.
Ali je čudo da so dectschmeistri 19. avgusta 1917. pri FoartaaeUak totalno poforeM? Jedva
9t> se ganili iz poleržajev in se pripribicili k italijanskim položajem — nihče £2i ni mogel ne videti ne slišati —, so jih sprejeti Italijani1 s salvami po vsej fronti, to artilerija je inktrila tako precizno po njih in po pomožnih juriAnih oddelkih, dii mnogi niso mogli niti več nazaj. Tudi 1. gorska brigada nima sreče!
K meni (prihaja škodoželjen multar SaJko Beglerovič, doma iz Drežnice pri Mostaru, ki ima na «dajče» že več mesecev jezo. Salko prrjvi, kako so ponoči jurišali «dajči» na Italijane:
«Vedno jim dajejo boljšo menažo nego nam, pošiljajo jih na dopuste po 40 od vsake čete, Boga mi, nas pa samo po 10, zdaj pa vidite, kako jurišalo dajčL» — Tudi za Fontaaielle je zadostoval priprosti carzaaski signal.
Ali je čudo, da so Italijani molčali kakor smrt na polurno prazno izzivanje avstrijske artalerifte in. mitraljez in rovskih topov in pušk ter vseh sort orožja ob 345. uri zarana dne 30. ta 31. avgusta? Tisti Italijani, ki inače točno odgovarjajo, kadar zaregeta samo ena mitraljeza, molče kakor grob, ko hočejo vendar Avstrijci izzivati velajc hrup! Avstrijske koenande ne morejo umeti italijanske hladnokrvnosti. Umevajo jo samo carzaaski zarotniki, ki opMzujejo iz Buffovega parka lepo igro.
Pač je pa veliko čudo, da se je Avstrijcem deloma posrečila akcija Agnedo kljub temu, da so vedeli Italijani zan^o m so potrojili posadko. Nervozni komandantje so povsod ne-" sreč?! za vojsko, tako tudi v Italiji, kjer je mnogo nervozjtth Fjudš.
Pojdimo, da pozdravimo sosede! Sugans&o akcijo določita vrhovna komanda na dan 13. septembra 1917.
Kapitan Finzi ima obilo idej. Vpr^št^e, kako so organizirane kuhinje pri bataljonih in kdaj dobivajo trupe večerjo v fronto.
«AH bi ne biio mogoče, da bi otne el«nente,
kojf bi vsleđ svojega« avstrofikkega mišljenja
morebiti hoteli motiti potek akcije, opijanili? Dal bi vam opija na razpolago. Kdor ga pc-vžije, mora spati več
«Isbornol V kaki obleci imate opij?» »Praške bt vam dal dbi v drugi obiiki. Za kotel, -kjer se kuha kava ali iuha za 25 ljudi, zadostuje zavojček, ki se samo izsuje v kavo, kadrtr nihče ne gleda, ki ne sme videti. Za večje kotle bi vam dal večjet zavojčke. Lahko vam pa preskrbim tudir žganja, prestrojenega z opifem. Vojaku zadostuje požirek dobrega žganja da bo spal 5—6 ur.»
«Naročite mi opija v obeh oblikah!» Ta ideja temeljito izpolnjuje vrzel, ki mi nastaja ob misli na sosedne »ektorje. Kdor ni naš, naj spi. Tako poteče vse podjetje brez prelivanja krvi, brez vsake praske.
Termin 13. septembra nas poživlja. Sedaj na delol
Pošiljamo potoni je na vse strani poizvedovat in gledat, <§a ne bo v ozadju nepričakovanega presenečenja: v Trento In Bolzaao, na Civaron, na S. Pietro, v Borgo, Rončegao, Navale dc, Levico, aa Sahibio, k 1. gorski brigadi in aa calamentdco cesto s prelazi v Flemsko dofino. Vsaka skupina Šteje 2—4 mote z podofteirjem m je opremljena s pravilnimi potnimi dovoljenji. Vohuni ne nosalo fesov, temveč čepice, in toidijo brez rdečdi našitkov bosenskega polka ca ovratnikih. Orožnikom se na razpotjih vselej v rodu le* giiimira>o in nihče nima najmanjše slutnje, kdo so ti dečki. Zvečer med 23. in 24. ujo »e vračajo z raporti, s podatki to skicami. Brezmejno udanosrt vidi5 in Idealno požrtvovalnost zarotnikov. Edino nepr^etnost ima kor-poral Leve, ki ga je prijet kapitan 14. polka na Civaronu in ga nagnal, čes, da nima tam ničesar iskati. Leve se je pobral m zlezel po drugi poti zopet nai Civaron ter dovršd svojo nalogo. Po poklicu je b» ttjakar v Trstu, doma iz Senožeč. Ta sorta ljudi sicer rada p*»e, a je znana zaradi »vofe žilavosti in iznaftdl^vosti.
Delo naprednije. Carzanci amo diAre volje. Dne 4. septembra pravim tovarišu Kohontku, podporočniku, Cehu, ki ga aovemo «GaIic^
«Pojdfva tfones k Italijanom na obiski Gospodje iz Vicenze pridejo |ntft, midva pa obiščeva 136. polk v Strignu že danes.* «Ali ni nevanco?»
«Za nas ni pri ItaHjanih nervaninosfti, samo v Avstriji nšsmo živ^enja stoimi.»>
In Sla sva s Kohoufckom, da nekaj Oo^rviva. Straža je energično »ak*cala svoj «Chi va U?» m «Dietro front!», kako navadno. Dobro je, da je Kohoutek zaostal 30 korakov. aBrejdat sergeate prihaja previdno preko ovrr k avstrijskemu poslancu Rdečega knis. ta prinaša legitimacije vseh 22. avgusta v Agne-du padlih Italijanov. V t<*j kamatni« ni mč novega. Za naredo&oin se USža kaka 5 vojakov.
»Parlamentarto? »
*Da.»	• .r*
Možakarji vodo, da Je na tem mestu nekdo že enkrat prinesel legitimacije ct& avstrijskega Rdečeg2i križa. Kažtcn jte pakef, čeS, da ga moram izročite oficirjem.
Na oficirje čakamo vsaj četrt ure. Končno prihajajo trije z oapetini mušketami.
Javljam se kot oficir oajvfli*r" w predstavlja: «TenenCe
»Imam nalogo govoril nocoj s ftabotn 1. made o važnih rečeh.* O tem ne vedo «#Cesar, a muškete so povesil is sergente ae je odstranil z vojaki
ligtsori je robustan oficir, zđ po* gl%v* večfi od mane la plsčatl SoHoteosnte «CUcherftefe> pel že Ide, M, «o ft dobro, da je fHW Avstrijak k t&n na dbfsk. Kot te^ovor wm
k! «e takoj
ugaja, da sem si naročil štab prve armade na dogovor...
mže verjamem, a ugaja mi. Zdravo, Avstrijak I Ti si tudi dober humoristi«
Mali K£keriki razteguje usta in dela obraze, da se mu vsi smejemo.	*
«Zares,» pravim, «coionello Marchetti in ca'pitano Finzi prideta z oficirji iz Vicenze. Jaz nisem humorist.®
, <*Finzija poznam,» meni Liguori, «moretiti bo res. Počakajmo!»
«Čujte, mane dobro pozna vas adjutant, saj ste od' 136. polka ?»
«Da.»
«Vas adjutajnt je moj prijatelj!«
Liguori hiti sam k telefonu, da pokliče adju-tanta, prijatelja Avstrijaka Paodinija, če ve kaj o prihodu štabnili oficirjev iz Vicenze. Kikeriki pa uganja vso dobo neumnosti, poje arije iz oper, žvižga in nas zabava. Tretji oficir pravi, da imajo noč in dan koncerte in dr?rne: Kikeriki izvaja vse uloge sam.
Kikeriki me trka prijateljsko po rami Še vedno ne verjame v najino misijo, Žemveč misli, da so si Avstrijaki v fronti dovokli Salo in postal« dvojico k Italijanom' na obisk. «Špajon?» me vprašuje z nasmehom. «Ne,»
Kikeriki trka! Koboutka po rami in ga vprašuje istotako:
«Špijon?»
•Pusti me pri miru, ako ne veš nič pametnejšega povedati,» mu odgovarja nevoljen Kohoutek 6eško.
«Of che bella lmgua! Razumel pa nisem besede. Kaj praviš tovariš?» se obrača mali Italijan k meni.
«Da je parlamentario.»
«Ne, ne, nekaj drugega! je povedal. — A ideja je famozne.'. Meni bi ne prišla taka ideja. Avstrijaki so ihumoristi, dasi se jim slabo godi. — Hočeta jesti, hočeta piti? — Sergejffite!** «Hvala hvala! Nikar ne zovite ljudi.« «Sergente! Un fiasconje.':> Po sili hoče narednika' poslati po staklenico vina, da pogosti Avstrijake,
«Saj ni strup! Dobro; črno vino imamo.» ♦ Hvala! Midva ne pijeva vina. Oba sva an fcirdkoJioKka.» « Cigarete?« «Tiste lahko ponudiš.»
Kohoutek se je začetkoma drža! resno, nazadnje mu pa tudi uhaja emeh.
liguori se vrača. PrijateLj adjutant je odgovoril, da pridejo gospodje iz Vicenze jutri 5. avgusta zvečer, in da so že javljeni. Menda je nesporazum glede dneva sestanka. «Torej prideva jutri zopet.» Sedimo ob cesti in se pogovc^rjamo, kolikor se moremo. Nobeden ianed njih ne zna naših jezikov, midva e Kofeotrtkoni pa. premalo italijansko, da bil se mogli ot vsem razgovor iti. Zabavamo se pa kljub temu dobro uro in se nazadnje gladko umevamo. Čudijo se zelo, da je avstrijski bataljon po 8 mesecev in več neprenehoma v ro/viL Pri cjih sc čete baje samo po 10 do 15 dni v rovih, potem pa najmanj toliko dni na oddiiiu. Zanimajo se, ali js- res, da imajo Avstrijaki v rovih ženske. Kažem na Kohcutka, češ, da je bil 20 dni na dopustu in bi še vedno rad imel svojo Marijano nekje blizu, vsaj v Borgu, pa jc daleč, daleč, na Mora vskem. V rovih nimamo žensk, a pri .komandah jih večkrat imajo tudi v pisarnah za fronto*.
♦Kje je Moravsko?»
«Oj, to je bogata zemlja, ki ma 100.000 najlepših deklet, a samih bogatih, onstran Donave, onstran Dunaja, pri Pragi..>
^Zemljepisnega) znanja gospodje nimajo,» konstatira Kohautak češki.
«Mi v Italiji pa imamo 5 milijonov in še lepših,» hvali Kikeriki svojo domovino. «Ali ste že slišali o Italijankah?»
«Seveda smo slišali. Kako bi ne bili slišali? Ves svet govori o Rfenijakah in Napoletan-kah.»
«In o Benečankah, Fk>rentm.kah, Sicilijan-kafc, Turistkah,« dopolnjuje Kikeriki in že poje arijo lepi Flonrentiniki. Nenadoma zove
svojega sergetnta an ga nazrvaJ «pazz©». fcer ^ prinesel vina.
Dovolj nama s Kohoutkom sajbmvv, VttM jamo, podajam^ ' roke,
•Na svidieftv	a
&
Lu -... ifbsko tlilaftuo
Kljub neprijaznim okolnostim je lužiSlote: srbsko študentovstvo trdno organiziiaiMk! Na posamnih zavodih v Budišinu, v Lip« skem (univerza) in Fumdl (kat. bogosiov^' niča), obstozi več srbskih dijaikili društev, ki imajo jako važen smoter. Oni vzgajajo svojemu malemu narodu inteligenc*?, ki b« sicer utonila v nemškem morju, ali katera bi, dokončavši študije, ne obvladala ne v govoru, ne v pisavi svojega materinega jezika. Pokrovitelj takega društva je kak ugleden Srb, Tu spoznavajo Srbi svojo narodno literaturo, o kateri v šoli nikoli besedice ne sliišijo in tudi v bodoče ne bodo slišali, ako Nemci ne izpremene svoje praktike proti manjšinam. Kakor kaže statistika Srbskega študenta* (glasilo Zveze srbskega študentovstva), Študira na srednjih šolah 71 študentov (brez trgovskih akademikov' obrtne šole in realcev, katerih števila omenjeni časopis ne omenja). Na visokih Šolah študira 20 Srbov in izmed teh 5 na češki univerzi v Pragi, Navedeno število se tiče samo narodno zavednih študentov in še to samo onih iz saksonske Gorenje Lužice. Pruske šole v Gorenji in Dolnji Lužici preveva še vedno strupen pruski duh, ki ne pusti srbskim študentom tako nastopiti, kakor nastopajo njih bratje na Saksonskem. Število študentov bi se po tem podvojilo. In koliko jih vsako leto utone v nemškem morju! — Slavnostni dnevi srbskemu dijaštvu so takozvana «sh; džovanka». Glavna v velikih pocilnicah (letos od 12. do 15. avgusta) in se vrši vedno v kakem ogroženem mestu, kjer ni nobenega srbskega društva. Letos sc bo vršila v Grodzišču. Tako izvršuje srbski študent jako zaslužno delo: varuje pred germanizacijo sebe in izpodbuja preprosto ljudstvo s svojimi shodi in nastopi. Zavedni Slovani! Podpirajte ta slovanski, otočić v nemškem morju. Če ne morete gmotno, pa vsaj moralno, da pokažete zanj svoje simpatije. Vi ne veste, kako to takega Srba poživi pri njegovem napornem delu za duševno svobodo naroda!
Žrtve gašenja goz-dcih požarov.
PARIZ: 22. Pri gašenju ogromnih požarov v gozdovih Mont Estrelleja je sodelovala tudi vojska. Več vojakov je bilo ranjenih, cd katerih je pet podleglo dobljenim poškodbam.
Kancelar Seipel se je vrnil z letcvi&ča. Priprave za volitve v poslansko zbornico.
DUNAJ, 21. Kancelar Ssipel se je vrnil z običajnega poletnega dopusta. Čaka ga gotovo veliko dela; kajti vse stranke so ie pričele pripravljati se na prihodnje držav-nozborske volitve, Id sc bodo vršile 21. okt. Poslanska zbornica bo bržkone sklicana v polovici septembra. Mons. Seipel se bo udeležil zasedanja Zveze narodov ter bo tam poročal o delu, ki ga je izvršila njegova vlada za obnovo Avstrije.
Japonski podir.ornik se potopil.
TOKIO, 21. Med preizkušnjo se je potopil neki novi japonski podmorski čoln.
Francoski odgovor že prispel v London.
LONDON, 22. Sinoči je prispel francoski odgovor v zunanje ministrstvo. Bald-win bo bržkone takoj sklical ministrski svet.
DNEVNE MESTI
Zaščita narodnih manjšin no ČelrasMkem
Kakor je našim čitateljem znano, se je vršila v Kopenhagenu od 15. do 17. avgusta XXI. konferenca medparlamentarne zveze. Glavni predmet razprave je tvorilo manjšinsko vprašanje. Ob tej priložnosti je poslanec dr. Uhlif v imenu čehoslovaške delegacije zavračal očitke, češ da je nemška manjšina na Čehoslovaške m skrajno zapostavljena. Poslanec Uhlif je obžaloval, da slovanski odposlanci ne morejo govoriti pred tem zborom v svojem jeziku, dočim to lahko storijo Francozi Angleži in Nemci, kateri poslednji so to izrabili in govorili pred tim zborom na način, ki je nezdružljiv s cilji medparlamentarne zveze.
Dr. Uhlif je zastopal v nadaljnem svojem govoru stališče, da vsebujejo posebni dogovori glede zaščite narodnih manjšin, dogovori, ki so bili sklenjeni med zavezniškimi državami na eni in Grčijo, Ju gosi a-vjo, Poljsko Romunsko in Čehoslovaško na drugi strani, vsa jamstva za manjšine v teh državah in da bi jih treba le izvajati, kakor vj5h trvaja Čehoslovaška.,-' Dogc,Vor, sklenjen dne 10. septembra 1919. v Saint Germainu en Lay — je poudarjal dr. Uhlif — ni ostal, v kolikor gre za Čehoslovaško le kos papirja, temveč ie bil povsem in vestno izvršen. Določbe tega dogovora so bile spontano sprejete v ustavo čehoslovaške republike, tako Ma so manjšine na Čehoslovaškem zaščitene po ustavi« katere izprememba je mogoča samo z dve-tretinsko večino. Zakon o rabi jezika, ki je bil sprejet od čehoslovaškega parlamenta, je po svoji širokopotezni zašnovi osamljen na vsem svetu. Na Čehoslovaškem je za volitve v zbornico, v senat in občine v veljavi popolni sistem proporcionalnega zastopstva, ki zagotavlja manjšinam zastopstvo, sorazmerno njihovemu številu. V če-hoslovaški poslanski zbornici je 195 čeho-slovaških, 70 nemških in 10 madžarskih poslancev, v senatu so 102 Čehoslovaka in 40 Nemcev.
Čehoslovaška ima od leta 1918. sem veliko UeuOo novih nendtkih iol. Od 1. 1918.
j« bflo ustanovljenih 14 srednjih iol, in motfe anilv iole, n. pr. nemška tehnika ▼ Pragi so sedaf boljše dotirane in
preskrbljene z večjim številom profesorjev nego v stari Avstriji, ko so avstrijski Nemci z vsemi sredstvi zatirali slovanske narode. Vsak, kdor pozna našo ustavo — je vzkliknil dr. Uhlif — ve, da smo šli še dalje nego smo bili obvezani po mirovni pogodbi, in gospod, ki je tukaj zastopal za-torrnico proii ČehosJovaški, ni dovolj kom-petenten, da bi igral vlogo nepristranskega sodnika glede manjšinske politike na Če-hoslovaškem: kajti on pripada narodu, Ivi je naredil vse mogoče, da bi slovanske državljane nekdanje avstro-ogrske pritisnil in raznarodil.
Dr. Uhlif je nato prešel na položaj narodnih manjšin v državah, ki obtožujejo Čehoslorvaško. Vsi veste — je dejal — da je moral slovaški del čehoslovaškega naroda, kateri je živel na ozemlju bivše Madžarske, moral prenašati z najbolj rafini-niranimi sredstvi izvajano pomadžarevanje. Lista preganjanj je brezkončna.
Ni treba, da vam opisujem žalostni položaj, v katerem drži nemška vlada šo sedaj 118.000 lužiških Srbov, ki živijo južno od Berlina, Poljake in Dance v Schies-wig-Ho!steinu.
Upoštevajte, da 120.000 Čehoslovakov po uradni statistiki, katere nočem kritizirati — v avstrijski republiki, ki živijo na Dunaju, nima niti enega poslanca v dunajskem parlamentu!
Pomislite, da ži- v današnji, na podlagi trianonske pogodbe ustvarjeni Madžarski več kot pol milijona Nemcev, 160.000 Slovakov in znatno število Jugoslovenov ;n Romunov. Bili bi presenečeni, ko bi Vam opisal n. pr. trpljenje teh Slovakov,
* Z eno besedo — je zaključil dr. Uhlif — na eni strani vidimo države, ki dobrohotno in iz prirojenega čuta pravičnosti ščitijo pravice svojih manjšin, na drugi strani pa vidimo države, katerim niso mednarodne obveze nič drugega nego kos papirja.
Mi bi dodali k tej ugotovitvi, da je še tretja vrst držav, ki sploh ne priznavajo mednarodnih obvez glede narodnih manjšin, in ki celo zanikajo obstoj teh manjšin v svojih mednarodno priznanih mejah. Med temi državami je, žal, tudi naša.. .f ki pa kljub temu pošilja svoje odposlance na mednarodna zborovanja z nalogo, da se borijo za zaščito narodnih manjšin, seveda v — drugih, po možnosti manjših državah.,
Naša družina naša trdnjava!
Tudi južnotirolski nemški poslanec grof )To£genburg ee bavi s sedanjo manjšins&o politiko naše vlade na južnem Tirolskem. Nc more razumeti, kako da more vlada na tak načfn žaliti čustva prebivalstva. To nikakor nc služi interesom države, ker se s tem le odpirajo rane, ki se najtežje zdravijo. Domneva si, da imajo vladni krogi nevedne svetovalce, <£? misli, dćJ vse, kar je v zvezi z imenom dežele, ima zmisel politične vezi. Neporušna mo-kalićna vea odlomka nareda (s celoto) ga ne ovira, da ne bi izpolnjeval državljanskih dolžnosti napram svog novi država. Toda — vskli-ka grof Toggenburg — kaj koristi danes vse argumentiranje, ko se vladno geslo enostavno glasi: <• Sic voleo, sic jubeof* Tako hočem in tako se mora zgoditi! Potem pa piše poslanec
ecamenite besede: *Ali .prej ali slej — in raor-
a prej, nego danes smatramo za možno — nastopi drugačen čas, ko pride vlada — pa bilo tudi ista fašistovska' — k spoznanju, da se s saanim ukaz ova njem ne more vladati noben narod, marveč da mora vsak oblastnik prej ali slej iskati tudi notranjo privolitev za svoje odredbe! Bogu bodi Irvala na tem, da v naših gorah in po dolinah vlada dober duh v rodbinah. Će bomo v teh težkih časih videli najstrožjo domovinsko dolžnost v tem, da od-
{jravifčtmo vse, kar je nevredno tirolskega rod->iniF,kega zmisla, če bomo v prsa otrok vsajali vročo domovinsko ljubezen, potem bodo naš-e družine trdnjave, ki jih ne bo mogel nikdo zlomiti!*
Vinski trgovec Amerigo Dumini
Te dni so bili italijanski listi polni vesti d poizkušanem vfihofapenju velike množine orožja s parnikom «VuJkan» iz Italije v Jugoslavijo. Pri tem podjetju je imel svoje prste po mnenju tržaške policije tudi neki gospod Amerigo Dumini, ki je bil po svojem izgonu iz Jugoslavije tudi aretiran zaradi ie tihotapske zadeve. Zadeva z orožjem je bila dementirana tudi od italijanske vlade in dementiral jo je kod brezsmiselno tudi gospod Dumini, ki je medtem prišel iz zapora in se pogovarjal o tem z urednikom lista < Giornale dTtalia*. G. Dumini je pripovedoval tudi o svojem izgonu iz Jugoslavije.
Vest o izgonu — je pripovedoval — me je zadela ravno na meji in ni mi preveč žal, ker sem ta izgon skorajda zaslužil. Nahajal sem se že nekoliko mesecev v Jugoslaviji, kjer sem nakupoval vino.i sir in maslo za, milanske in turinske tvrdke. Nedavno sem nakupil tudi pragove za italijanske železnice. Tekom mojega bivanja v Jugoslaviji je vedno prevladoval moj nemirni duh in sem se dal ves davduŠen in zavervan v svojo stranko na propagando za itali-janstvo. Tako sem uspel napisati nekoliko proglasov in brošur o delovanju Mussolini-jeve vlade in sc mi je tudi večkrat posrečilo, da sem dal igrati naše narodne pesmi. Uspelo mi je tudi razdeliti med orkestre mnogo izvodov «Giovinezze» in drugih £a-šisrevskih himen, katere so se potem igrale med navdušenjem italijanske kolonije in cb popolni nevednosti Jugoslovenov3 kajti
tudi čisti donos «Dečjega dneva» na Bledu v sneftku 31.019 dinarjev,
m. Ljubljanski velesemenj se vrši letos od i.—10. septembra« Ta prireditev bo po svojem
sijrfju prekosila vse dd&edanje in 6C bo vršila pod pokroviteljstvom Nj, Vel. kralja Aleksandra I, Razstavijo najuglednejše domače m tuje firme v 21 skupinah na sejmišču, ki obsega 40.000 ma, kjer je postavljenih 8 velikih in okrog 60 manjših paviljonov. Razstavi 750 tvrdk. V tem času bo Ljubljanski vele semenj zbirališče vseh gospodarskih krogov in bo nudil najugodnejšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga. Velesejm&ka legitimacija, katera se dobi pri Ljubljanski kreditni banki v Trstu za ceno Din 50.— upravičuja na 50% pepust na železnicah za osebne in brzojavne vkjke od obmejne postaje do Ljubljane. Znižana voznina na parnikih jugoslovanskih parobrodu ih družb. Vizumska pristojbina na podlagi legitimacije samo 5.— L. Na ljubljrtnskem glavnem kolodvoru bo posloval stanovanjski odsek, ki bo zasigural vsakemu posestniku zdravo, ceno in udobno stanovanje.
Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu od 11./VIII. do 18./VIII. so bali v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davical, škr-latica 13, trebušni le ga t 19, paratžfus 2, porodna mrzlica 1, trahom 25, osfpice 12, malarya 1. Umrle so: vsled škrlatice in trebušnega legarja po dve osebi, vsled oepic in porodne mrzlice po ena oseba.
Zavod Šolskih sester v Tossafu oa Krasa. — Na prijaznem gričku Tabor poleg župne cerkve tik za vasjo stoji: obširno poslopje, ki ga lahko vidiš iz vseh krajev našega Krasa, Tu je slov. zavod šolskih sester, ki iratjo ljudske šolo z internatom. Prijazna lega, mična okolica, pred vsem pa zdrav zrak, vse to je zavod že od-nekdaj priporočalo, d* je bilo pred ve<jno mnogo gojenk v njem. Med vojno je moral zavod svoj delokrog skrčiti, ker mu je vojaštvo zasedlo prostore ter mu priz&djalo na poslopju in pohištvu mnogo škode. Tekoto zadnjih let si je polagoma opomogel, da zopet I:\hko sprejme večje Število gojenk. Sprejema gojenke ljudske šole v ockrbp in pouk. Poleg predmetov ljudske šole se vacSja učenke v različnih ročnih delih, po želji se poučujejo proti zmerni odskodmini v glasovirju in goslanju. Mesečn:na znaša L 150. Sirote, ki nimajo premoženja se sprejemsijo po dogovoru tudi po znižani ceni.
V zavodu je tudi gospodinjska šola, hi ima namen, pripraviti dekleta na njih bodoči poklic, kot gospodinje in matere. Vsako leto se držita dva petmesečna tečrija. Prv.i tečaj začne letos radi slavnosti peiiindvafsetietnice 10. septembra ter bo trajat do konca januarja. Me L 150. Natančnejša
sečnin^1 znaša L, 150. Natančnejša pofasnila daie zavod. Starši, najboljša dota, ki jo morete
-Sli umorjenega
lom poklican na lice mesta. Nado so z avtomobilom rešilne postaje Vlaha in MerHcha, ki je bil tudi precej hudo opečen, prepeljali na njihove domove. Ostali ponesrečenci so žarnog li iti sceni domov.
Poskusen samomor, V varnostni celici na kvesturi je včeraj v prvih jutranjih urah 29-letni uri.<dnik Sergij Reggio, stanujoč v ulici Tarabocchia št. 8, zavžil s samomorilnim namenom 8 pastilj Jcinina. — Mož. je bil aretiran tekom noči radi žaljenja orožnikov.
Zastrupljenca, čigar obupnemu činu so orožniki kn.tilu potenr. prišli na sled, so spremili v mestno bolnišnico, kjer mu je. zdravnik iz-pral želodec ter ga s tem spravil iz vsake nevarnosti.
Zjutraj je Reggio že mogel oditi po svojih oprav kili.
Nezgoda na lovu. Včeraj zjutraj so prepeljali \ icesttio bolnišnico mradaika Viktorja Rudolf, starega 32 let, doma iz Črnega Vrha pri Idriji. Rudclf je imel številne rane porokah, po prsih, trebuhu in stegnih. Povedal je, da je dan prej pri lovu na "hribu Črni vrh padel s puško vred po n*ki simini. Pri tem se je puška, ki je bila nabasana s šibrami, izprožila m strel ga je ranil na omenjeni način.
Rudolfa so sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 3 tednih.
Surove ž. Orožniki, dodeljeni policijskemu komisariatu v ulici Amerigo Vespucci so «re-tirali nekege Josipa Pozzu, starajočega v ulici Gu&rdia št. 33. Na njega: pada namreč sum, da je povzročil smrt svoje žene Pierine, ki je pred kratkim umrla v mestni bolnišnici. Ženska je bila v blagosloveljenem stariju. Zdravniki so ugotovili, da je kriva njene smrti poškodba, ki jo je imela na trebuhu, povzročena od brce.
Pozzu je sicer priznal, det je pretepal ženo, a zanika, da bi jo bil on ikedaj brcnil na tako silen način.
Mož je bil pridržan v zaporu.
Samomor. Včeraj popoldne se je v svojem stanovrmju v ulici Conti št. 20 zastrupila zasehnicE? A me 1 rja Cosutta poročena Span-gher, stara 41 let. Zaprla se je v stranišče ter izpila veliko količino lizola. Njena hčerka Bruna je čula iz stranišča ječanje. S pcmočjo drugih ljudi je odmrla šiloma vrata in našla mater, ki se je že borila s smrtjo. — O dogodki fe kmalu potem prihitel na' lice mesta, je ki e kmalu potem prihitel na lice mestr«, je nesrečni izpral želodec. Prepelali so jo v mesdno. bolnišnico, a že medpotema fe Span-gher-jeva poslednjikrat izdihnila. — Vzrok samomora ni znan. Domneva se pa, da so Spangharjevo gnale v smrt nesrečne družinske razmere.
Zločin na Opčinah. . Identifikacija umor-' jenca. Neznanec, o katerem seno poročali, da so ga pretekli pondeljek našli na stra-
v neki gošči
Iz tržaška pokrajine
V Stadenem pri Postojni se bo odkrila spominska ploščd padlim vojakom v nedeljo, 26. avgusta. Cerkveno opravilo je ob 9.; po cerkvenem opravilu je odkritje plošč« na pokopališču. Spominsko ploščo js? umetniško izvršil g, Anton Orel, kamnosek v Barkovljah pri Trstu.
Telovadni nastop v Postojni. Ne pozabite, da &e vrši v nedeljo, 26. avgusfcai pc®oldne velika vcsdica in telovadni nastop «5.1C, P.» v Postojni; zamudili bi lepo priliko, ki se nam nudi le redkokdaj.
Telovadni spored; 1) Proste vaje; a) Članov, b) članic, c) ndraščaja. 2) Skupne proste vaje članov in članic. 3) Skupine naraščaja. 4) Orodlna telovadba: a) člamov, b) članic. 5) Zaključna; skupna skupina.
Sodelujejo pevski, tamburaški zbor in postojnska godba.
niti zapraviti. Zato ne ze&midibe ugodne prilike.
Prošnje za sprejem v gospodinjski tečaj se | vlagajo do 1. septembra — za ljudskošolske gojenke pa do 30. septembra,
Druš^ena vesli
Slov. aknd. fer. društvo «Balknn». Danes zvečer ob 20.30 redni sestanek s predavanjem v navadnih prostorih. Uro prej se vrši od borova seja in seja vcseličnega odseka v .tistih prostorih, — Odbor.
Tržaško kmetijsko društvo bc imelo jutri, v na izvode teh pesmi sem napisal drugačno pstek ob 16. uri odborovo sejo v pisarnici g.
besedilo. Spominjam se, na primer, d^ sem podpredsednika.
namesto «Giovinczza» napisal «Triumfna: Gtesbeua Matica. Drevi ob 19.30 odborova
koračnica od Franca Scherja. In tudi Ju- &eia-
posloveni so ploskali. . .» .	S, D. A. Drnes cb 1XA uri izredna seja v na-
Dočim odkrito priznavamo, da je gospod j "Vc--ntil	........ .
Amerigo Dumini izvrstno doigra! ulogo vin-	k?*2**«* scnl^kobske -Č^ahiice«
, f___ t _ , ,	■ j	.	posiuje redno vsako nedaho od 10.—11. ure
skega mi maslenega trgcnca si dovoljujemo >re^,oldne v navadnih pristorih (stara poli-
izrazih le maihno skrb: ali bi se ne znalo cija). čLan je lahko vsakdo, Vpisnina znala 1 zgoditi pravim vinskim m drugim trgovcem, liro in odškodnina za rabo knjig 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil. Sprejemajo se dzrovi knjig. Rodoljubi,
ki odhajajo iz Italije v Jugoslavijo, da jih tam gori vzamejo za kapelnike namesto za trgovce? Kajti, z notami a la Dumini se pač ki knajo doma knjige, ki jih ne rabijo, so vljudne trguje.	po nsprošeni, da jih blagohotno poklonijo
ZOPET NEKAJ ZA «PICCOLA».
Z ozirom na članek Giuseppe Leonardrja v listu «Fiamma N«ra», nr.'pcrjen pno;.i čeho-slovaški pKjLitiki, pripominja "Slovenski Narod*: Ta'co piše proti Češko-SIovaški glavno glasi;o ardiiizma. Nezaslišano v času, ko se čc-l-io-sicvsška vlada briga z vso vnemo za pevzdi^o Trsta in so bila, pred kratkim objavljene trgovske številke, ki to najbolje pod-priču-je-o. Ali oni, tasa v Italiji, res prav hočejo ediujiti Trstu vse zale^e?J»
Reklama na poštnih dopisnicah. V smislu
odloka tukajšnjega poštnega komisariaia štev. 33.708 IT sine občiesivo pošiljati na poŠt. urade v Genovi, Miianu, Neapolju, Rimu, Turinu in Trstu poštne dopisnice z replamo, katere bo do potem izložene pri dotičnih uradih na posebnih deskah za dobo treh dni. Za te dopisnico velja navadna pristojbina. Priložiti jc pa še treba znesek 2.— L v znamkah, ki se prilepijo na detične dopisnice. Ta način reklame za trgovce, obrtnike in proiesioniste jc za poiskušnjo uveden pri omenjenih uradih, a se bo upeljal še drugod, ako se bo dobro ob-nesel. Tozadevne dopisnice je treba nasloviti lako-Je; Spett. Ufficfo postale (servizio avvisi di pubblicita econcmtca) di..,.. -
Za «Dečji in materinski dom» v Ljubljani je
izročila te dni ossbno gospa Danica Hrističe-va, dvoma dama kraljice Marije, dar te poslednje v znesku 50.000 dinarjev in obenem
PODLISTEK
knjižnici.
* * *
Gospića Kranjc Slavica je darovala* knjižnici <*Čitalnice* 7 knjig in gospdca Manja Piciga 2 .kn«gi. — Iskrena hvala. Odbor.
3
Nesreča v livarnici Metiikovftz. — Štirje delavci opečeni od raztopljenega železa. V livarnici Metiikovite, ki se nahaja v ulici Lloyd št.
28, so včeraj popoldne topili v posebni posodi večjo množino žele-za. Poleg drugih delavcev so beli pri tem delu zaposleni tudi' delavci Andrej Vlah, star 76 let, stfnujoč v ulici Filippo Corridoni ŠL 21, Dominik Vidimer, star 40 let, stanujoč v ulici Marco Polo št. 4, Joofp Mer-lich, star 29 lei, stanujoč v ulici Limitanea št. 215 in Anton Kriščak, star 48 let, stanujoč v Skednju št. 848. Čez nekaj črjsa so se hoteli delavci prepričati, če je železo že popolnoma raztopljeno- Odmaknili so velik kos žetezai, ki je plaval na vrhu žareče mase, a po nesreči je kes zopet paftiel v posodo; raztopljena masa je pljusknila iz po&ode ter se v obliki žareče-ga dežja razkropila vse na okoli, K sreči so delavci še pravočasno odskočili, a kljub temu so kaplje žareče tvrrine dohitele delavce Vlaha, Vtdmerja, Merlicha in Kriščaka. Vsi štirje so dobili več ali manj hude opekline po nogah; najhuje je bil opečen Vlah in sicer po levi nogi.
Ponesrečenci so dobili prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefoničnim po-
pri Dolu, je bil spoznan 51-letnega Ivana Stojkoviča. Po poklicu je bil godec in je stanoval pri Sv. Alojziju - Kjadinu št 798. Spoznal ga je godec Josip Pettaros, ki je čital v listih o umoru; zasumil je, da utegne biti umorjenec. Stojkovič. Podal se je v kapelo mestne bolnišnice ter si ogledal mrtveca; tedaj se je takoj prepričal, da"je bil njegov sum upravičen.
Strašni zločin je še vedno zavit v tajnost. O morilcu ni nobenega sledu; tudi vzrok umora je seveda še popolnoma neznan.
Ubijalec Coslovicha v rokafe pravice. Predvčerajšnjim popoldne se je javil orožnikom v Barkovljah fašist Maksim Barich, ki je kakor znano, preteklo nedeljo pred-poldne nehote umoril svojega prijatelja Ce-sara Coslovicha.
Ubijalca so po zaslišanju odvedli v zapor v ulici Coroneo.
Mlada ženska se zastrupila. Suicči okoli 19. se je v svojem stanovanju zastrupila s kar bolno kislino 20-letna Marija Gratton, stanujoča v ulici Pendice di Scorcola št 409. Domači so poklicali na lice mesta zdravnika, ki je nesrečni mladenki izpral želodec. A ta operacija se je le deloma posrečila. Gratton ovo so umirajočo prepeljali v mestno bolnišnico.	t iut Nenavadna... meteora. 10-fetno Ivanko I ležnejši'
Vesti Iz Istre
«Hazena» utakmica u Opadp. U sredu 15. VIO. odigrana je u Opatiji «hazen£*» utakmica izmedju Sp. K. «Opatija« i J, S. K. «Orient» iz Sušaka Utakimica svršila je zasluženom pobjedom Opatije sa goci dtferenccm 7:3.
U I. poluvremenu, koje 'svršava rezultatom 2:2, bile su obe momčadi ravnopravni protiv-nicj, pa je i igra bila sasvim otvorena.
II. pohtvreme poćimlje u znaku premoći «Op:ftije», ko»ja je predvela u ovom poluvrc-nnztm izvrstna skupnu igru. Navala, izdašno podupirana od haKova, ugrožava sve do konca igre protivnički goal te $of uspije, da još 5 puta potrese njihovom mrežom, dočim se more ide «Orient» zadovoljiti da skorta samo još jedanput
(Omjer kornera 10:3 za Opatiju.) Kulturna prireditev na Kozini. Po dolgem odmoru oziroma molku zopei* svetel dan v narodnem, življenju naše bližnje okolice. Krasno pripravljen Dobrilov vrh je sprejel v svoje naročje množico, ki je iz vseh krajev, peš in nej vozovih trumettna prihajala k besedi ter s tem pokazala svojo ljubezen do mile slovenske pesmš.
Čutimo potrebo, da podamo ob tej priliki natančnejše poročilo o prireditvi o petju. — Nastopila so društva iz Kozine, Herpelj, Vrh-polj, Klanca, Gračane, Mf.iteri^c in Bazovice;
Kozins.ki mešani zbor je zapel Vilhar-Ra-potčev zbor »Proljetni zwei» s spremljevanjem iaciburaškega zbora jako lepo. SUra, še vedno priljubljena popevka narodno-slovanskega značaja, ki je jako ug;*jala. — Herpeljski mešani zbor je nato izvajal Vilha*jeve «Naše go-re», zbor, ki je mnogo slabši od Foersterjeve-ga, — Izvajanje je imelo n£pako>, ki sc je z malimi izjemami pokazala pri vseh nastepajo* čih. Pevci naj ne le pojejo, ampak tudi to, kar pojejo, občutijo. Vse preveč mehctcično se dresira jo naši pevci iz dežele. Izpo»poini se zbor šele, kadar pevcev ne prevladujejo samo iste note, ampak tudi ista čustva. — Drugače je bilo izvajanje precizno — srfcJ dolgoletnega delovanja truda tega društva. —
Vrhpol$ci so zapeli Nedvedovo «Oblakom» dobro. — Žal pa je peseni ena izmed Neti vede-v i h slabših in ni iz nje mogoče is-tisniti mnogo dobrega. —
Nedvedov «Naizaj v planinski raj» so pevci iz Klasca izvajali prav lepo. — Dober materijal, tudi že jako izglajen in prožen. Kaj se ne bi mogel ta zbor, kot tudi Kozinski, Her-peljski in drugi boljši poprijeti malo iežje naloge, zborov Adamiče t, Aiirka, Lajovica, Ravnika etc..? — Prav gotovo bi dosegli, čeprav z malo večjim trudom, uspehe, ki ne nagradijo samo slušatelja ampak tudi pcvcev — Le ko-rajžno — tudi trše orehe je mogoče sitreti z vstrajraostjo in pridn os t jo.
Prvikrat je nastopilo društvo iz Gročane z Lahaniarjevo »Veselo tovarišijc». Pot do viška je strma, vendar uspeh je pokazal, da so prve strmine že premagane in da druži pevce eno naše ljudstvo od zibeli spremljajoča ljubezen do naše lepe pesmi. — Pesem samai pa je jako šibka in se njeca uvrstitev v program društva more pripisovati 1© njeni ulogi kof začetna in uvedna pesem zborovega življenja. — Drugič, naj pevovodja poseže po skkidateijih, ki so sicer malo težji, vendar pa premagljivi in hva-
m pa godbeno društvo iz Herpelj, ki je med vd po sporedu jako dobro igralo zabavne in umetne komade. Da je vsa prireditev tako dobra uspela, gre pa« v prvi vrsti zasluga pevovotf«1 jem okoliških društev in pa režiserju g, Ra-pctcu, ki je z vneto požrtvovalnostjo kot organizator dal inicijativo vsej prireditvi in tudi kot dirigent do&eđel najboljše uspehe.
Želimo, da bi se nam spet kmalu nudil &1> čen užitek pri naši lepi slovenski pesmi.
^ i -- -U ^	'	š.
Ves« z Gor »kesa
Smrten padec goriškega turista, V nedelja se je vršila na Lokvah planinska slan-nos t italijanskega planinskega kluba v Gorici. Kot člana kluba sta se hoiekj udeležiti slavnosti tudi Dr. Nino Paternolli in profesor Ervin Po-car. Navdušena planinca pa se nista hotela poslužili enega: mnogoštevilnih automobilom ki so ta dan vozili iz Gorice na Lokve, asnpafc dr. Paternolli je poslal Ženo z airtcmobHom na LokVe, sam pa se je odpeljal skupno s Pocar-jean z jutranjim vlakom v Sv. Lucijo, odkoder sta se podala peš preko Trebuše na Lokve, kamor sta hotela dospeti popoldne. Opoldne sta še poobedovala v Podgornikovi gostilni v Trebuši ter sta nato nastopil:i čez Poldanovec pot na trnovsko planoto. Ker sta hotela priti čimprej na vrh, nista šla po vijugasti poti, temveč sta krenile« kar po neki drči proti vrhu. Ko je jima manjkalo komaj še kakih[ 15 m. do vrha, sta naletela na gladko skz&ovje, čez ikoje je bila pot zelo nevarna. Profesov Pocar se je hotel vrniti, toda Dr. Paternolli je hotel premagali ,tudi to poslednjo oviro, kf ga je ločila od< vrha in je plezal dalje; ali nesreča je hotela, da se mu je spodrsnilo. Profesor Pocar je moral biti nema priče strašnega prizora, kako leti njegov prijatelj v 15 m globok prepad, kjer je obležal z razbito glavo. 1
V pondeljek zvečer so prepeljali vsted te nesreče strašno potrtega prof. Pocar-ja in razmesarjeno truplo Dr. Paternolli-ja v Gorico. Pokojnik, šele 35 let star, zapušča sAaro» mater, in ženo z dvema malima sirotaftna. Razumljivo je, da je tragičen konec Dr. PaternolU-ja, člana/ stare in ugledne goriške rodbine, vzbudil v Gorici vseobče sočutje. Razen žene je posebno težko z&deta njegova stara mati, ki je tekom nekoliko let izgubila moža in vse-svoje otroke; Pred vojno ji je umrla 19-letna hčerka za je-tiko, njen mlaj« sin je padel v vofoi in sedaj so si gerske stene izbrale zcj žrtev poslednje, kar ji jc še ostalo, njenega najstarejšega sina.
Včeraj popoldne se je vršil pogreb ponesrečenega planinca, ogromna množica ljudi ga je spremljala na njegovi po-sledn.H poti.
Dobravije. «Bralno in pejvsko druStvo» v Dobravljah na Vipavskem si usoja že sedaj opozoriti sctsednia društva, da priredi dne 9, septembra t. I. veselico v korist «Dijaški matici® v Trstu*, in prosi, da ta dan ne prirejajo vesclic, zaveidL 'joč se ve,li<ke naloge, ki ja «Dijaška Matica* vrši v prid našita revnim dijakom v Julijski Krajini.
Natančen spored se pozneje objavi.
Iz Podmelcs. Podmelžki dijski prirede v nedeljo dne 26. t. m. ob 17.30 (5% h) v PodraetcU s sodelorvanjem podroelškega tamburaakega zbora veselico c -sledečim sporedom:
1) Smetani, Prodana nevesta, itMnb. zbor;
2)	Mascagnr, Cavalleria rusticana, tamb. zbor;
3)	Andrič, Pesnikov cvijetak, tanrb. zbor; 4) Andrič, Samotarjev zvonček, tutmb. zbor; 5} Medved Anton, Stari in mladi, igra v 4. dej.; 6) Vcdopivec, Koračnica, itaanb. zbor; 7} Pavi-čič, Na obali- Sane, -tamb. zbor; 8) pl. Z^jec, Nikola Šubić Zrinjsiki tamb, zbor.
Med odmori svira tamburaški zbor. Priča^ kuje se obilna udeležba. Obiskovalci iz gornje B;fške detme se lahko posluži^ popoldanskega in večernega vlaka.
Borsna cor^čSfs,
Tečaji:
Trst, 22. avgusta 1923
Pergini, stanujočo v ulici Ponzianino št. 3, je včeraj predpoldbe dola tele i nenavadna nesreča. Na dvorišču omenjene hiše je namreč pe-stovala otroka neke so-sede, 9-mesečnega Sergija Freducci, Nenadcsna Je iz višine, najbrž raz kćlkega okaa, padla steklenica mlad: pestunji ramo na glavo in zadela s silo tudi Sergija. Obema se je takoq ulila kri. Nekatere ženske, ki so prihitele na vpitje malih rrnjen-cev, so oba spremili na rešilno postajo. Tam je zdravnik obvezal Peruginijevi nenevarno rano na temenu. Mali Sergi| je bil močneje poškodovan; imel je precej široko rano nad desnim očesom, ozdravljivo v 12 dne v. Oba ranjenca sta bila izročena domači oskrbi.
Spominjajte se ob vsaki prfiliki ,Dijaške Natise'
Sledila sta dva moška moška zbora: Dr. Ra-pofcca.1 ^Pomladni sen* ixi Deva «Dečla, to mi povej», kš jih je zapel kozinski moški zbor. — Z oziroon na izrvanredno dober materijal, s katerim razpolaga ta zbor, izvajanje ni bilo popolno. VeČ sigurnosti in preciznosti pri takih lepih pesmicah!
Bs<zovska «Lipa» je zapela Juvamčevega «Pastirja» dobro, vendar s premak) temperamenta. Zbor naj, kot rečeno, ne sanjo poje, ampak predvsem tudi čutu — Le pod skupnim občutkom posameznika se pesem pokaže kot pesem,
Vodopivčevo «Naročilo=>, ki ga; je izvajal zbor iz Materije, je potrdil kritiko o Vodopiv-čevih zborih o priliki njihovega izdanja. Pesem vkljub dovolj dobremu izvajanju številnega zbora ni imela efekta in jako vleče na obnošene melodije.
Zaključil je besedo kozinski moški zbor z jeko precizno in krepko izvajanim Vilharje-vim zborom «Na vrelu», ki je z mogočnim zanosom zopet tvoril višek prireditve.
Z veseljem gledamo na ta pestri spored, z veseljem na čilo marljivost in delavnost naših pevskih društev; ravno zato bi jih morali pe~ vovodja smatrati zmožne tudi težkih in lep&h zborov, zborov, ki vodijo navzgor. — Izvrstna režija je zadovoljila vse in zabava, ki se je nato razvila, je pričala o sploš-ni zadovoljnosti, h Čemur je tudi pripomogla lepa razsvetljava
Cosulich • •»• Dalmatia . , ( , Gerollmich • « Libera Trfestina Lloyd # . . . , Lussino • ( , , Martinolich . • , Oceania • • . « Premuda « « . , Tripcovich • • , Ampelca • a • , Cement Dalmatia
• • • •
• • • •
31(1 28M :170 409 1415 B4& J8H 110 603 t. trt EOJ 27fl
Cement Spalato , ..............225
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, 22. avgusta 1923
ogrske krone avstrijske krone ... češkoslovaške kr ne # dinarji . % • . . . . Icjf	•
nifrke ••••«••« dolarji
francoski franki » . • švicarski franki • • • angleški funti papirnati
	•.............0.13
. . • . 0.03 !25') 0.033^6 (; ......fi7.W\—	68.—
•	••••• 24 —.—	'Jim
•	•••*• 10.25.—	11.—
	•.................0.0005
...... 23.05
..........— 1^2.60
	•.................
...... lOfV.fO 105.30
Naročajte in širita
&NNIE VIVAIJTT:
fH§€A
C7)
Roman Marije Tarncrskc. - Poslovenila G. B.
Toda vračajoč s<e proti domu, sem videla svojo meter, s sivo glavo odkrito v vetru, prihajajočo mi naproti, jokajočo bledo... Tanje ni bilo več! Vasilij jo je odnesel,
Ni mi bilo dar,o jo videti več. Jok in prošnje, vse je bilo zaman!
Prišel je dan, ko s0 mi hoteli ugrabiti še Tjoko, toia vpii:< sem, borila sem se kakor zver in nobana človeška moč mi ga ni mogla iztrgati.
Bežala sem ž njim — s zlatolasim plencm — stisnjenim k menš; čuvala ga je moja bridkost, oklepcil ga je mej srtrafo'.
Tako so začele besne drke brez cilja. Bežala sem, gnana cd furije, ki je divjala v moji lastni krvi, zasledovana od. netopirjev blaznosti, ki so teli v memi. Bežcia sem, bežala, ne vedoč kam, ne vedoč zakaj.
Tako sama, z melm T jokom in s ponižno Elizo Perrier — sem se podila v svet.
Kliko smo bdi vsi trije preplašeni! Zdelo se nam je^ da doživlajirop melanholično pravlijco čarovnic: ono ^Izgubljeni otroci v gozdu.» Včasih je rekel Tjoka na cesti h velikega mesta, kjer nismo nikogar poznali: «Streh me je, kakor da bi bil v tujini.»
In glej, nekega dne {bili smo v Moskvi) se je prikazala; prvič mršava volkulja, ki ji je ime «Potreba». Nisesn je še videla nikdar, in nisem znala, da. eksrstira. Bilo mi je sicer znano, da je na svetu maogo ljudi, ki potrebujejo denarja — a ti so bili ljudje, ki se jih obdaruje. In dovolj.
V vsem svojem življenju nisem rikdar mislila. na denar.
XX.	»
Eliza, naveličala sem ae> te črne halje. Pi§!-te Schanzu, naj mi pošlje novih. Hočem toaleto iz svetl-c-sive svile in tailleur temno
zelen...»
«Da gospa,.. Toda oprcstšte... Schanz je rekel, da hoče biti pltčan.* «Prav, se mu plača.»
«Da gospa... Toda dovolite.,, dolgujemo mu petindvajsettisoč rabljev...*
«Prav, se mu jih plača.»
«Da gospa.... Toda oprostite.... ^i-mam pet-indvajsetrfisoč rubljev.»
In v resnici, nismo imele petindvasettisoč rublje v.»
...Eliza, Tjoka se dolgočasi. Hoče vlak, da se bo igral.» «Da gospa!»
«Pazi,» skoči Tjokai, rekoč: «mora biti oni, ki smo ga videli včerrij, s tolikimi mesti in z mostom, kakor oni v Brooklymi.» «Da gospod,»
«Dobro, EUža, kaj Čakaši?» «Oprostite gospa... sčaaiie osemdeset rabljev...« «Toraj?» « Jih imamo.»
V	resnici msmo imele osemdeset rublje v. ...«Eliar.'f nmiam več dadav. Pojdi in kupi
stekleničico Organt del Coty.»
-Da, gospa. Toda... oprostite.., stane dvanajst rabljev.® «Torej?» «Jih nimamo1.«
V	resnici nismo imele dvanajat rabljev. Zdelo se ari je »lo čudno, da nismo imele
petžadvajsettisoč rabljev — in niti dvanajst
rubljev — ko sem jih rabila-, Sklemla sem, brzojavki materi. Šia sem, sama, otožna in zamišljena na brzojavni urad. Ni bilo nobeicega. Vsedla sem se k mizi, da napišem brzojav:
cMaraa moja, otožna sva m izgubljena, Tjoka in jaz. Obrniti se hočeva domov in o«tati vedno pri tebi. Pošl^ —»
Čutila sem roko na mcij rami. Privzdignila sem oči in se zdrznila: pred menoj je stal mož — črnikast, precej viisok, z rujavimi biki in visečimi lice. Kje sem ga videla?... Na mah mi zabliska v spominih restaurant brleč v lučih, odmevajoča godba... Vasilij, ki je med krohotom Štel črnolase kt predrzne cigctnke, da se prepriča, če manjka katera... Prilukov, Skoipikp.1
Da, bil je Škorpijon onega večera, ki je stal se<£aj pred menoj s prijateljskim pozdravom.
«Kedu bi si bil mislil, da vas najdem tukaj?» je zaklikaL «Kaj delate v Moskvi?»
«Ne venL,.» in sem ga gledala sanjajoče. Jaz sama eem se često povpraševala, kaj da delam v Moskvi;
«Sem Čital čabopa»e,» je nadaljeval. «Vem, Vem ise.i In dodal je, prijemajoč-me pod pazduho prav zaupno: «Pojva! Pridite z me-
noj, Pila bova čaj v Metropoli in mi boste pripovedovala. »
Obotavljala! sem se. «Toda hotela sem brzojavki...» «Konra?»
* Naši m domov.»
«Čemu?»
«Ker nimam denarjaf.„»
«Nlč ne de. Imam ga jaz.» Tako rekoč m« je peljal iz urada., N&i dnu stopnic se je ustavil in mi jjledal v oibraz. «Kako lepo srečanjej* pravi. «Gotovo je najma dobra zvezda, ki je to hotela.» Poglobil je svoje sanjava oči v moje... «Najina dobra zvezda...* je ponavljal.
Usmiljeni Bogi Zakaj ne pride ta Up od nekod vetrček, trepetajoča prerekba, ki bi me preskrbela z vsem potrebnim? Zakaj me ne posvari tajni šepet moje do6e, zakaj mc ne zadržuje navdahnjen je? N?č, nxČ ni ustavilo smehljaja na mojih ustnicah; nič, nič ni raabiLo besed na mojih ustnih, ki sem jih pocutfvljala za njim:
•Najina dobra zvezda!... Tako bodi*
Prijela sem njegovo reko.
Ura meje usode je odbila... Tako sem nastopila pot pogube isu potopa.
IV.
•EDINOST*
V Trstu, dne 23. avgusta 1923.
Književnost In umetnost
Stanko Premrl: Nageljni poljski.
Umetniška založba 1' Naša pesem. Marif &
(mešana zbotra).
Naša pesem je slavospev domovini*— veličastna himna, ki se spominja tre no tka ko se je ves naš planet stresel in start svet zgrmel .v prah. Nov rod se poraja; da bi se greha starega otresel in da bi ga družila ljubezen: tako bd bil osrečen. Te misK je lepo glasbeno izrazil skladatelj, tako da se delo stopnjuje s pomočjo pestro uporabljene harmonije od veličastnih, fugiramh in nežno občutenih lirskih mest pa do iskrene konične molitve. (Mesto imena rek bomo mi uporabili rajši dve drugi besedi n. pr.: od severa do juga.) Kakor je pesem skrbno izdelana hr ima podložen it udi klavirski part kaže biti ena izmed Premrlovilh najboljših zborov (ki se zelo močno razlikuje od tistih njegovih zlasti cerkvenih pesmi, ki so na debelo fabricirane) in je vendarle pristopen vsakemu boljšemu pevskemu zboru tudi na deželi.
* • *
Marij Kogoj je pri izberi svojih besedil mnogo bolj fin. Muntova otožnosti v tej pesmi je skladatelja vzpodbudila, da nam je napisal nekaj vrst, ki bodo večno lepe... Prvi del poljskih nageljnov je plemenit ljubezenski spev je brat vseh najlepših Wagnerjevih lirskih spevov: Lohengrma. Mojstrov pevc&v in drugih. Skoraj bi rekel, da ako je Wagner najsvetejša ljubezenska čuvstva idealiziral, je Kogoj idealiziral Wagnerja samega. Srednji del o pečivajočem rumenem sotnicu, golem polju in hžečiih oblakih — o ljubezenski sreči, ki je ni več — je intonalrvno najtežji v naši zborovski literaturi. Ta del bo malokateri zbor zares zadel. Končni del ki izraža žalost brez mej je muzikalno izražen enako ikot v prvem delil nageljni poljski rdeči ko kri. Ako so- sc nam pred leti zdela Lajovčeva dela senzacija so nam vendar danes dostopna in razumljiva. Pre-grunt:Jti docela Kogojevo delo je zdaj še nemogoče, talent ga sili nezavedno dalje a mi ga dobilimo šele Črez desetletja... a eno je gotovo: ko se vse oblačno in vse megleno raz-bline v nič se p&kaže jasna nebesna modrina', ki je vse višja in vse globlja....
Umetniška založba, iki" je dala ne glede na velikanske stroške s klišeji vzorno natisniti ta dva zbora, hoče seznaniti vse prijatelje glasbe z deli, iki gredo z duhom časa. Dala jih je slovenskem knjigarnam v razprodajo, da se njene žrlv-e pevrnefo in da ji bo omogočeno nadaljnje delo.	G.—
Sp@?t v Jus@siavi!i
Dandanes, ko smo se začeli tudi mi malo bolj intenzivno pečati s športom in njegovim vprašanjem, se marsikdo vpraša, kako izgleda športno delovanje v Jugoslaviji in na to bi rad odgovoril v kratkih besedah.
Najprej omenim ona društva oziroma klube, ki sama sebe imenujejo športna društva. V Sloveniji imamo glavne predstavnike teh društev v Ljubljani («Ilirija >, «Primorje»), v Mariboru («S. K. Maribor», <Rapid»), v Cel j u (« Atletiki*, «Celje»). Na Hrvaškem naj imenujem kot glavne predstavnike v Zagrebu «Gradjanski sp. klub», «Hašk» (Hrv. akad. šp. klub), «Konkordija» etc. ter slabe j ša društva v provinciaJnih mestih. V Beogradu so glavni zastopniki «Beogradski šp. ldub»( «Jugoslavija^ «Vardar» etc., v Dalmaciji imamo splitskega «Haiduk»-a, v Bosni pa sarajevski «Sašk». Vsa ta in nebroj drugih društev se pečajo v glavnem z nogometom kot edino igro, ki prinaša v materielnem oziru precej dohodkov. Med jugoslovanskimi moštvi, ki so zelo na dobrem glasu ne samo doma, ampak tudi na tujem, je treba imenovati v prvi vrsti moštvo «Gra-gjanskega». To moštvo je igralo opetovano z dobrimi in zelo dobrimi uspehi na tujem in doma. V borbi z najboljšimi španskimi klubi se je letos v spomladni sezoni in lani tako dobro odrezalo, da so se začele obračati na jugoslovensko moštvo oči vsega športnega sveta. Nič manj slave mu ni prinesla borba s prvimi izmed avstrijskih klubov v letošnji pomladi in borba s >čeho-slovaškimi prvaki — ki so obenem prvaki nogometa na kontinentu.
Prvenstvo Jugoslavije odnese najbrže < Gradjanski •>, dasiravno ima tudi v nogometu ostre nasprotnike, kakor npr. Haška-a, Hajduk-a, v zadnjem času tudi Konkor-dijo. Na vsak način imajo v nogometu prvenstvo Hrvati, za njimi pridejo Srbi, a končno Slovenci. Med Slovenci1 je sicer -logometna igra že stara, a vendar ni še dosegla tiste višine kakor drugje. Moštvo, ki je obetalo postati izborno ako bi se klub razvijal še sedaj kakor se je prva leta po razsulu, bi bilo ono kluba «Ilirije» v Ljubljani.
Vendar se tukaj pogreša dliscipline in požrtvovalnosti od strani članov kluba, v močni meri pa-je krivo pomanjkanje interesa s strani občinstva, ki je naravnost obsojanja vredno. Na tem bolehajo tudi drugi klubi. Omeniti je treba tudi klub • Primorje», ki z vztrajnostjo dela na tem, da postane prvi športni klub v Sloveniji* kar se mu je deloma posrečilo, ako izvzamemo nogomet, oba omenjena kluba sta že večkrat z menjajočo srečo tekmovala v mednarodnih tekmah.
Razen nogometa gojijo vsi klubi, ki spadajo pod vrsto navedenih, še druge športe in imajo v ta namen posebne sekcije — razen nogometne sekcije torej še lahko-atletično, težkoatletično, plavalno, veslar-sko, damsko, lawn-tennis itd. Vse sekcije so skupaj združene v klubu, razen tega pa so vse istoimenske sekcije združene v pod-savezih in ti v Savezu. Tako imamo celo Jugoslavijo razdeljeno na več okrajev, v vsakem teh je nogometni podsavez, lahko-atietski podsavez, «plivački* podsavez itd. — vsi istoimenski podsavezi so združeni v Savez, tako: «Jugoslov. nogometni Savez» itd. Vsi Savezi so združeni v Jugoslov. olimpijskem pododboru, ki je član mednarodnega olimpijskega odbora.
Glavna panoga, k! poleg nogometa vzbuja največ zanimanja, je lahka atletika in pa plavanje. Lahkoatletična sekcija goji tek, skok, metanje kopja in diska, skok s palico itd. Skoraj gotovo je lahka atletika za telo še bolj zdrava kakor nogomet in
vsled tega močno priljubljena. V Jugoslaviji imajo dobre lahkoatlete «Hašk», «Ma-rathon», «Konkordija»; nadalje «Primorje» v Ljubljani. Vendar pa jugoslovenski lahkoatl eti še ne dosežejo svojih mednarodnih tekmecev, kar nam je pokazala letošnja švedska olimpijada v Goeteborgu. Na tej olimpijadi sta startala za Jugoslavijo znana lahka atleta «Primorja» gosp. Perpar in gosp. Valtrič, oba Primorca-Gori-čana v teku*na 100 in 200 m, Hrvat Matz tudi v teku na 100 in 200 m ter z omenjenimi tremi še četrti v štafeti — Pozitivnih uspehov ni dosegel nobeden, dasiravno so se vsi štirje dobro odrezali. Kot peti Jugo-sloven je v Goeteborgu nastopil g. Naran-čič v metanju krogi je in diska. Dosegel je lepe uspehe, a ne pozitivnega mesta (1. 2. 3.). Na povratku so omenjeni lahkoatleti startali še v več drugih meetingih~in so dosegli vsak nekaj prvih, drugih in tretjih •pest (Perpar, Valtrič in Narančič). Gle--i Perpar j a in Valtriča je pričakovati še kaj boljšega v bližnjih letih. Znan lahkoatlet «Primorja» je tudi g. Stare A. (Vsi trije imenovani so visokošolci, kakor so večinoma lahkoatleti visokošolci iz Primorja).
Plavalne sekcije tudi ne delujejo še tako dobro, da bi se morale meriti z mednarodnimi plavači, dasiravno se uspehi pri po-edinih klubih vedno boljšajo. Omembe vredni so dobri plavači pri; zagrebšk. «Hašku«, pri sušačkt «Viktor i ji> in pri nekaterih beograjskih klubih. V Sloveniji ima prvenstvo «Primorje», ki je doseglo lani od vseh dosegljivih točk nekaj nad polovico — drugo so si razdelili ostali klubi.
I.awn-tennis sekcije, damske in mladinske sekcije so komaj v razvoju, dasiravno imajo deloma že svoje saveze.
Dosedaj sem omenil samo ona športna društva, ki se pečajo z mnogoterimi panogami športa. Seveda ta še od daleč ne vid ju čuje jo vsega športnega gibanja v Jugoslaviji. Kakor povsod se tudi v Jugoslaviji danes močno razširja kolesarski šport in ima tudi že v mednarodnih tekmah zaznamovati uspehe (Graz-Cmurek, kjer sta v obeh skupinah zmagala Slovenca -Jugoslovena). Sporedno s kolesarskim razvojem gre tudi avtomobilski šport. Panoga športa, ki je ne smemo pozabiti, je tudi planinstvo ofcftroma /-planinski turizem. Ta se v Jugoslaviji čedalje bolj razširja in tudi v pokrajinah, kjer nimajo velikih gorovij, se snujejo planinska društva. V planinstvu prvači Slovenija, kar je pač razumljivo, ker so v Sloveniji za to lepi in pripravni kraji. Kdor enkrat vidi Kamniške planine, Karavanke, Triglavsko pogorje itd., ta mora zlesti gori in kogar gora ima, tega več ne spusti, — O tem pa prihodnjič.	V. M. A.
Rozilos
prostovoljne sodne dražbe.
Na zahtevo dedičsv pok. Alojzija Burgerja se vrši javna dražba, dovoljena po kr. preturi v Postojni, v notarskem uradu
v Postojni, dne 3. septembra 1923
ob 9. uri. Prodajale se bodo v splošaosti ali po posameznih predmetih vse premičnine in nepremičnine, zlasti:
1)	noter „Krona" v. Postojni,
(poslopja z 12(0 ma, nezazidani prostor 60C0m9, 28 sob za tujce, restavracija, kavarna, gospodarsko poslopje, garaža, ledenica, dvorišče, vrtovi).
2)	prizidaria hifia z 175 m1 in dvorišče,
3)	premičnine (Oprava in potrebščine kavarne, restavracije, kuhinje, hotela, tovarne za sodavico, zaloga vina in drugih Živil),
4)	druge nepremičnine (travnik pri hotelu z 5098 m-, drug timrnik, 5 gozdov).
Cenilna in prodajna cena se določi: id 1) u L 300.000; „ ii) na L 75.000; . 3) na L 75.000;
„ 4) na Ii 2*.680.	(403)
Mali oglasi
•e računajo po 20 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoL beseda. - - Najmanjša pristojbina L 4.—* Kdor išče službo, plača polovično cena
BIK 20 mesecev star, švicarske pasme. Cena za oplemenite v L 5.— Lovrenc Stranj, Dolina št. 79.	1158
PEK, izučen, dobi takoj delo pri Antonu Va-lenčič v Podgradu.	1159
BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Prijazna postrežbam Govori slovensko. Nina Slavec, Via Giulia 29.	1160
KUPUJEM dnevno cunje. Plačujem od 60 do 150. Kupujem tudi žimo in preče. Via Soli-tario 1. -	1129
SOBO svetlo, zračno, v sredini mesta odda slovenska družina. Naslov pri upravništvu.
1148
KRONE, goldinarje, srebro, zlat d enaJr, platin plačam dražje kot dtagi. Zlatarnica, Ponte d ella^Fabbra.	1157
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ln prodaja po zsnemih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenlsio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
SREBRO, zlato inbriljante plača več kot drugi Pertot, via S. Franc esc o 15, II.	45
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46,	855
i« nmmnmmm hi
Slej ali prej t
bo prišla vsaka gospodninja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati
„PEKATETE".
ker so nele najboljše, ampah se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Dr. Ocen ttiils
Postojna (vila Jurca)
Zdravljenje patom elektrike
Vsak dan od 9-12 in 16-19.
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo iti za družine Via CllftiCOSi 8« na drobno ln za družine Via Glulianl 32.
Priporoča se lastnik (468)	FR. ŠTBANC&3I.
Stara znana zlatarna
MIH. ZITRIN
i Corso Viftft. Em. III. 47 j
j kupuje in zamenjuje zlato, srebro in 1rage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočlh del. (53)
OM o,edinosti
imalo najboljši uspeh
lili
lisi
|i
i i
i i
L
Ljubljanska Mina banka |
Podružnica v Trstu.	2
Vogal m ValMo 27 — Vin 30 attoltrc ll
Izvriuje vse banlnt posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinaijev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
PT po 3Vlo netto
Vloge na tekoče račune po 4 %%
Vozano vlogo obrestuje najugodnejše po dogovoru.
Glavni sedef banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Knutf, Maribor, Metković,
Novi sad, Ptuj, Sarajevo, SpHt Delniška glavnica Dinarjov 23*090.000.— Rezerve: Dinarjov 10,000,090.—
Tel. št 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12\ in od 14l/f do 16.
i
v TrsSu
reglstrovana zađr. z neomejenim jamstvom
Blics Pler Luigl da Palestrina it. M.
ireitnMi
50!
Ii
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5Yaf/. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 9 P° 67«7o ako presegajo 40.0qj) Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.

MI insti terasi oni
posojilnica
in hrai
»egistrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Čredne are za sironKe c2 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zapri. Št. telef. 25-37.
ŽUPANSTVO RENČE
Dražbeni oklic.
Dne 26. avgusta 1923 ob 9. uri predpoldne se bo vršila v občinski pisarni dražba občinskega posestva, imenovanega „Falador" obstoječega iz 4 stavbenih parcel in hleva s senikom.
Nadaljne informacije se dobija v občinskem uradu v Renčah.
ŽUPANSTVO OBČINE RENČE dne 18. avgusta 1923. 46*	Župan: Franjo Duršot.
Ođhođi in prihodi ulnUou
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke^ Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 13.— o, 19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.\ 10.05 eks.; 14,— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.t 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormm, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8,— o.; 9.40 o.; 13.10 o.{ 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8J5 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, Št. Peter, Postojna,
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. S.30 o.j i 1.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz., 12.20 o.; 18.30 brz.; 20,30 o.; 21.20 brz. 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDKEJU (država:) Trst, Koper, Su>e, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.304, 12.30, 17.55*, 21.25.
Trst, Gorica, Podfcrdo. Odhodii 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz. 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12,25 brz.; 21.15 o. 23 45 brz.
Trsi, Kerpelje, Buzet, Ptila. Odhodi: 5,25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah. aKSEEZCBCJ S	S^Sa^-1^® MHBI
,,mmsr
MBB^B—BgBBMSB EMM BB ^-tf^agrj
Ne zamudite ugodne prilike in posetite v času od J.—10. septem-bra 1923 VZOrffll velesaifasnj V Uu&JšaftE, nj katerem bodo razstavljeni v paviljonu * št. 345 najnovejši KiSIftSki Stroji, naravni in umetni m&snskl fcasttRŠ ter vse ostaie
_ • .	mlinske p^Sre&ščaiie.	r^
cadež & SRCAR, LJUBLJANA, KoZodve? Ska štev. 35.
■ ■ara»g?giiiEBgggĐ E 3	S u B&ZS3 3 S ESS£J 3 1 t^SEJ
i izvršuje vsa MarsKa Mu točno in sollnno i
is v iii k rila li® 120
aei
I lil
CENTRALA TRIESTE	o>
Delniška glavnica Lit. 15,000.000.—
Podružnice: IU>bazBay Zara. Aflliranl zavodi: Jadranska Banka Beograd ln njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
UPRIATISCHE BANK, UflEM
Frank Saksar State Bank: new-york Banco Vugoslavo de Chiio: valparaiso
IzvrSuIe vse banlne posle.
Bf PREJEMA VLOGE "M
novltžM knfliia ter Ift oHrestsie po 3 *u °/0. vloge no žlre-rofu gi 4%
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jlb sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
= Dajo v najem varnostne predale fsaffos) =
Zavodov! urad], Trieste: Via Cassa di Rlsparmlo 3 — Via S. Nlcol6 (Lastna palača)
ItMn ». m. m 2678. ilitfill Mm el !.]| li CJJ ii M u.3| m it