Občina Trst: nižja davka Tasi in Irpef za revne in šibkejše Sočo bodo le rešili odplak Tea Ugrin šesta v Bakuju JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 142 (21.379) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 21. JUNIJA 2015 tS360 tržaiko kmjiirno središče centro triestin-o del Libro POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50621 Zastopstvo • v i» manjšine ah sposobni zastopniki? SandorTence Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta pred nekaj leti v deželnem svetu predstavila zamisel o izvedbi volitev v slovenski manjšini, pri čemer sta se naslanjala na predlog društva Edinost. Sicer hvalevredna pobuda je doživela nekaj odmevov, pohval in kritik, nato je zavladal molk, predvsem pa predlogom niso sledila dejanja. Upam, da se motim, a bojim se, da tudi tokrat ne bo nič, čeprav znova beremo o volitvah, volilnih sistemih in podobno. Če bi se v manjšini sploh kdaj dogovorili o volitvah, se takoj postavlja vprašanje, kdo bi te volitve sploh izvedel, kako in s kakšnim namenom. Demokratično izvoljeno predstavništvo Slovencev v Italiji, to se lepo sliši, kot se lepo sliši, da bi lahko takšne volitve izvedli pod okriljem deželnega zakona, ki pa ga ni. Deželni zakon iz časov Il-lyjeve uprave ne govori o volitvah med Slovenci, a o krovnih manjšinskih organizacijah, ki sta trenutno dve. Na papirju bi jih lahko bilo več, a za to očitno (še) ni pogojev. Dvomim tudi, da imata Igor Gabrovec in Stefano Ukmar v danih razmerah voljo ter politično moč za nov deželni zakon, ki bi tako ali drugače odprl pot volitvam med Slovenci. V pričakovanju obče priznanega predstavništva, bi se lahko vsi bolj potrudili za čim bolj sposobne in verodostojne predstavnike. Nadaljevanje na 2. strani pvcnagode SVETOVNI DAN BEGUNCEV - Shodi in pobude v številnih državah Evropa ne sme pozabiti na pojem solidarnosti TRST - Color Run V barvani karavani TRST - Kakih 21 tisoč tekačev z raznih koncev in krajev je sinoči veselo preplavilo tržaško staro pristanišče in mestno nabrežje, kjer so se prepustili glasbi in nato še barvnim prašnim oblakom, s katerimi so si zadovoljno umazali majice, hlače in lase. Kljub nekaterim težavam, ki so razjarile predvsem nič hudega sluteče turiste in druge voznike, je manifestacija Color Run povsem uspela, organizatorji so se zlasti veselili velikega števila udeležencev. Občinski upravitelji pa ponosno napovedujejo, da je to šele začetek prireditev v »osvobojenem« starem pristanišču. Na 10. strani TRST - Podvig na Velikem trgu Največja odeja Kmalu jo bodo vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov £ ■-t? ., iif ,— ... .1—M K > '■nSAa m i. i,m V ■ -r £ - n_ _ J L II II hI ' 11 H " ■■ ■■ II 'i h !! M i . ................. ir :r 'i II ■ i"iT* - '' " " " I ,r1 .■■■ ■i-. RIM - V Nemčiji, Italiji in Franciji ter v drugih evropskih državah je na včerajšnji svetovni dan beguncev več tisoč ljudi protestiralo v znak solidarnosti z begunci v Evropi. Največ se jih je zbralo v Berlinu. Na shod so pozvali različne organizacije nemške levice in opozicijski stranki Levica in Zeleni. Množica je vzklikala slogane, kot sta Brez meja, brez naroda, ustavite deportacije in Povejte naglas - begunci so tu dobrodošli. Nekateri so v znak podpore Atenam, ki je trenutno v težavnih pogajanjih s svojimi posojilodajalci, nosili tudi grške zastave. Podobna zborovanja so na dan beguncev potekala tudi v Italiji. Predsednik republike Sergio Mattarella je pozval Evropsko unijo k večji angažiranosti in tudi k večji solidarnosti do pribežnikov, medtem ko je predsednik vlade Renzi dejal, da prihodnost Evrope ne more temeljiti na strahu pred begunci. Na 2. strani Načrtovalce knjigarne navdihnil Narodni dom Na 5. strani Jutri v Trstu podelitev Zlatega zrna Na 6. strani Julija po kolesarski poti iz Solkana do Plav Na 15. strani V Tržiču spet deluje slovenski urad Na 16. strani www.pvcnagode.si Odkrijte višjo kvaliteto bivanja KAMEN RAZEM . ■ KRAŠKI KAMNOSEKI • PVC Nagode d.o.o. Podjetje za izdelavo in montažo PVC in ALU stavbnega pohištva Postojna - Slovenija Tržaška c. 87a Tel.: 00386 5 700 05 50 Fax: 00386 5 720 35 56 ¡nfo@pvcnagode.si Fax: 00386 5 info@pvcnag( M 15% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 2U-6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si Opčine - Narodna ul. 28 tel. 040 / 211465 urnik: 9.00 - 13.00 / 16.00 - 19.30 WinOTTI SV™™' ^^^nngode KOMARNIKI IN NOTRANJA VRATA KDMMERLING" 2 Nedelja, 21. junija 2015 ITALIJA, SVET / RIM - V Nemčiji, Italiji in Franciji ter v drugih evropskih državah je na včerajšnji svetovni dan beguncev več tisoč ljudi protestiralo v znak solidarnosti z begunci v Evropi. Največ se jih je zbralo v Berlinu. Na shod so pozvali različne organizacije nemške levice in opozicijski stranki Levica in Zeleni.Množica je vzklikala slogane, kot sta Brez meja, brez naroda, ustavite deportacije in Povejte naglas - begunci so tu dobrodošli. Nekateri so v znak podpore Atenam, ki je trenutno v težavnih pogajanjih s svojimi posojilodajalci, nosili tudi grške zastave. Podobna zborovanja so na dan beguncev potekala tudi v Italiji. Predsednik republike Sergio Mattarella je pozval Evropsko unijo k večji angažiranosti in tudi večji solidarnosti z pri-bežniki, medtem ko je predsednik vlade Renzi dejal, da prihodnost Evrope ne more temeljiti na strahu pred be-gunci.Tudi v Rimu je bilo slišati izraze solidarnosti z Grčijo. Po svetu je lani bežalo več ljudi kot kadarkoli v zabeleženi zgodovini, je opozoril visok komisar Združenih narodov Antonio Guterres. Ob tem je mednarodno skupnost v luči vse bolj krvavih konfliktov, ki ljudi silijo k begu, pozval, naj skupaj nosi breme pomoči žrtvam vojne.Guterres je v izjavi poudaril, da je bilo lani zaradi konfliktov in preganjanja na begu rekordnih 60 milijonov ljudi, od tega 20 milijonov beguncev. Njihovo število pa se stalno povečuje. »Ti ljudje računajo na nas za preživetje in upanje. Zapomnili si bodo, kar bomo storili,« je zapisal komisar. Kljub večanju krize po besedah Gu-terresa nekatere države, ki bi lahko najbolj pomagale, zapirajo svoja vrata pred prosilci azila. »Meje se zapirajo in sovražnost narašča. Poti za legitimen beg Nadaljevanje uvodnika To se mi zdi srž problema, o katerem velja razmisliti. Slovenska manjšina je zelo dobro organizirana (nekateri pravijo, da celo najbolje v Evropi) in tudi njeni de-mokratično-participativni vzvodi so, vsaj na papirju, zelo dobri. SKGZ in SSO imata statut, ki jamči notranjo demokracijo, politične stranke pa morajo itak redno pred volivce, ki s svojim glasom poskrbijo za naravno selekcijo. Seveda to delajo tudi slovenski volivci, ki -bolj kot strankam - vse bolj zaupajo kandidatom. Krepijo se tudi vrste Slovencev, ki ne zaupajo več nikomur in ne hodijo več na volitve, kar ne pomeni, da so se s tem odpovedali svoji narodni in jezikovni pripadnosti. Tudi med nami je vse več tistih, ki se ne čutijo zastopane od nikogar, in zelo dvomim, da bi se oni udeležili morebitnih volitev v manjšini. A pustimo se presenetiti. Do volitev v manjšini - o tem sem trdno prepričan - bo preteklo kar nekaj časa. Predstavništva, kot si ga želimo (tudi o tem si sicer nismo enotni ...), še nekaj časa torej ne bo, zaradi tega pa slovenska manjšina ne bo čez noč izginila. Mene osebno v tem trenutku bolj zanima, kako in s kakšnimi argumenti me kdo zastopa tam, kjer se odloča o za našo skupnost pomembnih zadevah. Zanimajo me njegovi predlogi in njegove sposobnosti pri ponujanju konkretnih rešitev za konkretna vprašanja. Nočem več ostati na cesti, je napisal begunec, ki se je udeležil včerajšnje demonstracije po rimskih ulicah izginjajo. Humanitarne organizacije pa delujejo na premajhnih proračunih in ne morejo pomagati tako velikemu številu žrtev,« se glasi sporočilo Guterresa. Stabilnost sveta se krha, kar povzroča nepredstavljivo razseljevanje, je zapisal komisar in dodal, da so globalne sile postale ali pasivne opazovalke ali oddaljene akterke v konfliktih, ki k begu silijo nedolžne civiliste. »V tem vojnem svetu morajo sedaj vsi tisti, ki imajo vpliv na strani konfliktov, pozabiti na svoja medsebojna nasprotja in stopiti skupaj, da se ustvarijo razmere za končanje prelivanja krvi,« je še pozval Guterres. V vmesnem času mora svet kolektivno nositi breme pomoči žrtvam vojne, sicer bo tvegal, da manj bogate države, ki gostijo kar 86 odstotkov vseh beguncev, postanejo nestabilne. Države sveta je na koncu izjave še pozval, naj ponudijo varno zatočišče beguncem in jim omogočijo normaliziranje življenj. Tudi od drugod prihajajo pozivi k več pomoči za begunce. Nemški predsednik Joachim Gauck je Nemce pozval, naj imajo po krutih izkušnjah bega in preganjanja v času druge svetovne vojne večje usmiljenje do sodobnih beguncev. (STA) ITALIJA - Javnomnenjska anketa Renzi ni več tako priljubljen Demokratska stranka še vedno prva, narašča podpora Grillu, Salviniju in Berlusconiju RIM - Korupcijski škandali in kriza z migranti so precej škodovali priljubljenosti in zaupanju javnosti v le-vosredinsko Demokratsko stranko Mattea Renzija, je pokazala včeraj objavljena anketa. Podpora DS je glede na raziskavo v časniku La Repubblica padla na 32 odstotkov, kar je devet odstotkov manj kot na evropskih volitvah lani. Čeprav je 41 odstotkov vprašanih zatrdilo, da ne verjamejo, da bi bila lahko katerakoli politična stranka povsem brez korupcije, je podpora Gibanju 5 zvezd Beppeja Grilla narasla na najvišjo doslej in znaša nekaj več kot 26 odstotkov. Sledita ji proti priseljevanju Matteo Renzi ansa usmerjena stranka Severna liga in stranka Naprej Italija nekdanjega pre-mierja Silvia Berlusconija - obe s 14 odstotki podpore. Renzijeva priljubljenost je v zadnjih treh mesecih padla za osem odstotnih točk in znaša 41 odstotkov. 40-letni premier ima le še štiri odstotne točke prednosti pred vzhajajočo zvezdo Severne lige Matteom Salvinijem. Stopnja njegove podpore je narasla z 32 na 37 odstotkov. Renzijeva vlada se je morala spopasti z več obsežnimi korupcijskimi škandali, ki so prišli na dan v njenem mandatu, med katerimi izstopa škandal v Rimu. Največji padec podpore pa naj bi doživela zaradi tisoče migrantov, ki prek morja prispejo v državo. 51 odstotkov Italijanov meni, da jih morali poslati nazaj, namesto da jih sprejemajo. AVSTRIJA - Zapeljal je med množico v središču mesta Neuravnovešen voznik v Gradcu namerno ubil tri ljudi GRADEC - Krvavi incident v Gradcu, v katerem je včeraj voznik terenskega vozila namerno zapeljal v množico ljudi v središču mesta ter ubil tri ljudi in ranil več deset drugih, po navedbah tamkajšnje policije nima terorističnega ozadja. Storilec naj bi imel po oceni preiskovalcev psihične probleme zaradi družinskih težav. Direktor policije na avstrijskem Štajerskem Josef Klamminger je dejal, da gre pri aretiranem storilcu za 26-letnega avstrijskega državljana iz okolice Gradca, ki pa ima korenine v Bosni in Hercegovini. Klamminger je poudaril, da ni šlo za politično ali ek-stremistično dejanje in da dogodek nima terorističnega ozadja. Napadalec, ki je s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro divjal po Prizorišče tragedije v Gradcu ansa središču Gradca, je ubil tri osebe. Med njimi naj bi bil sedemletni otrok, ženska in moški. V univerzitetnem kliničnem centru Gradec so potrdili, da je bilo ranjenih 34 lju- di, tudi trije otroci, od tega dva huje. Še šest odraslih pa je v kritičnem stanju. Incident se je v ulici v središču mesta, polni kavarn in ljudi, zgodil okrog 12.30 ure. Priče so poročale, da je negibnih obležalo več ljudi, številni so se poskušali rešiti v notranjost stavb. Približno 15 minut po koncu napada so na prizorišče prispela prva reševalna vozila. Na območje so zaradi velikega števila ranjenih poslali kar okrog 60 reševalnih vozil. Župan Gradca Siegfried Nagl je na novinarski konferenci dejal, da gre za izredno žalosten dan za mesto. Že pred tem je zgroženost zaradi grozljivega dejanja izrazil celoten avstrijski politični vrh. (STA) V Rimu množično proti istospolnim zvezam RIM - Zaščitimo naše otroke. Pod tem geslom se je včeraj v Rimu odvijala manifestacija proti istospolnim zvezam, katere se je udeležilo okoli pol milijona ljudi (enkrat več po oceni organizatorjev). Pobudo zanjo so dale številne katoliške organizacije, a brez uradnega pristanka Vatikana in italijanskih škofov. Odmevala so opozorila parlamentu in vladi, naj nikakor ne uzakonita istospolnih zvez, kot so že naredile številne evropske države, vključno s Slovenijo. V Londonu pod udarom varčevalna politika LONDON - Na ulicah Londona je včeraj več tisoč ljudi protestiralo proti varčevalni politiki konservativne vlade premier-ja Davida Camerona. Zbrali so se v finančnem središču mesta in se odpravili proti poslopju parlamenta. Podoben shod z več tisoč udeleženci je potekal tudi v Glasgowu. Na protestnem shodu, ki je potekal ob spremstvu pihalnih godb in bobnov, so sodelovali opozicijski politiki, sindikalisti in tudi nekatere znane osebnosti, kot je komik Russell Brand. m v» • v v Grčija se računa na dogovor o posojilih ATENE - Grčija bo pred jutrišnjim srečanjem finančnih ministrov območja evra svojim posojilodajalcem predstavila nekoliko spremenjene predloge glede reformnih ukrepov in svojega proračuna, je napovedal grški minister za usklajevanje dela vlade Alekos Flamburaris. Kot je dejal za televizijo Mega, vlada preučuje več področij, kjer bi lahko popustila, vključno s prepovedjo shem za zgodnje upokojevanje in znižanjem praga za obdavčitev dobička pravnih oseb. Meni sicer, da posojilodajalci ne bodo zadovoljni s ponujenim, Četrtkov sestanek evro-skupine ni prinesel preboja in dogovora o reformah v zameno za preostanek finančne pomoči, ki jo Grčija nujno potrebuje, če se želi izogniti plačilni nesposobnosti. V Indiji 90 mrtvih zaradi zastrupitve MUMBAI - Število ljudi, ki so v indijskem mestu Mumbai umrli zaradi uživanja nezakonito zvarjenega alkohola, se je povzpelo na 90. Še 40 ljudi zaradi zastrupitve ostaja v bolnišnici. Več prebivalcev barakarskih naselij v predelu Malvani je zbolelo, potem ko so v sredo pili alkohol. Prve smrtne žrtve so policiji prijavili v četrtek popoldne Po navedbah prič so številni, ki so pili sporno pijačo, začeli bruhati in tožili zaradi hudih bolečin v trebuhu, nato pa so se zgrudili. Policija je v zvezi s tragičnim dogodkom prijela pet ljudi, ki so prodajali strupeni alkohol. Zaradi malomarnosti so poleg tega suspendirali osem policistov, ki so dovoljevali, da je na njihovem območju potekala prodaja. V Indiji trgovina z nezakonitim alkoholom cveti, v glavnem zato, ker je precej cenejši od legalno proizvedenega. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. junija 2015 3 KMETIJSTVO - Srečanje Kmečke zveze in SKGZ MILAN - Expo 2015 V italijanski , , , delegaciji tudi le domena kmetov« Fabio Pahor »Skrb za ozemlje ni TRST - Kmečka zveza izraža željo, da bi se znotraj narodne skupnosti posvečalo večjo pozornost teritoriju, ki ni samo domena kmetijskega sektorja, marveč prostor celovitega razvoja slovenske narodne skupnosti ter priložnost za gospodarski in družbeni razvoj. Včasih se ustvarja občutek, da se vodilne manjšinske sredine, razen častnih izjem, ne soočajo s to problematiko in da se posledično odprta vprašanja tudi težavneje rešujejo. Le s skupnim nastopanjem je namreč možno vsaj delno odpraviti ovire, ki jih zakonodaja in druge norme postavljajo predvsem kraškemu območju. To je osnovna misel, ki jo je predsednik KZ Franc Fabec izpostavil na srečanju s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, ki je potekalo v okviru priprav na deželni kongres krovne organizacije. Predstavnik zamejskih kmetov je ugotovil, da so razne zakonske in druge prepreke povsem razvrednotile Kras in Breg, ki sta najprej doživela pomembna in vsiljiva razlaščanja, danes pa se morata spopadati z določili, ki omejujejo možnost njunega razvoja. Veliko odgovornost pri tem je Fabec pripisal deželni upravi, ki je v teku let večala število zaprek in omejitev, ki pa niso oškodovala drugih območij v FJK v tolikšni meri, kot so kraško ozemlje. Večkrat je bil napovedan strateški načrt za Kras, ki ostaja doslej še neu- Rudi Pavšič (SKGZ) in Franc Fabec (KZ) resničena obljuba. To pa je hudo oškodovalo lastnike kraških zemljišč, ki so vse slabše cenjena na tržišču, ker so onemogočene vsakovrstne izboljšave in posegi, ki bi dvignili njihovo kakovost. Tudi obljubljene intervencijske pobude, ki naj bi na nek način kompenzirale razvrednotenje zemljišč, so ostale večinoma le na papirju. Na srečanju sta Fabec in Pavšič ugotovila, da se na Deželi vendarle nekaj premika. Z vsebinskega vidika je bilo zelo pomenljivo nedavno srečanje med vodstvom KZ in predsednico De- boro Serracchiani. Potrebno pa je tudi doreči celovito strategijo sodelovanja mesta Trst s Krasom in obratno ter prenehati z medsebojno konkurenčnostjo, ki škoduje celotnemu območju. Predsednik SKGZ se je pohvalno izrekel o delu Kmečke zveze v Benečiji, kjer so kadrovske in vsebinske investicije še kako vidne. Važno je tudi, da se beneške izkušnje prenese na druga območja, kjer je prisotna Kmečka zveza. Ravno tako je skoraj obvezno sistemsko dogovarjanje med sorodnimi stanovskimi organizacijami v manjšini. MILAN - Na nacionalnem dnevu Slovenije na Expu je kot član italijanske vladne delegacije, ki je gostila slovensko, sodeloval tudi slovenski podjetnik iz Devina Fabio Pahor. Zunanje ministrstvo je namreč želelo imeti v delegaciji tudi podjetnika, ki je izraz slovenske manjšine. Po uradnem sprejemu z dvigom zastav in po himnah obeh držav, sta se vladni delegaciji pogovarjali o dobrih medsebojnih odnosih in še posebno pozdravili lansko rekordno stopnjo meddržavnih blagovnih izmenjav. Pahor je na meddržavnem omizju pozdravil v slovenščini in poudaril pomen, ki ga ima slovensko zamejsko gospodarstvo kot povezovalni element med dvema državama. Tudi sama prisotnost slovenske manjšine v Italiji je s svojo bogato kulturno, jezikovno in gospodarsko dediščino kjučnega pomena za gradnjo plodnega meddržavnega sodelovanja. Pahor je obrazložil pomen slovenskega zamejskega zadružnega bančništva v Italiji, ki s svojo dejavnostjo spodbuja in podpira gospodarstvo na našem teritoriju. Glede bodoče reforme zadružnih bank je poudaril, da bosta morala oba slovenska zamejska zavoda še naprej ohraniti specifičnost narodnostnih gospodarskih subjektov. Predstavil je tudi dragoceno delovanje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja kot združenja zamejskih podjetnikov, ki nudi svetovanje in storitve italijanskim podjetjem, ki investirajo v Sloveniji, ter slovenskim, ki si utirajo pot na italijansko tržišče. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je izrazil zadovoljstvo nad prisotnostjo slovenskega rojaka v italijanski delegaciji. Fabio Pahor (levo) na srečanju na milanskem Expu TV Mikser o reformi lokalnih uprav TRST - Drevi bo na televizijskem kanalu RAI 3 BIS približno ob 20.50 na sporedu ponovitev oddaje Mikser, katere osrednja tema bo reforma krajevnih uprav v FJK. Matjaž Rustja bo v studil gostil javne upravitelje. Ponovitev oddaje bo na sporedu v četrtek 25.6. V Sežani bo od torka razstavljal Adriano Velussi SEŽANA - V Veliki galeriji Ivana Varla v Kosovelovem domu v Sežani bo v torek, 23. junija, ob 20. uri odprtje razstave slik Adriana Velussija z naslovom Krog oko narava. Ustvarjalca bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Na Radiu Trst A Glasovi svetov, matica in zamejstvo TRST - Radio Trst A bo danes ob 12.uri predvajal oddajo Glasovi svetov. Ob bližajočem se Dnevu državnosti Republike Slovenije se tema tokratne oddaje glasi Matica in zamejstvo: koliko zamejci danes čutijo Slovenijo kot matično domovino in koliko Slovenija čuti zamejce kot del enotnega kulturnega prostora. m ^ ^ EXPO2015 SREČUJE TRIVENETO MEDNARODNI POSVET 24. in 25. junija 2015 8.30 FOOD EAST FORUM 2015 ZA RAZISKOVANJE IN INOVACIJO V KMETIJSTVU, VINOGRADNIŠTVU, RIBIŠTVU IN KAVNEM SEKTORJU Videm - Ul. Sabbadini 31 Avditorij Dežele Uradnajezika: italijanščina in angleščina WPm .■i- i U i .. : . " v--- ■ ■ J.1Ll Jj ■ . - ■ . ■■ ',■ I 4 ZV> ■ _ V okviru EXPO 2015 »Nahranimo planet, energija za življenje« organizira Dežela Furlanija-Julijska krajina dogodek »Food East - Forum raziskovanja in inovacije 2015«, s katerim namerava promovirati razpravo o politikah in potencialih raziskovanja in inovacije, ki lahko omogočijo trajnostno in kakovostno kmetijstvo. Na deželnem območju bo tako srečanje, ki se ga bo udeležilo več: kot šestdeset nacionalnih in mednarodnih govornikov, med njmi italijanski in tuji ministrski predstavniki, predstavniki evropske komisije in parlamenta, stanovskih organizacij univerz in raziskovalnih ustanov. Sodelujočih evropskih in zunajevropskih držav bo skupaj več: kot 10. Agenda posveta: • Koordinacija in integracija deželnih, nacionalnih in evropskih ukrepov: primerjava med sistemi znanja in razvoja za določitev najboljših skupnih strategij • K novemu zavezništvu med raziskovanjem in podjetji: modeli in perspektive za učinkovit tehnološkiprenos Vinogradništvo v prihodnosti med kakovostjo in trajnostjo Kava in njen okus: industrija, inovacija in perspektive raziskovanja Ribiško področje in blue economy - notranje vode,morje in laguna Proti izdelkom trajnostnega in kakovostnega kmetijstva ■ ; L ^Vfly-;? 'V-"l,;- Za udeležbo je potrebna spletna registracija, do zasedenosti razpoložljivih mest, na spletni strani www.regione.fvg.it Za nadaljnje informacije: Dežela Furlanija-Julijska krajina Služba za mednarodne odnose in strateške infrastrukture Tel. 0039 040 3773637 / 3547 / 3527 E-pošta: relazioniinternazionali@regione.fvg.it 1 4 Nedelja, 21. junija 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Ukrep občinske uprave v dogovoru s sindikati Cgil, Csil in Uil Nižja davka Tasi in Irpef za revnejše in šibkejše Tržaška občinska uprava je v okviru sporazuma o sodelovanju s pokrajinskimi sindikalnimi organizacijami Cgil, CisI in Uil določila nove količnike za davek na nedeljive storitve Tasi in za občinski davek Irpef. Spremembe zadevajo mnoge revnejše in šibkejše, saj bodo nekateri letos plačali manj, drugi pa bodo celo izvzeti. Občina Trst se je namreč v dogovoru s sindikati odločila za pot, ki bo prived-Ia do strukturnih sprememb v prid šibkejšim osebam. V ta namen bodo občinska uprava in sindikati v kratkem podpisali sporazum, je povedal tržaški župan Roberto Cosolini, ki je predstavil nove količnike včeraj dopoldne na tiskovni konferenci ob udeležbi tržaškega občinskega odbornika za proračun Mattea Montesana ter pokrajinskih tajnikov sindikatov Cgil, CisI in Uil Adriana Sincovicha, Umberta Brusciana in CIaudia Cintija. Občinska uprava se je odločila, da postopoma pomaga vedno več Ijudem v težavah, je dejal Cosolini. V obdobju 2013-2014 je občinski odbor posredoval 9,2 milijona evrov (od teh 3,7 milijona iz deželne blagajne) za pomoč 6600 osebam, 828 tisoč evrov je bilo za štipendije, v letu 2014 pa je bilo 5 milijonov za pomoč priletnim in prizadetim. Zdaj so se odločili za dodaten korak. Glede davka Tasi se je v bistvu krepko povečalo število lastnikov nepremičnin, ki bodo lahko računali na odbitek 50 evrov. Ukrep zadeva lastnike okrog 40000 nepremičnin s katastrskim dohodkom največ 800 evrov oz. katastrsko vrednostjo 134300 evrov, je razložil Montesano. Glede davka Irpef pa bodo spremembe zadevale skoraj 17 tisoč oseb. Občinska uprava je na tem področju zmanjšala količnik 0,8 promila za vse ljudi, ki letno zaslužijo 10001 evro do 12000 evrov: zanje bo odslej veljal količnik 0,3 promila. Vsi, ki zaslužijo letno 10000 ali manj evrov in ki so ravno tako doslej plačevali 0,8 promila, pa bodo odslej izvzeti. A.G. POLITIKA Lauri in Morena: Realijev odhod huda izguba za SEL Dejstvo, da je tržaški občinski svetnik Mario Reali zapustil svetniško skupino stranke Svobode, ekologije in levice (SEL), je huda izguba za stranko. Dejstvo, da so mu bile pred tem odvzete vse funkcije v občinskih komisijah, pa predstavlja hudo napako. To je poudaril predsednik svetniške skupine SEL v deželnem svetu Giulio Lauri včeraj v tiskovni noti, v kateri je ožigosal ravnanje vodje skupine v občinskem svetu Marina Sossija (čeprav ga ni imenoval). Rea-li je namreč zaradi tega prestopil v skupino Trst zdaj, ki jo je pred nedavnim ustanovil bivši občinski svetnik Italije Vrednot Cesare Cetin. Da je Realijev odhod huda izguba, je povedala tudi pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena. SEL je stranka, ki je nastala z namenom združevanja, je poudarila. Brez Realija bo teža SEL v občinskem svetu manjša, kar pa je še hujše, bo zdaj postala »par, za-zrt sam vase« (s Sossijem je še Daniela Gerin), ki ni pripravljen na dialog. Poleg svetnika pa je stranka SEL še predvsem izgubila osebnost, ki je pustila pomemben pečat v tržaški (in ne samo) psihiatriji, je dodala. Spremembe glede davka TASI v tržaški občini Katastrski dohodek Katastrska vrednost TASI % TASI 2014 TASI 2015 Razlika (%) € 100 €16.800 0,00% € 0 € 0 0 € 200 € 33.600 0,00% € 0 € 0 0 € 300 € 50.400 0,00% € 0 € 0 0 € 400 € 67.200 2,50% € 78 € 28 -64% € 500 € 84.000 2,50% € 150 € 100 -33% € 600 € 100.800 2,50% € 222 € 172 -23% € 700 € 117.600 3,30% € 358 € 308 -14% € 800 € 134.400 3,30% € 414 € 364 -12% Opomba: zadeva 40 tisoč nepremičnin Spremembe glede davka IRPEF v tržaški občini RAZISKAVA - Klopi Nevarni virus se prenaša tudi z mlekom Klopi tudi na tržaškem Krasu prenašajo klopni meningoencefalitis (KME ali TBE). Domnevo je potrdila študija, objavljena v znanstveni reviji Journal of Clinical Virology, ki opisuje prve tri tržaške primere okužbe. Virus so v laboratoriju bolnišnice Burlo Garofolo identificirali raziskovalci pod vodstvom Pierfranca DAga-ra v sodelovanju z ekipo Alessandra Marcella iz mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo ICGEB. Klopni meningoencefalitis prizadene živčni sistem. DAgaro je razložil, da je njegova ekipa obravnavala tri paciente, okužene v letu 2013 na tržaškem Krasu. »Eden od treh pa se je verjetno okužil s pitjem surovega in neposnetega mleka, kajti virus se lahko prenaša tudi z mlekom, če je krava ali koza okužena,« je povedal. Raziskovalci so izolirali virus in proučili genom, da bi bolje definirali njegove značilnosti. Alessandro Marcello je pojasnil, da gre za evropski tip virusa, ki je k sreči šibkejši od sibirskega in orientalskih tipov. V zadnjih letih se je prisotnost okuženih klopov povečala tako na območju Tridentin-skega kot v Furlaniji-Julijski krajini, več ustanov pa skupaj pripravlja prenosno opremo, ki bo omogočila hitro diagnozo. Dohodek Davek IRPEF 2014 Davek IRPEF 2015 Razlika Razlika (%) € 8.000,00 0,8% € 64,00 0,0% € - -€ 64,00 -100% € 8.500,00 0,8% € 68,00 0,0% € - -€ 68,00 -100% € 9.000,00 0,8% € 72,00 0,0% € - -€ 72,00 -100% € 9.500,00 0,8% € 76,00 0,0% € - -€ 76,00 -100% € 10.000,00 0,8% € 80,00 0,0% € - -€ 80,00 -100% € 10.500,00 0,8% € 84,00 0,3% € 31,50 -€ 52,50 -63% € 11.000,00 0,8% € 88,00 0,3% € 33,00 -€ 55,00 -63% € 11.500,00 0,8% € 92,00 0,3% € 34,50 -€ 57,50 -63% € 12.000,00 0,8% € 96,00 0,3% € 36,00 -€ 60,00 -63% Opomba: zadeva 16.690 občanov Visoka šola SISSA bo podelila priznanje Carlosu Bustamanteju Mednarodna Visoka šola SISSA bo perujskemu znanstveniku Carlosu Bustamanteju podelila častni doktorski naziv na področju strukturne genomike, in sicer zaradi »njegovega pomembnega doprinosa k boljšemu poznavanju bioloških molekul, saj je razvil metodološke postopke, ki omogočajo njihovo podrobno opazovanje«. Slovesna podelitev bo v četrtek, 25. junija. Bustamante že več let sodeluje z raziskovalci strukturne genomike na tržaški mednarodni šoli, ki jih vodi Giuseppe Legname. DELAVSKE ZADRUGE - Od 1. julija V enajstih trgovinah odslej Coop Nordest Trgovine Delavskih zadrug bodo kmalu del preteklosti. Zaposleni v enajstih trgovinah so včeraj zadnjič zaprli vrata z napisom Cooperative operaie, ki ga bo čez deset dni nadomestil logo potrošniških zadrug Coop Nordest. Te so namreč odkupile osem trgovin Delavskih zadrug v tržaški pokrajini in tri trgovine na Pordenonskem, ki jih bodo po obnovitvenih delih ponovno odprli v sredo, 1. julija. Vest, ki se je v prejšnjih dneh že širila med policami nekaterih trgovin, je včeraj neposredno potrdil predsednik potrošniških zadrug Coop Nordest Paolo Cattabiani. Trgovine bodo obnovili in poskrbeli, da bodo 1. julija usklajene z ostalimi, je razložil Cattabiani. Kot so povedali zaposleni v nekaterih trgovinah, pa bodo priredili tudi posebne tečaje za uslužbence, ki bodo v prihodnosti pač delali za novega lastnika. Ko bodo ponovno odprli nove trgovine, bodo potrošniške zadruge Coop Nordest v njih poskrbele za po- sebne ponudbe, še posebej za bivše člane Delavskih zadrug. Coop Nordest bo po novem razpolagal s 44 trgovinami v deželi FJK, v potrošniške zadruge pa bo včlanjenih 217 tisoč ljudi. Namen Coop Nordest na Tržaškem je še zlasti dokazati pomembno vlogo in potencial zadružništva za družbo, je še poudaril Cattabiani. A.G. DOMJO - Včeraj slovesno odprtje Nov Zanutta V industrijski coni pri Domju (Resslova ulica št. 9) so včeraj dopoldne slovesno odprli novo podružnico skupine Zanutta (fotoDamj@n) z več kot 1000 kvadratnimi metri razstavne površine in 6000 kv. m. prodajne površine oziroma skladišč. Družba Zanutta je eden izmed glavnih proizvajalcev pohištva in materiala za gradbeništvo v severovzhodni Italiji. Odprtje novega sedeža je nov izziv, sta povedala podjetnika Vin-cenzo in Gianluca Zanutta in predstavila ambiciozen projekt, saj ciljata na stranke tržaškega trga, a obenem tudi slovenskega. Odprtja so se med ostalimi udeležili podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello, tržaška občinska odbornica za prostorsko načrtovanje Elena Marchigiani, dolinski župan Sandy Klun in predstavniki nekaterih stanovskih organizacij, ki so sodelovali tudi na okrogli mizi o gospodarskem stanju v deželi FJK z naslovom Obnova Trsta med gradbeništvom, projekti in perspektivami. / TRST Nedelja, 21. junija 2015 5 TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE - Odprtje v torek Knjigarna je škatla, ki jo moramo zapolniti Načrtovalca Plesničar in Spetič sta nam razkrila nekatere obnovitvene izbire Svetlo, prostorno, okusno opremljeno, z eno besedo lepo. Tako se nam je včeraj prikazalo Tržaško knjižno središče, nova slovenska knjigarna, ki bo v torek uradno odprla svoja vrata pod stebriščem na Trgu Oberdan. V prostorih, ki stojijo med Harry's barom, v katerem zadnje čase vztrajno reklamirajo slovenske vinarje, in tistim Muzejem italijanskega preporoda - Risorgimenta s celico, v kateri je iredentist slovenskega rodu Guglielmo Oberdan (rojen Wilhelm Oberdank) čakal na usmrtitev. Na kraju, kjer je za časa avstro-ogrskega cesarstva stala velika kasarna, v kateri je baje služil vojaščino tudi pesnik Dragotin Kette (in v spomin na tržaške mesece napisal ljubezenski cikel Na molu san Carlo). Kajti kraji, trgi, stavbe niso samo sestavljenke kamna, cementa, stekla, lesa, asfalta, temveč tudi zgodb in ljudi ... pa čeprav se njihovi koraki ustavijo le za hip ali dva in naposled vselej odidejo dalje, kot nas uči Ivan Minatti. Ob vstopu v knjigarno pozornost najprej pritegne njena notranja oprema, mešanica belih in rjavih polic različnih velikosti in formatov, ki prekrivajo stene od tal do stropa. Zmagoviti načrt je kot znano pripravila tržaško-ljubljanska ekipa, v kateri so ob domačinih Alešu Plesničarju in Igorju Spetiču bili še arhitekti Nejc Batistič, Edvard Blažko in Marko Volk. Zaradi »zemljepisne bližine« sta izvedbi del tako rekoč vsakodnevno sledila predvsem Plesničar in Spetič, saj je bilo treba ob projektnemu nadzoru koordinirati tudi številna podjetja, ki so poskrbela za posamezne sklope obnovitvenih del. Kot pojasnjuje Plesničar, so želeli s hrbtno stranjo polic, ki je tako kot strop črne barve, ustvariti poseben kontrast in tako dodatno izpostaviti središčno vlogo, ki naj jo v knjigarni imajo police. Tako pri načrtovanju le teh kot glavnega pulta, za katerim bo stala knjigar-narica Ilde Košuta, so navdih dobili na pročelju Narodnega doma: kot je razvidno tudi z naših fotografij, so pri tem uporabili dekorativni element Fabianijeve palače. Tržaško knjižno središče so tako idejno povezali z Narodnim domom; kdo ve, ali bo tudi njemu uspelo vsaj delno odigrati tisto središčno vlogo, ki jo je v življenju mestnih Slovencev (in Slovanov) pred sto leti odigral Narodni dom. Posebno mesto ima v novi knjigarni tudi osvetljava, ki bo predvsem v večernih urah omogočila, da bodo notranjost in zlasti knjižne police videti kot podaljšek zunanjosti (in obratno). Poleg tega je predvidena možnost programiranja različnih »svetlobnih scenarijev«, ki bodo uporabni ob različnih dogodkih (na primer predstavitvah knjig). Plesničar pravi, da je bila želja načrtovalcev ustvariti v knjigarni tudi prostor za druženje. Zato so v mizarstvu Trunkelj, ki je izklesalo tudi police, na podlagi njihovih načrtov izdelali dva udobna kavča, stranke pa bodo imele na voljo tudi stranišče, polnilce za mobilne telefone in WI-FI povezavo. KNJIGARNA - Zadovoljstvo SKGZ in SSO Lepa novost, ki napoveduje novo obdobje sodelovanja Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) izraža zadovoljstvo ob odprtju Tržaškega knjižnega središča. »Dogovor med manjšinskimi organizacijami obeh tradicionalnih polov, Ministrstvom za kulturo RS, Uradom Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter z drugimi slovenskimi institucijami predstavlja za naš prostor novost, ki jo velja pozdraviti in ji stati ob strani,« je v tiskovni noti poudaril predsednik Rudi Pavšič. Začenja se nov način sodelovanja, »ki ni vezan na preživete oblike ločevanja, marveč išče v sinergijah in povezavah pot za kakovostnejšo ponudbo in prepoznavnost naše skupnosti«. Slovensko knjižno središče predstavlja za tukajšnje Slovence veliko priložnost, ima pa tudi širši pomen, »saj želi postati pomemben kamenček v mozaiku nove Evrope, center kulturnega dialoga, kjer se prepletajo različni jeziki, uveljavlja se večkulturnost in utrjujejo se dobrososedski odnosi,« je napisal Pavšič. Prejšnje stoletje so zaznamovali hudi spori in ločevanje, »danes pa je čas za dialog in skupno načrtovanje bodočnosti v enem najlepših mest v Evropi, kjer moramo Slovenci imeti svoje dostojanstvo, saj je Trst tudi naš in prav je, da ga bogatimo z našo kulturo in jezikom.« Pavšič se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, »da imamo središče, ki nam vliva ponos in odpira nova obzorja«. V SSO so ocenili, da bo knjigarna poleg prodaje slovenskih knjig, ki je že sama po sebi izjemnega pomena za življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, predstavljala pomembno promocijsko točko za slovensko kulturo in jezik. Središče bo mestu nudilo vpogled v kulturno dogajanje slovenske narodne skupnosti v Italiji in v osrednji slovenski kulturni prostor. »Knjigarna želi biti informativen, promocijski faktor in povezovalec med slovenskim in italijanskim svetom. Njena vloga je torej zelo široka in pomembna, lahko trdimo, da je ambasadorka slovenske kulture v Italiji,« so zapisali v SSO. Izpostavili so še, da projekt temelji na sodelovanju več dejavnikov, še zlasti na plodnem in tvornem sodelovanju med uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter obema krovnima organizacijama. Arhitekti so navdih za pult in police dobili na pročelju Narodnega doma fotodamj@n Kaj bo nova knjigarna postala, kakšen bo njen končni videz pa bo določila dejanska raba prostorov, je prepričan Igor Spetič. Načrt je po njegovi oceni dovolj elastičen, da se lahko prilagodi potrebam odjemalcev: je neke vrste škatla, ki jo moramo zapolniti predvsem odjemalci. Poljanka Dolhar BARKOVLJE - Učenci tečaja kompozicije Glasbena matica navdušila občinstvo »To je bila najbolj navdušujoča pobuda Glasbene matice v zadnjem desetletju!« je z zadovoljstvom povedal eden od obiskovalcev četrtkovega koncerta učencev novega tečaja kompozicije, ki so predstavili krstne izvedbe svojih del na bogatem glasbenem večeru v dvorani društva v Barkovljah. Morda so absolutne ocene pretirane, prav gotovo pa je bila pobuda že na papirju velik in dragocen podvig. Tečaj, ki ga je vodil Bojan Glavina, je trajal štiri mesece in je bil namenjen tako učencem kot profesorjem. Udeleženci so se poglobili v različne stile in oblike, slogovne usmeritve, kompozicijske tehnike, glasbene estetike, vse to pa predstavlja, kot je povedal Glavina, »mali preludij, ali mini uverturo v neskončen svet ustvarjalnosti«. Volje in talenta je bilo veli- Koncert v barkovljanskem društvu fotodamj@n GLASBENO ŠOLSTVO - Novinarska konferenca ob evropskem dnevu glasbe »Adijo slovenska sekcija na Tartiniju« Kritike na račun poslanke Tamare Blažina in tudi na račun pristojnega ministrstva, ki ne upošteva zaščite Slovencev Ob današnjem evropskem dnevu glasbe so se na novinarski konferenci Odbora za dobro šolo italijanske republike spomnili vprašanja ustanovitve slovenske sekcije na glasbenem kon-servatoriju Giuseppe Tartini. Gre, kot znano, za neizpolnjeno obvezo iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, za katero nosi odgovornost v prvi osebi šolsko ministrstvo, je bilo slišati na srečanju z novinarji. Na njem so sodelovali šolnici Maria Teresa Mecchia in Silvia Di Marino ter Alessandro Ca-puzzo, sicer uslužbenec in nekdanji sindikalist osebja na konservatoriju Tartini. Pobudnikom novinarske konference ni všeč amandma, ki ga je v zvezi z Renzijevo šolsko reformo vložila poslanka Demokratske stranke Tama- ra Blažina. Iz njega izhaja, da lahko šole s slovenskim učnim jezikom in dvojezične šole v FJK sklenejo z glasbenimi šolami primerne konvencije, ki pa ne smejo bremeniti javnih financ. Capuz-zo je obžaloval, da se je ministrstvo doslej popolnoma požvižgalo na zaščitni zakon, kar pomeni tudi izgubo denar- ja, ki je bil predviden za slovensko sekcijo. Da slednje še ni, nosijo krivde in odgovornosti tudi vrhovi in učno osebje konservatorija. V statutu Tartinija ni ne duha ne sluha o členu zaščitnega zakona za Slovence, proti kateremu so se svoj čas dvakrat javno opredelili tudi profesorji. Bili so kritični do sistema za- poslovanja učnega osebja slovenske sekcije, v resnici je nasprotovanje zaščitnemu zakonu za Slovence imelo tudi politične motivacije, zlasti v času, ko je bila v Rimu in v Trstu na oblasti desnica, je še pristavil Capuzzo. Po njegovem se je treba še naprej boriti za izvajanje zaščitnega zakona in torej za ustanovitev slovenske sekcije konservatorija. To bi pomenilo korak k sožitju in proti ločevanju italijanskega in slovenskega šolskega sistema na glasbenem področju. To bi bilo v sozvočju z besedami predsednice Dežele Debore Serracchiani, ki se je zavzela za poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, je dodal Capuzzo. Slišati je bilo tudi zahtevo po ustanovitvi slovenskega glasbenega liceja po zgledu šole Carducci. ko, kot so zgovorno potrdili bogati sadovi tečaja s skladbami za godalni duo in trio, klavir, violino solo, violino in klavir, harmoniko, vibrafon, klarinet in violončelo, klarinet, violino in violončelo ter za glasove. Ustvarjalni protagonisti večera z naslovom Glasbeno ustvarjanje - zvočna izpoved duše so bili Ambra Cossutta, Davide Tomasetig, Fulvijo Jurinčič, Simon Kra-vos, Vanja Zuliani, Rok Dolenc, Lorenzo Da-ri, Manuel Figheli, Kristjan Stopar, Max Zuliani, Franko Reja. Poleg samih avtorjev so pri izvedbah novih skladb sodelovali tudi violinist Dejan Bacicchi, violončelistka Irene Ferro Casagrande in klarinetist Marko Štoka. Vsi izvajalci so opravili veliko delo, saj so v kratkem času naštudirali čisto nove skladbe; med njimi so se na poseben način potrudile pevke skupine Vikra, ki so se pod mentorstvom Petre Grassi naučile kar pet novih skladb na Kosovelova besedila. Ravnatelj Bogdan Kralj je vsem udeležencem tečaja podelil diplome in je izrazil željo, da bi se ta lepa izkušnja nadaljevala in razvila tudi v bodoče. Zgodovinski večer ne bo ostal zapisan seveda le v spominih številne publike, saj bo šola izdala zbirko z vsemi skladbami, da bo glasba učencev in profesorjev Glasbene matice na voljo širšemu krogu mladih glasbenikov. Malokdaj je bila šola tako aktivna tudi ob začetku poletja. Včeraj je predstavila še dodatno novost, tokrat na prvem zaključnem koncertu zborov in skupin Glasbene matice v Luteranski cerkvi, na katerem je prvič zaigral šolski komorni orkester pod vodstvom Igorja Zobina. Koncert je potekal ob Evropskem dnevu glasbe. e Nedelja, 21. junija 2015 TRST / TONČIČEV SKLAD - Podelitev jutri ob 17. uri v Narodnem domu V čigavih rokah bo zlato zrno? Jutri bo znano, kateri mladi slovenski ustvarjalec ali ustvarjalka bo prejemnik nagrade zlato zrno, ki jo vsako drugo leto podeljuje Sklad Sergij Ton-čič. Slovesno nagrajevanje nominiran-cev in dobitnika glavne nagrade bo ob 17. uri v tržaškem Narodnem domu. Dvoletna nagrada za mlado slovensko ustvarjalnost v Furlaniji Julijski krajini, ki bo letos podeljena šestič, ima kot znano štiri nominirance. Ti so Petra Grassi, zborovodkinja in skladateljica, Jure Kopušar, gledališki igralec, Igor Pison, režiser in pisatelj, ter Patrick Quaggiato, skladatelj in tolkalec. O predlaganih imenih in umetniških dosežkih v letih 2013- 2015 je presojala žirija v sestavi Aleš Doktorič, Poljanka Dolhar, Marjan Kravos, Katja Kralj in Marko Kravos. Na jutrišnji slovesni podelitvi priznanj in razglasitvi glavnega dobitnika zlatega zrna 2015 bo nastopila hornistka Jasna Komar, ki je za svoje izredno ustvarjalno uveljavitev v svetu nagrado zlato zrno prejela leta 2013. Umetnike in javnost bo nagovorila predsednica Tončičevega sklada Marija Pirjevec. Razpisa za nagrado določa, da je zlato zrno namenjeno umetnikom do 35. leta starosti. Vsak nominiranec prejme diplomo in nagrado v višini 500 Petra Grassi fotodamj@n Jure Kopušar fotodamj@n Igor Pison fotodamj@n evrov, eden izmed njih pa veliko zlato zrno, ki ob listini in nagradni kocki (izdelala jo je beneška likovna ustvarjalka Luisa Tomasetig), predvideva tudi 2000 evrov. Nagrado so doslej prejeli filmski režiser Martin Turk, likovni ustvarjalec Ivan Žerjal, harmonikar Igor Zobin, zborovodkinja Mateja Čer- Patrick Quaggiato nic in hornistka Jasna Komar, med no-miniranci pa so bili Riccardo Baldas-sarri, Nikla Petruška Panizon, Patrick Quaggiato, David Bandelj, Igor Zobin, Jurij Gruden, Matjaž Klemše, Andrej-ka Možina, Peter Gergolet /Andrej Kralj, Petra Grassi, Jure Kopušar, Lara Komar in Martin Turk. NEKDANJA RIBARNICA - Odprta še danes Dober uspeh razstave o »Velikem Trstu« Danes bo zadnja priložnost za ogled razstave, vstop pa bo prost fotodamj@n Razstava »Veliki Trst«, ki je že več mesecev postavljena v nekdanji osrednji ribarnici, bo odprta le še danes od 10. do 19. ure. Kdor bo še ta zadnji dan izkoristil za obisk, bo dobil v dar poster razstave, ki ga je grafično zasnoval Mat-teo Bartoli. Vstop bo izjemoma prost. Razstava je bila vsekakor zelo uspešna, so ocenili na zaključnem srečanju v petek zvečer. Občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari je povedal, da se je v nekaj mesecih nabralo kakih 25 tisoč obiskovalcev, od katerih je bilo kar nekaj iz tujine, večinoma iz držav srednjeevropskega prostora. Prireditelji, tržaška občinska uprava in mestne muzejske ustanove, so k projektu pristopili z navdušenjem in ustvarili vezi uspešnega sodelovanja, ki bodo dragocene tudi v prihodnje, je dejal Tassinari. Ime, ki so ga izbrali za razstavo, pa izhaja iz dejstva, da obravnava pomembnih 25 let v zgodovini Trsta (1891 - 1914), v katerem je DOLINA - Na večeru DSI predstavili knjigo Marca Manina, ki je izšla pri založbi Mladika Rodoljub Josip Pangerc V mozaik pobud, posvečenih liku Josipa Pan-gerca, dolinskega kulturno političnega delavca dejavnega na prehodu med 19. in 20. stoletjem, se dodaja še nov dragocen kamenček. Potomec Marco Ma-nin, ki je med drugim pobudnik prenove Pangerče-ve domačije in razstave Spomini s fronte 1914-1918 v njenih prenovljenih prostorih ter dokumentarca v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI Josip Pangerc, plemeniti rodoljub, je svoje raziskovalno delo o pra-dedu in zgodovini dolinske občine zbral v knjigi Josip Pangerc - Plemeniti slovenski rodoljub. Knjiga je izšla maja letos pri založbi Mladika, uradno predstavitev pa je dočakala na zadnjem sezonskem srečanju Društva slovenskih izobražencev, ki že tradicionalno poteka na prostem. Tokrat se je iz Peterlinove dvorane v Ulici Donizetti v sodelovanju z Občino Dolina, KD Valentin Vodnik, dolinsko župnijo in Srednjeevropskim inštitutom za zgodovino in kulturo Josip Pangerc selila pred Pangerčevo domačijo na dolinski Gorici, kjer so večer poleg avtorja Marca Manina oblikovali še moderatorka in urednica založbe Mladika Nadia Roncelli, Loredana Gec kot avtorica dokumentarca o Josipu Pangercu v produkciji Deželnega sedeža Rai, dolinski kulturni delavec Vojko Kocijančič in zgodovinar Tomaž Simčič. Udeležence prijetnega junijskega večera so uvodoma Z desne Marco Manin, Loredana Gec, Nadia Roncelli, Vojko Kocijančič in Tomaž Simčič; levo nastop Lucie Dorfman in Dragane Gajič fotodamj@n pozdravili še predsednik DSI Sergij Pahor in dolinski podžupan Goran Čuk. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli še Lucia Dorfman z violo in violinistka Dragana Gajič s tržaškega konservatorija. Roncellijeva je o knjigi Marca Manina, ki obsega 235 strani, dejala, da se je za njeno izdajo skrivalo kar obsežno delo, tako vsebinsko kot oblikovalno. V njej je zbranih veliko fotografij in dokumentov, ki jih je vestno uredil oblikovalec Mladike Danilo Pahor. O zakulisju nastajanja knjige in hkrati drugih pobud, posvečenih Pangercu, je nekaj več razkrila Loredana Gec. Povedala je, da do Maninovega povabila k sodelovanju in snovanju dokumentarca ni poznala Josipa Pangerca, vendar sta jo zgodba in Maninova prizadevnost prevzeli, hkrati pa je čutila tudi dolžnost, da pripomore k ponovnemu odkritju nadvse razgledane in aktivne osebnosti. Gečeva pa je še napovedala, da je dokumentarec požel val zanimanja tudi v Raievem vodstvu in kmalu bo zagledal luč tudi italijanski prevod z glasom Franca Zucce. Med predstavitvijo sta govorila še Vojko Kocijančič, ki je med drugim poskrbel za spremno besedo, in Tomaž Simčič. Kocijančič se je osredotočil predvsem na zadružno dejavnost in socialni položaj v takratni dolinski občini, kjer je bil Josip Pangerc med najbolj dejavnimi. Simčič pa je uokviril zgodo- mesto doživelo impulz in razvoj, katerega vidne sledove vidimo še danes. O uspehu sodelovanja med mestnimi kulturnimi in muzejskimi ustanovami je spregovorila direktorica muzeja Revoltella Maria Masau Dan, ki je še zlasti pohvalila ekipo načrtovalcev postavitve z arhitektom Dimitrijem Wa-tritschem na čelu. Slednji je orisal koncept postavitve, s katerim so s kar 13 tisoč metri raznobarvnih kablov ustvarili lebdeče omrežje in svetlobne učinke, s katerimi je bil, poleg razstave, ovrednoten tudi arhitektonsko dragocen ambient nekdanje ribarnice. Kot so povedali Waltritsch in drugi sodelavci je bila postavitev take razstave zanje svojevrsten izziv, kajti šlo je tudi za to, da se za obravnavano zgodovinsko obdobje Trsta, ko so nastajale njegove najpomebnejše stavbe, ustvari učinkovita komunikacija do obiskovalcev razstave. vinsko-politično obdobje ob koncu 19. stoletja med Slovenci na Tržaškem in občinstvu predstavil predvsem složnost, ki je odlikovala tedanje slovenske rodoljube, med katere je spadal sam Pangerc v vlogi kulturnega delavca, dolinskega župana in cesarskega parlamentarca. Maninovo raziskovalno delo je bilo dokaj obsežno. Kot je sam dejal, je o predniku slišal le preko družinskih pripovedi. Ustnim virom pa je sledilo odkritje bogatega arhiva v podstrešju dolinske domačije, nakar se je v avtorju porodila velika želja in hkrati dolžnost, da obelodani Pangerčevo zapuščino. Poleg domačih dokumentov je tako Manin obiskal še državne arhive v Trstu, na Dunaju, Pazinu, Pulju, ki so obogatili še poglavja o zgodovini same dolinske občine. Knjižno delo pa se lahko pohvali tudi s prispevki prestižnih osebnosti. Ob že omenjenem Kocijančiču so spremne besede prispevali še nadvojvoda Georg von Habsburg, potomec cesarja Karla in naslednik habsburške rodbine, slovenski nadškof Alojz Uran, slovenski Veleposlanik na Dunaju Andrej Rasten, profesor Samo Pahor in prispevek Anje Fabiani iz Ministrstva za zunanje zadeve, sicer potomke Maksa Fa-bianija, ob poimenovanju dolinske večstopenjske šole po Josipu Pangercu. (mar) Na Borznem trgu pobuda za boj proti ALS Na Borznem trgu bo danes ob 18. uri dobrodelna prireditev za zbiranje finančnih sredstev za boj proti amiotrofični lateralni sklerozi (ALS). Pobudo prireja tržaška občinska uprava v sodelovanju s tržaško sekcijo združenja AISLA in tržaškim zdravstvenim podjetjem ter pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Na Borznem trgu bo več zabavnih točk in bodo sodelovali tudi žonglerji. Pobudniki bodo med drugim prodali na dražbi, ki jo bo vodil tržaški kabaretist in imitator Flavio Fu-rian, nekatere posebne predmete: med temi bodo košarkarska žoga s podpisom vseh igralcev ekipe Pallacanestro Trieste, majica s podpisom znane pevke Elise, majica s podpisom člana televizijske oddaje Le Iene Marca Berryja in še marsikaj drugega. Ul. Scorcola dva meseca zaprta za promet Tržaška občinska uprava obvešča, da se bodo jutri začela javna dela za obnovo nekaterih ulic. Ul. Scorcola bo zaradi tega na območju med Trgom Casali in Ul. Virgilio od jutri zaprta za promet (veljala bo tudi prepoved parkiranja) za približno dva meseca, saj bodo popolnoma obnovili tlak. V okviru javnih del bodo zaprli tudi Ul. Virgilio (od hišne številke 15 do križišča z Ul. Scorcola) in Ul. Orazio. Srečanje o Verdiju pred uprizoritvijo Falstaffa V gledališkem muzeju C. Schmidl bodo jutri ob 17.30 v dvorani Bobi Bazlen predstavili operno »oporoko« Giuseppeja Verdija. Pobudo prireja tržaško združenje Amici della lirica Giulio Viozzi, njen namen pa je predstaviti Verdija in njegova dela pred uprizoritvijo Falstafia v gledališču Verdi (premiera bo v četrtek, 25. junija). Glavne značilnosti Verdijevih oper bosta predstavila Rossana Paliaga in Erik Schneider. / TRST Nedelja, 21. junija 2015 7 STARODAVNI OBIČAJ - V torek svetoivanske prireditve Goreli bodo kresovi V torek se bo v naših krajih obnovil vsakoletni starodavni običaj kreso-vanj. Največ kresov bo seveda zagorelo pri Svetem Ivanu, kjer bodo praznovali krajevnega zavetnika. SKD Škamper-le in ŠZ Bor vabita na Stadion 1. maj, kjer bodo navzoče ob 21. uri najprej razveselili učenci osnovne šole Zupančič s plesnim nastopom, ki so ga pripravili pod vodstvom skrbnih učiteljic, nato pa bodo nastopile še gojenke plesne šole Daše Grgič s posebnimi koreografijami in ob 21.30 bodo fantje na zgornjem igrišču prižgali kres ob zvokih harmonike Dušana Kovača. Ze od 16.30 pa bo praznično na Trgu Volontari Giuliani, kjer bo prireditev krajevnega Pro loco in združenja Il Ponte: postavili bodo stojnice, ob 20. uri bo nastopil tudi ženski pevski zbor Pontes-mostovi. ZCPZ iz Trsta, ŠSKD Timava in župnija sv. Janeza Krstnika v Štivanu bodo prav tako primerno praznovali šti-vanskega zavetnika: v torek ob 20. uri bo pred novo cerkvijo v Štivanu večer »V siju kresa pojo, pojo zvonovi« s pevci, pritrkovalci ter z vibrafonistom Lo-renzom Darijem. Sledila bosta nagrajevanje najboljših sladic v fari in kreso-vanje. SKD Vigred vabi jutri ob 18. uri v Štalco v Šempolaju, kjer bo delavnica venčkov, v torek ob 21. uri pa na kre-sovanje na šempolajskem kalu. SKD F. Prešeren prireja kres na Jami v Boljuncu v torek ob 20.30, nastopil bo MoPZ Fantje pod latnikom; sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore in prižig kresa. Sklad Mitja Čuk vabi v torek zvečer na Pikelc na Opčinah, kjer bodo tudi nabirali les za kres. SKD Barkovlje vabi v torek od 9. ure v Ulico Bonafata na delavnico izdelovanja svetoivanskih venčkov (udeleženci naj prinesejo primerne škarje). SVETI IVAN - Še danes 21. sejem Bioest Od naravne hrane do joge in afriških plesov AŠD Breg ŠPORTNI PRAZNIK Občinsko središče Silvano Klabjan Dolina Danes, 21. junija 2015 Društvo 'Vaška skupnost Praprot' organizira 20. in 21. junija 2015 41. ŠAGRO VPRAPROTU Danes, 21. junija 2015 ob 10.00: odprtje kioskov ob 10.15: 18. MEMORIAL DOLJAK RADOVAN turnir v skrlah ob 18.00: TEKMA V KOŠNJI ob 19.00: nastop srbske folklorne skupine PONTES - MOSTOVI ob 21.00: ples s skupino HAPPY DAY SKD Primorsko iz Mačkolj vabi na POZDRAV POLETJU Koncert Dekliške vokalne skupine Primorsko in mladih glasbenikov Zborovodja: Aleksandra Pertot V četrtek, 25.6.2015 ob 20.00 uri »n baladurje p'r Fulviote« Muhasto vreme je včeraj v svetoi-vanskem parku le delno skazilo uvodni dan 21. sejma naravnih proizvodov ter okoljevarstvenih, kulturnih in prostovoljskih združenj Bioest. Stojnice, med katerimi najdemo poleg italijanskih, avstrijskih in hrvaških tudi marsikaterega slovenskega proizvajalca (FotoDamj@n), bodo tudi danes med 9. in 22. uro ponujale tako biološko hrano in pijačo kot zeliščne izdelke, naravne proizvode za osebno nego, oblačila iz naravnih tkanin ter še marsikaj drugega. Bioest je primeren kraj za ljubitelje joge, reikija, tai čija, karateja in meditacije. Pokrajinska sekcija združenja zborovskih društev USCI si je za današnji Evropski dan glasbe zamislila hvaležen poklon v spomin na dva izjemno pomembna ustvarjalca, ki sta nas zapustila v letošnji pevski sezoni. Pavle Merku (na sliki) in Marco Sofianopulo bosta namreč predstavljala vezno nit koncerta Tergeste Chorus, ki bo danes ob 20.45 v Luteranski cerkvi v Trstu. Na srečanju šestih tržaških in goriških zborov bodo zapeli zbor Piccoli cantori della Citta di Trieste Cristine Semeraro, zbor Tacer non posso Francesca Calandre, zbor F.B. Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot, Societa polifoni- Obenem potekajo v svetoivanskem parku vseskozi predavanja in razna srečanja, povezana s temami sejma. Več srečanj sodi v okvir državnega srečanja mreže solidarnostne ekonomije (INES), obračun katerega bodo podali danes ob 14. uri. Ob 15.30 bodo predstavili knjigo La fertilita del denaro: finanza e responsabilita (vodi Andrea Bellavite); Legambiente vabi ob 17. uri na srečanje o plinskem terminalu (v dvorani Villas). Animacije za otroke in balkanski plesi za odrasle so na sporedu od 10. do 14. ure, prireja Arci. Ob 17. uri bo grška skupnost predstavila grške plese, ob 20. uri pa bodo na vrsti afriški plesi ter bobni. ca Santa Maria Maggiore Aglaie Merkel, Nuovo Auricolare Vivavoce Moni-ce Cesar in zbor liceja Oberdan, ki ga vodi Stefano Klamert. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. junija 2015 ALOJZ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 10.14 in zatone ob 23.52. Jutri, PONEDELJEK, 22. junija 2015 AHAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1009,8 mb pada, vlaga 50-odstotna, veter 8 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje C. OKLICI: Gaetano Peluso in Lidia Lo Bu-glio, Tiziano Stocca in Elisabetta Tassini, Ardian Bibaja in Oleksandra Usty-menko, Geraldo Zannino in Tiziana Bonicardi, Andrea Rossi Querin in Valeria Aquilino, Marco Frassino in Gaia Forneron, Vittorio Arcuri in Ana Rogic, Ray Petronio in Brenda Spazia-ni, Marco Busechian in Tanja Tonzar, Aldo Arena in Alessandra Mangarelli, Lucio Ziani in Chiara Gatto, Antonio Pugliese in Maurizia Mosca, Gabriele Campana in Maria Angela Lanzellotti. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisci-plinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. S Izleti LETNIKI 1950 IN 1951 iz občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa sporočamo, da bo odhod avtobusa v soboto, 27. junija, ob 7.30 iz Boljunca (gledališče Prešeren) in ob 8.00 s Fernetičev (meja). Priporočamo telovadne copate in točnost. S KRU.TOM NA EXPO - Nadaljuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstr., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. [12 Lekarne Nedelja, 21. junija 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 6, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 6, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. Od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304, Ul. Alpi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na otvoritev likovne razstave Morje, f# • v • v Krn in rože umetnika Miroslava - Mirka Doušaka v ponedeljek, 22. junija ob 20.00 v Slomškovem domu v Križu Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 21. junija. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. M Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. PRI STRŠINOVIH na Colu je odprta osmica, tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. LUTERANSKA CERKEV - Drevi ob 20.45 Zborovski poklon Merkuju in Sofianopulu 8 Nedelja, 21. junija 2015 TRST / Jasmina in Malcom sta mamica in očka postala in malo Adriano bosta ljubeče pestovala. Z novo družinico se veselimo in vso srečo želimo. Presrečni nono Saško Račko, nonoti iz Selle Nevee, tete, strici in pranona Čestitke U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Jurassic World«. ARISTON - 16.30 »E' arrivata mia fi-glia«; 18.45, 21.00 »Diamante nero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Il fascino indiscreto dell'amore«; 18.00 »Pa-rigi a tutti i costi«; 20.00 »Across the river«. FELLINI - 16.00, 17.30 »Albert e il diamante magico«; 19.15 »Le regole del caos«; 21.30 »Youth - La giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Teneramente folle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Vulcano - Ixcanul«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La regola del gioco«; 18.10, 21.40 »Sei vie per Santiago«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 16.00, 18.30, 21.00 »Jurski svet«; 15.00, 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 20.10 »Pobesneli Max«; 18.25, 20.45 »Prava nota 2«; 20.50 »Prelomnica Svetega Andreja«; 14.30, 16.25 »Spuži na suhem 3D«; 15.50, 18.15, 20.40 »Vohunka«; 14.20, 16.30, 18.40 »Vrvež v moji glavi«; 13.30, 15.40, 17.45 »Vrvež v moji glavi 3D«; 14.00 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.30 »Vrvež v moji glavi 3D«; 20.30 »Jurski svet 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »The imitation game«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.10, 20.10, 22.00 »Fuga in tacchi a spillo«; 19.50,22.00 »Jurassic World«; Dvorana 2:16.30,18.40,21.20 »Torno indie-tro e cambio vita; 17.00, 19.15, 21.30 »Jurassic World 3D«; Dvorana 3:16.30, 18.00, 20.05, 22.45 »Unfriended«; 18.00 »La risposta é nelle stelle«; Dvorana 4: 16.30, 19.45, 22.00 »Fury«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 19.10, 21.00, 21.50 »Jurassic World«; 15.30, 18.00, 20.40 »Jurassic World 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tor-no indietro e cambio vita«; 15.30, 17.20,19.10 »Albert e il diamante magico«; 17.00, 19.30, 22.00 »La regola del gioco«; 16.25,19.05,21.45 »Fury«; 15.50,21.10 »Tomorrowland - II mondo di domani«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »Jurassic World«; Dvorana 2: 15.45, 17.30, 20.10, 22.10 »Torno indietro e cambio vita«; Dvorana 3: 15.45, 18.00, 20.45 »Jurassic World 3D«; Dvorana 4: 15.40, 17.30 »Albert e il diamante magico«; 20.30 »Fury«; Dvorana 5: 16.00, 18.10, 20.20, 22.15 »Unfriended«. Štorklja je nenapovedano v Mačkolje prišla in v veselje mamice Jasmine in očka Malcoma malo ADRIANO v naročje dala. Novi dru-žinici želijo vse najboljše Nadja, Giorgio, Sandra, Mitja in Maruška. Na Kmščak je prišla novica vesela, da k Fleku nepričakovano je štorklja priletela. Mala ADRIANA bo poskrbela, da Mimi in Malcom dolgčasa ne bosta imela. Radostne dni in mirne noči iz Lonjerja, Doline in Mačkolj voščimo mi vsi. V Mačkoljah imamo ADRIANO! Čestitke mamici Jasmini in očetu Malcomu poklanjajo vsi pri SKD Primorsko! Naš ERIK PURIČ je z odliko opravil zaključni izpit iz diatonične harmonike. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bi ga srečni valček in vesela polka spremljala v življenju. Profesorju Zoranu Lupincu se iskreno zahvaljujemo za njegov trud. Vsi domači. Naša draga ANI praznuje rojstni dan. Iskreno ji čestitamo, ji želimo vse najboljše in še mnogo takih obletnic. Vsi, ki jo imamo radi. Mali Leonardo pa pošilja dragi noni koš poljubčkov. Jutri bo dan, ko bo v Lazarskem kotu IGORJA obiskal Abraham! Da bi bil še vedno tak »mulon« mu želimo vsi Rjebc've. □ Obvestila FOTOVIDEO TRST 80 prireja srečanje z zvezdoslovcem Alešem Ferlugo, ki nam bo razložil kako/kaj/kje/zakaj se fotografira zvezde-luno. Srečanje v Bazovici pri fojbi (cesta SS14 Bazovica - Jezero) danes, 21. junija, od 21. ure dalje. Prinesite s sabo fotoaparat (reflex ali male), stativ in vse objektive. Pridite, tudi če nimate primerne opreme. V slučaju slabega vremena odpade. Info na www.trst80.com, tel. 329-4128363 (Marko). Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL vabi na šagro še danes, 21. junija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili ansambli Zvita Feltna, Alter Ego in Domači zvoki. Na Rovni se bo odvijala tekma Stari-Mladi ob 16. uri. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 41. šagro v Praprotu danes, 21. junija: turnir v skrlah za »18. Memorial Radovan Doljak«, tekma v košnji, nastop srbske folklorne skupine »Pontes - Mostovi« in ples s skupino Happy day. KMEČKA ZVEZA TRST obvešča svoje odbornike, da se bosta njen izvršni odbor in glavni svet sestala v ponedeljek, 22. junija, ob 19.30 oz. ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. KRU.T obvešča, da bodo od 22. junija dalje društveni prostori odprti s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SKD LIPA - Klekljarska sekcija Ribice obvešča starše otrok, ki so vpisani na klekljarski tečaj, da se kot domenjeno tečaj začenja v ponedeljek, 22. junija, ob 9.00 na sedežu društva. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na delavnico svetoivanskih venčkov. V torek, 23. junija, ob 21. uri prireja kres, ki bo »na Kalu« v Šempolaju. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija, namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, od 22. junija do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. SKD F. PREŠEREN vabi na svetoivan-ski kres na Jami v Boljuncu v torek, 23. junija. Kulturni program se bo pričel ob 20.30. Nastopali bodo MoPZ Fantje pod latnikom, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore v organizaciji dekliške Boljunec in prižig kresa. SKD ŠKAMPERLE IN ŠZ BOR vabita na Kresovanje na Stadionu 1. maja v torek, 23. junija: ob 21.00 plesni nastop učencev OŠ Zupančič in gojenk šole Daše Grgič, ob 21.30 prižig kresa ob harmoniki Dušana Kovača. SKLAD MITJA ČUK organizira v torek, 23. junija, zvečer tradicionalno kre-sovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 23. junija, pevska vaja ob 20.45. V nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v Dolini koncert posvečen 70-letnici osvoboditve. TS 80 vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 23. junija, ob 19.00 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Ul. S. Giorgio 1. V SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali svetoivanske venčke v torek, 23. junija, od 9. ure dalje. Kdor se srečanja udeleži naj prinese s sabo škarje primerne za cvetje in zelenje. ZCPZ - TRST, ŠSKD TIMAVA in župnija sv. Janeza Krstnika - Štivan vabijo na srečanje ob prazniku sv. Ivana. Pred novo cerkvijo v Štivanu bo v torek, 23. junija, ob 20. uri večer »V siju kresa pojo, pojo zvonovi«. Oblikovali ga bodo pevci, pritrkovalske skupine s Tržaškega ter vibrafonist Lorenzo Dari. Sledilo bo nagrajevanje najboljših sladic v fari ter kresovanje. BOLJUNSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje svojega farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika v sredo, 24. junija. Ob 20. uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar g. Anton Bedenčič s svojimi sobrati. Po maši sledi družabno srečanje s pokušnjo domačih dobrot. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na okroglo mizo v Prosvetni dom na Op-čine v četrtek, 25. junija, ob 20. uri na temo: Reforma javnih uprav in slovenska narodna skupnost v FJK. SKD V. VODNIK - DOLINA vabi na 4. Junijski večer v petek, 26. junija, ob 21.00 v cerkvici sv. Martina. Nastopa skupina harf Girotondo d'arpe s koncertom »Mirando al Sur«. SKP IN SIK vabita v petek, 26. in soboto, 27. junija, v Ljudski dom v Pod-lonjer na Rdeči praznik. AŠD VESNA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 27. junija, ob 18.30 v drugem sklicanju v dvorani Ljudskega doma v Križu. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (kot npr. pohištvo, žimnice, obešalni- Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst ŠSKD Timava in župnija sv. Janeza Krstnika - Štivan vabijo na srečanje ob prazniku sv. Ivana z naslovom V SIJU KRESA POJO, POJO ZVONOVI v torek, 23. junija, ob 20. uri pred novo cerkvijo v Štivanu. Oblikovali ga bodo pevci, pritrkovalske skupine s Tržaškega ter vibrafonist Lorenzo Dari. Sledilo bo nagrajevanje najboljših sladic v fari ter kresovanje. Sklad Mitja Čuk vabi na KRES sodelujeta Moški pevski zbor Tabor in Moški cerkveni pevski zbor "SvJernej" v torek, 23. junija 2015 ob 21.00 uri na openski Pikelc nasproti strelišča ki, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, uporabljena olja, pnevmatike, okenska stekla, idr.) v soboto, 27. junija, od 10. do 18. ure na sedežu civilne zaščite v Križu. KD FERRIZ OLIVARES in Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli 27. in 28. junija. Urnik: 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj in TD Porton iz Zazida vljudno vabita na tradicionalni Pohod na Lipnik. Zbor izletnikov v nedeljo, 28. junija, v Za-zidu ob 8.00 ob športni ploščadi. Odhod ob 8.30. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR sklicujeta občni zbor v ponedeljek, 29. junija, ob 20. uri v telovadnici v Rep-nu. Dnevni red: poročila, nagrajevanje najboljših športnikov, volitve novega odbora. JUTRANJA TELOVADBA - Zdrava hrbtenica in posturalna vadba pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadite-ljica Sandra sporoča, da bo telovadba v juliju potekala ob torkih z začetkom ob 8. uri v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljeni vsi zainteresirani. POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vi-gred, bo od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajnistvo@skdvi-gred.org ali tel. 380-3584580. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk: od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. Slovenska skupnost vabi na okroglo mizo v Prosvetni dom na Opčine v četrtek 25. junija ob 20. uri na temo: Reforma javnih uprav in slovenska narodna skupnost v F-jk KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 12 let, od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra. Info in vpis na tel. 340-6445370 (Karin Malalan), karinmalalan@gmail.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310. Loterija 20. junija 2015 Bari 10 14 50 45 79 Cagliari 74 86 80 35 16 Firence 13 10 43 90 14 Genova 86 60 61 14 52 Milan 8 16 68 84 81 Neapelj 54 35 21 1 87 Palermo 21 18 40 76 88 Rim 36 40 73 43 60 Turin 41 4 46 7 58 Benetke 12 74 31 46 85 Nazionale 73 10 40 22 19 Super Enalotto Št. 74 6 11 21 65 66 85 jolly 23 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 9 dobitnikov s 5 točkami 973 dobitnikov s 4 točkami 35.068 dobitnikov s 3 točkami Superstar 18.885.398,19 € --€ --€ 25.613,09 € 239,35 € 13,21 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 23.935,00 € 174 dobitnikov s 3 točkami 1.321,00 € 2.671 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.085 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.260 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 18 / TRST Nedelja, 21. junija 2015 9 SKD Vesna Kriški teden 2015 Flamenko pod zvezdami Danes ob 21. uri v Domu A. Sirka v Križu Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vabi na POHOD NA LIPNIK Zbor pohodnikov v nedeljo, 28.6.2015 v Zazidu ob 8. uri (športna ploščad). Odhod ob 8.30. Ob povratku krajša družabnost. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst in župnija sv. Jerneja ap. vabita na ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV ORGELSKEGA TEČAJA ki ga je vodil prof. Matej Lazar v petek, 26. t.m., ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah S pesmijo bo sodeloval tudi ŽePZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke 0 Prireditve BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU - SKD F. Prešeren in SKD Tabor, v sklopu svetoivanskih večerov, vabita danes, 21. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija Sergej Verč. KRIŠKI TEDEN 2015 v priredbi SKD Vesna: danes, 21. junija, Flamenko pod zvezdami. Prireditev bo v Domu A. Sirka ob 21. uri. V torek, 23. junija, »pri Procesji« kres s Kraškimi ovčarji. SDD JAKA ŠTOKA - osnovnošolska skupina vabi danes, 21. junija, ob 19. uri v Kulturni dom Prosek-Kontovel na premiero igre »Pepelkin čevelj« po motivih Olge Pavšič, režija Kim Fur-lan in Tina Renar. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa vabita na »Teden kriških zavetnikov«: ponedeljek, 22. junija, otvoritev likovne razstave »Morje, Križ in rože« umetnika Mirka Doušaka ob 20. uri v Slomškovem domu. Razstava je ne ogled od torka do sobote, od 15.30 do 17.30; torek, 23. junija, delavnica svetoivan-skih venčkov ob 16. uri v Slomškovem domu; nedelja, 28. junija, zunanja slovesnost sv. Petra in Pavla ob 10. uri v župnijski cerkvi. POGREBNO PODJETJE 07trenutku žahsti... ..M tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 20.30 bo pri komunski štirni v Bri-ščikih koncert harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4, dirigent Ful-vijo Jurinčič. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled razstave Radivoja Mosettija »Kraška oh-cet« v piceriji pred cerkvijo na Opčinah, Proseška ul. 35. FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu. RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU razstavlja svoje mandale Tanja Kralj. Urnik: od ponedeljka do petka 9-13, ponedeljek in sreda 15-17. Vabljeni k ogledu do 3. julija. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. sv. Frančiška 20, je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: ponedeljek - petek, 10.00-18.00. S Poslovni oglasi V VELIKI GALERIJI IVANA VARLA, v Kosovelovem domu v Sežani bo v torek, 23. junija, ob 20. uri odprtje razstave slik Adriana Velussija »Krog oko narava«. Ustvarjalca in njegovo delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi na koncert »Pozdrav poletju« v četrtek, 25. junija, ob 20. uri »n baladurje p'r Fulviote«. Nastopajo DVS Primorsko (zborovodja Aleksandra Pertot) in mladi glasbeniki. V primeru slabega vremena bo prireditev v Srenjski hiši. SKUPINA 35-55 vabi na dobrodelni večer za žrtve katastrofalnega potresa v Nepalu, ki bo v četrtek, 25. junija, ob 20.30 na dvorišču društvenega bara n' G'rici: otvoritev fotografske razstave in potopisno predavanje Sonje Gre-gori »Nepal - dežela visokih gora, templjev in prijaznih ljudi«. ZCPZ - TRST IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. vabita na zaključni nastop gojencev orgelskega tečaja, ki ga je vodil prof. Matej Lazar, v petek, 26. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. S pesmijo bo sodeloval tudi ZePZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi v soboto, 27. junija, ob 19.30 v društvene prostore na odprtje razstave kamnitih izdelkov. Umetnika Paola Hrovatina bo predstavila prof. Jasna Merku; ob PRODAJAM GOSTINSKO OPREMO: plinsko peč za pizze, marmorni pult z vitrino, vse malo rabljeno. Tel. 040-226285 PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 H Mali oglasi IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 388-4740355. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM toyoto verso 2.2, letnik 2006, v dobrem stanju in redno servisirano. Tel. 348-3860072. PRODAMO zazidljivo zemljišče v Bazovici, 2.574 kv.m. Tel. št. 3473623953. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ZAHVALA Giovanni Paoletti (Gianni) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Gabrovec, 21. junija 2015 Pogebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Jože Škerk Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin našega dragega in ga pospremili na zadnji poti. Svojci Trnovca, 21. junija 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina In zakaj takrat zvezde zagore kot velike, sladke rože nad menoj.... O. Župančič Dr. Živko Lupinc Olga, Neva, Lara in brat Zdravko z družinami Slovo z žaro bo 26. junija, od 11.00 do 12.30, v kapelici na openskem pokopališču. Poljubček in hvala ti, nono! Martina, Daniel, Luna in Asia Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! Opčine, 21. junija 2015 Pogrebno podjetje Sv. Ana - Opčine Dragi Živko! Ostal nam boš v lepem spominu. Družini iskreno sožalje. Danilo Lupinc z družino Dragemu prijatelju v slovo: Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Alenka in Mirko Ob boleči izgubi dragega Živka izrekava gospe Olgi, Lari in Nevi iskreno sožalje. Jasmin in Maksi Ob izgubi dragega Živka žalujemo z Olgo, Zdravkom, Nevo in Laro z družinami Neva in Etko z Vanjo, Laro, Matijo in Tjašo Žalovanju se pridružujejo Vida, Marko, Rado z Andrejko Dragi Živko, ostal nam boš vedno v lepem spominu. Iskreno sožalje Olgi, Nevi in Lari Saška, Martina in Maja Globoko presunjeni izrekamo Živku zadnji pozdrav, Olgi, Nevi, Lari in ostalemu sorodstvu iskreno sožalje. Silva, Livio, Vida in Kristina Pridružujemo se boleči izgubi dragega Živkota. Nataša, Oskar, Helena in Christian NEVI Ogromen objem ob nenadomestljivi izgubi. Celi družini iskreno sožalje Irina, Enrico, Davorin, Katja, Andrej, Roberta, David, Valentina V tem težkem trenutku žalujemo z vami. Zdenka z družino Ob boleči izgubi dragega očeta Živka izrekamo hčerki Nevi iskreno sožalje. Anna, Mara in Franco Dragemu Živku zadnji pozdrav, njegovim dragim pa iskreno sožalje. Lojzka Bratuž, Vera in Janko Ban Ob preranem odhodu prijatelja Živka izrekamo iskreno sožalje ženi Olgi, bratu, hčerkama in ostalim sorodnikom. Edvin, Nerina, Silvij, Slavica in Lenka Spominjamo se te vsi, sošolci in dolgoletni prijatelji Klavdij, Devan, Daria, Marjana, Silvano, Sergio, Pupo, Ivo, Rado, Giorgio, Zorko, Oskar in Edi Za dragim Živkom žalujejo družina Korošec Žalovanju svojcev in sorodnikov se ob slovesu pokojnega Živka Lupinca pridružujeta Družini Mesesnel - Valič Dragi Živko, bil si dober prijatelj in sosed. Pogrešali te bomo. Olgi, Nevi, Lari in sorodnikom naše iskreno sožalje Ljuba, Marino, Jadranka, Devan in Marica Draga Olga, v tem težkem trenutku smo ti vsi ob strani. Iskreno sožalje vsem svojcem. TPPZ Pinko Tomažič Ob hudi izgubi dragega moža smo ob strani Olgi in družini vsi na srednji šoli Srečka Kosovela Ob izgubi dragega očeta izrekamo Nevi in svojcem iskreno sožalje vsi pri AŠD Sloga Tabor in AŠZ Sloga Zapustil nas je kolega, prijatelj in odbornik Živko Lupinc. Njegovemu spominu se klanjamo vsi člani Slovenskega zdravniškega društva Trst-Gorica Ob boleči izgubi dragega moža in očeta izrekamo iskreno sožalje kolegici, profesorici Olgi ter hčerkama Nevi in Lari. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm t Zapustil nas je naš ljubljeni Žarko Sossi Od njega smo se poslovili 12. junija na Opčinah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam bili blizu. Žalujoči žena Wilma, sestra Nadja s Pinom, nečakinja Sara z Erikom in Joanom ter ostalo sorodstvo Opčine, 21. junija 2015 Pogrebno podjetje Lipa 1 0 Nedelja, 21. junija 2015 TRST THE COLOR RUN - Tokratno osrčje prireditve v starem pristanišču Poplava barv z 21.000 tekači Dež in sonce večkrat pričarata barvano mavrico med oblaki. Tako je bilo tudi včeraj v mestnem središču, kjer prave mavrice resnici na ljubo ni bilo na spregled, za pisano paleto barv pa je poskrbela 20.000 in več glava množica tekačev, ali bolje rečeno praznično razpoloženih udeležencev barvane manifestacije The Color Run. Središče letošnjega dogajanja je bilo staro pristanišče, ki je do starta in po prihodu prvih tekačev čedalje bolj spominjalo na »rave party« zunaj časa in prostora. DJ in plesalke so z glavnega odra segreli družine z otroki, najstnike in na splošno številne mlade, ki so slabo uro pred startom le dočakali sončne žarke. Z njimi in z vetrom pa je še bolj do izraza prišel lesketajoči prah. Ta je bolj spominjal na let kresničk pri belem dnevu. Dogajanje iz nekoliko odtujenega prizorišča izpred skladišča 26 se je po startu prvih skupin ob 17.30 pomaknilo proti nabrežju. Protagonist prvega starta je bil tržaški prvi mož Roberto Cosolini, ki se je preizkusil v vlogi vokalista in obenem napovedal, da bo predolgo zaprt prostor starega pristanišča spet prizorišče novih množičnih pobud. Po županovem vzvratnem štetju se je prvi val že napotil proti nabrežju, med tem se je starta veselil tudi odbornik Edi Kraus, ki je pogumno poziral pred fotografi v brezmadežni beli srajci. Prav tako bele majice tekačev so na prvi barvni točki najprej postale modre, prostovoljci Color Runa pa so ob ritmih glasbe oprašili skoraj neskončno množico še z vijoličasto in rdečo barvo. Rdeča točka je sicer stala na najbolj oddaljenem predelu petkilometrske proge, in sicer pred Na progi je vladala evforija, udeleženci so se veselo »valjali« v prašnih barvah; nekateri so v vsem tem kaosu tudi našli čas za prebiranje Primorskega dnevnika ... fotodamj@n nekdanjo ribarnico. Vrnitev proti staremu pristanišču je ob rumeno-oranžnem prašnem oblaku vsebovala še letošnjo novost: oblak lesketajočega prahu, ki je tekače še dodatno praznično pomazal. Med samim tekom je bilo tudi dokaj živahno. Dokaj opazne so bile predvsem organizirane skupine, med temi je izstopala falanga, opremljena z belimi ščiti, ob tej še tekači s številnimi fluorescentnimi dodatki z lasuljami vred. Udeleženci so se z veseljem nastavil tudi našemu fotografu, v rokah pa je marsikdo držal podaljšek akcijske kamere. Fotografije s proge so takoj preplavile socialna omrežja, nekateri pa so ciljno črto prečkali še preden bi startala polovica udeležencev, ki je še vedno plesala ob ritmih novih in zimzelenih glasbenih hitov. Color Run je stekel skoraj brezhibno. Mogoče so nekateri predolgo čakali na startu, saj so prireditelji zadnje udeležence spustili na progo dobri dve uri po prvem valu. V prometu pa je največ težav povzročil zaprti izhod iz parkirišča pri četrtem pomolu. V njem je ostalo zaprtih tudi veliko avtomobilov s tujo registrsko tablico. Tako na četrtkovi tiskovni konferenci kot pred samim začetkom tekaške prireditve ni bilo nobenega posebnega opozorila (niti opozorilne table pred vhodom v parkirišče ni bilo, op. av.) o popolnem zaprtju izhoda, kar je terjalo veliko negodovanje razjarjenih avto-mobilistov. Kljub manjšim pripetljajem je Color Run v organizaciji Rcs Sport, Občine Trst in odbora Bavisele tokrat številčno presegel pričakovanja, predvsem če končni podatek 21.000 tisočih udeležencev primerjamo z udeleženci Color Runa v večjih mestih, kot sta Turin (25.000) ali Firence (20.000). Barvanemu vrvežu pa ni bilo konec niti, ko je še zadnji tekač prišel na cilj, saj se je pod osrednjim odrom praznik nadaljeval v pokih barvanih oblakov do zatona najdaljšega in najbolj barvanega dne v letu. Andrej Marušič VELIKI TRG - Zamisel za izdelek, ki se bo vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, je dalo tržaško združenje Picknitartcafe' Največja kvačkana odeja na svetu . i ■., - . tak ____■ * K vi "u- "■■■- 3 ¿.I- « MJl' " " r - ; H|r II nI! • ■.....„-'f;;;* — VhiSÜ-" FkV i T5fc ki._ Na Velikem trgu so izdelali največjo kvačkano odejo na svetu fotodamj@n Trst ima nov rekord. Na Velikem trgu so namreč izdelali največjo kvačkano odejo na svetu, rekord pa so neformalno dosegli že pozno dopoldne. Točno velikost so popoldne uradno ugotovili strokovnjaki s tržaške univerze, podatek pa morajo še posredovati pristojnim osebam, ki bodo vpisale odejo v Guinnesovo knjigo rekordov. Odeja je bila vsekakor velika približno 2000 kvadratnih metrov, so povedali predstavniki tržaškega združenja Picknitartcafe, ki so torej krepko presegli dosedanji rekord 1020,13 kvadratnih metrov. Pri izdelavi so sodelovali številna združenja in kvačkarice iz celotne tržaške pokrajine, iz domala vseh italijanskih dežel in tudi iz tujine, od Združenih držav Amerike do Avstrije, Švice, Francije in slovenskega Maribora. Vabilu tržaškega združenja so se odzvali tudi učenci in učenke osnovne šole Alojza Gradnika na Colu, ki so izdelali dva kvadrata v velikosti 50x50 centimetrov. Odeja, za katero je dala zamisel (in nato izvedla projekt) Tržačanka Luisa De Santi, je nazadnje pokrila polovico Velikega trga, privabila pa je številne radovedneže. Na Velikem trgu je bila ves dan množica radovednežev, ki so si ogledovali kvačkarice na delu, nekaj parov no-voporočencev pa se je postavilo pred fo- tografski aparat kar sredi odeje. Kva-čkarice so začele sestavljati odejo že zgodaj dopoldne, ko so začele šivati razne kose. S šivanjem so zaključile pozno dopoldne, pri tem pa jih niso zmotile niti občasne kaplje iz nekaterih oblakov. Sicer je bil projekt v dobrodelne namene. Odejo so zvečer razstavili, razne odejice pa so bile na voljo občanom, ki so lahko posredovali prostovoljne prispevke. Celoten izkupiček bo namenjen tržaškemu združenju za boj proti mul-tipli sklerozi AISM. Podatke o odeji bodo prireditelji posredovali na sedež Guinnessove knjige v Londonu, ki mora potrditi rekord. Z vpisom odeje v Guinnessovo knjigo rekordov so želeli prispevati k temu, da bi kvačkanje in tradicija ostala ohranjena v našem okolju, obenem pa ponuditi izziv drugim, da skušajo ta rekord podreti. / KULTURA Nedelja, 21. junija 2015 1 1 pogovor - Mateja Clarici o letošnjem že 11. mavhinjskem festivalu Na dveh odrih 21 skupin in kar 230 nastopajočih Festival zamejskih dramskih skupin bo na sporedu od 24. junija do 5. julija Za člane športno kulturnega društva Ce-rovlje Mavhinje in njihove sodelavce je vrednotenje dramskih uprizoritev zamejskih amaterskih skupin pravo poslanstvo, kateremu se posvečajo vdano in brezpogojno, saj v zahtevno organizacijo in realizacijo festivala vlagajo svoj prosti čas in večkrat tudi dneve dopusta, da bi vse potekalo v največje zadovoljstvo ustvarjalcev in publike. Vsak večer bo od 20 do 25prostovoljcev skrbelo za potek festivalskega programa in med temi bo tudi odbornica Mateja Clarici, s katero smo se pogovorili o vsebinah letošnjega enajstega mav-hinjskega festivala. Festival v Mavhinjah nam s svojimi udeleženci in njihovimi programskimi izbirami ponuja vpogled v trenutno stanje amaterske dramske dejavnosti v našem prostoru. Kakšen je torej letošnji »portret« zamejske scene? Tudi letos je bil odziv kar dober, zato lahko z veseljem sklepamo, da je dramska dejavnost v zamejstvu še vedno zelo živa. Nastopilo bo namreč 21 skupin, od katerih 9 odraslih, 10 otroških in 2 mladinski. Imeli pa bomo tudi eno gostovanje. Na obeh mavhinjskih odrih se bo v skoraj dveh tednih zvrstilo 230 nastopajočih! Igre so kot vedno raznolike: pri otroških izstopajo seveda pravljice oz. njihove priredbe, od klasične Pepelke do novejšega Zaledenelega kraljestva (Frozen). Tudi letos ne bodo manjkale lutke. Mladinske in odrasle skupine pa nam bodo predstavile aktualne teme, tako zamejskega prostora kot širše. Poskušali pa bomo tudi razvozlati dve kriminalki ... Ob ohranitvi vpeljane tradicije, je trenutek prevetritve, ki ga prinašajo priložnostne novosti, zelo dobrodošel. Kaj bo ostalo nespremenjeno, katera pa bodo morebitna presenečenja? V vseh teh letih smo izoblikovali formulo, ki se je izkazala za uspešno. Pravilnik je zato ostal nespremenjen, nagrade prav tako, na razpolago bosta kot vedno dva odra. Glavni elementi ostajajo v bistvu nedotaknjeni. Festival bo imel dvodnevni premor in sicer 29. in 30. junija. Presenečenje oz. novost pa bo zaključni večer, o katerem ne bom veliko razkrila. Lahko povem, da se bo v teku festivala dogajal tudi skupni projekt, ki bo združeval nastopajoče različnih skupin, ki bodo prvič nastopali skupaj. Projekt smo zaupali Maji Lapornik. Kdo so člani žirije in katere nagrade bodo podelili? Člani žirije so Samanta Kobal, Nerina Švab in Igor Tuta. Podelili bodo nagrade za 1., 2. in 3. mesto za vsako posamezno kategorijo. Imeli pa bodo tudi možnost, da podelijo posebne nagrade za odlične dosežke. Seveda pa bo tudi letos publika imela možnost ocenjevati predstave in določiti zmagovalca nagrade občinstva. Ob programu na odru smo si vsako leto ogledali razstavo in listali po festivalski brošuri. Komu ste tokrat zaupali »okvir« in spremno gradivo festivala? Za razstavo smo se odločili, da nadaljujemo sodelovanje z Vzgojno zaposlitvenim središčem občine Devin Nabrežina (CEO VZS), ki se je začelo na prejšnjem festivalu. Takrat so izdelali plakete, ki smo jih podarili vsem skupinam. Letos pa bodo s svojimi umetninami, tako slikami kot predmeti, okrasili prostor v bivši osnovni šoli v Mav-hinjah. Nekaj več podatkov pa boste lahko prebrali v brošuri, za katero sem tudi letos poskrbela sama. Ker gre za velik zalogaj, so mi pri pregledovanju programa in imen nastopajočih pomagali tudi drugi. Urejevanje brošure zahteva kar veliko časa in natančnosti. Res pa je, da je brošura pomemben dokument, ki se ohrani in nam omogoča pogled v zgodovino našega festivala. V njej so zapisani vsebine posameznih iger, celoten program, urniki, podatki o razstavi in zaključnem večeru in še marsikaj zanimivega. Ze tretjič pa tiskamo tudi letake, ki imajo na hrbtni strani razpored predstav in so zelo priročni. Katere spremembe opažate kot organizatorji? Festival se je v letih spreminjal, ni pa nikoli imel namena spreminjati načina delovanja in gledališče verdi - Nov intendant Stefano Pace razkril repertoar 2015/2016 Sezona, polna novosti organizacije. Naš namen je bil in je še danes nuditi večjim in manjšim skupinam možnost, da nastopijo v javnosti in pokažejo na odru sadove svojega gledališkega prizadevanja. Od vsega začetka pa je bila prisotna tudi želja, da bi skupine na podlagi svojih izkušenj in tudi ob primerjavi z ostalimi nastopajočimi skušale izboljšati svoje nastope in prikazati vedno kakovostnejše uprizoritve. Pred leti smo z uvedbo posebne nagrade dosegli pri nekaterih večjo pozornost za pravilno izražanje. Nastopajoče smo tudi vabili, naj prijavijo krstne izvedbe. Potem je bilo treba deliti nastope na otroške, mladinske in odrasle skupine, ker je bilo sicer nemogoče primerjati in pravilno ocenjevati zelo različne dosežke. Vsekakor pa je treba povedati, da smo vedno odvisni od sprotnega delovanja posameznih skupin: nekatere so prenehale z delovanjem, mladi pa nas večkrat presenetijo s svojim resnim pristopom. Iz finančnega vidika smo vedno imeli težave. Z raznimi prispevki manjšinskih ustanov, krajevnih uprav in Slovenije ter s ponudbo v kioskih smo do zdaj uspeli pokriti vse stroške. Finančno stanje je letos neznanka, ker razpis za deželne prispevke ni bil še objavljen. Kljub temu smo se vseeno odločili izpeljati festival in pri tem smo skušali racionalizirati stroške, a tudi ohraniti kvaliteto. Največji strošek je šotor, vendar brez tega ne gre. Tudi pri sami organizaciji in birokratskih zadevah postajajo stvari vse bolj zapletene. Glede sodelovanja članov in pomoči pri organizaciji je treba povedati, da se je v zadnjih letih odbor nekoliko pomladil. V veliko pomoč pa so nam vsi vaščani, ki že toliko let vztrajno delajo in pomagajo. Brez njih bi seveda težko karkoli izpeljali. Katero je vaše voščilo, sebi in sodelujočim skupinam, pred začetkom te nove gledališke pustolovščine? Vsem igralcem in igralkam želim, da bi ob nastopanju uživali in se zabavali, saj verjamem, da so vsi zelo dobro pripravljeni. Za njimi je gotovo kar nekaj mesecev vztrajnega dela. Ob tem pa bi pohvalila delo vseh tistih, ki niso na odru, torej režiserji, mentorji, odrski ustvarjalci in delavci, tehnika ipd. Festivalu pa želim veliko sreče in da bi vse steklo tako kot mora. Vsem skupaj pa pfuj, pfuj, pfuj ... Rossana Paliaga 11. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN RAZPORED PREDSTAV NA FESTIVALU SREDA, 24. 6. 2015 20.30 ZAČETEK FESTIVALA - Pozdravi 21.00 Dramski odsek Prosvetnega društvaŠtandrež -MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV ČETRTEK, 25. 6. 2015 20.00 Gledališka delavnica Osnovne šole Virgil Šček Nabrežina - PRAVLJIČNA DEGUSTACIJA 20.45 Osnovnošolska skupina Jaka Štoka - PEPELKIN ČEVELJ 21.30 Slovenski oder - ČAROBNO OGLEDALO PETEK, 26. 6. 2015 20.15 Otroška dramska skupina Breg in baletna skupina Prešeren - NAŠA PRAVLJICA 21.00 ŠKD Cerovlje-Mavhinje - PEPELKA, PRINC & CO., ZGODBA PO NAŠE 21.45 Beneško gledališče - OSAN ZENSK SOBOTA, 27. 6. 2015 19.30 Otroška mlajša skupina »Lutkarji iz Devina« - KRAVA NA MESECU 19.45 Starejša skupina »Lutkarji iz Devina« - MIŠJE POTI 20.30 Srednješolska dramska skupina Škamperle, Grbec, Bar- kovlje - ZALEDENELO KRALJESTVO - FROZEN 21.30 MTKB - BOŽANSKA KOMEDIJOLA NEDELJA, 28. 6. 2015 19.30 Mali Telego - STARA HIŠKA, HRUŠKA, BUŠKA IN ZLATO PERO 20.15 Osnovnošolska dramska skupina Barkovlje, Škedenj, Sv. Ivan - ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI 21.30 Dramska družina SKPD F.B. Sedej - AULULARIA SREDA, 1. 7. 2015 21.15 Gledališka skupina KD Brce -ČEŠPE NA FIGI (gostovanje) ČETRTEK, 2. 7. 2015 20.45 Studio Art - LJUBEZENSKE IN ŠALJIVE SLIKE AL FRESCO 22.00 Odrasla skupina Mosp-a - EENY, MEENY, MINY, MOE (za odrasle) PETEK, 3. 7. 2015 20.15 Srednješolska skupina Jaka Štoka -ŽIVLJENJE IMA SVETLO STRAN 21.00 Mladinska dramska skupina Tamara Petaros - VEČERJA S PRESENEČENJEM 21.45 Odrasla dramska skupina SKD Slovenec -AVIA CIRKUS SOBOTA, 4. 7. 2015 20.00 Repentabor - SVAKINJA DA TE KAP 21.30 Gledališka skupina zavoda Žiga Zois -ZGODILO SE JE V VILI OB MORJU NEDELJA, 5. 7. 2015 21.00 SLAVNOSTNI ZAKLJUČNI VEČER Z NAGRAJEVANJEM Privoščimo si globoko lep svet: novo geslo, nova grafična oblika, nov način predstavitve so bili lepo presenečenje na tiskovni konferenci, s katero je vodstvo opernega gledališča Verdi razkrilo operno, baletno in simfonično sezono. Novi intendant Stefano Pace ni skrival zadovoljstva ob odzivu občinstva, ki je napolnilo veliko dvorano, lože in galerije, ter se toplo zahvalil vsem gledališkim delavcem -orkestru, zboru, tehnikom in uradnikom -, ki so s svojo požrtvovalnostjo premostili zelo težko obdobje ter omogočili preživetje tako žlahtne in pomembne institucije. Z zahvalami ni varčeval niti tržaški župan Roberto Cosolini, ki je dejal, da ga ob pogledu na polno dvorano preveva ganjenost, saj je gledališče Verdi okras mesta, ki je zelo cenjen tudi v tujini. Župan se je zahvalil tudi bivšemu intendantu Claudiu Oraziju ter revizorju Paolu Marchesiju, nato pa občinstvo povabil na velik glasbeni praznik, ki bo utrdil prijateljske vezi med Trstom in Ljubljano. Na koncertu, ki bo na Velikem trgu v soboto, 27. junija, uvedel poletni Festival Ljubljana, bosta sodelovala ljubljanski in tržaški orkester, protagonist pa bo kitajski skladatelj (dobitnik grammyja in oskarja za filmsko glasbo) ter dirigent Tan Dun. Cosolini je nato predstavil Gianlui-gija Gelmettija, ki je v Trstu vedno bolj stalen gost in kateremu so podelili naslov častnega dirigenta. Gelmetti je izjavil, da se počuti srečnega in počaščenega, vesel pa je tudi sodelovanja s Pacejem, s katerim je že izpeljal več projektov v evropskih opernih gledališčih. Orkester je pod vodstvom zborovodje Paola Vera najprej zaigral 1. stavek Mozartove Eine kleine Nachtmusik, nato uverturo iz Čarobne piščali, Pace pa je pred predstavitvijo nove sezone dejal, da je bilo zelo težko v tako kratkem času (svojo funkcijo je prevzel pred slabimi tremi meseci, še vedno pa je zaposlen v londonskem gledališču Covent Garden) izdelati načrt, ki bi bil istočasno kvaliteten in uravnovešen. Upa, da bo lahko kmalu izoblikoval triletni načrt, saj je dolgoročno planiranje bolj smotrno, občinstvo pa je toplo pozval, naj s svojo prisotnostjo osmisli obstoj gledališča, ki bi sicer bilo le prazna in »breznamenska« stavba. Operno sezono bo odprl 30. oktobra Mozartov Don Giovanni, ki ga bo vodil Gelmetti, režiral pa Allex Aguilera; protagonist bo Nicola Ulivieri, peli bodo tudi Serena Gamberoni, Carlo Lepore, Rachele Stanisci in Luis Gomes. Od 27. novembra do 5. decembra bo na odru Massenetov Werther, ki ga bo dirigiral Christopher Franklin. Obe prvi operi bosta novi postavitvi, ker Pace želi ovred- notiti domače produkcijske sposobnosti, zato je režijo poveril Giuliu Ciabattiju, peli pa bodo Michael Spadaccini, Olesya Petrova, Ilya Silchukov ter Elena Galitskaya. Od 18. do 30. decembra bo na vrsti Do-nizettijev Ljubezenski napoj (koproduk-cija s turinskim gledališčem Regio) z dirigentom Ryuchirom Sonodo in režiserjem Fabiom Sparviolijem, peli pa bodo Vanessa Goikotxea, Leonardo Ferrando, Filippo Polinelli in Domenico Balzani. Od 29. januarja do 6. februarja bo na odru Bellinijeva Norma (koprodukcija z Bo-logno in Barijem) s protagonistko Marino Rebeko; dirigent bo Fabrizio Maria Carminati, režiser Federico Tiezzi, scenograf Pier Paolo Bisleri, peli pa bodo tudi Sergio Escobar in Andrea Comelli. Od 4. do 12. marca bo po dolgi odsotnosti na ogled Verdijeva Luisa Miller (koproduk-cija z gledališčem Regio iz Parme); dirigiral bo Myron Michailidis, režiser, scenograf in kostumograf pa bo Denis Krief. Peli bodo Saioa Hernandez, Ole-sya Petrova, Luciano Ganci, Ilya Silchu-kov, In-Sung Sim ter Andrea Comelli. Od 8. do 16. aprila bo na vrsti Rossinijeva Ce-nerentola (koprodukcija z opero iz Aten), ki jo bo vodil George Petrou, režirala Ro-dula Gaitanou, peli pa bodo Maria Jose' Lo Monaco, Leonardo Ferrando, Fabio Previati in Lina Johnson. Delibesova Coppelia bo balet, ki ga bomo po dolgih letih spet videli s koreografijo Rolan-da Petita (oživel jo bo Luigi Bonino) in scenami ter kostumi Ezia Frigeria; od 22. do 27. aprila bo baletni ansambel gledališča San Carlo iz Neaplja oblikoval koproduk-cijo z rimskim opernim gledališčem. Puc-cinijeva La Boheme bo ponovno zaživela v produkciji, pri kateri sodelujejo gledališča iz Ravenne, Livorna, Lucce in Pise: dirigent bo Renato Balsadonna, režiser Marco Gandini, od 13. do 21. maja bodo peli Alexia Voulgaridou, Rame Lahaj, Marcello Rosiello in Marie Fajtova. Stefano Pace je zanikal možnost, da bi ponovno obudili mednarodni festival operete, saj bi projekt zahteval preveliko denarja, zato pa bo operno sezono sklenil Netopir - Die Fledermaus Johanna Straussa mlajšega, ki ga bo od 10. do 18. junija dirigiral Gelmetti. Pevska zasedba še ni določena, režiral bo Daniel Benoin, scenograf bo Jean-Pierre Laporte. Pred operno sezono bo pet koncertov, ki jih je Pace začrtal kot monografski poklon avstrijsko-nemškim mojstrom: 11. in 12. septembra Felixu Mendelssoh-nu-Bartholdyju (5. in 2. simfonija ter Lob- gesang), dirigiral bo Oleg Caetani, 18. in 19. septembra bo protagonist Beethoven z 2. simfonijo, 3. klavirskim koncertom (solist bo Michele Campanella) ter Fantazijo op.80 za klavir, zbor in orkester, dirigiral bo Ryusuke Numajiri, Gelmetti pa bo na vrsti 25. in 26. septembra s Haydnovim oratorijem Die Schöpfung. 2. in 3. oktobra bo sarajevska dirigentka Samra Gulamo-vic oblikovala poklon Antonu Bruckner-ju s 5. simfonijo, Gelmetti pa bo 8. in 9. oktobra sklenil kratko sezono z vrhunskima Mozartovima simfonijama št. 40 in 41. Abonmaji za simfonično in operno sezono bodo na voljo že od 23. junija, posebne ugodnosti in popusti so namenili mladim; Pace si želi čim večji priliv novega občinstva in je dejal, da je zelo vesel nad uspehom koncertov-lekcij, ki so v gledališče privabili preko 2000 šolarjev. Napovedal je tudi gostovanja, gotovo v Vidmu, pa tudi drugod, naposled pa sta orkester in zbor zaokrožila predstavitev z izvedbo Beethovnove Meeresstille und glückliche Fahrt op.112. Katja Kralj 12 Nedelja, 21. junija 2015 LSfi OBLETNICA Zlata časovnica goriških 0 skavtov in skavtinj Šestdeseta 1963 - nastanek prve dekliške skavtske skupine v Gorici na Placuti v prostorih Marijine družbe. Poskus se ni obnesel: skupina je razpadla po nekaj mesecih. Skupinica prvih goriških skavtinj je obljubila na tržaškem jurjevanju v Šempolaju leta 1964 1964 - 7. junija se je skupina 12 fantov pod vodstvom starešine msgr. Kazimirja Humarja zbrala na prvem skavtskem sestanku. V naslednjih tednih se je kot starešina pridružil tudi prof. Martin Kranner. Delovanje skavtske organizacije v Gorici je od tedaj nepretrgano. Obljube prve skupine goriških skavtov na Proseku, 25. aprila 1965: od leve msgr. Kazimir Humar, Jožko Kogoj, Marko Brajnik, Ivan Sussi, prof. Ivan Theuerscuh, Bruno Tomsič, prof. Martin Kranner, Bernard Špacapan, Peter Špacapan,župnik Marjan Komjanc; klečijo Niko Klanjšček, Marjan Krannner, Renzo Češčut, Mirko Špacapan, Marko Kranner, Tomek Vetrih 1965 - V Gorici nastaneta voda orlov in kraguljev, v Štandrežu pa vod panterjev, v naslednjih letih se pojavijo vodi še v Doberdobu, Sovod-njah, Gabrjah, Rupi in na Peči, v Jamljah, Števerjanu, Štmavru in na Ple-šivem Prvi samostojni tabor goriških skavtov je bil v Tinjem logu. 1965 - 25. aprila obljubi na jurjevanju tržaških skavtov prva skupina goriških skavtov. 1966 - Skavti dobijo svoje prostore v Katoliškem domu v Gorici. 1966 - jeseni je bila ustanovljena veja volčičev in veveric (otroci od 8. do 10. leta starosti). 1966-1967: Slovenski goriški skavti (SGS) so »posvojili« revijo Planika, ki jo je dotlej izdajala Marijina kongregacija za fante. O skavtskih dejavnostih je Planika redno poročala od julija 1964. 1967 - ponovno je oživela tudi dekliška skavtska skupina na Goriškem, najprej v Števerjanu. Skupina goriških skavtov na taboru v Logu pod Mangartom leta 1969. Z njimi takratni goriški nadškof Pietro Cocolin Sedemdeseta 1970 - prve samostojne obljube goriških skavtinj med borovci v Števerjanu. Dekliške skavtske skupine so nastale tudi v Rupi in na Peči. Za tem so se skavtinje začele zbirati še v Gorici, Štan-drežu in Doberdobu. 1972 - organiziran je bil prvi potovalni tabor v Terski dolini in Baški grapi. 1973 - izdana je bila nova skavtska pesmarica 1976 - ustanovitev enotne Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO), v katero so Alenka Terčič in MarizaPerat, gonilni sili se skupaj s tržaško skavtsko or- pri ponovnem zagonu dekliškega ganizacijo vključili goriški skav- skavtizma na Goriškem v začetku ti in skavtinje sedemdestih / 50 let skavtizma na Ustanovitelj svetovnega skavtizma Lord Robert Stephenson Smith Baden-Powell je med drugim zapisal znameniti rek »Glej daleč. In ko misliš, da gledaš daleč, glej še dlje.« Nedvomno je teh petdeset let hitro minilo, zgodile so se tako silovite družbene spremembe, da tudi skavti niso pred njimi imuni. Hvala Bogu pa imava občutek, da se je v večini članov ohranil pravi skavtski duh, ki je ostal nespremenjen, kljub popolni različnosti družbenega tkiva. Danes je biti skavt težje, kot je bilo pred desetimi leti, in prepričana sva, da bo čez deset let to še toliko bolj. Zato je zaznavna velika potreba po ljudeh, ki bi skavtski idealizem zmogli živeti v vsakdanjem življenju, kjer bi jim skavtizem ne bil le skupek pravil ali poseben od- nos človeka do narave, temveč predvsem način življenja, zvestoba izbiram, svoboda do vzgoje k odločitvam. Praznovanje te pomembne obletnice je bilo torej možnost, da skavtizem v Gorici preveri svoje stanje in začrta pot za nadaljnje delovanje. To je storil z zahvalno mašo decembra 2014, z okroglo mizo o slovenskem skavtizmu na Goriškem maja 2015 in z zaključnim praznovanjem v začetku junija. V vseh treh trenutkih je bila, poleg lepih spominov in hvaležnosti, močno poudarjena želja, da goriški skavtizem ponovno združi moči vseh generacij. To je seveda tudi najina želja. Alenka DiBattista - Nasmejana puma David Bandelj - Iznajdljivi gams, načelnica in načelnik SZSO - GO Skupinska fotografija na jamboreeju v Pinedu 1976 1976 - prvi slovenski zamejski jamboree (skupni tabor goriških, tržaških in koroških skavtov) v Pinedu 1977 - združitev fantovskega in dekliškega dela v enotno organizacijo SGS; v Doberdobu se je ustanovila 3. četa. 1978 - prvi skupni tabor fantov in deklet v Idrijski Beli 1979 - drugi slovenski zamejski jamboree v Logu pod Mangartom Panoramska slika zbora na jamboreeju v Logu pod Mangartom 1979 Osemdeseta 1980 in kasneje - razmah organizacije z izrazitim povečanjem števila članov. Ustanavljati so se začenjala krdela volčičev in veveric (osnovnošolci med 8. in 10. letom starosti) 1981-82 - višek števila udeležencev na taboru. Prisotnih je bilo 150 izvidnikov in vodnic (IV- starostna veja med 11. in 16. letom starosti). 1984 - 4. sloveski zamejski jamboree v Globasnici 1985 - Slovenskim goriškim skavtom se je na taboru v Podgozdu pri Žužemberku pridružil Peter Lovšin iz Lju- Tabor v Logu pod Mangartom 1982, dvigovanje jambora K A Jlflfc EIB HK ii