Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. r= The f*rst Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. ; September tl, 1903, a* tk« Po* Ode* at Mow York, H. Y„ nd« th« Act if •f Mink •, &I79. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 175. — ŠTEV. 175. NEW YORK, FRIDAY, JULY 27, 1906. — V PETEK, 27. MALEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XTV. Proti osemurnem delu. Dvomljiva točka. NOVI OSEMUP-NI ZAKON IN NJEGOV VPLIV NA VLADI-NE POGODBENIKE. Zakon bode treba v nekterih točkah preinačiti. REFORME. Washing>n, 27. julija. Brigadni general Crozier je ravnokar izdelal odredbe, kterih mogoče iz- vajati zak< m, kteri določa, tla se pri vs*-h vla.iinih pogodbenih delih uvede osemumo dnevno delo. Ako se te odredbe primerja s prvotnimi vladinimi odrt-<.':>air.i. je na prvi jx«gled razvidno. da se glede jedne točke razlikujejo <*1 g&m»ralovih. Naj preje je vojni tajnik določil, da je dol/.nost častnikov preprečiti kršitve osmurne^a Kakona, kajti jiogodbeniki, ki delajo za vlado, si i.p. delavce, da delajo 1» več nego ]*> < »sem ur na dan. -o-- HUD MAYOR. Tom Johnson v Clevelandu, Ohio, ukazal je odstrajiiti tiro ve neke ulične železnice. Cleveland, Ohio, 36. julija. Y služim bF^rest City Traction ("ompanv pričeli >o včeraj odstranjevati tirove Cleveland Electric Railway Company na Pulton Street, in sicer v policijskem varstvu. Prva družba vozi >e-li-.e .'i cente (kamor kilo .lrur.bo mayor Johns«.n na-nlpira. Tako je tudi dobila '.a pr« met na inn ■ nova nej uli-i ie inavor ukazal Cleveland ('ompany, da mora svoje itnuiiti. Tega. jki dnižžba ni toriti. nakar je Forest City ; -ama pričela s tem delom, je tudi mayor v svojem avto-►ris- sivoval. I klavce so ču-caji in policijska reserva. se bode moral mayor radi red be zagovarjati pred sodila iti {»stopal je protizako- di prav T ra< relsi1 hote Kače in krave. Pitt-field. Mass., 2G. julija. Na paš-ikih Goodrieheve farme v Hinsdale i»javilo se je toliko kač, da pijo mle-> kravam kar i/, vimena. Farmerji okoliee bodo sedaj skušali s skupim i močmi nadležne kače ugonobiti, armer Tmichet je opazil, da njego-Ji 15 krav tekom zadnjih dni nima iti kapljice mleka. Radi tega je od-1 na stražo na pašnike in opazil, da unče no noeah krav do vimen Strup v kavi. Meridian. MLat, 26. julija. Tukaj-e sol išče e obsodilo Ano Noiano-in moža. da so včeraj gostom tu- rup. Gostje so ne-da vsi bodo okre- Vlak jo je povoziL Blizo Syracuse, N. Y., je vlaik De-"1 a ware. Lmiawanua & Western že-lc7,niee povozil 131etno Urno Oroftovo, k t era je na mestu obležala mrtva, i. - —i— — — — Denarje v staro domovino pošiljam«: ga $ 20.50 ............ 100 kron, ca $ 40.90 ............ 200 kron, ga $ 204.00 ............ 1000 kron, aa |1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Borna se nakazane vsote popolnoma izplačajo breg vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje e.kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje d« $26.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER, 10« Greenwich Street, New York. C104 8t.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Nesreča na železnici v Jersey City, N. J. LOKOMOTIVA SE JE SREDI MESTA PREVRNILA; TRIJE USLUŽBENCI NA MESTU USMRTENI. Novopoloženi relsi so odnehali in tako je vlak skočil iz tira. MALOMARNOST. V minolej noči je neka tovorna lokomotiva, ktera je vozila po nadulič-nem tiru Erie železnice na Monmouth in 11. ulici v Jersey City, N. J., padla na ulico in se zdrobila. Pri tem so bili strojevodja, kurilec in zavirač na mestu usmrteni. Nesreča se je pripetila blizo tunela, ki vodi skozi Bergen Hill. lokomotiva št. 1674, ktera je sksaeku>, N. J., da so njegovi člani pri jMtžaru Simpsonovega skladišča ukradli njenih autikvitet za $15,000. Med drugim so ukradli srebrno po-- nlo za čaj in neko japonsko pahalo. ktero je pa dobila nazaj cd vodje ga-silcev. Nadalje so ukradli tudi neko darilo jaj>onSkega cesarja, ktero je dal njenemu očetu. Radi tožbe vlada v llaekeusatiku veliko razburjenje, ker so sinovi najboljših rodbin člani irasi.ee v. Som ob obrežju New Jerseya. Philadelphia, Pa., 20. jul. V bližnjem Wildwoodu. N. J., so ljudje v strahu, ker se je v morju blizu obrežja pojavil som, kteri napada ljudi. Minoli petek je zopet izvršil tam napad. Imenovanega dne se je namreč kopal James Hunt iz Yinelanda v plitvej vodi. Kasneje je plaval v glo-bokejŠo vodo. Nakrat je bilo videti, njegovi nogi visoko v zraku in gledalci na kopnem so bili takoj mnenja, da se Ilunt bojuje v vodi. Končno so noge zginole in Hunta ni nihče več videl.Včeraj so našli nabregu njegovo levo roko, ktera je bila odgriznena. Zemlja se je pogreznila. Ob Long Lake v eountvju Fond du I^ac, Wis., se je pogreznilo 37 oral veliko zemljišče v jezero. Menelik in abesinski dogovor. Pariz. 26. jul. Neguš Menelik si je pridržal nekaj dni premisleka, predno odogvori na določbe anglo-franeo-ita-lijanskega dogovora glede Abesinije. ŽIVLJENJE ZA DOLŽNOST. Z ozirom na žrtvovanje življenja za dolžnosti prevladujejo različna mnenja. Vojak v Evropi, kterega prisilijo, da gre v vojno, da ga ubijejo, je neprostovoljen mueenik, med tem ko je prostovoljec, kteri išče nevarnosti in v P bi smrt, neumen mučenik. Tudi med nami je mnogo takih prostovoljcev. Znano nam je, da nas naše življenje vodi po najkrajših potih do groba in da se nas zamore prav lahko uvrstiti med samomorilce. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je naša dolžnost podaljšati življenje in da se to doseže le s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. To sredstvo prepreči tudi nesmiselno razdejanje našega prebavalnega sistema: ono vedno o-zdravi želodec, tako, da je dovolj krepak za sprejem in prebavo vsakovrstne hrane. Kadar koli se vaš tek ali telesna moč pomanjša, rabite Triner-jevo ameriško grenko vino in bodite uverjeni, da bodete zopet ozdraveli. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Malomarnost železnic. Motormani-novinci. NEIZKUŠENI MOTORMAN JE NA 3. AVE. V NEW. YORKU POVOZIL NEKO ŽENSKO. Ko so jo prenesli v bolnico, je kmalu potem umrla. MALOMARNOST. Na iztočnej 113. ulici v New Yorku je voz ulične železnice včeraj popoldne povozil GO let staro ženo Mary Lutzovo, ktera se je vračala domov iz cerkve. Lutzova je ešla počasi preko ceste, ko jfc z vso hitrostjo rivozil mo-torman Patrick Mullins, kteri se šele v tem poklicu uči. Voz je s tako silo zavozil v starko, da je 20 korakov daleč odletela. Krog prostora, na kterem se je pripetila nesreča, se je nabrala takoj velika množica ljudstva, ktera je hotela motormana linčati, toda policija je to preprečila. Razne novosti iz inozemstva. RAS ULAH PRETI; ON NEČE POSTAVITI SPOMENIKA NEKEMU UMORJENEMU FRANCOZU. Morski roparji napadli špansko jad-ranko. BRYAN PRI KRALJU EDWARDU. Raznoterosti. T anger, Maroko, 27. julija. Znani ropar Pas Plah je zapretil, da bode preprečil odkritje spomenika v Maroku umorjenemu Francozu Charbouie-ru. Delavce, kteri so gradili ^imenik. čuva neka francoska križanka. Madrid, 27. julija. Iz Melille v Maroku se poroča, da so pri tamoš-njem obrežju marokanski roparji napadli neko špansko jadranko. Sedaj • nI i d e na lice mesta neka španska križa rk a. London, 27. julija. Kralj Edward je včeraj sprejel v avdijenco večnega ameriškega demokratičnega (kandidata William Jennings Bryna. Avdi-jenca se je vršila v palači Buckingham. Peking, 2G. julija. Princ Tsai-Tche in njegovo spremstvo, kteri so potovali krog sveta, so se vrnili nazaj v Peking. Pri njihovem odhodu v septembru je nekdo vrgel na princa bombo. ktera je več gledalcev usmrtila. Oblasti so se bale, da se tak napad ne ponovi, radi česar so sedaj odredile vse potrebno za njegovo varstvo. Vojaštvo je stražilo železnico in pred osebnim vlakom je vozila sama lokomotiva. Paris, 26. julija. Predsednik Fal-lieres se je vrnil iz Rambouillet v Paris in je sprejel majorja Drevfusa v avdijenco. Dunaj, 26. julija. Pokojni pesnik Ferdinand Saar je ostavil vse svoje premoženje v svrho Schilierjeve ustanove. Praga, 26. julija. Tukaj zasledujejo polkovnika Hansmana Stettena od 73. pešpolka radi velike goljufije iu ponarejanja uradnih listin. Chamberv, Francija, 26. julija. Tukaj je včeraj razsajala izredna nevihta, ik-tera je razdejala cerkev v Les Chavannes, kakih 35 milj daleč od tukaj. V stolp je udarila strela. Zvonovi so se stopili. Več osob je bilo ranjenih in škoda je izdatna zlasti ob francosko-italijanskej meji. Železnični promet je ustavljen. Belgrad, 26. julija. Vlada je prišla na sled zaroti srbskih podčastnikov, ki je nameravala odreči poslušnost o-rim častnikom, ki skmpatizirajo z morilci kralja Aleksandra. V Nišu je že mnogo podčastnikov aretovanih. Posebno med artilerijo in ikavalerijo ni več tiste discipline, kot je bila prej V Belgrade Bo podčastniki imeli shod z dnevnim redom: Ali so Obrenoviči ali Karadjordjerviči več storili za svo-ibodo srbskega naroda. — VeČina se je odločila oa Obreooviče. Obešanje z zaprekami. Ovire linčarjev. ZAMORCA LEE V MARYLANDU SO OBESILI NA SMITH'S ISLANDU. Ker so pretili linčarji, da bodo sami izvršili obsodbo. POT V SMRT. Crisfield, Md., 27. jul. Na Smith's Islandu so včeraj obesili zamorca William Lee, kteri je bil pred tremi tedni radi napada na dve beli ženski obsojen v smrt. Obsodbo je izvršil šerif Brown v navzočnosti pomožnega šerifa in par prič na imenovanem o-toku. kamor niso mogli priti linčarji, kteri so zapretili, da bodo obsodbo sami izvršili. Leejev zločin je v eountvju Som-merset obudil tako senzacijo, da so morali zamorea prepeljati v baltimor-ske zapore. Ker so pa vedeli, da je druhal v imenovanem countju sklenila Leeja linčati in ker se je moralo glasom zakona obešanje izvršiti v imenovanem eountvju, je šerif Brown obsojenca in vešala nakrcal na neko jadranko in sklenil zamorca, ako bi ne bilo drugače mogoče, obesiti na la-diji. Rano zjutraj so se izkrcali na imenovanem otoku in izvršili smrtno obsodbo. Lee je pred smrtjo svoj zločin priznal. CITY HALL V SAN FRANCISCU. Poslopje so morali ostaviti, ker se bo podrlo. San Francisco, Cal., 27. julija. Tukajšnji City Hall, kteri je veljal sedem milijonov dolarjev in ki je bil ob potresu zelo poškodovan, morajo mestne oblasti ostaviti. ker je poslopje tako poškodovano, da se zamore vsaki čas i>odreti. Ni jeden del krasne stavbe ni več varen. Boj med bolniki. Ithaca, N. Y., 26. julija. V tukaj-šnjej bolnici za pohabljence so se včeraj bolniki prepirali, kedo med njimi je naj nesreč nejši. Pri tem je prišlo do pretepa. A. Spicer, kteri je hrom prišel v bolnico, se je takoj spri z drugim nesrečnikom, kteri je brez •nog. Ko sta se pričela pretepati, so to storili tudi drugi in mnogo je ranjenih. Dva bolnika sta zginola. Krvna o sveta v Kentuckyju. Brink ley. Kv., 26. julija. V gorovju ob Beaver Creeku nastal je boj .med člani rodbin Hali in Martin. — Hallovi so zbrani v hiši ranjenega vodje "Dick" Halla, dočim je Wyatt Martin z 50 oboroženimi možkimi skrit v gorovju. Sedaj je odšel šerif s svojim možtvom v gorovje, da bojevnike aretu(je. . Pričakovati je krvavvih bojev. Umoril svojega sina. Pittsfield, Mass., 26. julija. Tukaj so zaprli Emila Strubeja, očeta Jolin Stnibeja. kteri je bil 8. t. m. v Hama-toniku umorjen. Oče je obdolžen, da je umoril svojega sina, čegar truplo so našli skrito v gozdu. Indijski sadeži za knhinjo. Južne pomorske dežele so za našo prehrano v najnovejšem času zado-bile največji pomen, posebno odkar so se ustanovile izdelovaLnice živil Ceres v Ustju ob Labi. To podjetje kupuje v onih krajih osobito kokosove orehe, ki potem z ladij ami dohajajo po Labi doli. Sveži, na solncu posušeni orehi se v nalašč za to prirejenih pripravah nalahko iztiskajo. To fino prvo olje se še enkrat očisti in samo iz tega čistega izdelka brez kakoršnekoli primesi se izdeluje jedilna mast Ceres, tki jo po naših kuhinjah sedaj tako rabijo. Za mast Ceres se ne rabi nobeno importirano olje. V Rusiji vlada popolni mir. ENERGIČNI NASTOP RUSKE VLADE PROTI REVOLUCI-JONARJEM JE PREPREČIL NEMIRE. Ministerski predsednik Stolj pin ob-ljubuje reforme. VLADA IN POLJAKI. RtosinuDjen ženo, otroke ali pa ter pri}ateQe v Ameriko vzeti. piSi ta pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 199 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodei naj postreien. Fr. Sak nik vaeh iropitnih paro Petrograd, 27. jul. Ministerski predsednik Stoljpin se je izjavil o položaju sledeče: "Do državnega poloma v Rusiji ni sploh prišlo in ničesar se ni zgodilo, kar bi bilo z ustavnimi določbami v protislovju. Car je bil glasom ustavnih zakonov v to upravičen. Duma je bila umirajoča organizacija in za njo ni bilo druzega, nego razpust." 1500 vojakov in mornarjev posadke v Helsingforsu je priseglo, da bodo vedno stali na strani ljudstva. Policijski prefekt je zopet izdal proklamacijo na ljudstvo, s ktero naznanja, da bode vse ljudi, ktere se najde oborožene, sodilo vojno sodišče. Petrograd, 27. jul. Vse kaže na to. da bode vlada ugodila vsem zahtevam Finske in Poljske, tako da se v teh deželah revolucijonarno gibanje preneha. V Rigi zboruje sedaj plemstvo in kmetje in tako zborovanje se prične te dni tudi v Varšavi. Harkov, 27. jul. Vse kolodvore je zasedlo vojaštvo, dasiravno vlada tukaj popolni mir. Tudi kmetje tukajšnje gubernije mirujejo, dasiravno jih agitatorji liujskajo. Varšava, 27. jul. Na železnici ob Visli so revolueijonarji ustavili nek potniški vlak in odnesli več zavojev denarja. Pri tem so orožnika, ki je stražil poštni vagon, ustrelili. Odnesli so $7500. Krolewec, nem. Poljska, 27. julija. Ruske železniške oblasti naznanjajo, da se na železnici Krolewec-Bjalistok v nadalje več ne prevaža tovor. Petrograd, 26. jul. Kriza je za vlado uspešno končana in nevarnost splošne ustaje je odvrnena. Ker je vlada energično nastopila, zavladala je med političnimi organizacijami o-pozicije velika zmešnjava, tako, da na skupni nastop ljudstva proti vladi nihče niti ne misli. Agitatorji so sicer nameravali uprizoriti splošni štrajk, toda agitacija ni našla med delavstvom odmeva. Ruske vrednostne listin na domačih in inozemskih trgo-viščih več ne padajo, pač pa se njihova vrednost dviga. Soeijalni demokratje in socijalni revolueijonarji ter razne delavske organizacije se posvetujejo z člani raz-" puščene dume in sicer o vprašanju, kako bi bilo mogoče uprizoriti generalni štrajk in ustanoviti "provizo-rično vlado". Do končnega sklepa naravno ni prišlo. Ustavni demokratje bodo podpirali revolucijonarno gibanje. Šest izvoljenih članov gorenje zbornice je odstopilo. Petrograd, 26. jul. Ministerski predsednik Stoljpin pooblastil je danes oficijelno petrogradsko agenturo, da izda naslednjo izjavo o vzrokih razpusta gosudarstvene dume: "Od prvih dni svojega obstanka naprej je dolenja zbornica gosudarstvene dume prekoračila svoje meje. V svojem odgovoru na prestolni govor, zahtevala je duma, da se ustanovni zakoni preinačijo in ustanovi odgovorno ministerstvo. Potom svojega agrarnega programa, kteri se naslanja na razposestvovanje zemljišč, obudila je zbornica med ljudstvom nade, ktere se ne morejo obistiniti in ktere so provzročile, da ljudje več ne rešpektirajo lastnino svojega "bližnjega. Potom govorov v zbornici se je zaupanje v vlado vedno manjšalo, kajti vse je trdilo, da je vlada sama organizovala razne po grome in nemire. Z odposlanjem posebne deputa-cije v Bjalistok, si je prisvajala duma korake, kakor da ima ona odločati v upravnih zadevah. V zadnjem trenotku svojega obstanka je zbornica izjavila, da je postopala vlada nezakonito, ko je naznanila svoj agrarni program. Duma je nato izdala posebni manifest proti vladi, češ, naj se na vladin program nihče ne ozira in naj vsakdo pričakuje rešitev tega vprašanja po parlamentu. Razni poslanci so potovali tudi v notranje kraje dežele in agitovali proti vladi. Kamorkoli so prišli, tam so se pojavili štrajki in izgredi. Vse to je bilo vzrok, da je morala vlada zbornico razpustiti." Varšava, 26. jul. O umoru polkovnika Salamatova se poroča še naslednje: Polkovnik je šel o poldne po Koko-towskej ulici, ko sta ga napadla dva moška z bodali. Ko je polkovnik padel umirajoč na tla, sta morilca mirno odšla vsak v svojo stran, ne da bi ju kdo ustavil. Salamatov, kteri je bil pobočnik poveljnika orožništva varšavske gubernije, je bil nepriljubljen radi postopanja proti izgrednikom. Tukaj so prišli na sled zaroti v svrho umora generalnega gubenatorja Kritnickega. Napadalca, kteri je bil težko oborožen, so ujeli. Mitava, Kurska gubernija, 26. jul. Grad Rempten blizo Tukuma je v plamenu. Oboroženi ustaši so si zopet prilastili tukajšnji kraj. Dva oddelka vojakov sta na potu proti ustašem in sicer od iztoka in zapada. Riga, Livska gubernija, 26. jul. Devet tisoč tovarniških delavcev je pričelo tukaj štrajkati. Lublin, 2G. jul. Delavci tukajšnjih plinarn so pričeli štrajkati in v mestu vlada po noči popolna tema. (Lublin je glavno mesto poljske gubernije istega imena in ima 60.000 prebivalcev.) Odesa, 20. jul. Tukaj vlada popolni mir. Dne 24. t. m. so pobili tukaj le dva čifuta. dočim je 17 ranjenih in 17 prodajalnic razdejanih in oplenje-nih. Oblasti so odredile vse potrebno za varstvo prebivalstva. Izsušen vodovod. Prebivalci mestnega dela Kirk-wood v St. Louisu, Mo., so od minole sobote nadalje brez vode. ker je voda vodovoda nakrat prenehala teči, za-jedno so se izsušili tudi vsi vodnjaki. Drzen zločinec. Pred kratkim je bil v Parizu zločinec Neger obsojen na pet let zapora. Ko sta ga paznika po razpravi peljala v zapor, navalila se je nanj njegova ljubica in mu dala oster nož. Zločinec je zabodel jednega paznika smrinonevarno in zbežal, a ga je drugi paznik vendar vjel. Seveda so tudi ljubeznjivo ljubico Negro vo zaprli. Italijanska posadka zapusti Kreto. "Agenzia Štefani" poroča, da je obvestila Italija velevlasti, da zapu-ste italijanski častniki, podčastniki in karabinijeri službo v krečanskem orožništvu, ker po dovršenih reformah ne bodo več potrebni. Skladišča zgorela. V Suisunu, Cal., zgorelo je več skladišč in druzih poslopij. Škoda znaša $200,000. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli m: Baltic 26. julija iz Liverpoola s 1163 potniki. Deipeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Pretoria iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Cretic iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena-Noordam iz Rotterdam a. Odpluli so: Vaderland 27. julija v Antwerpen. Cedric 27. julija v Liveipool. Odpluli Mo; New York 28. julija v Southampton. Etruria 28. julija v Liverpool. Princess Irene 28. jrlija v Genovo. Caledonia 28. julija v Glasgow. Patricia 28. julija v Hamburg. Hudson 28. julija v Havre. Smolensk 28. julija v Libavo. Francesca 28. julija v Trst. Iz Avstro-Ogrske. Ogrski šovinisti. STRANKE OGRSKE KOALICIJE NAMERAVAJO USTANOVITI VELIKO STRANKO. V tej stranki bodo združene vse dosedanje konservativne stranke. BOJ PROTI RADIKAL C EM. -o-- Dunaj, 27. julija. V vrstah ogrsue koalicije se dogajajo v novejšem času čudni dogodki, kteri vplivaj-« uajbnij na strano neodvisnosti. Politiki nameravajo j re l . -c; t-noviti veliko novo strank., v ku:.j bodo združeni vsi 'l-ci.nservatini » v-inenti bivše ojKkzioije. Na č«.. : .e strane bodo ministri lv»-šu-t. _rr t A.»-ponyi in Geza Po.on vi. Namen nove stranke bode !.<>j pr. li radikaleem in šovinistom. Se-li 1 'le posrečila ustanovitev nove si ra::ke. je Še glasom trditev v veroth st'j- nih krogih zelo dvomljiva. * * * V adresni debati nastopajo jako krepko nemadjarske narodnost i za svoje narodne pravice proti oholim raadjarskim nasilnežem. S svojim nastopni imponirajo Madjarom, ki so svoj čas kar prekričali zastopnike ne-madjarskih narodov. Tudi v seji ogrskega državnega zbora so dali značaj zastopniki nemadjarskih narodov. Slovaški jxjslanee dr. Jehlička je obljubil, da namerava podpirati njegova stranka po v.adi napovedane socijal-ne reforme, dasi jih smatra le za paliarivno sredstvo. Zahteval je, naj ustanavljajo slovaške gimnazije in učiteljišča. — Romunski poslanec dr. Vlad je pa napadel koalicijo, ki je spravila deželo v ui>tavni spor, ne da bi računala z razmerami, vsled česar je morala na škodo ug.eda ljudske suverenitete kapitulirati. Baron Baiitfv je nastopal proti ogrski državi po načelih, ki jih zagovarjajo nemadjarske narodnosti. Oholi Madjar je zahteval madjarsko narodno državo. Kazal je na narodni spor v Avstriji in trdil, da ne kaže imeli pogajanj o narodnih vprašanjih in da se ne smejo dati koncesije nemadjar-skim narodom. Rtimunec Maniu je ugovarjal odločno Banffyju in izjavil, da se državi, kakor jo hoče BanlTy, narodnosti ne ukonijo. Ministerski predsednik TVekerle je rekel, da pritožbe narodnosti niso o-pravičene in malenkostne, ki ne spadajo v zbornieo, marveč pred sodišče. Sedanja vlada je postopala z narodi taiko dobrohotno, kakor še nobena ne, kar dokazuje tudi, ker je v zbornici toliko narodnostnih zastopnikov, kolikor jiii še nikdar ni bilo. Očital je narodnim zastopnikom, da nimajo svojega programa. Srb Polit je prav dobro pripomnil, ! 11 i'A Vermo-ata v Pen nsy Ivani jo, 1 t^) taboril je minoli ponedeljek v coouity-4 50 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. •GJ-AS NARODA .ihaja vsaki dan izvzemat nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") 'jSmicc every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly &-10G. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 3D *ntov. Dopisi brez podpisa in ofobnosti se ic natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po %fonry Order. Pri spremembi kraja naročnikov ar osi rr.o, da se nam tudi prejšnje bivali-j. le n^.nani, hitreje najdemo naslov-* 4ika. - Dopisom in pošiljatvam naredite "Gla i Naroda" -09 Greenwich Street. New York Citv. Nekaj veselega. Ničesar naučiti in ni<"-e-;.r pozabili. To velja tudi za upravne na-čiue. ]><> kterih se ravna uaAa zvezina vla.la. in .»icer z ozirom na vpraša jij:i, k t era so le tehničnega jRwnena ktera -<> jm vendarle tauo važna, da se m' Muc, prezreti, to tem bolj, ker se l>aš pri teh vprašanjih ponavljaj stan napade. A* evropskih državah se pri ponudbah, ktere pričakuje vlada za »voja jvi-ojila, določijo vedno jrotovi odstotki, ktere morajo prosilci ta-ioj pri njihovej ]x>nudbi položiti, tako, da kasneje svojih ponudb ne morejo umakniti, oziroma se na ta način norčevati z vlado. Ko je pri zadnjem predsedovanju Grover C le ve land a prišla vlada v denarno zadn-iro, prodala je iz državne ga zaklada 100 milijonov bondov Zje-dinjenih držav in je pozvala državljane na odjem. Večjim jurnudban t-c je tudi takoj ugodi. o. l'o takrat nem k umi >o razne banke. zavarovalne družbe itd. g>ri]*>slale jxmuidbe, gla~>m kterih so hotele plačati za vsaki bi-ad v nominelnej vrednosti $100 i » -tlib do 5=111. Ves ostanek v skupnem znesku 40 milijonov dolarjev kupil je Morgan j*> $111 uomad, d-K*im -e je 00 milijonov bondov proda j dražje. Med drugimi kupovalei lx>udov ,e bila tudi neka znana osob-nost - iecimo jej Smith —, ktera je kupila več mi.ijonov bondov po $114. T»_'a moža ni nihče poznal; ko so vla-tlini a_> utje o njem vprašali, se je do„'iial«>. da stanuje v meblovanej sobi na iztočne j strani New Yorka in da - , :ije_'.tvi doiun Ik i le majhni. Skušali so izvedeti, se-li ne skriva za njim kaka kombinacija kapitalistov. Toda < . j» i/javil, e je združil z neko banko, ktera je bonde kupila po $114 in jih takoj prodala po $117. Pri. tem stu Smith in banka zaslužila lepe svo-t d« :i;; a. kar bi ne bilo mogoče, 1»! h, ral Smith plačati takoj pri po.iudin nekaj na račun bondov. Toda vlada se od tega slučaja ni ničesar naiwila in sedaj izdaja bonde za gradnjo panamskega prekopa tudi brez da bi bilo uomu treba plačati kaj na račun. ju Columbia. Glasom pogodbe z o-skrbniškim oddelkom vojnega urada moral bi mesar Armour poslati tjekaj M K) funtov svežega mesa. Meso je prišlo tjekaj pravočasno, toda polkovnik ga je poslal nazaj, ker je bilo popolnoma pokvarjeno. Armourjev za-.-topnik v Albany, N. Y., potem ni hotel poslati drugo meso, češ, da njegova tvrdika ne razpošilja meso na jx>-^ kušnjo. Ko so mu potem pojasnili, da ne sme pričakovati, da bode vlada plačevala tudi ]>okvarjeno meso, je agent odvrnil, da je meso, ko so ga pripeljali k jKdiku'. bilo dobro,, da je I »a jK>teni ležalo šest ur v vročini. Preti vsem je dvomljivo, da bi meso ležalo v vročini šest ur, toda tudi ;<'kvarjena v roke odjemalcev, ne da bi tem naj stra-lsijo." Za zakone >e nihče ne zmeni. Oni se niso še ničesar naučili, toda končno se bodo morali vendarle učiti, kajti v Zjedinjenih državah obstoje še ječe. najbrže se otvori z njihovimi sredstvi velika tovarna za konserve. Upanje je, da se podjetje ufresniči, a potem •bi delovalo v tolikem obsegu, da bi število živine, (kolikor jo Srbija dosedaj izvaža, niti ne zadostovalo, ter bi za nadaljni izvoz ničesar ne pre-cstajalo. Otvoritev nameravane tovarne ibi provzročilo popoln preobrat in preporod srbske izvozne trgovine, ki bi bil za Srbijo in njeno živinorejo od važne 'koristi. Velika tovarna sladkorja prične delovati v teku enega meseca ter bode izdelovala toliko s.adikorja, da bode zadoščal ne le za potrebo cele Srbije, temveč se še izvažal v Bolgarsko, kjer utegne popolnoma izpodriniti avstrijski sladkor. Surove kože srbske živine so se tudi doslej -uvažale iaključno v Avstrijo ; sedaj pa bode pokupila vse ameriška tovarna usnja The Special Kid Company, ki se je že popred med pro-vizorijem zanima a za ta izvoz, a v hipu carinskega boja stopila je takoj v direktno trgovsko razmerje s Srbijo. Ta tvrdika, ki bode izvažala surove kože. preskrbovala bode Srbijo z uvažanjem usnja; tudi to je dosedaj imela le izključno le Avstrija. DROBNOSTI Carinski boj. Pomen kokosovega oreha za Evropo. Kokosov oreh, iki je v mnogih vročih deželah vesoljno živilo, ima tudi za Evropo vedno večji pomen, ker tam visoke cene mesa delajo mast bkoro nedoscLuo. Silno maščobne kokosove orel e j>osuše na solncu, nato *e pa z ladijo ^»ošljejo v Ustje ob Labi na Češkem in se tam po skrbnem očiščenju nalahko izprešajo. To prvo olje se rabi za jedilno mast Ceres, Iruiro pa za slabše blago, ki pa vse-kak -r ustreza potrebi na valiko. Caakar v ruščini Urednik petnogradskega dnevnika "Novoje Vremja" je prosil nekega na Dunaju biva joče ga Rusa, znanega publicista, da bi posredoval pri Cankarju, da napiše neikaj podlistkov za imenovani list. Kolikor nam je znano, bi bil to prvi slovenski beletrist, ki bi stopil pred rusko občinstvo. ?0 odstotkov. Comptroller državnega zaklada Belgrad, S. julija. Baron Ciikan, avstro-ogrski poslanik v Belgradu, vročil je minister-skemu predsedniku Pašieu sedaj tudi pismen odgovor avstrijske vlade. V tem odgovoru se srbska vlada na svojo tozadevno noto obvešča, da z od-govorom ni zadostila pričakovanju in zahtevam dunajske vlade ter se vsled tega med obema državama prične — brezpugodbeno stanje. — To sicer še ii carinska vojska, toda dunajska vla-la želi, da vojna nsistane, zato je no-mudoma začela z represalijami. Pre-!K)\edala je uvoz srbske živine. Sicer bi bil izvoz iz Srbije tudi brez te prepovedi onemogočen vsled neprimerno visokih carinskih pristojbin, ker se nsi ves srbski izvoz naklada carina po avtonomnem tarifu. Med trgovci nastalo je precejšnje vznemirjenje in skrb, uaj početi z živino, ki je že pripravljena za izvoz. Pri vsem tem je še edina sreča, da tem času v celi kraljevini ni dosti nad 1000 za izvoz godnih svinj in ka,-kih 3000, ktere pa bode treba še daje časa pitati. Prejšnja leta je bilo '> takem času v Srbiji preko 30,000 n več svinj pripravljenih za izvoz, jetos pa se je to število zato tako •krčilo, ker so trgovci dobro slutili, la -e trgovinski odnošaji z Avstrijo ie bodo z lepa uredili, zato niso hoteli hraniti več živali ter se izpostav-jati vsakojaki veliki škodi. Da btnlo trgovski krogi vsaj deloma obvarovani gotove škode,- izdalo je ministerstvo odlok, da se popiše vsa živina in za koliko bode oškodovan posamezen trgovec. To škodo mu bo naknadno povrnila država. tlNarodna skupština" pa je s posebnim odlokom naložila davkoplačevalcem v to svrho primerne doklade. Na ta način bode mnogo ljudi rešenih in obvarovan ih ogromne škode, ki jo bode gotovo lažje trpel cel narod, kot posamezniki. Viada dosedaj še ni storila kakih posebnih korakov, da omogoči srbski izvoz. Jeden izmed prvih (korakov v ta namen bode vsekakor obnovitev srbsko-bolgarske carinske unije, ki se je vsled vmešavanja prejšnje dunajske vlade morala opustiti. Takoj nato se prično jjogajanja z Nemčijo, da se dosedaj obstoječa pogodba med njo in Srbsko izpopolni več točkah, ki se v sedanji pogodbi še ne nahajajo. Rumunska vlada namerava za izvoz žita po Donavi dovoliti izredne olajšave, da pomore Srbiji, ki je glavna odjemalka rumunske soli. V najkrajšem času se prieno pogajanja za trgovinske pogodbe s Francijo, Italijo, Belgijo, Rusijo, Grško, Rumunsko ter Angleško. Posebno velike nade stavijo tu na posfednjo državo — Angležko. Novoimenovani poslanik srbski v Londonu, Miličevič, ki je že odpotoval iz Berolina v London, dobil je nalog, da mu bode prva stvar — sklepanje trgovinske pogodbe z Anglijo, ki zadnji oas — odkar so se obnovile diplomat ične zveze — kaže mnogo simpatij do srbske kraljevine. Neka angleška skupina bogatih kapitalistov Ridgley naznanja, da dobe vlagatelji in dragi upniki bankerotne Enter prise National banke v Alleghenyju, Pa., po 20 odstotkov svojega'denarja, se živahno zanima ea srbsko živino; KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 13. julija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 17 Slovencev in 4 Hrvati. Pod konje je padel na konjskem semnju v Ljubljani 801etni Boštjan Beue iz liadomelj pri Kamniku med tem, ko je posestnik Fran Krašovec obračal voz. Konj je Beuca na levi ■trani života s kopitom znatno poško-Ioval. Ljubljansko deželno sodišče je dalo aretovati bivšega poštarja v Železnikih Ivana Murschetaa, ki je bil pri zadnji porotni obravnavi obtožen in oproščen hudodelstva poneverbe. Na sled so baje prišli novim nerednostim. Samomor. Dne 13. jul. ponoči si je končal življenje trgovec Pavel Lozar v Ljubljani. Ker zjutraj ni odprl svoje sobe in na vse klicanje ni bilo odgovora, so poslali po ključavničarja, ki je vrata odprl. Našli so Pavla Lozarja vsega krvavega na postelji. Poklicani zdravnik je mogel le konštatirati, da je nesrečnik mrtev; prerezal si je bil z britvijo žile na vratu in na rokah. V Ljubljani je poznal vsak otrok Pavla Lozarja in znan je bil tudi zunaj dežele. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Bil je nenavadno inteligenten, dovtipen in zabaven mož. Kjer je bil Pavle — kakor ga je vsakdo klical — tam je bilo življenje. Pavle je bil duša vsaki družba; bil je iizboren pevec in odličen muzik, da malo takih, ali slab ra-čunar. Stara firma L Lozar je že več let pešala. Častitljivi lastnik firme je vsled starosti in bolezni tako onemogel, da že davno ni več v stanu se zanimati za svojo trgovino. Začele so se eksekucije, stiska firme je bila v zadnjem času občeznana. Tu je umrli P. Lozar posegel po edinem sredstvu, ki mu je bilo pri rokah. Kako je skušal obvarovati lirmo propada in očeta žalosti in morda sramote, je razvidno iz pisma, ki ga je zapustil. To pismo se glasi: Prijatelji, ne sodite me tako, kakor me bo sodil ostali svet. Sel sem v armado--toda nehote. Skrb za hirajočega očeta, ki bi mu sodnija naložila radi kride zapor, me je spravila tako daleč, da sem začel izposojevati trgovini — in to brez vednosti očetove — svote, ki so sproti zadostovale, da so se premnoge eksekucije ustavljale. Mislil sem, da povrnem zlahka difei'enco, ali leto za letom sem moral dajati denar, ki ni bil moj, v nenasitno žrelo trgovine. Oče od dne do dne slabejši, kupčija istotako. Ker nimam nikakega izhoda, padem kot žrtev! S tem se začne tragedija v naši rodbini. Oče preživi komaj par dni udarec, in sestra....? Kdo ve? Morda izginemo vsi trije. Moj oče je zavarovan in bo ostalo morda nekaj tisočakov, ki jih naj dobi "Glasbena Matica". V "Avstro-ogrski banki" so zastavljene srečke, ki bodo nesle nekaj stotakov kron. V moji lasti je vijolina, vredna tristo do štiristo kron, ena vijolinavredna kakih 50 K, ena vijola vredna 160 do 200 K. Čelo, ki se nahaja v "Glasbeni Matici", je last ravnatelja " Avstro-ogrske ban-( ke" g Muehlbauerja. EUavir je last moje sestre Ele, ki ga bo brezdvomno prepustila "Glasbeni Matici", vreden je gotovo 600 K. Dal Bog, da se iztrži vse po najvišji ceni. Končno prosim vse, da mi oproste korak, ki se ga nisem nadejal, ki je pa prišel meni samemu nepričakovan. — Nesrečni — Pavle. — Človek ne laže tik pred smrtjo in zato ne dvomimo, da si je Pavel Lozar res le iz nagibov, ki jih j© navedel v tem pismu, izposodil denar "Glasbene Matice", v trdnem upanju, da ga bo mogel pravočasno vrniti. Pavel Lozar je bil mnogo let blagajnik "Glasbene Matice". Za sedaj je bila napovedana skontracija, ker bi se moral vršiti občni zbor. Nesrečnik gotovo ni mo- Dast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Laadeso za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, C al.; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DS. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, . pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi jan je, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, Šumenje in tok iz uš* s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci i Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsepa zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. gel dobiti denarja, da bi bil vse spravil v red. Že zadnje dni so prijatelji Lozarjevi govorili: "Pavle je tako čuden — menda bo zblaznel." Dan pred smrtjo se umrli sploh ni prikazal med svojimi znanci in sedaj je mrtev. Koliko denarja je ranjki vzel iz blagajne "Glasbene Matice" in kako 2. jul. našli v neki pastirski koči mrtvega topničarskega četovodjo Simona Horvata, ki je 29. decembra 1905 de-zertiral od svoje baterije. Truplo je bilo že popolnoma strohnelo. Ker se je na srajci še lahko dalo čitati s tin- to pisano ime "S. Horvat", se je s tem dognala identiteta. Horvat je le- je nadzorstvo poslovalo, da ni že prej j žal najmanj pol leta mrtev in je bil prišlo temu na sled, to se pač pojasni baje tloma iz ptujske okolice. na občnem zboru: dotlej ni prav, če ! , „ „ . _ , . . „ ,., Poskusen samomor s špiritom. Dne se — morda krivično — meče velika ... . . ........ . . . - , 11- jul- je slikarski pomočnik Alojzij krivda na odbor in na nadzorstvo. ! „ . . . , Sorsak iz Spodnje Polskave kupu liter špirita, da bi se končal Zvonik bodo podrli v Sv. Križu pri Kostanjevici. Potres 17. decembra 15)05 in strela 29. junija sta ga toliko pretresla, da se je bati, da se podere sicer sam, če ga drugi ne bodo. Zadušil se je 301etni delavec Viktor Msiri iz Smartna pri Litiji, ko je gre-doč iz gostilne v Veliki Loki pri Trebnjem padel na tla, kjer ga je prijela l>ožjast. Ležal je na ustih, ko so ga našli. Iz lahkomišljenosti zlomil nogo. Dne 12. jul. se je peljal s konjem na Brezovici proti domu tamošnji delavec Ivan Dolenec, ki je stal na vozu in konja podil. Dolenec se je preva-gal in padel z voza in si zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bol-nieo v Ljubljani. Poslapje za licealno knjižico poleg novega gimnazijskega poslopja na Poljanah v Ljubljani bode zgrajeno na podi sigi posebnega načrta. 161etno deklico zadela kap. Nedavno je v Ljubljani lGletno deklico, hčerko železniškega mojstra gospoda Bizjaka zadela kap. Truplo davčnega kontrolorja Jereba najdeno. Iz Kranjske gore se poroča z dne 11. julija: Danes so dobili truplo davčnega kontrolorja J. Jereba, kteri se je, kot znano, umobolen, že pred dvemi leti izgubil. Poleg trupla je ležala njegova puška in dve patroni. Dobili so ga dve uri oddaljeno od Kranjske gore v kraju Mala Pišenea. Dobila sta okostje dva posestnika Alojzij Pečar in Gabriel Kos, ko sta iskala jagnjeta. Obesil se je dne 9. jul. Janez Peru-šek, po domače Mezin, posestnik v Podcerkvi,župnija Staritrg pri Ložu. Zadnje dni je bil ves pobit in žalosten. V tej otožnosti si je končal življenje. Na verigo se je obesil. Obesil se je v Zalogu pri Postojni gospodar Franc Žigmar, po domače Frlan. Žena ga je našla visečega na verigi. Star je bil že 60 let, in kakor pravijo, se mu je zmešalo. PRIMORSKE NOVTCE. S samokresom. Privatna uradnika Karol Kaiiler in Aleksander Konried v Trstu sta se že večkrat hudo prepirala. Tako tudi nedavno, ko je šel Konried od Kahlerja, pri kterem je kosil. Ko je Konried videl, da leti Kahler za njim po stopnjicah, je potegnil samokres in dvakrat ustrelil v nasprotnika, kterega je enkrat smrt-nonevarno ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnico, napadalca pa zaprli. D&monstraoije v Trstu. Dne 11. in 12. jul. so bile v Trstu demonstracije radi volilne reforme. Tudi so bili hudi konflikti z redarji, ki so morali par-krat z golimi sabljami razganjati demonstrante, ki so razbili po raznih hišah več šip in od kterih jih je bilo več ranjenih in več aretovanih. Dne 12. jul. zvečer pa je (te 18,000 demonstrantov imelo miren obhod in ni bilo treba policiji nič posegati vmes. Slovenskim delavcem sta govorila Jer-nejčic in Kopač. ŠTAJERSKE NOVICE. Blazneš. Nedavno je prišel v Šem-nik pri Aržišah popolnoma nag blazen človek. Odvedli so ga k županstvu v Aržiše, kjer so ga preskrbeli z obleko, nato pa ga poslali v ljubljansko blaznico. Po poti je pa blazneš ušel, vendar so ga znova prijeli in pripeljali na določeno mesto. Blazneš je najbrž Valentin Jerin iz Blagovice, okraj Kamnik. Najden dezerter. jpirita, tla bi se Koncai z njim. Aretovali so ga zaradi surovega obnašanja. Soršak se je hotel usmrtiti, ker bi bil moral 6. jul. nastopiti petmesečni zapor. Oskrunil je 3(3 let ni železniški čuvaj Jakob Korošec pri Mariboru 12Ietno hčer sosednjega čuvaja. Izvršil je ta čin večkrat. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. Napad na poštni voz v Cmureku je izvršil postiljon sam. Izmislil si je, da sta ga dva moška napadla in odnesla 2000 K v denarju in eno priporočeno pismo. Te stvari so v resnici zmanjkale, a prilastil si jih je nepošteni postiljon sam. Dejanje je že priznal. Denar je porabil, da je pri davkariji odrajtal zneske, ki so mu*5ih ljudje izročili, pa jih je zase porabil. HRVATSKE NOVICE. čez 50 let se je vrnil iz Amerike domov v Dalmacijo kmet Bene Rado-vič. Izmed sorodnikov ga ni nihče več poznal in mnogo jih je že pomrlo. Materinski jezik je pa Radovič ohranil popolnoma, dasi v Ameriki skoraj ni nič hrvatski govoril. Parni kotel je počil v Stojniei na Hrvatskem v ondotni parni pilarni. Vse je vsled strašne detonacije bežalo navse strani. Ko je ljudi minil strah, so opazili, da manjka strojnika in njegovega pomočnika. Našli so oba mrtva. Strojnikova žena. šele en mesec poročena, je hotela vsled tragične smrti moža skočiti v vodo, lSletni pomočnik je pa zapustil revno mater, za ktero je skrbel že par let. Umor iz osvete. Dne 8. jul. je v No v ski na Hrvatskem logarski po-garski pomočnik Mato Vrbljanin u-strelil krčmarja Mijo Kosa iz osvete. Bil mu je dolžan 32 K na jedi in pijači, kterih mu pa ni hotel plačati. Kos ga je vsled tega tožil, kar je Vrb-ljanina tako razjezilo, da je vzel puško in Kosa v njegovi krčmi vpričo vseh gostov ustrelil. Kje je JOSIP KNAUS ? Doma je iz Hriba št. 69, pošta Travnik. Njegov naslov naj se blagovoli naznaniti njegovi sestri: Matilda Kmaus, 14(5 Palmeto St., Brooklyn, N. Y. (27-31—7) SVOJI K SVOJIM! Neikteri rojafld imajo to slaibo navado, da podpirajo vse, le domačina ne. — V Forest City, Pa., je neiki čifut, ki trži z urami in zlatnino. Ta lazi okrog naših ljudij in marsikterega vjame, da kupi slabo blago za drag denar. Rojake, mi imamo naše ljudi, iki vas dobro postrežejo s poštenim blagom za pošten denar. Podpirajmo se med seboj in držimo se gesla: Svoji k svojim ! Opazovalec. (20, 24, 27, 31 jul — 3, 7 avg) ^lovenskj katoil&ko podp. društvo G5 svete Barbari o Za Zledlnjene države Severna Amerike, Sedež: Forest City", Pa. isauwixirll'ano dno at* januarja 1903 v državi Pvnnitvi-tr rrt. ODBORNIKI: Predsednik: J08IP ZALAR, ml., Box 547, Toi—% 01*». ** Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moom Emm, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa._____ IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 637, Foreet Oily, NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomas, W FRANK SUNK, P. O., Luzern« Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City Pa JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, P». .ANTON BORŠTNIK, ?. O., Forest City, Pn OitF,DrIW M pošaljajo L UjnUcQ: • km rm. Društveno glasilo j« "GLAS lfAJtODA". JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljanje harmonik. Delo napravim na xahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpei-no in dobro. Cene tri vrstnih od $2> do HS. PloMe bo is najboljšega cinka. Isdelugem tudi plošče iz alumi Na planini Vis- *pija( nikclja ali medenine. Cena tri nitz v občini Kappl na Tirolskem so vrstnim Vi od $45 do tftO BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI? So zdravila, s kterim se ozdravite prav gotovo in popolnoma! Ne zgubite upanja, četudi vam niso mogli drugi zdravniki prav me pomagati. • 1 Vi lahko ozdravete in ozdraveli morate, ker je to odvisno popolnem« »d vaSe volje. Slavni Milanski laboratorij medicin na-pravlja zdravila ktera so v teku stoletij iznašli profesorji iu zdrav-niki. lo ni iznajdba jed nega človeka; to so zdravila ktero so odkrili zdravniki m ljudje, ki so žrtvovali vse svoje življenje v to da najdejo za gotove bolezni zanesli va zdravila. Niso torej zdravila posameznika, ampak največjih liudii na zdravniškem polju Mi smo edini v Ameriki, kteri prodajamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico. ZDRAVILA OROSI so najčistejša, najnaravnejša in uspešna v zdravljenju, ker so na pravljena iz samih koreninic. Zdrave vedno tiste bolezni, za ktere so napravljene. Posebna zdravila za vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo po $3. Revmatizem, jetika, srčne bolezni, bolezni očij, nosa, ušes in vratu,.kašelj, astma, opekline, zastruplenje krvi, malarijo, slabosti telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok, iz-pahenje, jetrne bolezni, nervoznost, strah, padavico, Sifilis, zlato žito, možgane in mozek, kakor tudi vse druge bolezni, Zakaj zgubivate lase? Po naših zdravilih vam zopet zrastejo Najboljši zdravniki sveta priporočajo zdravila Orosi, ktere rabijo v vseli bolnicah in pri vojakih. Prvi .svetovni zdravnik profesor medicine Vulpi je proglasil ta zdraviliTza prva in jih je priporočal zdravnikom na zdravniškem sestanku v Pari/u dne L'l' oKtobra 18S2. Med drugim je on rekel na tern sestanku, da ie ni bolezni ktere bi 011 ne ozdravil s temi zdravili. tih mesecev, k dne 20. junija 1906. $ 2,750.00 $ 193.70 Dne 31. decembra 1005 je štela Jednota 3198 članov v obeh razredih in 1446 soprog, dne 30. junija 1906 šteje Jednota 3869 članov v obeh razredih in 1750 soprog, napredovali smo torej v zadnjih šestih mesecih za 671 članov in 304 članiee. Sedaj šteje Jednota vkupno 5619 članov in članic. V zadnjih šestih mesecih je plačal vsak član prvega razreda za usmrt-liino članov: $3.20; za poškodbe in bolezni: 85e; za rezervni sklad: 25c; in za redne stroške Jednote: 50c; %-kupno $4.80. Člani družeča razreda so plačali $1.60 za usmrtnino članov, in v druge sklade, kakor prvi razred, torej vkupno $3.20. Članice so plačale v zadnjih šestih mesecih $1.50 za psmrtnino soprog, v druge sklade pa nič. Vsa krajevna društva, oziroma njih tajniki in zastopniki so uljudno prošeni, pazno prečitati račune Jednote in posebno še izkaz, kteri se tiče njih društva. Nektera društva bo^fo opazila, da še dolgujejo male svote Jednoti. Vzrok temu je, ker nektera društva še sedaj ne pošiljajo pravočasno pristopnine za novo pristopivše Člane in članice; v tem je največ razlike. "S si tajniki naj natančno preračunijo člane in članice, ktere so sprejeli v njih društvo v zadnjih šestih mesecih, in potem svote, ktere so poslali na urad Jednote za pristopnino. Ako se razloček strinja s podanim računom ali zaznamenovanim dolgom v poročilu, tedaj se vse te svote pri-računijo v prihodnjem asesmentu, v bodoče pa naj si tajniki in zastopniki dobro zapomnijo vsako sejo, kolikor je novih članov ali Članie, naj izračunijo svoto pristopa in jo potem dodajo k asesmentu, kteri je razpisan na njih društvo isti mesec. Vse pristopnine morajo biti poslane v urad Jednote ob enem, ko se tudi pošilja prošnja za vsprejem, in ob vsaki taki pošiljatvi naj se obvesti tajnik in blagajnik Jednote. Iz letošnjega šestmesečnega poročila Jednote je razvidno, da je ista v teku pol leta precej dobro napredovala. Število članov in članic se je pomnožilo povprečno za 162 na mesec, asesmenti niso bili previsoki, in sedaj je Jednota v dobrem stanju. Da smo dosegli tako lep uspeh, se je v prvi vrsti zahvaliti marljivemu delovanju uradnikov krajevnih društev, kteri energično delujejo za napredek naše organizacije. Upati je, da nam bode ta uspeh dal še nov pogum, da bodemo tudi za naprej stali trdni v našem delu. MIKE SUNIČ, GEO. L. BROZICH, glavni predsednik. __glavni tajnik. INVENTAR JEDNOTINEGA IMETJA DNE 30. JUNIJA 1906. V uradu glavnega tajnika: 2 Pisalni mizi (Desks)...............................$ 45.00 2 omari za shrambo knjig............................ 00.00 1 kovčeg in zaboj .....................v.............. 12.00 mimeograf ........................................ 15.00 pečat in druge pisalne tvarine................,-..... 20.00 skrinjic (Files) za shrambo listin.................. 1414.00 knjig: Imenik Jednote.............................. 84.00 drugih glavnih knjig............................... 45.00 knjig krajevnih društev............................ 63.00 Razne druge tiskovine ............................ 130.00 tucatov znakov Jednote............................ 129.G0 Poštne znamke .................................... 3.25 V uradu druzega tajnika: Imenik Jednote.............................$ 84.00 V uradu blagajnika Jednote: knjige blagajnika...........................$ 20.00 1 omara za shrambo listin............................. 16.00 1 shramba za čeke (Check Protector).................. 10.00 Druge pisalne tvarine.............................. 5.00 V uradu predsednika Jednote: 2 Knjigi in pečat....................................$ 15.00 36 G Knjig: 3 Glavne $651.25 $ S4.00 $ 51.00 $ 15.00 Vkupno____$801.25 Vkupna svota----$ 2,943.70 $ 2,943.70 REZERVNI SKLAD. Preostanek dne 31. decembra 1005................. $3,013.80 Dohodki zadnjih Še>tih mesecev................... 830.25 Priložena svota od vplačane pristopnine............. 931.00 Obre-ti d-, dne 30. junija 3000..................... 55.20 Vkup:.a - ■ 'a rezervi,. ga zaklada dne 30. jun. 1906. . $ 4.830.25 $4,830.25 $ 4,830.25 SKLAD REDNIH STROŠKOV. Preostanek dne 31. decembra 1905.................$ GS7.25 Dohodki zadnjih šestih mesecev.................... 1,869.25 Vplačila za znake in tiskovine.................... 407.70 Pla. a glavnega tajnika do 30. junija 1906.......... Imetje Jednote, dodatek k omari za knjige......... Poštnina in ekspres šestih mesecev do 30. junija 1906 Za znake Jednote. Benziger Bros................... Nove k:Jigf in tiskovine glavnega urada Jednote.... Naročnina zastopnikov krajevnih društev.......... Ti-kovine in knjige krajevnih društev.............. Zavarovali . mu komisarju države Minnesota........ Zavaroval' i',a in poroštva zastopnikov Jednote...... Preostanek dne 30. junija 1006.................... IZ URADA I. TAJNIKA Jugoslovanske Katoliške Jednote. Vstanovljena leta 1898. ___Inkorporirana leta 1900. _Šestmesečni račun J. S. K, Jednote, od 31, decembra 1905 do 30, junija 1906. Ely, Minn., 30 Junija 1906. $ 360.00 5.00 111.88 252.00 482.45 146.73 472.58 25.00 148.75 959.81 $ 2,964.20 $ 2,964.20 VKUPNI ŠESTMESEČNI IZKAZ DOHODKOV IN STROŠKOV. Vkupiii pr. ostanek dne 31. decembra 1905......................$ 6,338.77 Vkupui doi.<.dki zadnjih šestih mesecev........................ 20,143.65 Vkupno____$26,482.42 Vkupi.: i/ iatki zadnjih šestih mesecev........................$17,054.39 Vkupni preostanek dne 30. junija 1906.-.. .$ 9,428.03 Umrli člani plačani od dne 31. decembra 1905 do dne 30. junija 1906. Franc Grahar, eert. št. 4088, član društva sv. Štefana št. 26, Pittsburg. Pa.................................................$ 900.00 Ivan Berčič, eert. št. 1335, član društva sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wvo............................................ 900.00 Peter Fugina, cert. št. 2689, član društva sv. Barbare št. 47, Aspen. Colo............................................. 1,000.00 Franc Kastelic, eert. št. 3394, član društva sv. Alojzija št. 36, Connemaugh, Pa......................................... 1,000.00 Franc Bivec. eert. Št. 1426, član društva sv. Alojzija št. 19, South Lorain, O............................................... 1,000.00 Franc Gerča, eert. št. 3204, član društva sv. Marija Pomagaj št. 16, South Lorain. O...................................................................1,000.00 Matevž lic, certifikata štev. 416, član društva sv. Barbare št. 8, Blockton, Ala. .......................................... 1,000.00 F. M. Sehlander. eert. št. 3497, član društwa sv. Alojzija št. 31, Braddock, Pa........................................... 100.00 Štefan Pavlišič, eert. št. 1122, član društva sv. Jožefa št. 14, Crocket. Cal............................................. 1,000.00 Bernard Hribar, eert. št. 3125, član društva sv. Alojzija žt. 36, Connemaugh, Pa......................................... 1,000.00 Josip Koee, eert. št. 439, član društva sv. Srce Jezusa št. 2, Ely, Minn............................................... 1,000.00 Vkupna usmrtnina Članov plačana.... $9,900.00 Umrle soproge plačane od dne 31. decembra 1905 do dne 30. junija 1906. , Karolina Banič, eert. št. 563, članica društva sv. Barbare, št. 3, La Salle, HI.............................................$ 300.00 Ana Blatnik, eert. št. 1270, Članica društva sv. Jožefa št. 17, Aldridge, Mont. ........................................ 300.00 Marija Škrbee, eert. št. 306, članica društva sv. Cirila in Metoda žt. 1, Ely, Minn......................................... 300.00 Helena Campa, eert. St. 373, članica društva sv. Imena Jezus st. 25, Eveleth, Minn........................................... 500.00 Mila Morduš, cert. St. 1567, članica društva sv. Jurija št. 22, South Chicago, 111............................................. 500.00 Jera Kikelj, eert. St. 2269, članica društva sv. Janeza Krstnika It 37, Cleveland, 0....................................... 500.00 Ime društva, števila, mesto in država. Sv. Cirila in Metoda št I Ely, Minn......... Srca Jezusa št. 2, Ely. Minn............. Barbare it. 3, La Saile, 111............ Barbare št 4, Federal, fa............... Baarbare št 5. Soudan, Minn............. Marija Pomagaj št 6, So.Lorain, O...... Barbare štev. 8, Blocton, Ala............ Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich____ Štefana št. 11, Omaha, Nebr........... Jožefa št. 12, Pittsburg, Fa............ Alojzija št. 13, Baggaley, Pa........... Jožefa št. 14, Crockett, Cal............. Petra in Pavla št. 15, Pueblo, Colo...... Cirila in Metoda št. 16, Johnstown, Pa... Jožefa št. 17, Aldridge, Mont.......... Alojzija št. 18, I bo 0 1- o. 0 m soprog udov > s KI K » s. s X 1 1 $ Ct $ Ct 183 112 8 4 |l 125 190 599 50 186 20 143 52 16 61 1 85; 157 489 80 118 80 64 33 1 1| 38! 60 169 35 39 30 37 15 12 3i 18 54 130 75 23 80 20 11 1 16 21 65:50 22 60 28 20 10 2 1 19 35 115 20 30 30 7 4 1 • 1 5 7 18 30 7 20 221 103 47 3] 129 248 71480 189 40 44 24 1 24 42 13f 5U 36 97 45 15 6 22 101 290 73 20 26 15 10 2 19 32 88 30 26 90 35 25 2 1 1 25 34 103 90 35 70 70 27 11 8 40 86 249 40 54 79 39 16 3 48 93 241 67 80 64 44 3 i 47 62 201 £0 67 10 183 72 45 5 80 221 562 i 113 90 39 30 10 1 1 33 50 142 70 48 50 53 32 25 3 36 76 180 20 51 50 53 31 39 8 41 93 208 t50 56 90 56 37 22 1 1 38 78 189 40 53 20 58 31 3 1 31 60 172 5 47 50 99 58 18 1 51 109 371|40 86 10 54 18 7 1 18 56 163i45 27 24 12 1 1 13 23 69145 18 90 49 2 5 12 46 147 9 ".10 66 30 16 4 37 79 21775 51 70 79 37 11 43 86 258 60 62 S 40 171 87 28 10 1 101 185 612 85 140170 59 14 17 4 18 70 187 55 24 94 40 20 2 42 112 272 40 62 60 68 12 19 9 21 80 249 26i 70 118 31 30 6 2 35 141 404 40 48 90 78 42 19 10 1 68 99 257 75 75 27 8 1 5 32 104 50 4 50 107 35 48 18 50 151 405 5 61 90 61 36 26 6 44 83 211 80 58 80 16 13 13 15 35 85 19 50 27 11 7 11 33 83 90 16 50 13 11 9 12 40 10 13 50 48 25 3 3 28 47 149 80 42 60 56 19 15 6 25 67 160 70 32 70 68 28 11 1 38 77 224 80 50 90 43 11 20 2 13 52 127 65 17 70 26 8 4 2 9 27 57 45 13 30 50 18 8 4 22 53 171 60 29 70 42 22 4 1 19 42 111 50 28 60 23 14 6 14 28 76 45 20 40 36 16 14 50 123 30 8 40 27 11 6 3 13 32 84 70 18 10 23 3 3 24 36 10 2 50 20 7 11 29 48 30 10 70 21 24 57 25 18 4 15 31 10 25 4 25 30 90 3 31 31 19 19 12 12 1 1 3 20 1 50 1 3 90 1 1 3 20 1 50 13 O 'p kn C O ^ Gtju =» 2 si XI c* O Ct $ jetj $ |Ct| $ |Ct| $ !Ct c •o ._ M — Jt O >0 C rt r- c 159; 80 126,95 53 37'85 17 j 30 25 20 s|B£ 188 95 37 50 87 85 23,60 30 67 10 73 35 53! 168 55 37 35 51 35 56 45 52 5f 51 92 55 46 90 19 00 41 61 68 145 51 82 67 108 73 24 112 57 12 24 10 39 51 60 38 23 46 36 21 32 24 10 18 16 11 6 46!25 36 15 10 25 7 1 53 11 24 6 50 8|75 19125 21 16 4« 10*25 13 50 14 50 14'50 14 27125 13150 6 12125 17 43'50 15: 24 50 19:25 30'50 19 6 30 15 4 6 3 12 14 16 10 7 12 10 6 8 6 2 3 4 94 76 31 24 10 IG 3 114 21 51 14 17 41 46 31 104 24 32 40 34 30 82 28 11 24 29 41 130 32 51 40 75 66 50 50 46 22 72 37 7 15 6 23 32 38 22 13 27 20 13 11 15 8 10 12 8 9 75 11 21 1 18 1 11 50 1 its 19 3 13 18 5 49 12 26 23 17 3 25 7 1 8 16 14 37 19 21 22 36 22 10 55 29 50 5 15 14 17 5 11 3 6 15 7|50 25 21[ 21 18 j 26 50 31 19 12 50 50 o. o > Cl $ Ct $ ;Ct £ > ? s 50 60 30 10 30 50 50 30 50 90 50 SO 10 50 10 10 10 50 3U 30 2 16 10 2 12 2 12 12 12 2 7 7 2:50 2 50 12|10 40 1100 884 15 317 2< 260 4< 126 212 7r, c,5 1316 C.5 252 05 547 186 10 200 90 461 1! 480 9( 376 45 1057 0 27805 367 05 412 30 373 20 321 30 601 '60 293 65 129 45 245 405 467 1113 342 526 90 43 7 i 20 696 70 496 55 170;40 769 55 417 82 156 16 279 317 408 20 235 122 304 218 149 210 158 96 125 116 82 85 65 70 55 40 15 85 601 55 15 05 21» 40 1000' 1000 1000 1000 C 900 iooo 900! 100 2000 1000 9;195o!3869|imm!55|244o!oo|2943|7o| 83o!25|l869|2o| 931,'ooi Geo. L. Brožič, L r. L tajnik. 13 O $ |Ct| $ Ct 300 300 300 500-500' 500 200 20 20 20 380 60 200 60 80 120 430 320 460 120 260 $ Ct 2 [00 2 00 39 4 1 (10 2 (K 1 (10 2 1K 3 50 1 50 150 lj50 1 00 3 50 OO 407!70|20«8s!4o|9900| [-2400j |275oj Ivan Govže, 1. r. blagajnik. 97 40 SS STATE OF MINNESOTA ); COUNTY OF ST. LOUIS \ * BE IT KNOWN, that Frank Medosh, John Primozich and Joseph Mantel being to me credibly identified as the proper persons who=e names are subscribed k> the foregoing instrument, have acknowledged under oath, that the statement a. therein set forth is a true and correct statement and report of the condition of the South Slavonic Catholic Union on the 30th day of June A D 1906 SUBSCRIBED and sworn to, before me a Notary Public in and for said County and State, this the 13th day of July. A. D. 1906. P. W. Sture Notary Public My commission expires January 3, 1907. Signed: FRANK MEDOSH JOHN PRIMOZICH JOSEPH MANTEL NAZNANILO. Člajioim društva sv. Baj-bare št. 7 v La Salle, 111., se tem potom naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 29. t. m. v cerkveni dvorani. V bodoče bode pa zopet društvena seja vedno vsako prvo nedeljo v meseeu, in sicer v cerkveni dvorani in ne več v prostorih g. Jakoba Zupančiča. Objednem opozarjam pa tudi vse one ude, kteri so odpotovali od tukaj in se ne javili, da naznanijo svoj naslov ter poravnajo zaostale mesečne doneske vsaj do 1. avgrista. Ivan Šetina, tajnik, 1101 Main St., La SaJle, BI. (23-27—7) čbs RAZGLAS. Društvo sv. Ivana Krstnika v Col-linvvoodu, Ohio, je sklenilo pri Lzvan-redni seji dne 22. julija vpeljavo rednih društvenih sej, in sicer: vsako prvo nedeljo v mesec ur točno ob 2. uri poipoludne v prostorih g. Matije Siapnika. Prva seja je torej dne 5. avgusta. Vse člane tega društva poživljamo tc-au potom. ">5. od Ivana Krajcar r«0. od Mihe Papež -fio. od Antona Južuik ■>>."), em stal trenutek poprej. Ker me ni bilo, prične medved ^»pihati in me iskati. Kot obseden se vrti na vse strani, razmetava Ijo in poskakuje, držeč prve šape pripravljene, zdaj sem zdaj tje, ne da ne «l-.bil, ker s«-in se mu bil k sreči dobro umaknil. Mogoče bi bil lahko <•1 i*. >ledu do mene; ker pa je bil ves divji, pozabil je tudi slediti svo- iii na-ronu. K< Ih>l*ne bolj zanimati zase, kot za tistega, kteri ga je ranil. : ' hi si mane divje sopihajoč svoje oči. Takoj sem pri •m, iz.ierem nož in mu ga porinem dvakrat med rebra; v trenutku se r: • k meni a bil sem že zopet pree. Ker ga nisem zadel v srce, me MM aopei Hiarti • podm^enin divjanjem. To je trajalo gotovo deset mi-j> : tem pa je iz-ubil toliko krvi, da je bil vidno opešal. Postavi se . da bi si mel oči. Ker se mi je zopet nudila prilika, sunem dvakrat; sedaj sem zadel bolje; hitro stopim na pivvrne na glavo. Hoče vstati, a nima moči; pade in praviti na nope, a omahne in obleži. zavpije Rattier iz drevesa. "Zver je mrtva. V stra- rarnosti smo bili." ven:, v čem je obstajala ta nevarnost za vas," odvrnem mu. "Vi skrbeli za svojo varnost. Zdaj lahko doli priplezate." Prti ščite prej grizlija, če je res mrtev!" II 'Ni i pa je :ot pre. i vuovit *d pa s uša se Botru! Ne. M rt i vi trdite. Nimate pojma, kako trdnega življenja je. Le pre- Ifa.Ji vas morda * ("e hočete vedeti, ali živi ali ne, preiŠčite ga sami; vendar znamenit west man, jaz pa le greenhorn!" m >e proti njegovemu tovarišu, kteri je še zmeraj v prej popisani I'.a drevesu. Prenehal je vpiti in se ni več gibal. Njegov obraz a, njegove steklene oči štrle nepremično v me. Meso mu je raz- Obn d« tr^;) :.. prav do kosti, Čreva lezejo iz preparanega trebuha. Zatajujem se in zakličem: " l "Počakajte. Sir, jaz vam doli pomagam." Ne odgovori mi in z nobenim gibljajem mi ne pokaže, da me razume. Pr. sim i'.ie-ove tovariše, naj zlezejo raz drevje in mi pomagajo. Teh slavnih vestnianov nisem mogel prej pripraviti do terišli in mi pomagali prenesti njili nesrečnega tovariša na tla. o. kajti držal se je tako trdno drevesa, da sem moral s silo Bil je mrtev. cmee ni njegovih tovarišev niti najmanjše .ganil; obrnejo se ira k medvedu; njih vodnik pa pravi: narobe. Prej je hotel on požreti nas, zdaj bodemo pa mi je bil it ranit i roke. Ta strašni l "Z. njega. Brž ljudje, kožo doli. da pridemo do stegenj in Šap!" bil * Ti ia ; Bil slu. pra Potegne nož. poklekne m se pripravi; jaz pa pripomnim: "Vsekakor bi bilo slavnejše, če bi bili poskušali vaše nože tedaj, ko je živ. Zdaj je prepozno. Ne trudite se." V,Kl1! ' ' "e >k!,me- mi mogoče hočete braniti, da si odrežem svoj ''Tsekakor, Mr. Rattler." --- - - ' " 1 "S kakšno pravicot" "Z najboljšo, neovrgljivo resnico. Jaz sem medveda ubil." ni res. Vi vendar ne bodete trdili. da zamore tak greenhorn nožem premagati. Mi smo streljali nanj, ko smo ga zagledali." lia drevje splezali; da, to je res, prav res!" a še krogle >o zadele; na vaših pa je poginil, a ne nad par sla-ihaji, ktere ste mu prizadeli z nožem, ko je bil že napol preč. aš i:' n i naredimo ž njim, kar nas je volja. Razumete?" opet na delo: opozorim ga. rekoč: lutku zh pustite, Mr. Rattler, drugače vas naučim spoštovati Ste li dobro razumeli?" kljub temu začel načenjati medvedovo kožo, zgrabim ga tako. '. d vi vrnem in ga zaženem ob bližnje drevo, da je vse pokalo. 1 »ntkit tako jezen, rla mi je bilo vseeno, če se ves polomi. K.> > zraku, zgrabim svoj drugi Še nabasani revolver, da preprečim Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va5 Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z iubornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-Majenja, bolezni v križn in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O^ Rev. H. W. Freytag, Hamel, IU. Na vsaki steklenici je J^ I ^naša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. R1CHTER&CO. 215 Pearl St., New York. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero ie varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lei®y je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St, Clair Ave. N.E-kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. CUNARD LINE SPARINIK3 PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M jfARNTKI IMAJO JiKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR Aa ULOVU ZA SETANJE POTFIKOV TRETJEGA fiAZBJKI>; Ne kupi Rojakom na znanje BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodai izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naroČilom se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporoča Frank Stefanich, posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, Cal. puite hkeriev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- < nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodajamo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu 1 a izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. < Napravi jati žganje in likerje ui težko. ' Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji • ' tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker Jam- ' cimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa * Vas ta 8»> odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolaria, ktereea bi morah izdati, plačate le 20 centov. J s , SPRIČEVALO P° itali)inskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija j .... « . .. 189o se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-' nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. j Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo ' mi v napravo 12 htrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: * liter ?li,v?vke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa i J » y'ahoya 1 11 Konjaka 1 „ Ferneta 1 „ Maraskina 1 „ Brinovca 1 „ Absinta 1 „ Kimljevca 1 „ J^uma 1 „ Anisetta. 13 litrov (3 malone) samo tri dolarje. Istočasno Va .n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterei je popisano, kako se delajo razna zganja. ' PoSlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-! koj rečene izivlečke in knjigo. Brez denarja se ne odpošilja. VtfJ mi- NADALJE PRODAJAMO CARPATHIAN MOM luje Iz New dne 31. odpluje iz New Yorka dne 28. avgusta. odpluje iz New Yorka dne 11. septembra. CXTONlA, 8LAV0N1A m PANtfOtflA parnua na a*a. vj taka Ti parniki ao napravljeni po najnovejšem kroiu in zeio priklada čretj'. razred, /EDLLA so dobra i a potpikom* tnkrat na daa pr. postr*»žena.. Vožnje astJce prodajajo poociaSčcju agent jo in fhe Canard Steamship Co., Ltd., W Sradm^ Sew Torfe 126 State St.. Boston Dearborn st ^ vftucaeo. 1 ^ji I ^ L. AUSTBO-AMSBICAN Lil milo iz telesa. Ml JAMČIMO^ZA VSE NASE STVARI .J kegularni potni parniki Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsako bolezen. _^Pisma in vse poizvedbe naslovite na 'AMERICA-EUROPE COMPANY 161 COLUMBUS AVE., NEW Y0KK. N. Y. ERANCESCA" odpluje 28. julija. Tu lies "V Ker je k utn ub je se .-[»ra1 tr> I' lpad. Pobere .-e počasi, pogleda me pisano, potegne svoj nož in da ie ni POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelnjemo pogodb« ea francoske d«ge in za doc« srn kadi Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam. naii pogoji so ngodni FRIED LAUNDER * OLIVEN CO. Bhreveport. La T O B«x BM Rojaki, naročajte se na "Ulaa ' roda", največji in najcenejši dnevnik1 A Prvi in edini slovenski zdfcvniski zeved v /meriki®) ^^B1 Zdravimo vse plučne, želodčne, «rčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico,| revmatizem, jetiko' ^ »ploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni. * ^K Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e«ropejsko ^P^B in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humlug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem £ predpisu. Ktcept je vsakemu bolniku ra vpegled. W Govori se slovenski in hrvatski. m Crdinacijske ure so vsaki dan cd 9 zjvtraj do 6 zvečer ob sredah in sototnh pa do b zvečer in cb nedeljah od !< zjutraj do 1 popol' THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE, 38 EASTk.7lh. STREET, NEW YCRK, N. Y. —IMHMB^M —fc? "SOFIA HOHENBERG" odpluje ig. avg* vozijo med New York um, Trotom i r> Rtko. 2sai]nipravrejSa in najcenejša i>aiclifcljn rita v Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljub-Ijane le SO centov. Potniki dospo isti dan na jijiiiiiL-, ko od doma gredo. Phelps Bros. CBl> Co., General Agents, 2Washington St., New York. •3=3- Comoagnie Generale Transatlanfique. {Francoska parobrodna družba.) mi pa drairo jdačate. Enkrat ste me že tepli, zato liočem skrbeti, t»odete v tretje več." 1 'nbh/ati .-p mi li-V. ; pomerim s svojim revolverjem nasproti in pretim: *• So on korak in zapodim vam kroglo v trlavo. Pree z nožem! Pri 'tri' ustrelim, če ga .še obdržite v roki. Torej: jedna — dve — in___" Dr/al je krepko no/. in jaz bi bil r-is streljal, seveda ne v glavo, ampak v roke, kor >oin -i liotol pridobili mrled pri toh ljudeh; toda k sreči ni prišlo tako daloč. kajti v kritičnem trenutku se oglasi nekdo: Ljudje, ali -te neumni! Kaj je vzrok, da se beli bijete med sebo\ Stojte!" lVirledamo v smeri, odkoder je prihajajal glas, in ugledamo nekega moža stopiti izza drevja. Bil je majhen, suh, grbast, opravljen in oborožen kot kak rdečnež. Ni se za moglo prav ločiti, ali je bel ali Indijanec. Njegov obraz z globokimi potezami je kazal bolj na zadnjega, medtem ko je morala biti barva njo«ove-a močno od solnca ožganega obraza nekdaj bela. Bil je razkrit; dolgi temni lasje so mu padali na pleča. Njegova obleka je obstajala iz indijanskih usnja tih hlae, prav take srajce in iz jednostavnega mokasina. Oborožen je bil samo s puško in nožem. Njegove oči so zrle izvanredno pametno in ni kljub pokvarjeni postavi napravljal smešnega utiša. Sploh se pa samo surovi in nespametni ljudje spotikajo nad telesnimi napakami, za ktere nikdo nič ne more. K tej vrsti je spadal tudi Rattler; ko u_rleda došleea. pravi s smejoeim glasom: "Halo, kaj je pa to za en pritlikavec in nestvor! Ali smejo taki ljudje sp oh laziti po lej>em zapadu?" Tujee ira premeri od nog do glave ter pravi z mirnim, premišljenim glasom: "Zahvalite Boga. da imate zdrave ude. Sploh se pa ne gre na telo, ampak srce in duh; v tem pa vsaj mislim, da se lahko merim z vami." Nato zamahne malomarno z roko, obrne se k meni in pravi: "To imate moč in kosti. Sir! Tako težkega Človeka zagnati tako dalee po zraku ni kar si bodi. Rečem vam, to je bil zares krasen prizor." Potem brone grizlija z nogo in pravi z otožnim glasom: "To je torej ti-ta zver, ktero smo hoteli imeti. Prišli smo prepozno; škoda!" "Vi sto ga hoteli ustreliti?" vprašam. "I)a. Včeraj smo ga zasledili in smo jo ubrali za njim čez grm in strn, zdaj pa vidimo, da je že vse končano." "Vi govorite v množini, Sir; ali niste sami?" "Ne. Še dva gentlemana sta z menoj." Kdo?" "Takoj vam povem, ko zvem, kdo ste. Saj veste, da mora biti človek v teh krajih nad vse previden. Človek naleti večkrat na slabe kot na dobre ljudi." Pri tem pogleda Rattlerja in njegove ljudi ter nadaljuje: "Sploh se pa