PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 252 (8654) TRST, sobota, 27. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK J« zane! izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi zaknz nad Cerknim, raannoien na cdklontil. Od S. do 17. septembra 1944 se Je Bskalv tiskaj «Doberdobn v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Predsednik Nixon delno preklical ukaz o uvedbi alarmnega stanja za ameriške oborožene sile Brežnjev potrdil sovjetsko podporo resoluciji OZN o ustavitvi ognja Prvi sovjetski opazovalci za nadzorstvo nad izvajanjem premirja že dospeli v Kairo - SZ si bo prizadevala, da bi zagotovili varnost vsem državam na Bližnjem vzhodu - Egipt zahteval ponovno sejo varnostnega sveta TEL AVIV, KAIRO, DAMASK, MOSKVA, WASHINGTON, 26. — Prve skupine mirovnih sil, ki so namenjene k črti ustavitve ognja med Izraelci, Sirci in Egipčani, so že dopotovale na svoja mesta. S Cipra je odpotovalo približno 900 švedskih, finskih in avstrijskih častnikov in vojakov, ki bodo v prihodnjih urah zasedli svoje položaje. j Medtem je tudi v dobršni meri splahnel preplah, ki ga je povzro-dramatična in dokaj preura- čila dramatična in dokaj njena odločitev predsednika Nixo-na, da razglasi pripravno stanje za vse ameriške čete v svetu. Nekateri člani ameriškega parlamenta so že izrazili dvom, da je predsednik Nixon nesramno strumenta- da bi nekoliko prikril dogodke v zvezi s škandalom Watergate. Z drugimi besedami, Nixon je moral odvrniti pozornost Američanov s področja notranje politike na zunanjo in vojna na Bližnjem vzhodu mu je nudila za to izredno priložnost. S tem v zvezi je predsednik spodnjega doma izjavil, da niso taki ukrepi nič izrednega in da niso povzročili v drugih priložnostih nobenega preplaha. Dejal je tudi, da se sedanji položaj ne more v nobenem primeru primerjati s kubansko krizo leta 1962. Prav nasprotno izjavo pa je dal eden najvažnejših Nixonovih sodelavcev skrajnodesničarski demokratični senator Jackson, ki pravi, da je bil svet prav na robu jedrskega spopada. Jackson se je v preteklosti odlikoval predvsem spričo ostrega nasprotovanja slehernemu dogovoru med ZDA in SZ ter politiki popuščanja napetosti, ki sta jo obe vladi vodili zadnja leta. V zvezi z odločitvijo predsednika Nixona, da razglasi stanje pripravljenosti za vse ameriške oborožene sile, je imel tiskovno konferenco tudi državni tajnik Kissinger, ki je izrazil negodovanje ameriške vlade spričo glasov, po katerih naj bi Nixon skušal prikriti razplete v zadevi Watergate z umetno ustvarjeno mednarodno napetostjo. O položaju na Bližnjem vzhodu in o sovjetski odločitvi, da pošlje svoje čete za nadzorstvo nad izvajanjem premirja na tisto področje, j^ govoril v Moskvi na svetovnem kongresu mirovnih sil generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev. Uvodoma je poudaril pomen tega kongresa nakar je imel svoj doslej najdaljši poseg o sovjetski zunanji politiki. Brežnjev je potrdil sovjetsko podporo zadnji revoluciji varnostnega sveta, ki predvideva ustanovitev posebnih sil združenih narodov za tlllllllllllllllllllMIlllllllHIIIHIIIIIIIHHIIIIIIIIIllllllllš nadzorstvo nad izvajanjem premirja. Obenem je omenil Sadatovo zahtevo, naj ZDA in SZ pošljejo svoje čete na Bližnji .vzhod ter izjavil, da- je SZ že poslala svoje opazovalce na tisto področje. S. tem . v zvezi so danes v ZDA sporočili, da ameriška vlada ne na1 sprotuje prisotnosti sovjetskih opazo- !!?"' nasuje pa UebitniV sctnosti sovjetskih oboroženih sil v arabskih državah. V nadaljevanju svojega govora je Brežnjev dejal, da upa, da bodo ZDA ravnale prav tako. Nato je generalni tajnik KP ,SZ izjavil, da je borba arabskega ljudstva za odpravo posledic izraelske agresije obenem borba za uveljavitev pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Obžaloval je, da je ponovna vojna povzročila mno- go civilnih žrtev. «Vzrok občasnih arabsko - izraelskih vojn, je rekel, je izraelska okupacija arabskih ozemelj ter trdovratno upiranje Tel Avi-va, da bi vzel v poštev zakonite pravice arabskega: ljudstva ter podpora, ki jo ta agresivna politika u-živa. s. strani tistih kapitalističnih sil, ki stremijo za tem, da bi preprečile svoboden in neodvisen razvoj naprednih arabskih držav.» Sovjetska zveza, je dejal Brežnjev, je v zadnjih letih večkrat opozorila na položaj na Bližnjem vzhodu, ki je postajal čedalje bolj napet. Stališče SZ je jasno in dosledno. Sovjeti so zainteresirani, da se na Bližnjem vzhodu uveljavi trajen in pravičen mir, da se zagotovi varnost vseh držav in vseh ljudstev na tem področju. V tej smeri bo SZ vodila svojo politiko tudi v bodoče. Brežnjev je rekel, da so Izraelci od 22. oktobra dvakrat načrtno kršili premirje, ne da bi se zmenili za pozive varnostnega sveta. Tako po prvem, kot po drugem pozivu, so ma...... DANES Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je imel v Moskvi daljši govor na mednarodnem kongresu mirovnih sil, v katerem je orisal glavne smernice sovjetske politike do Bližnjega vzhoda. Dejal je, da SZ podpira resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi ognja in dodal, da ta resolucija predvideva tudi umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj, kar je prvi pogoj za sleherno trajno in pravično rešitev dolgoletne krize na tem področju. Predsednik Nixon je medtem delno preklical ukaz o larmnem stanju za ameriške oborožene sile, tako da je napetost v mednarodni pol tiki v zadnjih urah močno popustila. Na bližnjevzhodnih bojiščih je bilo v teku včerajšnjega dne dokaj mirno. V Egiptu so prispeti medtem prvi člani mednarodnih sil za nadzorstvo nad izvajanjem premirja. V Kulturnem domu je bil včeraj 19. občni zbor Sindikata slovenske šole, ki je soglasno sklenil, da se predsedniku vlade pošlje protestna resolucija z zahtevo po čimprejšnji rešitvi pereč h problemov slovenske šole in ureditvi položaja slovenskih šolnikov, sicer se bo sindikat pritožil na mednarodno sodišče za človečanske pravice v Strasbourgu. Na sestanku SKGZ v Gorici je bil predmet razprave razlaščanje slovenske zemlje na področju go-riške občine. Problem je postal aktualen zlasti odkar je deželni predsednik poslal lastnikom zemlje v Štandrežu dekrete o začasni zasedbi njihovih zemeljišč. Udeleženci razgovora so postavili jasno in odločno zahtevo, da mora v zameno za izgubljeno žemljo dobiti slovenska skupnost ustrezne inštrumente, s katerimi se bo lahko obvarovala pred asimilacijo, saj se z gradbeno dejavnostjo na razlaščenih področjih večinski narod vedno bolj zajeda v naše narodno telo. Udeleženci razgovora so soglašali, da morajo vse slovenske skupine najti o tem vprašanju soglasno stališče. Izraelci pridobili nekaj arabskega o-zemlja. K temu je očitno prispevala podpora nekaterih drugih držav. Izraelsko ljudstvo drago plačuje kratkovidno politiko svojih voditeljev. Politika. ki stremi za tem, da zajamči varnost z nasilnimi ozemeljskimi pridobitvami. je obsojena na propad. Taka politika ne bo mogla zajamčiti Izraelu miru, niti varnosti, temveč bo privedla do njegove čedalje večje osamljenosti. Naraščajoča solidarnost med arabskimi državami dokazuje, da se Arabci ne bodo spri-jeznih z izraelsko agresijo ter da se ne bodo nikoli odrekli svojim zakonitim pravicam. Brežnjev je še podčrtal, da resolucija varnostnega sveta iz 22. oktobra ne predvideva samo ustavitve ognja, temveč tudi praktične ko4 rake za odpravo vzrokov vojne. Zato jo je treba v celoti uveljaviti. Resolucija poudarja nesprejemljivost ozemeljskih pridobitev z vojno, predvideva umik izraelskih čet na položaje, ki so jih imele pred letom 1967 ter zahteva spoštovanje in priznanje suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav na tistem področju. V njej je tudi govor o potrebi po pravični rešitvi vprašanja beguncev ter o zakonitih pravicah arabskega ljudstva Palestine. Če bi Izrael spoštoval vse te točke že leta 1967, je dodal Brežnjev, bi danes vladal na Bližnjem vzhodu mir. Do tega pa ni prišlo zaradi kratkovidne in pustolovske politike izraelskih voditeljev. Sovjetska zveza, je dejal generalni tajnik KP SZ, si bo tudi vnaprej prizadevala, da bi vsem ljudstvom in državam na Bližnjem vzhodu zagotovili mir, varnost in nedotakljivost meja. Po mnenju SZ je ena glavnih nalog vseh svetovnih miroljubnih sil, da si prizadevajo za takojšnjo in popolno izvajanje resolucije varnostnega sveta iz 22. oktobra. S Cipra je kot smo že napisali odpotovalo 900 pripadnikov mirovnih sil OZN, ki jih bodo razmestili vzdolž črte ustavitve ognja. Posebni predstavnik generalnega tajnika OZN na Cipru Tafall je imel danes v tej zvezi daljši pogovor s ciprskim zunanjim ministrom Christo-fidesom. Predsednik Makarios je v preteklosti večkrat izjavil, da ne bo nasprotoval morebitnemu umiku mednarodnih čet z otoka. Na bojiščih je bil položaj v glavnem miren. Iz Tel Aviva poročajo samo o poskusu, ki naj bi ga naredila egiptovska tretja armada, da razbije obroč, v kateri naj bi jo ujele izraelske čete. Glasnik izraelske vojske je dejal, da je takoj poseglo topništvo in letalstvo in da se je poskus izjalovil. Vest je kairski glasnik takoj demantiral in dejal, da Egipčani spoštujejo premirje in da niso podvzeli nobenih akcij proti Izraelcem. Egiptovska vlada je zahtevala ponovni sestanek varnostnega sveta, da bi razpravljal o stalnih izraelskih kršitvah premirja. Pred javno sejo varnostnega sveta je bilo zasedanje za zaprtimi vrati, med katerim so proučili poročilo generalnega tajnika o ustanovitvi mirovnih sil OZN za nadzorstvo nad izvajanjem premirja. V zgodnjih jutranjih urah je liberijski tanker «Sirius» naletel v Sueškem zalivu na mino in je, kaže, potonil. Tanker je najela izraelska državna ladijska družba, da bi prepeljal surovo nafto iz Abu Rodeisa v izraelsko pristanišče Ei-lat. Egipčani so objavili pojasnilo, v katerem pravijo, da so že 6. oktobra sporočili, da so tiste vode minirane. Ccausescu predlaga mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu DUNAJ, 26. — Romunski predsednik Ccausescu je, kot poroča romunska tiskovna agencija Agerpress, zahteval naj se sestane mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu, ki naj bi prispevala k skorajšnji rešitvi izraelsko - arabskega spopada. Konferenca naj bi bila pod okriljem OZN ter naj bi ustvarila pogoje za trajen mir na tistem področju. Udeležile naj bi se je vse države vpletene v sedanji spopad. Za mirno rešitev krize pa je potrebno, da se Izrael umakne z vseh zasedenih ozemelj. Generalni tajnik KP Sovjetske zveze med svojim posegom na mednarodnem kongresu miroljubnih sil v Moskvi ZAKLJUČEN OBISK GUSTAVA HUSflKfl V BEOGRADU Postavljene osnove za vsestranski razvoj sodelovanja med CSSRinSFRJ Nov razgovor s predsednikom Titom - Skupno poročilo o obisku Vozila opazovalcev OZN v Egiptu pred odhodom na južno fronto ....................................-..................... Leone na obisku v Luksemburgu Povabilo holandski kraljici, naj obišče Italijo ■ Pogovori Moro-Thorn o položaju na Bližnjem vzhodu LUKSEMBURG, 26. — Z ogledom zala neustreznost dialoga med čla- ko važno. Ministra sta se nato Van Gpghovega muzeja je italijanski predsednik Leone zaključil u-radni obisk Nizozemski. Pred njegovim odhodom v Luksemburg so uradno sporočili, da je holandska kraljica Julijana z veseljem sprejela Leonejevo povabilo, naj obišče Italijo. Datum obiska bo določen po običajnih diplomatskih kanalih. Predsednik Leone, ki ga poleg žene spremljajo zunanji minister Moro in druge osebnosti italijanske vlade, je prispel v poznih jutranjih urah v Luksemburg, ki je druga etapa njegovega potovanja v Beneluks. Leoneja je na letališču pozdravil veliki vojvoda Jean, ki je zvečer priredil sprejem na čast italijanskemu gostu. Popoldne pa je bil na programu prvi politični razgovor med zunanjima ministroma Morom in Gastonom Thornom. Razgovor je bil posvečen dvostranskim odnosom, vprašanjem Evropske gospodarske skupnosti in položaju na Bližnjem vzhodu. .............( Moto in Thorn sta soglašala, da nicami evropske «deveterice», bodisi glede političnih posvetovanj, bodisi glede zasedanj ministrskega sveta. Zunanja ministra menita, da je potrebno izboljšati delo ministrskega sveta EGS, ki naj ne bo le formalnost, ampak sedež dejanskih razprav političnega značaja. Prav tako sta ministra soglašala v obžalovanju preveč omejene vloge, ki jo je Evropa lahko odigrala v krizi na Bližnjem vzhodu. Glede samega položaja na Bližnjem vzhodu pa sta Moro in Thorn ugotovila, da obstajata dva glavna problema: prvi zadeva premirje, to pa je dramatičen in delikaten problem, k rešitvi katerega je treba učinkovito prispevati. Mnogo večja pa bo lahko vloga Evrope glede drugega problema, ko bo od težavnega premirja trebu preiti k mirovnim pogajanjem, s katerimi ne bi smeli odlašati v nedogled. Prav v tej fazi pa bo imela Evropa devetih največjo priložnost, da da svoj prispevek k vzpostavitvi miru na je prav bližnjevzhodna kriza poka- I tem področju, ki je za Evropo ta- dotaknila tudi drugih važnih poga janj, v katerih sodeluje tudi Evropa, in sicer druge faze konference o evropski varnosti ih sodelovanju, ki je v teku V Ženevi, in pogajanj za uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil, ki potekajo na Dunaju. Glede tega sta Moro in Thorn izmenjala mnenja ter pokazala zadovoljstvo zaradi znatne enotnosti v stališčih devetih članic EGS. Dvostranskim odnosom pa bo posvečeno predvsem jutrišnje srečanje med ministroma; v tej zvezi bo predvsem o vprašanjih italijanskih delavcev v Luksemburgu ter o kočljivem vprašanju šolanja otrok italijanskih delavcev. O tem vprašanju so razpravljali že v okviru kulturnega sporazuma med Italijo in Luksemburgom. Seja vodstva KD ndh načrtov, pozitivno je bil ocenjen dosedanji razvoj blagovne iz-, menjave in izvajanje kulturno prosvetnega pirograma in programa znanstvenega sodelovanja ter je bòlo ugotovljeno, da so potrebni obojestranski napori za rrzvoj sodelovanja na področju turizma in na znanstveno tehničnem področju. Pri preučevanju mednarodnih vprašanj sta obe strani poudarili, da je borba narodov za enakopravne politične in gospodarske odnose in za neodvisnost, za dosledna izvajanja načela miroljubne koeksistence proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, sestavm del borbe za splošni mir in napredek na svetu in da je ta borba tesno povezana z vplivom delavskega razreda in drugih naprednih sil ter z miroljubno politiko socialističnih držav. Obe strani sta visoko cenili rezultate nedavne konference neuvrščenih na vrhu in poudarili prispevek neuvrščenosti v borbi za mir. enakopravno mednarodno sodelovanje in, za družbeni napredek, za neodvisnost in enakopravne gospodarske in politične odnose na svetu proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu in rasizmu. Obojestransko je bila obsojena agresivna politika Izraela ter izražena podpora pravični borbi arabskih narodov. Dogodki v Čilu so po obojestranski oceni del širših načrtov imperializma in mednarodne reakcije. Tito iti Husak sta poudarila pomen zmage vietnamskega ljudstva, izrazila sta vsestransko podporo začasni revolucionarni vladi Južnega Vietnama in borbi korejskega ljudstva za miroljubno združitev. Jugoslavija in češkoslovaška izražata globoko prepričanje, da sta v sedanjih pogojih mir in mednarodna varnost nedeljiva, da morata zajeti vsa področja, da mir in mednarodna varnost nista stvar samo ozkega kroga držav, temveč da je skrb za ohranitev miru in varnosti pravica in dolžnost vseh držav. Jugoslavija in češkoslovaška izražata pripravljenost, da skupno z ostalimi evropskimi državami vlagata napore za zagotovitev trajnega miru, varnosti in enakopravnega sodelovanja v Evropi. Podpis pogodbe o normalizaciji odnosov med Zahodno Nemčijo in češkoslovaško bi po ugotovitvi obeh strani lahko bil velikega pomena za krepitev zaupanja in utrditev pozitivnih sprememb v Evropi. Tito in Husak sta na kraju izrazila prepričanje, da bodo vsebinski in koristni razgovori prispevali k nadaljnji krepitvi prijateljskih odnosov in vsestranskemu sodelovanju med obema državama in partijama. Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče češkoslovaško. Predsednik Tito je v izjavi češkoslovaški časopisni agenciji in televiziji, po končanih razgovorih s Hu-sakom, izjavil, da je obisk Husaka in njegovih sodelavcev velik prispevek k nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama in dodal, da se je 'češkoslovaška delegacija mogla stva za proračun in gospodarsko ruepvičati, da so Jugoslovani kljub načrtovanje se je danes sestala pc . 'sem dogodkom vedno gojili simpatije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Glavni tajnik CK KP Češkoslovaške Gustav Husak je dlanes popoldtie po sklepnih razgovorih s predsednikom Titom in kosilu, ki ga je predsednik Tito priredil v njegovo čast, odpotoval v domovino. V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno po njegovem odhodu, se med drugim ugotavlja, da sta Tito in Husak v prijateljskem ozračju in duhu medsebojnega razumevanja proučila razvoj odnosov in možnosti razširitve in poglobitve sodelovanja med obema državama in partijama in izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Ugotovila sta, da se odnosi med obema državama uspešno razvijaio in da se sode-lovpinje med obema partijama stalno razširja. Izražena .je bila pripravljenost, da se dvostransko sodelovanje, ki temelji med drugim na spoštovanju posebnosti notranjega razvoja in mednarodnega položaja vsake države, nadalje razvija. V razgovoru o dvostranskem sodelovanju je bila posvečena posebna pozornost gospodarskemu sodelovaniu. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo objektivni pogoji za čim h’treisi razvoj gospodarskega sodelovania in sicer za razvijanje višjih oblik sodelovanja, za uspešni razvoj industrijske kooueraciie, za sodelovanje na podlročju metalurgije, energetike in kmetijstva ter na drugih področjih. Poudarjen je bil obojestranski interes, da se čimprej konkretizira sodelo- vsem o vprašanjih poljedelstva i osnovi poročila posl. Natalija. Vodstvo KD je preučilo tudi položaj v Neaplju, kjer je bilo krajevno vodstvo KD predmet številnih kritik in polemik. Ustanovili so posebno komisijo, ki ji predseduje posl. Sedati, z nalogo, da «vzpodbuja in usklajuje» delovanje krajevnih organov stranke, proti katerim pa niso sprejeli nobenih ukrepov, kar je povzročilo protest ministra Donat Gàttinà. Prihodnji torek seja vlade RIM, 26. — Prihodnji torek, 30. oktobra, se bo sestal ministrski svet. Poleg drugega bodo na dnevnem redu nekateri ukrepi v zvezi z davčno reformo in z epidemijo kolere v Neaplju. RIM, 26. — Na sedežu ministr- RIM, 26 — Pod predsedstvom tajnika Fanfanija se je danes sestalo vodstvo KD, ki je razpravljalo pred svetovalna komisija za politiko ce . ^ - češkoskr aškega ljudstva. Poka- zalo se je, je. zaključil Tita d* imajo naši narodi mnogo skupnega in da morajo skupno razvijati svoje medsebojne odnose. B. B. Zahodna Mija prepovedala pristanek izraelski ladji z vojaškim materialom BONN, 26. — Zahoctionemška vlada je prepovedala izraelski tovorni ladji «Palmah», da pristane v pristanišču Bremeriiaven v Severnem morju. Ladja bi morala natovoriti 'ameriški vojaški material, Id je bil namenjen Izraelu. «Palmah» je brez tovora odpotoval proti nekemu britanskemu pristanišču^ V uradni noti nemške vlade Washingtocu zahteva Bonn, naj ZDA takoj prenehajo s pošiljkami orožja Izraelu z ozemlja ZRN. Stroga nevtralnost ZRN v sedanji arrbsko - izraelski vojni prepoveduje zvezni vladi, pravi nota, da bi z njenega ozemlja odpeljali kakršnokoli orožje , v države, ki so vpletene v vojno. Senat odobril vladni odlok o univerzah RIM, 26. — Po izredno dolgi sei!, je trajala nepretrgoma od 9.30 do 20.45, je senat odobril vladni zakonski odlok, ki vsebuje nujne ukrepe za univerzo. O odloku bo morala sedaj razpravljati poslanska zbornica, ki ga bo morala odobriti do konca novembra. Seja senate. se je zavlekla predvsem za-raiji proučitve več kot sto spre-minjevalnih predlogov, ki so jih dale vse politične stranke in tudi vlada sama. Sprejeti so bili številni amandmaji, med njimi tudi predlog senatorjev KPI proti dodeljevanju stalnih profesorskih mest takoimenovanim «superbirokratom». Za zakon so glasovale stranke leve sredine, komunisti in misovci so glasovali proti, liberalci pa so se vzdržali. Poslanska zbornica pa je danes zaključila razpravo o vladnem zakonskem odloku, ki spreminja davčni režim petrolejskih izdelkov. V razpravo so pose ti i štirje misovci in predstavnik KPI Raucci, . ki je obtožil vlado, da je pripravila novo darilo petrolejskim industrijcem na račun delavcev, Raucci je tudi poudaril, da je treba čimprej uresničiti vsedržavni plan za petrolej, tako da bi preprečili stalno izsiljevanje zasebnih petrolejskih družb. V jutranjem delu seje poslanske zbornice pa je minister, za pošte Togni govoril o vzrokih krize italijanske pošte. TOKIO, 26. — Japonski zunanji minister Chira je izjavil, da bo ameriški državni sekretar Henry Kissinger obiskal Japonsko 14. in 15. novembra, po napovedanem potovanju na Kitajsko. začetkom včerajšnjega razgovora 19. OBČNI ZBOR SINBIKATA SLOVENSKE SOLE Svet za odporništvo v Miljah priredi v sodelovanju z občinsko u-pravo 1. novembra t.l. tradicionalno spominsko svečanost za padlimi v osvobodilnem boju. Program svečanosti je naslednji: ob 9. uri bo delegacija ponesla venec k spomeniku Almi Vivode; ob 10.30 zbor in odhod sprevoda s trga Marconi; ob 10.40 položitev venca na spomenik padlih v prisotnosti oddelka vojske. Govorila bosta član pokrajinskega odbora ANPI Bruno Steffè in članica socialistične mladine Bojana Vatovec v slovenščini; ob 11. uri odhod sprevoda na partizansko pokopališče, kjer bo polaganje vencev, spominska svečanost, igranje himen in blagoslovitev; ob 11.30 maša v kapeli pokopališča. Tudi tržaška občina je za bližnje novembrske praznike predvidela vrsto svečanosti v počastitev padlih in umrlih. V petek 2. novembra bodo občinski odbor in načelniki svetovalskih skupin položili vence na Trgu Unita, v Ul. Imbriani, v Ul. D’Aze-glio, v Drevoredu d’Annunzio, v Ul. Ghega, na openskem strelišču, v Rižarni pri Sv. Soboti, na pokopališču pri Sv. Ani, pri spomenikih padlim julijskim prostovoljcem, civilnim žrtvam vojne, žrtvam v no-Pogled na del udeležencev včerajšnjega sestanka Sindikata slovenske šole vembru 1953, žrtvam nacistov, v niiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POSLEDICE IZSILJEVANJA VELIKIH PROIZVAJALCEV? OŽIGOSANO ZAPOSTAVLJANJE SLOVENSKE ŠOLE IN TEPTANJE PRAVIC SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Protestna resolucija predsedniku vlade ■ Poročila tajnika in referentov ■ Izvoljen novi glavni odbor Čez ne bo vlada čimprej rešila perečih vprašanj slovenskega šolstva in položaja slovenskih šolnikov, se bo sindikat slovenske šole obrnil na sodišče za človečanske pravice v Strasbourgu. Tako so soglasno sklenili slovenski šolniki na občnem zboru Sindikata slovenske šole, ki je bil včeraj v Kulturnem domu. Po pooblastilu občnega zbora bo namreč tajništvo sindikata poslalo predsedniku vlade protestno resolucijo s tako vsebino. Poleg članov sindikata so se občnega zbora udeležili poslanec Albin Škerk, delegacija sekcije Sindikata slovenske šole v Gorici, prof. Viljem Černo v imenu šolnikov iz Beneške Slovenije in prof. Depan-gher kot predstavnik šolskih kon-lederalnih sindikatov CGIL, CISL In UIL. Po poročilih tajnika in referentov za osnovne šole, otroških vrtcev in srednje šole je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika Franc Škerlj, poleg njega pa sestavljajo glavni odbor še Elza Antonac, Ivan Černič, Marija Kacin, Aleksander Kriščak, Zmaga Križmančič, Tatjana Neubauer, Stanko Škrinjar in Marija Uršič. V nadzornem odboru so Celestina Gulin, Bruno Kralj in Egidij Košuta, v razsodišču pa Adrijana Lavrenčič, Marcel Petkovšek in Vladimir Turina. Glavni tajnik prof. Franc Škerlj Je na kratko poročal o delovanju sindikata, v katerem je včlanjenih 252 učiteljev in profesorjev, o raznih posegih na ministrstvu za šolstvo in pri strankah ustavnega loka in o stikih s sindikalno konfederacijo CGIL, CISL in UIL. Uvodoma je v svojem poročilu poudaril, da ne bo povedal nič novega, saj slovenski šolniki že dvajset let ponavljajo iste zahteve in terjajo uresničitev svojih pravic. Zaradi tega bo treba poiskati novih poti. Opozoriti moramo namreč oblasti, je poudaril tajnik sindikata, da smo naveličani dvajsetletnega zapostavljanja slovenske šole in teptanja naših zakonitih pravic. Oblasti so i-mele doslej na voljo kar dvajset let, da bi izpolnile obveznosti, ki jim jih narekujejo določbe republiške ustave, londonske spomenice ter jlrugih mednarodnih sporazumov in dogovorov. Ure za Vprašanja, ki jih pozna slovenska javnost, vprašanja, ki so znana tudi italijansko - jugoslovanski mešani komisiji in ki jih dobro poznajo tudi šolske in vladne oblasti. Pri tem je omenil dolga zavlačevanja za odobritev zakona Belci - Škerk in hude krivice, ki __--,———--— se godijo šolnikom zaradi neureje- (Nadaljevanje na 8. strani) mOČIlO ODBORNIKA ČUDIM OBČINSKEMU SVETO SPOMINSKE SVEČANOSTI ZA PADLIMI IN UMRLIMI nega službenega položaja. Nekate-1 ri profesorji so postali stalni ob : začetku letošnjega šolskega leta, j marsikateri od teh pa bo šele sedaj začel dveletno poskusno dobo, čeprav je poučeval že trideset let. Na priznanje službenih let čakajo že več let učitelji na osnovnih šolah. Lepe besede in obljube pristojnih oblasti ter rožnata poročila mešane komisije ne morejo zadovoljiti slovenskih šolnikov. V poročilu o osnovnih šolah je Minka Pahorjeva predvsem pripomnila, da spričo napredka, ki ga beležimo v osnovni šoli, lahko vedro gledamo v bodočnost, kljub številnim težavam in oviram. Pri tem je navedla nekaj statističnih podatkov in porast števila učencev in učiteljev na slovenskih osnovnih šolah. Vendar nas to število še ne zadovoljuje, je poudarila referentka za osnovne šole, in navedla očitno diskriminacijo na škodo slovenske šole pri Korošcih ter opozorila tudi na stanje po drugih šolah, kjer bi potrebovali večje število učnih moči. Omenila je tudi združenja staršev in pri tem poudarila, da se slovenski starši zdaj bolj zavzemajo za odpravljanje pomanjkljivosti v šolski organizaciji in odločno nastopajo proti diskriminacijam na škodo slovenske šole. Priporočala je šolnikom, naj bi s sodelovanjem združenj staršev usmerjali svoje delovanje tudi v prepričevanje tistih slovenskih staršev, ki v svoji nezavednosti vpisujejo svoje otroke v tujo Zaskrbljenost med prebivalstvom zaradi pomanjkanja vseb vrst goriva Zdi se, da je v mestu zalog le še za nekaj dni, cene pa so postale za večino potrošnikov že težko breme spominskem parku in pri spomeniku padlim pri Sv. Justu. V soboto 3. novembra pa bo občina položila venec na pomolu Bersaglieri. 4. novembra bo svečanost v Redi-puglii, kjer bo občina prisotna s praporom in kjer bodo položili venec občine. Istega dne ob 17. uri bo na Trgu Unita svečano snemanje zastave. V torek 5. novembra bosta pokrajinska in občinska uprava ob 18. uri položili venec ob stebrih cerkve Sv. Antona novega, 6. no vembra ob 17. uri pa bodo položili vence pri stebrih na Trgu Unità. Tej slovesnosti bodo prisostvovali najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, vabljeno pa je tudi prebivalstvo. V okviru spominskih svečanosti v dneh 6. in 7. novembra bodo v dvorani občinskega sveta ob 10. uri podelili red Vittorio Veneto 120 bivšim borcem iz prve svetovne vojne. Od 1. do 5. novembra bo narodni spomenik Rižarna odprt za vse, ki bi se hoteli pokloniti žrtvam nacističnega barbarstva. Še pred tednom dni se je obetala mila jesen in zima se je zdela še zelo daleč, pa sta nas v nekaj dneh burja in mraz postavila v pravo zimsko vzdušje. Nebo je sicer popolnoma jasno toda toplote sončnih žarkov ni čutiti. Nasprotno, ostra burja poganja mraz v kosti. Na cestah so se pojavile prve težke obleke, bolj občutljivi za mraz so si nadeli celo krznene plašče. Kostanjarji se stiskajo v svojih barakah in si grejejo premrzle roke nad žarečim ogljem. V stanovanjih so začeli kuriti. Toda letos se nam ne obeta mrzla zima le zaradi mraza, pač pa tudi zaradi pomanjkanja skoraj vseh vrst goriva, kar pa ga je še na tržišču, se je znatno podražilo. Tako se je na pr. cena drv za kurjavo povišala za skoraj eno tretjino. Lani so bila v prodaji po , 25 lir kilogram, letos jih je že tež-1 ko dobiti izpod 32 lir kilogram. Vse kaže, da se bodo te že tako visoke cene v kratkem še povišale. Tako vsaj napovedujejo veliki prekupčevalci drv in uvozniki iz sosednje Jugoslavije. Govori se, da bodo prodajalci na drobno prisiljeni zvišati ceno na okrog 35 lir kilogram. Tudi premog se je podražil, koks I ra prodati v trenutku stiske po Vrsta načrtov za javna dela v devinsko-nabrežinski občini Bela bodo stala skupno nad 687 milijonov lir lijonov je občina norabila za zgrad- Ijah in uredila kmečke poti. Konč- Na ponedeljkovi seji devinsko -nabrežinskega občinskega sveta je odbornik za javna dela Caldi obširno poročal o javnih delih v občini. Uvodoma je obrazložil, da so v teku dela, za katera je občina prejela finančna sredstva iz treh različnih skladov: iz proračuna generalnega vladnega komisariata, od države in od dežele. V letu 1970 je vladni komisariat nakazal občini 25.000.000 lir. Doslej so asfaltirali nekaj notranjih cest v Nabrežini, Medji vasi in Vižov-Ijah za skupnih 10.000.000 lir, 1 milijon pa so norabili za razširitev vodovodnega omrežja. V teku so popravila na poslopju nabrežin-ske osnovne šole in razpisan natečaj za okrepitev javne razsvetljave v nekaterih vaseh. Leta 1971 je bilo na razpolago prav tako 25 milijonov. Skoraj 10 milijonov je bilo tudi tokrat namenjenih asfaltiranju cest v šempo-laju, Cerovljah, Vižovljah, Nabrežini in ceste k nabrežinskemu nogometnemu igrišču. Nadaljnjih 6 mi- Urnik trgovin prihodnji teden Prihodnji teden bo vrsta praznikov, zaradi katerih so sklenili začasno spremeniti urnike trgovin. PONEDELJEK, 29. oktobra : trgovine oblačil, tkanin in raznega blaga bodo lahko odprte tudi dopoldne. Ostale trgovine bodo odprte po običajnem umiku. TOREK, 30. oktobra: vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku. SREDA, 31. oktobra: vse trgovine (tudi prodajalne živil) bodo odprte tudi popoldne. Večerna zapora bo lahko pol ure po običajnem umiku. ČETRTEK, 1. novembra: vse trgovine bodo zaprte ves dan, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. PETEK, 2. novembra: trgovine bodo odprte po običajnem urniku, zvečer pa lahko zaprejo ob 21. uri. SOBOTA, 3. novembra : vse trgovi. e bodo zaprte, razen mlekarn (odprte od 7. ure do poldne) in cvetličarn (odprte od 8. ure do 13. ure). NEDELJA, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte. njo krajših cestnih odsekov v Nabrežini - Kamnolomi in Nabrežini-Postaja. V teku so dela za razširitev in asfaltiranje drugega odseka ceste v Nabrežini in drugi del popravil osnovne šole v Nabrežini, prav tako pa je bila razpisana dražba za okrepitev javne razsvetljave. Lansko leto je imela občinska uprava na razpolago 70 milijonov lir iz sklada vladnega komisariata. Ves ta prispevek je namenjen za popravila cest. Z deli še niso začeli, saj je treba še odobriti načrte. Z državnim posegom je predvidena le gradnja šolskih poslopij. Pred kratkim so razpisali dražbo za slovensko osnovno šolo, ki se je prvič ni udeležilo nobeno podjetje. Dražbo je bilo treba zato ponovno razpisati, vendar pa je vsota 15.000.000 lir prenizka, da bi kdo želel graditi šolo. Vsekakor rok za predložitev prošenj še ni zapadel. Občina je prejela tudi prispevek 53.400.000 lir za gradnjo otroškega vrtca v Devinu. Do 3. decembra mora občinska uprava vložiti načrte, ki jih bo izdelal arh. Jagodic. Končno pa naj omenimo še gradnjo italijanske nižje srednje šole v Sesljanu, za katero je država nakazala 235 milijonov lir. Dela so v teku. Mnogo je tudi del. za katera bo finančno kritje nudila deželna uprava. Ponekod gre za deželni prispevek, za nekatera dela pa si bo dežela prevzela le del stroškov ali le stroške za plačilo obresti za po sojilo, ki ga bo najela občina. Največje izdatke predstavljajo naprave na kanalizaciji v Ribiškem naselju, ki ni opremljena z depuratorji (53 milijonov) in za podobna dela v Devinu (46 milijonov). Razširili bodo tudi kanalizacijsko omrežje v Nabrežini in v Devinu. Najpomembnejše delo, ki bo rešilo mnogo vprašanj prebivalstva, bo nadvoz nad železniško progo v Vižovljah in odprava zavarovanega prehoda, kjer je treba pred zaprto zapornico čakati tudi pol ure. Nadvoz bo zgradila železniška uprava, občina pa mora poskrbeti za cestno povezavo, kajti nadvoz bo vzhodno od sedanjega prehoda, s sedanje ceste bo treba torej zaviti v desno in nato nadaljevati pot skozi Vitovlje. V zvezi s to gradnjo je treba omeniti, da so nekatera zemljišča zasebna in jih bo treba raz lastiti. Z deželnim prispevkom bo občina razširila tudi šempolajsko pokopa lišče, okrepila vodovod v Vižov no pa naj omenimo še izboljšave na športnih objektih. Začeli bodo s širjenjem nogometnega igrišča v Nabrežini, zgradili dve teniški igrišči v bližini nabrežinske telovadnice, kjer bodo zgradili tudi igrišče za hokej, kotalkanje in rokomet; za to igrišče je dežela odobrila 1. odsek del, ki bo stal 35.000.000 lir. Deželna uprava je prispevala s plačilom obresti. Vsa omenjena dela predstavljajo hud napor za občinski tehnični u-rad, ki mora istočasno slediti celi vrsti načrtov in reševati vse birokratske zapletljaje. Da je dela res zelo dosti dokazuje že sama skupna vsota izdatkov, predvidenih za vsa javna dela, ki znaša 687.552.000 lir. Danes se v Slivju poročita SILVA LUKAČ in MAKS KRIŽMANČIČ ŠD Zarja jima želi mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. pa stane že 55 lir kilogram. Zelo občutena je tudi podražitev vseh vrst tekočih goriv. Kerozen v posodah po 20 litrov stane 890 lir pri prodajalcu, če pa pripelje gorivo domov, mu je treba odšteti 1090 lir; plinsko olje stane pri prodajalcu 810 lir za 20-litrsko posodo, na domu pa 950 lir. Pri kerozenu znaša podražitev skoraj 5 lir na liter. Ceno so povišali na podlagi nove določbe pokrajinskega odbora za cene pred slabim tednom. Upoštevajoč podražitev kerozena v a-prilu letos od 750 do 795 lir za 20-litrsko posodo, se je cena tega goriva povišala v slabem letu za kar 140 lir za posodo. Komu gre ta povišek? Prodajalci na-drobno ne bodo dobili niti 15 lir od podražitve za posodo, levji delež pa si bodo delili država in veliki industrije! naftnih proizvodov, mali prodajalci bodo od podražitve imeli celo nevšečnosti. Podražitev velja namreč od 30. septembra, čeprav so jo uvedli šele 22. oktobra. Veliki prodajalci na debelo so že dalj časa vedeli, da bodo cene zvišali in so zato na vsakem računu pripisali pogoj, da bo moral nakupnik plačati razliko, če bo prišlo do podražitve. Mali prodajalec je enostavno prodajal posamezne posode svojim nakupovalcem po starih cenah, sedaj pa jih bo moral «loviti», da mu bodo doplačali še 95 lir razlike. Na po-en način so prodajalci na drobno že ob podražitvi v letošnjem aprilu zgubili dober del svojega zaslužka. Velike naftne družbe se takim izgubam lahko izognejo, ker vodijo zelo natančno knjigovodstvo in ker jih «prijatelji» vedno obvestijo, da bo vlada v kratkem odobrila nov povišek. Tudi tokrat se je zgodilo tako in v pričakovanju nove podražitve se proizvajalcem ni izplačalo prodajati goriva po cenah, ki so bile še v veljavi. Da bi izsilili čimvečjo podražitev, so del svojih proizvodov prodali celo v tujino in tako «dokazali», da je na italijanskem tržišču na razpolago tako malo kerozena in drugih tekočih goriv, da je povišanje cene nujno. Davek za to špekulacijo bodo morali plačati seveda potrošniki. Kaže, da bo že v prvih dneh novembra začelo primanjkovati tekočih goriv v vsej državi in tudi v naši pokrajini ne bo položaj nič j boljši. Pri nas je sicer čistilnica ! v žavljah in več velikih skladišč. Potovanje, ki bi z normalnimi prevoznimi sredstvi trajalo vsaj 5 dni, lahko opravite v dveh dneh! Potovanje je udobnejše in manj utrudljivo, poleg tega prihranite čas in denari Primer takega potovanja je IZLET Z LETALOM INEX ADRIA V DUBROVNIK IN MOSTAR Program potovanja je naslednji: SOBOTA, 24. NOVEMBRA 1973: Ob 6. uri odhod posebnega avtobusa iž Trsta (Ul. Cicerone 4) na letališče Brnik. Ob 9. uri odlet posebnega letala INEX ADRIA DC-9 za Dubrovnik. Po prihodu v Dubrovnik ob 10. uri ogled mesta in njegovih znamenitosti pod strokovnim vodstvom, nato namestitev v hotelu «Argentina» (hotel I. kategorije) in kosilo. Popoldne prosto, večerja in prenočišče v hotelu. NEDELJA, 25. NOVEMBRA 1973: Po zajtrku izlet v 150 km oddaljeni Mostar (Hercegovina), mestece ob Neretvi, znano po svojem čudovitem mostu in spomenikih izpred 400 let. ko so tod vladali Turki. Pod stipkovnim vodstvom ogled starega Mostarja, njto kosilo. Popoldne povratek v Dubrovnik in nato odhod na letališče ter polet za Ljubljano s prihodom ob 20. uri. Avtobusni transfer v Trst s prihodom okoli 22.30. CENA POTOVANJA JE 36.500 UR IN VSEBUJE VSE USLUGE NAVEDENE V PROGRAMU Prijave sprejema in Informacije daje potovalni urad «AURORA» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Prijave se zaključijo v petek, 2. novembra 1973. Izkoristite izredno priložnost! Uspešen nastop SSG v Ptuju V okviru Boršnikovega srečanja je Stalno slovensko gledališče gostovalo tudi v Ptuju in sicer 24. in 25. tega meseca. Na obeh predstavah je naš ansambel ob nabito polni dvorani žel velik uspeh. Še posebno zadovoljnost so pokazali delavci tovarne avtomobilske opre me, katerim je bilo v glavnem namenjeno gostovanje. S samimi delavci te tovarne se je naš ansambel sestal na prijateljskem sre Čanju pred prvo predstavo v sredo popoldne. Predsednik Stalnega slovenskega gledališča je v kratkem govoru podal zgodovino naše gledališke dejavnosti in predstavil ansambel delavskemu kolektivu. Nekateri člani ansambla so nato recitirali nekaj slovenskih poezij in na ta način pripomogli k ustvarjanju izredno prijetnega razpoloženja. V imenu kolektiva se je na koncu zahvalil za obisk direktor tovarne, ki je na koncu tudi o-sebno vodil obisk pa najznačilnejših oddelkih najnovejše pridobitve ptujske industrije. Zvečer pa je z odra o pomenu tržaškega gostovanja v Ptuju spregovoril tov. Bračič, Naši zbori v Ljubljani V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani bo danes zaključni zborovski koncert v okviru srečanj Alpe - Jadran. Poleg zborov iz Slovenije ter dveh zborov iz Koroške, bodo na koncertu nastopili tudi trije zbori iz naše dežele in sicer moški zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Kon tovela, mešani zbor «Lojze Bratuž* iz Gorice in zbor «A. Illersberg* iz Trsta. Vsak zbor bo predvidoma zapel od tri do 'ŠttHf>^esmi. SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA vendar pa se jih poslužujejo tudi prodajalci iz Furlanije, tako da računajo, da je na našem tržišču goriva le še za nekaj dni. Kaj bo potem? Vsak prodajalec na debelo mora po zakonu imeti v zalogi določeno količino goriva, ki ga mo- prefektovem odloku. Prefekt lahko sprejme tak ukrep samo v izrednih primerih, vendar pa ni nikjer rečeno, da stvarnost odgovarja zakonskim določilom. Zdi se, da je že marsikateri prodajalec ostal brez rezerve. To je tudi razumljivo, saj je prodajalec večkrat vezan na pogodbo in če ne izroči nakupovalcu določenih količin kuriva, mora plačati globo. Če bo torej zmanjkalo goriva, zlasti tekočega, bosta preostajali samo dve poti, spremeniti način ogrevanja in uvesti peči na plin-metan, ali pa upati v naklonjenost vremena. ODSLEJ VIŠJE ALIKVOTE NA NOVI DAVEK INVIM Sklep so odobrili svetovalci levosredinske koalicije in KRI Sinoči se je sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu je bila le ena važnejša točka. Gre za zvišanje alikvote za davek na povišano vrednost nepremičnin INVIM, Id je stopil v veljavo L januarja letos. Povišanje bo veljalo za prihodnje leto, kajti za leto 1973 je občinski svet zamudil rok. Tako je pojasnil podžupan Lonza, ki je zaradi odsotnosti župana Spaccinija predsedbval sinočnji seji. Novj zakon obvezuje vsakogar, ki proda nepremičnino, da plača davek na razliko v vrednosti prodane nepremičnine od trenutka, ko jo je kupil, pa do prodaje. Vsaka občina ima možnost, da določi alikvote; zakon predvideva le minimalne in maksimalne. Na včerajšnji seji so določili maksimalne alikvote, ki se nanašajo na vrednost posameznega zemljišča. Zakon velja tudi za podjetja, ki pa ne bodo plačevala davka le ob prodaji, ampak vsakih deset let. Dejstvo je namreč, da so zavarovalnice in banke lastnice velikih stavb v mestnem središču, ki imajo iz dneva v dan večjo vrednost. Na to povečanje vrednosti bodo morale sedaj plačati davek. Za včerajšnji sklep so glasovali svetovalci strank levosredinske koalicije in KPI, proti pa svetovalci desne opozicije MSI in PLI. Svojo odločitev so utemeljevali z zelo čudnimi izgovori, dejansko pa je šlo za ščitenje gra«toeme špekulacije. Ob začetku seje je podžupan Lonza sporočil spored manifestacij, ki jih bo občina pripravila ob skorajšnjih praznikih. Nato so nekateri odborniki odgovorili na vprašanja svetovalcev, ki so se nanašala na več pomembnih vprašanj. Med drugim so govorili o brezplačnih učbenikih za dijake nižjih srednjih šol. Občinska uorava je letos prejela 736 prošenj, to je štirikrat več kot lansko leto. Občinski proračun ne predvideva tako velikega zneska in zato bo treba še proučiti, kako bodo lahko nudili prispevke vsem prosilcem. O tem vprašanju je govorila tudi svetovalka Zorzinijeva (KPI), ki je v dolgi intervenciji utemeliila nujnost, da bi vsi šoloobvezni otroci prejeli brezplačne učbenike. V Trstu prijavljena tihotapca črncev Tržaška kvestura je prijavila namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu, ki vodi preiskavo o tihotapljenju črne delovne sile, 25- letnega Lorenza La Rocco in 26-letnega Francesca Facciolo iz Ven-timiglie zaradi nedovoljenega prehoda meje. Tihotapca sedita v koprskih zaporih skupno s tretjim članom tolpe — 27-letni Giancarlom Pittavinom — ker so jih ujeli med poskusom pretihotapljenja skupine 10 črncev iz Malija čez mejo. Ju goslovanski preiskovalci so ugot vili, da sta bila brez potnega lista in na tej podlagi so ju prijavili tudi v Italiji. Seveda pa bo minilo precej časa, preden se bodo zagovarjali zaradi tega prekrška pred italijanskim sodiščem. O zadevi «prekupčevanja črncev» se bo ukvarjal tudi glavni svet Svetovne organizacije za de>o, ki bo zasedal v Ženevi prihodnjega januarja. Mali oglasi PRODAMO TRGOVINO s sadjem in zelenjavo. Delo zagotovljeno, dobri pogoji. Telefonirati na 796-173. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 27. oktobra ANTONIJA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 10.22 — Luna vzide ob 8.07 in zatone ob 17.21 Jutri, NEDELJA, 28. oktobra SIMEON Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 5,5, ob 19. uri 8,9 stopinje, zračni pritisk 1028,2 mb stanoviten, veter 24 km na uro s sunki do 60 km na uro, vzhodni -severovzhodni, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 16,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. oktobra so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 65-letna Maria Bacci, 41-letni Ettore Formica, 77-letni Agostino Berteli, 78-letna Elisabetta Vi-sintini vd. Cok, 73-letna Lidia Carli, 75-letna Eufemia Kansler, 78 - letna Maria Germ in 83-letna Maria Mu-ciaccia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 15. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Cro ce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertà, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom V okviru mladinskih torkov. GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Ben Minoli - Herbert Griin VILINČEK Z LUNE Scena Tomaž Kržišnik Kostumi Marija Kobijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Urban Koder Redakcija besedila Domnik Smole Režija Mile Korun V torek, 30. oktobra ob 15.30 Mladinski krožek PD «VESNA» obvešča slovensko mladino, da prireja ples v dvorani «Albert Sirk» vsako soboto od danes, 27. oktobra 1973 dalje. Vljudno vabljeni! Mladinski odbor Kulturni krožek (Devin - šti-van), Slovenska prosveta in pevski zbor «Fantje izpod Grmade» prirejajo PROSLAVO KMEČKIH PUNTOV ki bo v dvorani pri Jožefu Legiši v štivanu št. 19/A jutri, 28. t.m., z začetkom ob 16. uri. SPORED: L Pozdravni nagovor 2. Nastop pevskega zbora , «Fantje izpod Grmade» 3. Igra Franca Jeze : «Po- slednji pogovor». Igra «Slovenski oder» iz Trsta v režiji J. Peterlina. DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Trst. Ul. Ceppa 9 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno. Danes, 27. t. m. ob 15.30 na nogometnem igrišču v Velikem Repnu: VITKI proti SUHIM Razstave Danes Ob 18.30 bo v galeriji Car-tesius odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Raz stava bo odprta do 15. novembra. V Tržaški knjigami razstavlja svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra. V galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo je odprta razstava del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla. ki bo odprta do 2. novembra. V galeriji «La lanterna» razstavlja Anton Lehmden, v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. Razstava bo odprta do 9. novembra. V umetnosti dvorani «Cesare Sofia tiopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 raz stavljata nagrajenca mednarodnega slikarskega natečaja «Italia 2000» Alfa Carati iz Bologne in Michele Buduli iz Milana. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1974. Potrebne informacije dale ravnateljstvo. Prosveta Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA priredi letos ob 20. obletnici obstoja redni občni zbor, ki bo v Gorici jutri, 28. oktobra 1973 ob 9. uri v dvorani SPZ v Ul. Verdi 13. Vabljeni bivši in sedanji člani ter starši. Odhod iz Trsta z vlakom ob 7.18. Taborniški srečno. isais BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 tul 38-101. 38 045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 597,— Funt iterling 1.456,50 Švicarski frank 196,50 Francoski frank 138,90 Nemška marka 245,50 Avstrijski šiling 33,50 Dinar: debeli 39,25 drobni 39,25 MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča KULTURNI DOM V torek, 30. t. m., ob 15.30 v okviru mladinskih torkov gostuje Mladinsko gledališče 'iz Ljubljane s predstavo B. Minolija in G. Griina «Vilinček z lune». Abonmaji in vstppnice (rezervaci-jf) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 27. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt». ROSSETTI Danes ob 16. in ob 21. uri ponovitvi predstave «Kapetan iz Koepenicka». VERDI Mario Zanasi, baritonist, ki se je uveljavil v lanski sezoni v operi «Gioconda», bo protagonist v Verdijevi operi «Macbeth», s katero se bo v torek 6. novembra začela z gala predstavo operna sezona 1973-74 gledališča Verdi. V glavnih vlogah bodo nastopili še sopranistka Angeles Gulin, basist Luigi Roni, tenorist Ruggero Sondino ter Franco Vitti, Gianna Jenko, Vito Susca, Eno Mocchiuti, Enzo Viaro, Renato Leban in Dario Zerial. Opero bo dirigiral Gianandrea Gavazzoni. Režijo je o skrbel Roberto Fassini, koreografijo Anna Brillarelli. Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli. Od ponedeljka dalje bodo abonenti lahko prevzeli abonmaje za red A pri blagajni gledališča. NEMŠKI KULTURNI INŠTITUT Jutri ob 17. uri se bo zaključila filmska operna sezona v Nemškem kulturnem institutu v sodelovanju s Tržaškim združenjem prijateljev opere. V veliki dvorani instituta v Ul. Coroneo 15 bodo predvajali v barvni verziji Beethovnovo opero «Fidelio», posetno na odru državne opere v Hamburgu. Dirigent Richard Cassily. Kino Nazionale 15.20 «H ponte sul fiume Kwai», William Holden, Alee Guinness, Jack Hawkins. Barvni film. Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furto». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 «Paolo il caldo», G. Giannini, Rosanna Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film. Eden 16.00 «Scorpio, nome di codice per un killer», Buri Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salemo, G. Ferzetti in S. Berger. Barvni film. Aurora 16.30 «L’emigrante». Barvni film z Adrianom Celentanom. Capito! 16.30 «La mia legge», Alain Delon. Barvni film. Cristallo 16.30 «Il grande valzer». Barvni film za vsakogar. Impero ’ 16.30 «Cosa avete fatto a Solange». Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Confessioni segrete di un convento di clausura». Christa Linden in Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «I dieci comandamenti», Yul Brynner, Charlton Heston. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Marisa Mei in Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 zadnja 21.45 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Giuliano Gemma in Bud Spencer. Barvni western. Abbazia 16.00 «Tarzan nelle montagne della luna. Igra Ronely Manuel Pachila. Barvni film. Astra 16.00 «Il Padrino». Marion Brando. Barvni film. Radio 16.00 «Il gigante di Metropolis», Gordon Mitchel, Roldano Lupi, Liana Orfei. Barvni film. Izleti SPDT obvešča, da bo odhod izletnikov na otok Krk v soboto, 3. novembra, s Trga Ulpiano (sodnijska palača) ob 7. uri. V programu je o-gled sledečih krajev: Omišalj, Nivice. Malinska, Vrbnik, Punat in Baška. Celotni penzion s prenočevanjem v hotelu Dražice v mestecu Krk. Prosimo izletnike, da poravnajo celotno vsoto pri Norci (Ul. Ceppa 9) najkasneje do torka, 30. t. m. Razna obvestila Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cahi ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk». KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), Ul. Ceppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir, za nečlane 12.000 lir, Prispevki Dr. Mitja Bitežnik daruje 10.000 lir za ŠD Polet. ■■ + 26. t. m. je preminila naša draga MARIJA CARLI roj. GRGIČ Pogreb bo danes, 27. t. m. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo mož, sestra, bratje, nečaki in drugi sorodniki Občinski pogrebni zavod, Ul. Zonta 7/C PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODRORA SKGZ 27. oktobra 1973 S PRtDSINOČHJl sue KONMTE IA VIHOONI KRAS NA OPČINAH Prizadevanje konzulte za ureditev Za razlaščeno slovensko zemljo v Štandrežu spomenikov na openskem strelišču moramo kot skupnost dobiti pravično odškodnino Posebna komisija je sporazumno s predstavniki Združenja strelcev izdelala predlog, ki ga je konzulta sprejela Rajonska konzulta za vzhodni Kras je na svoji predsinočnji seji na Opčinah ponovno obravnavala poleg občinskega petletnega načrta, za katerega mora v najkrajšem času dokončno izreči svoje mnenje ter izdelati predloge, tudi vprašanje ureditve spomenikov Tomažiču in tovarišem ter 72 talcem na openskem strelišču. Po krajši razpravi je konzulta osvojila predlog svoje komisije, ki si je ogledala strelišče ter proučila stanje. Predlog je vseboval zahtevo, da občinska uprava poskrbi za zgraditev novega strelišča na obširnem pro-storu, ki se razteza za sedanjim streliščem in da ohrani prostor, kjer stoji Tomažičev spomenik, ne-gpremenjen. Obenem naj poskrbi za ureditev vhoda do spomenika s ceste. Glede spominske plošče 72 talcem, ki je nameščena na zidu za- hodnega krila strelišča, je bila komisija mnenja, da lahko ostane na svojem mestu v svarilo vsem, ki obiskujejo strelišče in jim je streljanje v zabavo, ter v dokaz, do kakšnih meja je segala krutost na-cifašističnih krvnikov. Pač pa se je komisija zavzela za preureditev spomenika 72 talcem, ki stoji za streliščem. Prostor okrog spomenika je postal pravo smetišče. Občinska uprava bi morala zato poskrbeti za stalno čiščenje prostora ter za postavitev nove ograje okrog spomenika z namestitvijo primernih napisnih tabel. Prebivalstvo vzhodnega Krasa ter sploh vsa napredna javnost se že dalj časa zavzema za ureditev teh spomenikov. Tudi občinske oblasti so bile o tem vprašanju že pred časom obveščene. Leta 1967 so namreč takratni občinski svetovalci Wil- Miiiiiiiiimiiinimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiinmimiiiiimiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii NA SESTANKU Z ODBORNIKOM STOPPERJEM Predstavniki industrijskih con za večjo in hitrejšo podporo Zaradi birokratskega zavlačevanja nakazila ne krijejo stroškov Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper se je včeraj sestal s predsedniki ustanov in konzorcijev, ki upravljajo industrijske cone, predvidene v razvojnem načrtu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na srečanju so razpravljali o industrijski politiki naše dežele in o urbanističnih in drugih vprašanjih, ki so povezana z razvojem industrijskih dejavnosti na posameznih področjih. To je bilo prvo srečanje med načelnikom deželnega odborništva za industrijo in voditelji industrijskih con in konzorcijev. Slednji so orisali odborniku težave, ki so jih morali premostiti zlasti v prvih letih, preden so industrijske dejavnosti lahko zadovoljivo stekle. Nekatere izmed teh težav, ki so ponekod še povsem aktualne, izvirajo tudi iz dejstva, da je dežela sicer nakazala finančna sredstva za u-resničenje raznih infrastruktur v samih conah in v njihovi bližini (ceste, itd.), denar pa ni bil še izplačan, tako da so tudi ustrezna dela zastala. To je zopet sprožilo vrsto drugih vprašanj v zvezi z načrtovanjem in zlasti z uresničevanjem posameznih del, kajti stroški nenehno naraščajo in predvidene naložbe ne zadostujejo za načrtovane infrastrukture. Odbornik Stopper je s svoje strani naglasil, da ima deželna uprava trden namen uresničiti načrte, ki se nanašajo na 12 industrijskih področij, kar zadeva večja javna dela (infrastrukture), potrebna za redno poslovanje in razširjenje industrijskih področij pa je dejal, da bodo ustrezna vprašanja v deželnem merilu laže rešljiva po letu 1974, in sicer v okviru nove metode gospodarskega in finančnega načrtovanja, saj se bodo deželni proračuni poslej nanašali na petletna in ne več na enoletna razdobja, kakor se dogaja danes. Na škodo, ki nastaja zaradi birokratskega zavlačevanja posameznih vprašanj, so na sestanku opo- zorili zlasti predstavniki industrijskih con iz Tržiča, Trsta in Spi-limberga. Omenjene industrijske cone bi poleg tega potrebovale znatno več denarja, kakor jim ga je nakazala deželna uprava v okviru ustreznih zakonov. Predstavniki drugih industrijskih področij pa so naglasili predvsem težave, ki izvirajo iz nedavne delne davčne pre-osnove. Ustanovljen deželni odbor proti jetiki Na podlagi izsledkov nedavnega mednarodnega srečanja o boleznih dihal, ki je bilo v našem mestu in ki so se ga udeležili zdravniki specialisti za jetiko iz Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini te dni ustanovil stalen odbor za boj proti jetiki. Odboru bo zaupana naloga, da organizira vrsto ukrepov za pobijanje te bolezni, ki je precej razširjena pri nas: v Furlaniji-Julijski krajini je namreč. poprečno Znatno več tovrstnih bolnikov kakor v ostali Italiji, v primeri s sosednima deželama (Koroško in Slovenijo) pa je jetika v naši deželi dvakrat bolj pogostna bolezen. Odboru bo predsedoval sam odbornik Nardini, sestavljali pa ga bodo priznani specialisti iz raznih krajev Furlanije - Julijske krajine. Odbornik Nardini je v tej zvezi uradno povabil prebivalstvo in sindikalne organizacije na sodelovanje v skupnem boju proti jetiki. helm, Calabria, Burlo in Radovan vložili ustrezno prošnjo pristojnemu odborništvu, vendar je šla zadeva kmalu v pozabo. Ločitev spomenika od strelišča je prebivalstvo spet odločno zahtevalo 1. februarja letos, ko je posebno predstavništvo Kraševcev obiskalo tržaškega župana ter mu predložilo peticijo z velikim številom podpisov. Tedaj je župan slovesno obljubil, da bo za rešitev vprašanja posredoval na tržaški prefekturi ter pri osrednjih oblasteh v Rimu, vendar je tudi v tem primeru kmalu vse zastalo. Pred dobrim mesecem je to vprašanje prešlo v razpravo v konzulto za vzhodni Kras, potem ko je komunistična skupina predložila resolucijo. Takrat je predsednik konzulte seznanil ostale svetovalce z dejstvom, da je občina že imenovala glede tega posebno komisijo, ki je izdelala tri predloge. Konzulti pa se nobeden od teh predlogov ni zdel sprejemljiv, zaradi česar je sprejela sklep, da si komisija ogleda strelišče skupno s predstavniki Združenja strelcev ter izdela nov predlog. Sporazumno s predstavniki združenja je tako izdelala že omenjeni predlog, ki ga je konzulta sprejela ter ga posredovala občinski upravi. Kot rečeno, je bil dobršen del pred-sinočnje seje konzulte za vzhodni Kras posvečen oblikovanju petletnega občinskega načrta. Glavno breme priprav je tudi v tem primeru slonelo na treh komisijah, ki jih je konzulta imenovala na začetku svoje mandatne dobe. Na predsinočji seji sta o zaključkih tega dela poročala predsednika prve in tretje komisije oziroma komisije za šolstvo, socialne storitve, zdravstvo, kulturne dejavnosti, turizem, mladinske dejavnosti ter etnična vprašanja, katere predsednik je Vremec (SS), ter komisija za ljudske gradnje, javna dela, regulacijski načrt in druge storitve, katere predsednik je Jagodic (PSI). Vprašanj, ki so jih komisije načele, ter predlogov, ki so jih izdelale, je ogromno, vsekakor Z izgubo zemlje smo kot skupnost izgubili kapital ■ Preprečiti gradnjo stanovanjskih hiš ■ Pozidati zemljo v mestu in vnirati stare četrti Razlaščanje slovenske zemlje na področju občine Gorice je bilo predmet razprave, ki jo je prejšnji dan imela SKGZ v Gorici. Zanjo se je odločila zaradi vedno večje škode, ki jo razlaščanje in razprodaja slovenske zemlje za potrebe industrijske cone, cestnih infrastruktur, av-toporta in drugih javnih potreb povzroča splošnemu slovenskemu gospodarstvu in zaradi tega slabljenju narodnoobrambnih sposobnosti slovenske narodnostne skupnosti. Problem je postal še bolj aktualen, odkar je deželni predsednik poslal lastnikom zemlje v Štandrežu, kjer bodo zgradili avtoport, dekrete o začasni zasedbi prostora. Udeleženci sestanka so ugotovili, da pravična odškodnina, izplačana lastnikom zemlje, ni zadostno povračilo za nastalo škodo. S prodajo zemlje slo- venski človek izgubi kapital, ki ga monetarni učinek ne more nadomestiti. Ko je slovenski človek izgubil zemljo, se je še bolj izpostavil narodnostnemu pritisku, zlasti še zato, ker za prodano zemljo ni dobil ustrezne gospodarske protivrednosti, niti ukrepov, ki bi na kakšen drugačen način zavarovali našo skupnost. Postavljena je bila jasna in odločna zahteva, da mora v zameno za izgubo zemlje dobiti slovenska skupnost v roke inštrumente, s katerimi se bo lahko obvarovala pred asimilacijo, ki je vedno hujša v Štandrežu, kjer se z gradbeno dejavnostjo večinski narod vedno bolj zajeda v naše narodno telo. Med slovenskimi skupinami in strankami, ki vključujejo Slovence, je potrebno najti soglasje o objektih in inštru- mentih, ki jih morajo zahtevati od je, da proračun odobrijo v dolo- iimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiiHHnumninniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinfiii ZA OBNOVO KOALICIJE V POKRAJINSKI UPRAVI V četrtek prekinjena pogajanja med levosredinskimi strankami V ospredju še vedno spor med KD in PSI - Do prihodnjih volitev pokrajinski odbor verjetno brez socialistov Socialisti skoro verjetno ne bodo več sodelovali v levosredinskem odboru v pokrajinski upravi. Na sestanku med zastopniki levosredinskih strank, ki je bil v četrtek zvečer na sedežu KD v Ulici Angiolina, so bila socialisti še enkrat poudarili, da zahtevajo za svojega zastopnika resor za zdravstvo. Temu pa se očitno protivi Krščanska demokracija, ki hoče braniti delovanje svojega odbornika Peris-sina, zlasti v zadevi psihiatrične o-pogajanja prekinjena. Socialisti bodo I skrbe. o poteku pogajanj obvestili svoje po- Tu pa tam je pogovor zavzel ostre krajinsko vodstvo in šele, ko bo to odločalo bodo svoje nove pogoje sporočili demokristjanom in ostalim partnerjem levosredinske koalicije. Na omenjenem sestanku so KD zastopali tajnik De Simone in podtaj- naj pripomnimo, da je bila glavna , nika Ginaldi in Marillt PSI tajnik skrb posvečena solskim problemom s I Semola ter G. Devetag in Del Ben, PSDI Candussi in dva člana krmin- posebnim poudarkom na slovenskih šolah, v katerih so tudi težave največje. Nadalje so se komisije zavzele za uresničitev tako pričakovanega krajevnega občinskega centra, ki bi omogočil razmah rekreacijskih, športnih in kulturnih dejavnosti na tem področju. V tem okviru zahtevajo komisije ustanovitev knjižnic z italijanskimi in slovenskimi knjigami. Med številnimi problemi, kot so razsvetljava, ceste, dvojezični napisi, sanacija kmetijskih dejavnosti, kanalizacijsko omrežje Itd.', je konzulta s'posebno pozornostjo obravnavala vprašanje regulacijskega načrta ter se zavzela za takojšnjo izdelavo podobnih načrtov. ske sekcije, SDZ Bratuš. Do nesporazuma je prišlo tako v zadevi krminske občine kot zaradi nerešenega vprašanja vodenja zdravstvene politike v pokrajinski upravi. Socialisti so demokristjanom in socialdemokratom očitafi, da v krminski zadevi niso spoštovali dogovora prejš-rviega četrtka. Takrat so se namreč domenili, da bodo ta četrtek govorili o krminski zadevi, PSDI in KD pa sta samovoljno 'Sklicali sejo občinskega sveta in že v sredo zvečer z izvolitvijo novega župana obnovili dvostrankarski odbor. Kar se tiče pokrajinske uprave so ' krati. tone. v glavnem so govorili zastopniki KD in PSI, ostala dva partnerja pa sta le poslušala. Do prihodnjih upravnih volitev spomladi leta 1975 verjetno ne bomo imeli na Goriškem levosredinskih odborov. V Krminu, Tržiču in Gradežu že obstajajo odbori KD-PSDI, na pokrajinski upravi bo Verjetno do tega, tokrat s podporo SDZ, prišlo v kratkem. Nekateri socialistični prvaki hočejo potegniti logične posledice in dati nalog svojim zastopnikom, da preidejo v opozicijo tudi v občinah Gorica in Gradišče. Na drugi strani pa, če so v vrstah KD bazisti za razbitje sodelovanja s socialisti, so moro-tejci drugačnega mnenja. Ti hočejo sodelovanje ohraniti in obnoviti ter so hoteli s tem uspehom priti na pokrajinski kongres, ki bo v prihodnjih tednih. Za morotejce bi bilo razbitje levosredinske koalicije neuspeh, bolj levičarski «bazisti pa so na Goriškem za sodelovanje samo s socialdemo- V popoldanskih urah se je v Arzenalu S. Marco ranil GO-letni tesar Mario Pellizer iz Ul. Mascagni 14. Med ravnanjem z žago se je pore zal po levi roki in rezilo mu je tudi poškodovalo kite kazalca. V ortopedskem oddelku bolnišnice so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v mesecu dni. 4 2 < 3 ^ ^ ^ tv -'is ^ P, E a MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir. Izid prve knjige: prve dni novembra 1973. Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST «tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiU «OB STISKU ROK» NOVE GORICE IN SAN VENDEMIANA Pobratenje utrjuje medsebojne vezi in je podlaga za miroljubno sožitje Sklep o pobratenju je s ploskanjem sprejela občinska skupščina ■ Govora predsednika Šimca in župana Maccarija ■ Še v tem letu podobna svečanost v Venetu pristojnih oblasti in ki se prav gotovo morajo nanašati na vzgojno dejavnost, kulturo, šport in rekreacijo, jezikovne pravice itd. Preklicati morajo gradnje velikih stanovanjskih objektov, ki so sedaj v načrtih v neposredni bližini strnjenega slovenskega naselja. Napovedana bližnja ustanovitev konzulte za Slovence in rajonskih svetov bo nudila priložnost za razpravo o teh stvareh in še zlasti za predloge, ki jih bomo morali enotno postavljati pristojnim dejavnikom. Na občinski ravni se je potrebno opredeliti za novo gradbeno politiko, po kateri se mesto ne sme več širiti v predmestje, kjer je potrebno investirati javni denar v vedno nove infrastrukture (ceste, vodovod, elektriko, plin, kanalizacijo, šole, vrtce itd.), ampak je treba izrabiti nezazidane površine v mestu, sanirati hiše itd., kjer so infrastrukture že zgrajene. Za takšno gospodarsko utemeljeno politiko gradenj se ogrevajo tudi strokovnjaki, zlasti z gradbenega področja, ker jim ni vseeno, koliko stane kvadratni meter zazidane površine. Nikakršnega dvoma ni, da je pri izbiri industrijske cone med štan-drežem in Sovodnjami igrala pros ta cona veliko važnost. Hkrati pa je bila prosta cona tudi izgovor, da so z večjo opravičljivostjo zasegli obsežno slovensko zemljo. Če pogledamo na zemljevid, bomo žal ugotovili, da je na tem področju ostalo le še malo slovenske zemlje. Skrajni čas je, da se enotno upremo nadaljnjim razlastitvam in odkupom in dosežemo širjenje industrijske cone na desni breg Soče. Prisiliti moramo odločujoče dejavnike, da se začnejo boriti proti vojaškim služnostim na tem področju in da zahtevajo dovoljenje za odoiranje industrijskih obratov na drugem bregu, kar bo še zlasti olaišano z gradnjo dveh mostov čez Sočo. Udeleženci sestanka so se dogovorili za izdelavo stališča SKGZ, v katerem bodo zajeti specifični narodnostni interesi in kjer bodo za rešitve, ki nam jih ponujajo in ki so za nas narodnostno škodljive nakazane variante. Ob koncu je bil govor o ponudbah zasebnikov, ki prihajajo od zunaj, za odkup zemlje, porušenih hiš, «nekoristnih griž» itd., da bi investirali svoj denar. V jjoriško bolnišnico i enostavnejšim postopkom Tudi v goriški bolnišnici bo veljal od 1. novembra dalje nov režim sprejemanja bolnikov, podobno kot ie v veljavi že nekaj mesecev v ostalih bolnišnicah v naši po- krajini. Bolniki so morali sedaj nalog zdravnika za sprejem v bolnišnico vidirati v krajevnem uradu bolniške blagajne INAM, sedaj pa to ne bo več potrebno. Bolniki se bodo z zdravniškim nalogom javili naravnost v bolnišnici, imeti pa bodo morali urejeno in ažurnirano o-sebno zdravstveno izkaznico, da bo lahko uprava bolnišnice hitro ugotovila če so bolniki zares zavarovani. Pisarne bolniških blagajn so zainteresiranim na razpolago za morebitna pojasnila. Na slavnostni seji skupščine Nova Gorica, ob prisotnosti predsednika Rudija Šimca in župana iz San Vendemiana Adriana Maccarija, so odborniki včeraj sprejeli listino o pobratenju s to občino v pokrajini Treviso, s katero vzdržuje novogoriška občina tesne stike, ki segajo v leto 1966. Dogodku so prisostvovali predstavniki zveznih in republiških teles Tine Remškar, Peter Osolnik in Silvo Devetak, predstavniki krajevnih družbeno - političnih organizacij in številna delegacija iz San Vendemiana, sestavljena iz občinskih svetovalcev, šolskega skrbnika, predstavnikov stanovskih organizacij, šolstva itd. Kakor je v svojem govoru poudaril predsednik Šimnc, sta za to pobratenje dali predlog Zveza komunistov in Socialistična zveza. Gre za drugo pobratenje (prvo je občina sklenila z občino na Hrvaškem), ki je rezultat plodnih stikov s številnimi občinami z italijanskim in slovenskim prebivalstvom v Italiji ter z občinskimi unravami na Koroškem. Predsednik je nato nanizal konkretne o-bhke sodelovanja, ki se kažejo v -'zmeri iavi otrok med šolskim letom in med počitnicami. Že 1966. leta je trideset otrok iz Nove Gorice preživelo deset dni v San Vendemianu ter ob tisti priložnosti obiskalo kulturne spomenike, industrijske obrate in turistične kraje Veneta, medtem ko so se otroci iz San Vendemiana seznanili z naseljevanjem Slovencev, našimi kulturnimi spomeniki in partizanskim bojem ter obiskali znani spomenik partizanske e-popeje bolnišnico Franjo, šimac je nanizal perspektivne možnosti sodelovanje tudi na gospodarskem področju ter ugotovil, da je sedanja agresija na Bližnjem vzhodu proti suverenim narodom in kratenje njihovih pravic po samostojnem razvoju pokazala, kako nujno je krepiti mdr v svetu in razvijati sodelovanje in spoštovanje med ljudmi. Župan iz San Vendemiana Adriano Maccario je prebral pozdravne telegrame nekaterih uglednih ita- lijanskih osebnosti, ki so se opravičile, da niso mogle prisostvovati pobratenju, ter v uvodu svojega govora dejal, da slavje ni zaključek, ampak trdna podlaga za nadaljnje stike, ki se ne vršijo na vrhu, ampak med ljudmi, kar ie dobro jamstvo za uspeh. S tem se uresničujejo cilji tistih, ki so v vojni padli v boju proti nasilju. Ugotovil je, kako je lahko ravno občinska raven, Id je ljudem najbliže, dobra podlaga za razvijanje skupnih pobud. Evropa in ves svet imata le eno težnjo, živeti v miru. Zanjo se moramo neprestano boriti, zavedajoč se, da je naj-večja dobrina človeštva ne glede na narodnosti in politična prepričanja. Po teh besedah je predsednik Šimac prebral besedilo sklepa o [»bratenju, napisanega na perga-meni, ki so ga svetovalci odobrili s ploskanjem. Oba občinska predstavnika sta si nato izmenjala darila, Goriški oktet pa je svečanost sklenil s svojim ubranim petjem. Podobna svečanost bo še v tem letu v San Vendemianu. BENEŠKI DNEVNIK Beneška mladina Izidorju Predanu Mladinska organizacija za Beneško Slovenijo je v sredo zvečer priredila intimno srečanje, na katerem so se spomnili dneva pred 20 leti, ko so aretirali znanega beneškega slovenskega javnega delavca Izidorja Predana. V imenu mladincev je organizacija izrekla priznanje tov. Predanu za njegovo požrtvovalno delo za ohranitev slovenskega jezika in za narodno prebujanje beneških Slovencev ter zagotovila, da se bodo njeni člani borili za iste cilje, za katere so že toliko let bori tov. Predan in zaradi česar je bil v preteklosti deležen sodnega preganjanja. Izidor Predan se je ganjen zahvalil mladincem za tople solidar- nostne besede in jih spodbudil k delu za stvar slovenstva v Beneški Sloveniji. Franko Karlič SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi trgovce, obrtnike in operaterje na posvet, ki bo na sedežu v Gorici, Largo Cu-liat 6, v ponedeljek, 29. oktobra t. 1. ob 20.39. Upravni odbor ZR odobril proračun Upravni odbor goriškega Zelenega križa je pod predsedstvom dr. Gallianija odobril proračun za prihodnjo triletno dobo. V proračun odborniki niso mogli vnesti finančnih popravkov za povišanje plač uslužbencem, ker nimajo na razpolago denarja, zakon pa jih obvezu- čenem roku. Upravni odbor je na isti seji sklenil obvestiti vse politične stranke in deželne svetovalce, kakšen je finančni položaj te dobrodelne ustanove. Samo z redno dotacijo deželne vlade bo lahko goriški Zeleni križ nemoteno deloval Predavate na pobudo krožka «Rinascita» Kulturni krožek «Rinascita» organizira v ponedeljek, 29. oktobra ob 21. uri predavanje, ko ga bo imel poslanec Giorgio Tamini o temi: «Nov ekonomski napredek za novo politiko proizvodnje in cen». Predavanje bo v dvorani pokrajinske federacije KPI. DANES V GORICI Zborovanje levičarskih upraviteljev V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes popoldne ob 15.30 zborovanje krajevnih upraviteljev, ki so člani in somišljeniki zveze za krajevne avtonomije. V njej se v glavnem zbirajo komunistični in socialistični občinski ter pokrajinski svetovalci. Vodilni odbor na Goriškem sestavljajo G. Dellago, Andrej Jarc, V. Semola, R. Rizzi in S. Zorzenon. Tema današnje razprave bo posvečena občinskim ter pokrajinskim proračunom za prihodnje leto v okviru borbe za čim širšo krajevno avtonomijo. Predsedoval bo G. Dellago, glavno poročilo bo imel S. Zorzenon, zaključil bo vsedržavni tajnik zveze posl. Giorgio De Sab-bata. DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst, Ul. Ceppa 9 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno. miiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBTAST1 Danes svečano odprtje razstave v palači Attems Včeraj so si razstavo ogledali umetnostni kritiki. Umetnostni kritiki so si včeraj zjutraj pod vodstvom ravnatelja videmskega muzeja dr. Alda Rizzila. ki je tudi predsednik umetniškega bienala, ogledali razstavo beneškega settecento, ki jo bodo uradno odprli danes zjutraj. Pri včerajšnjem ogledu so bili prisotni tudi deželni odbornik Miz-zau. predsednik goriške pokrajine Chientaroli, goriški župan De Simone. videmski župan Cadetto. Med kritiki so bili prisotni ne le italijanski marveč tudi nekateri iz drugih držav. Ni bilo nikakih otvoritvenih govorov. Goste je sprejel ravnatelj goriškega muzeja Bradaschia. Včeraj zvečer je kritike na goriškem županstvu sprejel goriški župan, jim zaželel dobrodošlico in poudaril važno vlogo, ki jo ima Gorica pri prirejanju tako visokih kulturnih prireditev. Uradno odprtje razstave bo danes zjutraj ob 11. uri. Ker pričakujejo veliko gostov bo uradna svečanost v mali dvorani UGG. Prof. Giovanni Marassi bo prikazal umetniško vrednost te rn-^i^ve. Attemsova palača, ki jo ie v osemnajstem stoletju za to goriško plemiško' rodbino zgradil arhitekt Pacassi, bo tako prišla do svoje veljave. Občinstvo si bo razstavljene slike lahko ogledalo že danes popoldne Sestanek o živinoreji danes v Vidmu V dvorani trgovinske zbornice v Vidmu bo danes zjutraj ob 9.30 studi iški posvet o živinoreji v naši deželi, ki ga sklicuje deželna zveza zadrug. Posvet so sklicali zato, ker prihaja v zadnjem času do občutne krize v italijanski živinoreji. Izleti Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Serena Piran, Francesco D’Ercoli, Manuela D’Ercoli, Raffaella Faema. SMRTI: upokojenka 77-letna Erminia Bressan por. Nikolavčič, upokojenec 79-letni Pietro Carli, gospodinja 67-letna Maria Cecutta vd. Maino. V okviru akcije Planinstvo in šport za vsakogar bo danes, 27. oktobra pohod po trim stezi. Zbirališče v Grojni ob 14.30. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ulica Malta 2, najkasneje do 31. oktobra vsak delavnik od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. SPD opozarja zainteresirance naj se čimprej vpišejo, kajti imajo na razpolago še nekaj prostorov. Razna obvestila V goriški splošni bolnišnici nameravajo vzeti v službo delavce, ki jih bodo zaposlili v bolnišniški električni in termični centrali. Gre za specializirane delavce, ki morajo imeti diplomo za upravljanje parnih kotlov. Lahko se zaposlijo delavci do 35 let. Prošnje je treba poslati najkasneje do 21. novembra t.l. v personalni urad bolnišnice, kjer je moč dobiti tudi podrobnejša pojasnila. Slovenski taborniki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice vabijo vse člane, bivše člane in starše na OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 28. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Goriški sedež zavoda za socialno skrbstvo — INPS javlja, da bodo delodajalci lahko plačali v prvi desetini novembra spremenjene alikvote povečanja plačilnih maksimalov in znižanja kvot za blagajno družinskih doklad. Kino V Sovodnjah gradijo novo šolo Sredi Sovodenj, več desetin metrov stran od glavne ceste, na severni strani nogometnega igrišča, so že nekaj časa v teku gradbena dela za novo šolsko poslopje. Daiar za novo šolo je leta 1971 nakazalo ministrstvo za javna dela. Takrat so dali na razpolago 66 milijonov lir. V' načrtu je predvidena ureditev šestih prostornih učilnic in ene osrednje dvorane, kjer se bodo lahko o-tfoci igrali v zimskih mesecih v ča su odmora. Učilnice bodo vse v pritličju, v prvem nadstropju pa bo le nekaj manjših prostorov. Državna uprava je naročila zavodu ISES da zgradi šolo, po nekaj neuspelih dražbah, ker so medtem cene poskočile, so vendarle izročili šolo v gradnjo podjetju Dieudonnè iz Tržiča. Samo za gradbena dela so namesto poprej določenih 48 milijonov lir porabili 64.500 000 lir. kar prmeni da bodo gradbena dela terjala 31-odstotno podražitev. Vprašanje je tudi, če bo preostalih 18 milijonov lir, ki so namenjeni za nakup opreme, zadostovalo, ko vemo. da so tudi na tem področju cene poskočile. Domačini upajo, da bodo vsa dela pri novem šolskem poslopju končana do prihodnjega poletja, tako da bi se lahko domači otroci že v prihodnjem šolskem letu učili v novem šolskem poslopju. Na naši sliki vidimo gradnjo šolskega poslopja v teh dneh. Gorica VERDI 17.15—22,00 «n delitto Matteotti». M. Adorf in Franco Nero, Barvni film. KORZO 16.45—22.00 «Di polizia incrimina, la legge assolve». F. Nero in D. Boccardo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «n clan dei francesi». Serge Reggiani in J. Berto. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.15—22.00 «Primo tango a Roma». L. Mail in E. Blanch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15—21.30 «Lo chiamavano Tresette, giocava sempre col morto». G. Hilton. Barvni film. J'rzii* AZZURRO 17.30—22.00 «Diario segreto da un carcere femminile». Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 Barvna risanka. PRINCIPE 17.30-22.00 «Io e lui». Barvni film. L. Buzzanca. A oro Gorica SOČA «Vroči diamant», ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Companierosi», italijanski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Puščice strupenega pajka», angleški barvni film — ob 20. PRVAČINA Prosto. RENČE «Oaza smrti», ameriški barvni film - ob 19. KANAL «Bil je nekoč policaj», francoski barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. Prispevki V spomin pokojne Marie Scolari» vd. Voltini darujeta družini Vinci Jm Pellis 20.000 lir za krvodajalno Mk- cijo v Cojfoi. IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA FRANCIJE 0 nevarnosti inflacije in aferi televizije D'Eptaing: dosledna zvestoba gospodarskim principom ki jih je razglasil že De Ganile ■ Zakaj je bil zamenjan ravnatelj televizije . Messmer o spremembah v vladi Od meseca do meseca opozarjajo analize, da postaja inflacija vse nevarnejši in vse bolj zvijačen nasprotnik francoskega gospodarskega razvoja. Naraščanje cen prihaja do izraza v pospešenem ritmu in se že približuje letnemu povprečju 10. odst., kar je po mnenju ekonomistov gotovo za dva odst. več kot v drugih deželah ki so v EGS. Obenem je bitka za povečanje zaslužka privedla v letošnjem letu do skupnega poviška 13 odstotkov, s čimer se je inflacijski vozel okrog gospodarstva dokaj krepko stisnil. Ta neprijetna ugotovitev je predstavljala izhodiščni element proračunske debate, ki se je pred kratkim začela, a predstavlja enega najpomembnejših dogodkov te jeseni. Ob tej priložnosti je minister za finance, Giscard d’E-staing, ko je predlagal uravnovešen proračun, v svojih razmišlja- Milini n iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiii Pomoč ki se bo bogato obrestovala Vojaški spopad med Izraelci ter Arabci ni le odvrnil pozornosti svetovne javnosti od tragedije v Čilu, kjer se nadaljuje krvava represija ob preziranju vseh človečanskih svoboščin, temveč je zaradi njega pravzaprav tonilo v pozabo vprašanje gospodarske obnove Severnega Vietnama, ki so ga ameriški bombniki do kraja razdejali. In vendar si italijanski odbor za stike z Vietnamon (Comitato Italia-Vietnam) nenehno prizadeva, da bi tudi Italija prispevala k preporodu te nesrečne dežele. Predstavniki odbora, ki mu predseduje socialist Riccardo Lombardi, ter so v njem zastopniki vseh naprednih sindikatov in političnih strank, med temi predsedniki deželnih odborov Lombardije, Emilije in Toskane, so v okviru kampanje «za ponovno izgradnjo Vietnama» nabrali že nad eno milijardo lir sredstev in se zavzemajo za vzpostavitev rednih gospodarskih odnosov med Italijo in Severnim Vietnamom. Za pomoč so se obrnili tudi na Industrijce: «Ste pripravljeni trgovati s Severnim Vietnamom?». Lombardijski industrijec jim je odvrnil: «Le čemu ne bi smeli izvažati tjakaj? Posli so pač posli!». Tako se je začelo in za sredo. 24. t.m. je bil napovedan odhod trgovske ladje «Australe», natovorjene z najraznovrstnejšim blagom iz Genove proti Haiphongu, največjemu sevemovietnamskemu pristanišču, kamor bo ladja priplula po približno trimesečni plovbi. V ladjinem trebuhu so raznoliki industr/ski izdelki, ki bi jim po mnenju senatorja Franca Calamandreija člana omenjenega odbora, ta priložnost lahko odprla pot na še druga azijska tržišča. Gre za popolno opremo za montažno gradnjo šolskih in drugih poslopij, skuterje «vespa 50» to varne Piaggio, motokultivatorje znamke goldoni, traktorje vaipadana, ribiške ladje, dizlove motorje lombardini, tovornjake turiškega Fiata, ki je menda silno zainteresiran za prodor na azijske trge, dalje za 16-milimetrske kino projektorje microcine, ribiške mreže, pisarniške stroje in igrače. Večino teh proizvodov je odbor «Italia-Vietnam» nakupil po tako imenovanih političnih cenah; tako je npr. kupil po tovarniški ceni pisalne stroje družbe Olivetti in tehniki iz Ivree so imeli obilo dela, da so tipke prilagodili vietnamskim potrebam. Nekateri proizvodi in storitve so bili tudi brezplačni; to velja za prevoznino, za vkrcanje blaga na ladjo s strani genovskih pristaniških delavcev, za didaktični material, ki ga je posredovala založba La nuova Italia ter za šivalne stroje necchi in singer, ki jih je darovala milanska občina. Dokaj zanimivo pobudo, ki utegne v dolgoročni perspektivi roditi bogate sadove, je v tem okviru sprožila vsedržavna ustanova za tekoča goriva ENI: z ladjo «Australe» je poslala v dar Severnemu Vietnamu 35 tekstilnih strojev tovarne Cotonerie meridionali, ki jo sama nadzira. Ta poteza naj bi družbi ENI olajšala sklenitev sporazuma s hanojsko vlado o izkoriščanju nedavno odkritih naftnih ležišč v Sev. Vietnamu (ustrezna pogajanja so namreč že v teku). Z druge strani sodelovanje s Hanojem prija tudi zavodu za industrijsko obnovo IRI. Ta namerava dobavljati Sev. Vietnamu ladje in pristaniško opremo v zameno za premog iz velikanskega površinskega kopa v Haiphongu, ki je eden največjih v Aziji. Primer ENI jasno kaže, da se bo sedanja podpora Severnemu Vietnamu postopoma dobro obrestovala in nekoč morda spremenila v tehnično-industrijsko sodelovanje. Senator Calamandrei se s tem strinja, kajti pomoč tej azijski deželi ne bo trajala večno in bo zato prej ali slej potreben «kakovosten skok». Senator pripominja, da bi odbor «Italia-Vietnam» rad vzpostavil takšne odnose tudi z začasno revolucionarno vlado v Južnem Vietnamu. Na kraju naj še omenimo, da se rimsko zunanje ministrstvo opira pri navezovanju diplomatskih stikov s Sev. Vietna-mom na nasvete omenjenega odbora. e» ■§**”> njih o nadaljnji poti gospodarskih gibanj ostal zvest načelom, ki jih je bil razglasil že De Gaulle: za Francijo je edina pravilna in sprejemljiva rešitev — vztrajati na stališču čim hitrejšega gospodarskega razvoja in ekspanzije. Sprejeti recept nekaterih drugih dežel in se proti inflaciji boriti z upočasnjevanjem gospodarske rasti, bi Francijo privedlo do usodnega zaostajanja za svojimi partnerji in do šibkejše konkurenčnosti na svetovnem tržišču. Po D’Estaingovih podatkih je celotni obseg gospodarskega razvoja v 1. 1973 izjemno dober, saj je bilo zabeleženo povprečje 6,6 odstotka. Leto, ki prihaja, bo iz mnogih notranjih in zunanjih razlogov mnogo težje. Vendar se bo ekspanzija po ministrovem mnenju nadaljevala s povečanjem od 5 do 8 odstotkov. Ostalo pa bo, razumljivo, vprašanje, kako to usaladiti z naraščanjem inflacije, ne da bi se gospodarski stroj pregrel. D’Estaing navaja, da bi bilo treba «umiriti» igro cen in plač. Navzlic temu pravega ključa še niso našli. Resda vlada opozarja, da bo v skrajnem primeru uporabila tudi administrativne zavore, če ji ne bo uspelo drugače, vendar je to, se zdi, lažje reči kot napraviti. Sindikati se o zaslužkih z delodajalci nočejo pogovarjati. Po drugi strani Francijo, kot velikega uvoznika surovin, močno prizadeva vrsta zunanjih dejavnikov, a zlasti izreden skok cen primarnih proizvodov. Povečanje paritete franka pa ne prihaja v poštev, ker je francosko blago že zdaj predrago v primerjavi s proizvodi drugih industrijskih dežel, zlasti Zahodne Nemčije in Japonske. Vse to povprečnega Francoza zaskrblja, v njem pa se poraja občutek, da ne bo lahko najti poti iz te slepe ulice. Omembe vredno je nadalje, da se je afera okrog francoske radiotelevizije zdaj povsem nepričakovano zaključila: Auguste Conti, generalni ravnatelj te ustanove, je bil razrešene svoje dolžnosti, obenem pa je premier Messmer napovedal tudi nekatere spremembe v vladi. Do tega je prišlo spričo spora, ki je nastal med ravnateljem RTF in ministrom za informacije. 15. oktobra je namreč Conti na seji upravnega sveta ustanove izjavil, da ne more več tolerirati neposrednega političnega pritiska na posamezne ravnatelje in časnikarje, povezanega celo s finančnimi izsiljevanji. Očitno je bilo, da je Conti pri tem mislil na ministra za informacije. Ta je namreč pred tem večkrat kritiziral televizijo, zatrjujoč obenem, da ne gre za vprašanje političnega značaja, marveč za slabo poslovanje, ki je ustanovo privedlo v deficitarno stanje. Te dni pa so časniki objavili, da je minister za propagando Conti-ju očital tudi obstojanje levičarskih tendenc v televizijskih programih, navajajoč vrhu tega, da so nekatere radijske oddaje postale javna tribuna Komunistične partije in Generalne konfederacije dela. Vse to pa je po mnenju ministra za propagando zahtevalo reorganizacijo televizije. Zdaj Conti izjavlja, da je 13. oktobra zaprosil za sprejem pri predsedniku Pompidouju, mu pojasnil primer ter ponudil ostavko. Elizejska palača ni o tem objavila nobenega komunikeja, a Conti zdaj pravi, da takrat predsednik republike ni zahteval njegove ostavke. «Vtem pa me je,» pravi dalje Conti, «22. oktobra poklical premier Messmer in mi sporočil, da se je predsednik republike odločil sprejeti mojo ostavko». Kakor smo obširneje poročali včeraj, je povsem zaseden Kulturni dom v četrtek z navdušenjem sprejel odlično izvajanje beograjskega pevskega zbora «Ivo - Lola Ribar», ki je v organizaciji tržaške Glasbene matice imel koncert tudi v Trstu med svojo turnejo po Italiji (gornja slika). Predsednik GM Dušan Hreščak se pozdravlja s pevovodjem Ivom Dražiničem Elio Petri: «La proprietà non è più un furto» O iilmu Elia Petrija «La proprietà non è più un furto» je te dni mnogo govora, ker mu še grozi zaplemba, čeprav ga je namestnik državnega pravdnika v Benetkah oprostil obtožbe nemoralnosti. Treba je takoj pripomniti, da je v filmu sicer nekaj golih prizorov, ki pa nedvomno služijo kot pretveza za napad na politično vsebino filma. Dogodivščine tega filma opozarjajo na še vedno zmedeno in nazadnjaško stanje italijanske cenzure. Poleg vsem znanih žrtev cenzure («Ultimo tango a Parigi», «I racconti di Canterbury») je še mnogo drugih filmov, o katerih je bilo malo slišati: v Genovi so npr. lani zaplenili odlični ameriški film «I killers della luna di miele», potem ko so ga več kot eno leto predvajali. Cenzurne komisije pa še vedno odbijajo filme; ta usoda je npr. prizadela izvrstni ameriški film Daltona Trumba «Johnny Got His Gnu» Kar se tiče Petrijevega filma, je naše stališče dovolj jasno in znano, tako da nam ni treba posebej braniti tega filma. Če pa preidemo na kritično oceno, moralno sicer priznati, da je res v namenih filma zanimiva didaktična zgodba o strukturi lastnine v naši družbi. Mimo teh smotrov pa je filmski rezultat vse prej kot prepričljiv: ne da ima režiser zmedene pojme, predvsem jih ne zna izpeljati preko filmskega razvoja. V glavnih vlogah nastopajo Ugo Tognazzi, debitantka Daria Nicolodi, Mario Scaccia, Salvo Bandone itd. S. G. ................................................................ SONNEBERŠKA IGRAČA V PARIŠKEM LOUVRU Od grobih lesenih možici jev do «dam» v čipkastih oblekah Najpopolnejša zbirka igrač na svetu je tokrat prvič šla «čez mejo» V neki obrti se zrcali vsa zgodovina kraja - Nacizem je prinesel smrt NA FILMSKIH PLATNIH PARIZ, 26. — V tistem delu Louvra, ki po navadi obsega tako imenovano dekorativno umetnost, so pripravili razstavo, ki bi jo mogli imenovati «razvoj u-metne igračke od začetkov do današnjih dni». Morda je ta naslov nekoliko preveč zahteven, pretiran, toda do 14. januarja prihodnjega leta bodo mogli obiskovalci velikega pariškega muzeja občudovati zanimivo kolekcijo igračk, ki je prvič prestopila meje domovine, Nemčije. Gre za zbirko 354 igrač, ki jih je vodstvo muzeja v Sonnebergu dalo na razpolago Parizu za to edinstveno razstavo. Res je, da med igračami, ki bodo tokrat na razstavi v Parizu, niso vse nastale v Sonnebergu, toda večina njih je odtod doma. Zgodovina igrače pa je na nekak način tudi zgodovina tega kraja. Sonneberg je prijetno mesto, obdano s čudovitimi gozdovi. Danes predstavljajo ti gozdovi vse drugačno bogastvo kot so ga predstavljali v 16. stoletju. Tedanji kmet ni mogel živeti le od kmetijstva, druge dejavnosti, drugih virov ni bilo. Zato so se kmetje tega področja v zimskih mesecih, ko niso mogli na polja, spremenili v — obrtnike. Nekaj podobnega kot se je nekoč dogajalo na Dolenjskem okoli Ribnice in Sodražice, kjer so v zim- miiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimuiiiHttiMiiii Temnopolti študenti v New Yorku v večini NEW YORK, 2b. — Za konglomerat, ki ga poznamo pod imenom New York, je znano, da živi v njem okoli 12 milijonov ljudi. Hkrati pa je to velikansko mesto zelo mešano, v njem živi šest velikih narodnih skupin. Samih Italijanov je v tem mestu na milijone. Veliko je v New Yorku tudi črncev, pa čeprav je ameriško glavno mesto Washington edino veliko mesto, kjer so črnci v večini. Toda statistična anketa, ki so jo izvedli y New Yorku, je pokazala nekaj zanimivih «novosti». Med drugim so ugotovili, da je v New Yorku v šolah več črnskih kot belopoltih otrok. Se več, v zadnjih 12 letih se je število črnskih študentov podvojilo in če se bo to nadaljevalo v sedanjem tempu, bo «poplava» zajela tudi «veliki New York», torej mesto kot tako in njegovo širšo okolico. Nadaljnja analiza statističnih podatkov govori naslednje: podatki za leto 1972 - 1973 pravijo, da so belopolti študenti, ki so bili vedno v večini, razen v črnskem «getu» Harlemu, v zadnjih letih prišli v vseh mestnih četrtih na drugo mesto, vtem ko tri dosedanje «manjšine» napredujejo. Gre v tem primeru za črnce, za mešance španskega jezika ter za različne manjšine vzhodnoazijskega izvora, ki predstavljajo že vsi skupaj dve tretjini vseh študentov. Samih črnskih študentov je že 406 tisoč in predstavljajo že 36,1 odst. vse šolajoče se newyorške mladine. Razlaga za to? Sociologi in drugi strokovnjaki menijo, da sta razloga dva: predvsem je res, da imajo črnske družine več otrok, kot jih imajo belopolte in mešane. Z druge strani pa je tudi res, da se iz newyorškega mestnega središča seli veliko belopoltih ljudi, ki so se naveličali mestnega kaosa in so si ustvarili boljše življenje na periferiji tega velikanskega mesta, na periferiji, ki pomeni sto in več km od središča. skih mesecih ljudje rezljali les, delali sita, rešeta in zobotrebce, «suho robo» pač. Prebivalci Son-neberga pa so se lotili rezljdrija lesenih možicljev in drugih igrač. V samem začetku so delali vse iz lesa, izrezljavali so grobe kipce, ki so jih barvali z borovničevo barvo, ker druge barve niso imeli. Svoje izdelke so nato prodajali trgovcem, ki so to «suho robo» preprodajali v svet. Zanimivo je, da je njihova proizvodnja šla naglo v promet. Z leti so se morali organizirati, da bi olajšali proizvodnjo in hkrati zadovoljili vedno nove in večje zahteve. S tem so se tudi «tehnično» izpopolnili. Začela se je tedaj doba, ki ji pravzaprav še danes ni konca, namreč doba sestavljenih igrač in možicljev, ki so sestavljeni iz lesenih ploščic. Ponavljamo, da so bile igračke in kipci v začetku in še dolgo pozneje bolj grobo izdelani, toda v 18. stoletju se je tehnika že toliko izboljšala, da izdelkov niso več barvali z borovničevo barvo, pač pa že s pravo barvo, katere osnova je bil bizmut, ki je predmetom dajal kovinski videz. V 18. stoletju pa se je tudi «motivika» krepko razširila, kajti iz «delavnic» sonneberških kmetov — obrtnikov so prihajale cele vasi v miniaturi s prebivalci, gozdovi, vrtovi, drevjem. Praktično so to bile že nekakšne makete resničnih vasi, seveda tipičnih kontinentalnih hribovskih naselij s cerkvijo, zvonikom in vsem podobnim. Ko so se kmetje — obrtniki, ki so postajali vedno bolj obrtniki in manj kmetje, še bolj razvili, so sredi 18. stoletja zamenjali o-snovno surovino les — s sredico. Prej so izdelovali vse iz lesa, sedaj pa so začeli uporabljati krušno sredico. Saj ni šli dejansko za krušno sredico, pač pa za enostavno testo, ki je bilo sestavljeno v glavnem iz moke, vendar je bilo v njej tudi drugih sestavin kot so na pr. lim, barva in še marsikaj, kar je moko vezalo. Toda praksa je pokazala, da ti kipci niso preveč trajni. Vlaga jim je močno škodovala. Pa tudi mrčes se je rad zaredil v teh «skulpturah» in «glodalci», predvsem miši so čez noč marsikaterega otroka oropali najljubše igračke. Da bi temu od-pomogli, so v testo dodajali tudi pesek in ta «surovina» se je zelo obnesla, saj so pred 125 leti doživeli v Londonu izredne uspehe. Toda tudi to še ni bil zaključni rezultat. Res je, da so bili kipci boljši in trajnejši, vendar pa še vedno preveč krhki in so se drobili. Zato so začeli iskati novo surovino, ki so jo pač našli v papirju. Zgnetena papirna masa je postala glavna surovina sonneberške igrače v 19. stoletju. Hkrati s tem pa je prišlo v Sonnebergu tudi do neke druge spremembe. Obrtniki — bivši kmetje — ki so se bili med tem povezali v nekakšne zadruge, so si delo razdelili. Eni so delali na pr. trupe luk, drugi so izdelovali roke, tretji noge, četrti očesca itd. itd. Bila je to odlična delitev dela, specializacija, ki jo je vsilila serijska izdelava lutk. Ta doba pa pozna še druge novosti. Lutka ni več toga in negibna, pač pa se njene roke začnejo pregibati, prav tako se pregibajo njene noge. Lutka dobi lase, dobre šivilje ji skrojijo tudi lepo obleko, ki postaja vedno finejša, tako da prihajajo iz čudovitih sonneberških delavnic že «visoke dame». 70 odstotkov teh lutk gre v tujino. Proizvodnja se močno poveča. V začetku stoletja prodajo sonneberški obrtniki 16 tisoč stotov igrač, sredi stoletja 40 tisoč stotov, konec 19. stoletja pa že 200 tisoč stotov. Sonneberg ostane na' tej ravni prva . tri desetletja našega stoletja, nakar se začne njegovo u-padanje. Pravzaprav gre sonne-berška posebnost v zaton z nastopom nacizma. Sonneberški obrtniki, ki so se še vedno držali tudi kmetijstva, so z nastopom nacizma našli svoje delovno mesto v Hitlerjevih tovarnah orožja. Beg z dežele, v tem primeru z ožjega področja, se je začel in imel za posledico nekakšno smrt te obrti. Sedanja razstava v velikem pariškem muzeju zelo nazorno dokumentira to dobo Sonneberga in njegove okolice, toda že v začetku smo rekli, da razstavljena dela ne prihajajo le odtod, kajti poleg lesenih lutk, obarvanih z borovničevo barvo, in poznejših prefinjenih «dam» v dragocenih krinolinah so tu tudi svinčeni vojački in druge zelo znane igračke, ki so nastale drugje, pa so jih vendarle vključili v sonneberški muzej igračk, za katerega menijo, da je najpopolnejši tovrstni muzej na svetu. numtiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiiiiiinill Volkswagen toži ameriško revijo NEW YORK, 26. — Zahodno-nemško avtomobilsko podjetje «Volkswagen» je tožilo ameriško satirično revijo «National Lam-poon» za odškodnino v znesku 30 milijonov dolarjev, kar je okoli 18 milijard lir. Nemško podjetje očita reviji, da je objavila v «satirične namene», «psevdo reklamo», v kateri se vidi z-hodnonem-ški «hrošč», ki plava na vodi, pod sliko pa je sledeči napis: «Če bi se Edward Kennedy vozil v Volkswagnu, bi bil danes predsednik». Ta napis, skupno s sliko, se nanaša na incident iz julija 1969, ko je Edward Kennedy zavozil s svojim avtomobilom z mostu v Chappaqiuddicu in je pri tem izgubila življenje njegova tajnica Mary Jo Kopechne. Ameriška revija je idejo za to «brezplačno reklamo» dobila iz neke prave Volkswagnove reklame, v Horoskop ............ Kar najbolje izkoristite nasvete kvalificiranih oseb. V čustvenem pogledu je priporočljiva previdnost. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ne spreminjajte metod svojega dela. Dan ni najbolj primeren za reševanje čustvenih zadev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v brezplodne diskusije. Ogibajte te tega, da bi drugim vsiljevali svoje mnenje. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne navdušujte se za površne uspehe, še vedno vam bo sreča stala ob strani. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Naleteli boste na težkoče glede sporazumevanja s sodelavci. Pričakujte uspehe in splošno zadoščenje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z nekim ukrepom boste razširili obseg svojega poslovanja. Vaša Si-rokosrčnost vam bo nudila obilo zadoščenja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odpravite vse manjše nesporazume z vztrajnostjo in postopnim popuščanjem. Odlično razumevanje z drago osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Na vidiku je krajše potovanje. Ohranite vso treznost in hladnokrvnost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dozorele bodo nekatere odločujoče okoliščine. Računajte na iskreno podporo nekega prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte dobro pojasniti neko zadevo finančnega značaja. Zaupanje v osebo, ki jo ljubite, bo omogočilo sporazum. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ponovno boste okrepili svojo poslovno dejavnost. Odlično razpoloženje in fizično počujte. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ste v fazi konstruktivne dejavnosti. Kontrolirajte načrte najmlajših. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) kateri je bil govor o prednostih, ki jih ima hrošč nasproti drugim vozilom. In ena teh prednosti je tudi ta, da ostane «hrošč» na vodi, da se torej ne postopi. Odvetnik družbe Volkswagen je «lažno reklamo», ki jo je objavila revija, označil za «vulgarno, neobčutljivo in kruto». Poleg odškodnine v znesku 30 milijonov dolarjev, družba zahteva tudi «prenehanje razpečavanja številke s to reklamo». Svojo zahtevo odvetnik podkrepljuje tudi z dejstvom, da je nekaj bralcev revije že telefoniralo na sedež družbe «Volkswagen» in protestiralo ter zagrozilo, da ne bodo več kupili volkswagna. V FILMSKIH KROŽKIH Kinoforum Janez 23. Danes, v soboto, 27. t.m. se začenja v sedežu salezijancev v Istrski ulici 53 filmska sezona ki-noforuma Kulturnega centra Ja nez 23., ki je letos še poudaril lansko strukturo: filmov je namreč le 16, poleg njih predvideva spored še drugačne iniciative v okviru izrazito katoliške splošne usmerjenosti. Nocojšnji film je Bunuelov tL'angelo sterminatore». Sledilo bo več del, ki so že precej znana; izjemi sta Cacoyan-nisov film «Le Troiane», ki so ga V Trstu vrteli le en dan, in premiera Bressonovega filma *Au hasard Balhasar». S. G. SOBOTA, 27. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost ŽENSKI TISK Pripravila Giulietta Vergonbello 13.00 Komični filmi «Le stelle brillanti» Na siporedu so filmi s Chaplinom, Busterjem Keatonom in Harryjem Langdonom 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 ODPRTA ŠOLA Oddaja o vzgojnih problemih 17.00 Program za najmlajše Luč 17.30 DNEVNIK Izžrebanje loterije 17.45 Program za otroke TOPO GIGIO 18.40 Poljudna znanost Monografije: OZN Pripravil Nanni De Stefani 19.10 Teden dni v parlamentu 19.35 Nabožna oddaja 19.50 ŠPORT Ital. kronike in vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 ONI DRUGI Izvirna TV nadaljevanka Avtor Franz Peter Wirth Četrto nadaljevanje Ne umremo dvakrat Mike Friedberg se otepa težav v zvezi s svojo čudno zgodovino in še bolj čudno vlogo. Potem ko je obredel Francijo in ZDA, da bi uveljavil svojo istovetnost in se otresel suma, da je on Aleksander, odpotuje v London, ker meni, da bi mogel tam najti osebo, ki bi mu pomagala vso zadevo rešiti in njega osebno rešiti pred smrtno nevarnostjo, ki mu grozi zaradi izredne podobnosti z bratom Aleksandrom. V članku, ki ga je zasledil v nekem londonskem dnevniku, Mike zasledi zanimive novosti o nekem sovjetskem vohunu. To ponovno zbudi v njem upanje, da bo našel misterioznega A-leksandra, v resnici brata - dvojčka, ki je izginil med vojno, postal sovjetski vohun in nato pobegnil na zahod, zaradi česar ga sovjetska vohunska služba skuša najti in likvidirati, pri čemer je pa v nevarnosti Mikevo življenje, ki je svojemu bratu - dvojčku, kot smo rekli, izredno podoben. Mike stopi v stik z nekim čudnim človekom, ki ga poznajo pod kratico A. B. Ta ga sprejme v svojem uradu, kjer zbira in nato prodaja najrazličnejše vesti in podatke. Seveda pri tem mastno služi. Toda o Aleksandru A. B. ne ve nič. Predlaga mu pa rešitev: naj se napravi kot bi bil mrtev, ostalo bo opravil A. B., odkril bo razlog umora in vest objavil v tisku, seveda opremljeno s fotografilo trupla in sovietski agenti bodo s tem zadevo Aleksander dali ad acta, Mike pa se bo lahko vrnil v normalno življenje 22.30 CONTROCAMPO 23.15 DNEVNIK Vremenska slika in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 Resnične zgodbe GLASBENIK SEBATJAN Sebatjan (po naše Boštjan) je 12-letni deček, ki živi v majhnem kraju na jugu, na kmetih. Pride do stare trobente in bi se je rad naučil. Začne kar sam. Vadi daleč na polju, da bi ga ne slišali starši, ki bi radi, da bi se fant izučil poklica in nato odšel «med emigrante», kot je to storil njegov starejši brat. Toda Boštjanu to ni po volji in sanja le o tem, kako bo postal glasbenik Spozna starega «muzicusa». ki ga nauči osnov. Fant mu za uk plačuje v naturalijah, daje mu sira in smokev. In rezultati so kmalu tu.-. Boštjana vključijo v vaško godbo in ob prazniku vaškega patrona že igra — kot solist. Zgodba se zdi pravljična, je pa resnična 22.00 Protagonisti Maria Betania Brazilska glasba in ples 22.55 SEDEM DNI V PARLAMENTU JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35 in 11.00 TV ŠOLA Šola v sodobni družbi, Aida, TV seminar, E. Zola, Znanstveni dnevnik 16.00 Ansambel Toneta Kmetca 16.30 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI Posnetek iz Wembleya 18.00 OBZORNIK 18.15 D AKT ARI Serijski barvni film 19.05 Moda 19.15 Igralec je igralec 19.45 Barvna oddaja 20.00 DNEVNIK 20.30 Moji gostje: Drago Diklič 21.25 Skrivnosti morja 22.15 Starinarja 23.05 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.45 Zabavno - glasbena oddaja 20.15 POROČILA 20.30 Jami red Serijski film 21.20 Evropsko žensko prvenstvo v gimnastiki TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.3Ó Gla sba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Glas beni utrinki; 19.10 Pod farnim zvonom v šempolaju; 19.40 Zbo rovsko petje; 20.00 Zbor; 20.50 Radijski oder; 21.30 Popovke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželne kro nike; 15.10 Med prjatelji glasbe; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.20 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Pisana glasba; 10.15 Ansambel «Allegri Romagnoli»; 11.15 Melodije; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Ansambel Deuringer; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 14.40 Juke box; 15.00 Iz partizanskega življenja; 15.15 Jug. pevci; 15.45 Orkester «Romagna Folk»; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Za konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znastvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 Mo-lier - Garboli: «Don Juan»; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Jazz; 21.45 Glasbeno-govorni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Starejša glasba; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori v vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Program s C. Dappor-tom; 16.35 Velike interpretacije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba; 18.35 Med nami rečeno; 20.15 Bellinijeva opera. III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Tartinijeve sonate; 11.40 Koralna glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Vivaldi, Breval, Clementi; 15.20 Schumanove skladbe; 16.00 Španska glasba; 17.15 Mezzosopranistka in klavir; 18.00 Strani iz albuma; 18.45 Kulturne novosti; 19.15 Koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.55 Jesenin: «Pugačov». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.25 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga: 17.10 Kitara v ritmu; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost: 19.00 Lahko noč, otroci ! 19.15 Ansambel A. Brasseur; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Majhni ansambli; 22.20 Za naše izseljen ce; 23.05 S pesmijo v novi teden. Odmevi v zahodni Evropi Na katera vrata trka naftna kriza? Po nedavnih podražitvah in omejitvah proizvodnje nafte Prav sedanji spopadi na Bližnjem vzhodu in dogodki, ki so jih spremljali (podražitev nafte, omejitev proizvodnje ter prenehanje dobav nekaterim deželam) pa so še bolj zapletli vprašanje preskrbe z nafto in pomanjkanje nafte, do katerega bi sicer prišlo šele čez dobro desetletje, je postalo realnost. Zmanjšanje proizvodnje v arabskih deželah, deloma kot protest proti pomoči nekaterih dežel Izraelu, deloma pa zato, ker so vojaški spopadi paralizirali nemoten prevoz nafte z nekaterih območij, bo najbolj prizadelo Japonsko, takoj za njo pa zahodno Evropo, ki je lani z Bližnjega vzhoda uvozila 80 odstotkov celotne količine nafte, ki jo potrebuje za svojo industrijo in promet. Četudi so izjave, ki prihajajo iz zahodnoevropskih držav, večidel optimistične, je vendarle res, da so Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg (tudi Španija, ki pa Iti članica EGS) že prepovedale izvoz naft nih derivatov. Ta ukrep bo precej prizadel ZDA, ki so pred pričetkom zime močno računale na uvoz kurilnega olja iz dežel skupnega trga, hkrati pa utegne ta ukrep skaliti pomirljivo vzdušje, ki je nastalo po začasni ureditvi odnosa dolar—zahodnoevropske valute. Poleg tega pa je prepoved izvoza naftnih derivatov popolnoma v nasprotju z ustanovnim, dogovorom v EGS, ki zagotavlja prosto kroženje blaga znotraj skupnega trga. Luksemburg je obvestil EGS, da so v zahodnoevropskih državah že pričeli s špekulativnimi prodajami nafte. Tako so iz Luksemburga prepeljali nekaj nafte v Francijo in Zahodno Nemčijo, seveda po precej višjih cenah, kot so v navadi v EGS. Belgijska letalska družba »Sabena«, ki so jo arabske države uvrstile na »črno listo«, ker je prevažala prostovoljce v Izrael, ima velike težave s preskrbo z gorivom, še večje pa bodo, če bodo arabske države prepovedale prelet letaJom te družbe. Naftna kriza se je torej razvnela m predsednik izvršne komisije EGS Francois Ortoli je moral javno obljubiti pomoč Nizozemski, ki jo je sedanji zaplet dogodkov najbolj prizadel. Arabske države ji zaradi podpore Izraelu n« dajejo več nafte, izjava Ortolija pa bi lanko pripravila arabske države, da podobni ukrep uveljavijo tudi za druge države skupnega trga. In ne nazadnje, zahodnoevropske države, ZDA in Japonska bodo imele zaradi nedavne podražitve nafte okoli deset milijard dolarjev dodatnih stroškov, pri čemer ni vračunana podvojitev cene nafte v Libiji. V četrtek in petek bo v Parizu sestanek naftnega odbora OECD, ki je svoj redni sestanek sklical mesec dni prej, kot je bilo predvideno, da bi ocenil položaj in ugotovil, ali obstaja možnost, da bi v deželah članicah prišlo do pomanjkanja nafte. Vendar tudi če bi odbor to ugotovil, še ne pomeni, da bi organizacija pričela izvajati dogovor o medsebojni pomoči. Procedura za izvajanje je namreč dolga, izdelali pa so jo med sueško krizo leta 1956. Po tem dogovoru 90 odstotkov naftnih presežkov evropskih držav članic OECD razdelijo proporcionalno, 10 odstotkov pa ostaja kot »železna rezerva«. Iz te sheme pa so izključene tiste količine nafte, ki so v državnih rezervah dežel članic, te pa so dovolj velike za 60 do 90 dni normalne porabe. Odločitev naftnega odbora (mora biti soglasna) pride nato pred svet OECD. Ce se tudi ta strinja, sklep predložijo mednarodnemu posvetovalnemu odboru za industrijo (HAB), katerega članice so vodilne naftne družbe. HAB pripravlja poročila o velikosti zalog in preskrbi z nafto v vseh deželah OECD. To poročilo nato pošljejo naftnemu odboru, ki svoje sklepe sporoči naftnemu odboru OECD in ta nato določi izvajanje sheme za porazdelitev nafte. Procedura je torej zapletena, poleg tega pa si strokovnjaki OECD niso edini, ali v sedanjem položaju lahko govorijo o presežkih, ki bi jih lahko kasneje delili po zarisani shemi. In še: če bi sedanje težave pri preskrbi z nafto trajale dalj časa, ni jasno, ali ne bodo pri delitvi hotele sodelovati tudi ZDA, Kanada, Japonska, Avsr.ra lija in Nova Zelandija, ki so prav tako članice naftnega odbora, vendar v shemi delitve niso bile omenjene. Opisana procedura pa je za sedaj le zamisel na papirju, saj v zahodnoevropskih državah, kot so nam sporočili naši dopisniki, zatrjujejo, da se preskrba z nafto še ni tolikanj zaostrila, da bi bilo potrebno resneje razmišljati o pričetku postopka za porazdelitev naftt. MITJA MERŠCL (LONDON) Udarec plačilni bilanci Ce si je kdo oddahnil ob objavi premirja na Bližnjem vzhodu, potem so bili to nedvomno Angleži, ki so sredi najnovejše arabsko-izraelske konfrontacije že začeli s čedalje večjo vznemirjenostjo' preštevati sodčke z nafto in naznanjati, da bodo mo rali še pred božičem racionalizirati potroš njo nafte oziroma njenih derivatov. Zaskrbljenost otočanov je bila seveda po vsem razumljiva. Od kakih 105 milijonov ton nafte, kolikor je porabijo na leto, je Angle ži kar dobri dve tretjini — 60 do 70 mili jonov ton — uvozijo z Bližnjega vzhoda ter iz dežel Perzijskega zaliva- Britanska glavija dobaviteljica nafte je Saudska Arabija, iz katere je Britanija v prvi polovici tega leta uvozila 12,4 milijona ton nafte. V istem razdobju letošnjega leta je Britanija uvozila iz Irana 11,6 milijona ton, iz Kuvajta 9,4 milijona ton, Libije 6,5 milijona ton, Katarja 2 milijona ton, Abu Dnbija 1,3 milijona ton in iz Iraka 1,2 milijona ton nafte Na splošno vzeto, Britanija vsako leto uvozi samo iz Saudske Arabije in Irana 48 odstotkov vse uvožene nafte. Oba vira ima Britanija navzlic najnovejšim odločitvam kralja Fejsala in dogodkom na Bližnjem vzhodu še vedno za najbolj »zanesljiva«. Tretji največji dobavitelj Kuvajt, pa je po mnenju otoških računarjev tako bogat, da si lahko »privošči politično načelnost«, da pa bo iz njega kljub temu še vedno pritekala nafta na britanski otok. Angleži se trenutno najbolj boje kakršnihkoli drastičnih odločitev Libije, ki je četrta največja dobaviteljica nafte Britaniji. Kot je v sredo povedal v britanskem Spodnjem domu minister za trgovino in industrijo Peter Walker, ni trenutno nobenega razloga za preplah, kar zadeva rezerve in potrošnjo nafte. Po njegovih izjavah ima Britanija na zalogi 30 milijonov ton nafte, kar je dovolj za 80 dni (kopenske zaloge) ter še za dodatnih 11 milijonov ten v trebuhih britanskih tankerjev, namenjenih proti otoku. Zaloge so torej — relativno vzeto — kar »impresivne«, kot so dejali nekateri britanski poslanci, ki so tudi primerjali se danje zaloge nafte tudi s tistimi tik pred 2. svetovno vojno. Kar zadeva zvišanje cen nafte in njenih derivatov, je minister Walker odkrito povedal, da je »prihodnost zelo negotova«. Pri tem je izrazil precejšnjo zaskrbljenost nad dejstvom, da nekatere dežele — proizvajalke nafte anarhično kršijo dogovor in astra nomsko navijajo cene surove nafte. Posledico teh zvišanj bo britanski potrošnik vsekakor občutil, vendar šele čez nekaj mesecev, nikakor pa ne sedaj, ker so bile sedanje zaloge britanske nafte kupljene še po starih cenah. Sodeč po napovedih, britanski potrošnik lahko pričakuje, da bo moral v kratkem odriniti za galono bencina ali pa kurilnega olja kakih 2 do 5 penijev (približno 1 do 2 nova dinarja) več. VEDNO VEČJA PORABA Ena najpomembnejših značilnosti sodobnega sveta je čedalje hitrejše naraščanje porabe energije. V petdesetih letih — od leta 1900 do 1949 — se je poraba energije v svetu povečala za trikrat. za prav toliko pa se je povečala tudi v zadnjih dvajsetih letih, torej od leta 1950 do 1970. Sedanje naraščanje porabe energije v zahodnih državah je tolikšno, da znaša, če ga preračunamo v nafto, Ž30 do 250 milijonov ton na leto. Z drugimi besedami, vsakoletno povečanje porabe energije je približno enako letni proizvodnji nafte v Iranu, ki je tretji največji proizvajalec nafte v svetu. Geologi so ugotovili, da znašajo re-. zerve nafte na doslej odkritih ležiščih okoli 275 milijard ton. kar bi nekako zadostovalo za neovirano porabo do leta 1980, nakar bi morali pričeti z omejitvami porabe nafte. ANTON RUPNIK (BONN) Zaloge polne Sest milijonov Švicarjev porabi na leto okoli 13,5 milijonov ton nafte in njenih de rivatov, kar je znatno nad evropskim povprečjem Nad povprečjem je tudi delež, ki ga ima nafta v splošni porabi energije: 80 odstotkov, ZRN okoli 67 odstotkov. Alpska dežela do maksimuma izkorišča vodno energijo, toda le dobrih 10 odstotkov svojih potreb zadovoljuje iz sicer praznih Alp, kjer tako rekoč ni nobenega premoga. V dveh domačih rafinerijah predelajo 4,9 milijonov ton surove nafte, ki jo uvažajo največ iz Libije (1,9 milijona ton), Alžirije (0,8) im bližnjevzhodnih dežel (1,7). Naftne derivate pa dobiva Švica od Francije (3,6 milijona ton), Italije (1,9), ZR Nemčije (1,8), Nizozemske (0,6) in le okoli pol milijona ton iz socialističnih dežel. Devet desetin nafte prihaja v Svico iz arabskih dežel Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Preko OECD pa si je Švica posredno le zagotovila svoj delež v evropski oskrbi z nafto in se ji ne more zgoditi, da bi kot celinska dežela sama »obvisela«. Ogromni ameriški nakupi pa so posredno le prizadeli tudi Svico. Ker so Američani skoraj izpraznili zaloge v Trstu in Genovi, je Italija že pred izbruhom zadnje vojne prepovedala izvoz nafte m tako ogrozila švicarski kanton Ticino, ki dobiva bencin iz Italije. Poleg Zahodne Nemčije ima Švica najbolj solidne zaloge, saj hrani v podzemnih rezervoarjih kar polletno porabo. Poleg tega je pri trgovcih še za dobre štiri tedne zalog in v zasebnih rezervoarjih kurilnega olja za dobršen del zime. Švicarji se zatorej še razmeroma najmanj razburjajo ob bližnje-vzhodni krizi še naprej prodajajo najcenejši bencin v vsej okolici in še naprej imajo sosedni cariniki posla s kontrolo avtomobilistov. Vse švicarske energetske prognoze ostajajo pri izredno visokem deležu nafte v energetski preskrbi, čeprav se bodo priključili na plinsko omrežje iz Nizozemske in ZSSR (plin bo v letu 2000 zadovoljil okoli 8 odstotkov potreb), pa bo nafta še vedno morala pokrivati 70 odstotkov energetske porabe. V Alpah se bodo to zimo še najceneje gieh, saj uspeva Švica kot ena redkih vzdrževati dosti stalne cene tako za bencin kot za kurilno olje. Brez strahu 18 milijonov motornih vozil, 23 milijonov gospodinjstev, letalstvo, ladjevje in ogromna industrija potrebujeta » Zahodni Nemčiji okoli 150 milijonov ton nafte m njenih derivatov. Veliko večino uvažajo kot surovo nafto in jo predelujejo doma (115 milijonov ton). Med najpomembnejšimi dobavitelji so Libija (22 milijonov ton ali 28 odstotkov), Saudska Arabija (19 milijonov ton ah 18 odstotkov in Alžirija (12 milijonov ton ali 11 odstotkov). Vse arabske dežele dobavljajo ZRN kar 72,5 odstotka nafte (74 milijonov ton), med ostalimi pa so pomembne še Nigerija (11 milijonov ton ali 11 odstotkov) in Iran (10 milijonov ton ali 9,5 odstotka) derivate pa uvažajo iz dežel EGS. Ravno z Iranom je pred kratkim gospodarski minister Friderichs sklenil dolga ročne sporazume o gradnji ogromne rafinerije in o transportu. Vojna je leta 1967 zalotila tudi ZR Nemčijo nepripravljeno. Na takratnih izkušnjah pa je bonska vlada sklenila, da morajo naftne družbe imeti na stalni zalogi nafte in derivatov za 75 dni, od lani pa je z vsemi deželami EGS prešla na trimesečno obvezno rezervo. Izbruh vojne je mimo vsega prepričevanja, da so zaloge tako rekoč polne in da ni nevarnosti, povzročil pravo paniko med kupci kurilnega olja, ki je tako od lani poskočilo za dva do trikrat (različno po območjih). Če zberejo vse obvezne zaloge s tistimi, ki jih ima trgovina in v zasebnih rezervoarjih (predvsem kuriliio olje), se lahko ZRN prebije skozi zimo brez skrbi tudi v primeru, da bi v celoti usahnila dobava, česar pa nihče ne verjame. Na nacionalizacijo naftnih družb se Bonn ne jezi dosti, ker pravih svojih naftnih družb niti nima. Zato pa vlada dela na tem, da bi iz dveh (VESA in Gelsenkirchen) ustanovila močno domačo družbo, ki bi se lahko spuščala v velike posle (kot je recimo gradnja rafinerije v Iranu). Povečanje cen za nafto iz Perzijskega zaliva (za 17 odstotkov) nima za zdaj še nobenih posledic za tukajšnje tržišče. Cene bencinu so zadnjič dvignili poleti in trenutno ni nobenih bojazni, da bi do tega spet prišlo. Veliki družbi Shell in BP sta se celo obvezali, da bosta prodajali tudi najbolj kritični proizvod — kurilno olje — po dosedanjih cenah. Zahadnonemške oskrba valce z nafto pa skrbijo vse bolj restrikcij-sk: ukrepi nekaterih vlad EGS (Italija, Nizozemska) ter pritiskajo nanje, naj čunprej preidejo na dogovorjene rezerve. Gospodarske perspektive ne obetajo nai ti dosti manjše vloge v celotm energetski porabi. Po teh napovedih naj bi se do leta 1985 poraba nafte skoraj podvojila, čeprav bi se ob tem količina jedrske energije povečala za 30-krat, naravnega plina pa za trikrat. Dežela ima seveda še vedno ogromne rezerve premoga, črnega m rjavega. Gospodarski načrtovalci pa ob sedanji krizi na Bližnjem vzhodu opozarjajo na svetovno energetsko krizo, ki mora tako ali tako nastopiti, če ne bodo industrijske da žele prevrednotile nekaterih vrednot. V tem smislu je tudi takšna kriza koristna in poučna. MARKO KOZMAN (MOSKVA) Podpora omejitve Sovjetsaa zveza podpira omejitve glede oskrbe Amerike in zahodne Evrope z b!iž-njevzhodr.o nafto. V Moskvi poudarjajo da v pogojih »energetske krize« v svetu nalta postaja čedalje bolj pomemben gospodarski m politični dejavnik Katerega poskuša jo naitni proizvajalci porabiti za krepitev svoje neodvisnosti. Tukaj zlasti poudanajo na mednarodni učinek skupne in uskladene antimonopolistične akcije naftnih proizvajalcev. SZ tudi neposredno podpira usmeritev naftnih proizvajalcev iz Bližnjega in Srednjega vzhoda na njihovo osamosvojitev od mednarodnih naftnih monopolov, ki jim »vežejo roke« tudi v njihovi politični akciji. Tako je Moskva pred letom in pol politično in materialno podprla nacionalizacijo tujih naftnih družb v Iraku. Slo je za prvo nacionalizacijo v kaki arabski državi vzhodno od Sueza, kar je vsekakor imelo velik gospodarskopolitičen in strateški pomen. Hkrati so Sovjeti začeli tudi sodelovati z Irakom v skupnih raziskavah in izkorišča nju naftnih vrelcev v severni Rumeliji. investicije SZ in vzhodnoevropskih držav, v Rumelijo stanejo okoli 200 milijonov dolarjev. Sovjeti prav tako financirajo raziska vanje naftnih ležišč v Egiptu in v nekaterih drugih državah Bližnjega in Srednjega vzhoda. SZ je zgradila v zadnjih letih v deželah v razvoju naprave za predelavo nafte s skupno kapaciteto 11,6 milijonov ton. Njen delež je pomemben tudi pri razvoju indijske državne naftne industrije. Razen finančne pomoči nudijo Sovjeti tudi pomoč v strokovnjakih. Z več kot 400 milijonov ton nafte na leto (377 milijonov ton v 1971. letu in načrtovanih 496 milijonov ton v 1975. letu), sodi SZ med največje proizvajalce nafte na svetu. Razen tega je SZ tudi pomemben izvoznik nafte in naftnih derivatov. Izvoz surove nafte je v 1971. letu znašal 74,8 milijona ton, naftnih izdelkov pa 30,3 milijone ton. Hkrati pa Sovjeti uvažajo iz Bližnjega in Srednjega vzhoda okoli 7—8 milijonov ton nafte na leto. Gre predvsem za odplačila raznih kreditov Sovjetski zvezi v obliki »črnega zlata«. V zadnjem času je občutiti preusmeritev v sovjetski naftni politiki. SZ kot osrednji oskrbovalec vzhodnoevropskih držav na nafto čedalje močneje usmerja te države v okviru SEV na arabsko nafto. S tem bi se namreč SZ deloma razbremenila svojih obveznosti do vzhodne Evrope in sprostila svoje izvozne kapacitete za zahodno, pred vsem ameriško tržišče. Dogovori o SKupnih sovjetsko-ameriško-japonskih vlaganjih v izkoriščanje sibirske nafte namreč napredujejo zelo počasi in so odvisni tudi od mednarodnih političnih nihanj. Do uresničenja teh načrtov pa je treba vse obsežnejšo hla-govno izmenjavo z Zahodom nadomestiti predvsem iz obstoječe proizvodnje. SZ kot velik naftni proizvajalec, ki zadovoljuje vse svoje potrebe iz naftne proizvodnje, in kot politični in gospodarski partner arabskih držav ni prizadeta s seda- NEKAJ ŠTEVILK Po podatkih, ki so jih objavili Združeni narodi, so ZDA še nadalje največji svetovni proizvajalec nafte na svetu. V letu 1971 so načrpale 490 milijonov ton surove nafte, sledijo pa Sovjetska zveza s 377 milijoni ton, Iran 277 milijonov ton, Saudska Arabija 223 milijonov ton, Venezuela 187 milijonov ton, Kuvajt 147 milijonov ton ter Libija 132 milijonov ton. Med izvozniki je na prvem mestu Iran, ki je leta 1971 izvozil 199 milijonov ton nafte, sledijo mu Saudska Arabija (196 milijonov ton), Libija (132 milijonov ton), Kuvajt (130 milijonov ton) ter Venezuela (121 milijonov ton). Največ nafte je istega leta uvozila Japonska, in sicer 192 milijonov ton. njo »naftno krizo«, izzvano z restrikcijami arabskih držav. Toda SZ je kljub temu le posredno vključena v zapleteno mrežo mednarodnih naftnih interesov, ki so često zelo protislovni. ANDREJ NOVAK (PARIZ) Bencin bo dražji Francoska državna uprava ima še vedno spravljene bone za bencin, ki so jih dali natisniti leta 1956 med sueško krizo: vendar za zdaj nihče v Parizu ne verjame da bo treba te bone tokrat uporabiti. Kot je izia-vil minister za industrijo Jean CharbonneJ v četrtek na seji vlade, Francija za zuuj nima bistvenih težav v preskrbi z nafto Ce jih nima Francija pa jih imajo ne kateri Francozi V nekaterih Krajih posamezniki pa tudi šole in bolnišnice v zad njih dneh niso mogle dobiti kurilnega olja, ker ga je zmanjkalo. Vendar te težave mso neposredno povezane z arabsko-izraelskim spopadom. V arabskih »naftnih krogih« so namreč po konferenci v Kuvajtu, kjer so sklenili zmanjšati izvoz v države, ki podpirajo Izrael, zlasti ZDA, neuradno povedali, da bosta v Evropi izvzeti Francija in Španija. Toda bencin bo vsak čas dražji. Pa ne samo bencin. Tudi kurilno olje za gospa dinjstva in industrijsko gorivo. Iz dneva v dan je mogoče pričakovati nove cene. Nekateri posredniki zato držijo gorivo na za logi in čakajo, da ga bodo lahko prooali po višjih cenah. To je poglavitni vzrok za pomanjkanje, ki ga je ponekod še zaostriti veliko povpraševanje — bliža se zima, ra zen tega pa si mnogi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu delajo tudi privatne zaloge Sprva je bilo predvideno, da se bo oen-cin (super) podražil za 6 centimov, torej na 1,31 franka. Ko pa so v Kuvajtu obja vili novo zvišanje surove nafte, se je pa :ožaj spremenil. Zdaj napovedujejo, da se bo bencin podražil za 10 centimov pri litru, kurilno olje pa celo za 30 odstotkov m industrijsko za 15 odstotkov. Razlika je v tem, ker je v ceni bencina delež cene su rove nafte razmeroma zelo nizek m zalo podražitve ni tako čutiti kot pri kurilnem olju. Liter bencina stane zdaj 1,25 franka, a od tega gre 88 centimov v državno bia gajno. Pri kurilnem olju pa gre za davke in takse le 6 centimov od 29. Veliko bolj kot Franclja Je prizadeta Nizozemska. Ta je edina izmed držav evropske skupnosti, ki so jo Arabci posebej ožigosali. Alžirija in Kuvajt sta ustavila izvoz v Nizozemsko. To je hud udarec za nizo zemsko gospodarstvo, ki je lam uvozilo 50 milijonov ton nafte z Bližnjega vzhoda, največ iz Saudove Arabije, nekaj pa iz Kuvajta. Tretjino te nafte so Nizozemci izvozili, reeksportirali. Vlada je zato od včeraj prepovedala izvoz nafte brez posebnega dova Ijenja. Pričakujejo pa, da bodo v kratkem začeli veljati tudi izredni ukrepi: prepoved vožnje z avtomobili v nedeljo, zmanjšanje hitrosti na cestah itd. Nizozemska je prizadeta tudi zaradi tega, ker je Irak nacionaliziral nizozemski delež v iraški naftni družbi. Ta delež je znašal 23,75 odstotka kapitala, ki so si ga poleg Nizozemcev delile še tri družbe. Nizozemci govore o »nesporazumu« in poudarjajo, da imajo z Irakom dobre odnose in želijo, da bi se ti odnosi nadalje razvijali. V Parizu nimajo teh skrbi. Njihov kapital v arabskih državah — z izjemo Alžirije gre za manjše naložbe — ni v nevarnosti. Nasprotno. Francozi računajo, da se bodo postopoma še trdneje zasidrali na Bližnjem vzhodu. Pač pa se tudi v Parizu boje na prestanih zvišanj cen surove nafte. Strokovnjaki v zahodni Evropi nasploh menijo, da je pogajanj praktično konec, saj energije žejni zahodni svet nima pravih sredstev, s katerimi bi se upri enostranskemu dviganju cen v arabskih državah. Tako Nizozemska kot Francija arabskega bojkota v nobenem primeru ne bi občutila takoj. Vse evropske države, članice OECD imajo namreč v skladu s priporočilom iz julija 1971 zaloge avtomobilskega in letalskega bencina ter kurilnega in industrijskega olja za 90 dni porabe v tekočem letu. MARJAN SEDMAK (RIM) Zaskrbljenost in nezadovoljstvo Sedemnajstodstotno povečanje cen nafte — napovedali so ga arabski proizvajalci nafte v Kuvajtu — je med italijanskimi predelovalci nafte, državnimi kot tudi zasebnimi, sprožilo nov val zaskrbljenosti. 2e po prvih izračunih naj bi povečanje cen, ki se nanaša na dobave iz šestih držav Perzijskega zaliva, stalo Italijo približno sto do Zvišanje cen surove nafte bo skoraj zagotovo povzročilo močan udarec britanski plačilni bilanci. Sedanjemu deficitu bo do-datni uvozni račun za nafto dodal še kakih 400 milijonov funtov. Britanci se zavedajo, da tudi štirimesečne zaloge nafte niso zadostne in še zdaleč ne optimistične. Zato ni nič čudno, če britanska vlada poziva k varčevanju z nafto, bencinom in s kurilnim oljem. Na vrhu seznama je varčevanje z gorivom na »prostovoljni« osnovi: znižanje ogrevanja v uradih, tovarnah in gospodinjstvih. Sem sodi tudi cestni, železniški in zračni promet, ki naj bi obratoval z zmanjšano hitrostjo in ukinil del svojih storitev. Ce bi industrija in uradi znižali temperaturo ogrevanja za, denimo, 10 odstotkov, bi Angleži privarčevali okoli štiri milijone ton nafte na leto. Britanska gospodinjstva porabijo na leto 3,5 milijona ton naftnih derivatov za ogrevanje. Na splošno se bo skušala Britanija v prihodnje še v večji meri preusmeriti na druge energetske vire (jedrska energija, premog) ter na lastno proizvodnjo nafte in naravnega plina. Britanija pri tem polaga velike upe na črpanje nafte v Severnem morju, ki naj bi Angležem v letih 1975—1976 že dajalo 25 milijonov ton nafte na leto. sto petdeset milijard lir na leto, toda takšna ocena je preveč optimistična, saj stra kovnjaki ne sumijo, da bo podražitev nafte v Perzijskem zalivu potisnila navzgor cene surove nafte nasploh. V takšnem primeru bi morala Italija izdati od šeststo do tisoč milijard lir na leto več, kot jih za uvoz nafte porabi danes. Italija pokriva okoli šestinosemdeset odstotkov svojih potreb po nafti z uvozom. Od približno stoštirinajst milijonov ton nafte na leto — s to številko )e Italija največji uvoznik nafte v Evropi — prihajata dva milijona dvestoštirinajst tisoč ton iz Venezuele, nekaj manj kot tri milijone ton iz Alžirije, milijon in pol ton iz Egipta in nekaj malega čez petintrideset milijonov ton iz Libije. Z naftnih polj v vzhodnem Sredozemlju dobi Italija nadaljnjih osemindvajset in pol milijonov ton na leto. skoraj devet milijonov ton prihaja iz Sovjetske zveze m šeststo tisoč ton iz drugih držav. Kar štiriintrideset milijonov ton nafte pa prihaja iz Perzijskega zaliva. Gre za nafto, ki so jo v Kuvajtu podražili za sedemnajst odstotkov in ki v Italijo prihaja z naftonosil-kami okoli Rta dobre nade (pred sedmimi leti čez Sueški prekop). V italijanskem ministrstvu za energetiko sodijo, da imajo v Italiji zalog za petinses demdeset dni — za mesec več kot zahodna Evropa nasploh. Te večje zaloge ie treba pripisati dejstvu, da velja Italija za »rafinerijo« zahodne Evrope in da skoraj četrtino svoje proizvodnje naftnih derivatov izvaža v druge dežele skupnega trga Spričo težav, ki so nastale na mednarodnem trgu, in pa spričo težav v energetiki nasploh — tudi Italija je namreč na robu energetske krize — pa se italijanske oblasti pripravljajo na uvedbo nekaterih omejitev, ki naj bi okrepile vlogo državne natine industrije na eni strani ter omejile pravice zasebnih predelovalcev nafte na drugi — vse z namenom, da predelovalci v prvi vrsti zada stijo potrebam notranjega trga in da se ne ponovi položaj, v katerem so pred mesecem dni podražili bencin in druge derivate, ko so predelovalci nafte preprosto zaprli pipe in bencin raje izvažali na tuje. Ce bo vlada v resnici uveljavila novo reglementacijo trga z naftnimi derivati, bodo predelovalci licence za izvoz dobili šele potem, ko se bodo zavezali dobaviti domačemu trgu zahtevane količine derivatov. Medtem ko se v Italiji še ni poleglo na zadovoljstvo spričo podražitve naftnih derivatov pred mesecem dm — bencin za tri-indvajset lir, manj kurilno olje — se pravkar začenjajo pogovori, ki ne obetajo nič dobrega. Tona nafte naj bi stala po novem kakih šest do sedem tisoč Ur več, kar pomeni, da bi bilo treba podražiti bencin za nadaljnih deset lir (v teh deset Ur je že vključen dodaten prometni davek na podražitev). Za okoli dvanajst lir naj bi se pa dražilo plinsko olje, medtenji ko bi bilo ga ritno olje dražje za več kot enajst tisoč lir pri toni. Pri vsem tem je razumljivo, da se italijanska politična javnost ne upira nacionalizacijam, marveč skuša najti z arabskimi deželami primeren jezik za sporazuma vanje. Njena odvisnost od proizvajalcev nafte je tolikšna, da je med zadnjim izraelska fi*-abskim spopadom stala na izredno »urav-r ovešenem« stališču — ter se tako tudi izognila sankcijam arabskih držav. MITJA JERMOL (STOCKHOLM) Načrt za racionalizacijo V Skandinaviji bosta zaradi višjih cen nafte in morebitmn učinkov naftnega bojkota najbolj prizadeti Švedska in Danska, ki sta za svoje družbeno blagostanje močno odvisni od tekočih gonv. švedska ima največjo porabo nafte na prebivalca v Evropi in največjo porabo energije na prebivalca v Zahodni Evropi, Danska pa ji tesno sledi. Danska nima pomembnejših lastnih vza rov za pridobivanje energije, in ker je toliko odvisna od uvoza, kupuje- v tujini tudi precej premoga, švedska pa tn četrtine svojih potreb krije z lastno hidroelektrično energijo, vendar pa je poraba tuje nafte posebno velika v ogrevanju, transportu in kmetijstvu. Na švedskem so naredili napako, da so kljub navodilom državne uprave za vojno ekonomsko zaščito inštafiraU agregate na nafto v skoraj vsen občinskih top lam ah. Tudi velika večina grelnih naprav v privatnih vilah rabi tekoče gorivo. Zaradi varstva okolja se Je švedska po vrhu tega preusmerila na nafto z nizkim deležem žvepla (do 1 odstotek), zato so Švedi za ogrevanje svojih stanovanj usodno odvisni od libijske nafte Na Danskem je položaj drugačen, ker tam štiri petine ogrevajo z uvoženim premogom. Zvišanje cen nafte bodo najbolj občutili porabniki Dieslovega in kurilnega olja, katerega cena bo višja za 22 odstotkov. Hkrati s tem je po novem letu pričakovati tudi zvišanje stanarin zaradi večjih stroškov ogrevanja. Na Danskem in Švedskem so že natiskali karte za racioniziranje bencina in kurilnega olja, pripravljen pa imajo tudi obširen načrt racionalizacije za vse gospodarstvo. Ta načrt so na Švedskem pripravljali tri leta. Hkrati bodo v obeh državah začeli v parlamentu tudi razpravo o dolgoročni energetski politiki v državi. Ce bodo morebitni učinki naftnega bojkota prizadeli tudi švedsko, so v tej državi že sklenili, da bodo najprej prepovedali privaten promet ob koncu tedna, uvedli karte za bencin, znižah temperaturo v stanovanjih na 16 stopinj in omejili distribucijo tople vode. Tovarni Volvo in Saab pa sta že pripravljeni, da bosta začeli serijsko izdelovati posebne agregate, ki jih bo ma goče pritrdit: na vsa vozila (tudi na traktorje), tako da bo avtomobile možno voziti na les ali premog. Take agregate so na švedskem že množično uporabljali med drugo svetovno vojno. Gradivo pripravil: BOŽO MAŠANOVIC Kostnica v Gonarsu Spominska roža iz rdečega in belega marmorja ter nerjavečega jekla nad kostnico v Gonarsu — Poslednje počivališče 441 Jugoslovanov, žrtev fašizma Gonars je prijazen furlanski trg, oddaljen manj kot štirideset kilometrov od jugo-slovansko-italijonske meje pri Gorici. Prebivalstvo, 4500 ljudi, se ukvarja v glavnem s čevljarstvom (v tovarnah in delavnicah je zaposlenih 1500 ljudi) ter s kmetijstvom. O Jugoslaviji vedo ljudje v Gonarsu več stvari: da za potrebe svoje čevljarske industrije uvažajo usnje z Vrhnike, da so bencin in nekatera živila v jugoslovanskih trgovinan cenejša, predvsem pa to, da imajo na domačem pokopališču pokopanih 441 jugoslovanskih državljanov. Te žrtve fašizma so v prvih letih druge svetovne vojne končale svojo mučeniško življenjsko pot v taborišču, ki je stalo blizu Gonarsa ne po volji gonarških tržanov. Marsikateri Slovenec ima na Gonars hude spomine. Takoj po italijanski zasedbi Slovenije in ustanovitvi Ljubljanske pokrajine so tako v Gonarsu kot v bližnjem Vi-scu in še marsikje drugod po Italiji fašistične oblasti ustanovile internacijska taborišča, v katera so pošiljali slovenske aktiviste in ljudi, ki so se upirali fašistični nadvladi, ali tudi take, ki jih je fašistična policija samo sumila sodelovanja z Osvobodilno fronto. Ljudi so vlačili iz enega taborišča v drugega, v Gonars so prihajali sestradani ljudje z Raba in iz drugih taborišč. Številni med njimi so v tem kraju Od vsega hudega umrli. Pokopani so na tamkajšnjem pokopališču. Marmorna roža Jugoslovanska vlada se je po vojni zavzela, da bi tu uredili spominsko kostnico, v katero bi zbrali posmrtne ostanke vseh, v taboriščih v Gonarsu in Viscu umrlih Jugoslovanov. Pogajanja z italijansko vlado so se vlekla precej dolgo. Medtem so urejevali tudi druge kostnice po Italiji, kjer so bila taborišča, n.pr. v Barletti. Letos je bil končno podpisan sporazum in 1. julija je domače podjetje pričelo graditi kostnico, v kateri bodo zbrali posmrtne ostanke 441 ljudi, umrlih v Gonarsu, in približno 200 drugih, ki jih bodo pripeljali z drugih po- kopališč severne Italije. Načrt za kostnico je pripravila skupina arhitektov »Atelje 11« iz Novega Sada pod vodstvom inž. Blagoja Rebe, sodelovali so arh. Helena Petrovski, Stevan Horvat in Vera Dejanov. Načrt za spomenik, ki prikazuje stilizirano rožo (sestavljena bo iz belega italijanskega marmorja iz Carrare, rdečega marmorja tranas iz Švedske in nerjavečega jekla) pa je napravil kipar Miodrag Zivkovič (znan tudi po spomeniku bitki na Sutjeski v Tjentištu, spomeniku ustreljenim šolarjem v Kragujevcu in spomeniku Jugoslovanskim izseljencem v Punta Arenas v Čilu). Živkovič bo v prihodnjih dneh dospel Prva Postojna Obisk turističnih zanimivosti letos manjši, kot smo pričakovali — Vedno manj je tudi domačih obiskovalcev LJUBLJANA, oktobra. V mesecih, ko je turistična sezona na višku, je navadno tudi največji obisk turističnih zanimivosti Tako je v Sloveniji v tretjem četrtletju letos obiskalo pomembnejše turistične zanimivosti skupaj 1 035.710 obiskovalcev, kar je za 3 odstotke več kot v enakem obdobju lan. Od tega je bilo 715.600 tujcev ali za 5,2 odstotka več in 320.100 domačih obiskovalcev ali za 2,1 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lam. Tolikšen obisk tujcev pa nikakor m bil sorazmeren letošnjemu povečanju števila turistov, ki potujejo skozi Slovenijo. Najbolj obiskana turistična zanimivost je še zmeraj Postojnska jama, ki si jo je v tretjem četrtletju letos po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko ogledalo skupaj 525.980 obiskovalcev, kar je le za 4 % več kot v enakem obdobju lani. Muzej na Blejskem gradu pa je med dokaj številnimi turističnimi zani mivostmi v Sloveniji, ki so imele v tem obdobju dokaj manjši obisk kot v tretjem četrtletju lani, obiskalo ga je 116.372 obiskovalcev ali za 9 °/i) manj. KonjerejsM zavod Lipica je dosegel visok obisk 75.124 obiskovalcev ali za 46 % več, muzej cerkvene umetnosti na Blejskem otoku 52.712 ali za 8% manj, slap Savica 39.204 ali za 8% manj. Celjski Stari grad je obiska 10 38.627 obiskovalcev ali za 4 % več. Predjamski grad 33 636 ali toliko kot v tretjem četrtletju lani, stolp na Ljubljanskem gradu 28.312 ali za 4% manj, Vintgar pri Bledu 27.569 ali za 3 % manj, Konferenca o planiranju družine BEOGRAD, oktobra (Tanjug) — Predstavniki zveznega sveta za planirani družbe so prisostvovali na svetovni konferenci o p'an renju dru žine, ki je bila od 22. do 27. t. m- v angleškem mestu Brighton. Na tej konferenci je bilo več sto organizaci za planiranje družbe iz 80 držav. škocijanske jame 18.121 ali za 3 % več, bolnišnico Franjo 17.007 ali za 1 % manj, muzej talcev v Begunjah 12.458 ali za 19% manj, pokrajinski muzej v Ptuju 10.445 ali za 10% manj, Pekel v Savinjski dolini 7579, kovaški muzej v Kropi 7490 ali za 3 % več itd. ILJA POPIT .»a«»**«» ' 't r~ JAPONSKA UMETNOST S CVETJEM — V Modemi galeriji v Ljubljani bo v novembru odprta razstava sodobne japonske umetnosti. Prireditelj razstave »Ja-pan Art Festival« je priključil razstavi še čajni obred in ikebano, katero bodo prikazovale predstavnice najpomembnejše japonske šole ikebane Sogetsu. Ogled aranžmajev ikebane bo od danes do vključno nedelje, 28. oktobra, vsako popoldne v Modemi galeriji. v Gonars, kjer bo sam sestavil mozaik iz muranskega stekla. Spomenik bo verjetno, če ne bo vreme nagajalo, končan že do polovice novembra in svečana otvoritev bo najbrž 2. decembra letos. Pred odkritjem pomnika Gonarski župan, dr. Guido Toso, čigar žena, arhitekti-nja Maria Antonietta Toso-Cester nadzoruje gradbena dela, nam je dejal da bo do tega datuma vse nared. Dr. Toso je imel v zadnjem času precej stikov z jugoslovanskimi diplomatskimi predstavniki in upa, da bodo na otvoritveno svečanost prišli ne le svojci umrlih In preživelih, ki so bili med vojno v taborišču, marveč tudi vidni zastopniki slovenske in jugoslovanske vlade. Spomenik-kostnica na razširjenem pokopališču v Gonarsu bo tudi za naše ljudi v zamejstvu velikega pomena. Z ljudmi, ki so trpeli v tem taborišču, so se solidarizirali in jim na vse mogoče načine pomagali tudi Slovenci iz Gorice, Trsta in vse Primorske. MARKO WALTRITSCH Dovolj domačih zalog Pridelovalci krompirja predlagajo, da tega živila ne bi uvozili BEOGRAD, oktobra (Tanjug) — skupina pridelovalcev krompirja pri zvezni gospodarski zbornici je zveznim organom predlagala, da ne bi uvozili krompirja. Odlok o uvozu krompirja je te dni sprejel ZIS. Pridelovalci krompirja poudarjajo, da bomo letos pridelali okrog 15 odst. več krompirja kot lani in da bomo tako krili vse doma. če potrebe. Doslej so odkupljene tudi velike količine krompirja, tako da je na zalogi že okrog 110 tisoč ton, računajo pa še na odkup okrog 80 tisoč ton. Ponekod so maloprodajne cene res visoke, vendar pridelovalci krompirja predlagajo, da bi intervenirali iz odmačih zalog, ki zadoščajo, ne pa iz uvoza. Predlagajo, da bi krompir za intervencijo na tržišču dale iz domačih zalog proizvodne organizacije iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, in sicer po 1.60 do 1.80 din za kilogram. )enar za okras V celjskem Muzeju revolucije je podružnica Ljubljanske banke pripravila sijajno pašo za oči: novci kot nakit itd. Celjska podružnica Ljubljanske banke je v prostorih Muzeja revolucije pripravila razstavo okrasnega denarja, domače in tuje (tudi bančne) literature s to tematiko ter fotografij o uporabi denarja kot ljudskega nakita. Posebno mesto zavzema slikovni prikaz narodnih noš zamejskih Slovencev v Italiji, ki ga je dal na voljo muzej v Trstu. O razstavi se je zelo pohvalno izrazila tudi kustosinja slovenskega etnografskega muzeja dr. Marija Makarovičeva in izrekla priznanje predvsem njenemu pobudniku Aleksandru Videčniku. In kot kaže, ne le zaradi lepšega. Na razstavi, ki ji je posvetil tri mesece dela, je namreč kaj videti, vsekakor dosti več od tega, kar lahko pokažejo vsi naši muzeji od Maribora do Nove Gorice skupaj. Večino eksponatov so prinesli zasebni lastniki iz raznih koncev Slovenije — ti pa hranijo tudi večino denarnega okrasja. »Tako je,« kot pravi A. Videčnik, »uspelo prikazati obdobje tovrstne slovenske kulture od arheoloških najdb do druge svetovne vojne, ko je naš človek, da bi pokazal svojo imenit nost, uporabljal denar za nakit.« Odkritje — uhani s kopejkami Tudi eksponati sami so seveda imenitni. Eden naj lepših je nemara sklepanec iz !lllllllllllll]|lll[||||lilllilllEII!li[[|||||||li!!lliilllIIIIU[lllllllllljllillllllilli!lllll!ll[llllllllllll!illlllllllll]l!!lllllllllllllllllllM Trgatev: kdo se je uštel? Vzlic deževju, ki traja skoraj od za, naj odkupne cene grozdja ali mošta po-četka trgatve, in gnitju grozdja bodo krijejo pridelovalne stroške. Ker se pri nekatere vinske kleti bolj polne, kot so nas draži hitreje kot v večini drugih načrtovali v začetku leta, Veliko .grozdja držav, rastejo hitreje tudi ti stroški. Za-so nabrali v družbenih vinogradih, a radi tega so menili, da je tako zvišanje zasebni vinogradniki so letos oddali odkupne cene grozdja upravičeno, družbenim kletem veliko več grozdja Posredi pa je gotovo tudi konkuren-in mošta kot lani. Klet Slovenske go1 ca med vinskimi kletmi. Velik odkup rice v Ptuju je dobila iz zasebnih vino- grozdja in mošta je gotovo potrdil, da gradov celo desetkrat toliko pridelka. Namesto skrbi, kako napolniti ve- so bili zasebni vinogradniki zadovoljni s tako ceno. Ali so vsaj bolje ocenili like kleti s sladkim moštom, se neka- vinski trg kot nekateri vinarji- Menili teri vinarji začnejo spraševati, kako so, da pri taki odkupni ceni grozdja in prodati letošnji pridelek, ko bo prevre! mošta ne kaže čakati z vinom na boljšo v vino. Vinogradi so menda zelo dobro ceno. Čeprav vse cene rasejo, se jim ne obrodili po vsej državi — po poročilih zdi možno, da bi liudje popili toliko iz Dalmacije je bil skupni pridelek naj- vina, ki bi ga morali plačati po visoki manj za petino večji kot lani, a podob- ceni. kot prei, ko je bilo precej cenejše, no ugotavljajo še drugod — pa tudi v Menili so, da vsaka cena ima neko drugih vinogradnih državah- Zato so mejo, čeprav ni zamrznjena. Pridelek naši kolektivi vinskih kleti zaskrbljeni so prodali, ko so menili, da ugodnejše zaradi cene. Grozdje so odkupovali po cer* n° moreio pričakovati, okrog 15 % višji ceni kot lani. Zasebni- če se bodo njihove ocene trga ure-kcm so plačali za najboljše grozdje sko- sničile — da se bodo, menijo tudi ne-raj dvakrat toliko, kot so dobili vino- kateri kolektivi polnih vinskih kleti — gradniki v Dalmaciji, Srbiji in drugod, bodo zadovoljni, da se niso odločili za Ali bodo lahko prodali vino po toliko tveganie pri iskanju dodatnega dobička, višji ceni, če bo ponudba velika? Neka- Sicer mmiio, da so v prodajnih cenah teri se bojijo, da tako dragega vina ne vina pri nas še rezerve. A kai. ko o bodo mogli izvažati, ker v državah, v njih ne odločajo oni. ampak gostinci in katere so ga izvažali doslej, cena ne bo trgovci. Razlika med ceno, ki jo dobijo tako porasla kot pri nas, zaradi boga- oni oziroma vinska klet, in tisto v vo-tega pridelka morda celo nič. Lani pa stišču ali trgovini, je res prevelika. Pri so izvozili iz vse države 6800 vagonov izvozu vina pa ni takih rezerv, zato se vina, kar je več kot ena desetina vsega bo z visokimi cenami teže prilagoditi pridelka. Naši vinogradniki upravičeno želijo, tujemu trgu. JOŽE PETEK rubljev, iz katerega je neznana roka izrezala vse gladke površine. Tu je zapestnica, izdelana iz italijanskih zlat nikov v Alžiru, obdobje pa ponazarja 250 let stara gorenjska peča (tudi zasebna last), izvezena iz zlatih niti in ploščic, ter originalni slovenski telovnik z Gorenjskega. Iz zbirke Alme Karlinove so razstavljeni trije primerki kitajskega papirnatega denarja, ki so ga ob pogrebnih obredih kot odličje sežigali s pokojniki vred. Poleg školjk, ki so v nekaterih azijskih predelih služile za denar in so jih našli med izkopaninami v Ptuju, ie zanimiv primerek meča iz 1499. leta, ki ima v ročaju tri srebrnike, pravo odkritje za strokovnjake pa so uhani z vdelanimi kopejkami iz 19. stoletja, saj so za zdaj, kot menijo, edini v Sloveniji. Sploh rublji in kopejke v najrazličnejših predmetih prevladujejo. Naši davni predniki so z denarjem oblagali steklenice, krasili obeske za ure, nosili denar kot okras v zaponkah in manšetnih gumbih, vlivali srebrnike na dno kozarcev itd. Celo taboriščnik je iz zloglasnega Mauthausna prinesel usnjen pas, okrašen z najrazličnejšimi kovanci. Del razstave, za katero vlada veliko zanimanje, napovedani pa so tudi organizirani šolski obiski, je prireditelj posvetil svoji dejavnosti. Prikazane so vse zbirke ponatisov oziroma odkovkov znamenitih novcev, spominskih plaket in obeskov za ključe, ki so svojčas spodbujali mladinsko varčevanje, ob tem pa še orodje, ki ponazarja, kako kovance kujejo. Razstava potemtakem zgovorno kaže funkcijo denarja kot okrasa tako na ženskih kot moških okrasnih predmetih in njihovi pražnji noši, kar je svojčas izpričevalo tu. di njihovo premoženjsko raven. Hkrati pa celotna zbirka vsebuje redke primerke nakita in drugih dragih predmetov, kar vse ima nedvom. no kulturno vrednost. Letos za 12% več pšenice Največje povečanje v BiH (26 odst.) in na Kosovu (za 25 odst.) BEOGRAD, oktobra (Tanjug) — Ob ugodnem vremenu ne bo resnejših težav z jesensko setvijo. Po oceni zveznega sekretariata za kmetijstvo in gospodarske zbornice Jugoslavije bodo zasebni kmetje in družbeni sektor letos opravili setev na okoli 2,180.000 hektarih. Površine, posejane s pšenico, bodo letos za približno 12% večje kot lani. Na največje povečanje računajo v BiH (za 26%), na Kosovu (okoli 25%) ter v Hrvatski in Vojvodini (za približno 13%). Beograjčani snedli 2.800 ton rib BEOGRAD, oktobra — V pomanjkanju drugih vrst mesa so Beograjčani pojedli precej več rib. V prvih osmih mesecih so pojedli za 74 odst. več rib, t. j. 2821 ton (lani 1.617 ton). Tudi to zimo bo glavno mesto dobro preskrb-DRAGO HRIBAR 1 Ijeno le z ribami. Devet mesecev Večina nosečnic prenaša nosečnost brez posebnih težav, druge pa tožijo o tej ali oni (minljivi) nevšečnosti Redko katera ženska ne občuti spremembe apetita v nosečnosti. Veliki večini se apetit poveča v drugi polovici nosečnosti in ga tudi ne more ukrotiti. Take navadno veliko jedo in se redijo, kar pa ni zdravo. Precej je tudi žensk, ki apetita nimajo in so zato nesrečne. Zdravniki so glede tega skoraj veseli — kilogrami se ne bodo nabirali, nosečnost bo potekala normalno, mati in otrok bosta kljub slabšemu apetitu dobila vse, kar potrebujeta. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiw Druga podobna težava je sprememba okusa. Kaže se v tem, da si nosečnica močno želi določenih jedi, npr. kislih, slanih ali takih, ki vsebujejo snovi, ki jih njeno telo potrebuje. Pogosto se javlja vrtoglavica, ki je posledica večje občutljivosti vegetativnega živčevja. Zenski priporočamo zato predvsem sprehode na svežem zraku_ V glavnem so to težave, ki se oglašajo v začetku nosečnosti in minejo same od sebe. Navadno tudi niso zaskrbljujoče. Glavobol nas že bolj skrbi, zato prizadeti nosečnici pogosteje kontroliramo krvni pritisk. In kako je s spanjem? Nekatere nosečnice bi kar naprej spale, druge pa obratno trpijo za nespečnostjo. V takšnem primeru lahko pomaga samo zdravnik. Nika kor naj žena na lastno pest ne seže po pomirjevalu ali uspavalu. Tudi zaprtje je pogosto. Ni zaskrbljujoče in je prehodnega značaja. Ker zaprtje vendarle lahko traja dlje časa, priporočamo, da ženska uživa presno zelenjavo, presno pa tudi posušeno sadje, kruh naj izbica med rženim ali ovsenim. V začetku nosečnosti ženska zelo pogosto hodi na vodo, enako tudi nekaj dni pred porodom. Tudi to je prehodnega značaja in naj je ne skrbi. In še o strijah. Le-te zdravnikov ne zaskrbljujejo, nosečnice, posebno prvesnice, pa zelo. To so rdeče vijoličaste lise, ki se pojavljajo po trebuhu, stegnih in dojkah. Te spremembe so mnogo bolj izrazite pri močnejših ženskah in svetlolaskah, vzrokov zanje pa ne vemo. V nosečnosti ne priporočamo nobenih masaž kože. Sirije po šestih mesecih postanejo belkasto srebrne in take ostanejo vse življenje. Ženska postane često tudi zelo temno pegasta po ob razu, pojavi se t.i. »nosečnostna maska«, ki po porodu izgine. K temu so mnogo bolj nagnjene temnolaske. Nastanek čezmerne pigmentacije lahko zmanjšamo oziroma preprečimo z uživanjem visokih doz vitamina C, ki ga je dovolj v svežem sadju in zelenjavi. O čem pa še tožijo ženske v poznejši nosečnosti? Zlasti proti koncu, v t.i. devetem lunarnem mesecu žen ska pogosto težko diha. Te težave so prehodnega značaja — in čim bliže je termin poroda, tem laže diha, ker se vrh maternice začenja spuščati navzdol. O bolečinah v križu smo že pisali — pa ponovimo še enkrat — hrbtna muskulatu-ra je v nosečnosti čezmerno obremenjena in se zato tudi bolj kot običajno utruja. Tu pomaga predvsem počitek in ležanje. Občasno se pri nekaterih ženskah pojavi krvavitev iz dlesni — to je posledica silovitega razmnoževanja krvnih žilic v dlesnih — ni nič nevarnega in hitro mine. Enako nenevarne so krvavitve iz nosa. In še nekaj, na kar zelo radi pozabljamo — zobje. Včasih je veljalo pravilo »ena nosečnost — en zob«. Sedaj vemo, da le ni tako, ker se je spremenil način življenja in predvsem prehrane. No, kljub temu priporočamo, da nosečnica redno obiskuje zobozdravnika. Nosečnost ne prinaša samo telesnih, temveč tudi številne duševne spremembe. Tudi te so prehodne. Predvsem pri psiholabilnih ženskah pride do sprememb razpoloženja, včasih celo do depresivnih stanj. Seveda igra pri vsem tem najbolj pomembno vlogo odnos ženske do pričakovanega otroka. Ce si ženska otroka želi — bo vse težave laže prenesla; če pa si ga ne želi, lahko pride do hudih psihičnih motenj. Vzrok psihičnih sprememb je treba iskati tudi v njenem okolju. Nosečnica naj vseh teh sprememb ne jemlje kot bolezensko stanje, saj po porodu minejo same od sebe. Ce se kažejo v res hujši obliki, pa naj le potoži svojemu zdravniku, ki ji bo najbolje svetoval. dr. GROZDANA SORMAZ Živo gledališče F. Kalan piše ob obletniciSlovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju »Tako stojimo danes mi, ki smo po usodi določeni, da gledamo in doživljamo vso to grozoto, bolečino in novi vzpon človeka, kot priče, ki so dolžne spregovoriti in so deloma že spregovorile « To so besede slikarja Božidarja Jakca, spregovorjene na zborovanju kulturnih delavcev v Semiču nemalo po Novem letu 1944, komaj dobrih štirinajst dni po nagli obnovi slovenskega osvobojenega ozemlja, ki je doživelo silovito dvomesečno ofenzivo peterih do zob oboroženih nemških divizij med oktobrom in decembrom 1943. V tem zadeževanem to zasneženem razmaku med popolnim zlomom pravkar minule nacistične in belogardistične hajke ter znova obnovljenim osvobojenim ozemljem na Dolenjskem se je sprožila misel o uradni ustanovitvi osrednje gledališke ustanove za to ozemlje - odlok je znan, podpisan in objavljen je bil 12. januarja 1944 z nazivom Slovensko narodno gledališče za osvobojeno to po enotah NOV in POS kontrolirano ozemlje. Zgodovinsko pričevanje o dejavnosti te osrednje gledališke ustanove z njenimi zvezami po vsem slovenskem ozemlju in z njenim sodelovanjem z drugimi narodi v Jugoslaviji v nenavadnih okoliščinah druge svetovne vojne je razstava, ki 1° J® &Podbu' dilo Borštnikovo srečanje v letu 1973. Naj mi bo dovoljeno, opisati in vsaj delno tudo opredeliti obseg in pomen dokumentacije, ki jo nudi ta razstava. Za vse, kar je napisanega to objavljenega, velja stari pregovor, da »habent sua tata libelli«. Za sleherno dokumentacijo, pa naj bo še tako obširna in izčrpna, pa velja še ta dodatek, da je vselej to povsod skromna, da ne rečemo: nezadostna to^nezanesljiva. Navzlic temu pa smemo reči za slovensko gledališko dejavnost v osvobodilnem gibanju, da tolikšne množice neutajljivih dokumentov ne premore nobeno odporniško gibanje v Evropi od španske državljanske vojne do leta 1945. Seve, da je tudi ta razstava kakor vse demonstracije dokumentov le fragment tega, kar bi lahko pokazala znanstveno pripravljena to urejena zbirka dokumentov to razstavnih eksponatov — njen namen je informativen in ilustrativen: gledalci naj bi dojeli vsaj del tega, kar se je v resnici dogajalo v zgodovinskih dneh. Sodelavci v Slovenskem gledališkem muzeju bodo potrdili fragmentarnost te nove razstave o partizanskem gledališču, saj so jim časovne in personalne in finančne razmere narekovale le informetivni izbor obširnega gradiva, ki ga hranita Muzej ljud- ske revolucije Slovenije to Akademija za gledališče, radio, film to televizijo v Ljubljani, Slovenski gledališki muzej sam to še mnoge še ne povsem raziskane zasebne zbirke udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Vendar se ponujajo na ogled številni fotografski dokumenti o dejavnosti osrednje partizanske ustanove in o poglavitnih gledaliških družinah, ki so delovale v zvezi s to ustanovo sredi bojnih enot, tako Frontno gledališče VII. korpusa na Dolenjskem, IX. korpusa na Primorskem to XIV. divizije na štajerskem, dodani so pa tudi nekateri dokumenti o delovanju Invalidskega pevskega zbora in sorodnih ustanov na osvobojenem ozemlju. Kakor knjige, imajo tudd razstave svojo usodo, še prav posebno pa še v tako živahni in dinamično razgibani družbi, kakršna je naša, ki išče to najdeva to ohranja dokumente zvečine šele takrat, ko je že vse minilo. Naj povem le za primer, kako smo ohranili pretežni del arhiva naše osrednje ustanove, Slovenskega narodnega gledališča za osvobojeno ozemlje. Ko smo se konec marca 1945 selili z letali iz Bele krajine v Dalmacijo, smo komajda prepričali naše in zavezniške oblasti, da moramo vzeti s seboj tudd »nekaj prtljage«: to so bili kostumi, rekviziti in arhivske mape v raznih »sumljivih zavitkih« in v partizanskih torbicah — v Ljubljano pa smo pripeljali malodane vso to sumljivo prtljago v zabojih, za munioijo, na kamionu iz IV. armade, kjer so bili prepričani, da vozimo nenavadno nujno rezervo za dokončno likvidacijo nacistične tisočletnosti. Iz tega gradiva je nastala prva povojna razstava partizanskega gledališča v sezono 1945—46 v takrat še nedograjeni Modemi galeriji v Ljubljani. Med najlepšimi eksponati te razstave so bili kostumi iz naše uprizoritve Molirovega Namišljenega bolnika, zlasti dva ženska kostuma, ki sta bila sešita iz angleške in iz sovjetske padalske svile to ta svila je bila celo označena z zavezniškimi štampiljkami. Z drugo besedo: dokumenti z nesporno signaturo. Izginila sta med raznimi izposojami zveznim ustanovam tistega časa: za evropsko gledališko zgodovino dva rekvizita trajne vrednosti. Tudi fotografski posnetki te razstave, povečane na format 40x50 cm, niso več evidentirani v slovenskih ustanovah. Navzlic vsem tem zgodovinskim nesrečam je Muzej ljudske revolucije organiziral doslej najobšir-nejšo to najbolj dokumentirano razstavo partizanske gledališke dejavnosti v letu 1963, ko je bil na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo plenum to simpozij Mednarodne zveze za gledališke raziskave. Žal se je ohranil tudi od te razstave le neznaten del gradiva, to kar je ostalo v fragmentarnem izboru v spominski sobi Društva dramskih umetnikov v ljubljanski Drami, je le bled odsvit te mednarodno priznane in občudovane razstave. Naj gledalci tedaj ne zamerijo, če je ta fragment na Borštnikovem srečanju ie še skromen, komaj viden odsvit nečesa, kar je bilo nekoč vsaj v dokumentarnem pogledu še nenavadno prvobitno, sveže, v reprodukciji ikonografske smeri bolj dognano, za udeležence narodnoosvobodilnega boja veliko bolj razpoznavano to tudd bolj natanko popisano. Vendar — mimo vseh teh otožnih razmišljanj o minljivosti vsakršnega avtentičnega pričevanja o že zdavnaj minu. lem času, ki smo si nemara po pravici mislili o njem, da je to veliki čas slovenske zgodovine — celo ta neobvezni informativ- ni pregled številnih ohranjenih dokumentov o gledališki dejavnosti priča o tem, da nismo bili le neme priče tega časa, nasprotno, da smo spregovorili, vsem in vsemu navkljub, sredi zasužnjene Evrope, v srcu te Evrope, ogroženi od vsepovsod, od dvanajstletnega »tisočletnega« rajha to vseh njegovih satelitov. In nemara ne bo zamere, če povem kot priča, kot nakdanji vodja vse te neugnane partizanske iznajdljivosti, da nas ni nikoli zmotil uradni naziv Slovenskega narodnega gledališča, da nas sredi te usodne ogro-ženosti ni nikdar ohromila želja po repre-zentativnosti in da smo vselej skušali ustvarjati živo gledališče. Res, da se nismo branili frontnih zahtev, saj smo bili osrednja gledališka družina vse politične aktualnosti tistega časa, pa le nismo pozabili, da smo del Evrope z Linhartom to s Cankar jem in z Molièrom to s Čehovom. Niti na gledališko vzgojo nismo pozabili to naši tečaji so bili navzlic vojnim časom povsem akademsko organizirani to celo izpite so morali vsi kurzisti opraviti in jedro vseh frontnih skupin so bili naši, naši nekdanji kurzisti. O tem, da smo ustvarjali živo gledališče, ne pričajo samo besedila, o tem so na ogled tudi zelo nazorni dokumenti: saj nismo uprizorili samo Molièra s stilnimi kostumi iz padalske svile in s perikami iz prediva to z našitki iz belokranjskih čipk, celo Shakespearove komične figure smo opremili s partizansko invencijo. Vendar naj ne bo pozabljeno zgodovinsko dejstvo, da izvira vsa ta nenavadna gledališka iznajdljivost iz dolgoletnega žrtvovanja naših gledaliških delavcev. Trojna okupacija slovenskega ozemlja je zahtevala že kmalu po letu 1941 nenavaden krvni davek. Temeljni rezervoar za slovensko poklicno gledališče so bile amaterske družine in vodilne med njimi so izgubile pretežno večino svojih članov že ob prvem navalu okupacijskih sil: Ruše, Ptuj, Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, med njimi tako nadarjene soliste, kakršen je bil Albert Wilhelm v Ptuju to Enest Eypper v Šentjakobu. Le za primer: v Šentjakobskem gledališču je bilo leta 1941 petinštirideset članov, v partizanskih enotah jih je bilo osemnajst, od teh je padlo deset, med njimi devet talcev, sedemnajst jih je prebilo krajši ali daljši čas po zaporih ali taboriščih, sodelovali so v osvobodilnem gibanju vsi. In da ne govorimo o tedanjih dveh poklicnih gledališčih v Sloveniji: mariborsko gledališče so nacisti razgnali že ob vdoru na slovensko ozemlje, pretežna večina je zbežala v Ljubljano, da bi našla vsaj začasno zaposlitev v Drami in Operi; če so jo našli, pa so morali prenašati vse do osvoboditve administrativne to policijske šikane italijanske in nemške okupacije z vsemi posledicami politične in kulturne nesvobode. Priče, žive priče partizanskega gledališča pobira čas, med pokojniki so takšni solisti, kakršna sta bila Lojze Potokar in Ema Starčeva, da ne govorimo o tistih mlajših, ki so rasli po vojni med vidne interprete na slovenskem odru: prvi med njimi je bil Drago Makuc. In med najpri-zadevnejšimi organizatorji naše dejavnosti poznejši ustanovitelj to direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, nepozabni recitator Zupanovega Andante patetico in Cankarjeve Bele krizanteme — Jože Tiran. Naj nam ne bo žal, ne svojcem tistih, ki so padli in jih je leto za letom pobiral neusmiljeni čas, ne nam, ki smo še živi, priče po usodi, priče, ki moramo kdaj pa kdaj spregovoriti o tem, da ni bilo vse to zaman, kar se je godilo v tistih časih, ki so za današnje ljudi kakor že zdavanj pozabljeni, zasuti kakor s prazgovinskim prahom, neraziskani kakor arheološko najdišče, ki ga vsi poznamo, pa ga le ne maramo odkopati, ali zavoljo nepredvidenih stroškov ali kratko to malo zato, ker so le gladiatorji že od nekdaj zapisani na prvem mestu v proračunski rubriki za panem et circenses. DOMACI ŠPORT DANES SOBOTA, 27. OKTOBRA 1973 NOGOMET ZAČETNIKI 15.45 v Dolini Breg — Cremcaffè KOTALKANJE 13. SŠI 14.00 na Opčinah Prireja Polt» ATLETIKA MEMORIAL M. FILEJA 14.30 v Gorici Prireja ŠZ Olympia JUTRI NEDELJA, 28. OKTOBRA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — S. Anna * * * 14.30 v Trstu pri Sv. Alojziju Inter SS — Juventina * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Duino * * * 14.30 v Dolini Breg — Stock 14.30 v Križu Vesna — Flaminio 3. AMATERSKA LIGA 8.30 v Križu Costalunga — Olimpija * * * 14.30 na Padričah Primorec — Sampvito ¥ ¥. * 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Virtus ¥ ¥ ¥ 14 30 v Doberdobu Mladost — Vermegliano ¥ ¥ ¥ 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — Libertas Tržič MLADINCI 9.05 v Naselju Sv. Sergija Libertas S. Sergio — Primorje ¥ ¥ ¥ 11.30 v Dolini Breg — CGS * * *' 12.30 na Proseku Costa lunga — Gaja NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole — Union * * * 13.00 v Dolini Breg — CGS * * • 10.00 v Moraru - -- *■—*- Moraro — Juventina MED DVEMA OGNJEMA 13. SŠI 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Prireja Bor ATLETIKA MEMORIAL M. FILEJA 9.00 v Gorici Prireja ŠZ Olympia KOLESARSTVO MEDDRUŠTVENA DIRKA 9.30 v Boljuncu Nastopa tudi Adria Cagliari - Torino X Cesena - Verona X Fiorentina - Foggia 1 Inter - Napoli 1 Juventus - Lazio 1 LR Vicenza - Genoa X Roma - Milan 1 Sampdoria - Bologna 1 Avellino - Bari 1 Como - Novara 1 Reggiana - Palermo X Trento - Alessandria 1 Pescara - Chieti X X 2 X 2 X NAŠE ENAJSTERICE V BORBI ZA TOČKE Po slabem nedeljskem zavrti ja ju bodo skoraj vse ekipe igrale doma Juvetitma bo v Trstu skušala ohraniti svojo nepremagljivost - V tretji ligi precej zaprek za slovenska moštva 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali peto kolo, v katerem bodo razen Juventine, vse naše enajsterice igrale pred domačim občinstvom, zaradi česar bi se morale končno vendarle izkazati. Primorje bo sprejelo v goste S. Anno. Čeprav Tržačani vodijo na lestvici, si «rdeče-rumeni» ne smejo dovoliti spodrsljajev, kajti neuspeh bi spravil Prosečane v krizo. Primorje je nedvomno precej razočaralo v tem delu prvenstva, saj ni še največji pesimist predvideval, da bodo Prosečani po treh odigranih tekmah imeli le dve točki v žepu. Za srečanje Inter SS - Juventina smo vprašali za mnenje branilca Juventine Tomažiča: «V Trst gremo v prepričanju, da bomo obdržali nepremagljivost, to se pravi, da računamo vsaj na remi. Skušali bomo obdržati tudi nepremagljivost našega vratarja Plesničarja, ki še ni dobil gola v tem prvenstvu. Zaslugo pri tem ima seveda tako obramba, kot tudi napadalci, saj nam priskočijo v kočljivih trenutkih na pomoč in kar je važno, znajo letos snretno presenetiti obrambo nasprotnika.» Marjan Babuder, vratar Zarje, pa je tega mnenja za nedeljsko tekmo z enajsterico Duina: «Po treh zaporednih porazih upam, da bomo končno le prebili led in odnesli vsaj eno točko. Kot so se lahko vsi prepričali igra letos Zarja res dober nogomet in zato ne bi smeli rezu'» tati izostati. Edino pripombo, ki jo lahko dam, je, da bi morali napadalci in povezave nekoliko več priskočiti na pomoč obrambi». Brežani bodo sprejeli v goste e-kipo Stocka, ki se je po slabem začetku pokazala kot solidna in močna enajsterica. Za «plave» bodo Tržačani gotovo težka ovra, saj je morala Brega po treh zaporednih porazih precej nizka. V nedeljo bodo zato navijači Brega igrali važno vlogo. Vesna bo v Križu igrala proti Fla-miniu, ki je prejšnjo nedeljo nepričakovano premagal Muggesano. To pa ne dela velikih skrbi Križanom, saj so odlično razpoloženi, kar daje upati na pozitiven rezultat Vesne. V drugih tekmah predvidevamo remi med Muggesano in Edero, zmago Libertasa nad Audaxom in delitev točk med Fossalonom in Campanel-lami. Omeniti moramo, da je deželni odbor nogometne zveze odločil, da 1:2 2:0 1:2 0,1 M Vesna -vembra. 3. AMATERSKA LIGA Odigrali so drugo kolo v katerem ni nobeni naši enajsterici uspelo priti do zmage. SKUPINA «P» Izidi Virtus - Lib. Prosek Baxter - Primorec Sampvito - Lib. Barcola Bar Veneto - Costalunga Olimpija - Union LESTVICA: Costalunga, Lib. Bar-colana, Lib. Prosek 4, Olimpija 3, Baxter, Primorec 2, Union 1. Virtus, Bar Veneto, Sampvito 0. PRIHODNJE KOLO: Costalunga -Olimpija, Lib. Barcolana - Bar Veneto, Primorec - Sampvito, Lib. Prosek - Baxter. Union - Virtus. SKUPINA «N» Izidi Romana - Mladost Lib. Monfalcone - Azzurra Falco - Borgo Fasulli Staranzano - Sovodnje Isonzo - Sudest Vermegliano-Lib. Montesanto 3:0 LESTVICA: Lib. Monfalcone in Vermegliano 4, Romana 3, Azzurra, Staranzano, Isonzo, Sovodnje 2, Mladost, Falco, Borgo Fasulli 1, Lib. Montesanto 0. Jutri bodo odigrali tretje kolo. V _ skupini «P» bo Olimpija sprejela v ' Juventina) odigrali 1. no- goste Costalungo. Remi bi predstavljal že lep uspeh za Olimpijo, če u-poštevamo, da računajo Tržačam' na gladko zmago. Primorec pa bo sprejel v goste novoustanovljeno e-kipo Sampvito. Ker je prejšnjo nedeljo že en novinec presenetil Tre-bence, morajo tokrat paziti, da ne bodo spet ponovili nedeljske napake j in podcenjevali nasprotnika. Union pa bo igral proti Virtusu, ki letos ni še osvojil točk. Razumljivo je, da bo naloga Uniona težka, saj sodi nasprotnik med močnejše ekipe, čeprav start Tržačanov ni bil najboljši. V skupini «N» na Goriškem bo e-najsterica iz Sovodenj sprejela v goste druge na lestvici, Libertas iz Tržiča. Delitev točk je bil za So-vodenjce že lep uspeh. Upoštevati pa je treba, da so prejšnjo nedeljo zgubili in zato upajo navijači tokrat na obe točki. Mladost pa bo igrala proti solidni ekipi Vermegliana in zato bi bili fantje iz Doberdoba zadovoljni tudi z eno točko. B. R. M 1:0 1:1 3:2 2:0 OBVESTILO ŠD Polet vabi vse svoje aktivne športnike in njihove starše na družabno srečanje, ki bo danes, 27. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Enajsterici Zarje in Juventine bosta po zaključnem finalnem turnirju 13. SŠI nastopili jutri v prvenstvenih tekmovanjih proti S. Anni in proti tržaškemu Interju ODBOJKA ČEZ TEDEN DNI STARI Edino igralke Bora ostale v drugi ligi Nastopalo bo osem šesterk ■ Člani Krasa v tretji ligi Kmalu bodo ponovno oživela tu-1 gnonj Gottolengo. dj odbojkarska igrišča. Šesterke prve in druge lige pri članih in prve lige pri članicah bodo stopile v športno areno čez teden dni. Samo sedem dni kasneje pa pridejo na vrsto s prvimi prvenstvenimi spopadi odbojkarji tretje in odbojkarice druge lige. Prav prvenstvo drugoligašic in tretjeliga-šev je najbolj zanimivo. Pri članih bodo zastopali barve naše odbojke igralci Krasa iz Zgonika, pri odbojkaricah pa je ostala v drugi ligi edino šesterka Bora. Tržačanke so tudi letos vključene v A skupino, ki pa je precej spremenjena. Od lanskih konkurentov so ostali samo AGI iz Gorice, Libertas iz Brescie ter Vignond iz Got-tolenga. Ostali štirje zastopniki so v tej skupini novi, tri šesterke pa so celo novinci v drugi ligi. Kaj več o posameznih ekipah bomo napisali kasneje. Danes objavljamo koledar skupine «A» v kateri je tudi ekipa Bora. Prvi dèi prvenstva v vseh skupinah druge lige se bo končal pred božičnimi prazniki. Drugi del se bo pričel 12. januarja in končal 2. marca. 1. kolo (10.11.73): Libertas Brescia — Junior Casale, Marzotto Valdagno — OMA Trst, Bor — Briantea Como, AGI Gorica — Vi- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiHiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||ii|||||||||||||,|III(,l|||||||UI|l||,|||||||||||||||,||||1|||||ini||||I||U]|tni|I,|I||tn|||||||||||||||||||,||l||||||||||||||||||||||||||rI|||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiH LEGENDARNI BOSONOGI ABEBE BIKILA Od nepozabne zmage v Rimu do žalosti na OI v Munchnu Kljub borbenosti neuspeh v Mehiki Dal je novega elana afriški celini Nurmiju je kruta usoda pretrgala življenje še Etiopcu Abebeju Biki-11. Imel je komaj 41 let, kot tekač pa je umrl že pred štirimi leti, ko ga je huda prometna ne-bodo prekinjene in neodigrane tek- sreča ohromila in priklenila na vo- V mesecu dni je umrl že drugi i limpijskih iger. Zaslužena čast, tekač, ki ga lahko upravičeno ime- obenem pa tudi muka. Vsak dan nujemo legendarnega. Po Paavu ‘ so ga na vozičku pripeljali na tribuno in ga po tekmovanjih odpeljali. Nemočen je prisostvoval dogajanjem in pri gledalcih je zbujal usmiljenje. Obraz je izražal bolečino, nasmeh je bil prisiljen. Starost je bilo težko dognati, saj so videti me tretjega kola (Primorje - Édera, ziček. Zarja - Flaminio, Breg - Audax in I V Muenchnu je bil lani gost o- V Adis Abebl so včeraj pokopali z najvišjimi svečanostmi in ob prisotnosti etiopskega cesarja maratonca Abebeja Blkilo. Pred večdeset-tisočglavo množico, kt se je udeležila pogreba, se je zmagovalca maratonskega teka na olimpijskih igrah v Rimu in v Tokiu spomnil etiopski minister za šport, ki je poudaril velik pomeu Bikiiovih zmag za ves afriški šport Etiopci precej starejši kot so v resnici in tudi večjih sprememb ni opaziti na njihovih večinoma izsušenih koščenih obrazih. Življenjska pot Bikile je bila burna. Ko je pred leti v Etiopiji del vojske izvedel v cesarjevi odsotnosti vojaški udar, je pri njem sodeloval tudi sam. Cesar se je nemudoma vrnil v domovino in upor zadušil v krvi. Abebe Bikila se je ustrelitvi izognil le zaradi svoje športne slave. športni neuspeh bi lahko imenoval njegov nastop na olimpijskih igrah v Mehiki. Tja je potoval le zaradi statistične potrebe, da bi lahko tretjič osvojil maratonski tek, sam pa se je prav dobro zavedal, da je za tak podvig prestar. Borbeni duh ga je pognal na pot kot leta prej in kaj kmalu je moral priznati premoč drugih. Zaradi bolečin v kolenu je odstopil, statistika pa je zabeležila tretji uspeh za Etiopijo, tokrat po zaslugi Mama Woldeja. Olimpijske igre v Tokiu so predstavile nekoliko sofisticiranega atleta. Bikila je lahko že odgovarjal na vprašanja novinarjev, znani so bili že njegovi programi treninga in tudi datum rojstva: 7. avgusta 1932. Po premočni zmagi je v slast fotografov in televizije izvedel na sredini stadiona nekaj vratolomnih telovadnih vaj in — kar je bilo najpomembnejše — tekel je obut! Pravega Bikilo najdemo torej le leta 1960 na olimpijskih igrah v Rimu. Že v Etiopiji je bil nepoznan, kaj šele v Evropi. Pred startom si je vsakdo, ki ga je morda opazil, rekel, da teče le v olimpijskem duhu. Na progi, ki je obujala 2000 let staro zgodovino, se je na starodavni «vii Apii» z lah- koto kot gazela odlepil od vseh. Morda so ljudje komaj tedaj opazili, da teče bos. V polmraku je bil zaradi črne polti skoraj neopazen. Kot zmagovalec je pritekel pod mogočni slavolok cesarja Konstantina. Postal je zanimivost cele prireditve, zanj pa je zmaga pomenila napredovanje v vojski od navadnega vojaka do oficirja, morda celo prehod iz revščine v blagostanje. Abebe Bikila je bil izključno maratonec. Zmagal je na celi vrsti mednarodnih mataronskih tekov, legendaren pa je postal predvsem zaradi bosonoge zmage v Rimu, ko je dal afriški celini nalet za številne kasnejše zmage in za razvoj v atletsko velesilo Tehnično ni mogoče dosti pisati o Bikili. Tekel je od mladih let za zabavo in je postal vzdržljiv zaradi življenjskih razmer na visoki e-tiopski planoti. V nizkih nadmorskih legah je njegov motor deloval neprimerno bolje. To se je masovno odkrilo kasneje pri afriških tekačih v Mehiki. Finski trener, ki je delj časa skrbel zanj, je imel verjetno glavno zaslugo, da se je v tekaču razvil tudi tekmovalni čut. Bruno Križman KOLESARSTVO MILAN, 26. — Belgijskemu kolesarju Patricku Sercuju se ni posrečil poskus, da bi na dirkališču Vigorelli v Milanu izboljšal svetovni rekord v vožnji na en kilometer s startom z mesta, ki je že 21 let v posesti Angleža Rega Harrisa s časom r08”60. Sercu je za pot porabil l’H”03. Poskus najbrž ni uspel zaradi slabe priprave Belgijca in pa zaradi hudega mraza. KOŠARKA TURIN, 26. — Italijanski košarkarski klub Ignis je zmagal na turnirju za trofejo industrije, potem ko je v finalu premagal peterko Innocenti ja z 79:61 (46:36). KOŠARKA Prijateljska tekma v Ljubljani Navdušujoč nastop veteranov Olimpije proti mladim borovcem Najboljši med Tržačani je bil Koren - Kmalu tudi povratna tekma Old Boys -Bor 85:45 (37:19) KK OLIMPIJA OLD BOYS: Lukman 2, Jeraj 5, Podboj 4, Pertot 4, Župančič 10, Mohte 5, Eiselt 16, Božič 12, Daneu 15, Škerjanc 12. BOR: Pertot, Gantar 4, Klobas 8, Koren 12, Kraus 5, Kapič, Kralj, Barazutti 6, Guštin 4, Hrvatič 2, Ražem 4, Vatovec. SODNIK: Steiner (Ljubljana). PROSTI METI: Old Boys 11:18, Bor 6:12. V četrtek so Borovi košarkarji gostovali v Ljubljani, kjer so odigrali prijateljsko tekmo v hali Tivoli proti ekipi Old Boys Olimpije. Za Borove košarkarje je bil to velik dogodek, saj so igrali proti takim košarkarjem, ki so že večkrat nastopili v državni reprezentanci in ki še vedno trenirajo, čeprav niso prav tako mladi. Ljubljančani so z Danevom na čelu pokazali Borovcem, kako se pravzaprav igra košarko. Hitre podaje, prodori, duhovitost igre, točni meti: to so bile značilnosti ljubljanskega moštva. Naši košarkarji so kar strmeli, ko so gledali te stare «mladeniče» (357 let v desetih), ki so jim s hitrimi protinapadi in prodori uhajali pod košem. Za «plave», med katerimi se je Kulturni krožek «Devin - Šti-van» (smučarski odsek) priredi danes, 27. oktobra 1973 ob 20.30, v društvenih prostorih v Devinu prvi SMUČARSKI FILMSKI VEČER Barvni film prikazuje smučarsko opremo in vse smučarske like od smuka in pluž-nega venca do terenskih skokov in slaloma. Med odmorom bo tehnični vodja pokazal nekaj smuči in smučarske opreme ter svetoval posameznikom nabavo. Po predstavi se bomo pogovorili še kje, kdaj in kakšne discipline bomo vadili, pa tudi o društveni vlečnici! Kdor smuča, v soboto na predstavo! Vljudno vabljeni! Vstop prost! izkazal Koren, je bila to prava šola. In šola je bila za borovce tudi po tekmi, saj so jim ljubljanski košarkarji med prijetnim sprejemom dajali potrebne nasvete. Torej, u-spelo gostovanje. Predstavniki obeh ekip pa so se zmenili, da bodo povratno srečanje odigrali 12. decembra v Trstu. b. 1. KOLESARSTVO JUTRI V BOLJUNCU Kolesarji Adrie zadnjič na startu Jutri zjutraj, s pričetkom ob 9.30 bo v Boljuncu zaključno letošnje kolesarsko tekmovanje v tržaški pokrajini. Na sporedu bo pet kilometrov dolga vzponska dirka na kronometer iz Boljunca do Prebenega, nastopili pa bodo skoraj vsi tržaški kolesarji. Tako bi morali biti na startu najboljši predstavniki med mladinci, amaterji in veterani. Tekmovanje prireja tržaški kolesarski klub SCAT, prisotni pa bodo tudi lonjerski kolesarji, ki se bodo pomerili zadnjič v letošnji sezoni v borbi za prva mesta. Dobre uvrstitve jim ne bi smele uiti niti tokrat, saj so kljub poznemu času še vedno precej dobro pripravljeni, čeprav imajo za sabo naporno tekmovalno sezono. Radi ll C1! i i M 1. - 2. - 3. - 4. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 2 X 1 1 2 1 1 2 2 X 1 X 2. kolo (17.11.73): Junior Casale — AGI, Briantea Como — Libertas Brescia, OMA — Bor, Vigno-ni — Marzotto. 3. kolo (24.11.73): Libertas Brescia — OMA, Junior — Briantea, Marzotto — AGI, Bor — Vignoni. 4. kolo (1.12.73): OMA — Junior, Vignoni — Libertas Brescia, Marzotto — Bor, AGI — Briantea. 5. kolo (8.12.73): Libertas Brescia — Marzotto, Junior — Vignoni, Briantea — OMA, Bor — AGI. 6. kolo (15.12.73): Vignoni — Briantea, Marzotto — Junior, Bor — Libertas Brescia, AGI — OMA. 7. kolo (22.12.73): Libertas Brescia — AGI, Junior — Bor, Briantea — Marzotto, OMA — Vignoni. G. F. NOGOMET 21. novembra v Santiago SZ proti Čilu za vstop v finale ZORICH, 26. — Povratna tekma med nogometnima reprezentancama Čil in Sovjetske zveze za vstop v finalni del turnirja za svetovno nogometno prvenstvo bo v čilski prestolnici 21. novembra. Odločitev je sprejela danes zjutraj mednarodna nogometna zveza FIFA na zasedanju v Zurichu. OLIMPIJSKE IGRE OBERHAUSEN, 26. - Predsednik nemškega olimpijskega komiteja Willi Daume je na mednarodnem festivalu športnega filma v Oberhausnu izjavil, da ne bodo na prihodnjih olimpijskih igrah pripravili več uradnega filma o tej veliki športni manifestaciji, saj se zadnji posnetki iz Muenchna niso izkazali za prav zanimive. Preveč so se zaustavili na zunanji podobi manifestacije, namesto na športnih dogodkih samih. OBVESTILA SPDT priredi jutri, 28. oktobra 4. jesenski križ - kraž - kros veljaven za podelitev kolajn 3. dneva planincev 1973. Tekmujejo lahko vse starostne kategorije, po že objavljenem pravilniku (23. 9. t.l.). Zbirališče in prijave oh 10. uri ob kontovelski mlaki. ttiiiiMiifiif ni limili in mn milil ih m im m ih 111111 uti ŠD Polet obvešča, da bo zaključno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju v okviru 13. SŠI danes, 27. t. m. ob 14. uri na kotalkališču Prosvetnega doma na Opčinah. « * * V organizaciji ŠZ Bor bo jutri, 28. t. m. na stadionu «1. maj» finale v igri med dvema ognjema. Začetek tekmovanja ob 9. uri. V finale so se kvalificirali: Goriško področje: Sovodnje Zahodnokraško področje: Kras A Vzhodnokrasko področje: Gaja Tržaško - brezam ko: Bor A * * * Zveza slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bo finale namiznega tenisa 13. SŠI v ponedeljek, 29. in v torek, 30. t. m. v dvorani Igo Gruden v Nabrežini ob 20. uri. Spored bo naslednji: V ponedeljek: naraščajnice, mladinke, članice, ženske dvojice, ženske ekipno, mešane dvojice, naraščajniki in mladinci. V torek: člani, moške dvojice in moški ekipno. V finalu nastopajo prvo in drugouvrščeni v posameznih kategorijah. SPECI A TOR; MAFIJA VČERAJ in DANES Tekmec je hotel zmedeta, kje je Charly skril svojo zalogo mamil. Mlatili so ga celo uro in še več z usnjenimi pasovi. Toda Salvatore - Charly ni spregovoril. Celo zajavkal ni. Tedaj so ga začeli mučiti s prižganimi cigaretami. To so bile strahotne muke. Vseeno — rezultata ni bilo. Utrudili so se, vsaj tako se zdi, mučitelji bolj kot pa njihov mučenec. Odšli so, toda mladeniča so pustili viseti ob steblu. Onesvestil se je. Ko so naslednjega dne ob zori šli tod mimo neki delavci na delo, so mislili, da ob steblu visi truplo. Toda zrno- bili 2>U 3*7. Sneli so ga živega, čeprav v težavnem stanju. Eno oko kot da mu bo zdaj zdaj izteklo, po telesu so bile modre pege, roke in obraz so bili opečeni od prižganih cigaret. Ko se je razvedelo o tem, so začeli o njem nenehno govoriti. Njegovi družabniki so ga občudovali mnogo bolj kot prej. «To je pravi človek!» so govorili. Avtoriteta tega mladeniča je na-rastla njegova banda pa se je začela širiti. To niso bili več samo mladi Sicilijanci iz ubožne četrti New Yorka. Pristopili so tudi drugi in začeli poslušati šefa, ki je komaj nekaj jecljal angleško. _ _ Tedaj so dali vzdevek Lucky, ni bil več Charly, temveč Lu- eky Luciano — srečni Luciano! Razumljivo je, da kariere kakega ameriškega gangsterja m mogoče spremljati, oziroma rekonstruirati na podlagi kakega «uslužbenskega lista», v katerem so opisani vsi plačilni razredi in napredovanja. Celo policijske kartoteke ni, iz katere bi lahko prepisali njegove etape. Zagotovo bi karton Luckyja Luciana policijske kartoteke nudil kaj malo podatkov. Njegov neposredni, konkretni stik s policijo, njegova zasliševanja ali obravnave so v velikem nesorazmerju z njegovo aktivnostjo. V tem tudi je skrivnost uspeha velikih ameriških gangsterjev. Tisti naj večji so najmanj dni presedeli na policijskih komisariatih ali v jetnišnicah. To je paradoksalno, vendar je tako. Zagotovo še, če so se že enkrat dvignili, ko so postali «gospoda» s svojimi vilami, polnimi garažami, plavalnimi bazeni in jahtami, imajo kaj malo direktnega opravka s policijo. Njihovi ekseku-torji, drobne ribice, prihajajo v zapore in pred sodišča, ti na» stradajo, toda dobro se varujejo med preiskavami, da bi govorili o svojem šefu. Tudi v Sing-Singu je mogoče za takšno neprevidnost izgubiti glavo. Lucky je začel z mamili, to vemo, pa čeprav so mu bila mamila najbolj priljubljen biznis in je desetletja ostal strokovnjak za to, se je ukvarjal še z marsičem drugim. Dolgo obdobje je bil Lucky velik «maher» pri tihotapstvu alkoholnih pijač. To je bilo v obdobju prohibicije. Porazne posledice alkoholizma je ameriška vlada skušala sanirati s splošno prepovedjo proizvodnje, uvoza in prodaje alkoholnih pijač. Vendar pa je bilo to le obdobje največje alkoholizacije Amerike. Pilo se je na skrivaj, nastale so tajne destilerije, iz vsega in marsičesa so delali alkohol, še posebej pa so alkohol veliko tihotapili. To je bila zlata doba za gangsterje - tihotapce. Iz tega je nastal «gigantski» Al Capone, ki je ustvaril fantastično mrežo kontrabanda z lastno floto in tisočerimi agenti. Poleg Al Ca-poneja je veliko vlogo igral še zdaj živi Frank Costello, prav tako Italijan, danes eden izmed bogatejših ljudi Amerike. A Lucky Luciano? Seveda, tudi on ni mogel izpustiti iz rok te priložnosti in se v tem času ukvarjati samo z mamili, ko je drugačno mamilo zanimalo več milijonov Američanov, ki so ga drago plačevali. To je bil alkohol. Vendar, povrnimo se malce nazaj. Kot smo bili že rekli, se je mafija v začetku ukvarjala pretežno z izsiljevanjem in to prvenstveno svojih rojakov. Iz teh izsiljevanj je nastajal fond mafije, ki je bila v tistem času še enotna. Vendar pa se v tem stoletju, v dvajsetih letih začenja določena kriza v mar fiji. Prihaja do spopadov. Spopadata se dve generaciji. Mlajša generacija začenja kritizirati starejšo generacijo in udarjati po njej. Stare, ki še nosijo svoje brke, imenujejo «brkači». Mlajši sodijo, da so metode preživele in da je treba uvesti nove, donosnejše. Prevladajo mlajši, «brkači» so potisnjeni vstran. Na čelo ekspoziture mafije v New Yorku se postavi Giuseppe Masseria, ki mu pravijo tudi Jo Gospodar. Seveda, mafija se še naprej ukvarja tudi z racketom, toda Masseria v času prohibicije premešča poslovanje pretežno na tihotapljenje alkohola. Njegov adjutant je bil Lucky Luciano, tisti obešeni mladenič s Stalen Islanda. Masseria mu je zaupal najtežji newyorški sektor, Manhattan. Toda Masseria ni slutil, da redi «gada na svojih prsih». Občudoval je Luckyjevo sposobnost in prodornost, toda ni veliko upošteval njegove velike ambicije. Neprekosljivi organizator Lucky je spretno organiziral tudi odstranitev Masserie. Sodelovanje Lucky - Masseria je nekako šlo, dokler je trajala prohibicija in dokler so posli cveteli. Toda izkazalo se je, da prohibicija ne pelje nikamor, da se je alkoholizem vseeno širil, da prihaja celo do poraznih spremljevalnih pojavov, pa so jo ukinili in spet so uvedli prosto proizvodnjo, uvoz in prodajo alkohola. To je bil udarec za gangsterske bande tihotapcev, pa tudi za mafijo. Potrebno je bilo poiskati drugo «področje dela». Bande mafije, ki so obstajale v New Yorku in ki jih je vodil Masseria, so začele pritiskati. Luoky je opazoval, kaj se je dogajalo in snoval svoj načrt. Bilo je aprila leta 1931. Lucky je prišel do velike odločitve. Vedel je, da ima Jo Gospodar, to je Masseria, rad dobro italijansko kuhinjo. Povabil ga je v znano newyorško restavracijo Scarpeta, kjer je bilo moč dobiti najpopolnejše Italijanske specialitete in kjer se je Lucky počutil «kot doma». Kosilo je bilo odlično. Po kavi in čašici sicilijanskega žganja so začeli kvartati, ker je tudi to sodilo k dobremu kosilu. Ura je bila tri popoldne, ko je Lucky vstal izza mize in odšel v stranišče, da bi si umil roke. Videti je bilo, da je to počenjal zelo natančno, ker je v stranišču ostal pol ure. Kočno Je zaslišal revolverske strele, toda nadaljeval je z umivanjem rok. Ko se je vrnil v restavracijo, je Jo Masseria ležal poleg mize. V eni roki je še vedno držal križevega asa. Pet krogel ga je prerešetalo. Seveda je policija zaslišala tudi Luckyja Luciana. Lahko je prisegel, da ni ničesar videl, kar je bilo v bistvu točno. Z lahkoto je dokazal, da je bil na stranišču. Umival sl je roke. Kdo bi utegnil streljati v Masserio — tega zares ni vedel. Masseria je bil pošten človek, ni imel sovražnikov. Zares, policija bi morala zadevo kar resno vzeti v roke. To tua on, Lucky, odločno zahteva. Dovolj je že teh zaplotniških umorov, ne sme se več dogajati, da človek po kosilu ne more več igrati kart brez nevarnosti za svoje življenje! Zares, Luckyju ni mogoče očitati, da je z lastno roko ubil mnogo ljua. Se več, a dokazov, da bi ubil enega samega človeka. Njegove roke so čiste. Pogosto si jih temeljito umiva Vendar, naročeni morilec a bil preveč točen, pol ure je moral Luoky čakati na stranišču a umivati že umite roke. Istega dne so bili podoba slučaji v številnih predelih A-merike, v mnogih mestih, bodisi v restavracijah, bodisi v spal-mcah, bodisi v avtomobilih. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, Pod!uzUnicaMOnteCChÌ 6 PP 559 ~ TeL 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnma za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» SF?nn pos®.mezna žtevilka dinar, za zasebnike mesečno 18,- letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 27. oktobra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst MEDNARODNA JAVNOST ZAVRAČA FAŠISTIČNE PREVRATE Medparlamentarni svet obsoja postopke čilske vojaške j unte Soglasni zahteva, naj čilski generali ravnajo človeško s političnimi zaporniki - Ponovne ustrelitve nasprotnikov režima ŽENEVA, 26. — Medparlamentarni svet je sprejel včeraj na svojem 113. zasedanju besedilo resolucije, k; «strogo obsoja delovanje vojaške j unte, ki se je polastila oblasti v Čilu». Resolucijo •o odobrili soglasno vsi predstavniki. V resoluciji je rečeno, da je medparlamentarni svet izrazil svo- NEIZP0LNJENA ZELJA Britanska princesa Ana ne bo izpolnila želje najbolj bojevitih predstavnic gibanja za osvoboditev ženske. Sporočila je, da bo 14. novembra ob poroki obljubila sveto pokorščino svojemu izvoljencu, stotniku dragoncev Marku Philipsu. «Jaz, Ana Elizabeta Luiza — bo izjavila princesa pred oltarjem — vzamem za zakonitega moža tebe, Marka Antona Petra, da te ljubim, ti strežem in sem ti pokorna v bogastvu in v revščini, v zdravju in v bolezni, dokler naju ne bo smrt ločila. Prisegam ti večno zvestobo pred bogom in ljudmi.» Wasministerski diakon Eric Abott je izjavil, da bo princesa prisegla pokorščino sovragu, čeprav nova zakonodaja tega izrecno ne zahteva. Khub prisegi — pa je privomnil diakon — dvomim, da bo princesa slepo pokorna stotniku Philipsu, saj jo poznam kot zelo značajno dekle. Poročna slovesnost bo povsem tradicionalna. Edina izjema: Kadetski marš, ki ga bo zaigrala godba na pihala, ko bosta zaročenca stopala proti oltarju. «Uvam, da gostje ne bodo začeli poskakovati, ob tej glasbi,» je pikro pripomnil neki zagrizen pristaš tradicije. POSTREZI Sl SAM Direktor kmetijske postaje v Prokuplju je preprosto na pošti spravil v žep prijavo drugega kandidata na razpis za mesto direktorja. Ker je bil «uradno» tako edini kandidat, so spet izvolili njega. letih je bilo zgrajenih v Čilu desetkrat več ljudskih stanovanj kot v prejšnjem razdobju, ko je bila na oblasti čilska krščanska demokracija). V teh političnih razmerah je Evropska gospodarska skupnost sklenila, da izroči čilskemu RK 20.000 ton žita, kot pomoč skupnosti za prehrano čilskega ljudstva. Ta živila bi morala EGS izročiti čilskemu RK že v juliju. Zgodilo pa se je, da se je izročitev zavlekla, pravijo zaradi tehničnih razlogov. Zelo verjetno, da so v nekaterih krogih bojkotirali Allendejevo vlado že sredi tega leta ter tako pripomogli k njenemu strmoglavljenju. Sedaj, ko so fašistični generali utrdili svojo oblast, je prišel ukaz, naj se žito izroči čilskemu RK. Vojaške oblasti so medtem sporočile, da bodo do 1. novembra izpraznile koncentracijsko taborišče v santiaškem državnem stadionu ter osvobodile, oziroma premestile 1688 pripornikov. 200 tujih pripornikov so že prepeljali v begunsko taborišče. General Pinochet je izjavil, da je njegova vlada zadala hud udarec «mednarodnemu marksizmu». Dejal je še, da je bila mednarodna javnost slabo obveščena o dogodkih v Čilu in da je čilski primas Karl Heuriques na lastno pobudo odšel i v inozemstvo, da bi tam pojasnil dogodke v domovini. Pinochet je obljubil Čilencem vsaj leto dni strogega varčevanja. jo globoko obžalovanje zaradi dogodkov, ki so pripeljali do smrti predsednika AUendeja. Nadalje je svet izrazil svojo zaskrbljenost zaradi prepovedi izhajanja časopisov, postopkov proti časnikarjem ter javnemu uničevanju knjig in literature, kj ni pogodu sedanjim oblastnikom. Vsi ti postopki, je rečeno v resolucvii, spominjajo n?, podobna dejania do katerih je nri-š'o v nekaterih deželah pred drugo svetovno vojno. Medparlamentarni svet zahteva nadalie v svoji resoluciji, naj se zaščitijo človečansko pravice vseh Čdencev in tuieev in nai se ravna človeško z zaporniki, oziroma naj se jih osvobodi. Resolucija zahteva nadalie, naj oblasti napravijo konec streljanju političn’h nasprotnikov. Nadalie je bilo sklenjeno, da bo medparlamentarna konrrsija poslala v Čile posebno delegacijo, ki naj bi preverila, kako oblasti ravnalo z aretiranimi parlamentarci. Vojaška junta je včeraj sporočila, da je preklicala pooblastitev vojaškim in policijsk m organom, da streljajo na kraju domnevnega «zloč1’na» oziroma prekrška, politične nasprotnike rebrna. K'.jub temu so včeraj ustrelili v severnem Čilu tri osebe, ki so bile obtožene vohunstva, terorizma in upora proti voja.škm oblastem. Ustreliend so bili T uis Analiz, Danilo Moreno in Nelson Cuello, ki so bili obtoženi, da so nameravali ubiti nekaj višjih častnikov in po-1't’čnih predstavnikov, ki so se svoj čas upirali Allendejevemu re žimu. Smrtne obsodbe so izvršili v mestu AntofagasM, kakih 1000 km severno od Sant'aga. Že prejšnji dan, to ie v sredo, so v istem mestu ustrelili štiri «levičarske ek'-irenvste». Po zelo nepopolnih in morda tudi pristranskih vesteh so čilski fašistični generali usmrtili skoraj 13C ljudi. Streljanja so opravili po hitrem postopku, ali pod pretvezo, da so jetniki skušali zbežati. Resolucija medparlamentarnega sveta dokazuje, da svetovno javno mnenje ne sprejema več prostodušne opravičil vojaških mogotcev, ki so uvedli v Čilu režim, ki je na las podoben f~šističnemu, oziroma nacističnemu. Vsa svetovna javnost zavrača metode nadvlade in nasilja nad ljudmi, njihovo zavest in demokratičnimi svoboščinami, ki so jih uvedli čilski fašistični generali. Čile je danes ogromno koncentra cijsko taborišče, ki se razteza v dolžini več kot 4000 km. Noben Čilenec, ki je svoj čas deloval v levičarskih strankah in gibanjih, ni varen. Uradno so sporočili, da bodo postavih pred vojaška in druga sodišča več kot 500 ljudi, ki so krivi samo «zločina», da so skušali u-resničiti sklepe Allendejeve vlaač. Sem spadajo triletni napori, da se čilskim delovnim ljudem zagotovijo stanovanja (samo v dveh ali treh Ameriški kongres zahteva imenovanje novega javnega tožilca WASHINGTON, 26. - Večina repu blikanskih poslancev je naklonjena ostrejšemu pritisku na ameriškega predsednika Nixona, da imenuje namestnika za odslovljenega tožilca Coxa. Tudi večina demokratskih parlamentarcev se je izrekla za pritisk na predsednika. Za razliko od republikancev pa demokrati menijo, da bi moralo tožilca imenovati sodstvo ne pa Bela hiša. Preiskava o napada na rimskega dečka RIM, 26. — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Fratta, ki preiskuje napad na malega Roberta Gagliardinija, je danes formalno obtožil Maria Salvettija soudeležbe pri poskusu umora, posilstva, u-grabitve otroka in opolzkih dejanj v javnem prostoru. Salvettija so orožniki priprli sno- zločin. Salvetti se brani, da je bil ob uri zločina v družbi Paole Ribau-do, ki je potrdila fantov alibi. Dr. Fratta pa ga je kljub temu formalno obtožil in ga dal zapreti v kaznilnico v Rebibbii. ' |I r pi r § if jp »j. | JI **’* : „ WS ™ ■B ^ ST# f r:«»i ’ " 5 ' : :? Sr S " Preplah v Ulstru zaradi drznih akcij katoliških gverilcev LONDON, 26. — Gverilci organizacije IRA so danes ponoči povzročili v Ulstru velik preplah z vrsto demonstrativnih akcij «Provisionals» so enomogočili promet na vseh glavnih ulstrskih cestah. Prometne žile so pregradili z raznimi zaprekami, po večini je šlo za ukradene avtobuse in avtomobile. Še danes zjutraj je bilo 20 cest zaprtih prometu. Vsaka pregrada bi lahko bila smrtna past za britanske vojake, zato so morale varnostne sile odstranjevati pregrade zelo previdno. Policija je po radiu obvestila vse avtomobiliste, naj se ne približujejo zaprekam in naj počakajo na poseg razstreljevalcev. Preplah je bil še večji, ker so istočasno gverilci izpeljali dobro zamišljeno akcijo psihološkega pritiska na prebivalstvo, preplavili so vasi z valom telefonskih opozoril o bombnih atentatih. Represija v Urugvaju MONTEVIDEO, 26. — Urugvajska vlada je snoči prepovedala izhajanje komunističnega glasila «El Po-pular» in revije «Respuesta», češ da sta kršila določila zakona o tisku. Lista naj bi objavila vrsto člankov o položaju v Čilu po državnem udaru vojaških poveljnikov. Ko je 27. junija letos prevzel vso oblast s pomočjo vojske, je urugvajski predsednik Bordaberry uvedel v državi zelo strogo cenzuro. ni II Uliti m n n m mi I.. IIIIIIIIIIIII Hlinili unii m mili........................................................................................... LONDON, 26. — Londonska poslanska zbornica je snoči odobrila zakonski osnutek za finansiranje načrta, ki predvideva izvrtanje železniškega predora pod Rokavskim prelivom. TRŽAŠKI DNEVNIK Včeraj je odpotovala iz Zagreba v Beograd «Karavana prijateljstva». Beograjčani so prisrčno sprejeli udeležence karavane in jim priredili sprejem v hali Pionir. Na sliki : karavana pred odhodom iz Zagreba PO NAVALU SLABIGA VREMENA V JUŽNI ITALIJI Neur/e v palermskem pristanišču: škode za več kot 100 milijard Ur Deželno vodstvo KPI zahteva poseben zakon za dodelitev pomoči za obnovo naprav PALERMO, 26. — Strašno neurje, ki je včeraj opustošilo severno obalo Sicilije, je povzročilo veliko škodo palermskemu pristanišču. Računajo, da ta škofa znaša več kot sto milijard lir. 60 milijard gre na rovaš pristaniških naprav ter ladij, škoda na dveh vali it ranih, ki jo je povzročilo razburkano morje pa znaša 40 milijard. Sem je treba prišteti tudi škodo na pomolih tar raznih drugih podobnih napravah. škodo so ocenili tehniki pristaniškega poveljstva, ladjedelnic, ter civilnega tehničnega urada za pomorske naprave. Menijo, da bi dokončna cenitev utegnila preseči navedeno vsoto. Danes je bil na sedežu pristaniškega ooveljstva sestanek, ki ga je vodil poveljnik pristanišča polkovnik Dati. Visoki častnik je izjavil, da palermsko pristanišče ne more sedaj delovati normalno. Del pristaniškega prometa so že preusmerili v pristanišče Trapani. Na reji so bili navzoči ravnatelj tehničnega urada za pomoske naprave, predsednik in generalni ravnatelj pristaniške ustanove, ravnatelji ladjedelnic, voditelji družbe luških vlačilcev, voditelj družbe SAI LEM ter načelnik komisariata javne varnosti v pristanišču. Na seji SttSaa^uZ,^ sli Coviello, fant, ki je priznal ostudni niiiiifiaiiiiiiiiimiiiiiiiiHHiiiiiMiitmi STOCKHOLM, švedske policije 26. - Načelnik je danes izjavil, da so njegovi agenti odkrili in prijavili sodišču vohuna, ki sta de lovala za vzhodni državi. Aretiranca naj bi dala kopico informacij o vohunskih mrežah na Švedskem. • » » BERLIN, 26. — Vzhodnonemško notranje ministrstvo je sporočilo, da je zavrnilo prošnjo miinchenskega nadškofa Doepfnerja za vstopni vizum v NDR. Ministrstvo je zavrnilo prošnjo zaradi Doepfnejevih napadalnih izjav na račun NDR. # * * KOPENHAGEN, 26. - Letalska nesreča v Groenlandiji : helikopter letalske družbe Groenlandsfly je strmoglavil pri Fjordu solza 21 km južno od prestolnice Godthaab. V nesreči je izgubilo življenje 18 ljudi, med katerimi tudi dva člana groenlandske deželne vlade. terimi so v ospredju tisti, ki zadevajo povezavo palermskega pristanišča z raznimi bližnjimi otoki. Posebno pozornost so posvetili vprašanju povezave z otokom Ustica, ker se je potopil trajekt, ki je služil v ta namen. Danes je odplula iz palermskega pristanišča ladja «Canguro rosso», ki je namenjena v Neapelj. Kot smo že dejali, je škoda, ki jo je povzročil silni vihar, ogromna. V palermskem pristanišču bodo morali zavzeto delati mesece in mesece preden se jim bo posrečilo, da spravijo pristanišče nared. Porajajo se seveda polemike, ki zadevajo vprašanje dveh valobranov, ki sta popustila zaradi silnih valov, ki so se zaganjali vanju. Inž. Maggiulli, vodja tehničnega urada za pomorske naprave, je izjavil, da sta bila va-lobrana načeta. Res pa je. da je samo tak vihar, kot ga je Palermo doživel predvčerajšnjim, mogel dokončno nadvladati njuno zmogljivost. Načelnik tehničnega urada je nadalje navedel več primerov valobranov v drugih pristaniščih, ki so v podobnih razmerah klonili pred naravnimi silami. Med drugim je navedel primere valobranov v Alži-ru, Catanii ter v Genovi, če bi hoteli, je dejal inž. Maggiulli. oono-viti valobrana, bi bilo treba za- preti pristanišče za dalj časa. No, to se je sedaj zgodilo. Pristanišče ne bo delovalo dalj časa in v tem razdobju bo treba poskrbeti za ponovno izgradnjo valobranov s sodobnejšimi kriteriji. Deželni komite KPI, ki se je nujno sestal v Palemu, je soglasno o-dobril dokument, v katerem sicilski komunisti zahtevajo takojšen poseg vlade, ki naj bi v najkrajšem času odobrila zakonski dekret za nujno pomoč palermskemu pristanišču. Ta dekret naj bi parlament pozneje spremenil v poseben zakon. Podobno zahtevo je Dostavil tudi pokrajinski svet, ki je zasedal sinoči. Po zadnjih vesteh bi utegnili z enomesečnim delom spraviti nared manjši suhi dok, ki je bil poškodo- ■ van med neurjem. Za sedaj pa praktično ni nobenega upanja, da bi lahko popravili večji suhi dok z nosilnostjo 50 tisoč ton. Včerajšnje neurje je povzročilo tudi potopitev bolgarske ladje «G. Delčev» z nosilnostjo več kot 8 tisoč ton. Ladja se je potopila med zunanjim velobra-nom ter področjem, ki je namenjeno ladjedelnicam. Vseh 37 mož posadke se je rešilo. Medtem se vremenske razmere izboljšujejo. Morje je sicer še vedno razburkano, tudi vetrovi še pihajo precej močno, toda vse kaže, da bo prišlo v kratkem do boljšega vremena. Sneg je padel na Siciliji in tudi v drugih krajih južne Italije na področjih nad 1500 m. Precejšnjo škodo so zaradi neurja u-trpeli tudi številni otoki na Tiren-skem morju severno od Sicilije. Prof. Vaccaro novi rektor rimske univerze RIM, 26. — Senat rimske un;ver-ze je izvolil za novega rektorja ravnatelja fakultete za inženjeriio nrof. Vaccara. Prof. Vaccaro bo nasledil kot rektor prof. D’Avaku, ki ni kandidiral zaradi slabega zdravja. Novi rektor je bil izvoljen s 184 glasovi proti 124, k; jih je dobil ravnatelj fakultete za kirurgijo prof. Paride Stefanini. OB POLITIČNIH VOLITVAH NA PORTUGALSKEM Demokratična opozicija razkrinkala Caetana Izjave italijanskih parlamentarcev o portugalski volilni farsi UPPSALA, 26. — Ravnateljstvo geofizikalne opazovalnice v Uppsali je sporočilo, da je danes zabeležilo vrsto potresnih sunkov, ki naj bi bili posledica dveh podzemskih jedrskih eksplozij v SZ. MADRID, 26. — španska policija je aretirala šest pripadnikov levičarske organizacije Komunistična revolucionarna zveza. RIM, 26. — Skupina italijanskih parlamentarcev, med katerimi poslanci Malagugini (KPI), Castiglione in Concas (PSI) ter Fracanza-nd (KD), je v prejšnjih dneh obiskala Portugalsko ob priliki kampanje za politične volitve, ki bodo v nedeljo. Njihove izjave o izkušnjah na Portugalskem so prikaz živ) len ja v državi, ki je že 46 let pod peto fašističnega režima in kjer zaveje demokratičen veter le nekaj dni vsaka štiri leta ob prilik; političnih volitev. Gre le za bežen trenutek demokratične kon-frontarije idej, s katerim skuša fašistični režim prikriti dejansko stanje v državi. Poslanec Malagugini je dal v začetku poseben poudarek težavnemu položaju, v katerem demokratične sile vodijo boj proti oblasti, ki «jo je včeraj poosebljal Sai'■zar, danes pa jo pooseblja Caetano». Režim — je pribil komunist’čni poslanec — se poslužuje vseh, Ridi najbolj ostu^riih represivnih oroiii. Ort deportacije do izgona nasprotnikov. Prav zaradi tega netai dni nrividezne demokracije vsaka štiri leta ne moro spremeniti paše sodbe o fašistični naravi portugalskega režima. Caetano — je še poudaril Mala- .... • * 1 I «ili! - - "filtri ,*'*~'*' Laokoon 1973 «Suddeutsche Zeitung», Muerichen ■lllllllllllllllllllllllltlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|ll|||||||||||||||||M|ttlllllllllllllll|||||lll|||||||||||ini||IUIIIIIlHIIIIIIUIIIIlllllllllll|||||||||||||||||||||||||u|||l||||l||||,|,|,l||,|||,l|,||||1|,||||||,||||m|||||||||||||||||||,||||||||„ POLICIJA MU SE NI PRIŠLA NA SLED Preplah v Vende ji zaradi blaznega ostrostrelca Doslej je ranil štiri ljudi, ki so si upali ponoči z avtom na pot LA ROCHE SUR YON (Fran- kmetica uredniku televizijskega cija), 26. — Blazni ostrostrelec je vlil strah v kosti vsem prebivalcem Vendeje (francoske pokrajine ob izlivu reke Loire). Doslej je ranil štiri ljudi in se je spretno izmaknil vsem zasedam in pastem, ki mu jih je pripravila policija. Po sončnem zatonu si malokdo upa na pot in avtomobili zginejo s cest, kot da bi kdo začaral pokrajino. Kdor mora po sili na pot, sede v avto s težkim srcem in vozi vso pot v pričakovanju, da ga bo smrtonosna svinčenka. dnevnika. Kot kaže ni edina. Moški je zadel svojo prvo žrtev v soboto, čeprav je pokrajina v alarmnem stanju že od 12. oktobra. Doslej je že streljal proti desetinam avtomobilov na vendej-skih cestah. Pokrajina je posejana z osamljenimi kmetijami, ki so daleč druga od druge, in ima le malo večjih središč. Policijsko poveljstvo je razmestilo na vse strateške točke na de-setine žandarjev, a zaman. Agen zade.a ti s0 ustavili in pregledali na stotine vozil, a doslej ni bilo ne duha Blazni ostrostrelec pripravlja svo-1 ne sluha o «renaultu R-6» svetle je zasede nemoteno, bliskovito kot barve, s katerim se vozi «blazni jastreb plane na žrtev in zbeži.1 ostrostrelec». «Bojim se,» je izjavila starejša I Moški uporablja vedno isto tehni- ko za svoje bliskovite napade. Vozi se hitro v temi s prekritimi lučmi, nenadoma pa osvetli žrtev z žarometi : poči strel in že je napadalec izginil v mraku. Prvo prijavo o napadu neuravnovešenega ostrostrelca je policija dobila 12. oktobra, a do sobote ni blaznež na srečo zadel nikogar. Doslej je ranil štiri ljudi in možno je, da bo prej ali slej povzročil pokol. Poveljnik žandarske postaje v mestu La Roche sur Yon je izjavil, da ne more povedati koliko mož je zadolžil za akcijo proti neuravnovešencu, poudaril pa je, da policija ne drži križem rok. Agenti so 'ali sem-me vseh avtomobilov z vendejsko evidenčno nadzorstvo. tablico, skušali so ugotoviti, če je v zadnjih tednih kdo ukradel R-6 svetle barve, a zaman: neuravno-vešenec je še vedno svoboden in policisti ga niso identificirali. Govori se, da je prišel od daleč, čeprav policija sodi, da je taka domneva malo verjetna. Vprašanje je tudi, kaj počenja podnevi. V tej zvezi se je marsikdo spomnil na primer doktorja Jekylla in Mr. Hydea in je opozoril na možnost, da je neuravnovešenec podnevi povsem normalen in nesumljiv člo vek. Ostrostrelcu sta posebno pri srcu Tolpa policistov-tatov razkrinkana v Nici NICA, 26. — Na ukaz državnega pravdnika so agenti kvescure v Nici aretirali devet kolegov letečega oddelka, obtoženih vrste tatvin in ropov. Možno je, da bodo v prihodnjih urah aretirali še vrsto drugih niš kih agentov. Zadeva je prišla na dan pred kratkim, ko so preiskovalci aretirali 41-letnega policijskega podčastnika Reneja Serra. Zasačili so ga «na delu», ko je vlamljal v neko trgovino. Med zasliševanjem je Serra pojasnil, da je okrog 20 policistov ustanovilo pravo roparsko tolpo. Tako so končali za zapahe še drugi policisti, med katerimi tudi podčastnik Roger Marty. Le-ta je nakupil za nekaj milijonov lir dragocenosti s čeki, ki so jih ukradli letos poleti raznim turistom. Julija letos je sodstvo razkrinkalo gugini — si skuša danes priboriti vsaj videz demokratičnega voditelja, ker ga mednarodno javno mnenje obsoja zaradi ostudne kolonialne vojne v Angoli, Gvineji, Bissau in Mozambiku. Portugalski antifašisti Demokratičnega volilnega odbora so se pogumno borili proti temu Caetanovemu naklepu in so v ta namen izrabili vse volilne shode. V nekaj dneh pa je težko pripraviti pogoje za padec fašističnega režima, l?hko pa se pripravi teren za složni nastop vseh demokratičnih sil v boju proti fašistični diktaturi. Po mneniu socialista Castiglione-ja pa je bila tako imenovana volilna kampanja za demokratično opozicijo edina prilika, da razkrinka fašistični režim in da mobilizira ljudstvo. Izven volilne kampanje je namreč prepovedana kakršnakoli politična dejavnost. «Tudi sistem, ki dodeljuje vse sedeže v earla mentu stranki, ki je dobda največ glasov — je pribil Castiglione — jasno kaže fašistično naravo portugalskega režima. Zato je demokratični volilni odbor pravilno ravnal, ko je nekaj dni pred volitvami umaknil svoje kandidate, da ne bi dal demokratičnega videza fašistični volilni farsi». Poslanec Concas pa je poudaril, da Caetanov režim dovoljuje volilno kampanjo le da bi si priboril videz demokratičnega režima. Pribil je tudi, da volilni upravičenci ne predstavljajo vsega naroda, saj nepismeni in nepremožni državljani nimajo volilne pravice. Demokrščanski poslanec Fracan-zani pa je uvodoma izjavil, da je bil na Portugalskem kot zasebnik in ne kot predsta vnik KD. Poudaril je nato, da se je lahko osebno prepričal o policijski naravi lizbonskega režima in pr’bil, da represija najhuje prizadene najrevnejše sloje «Tudi kdor je verjel — je izjavil poslanec — v to:i' o razpihnjeno li beralizacijo, je moral spremeniti svoje mnenje o portugalskem režimo Pozitivno je pa dejstvo, da je zahteva po demokraciji vse jačja i in da se katoliški sloji množično vključujejo v demokratična fronto». Ob koncu je Fracanzan. še poudaril, da je za portugalske demokrate zelo pomembna podpora evropskih demokratičnih organizacij in strank in je pozval vse demokratične sile, naj se angažirajo v tem boju. Povsem drugačna pa je ocena, ki jo je novoustanovljena portugalska Proletarska revolucionarna stranka dala o delovanju demokratične opozicije na Portugalskem. Stranka, ki je bila ustanovljena včeraj v Alži-ru, obsoja «iluzije reformistov» in trdi, da bo uspešen le oborožen poseg revolucionarnih sil. V novoustanovljeno stranko so se združile manjše skrajnolevičarske skupine kot so Revolucionarne brigade, Odbori revolucionarnih delavcev in vse druge «revolucionarne skupine, ki so se aktivno udeležile boja v prekomorskih kolonijah». Stranka bo izdajala list «Revolucija» ki bo v kratkem objavil manifest «Za socialistično revolucijo» in bo razpolagala tudi z ilegalno radijsko postajo «Glas revolucije»i St*ja Sindikata slovenske šole (Nadaljevanje z 2. strani šolo. Nato je orisala delovanje sindikata in nastope pri šolskih in drugih oblasteh ter pripomnila, da je kljub vsakoletnim intervencijam v zamudi tiskanje šolskih knjig. Ob zaključku svojega poročila je pohvalila sodelovanje učiteljstva z upravo Slovenskega stalnega gle-dBlišAa. ki omogoča redne tedenske redstave za otroke, nezadovoljivo pa poteka akcija za poimenovanje šol. Ker se učiteljica Minka Pahorjeva poslavlja od aktivnega sindikalnega delovanja, so ji šolniki na včerajšnjem občnem zboru izrekli toplo in iskreno zahvalo za vse njeno dosedanje požrtvovalno delo. Poročilo o sredo lih šolah .je podal Aleksander Kriščak, poročilo o otroških vrtcih pa je poslala Zmaga Križmančič. O skladu Andreja Budala je na kratko poročal Ivan Černič. Navzoči šolniki in gostje so toplo pozdravili prof. Viljema Cerna, ki se je slovenskim šolnikom na Tržaškem zahvalil za niihovo zanimanje za vprašanja beneških Slovencev in za ustanovitev sklada Andreja Budala. Sindikalni za-stoomik Depponile” je opozoril na nekatera najboli pereča vorašania, za rešitev katerih se borijo sindikalne organizacije italijanskih šolnikov, no poročilih in pozdravnih navov-rih pa se je razvila živahna diskusija. Pred zaključkom občnega zbora je poslanec Albin Škerk orisal glavne točke osnutka zakona, Id nosi njegovo in Belcijevo ime in kj bo dokončno odobren verjetno čez nekaj tednov. Pri tem je poudaril, da se bo t-eba no odobritvi zpkona še krepko boriti in zavzemati za niegovo konkretno izvajanje. Občni zbor se je poslancu Škerku toplo zahvalil za njegove posege in delovanje v korist slovenskega šolstva in za pravice slovenskih šolnikov. Dane^ in jutri stavka pri Acetatu Včeraj dopoldne sta se ponovno sestali upravna komisija in ravnateljstvo Acegata, da bi uredili vprašanje popolne uveljavitve dopolnilnih določb glede izračunavanja predvidene odškodnine ter raznih pogodbenih določb, kot so odškodnina za turnuse, za težko delo, za izredno delo itd. Na sestanku sindikata kategorije in pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL pa so potrdili, da mora javna prevozna služba zagotoviti redno poslovanje. Glede tega, kakor tudi glede odgovornosti Acegata za sedanje stavkovno gibanje, so bile sindikalne organizacije soglasne. Spričo stališča ravnateljstva podjetja, ki zahteva ponovno preverjanje, so sindikalne organizacije proglasile prvo protestno akcijo v o-bliki prekinitve vsakega izrednega dela danes 27. in v nedeljo 28. t.m. V sredo 31. t.m. se bodo sindikati po srečanju z upravno komisijo ponovno sestali za preučitev nadaljnjih sindikalnih akcij. Zaradi najavljene protestne akcije sporoča vodstvo Acegata, da bodo do konca sindikalnega gibanja ukinjene vožnje na progah z manjšim prometom in na tistih progah, kjer obstajajo druge možnosti zvez, to je na progah štev. 1, 3, 4, 5, 8, 12, 14. 16, 18. 22, 24, 36 in s šolskimi avtobusi. Na ostalih progah bodo zlasti med 7. in 8.30 možni daljši presledki med posameznimi vožnjami. SEUL, 26. — Seulska vlada je danes osvobodila voditelja južnoko-rejska opozicije Kima Daeja Junga. Le-ta je bil pred dvema mesecema ugrabljen na Japonskem in prepeljan v Seul. KENNEDYJEV RT, 26. - Ameriški znanstveniki so snoči izstrelili v vesolje umetni satelit vrste eksplo-v Nici neko drugo zločinsko tolpo, ki i rer. Gre za avtomatsko postajo, ka- cestna odseka Lucon - Mpreuil sur so jo ustanovili policisti, pred ne- tere naloga je zbirati podatke o L?,y m La Roche - Les Herb cs, davnim pa so v Parizu sodili trem žarčenju okrog našega planeta in na katerih je policija -----------‘ ' ' ■ ■ • • - poost i-a merinim redarjem ki so poleti ro 4 pali pc sinji-obali. o vp'b’n ki ga ima «sončni veter» na Zemljo. Dožflni arhUfikfi pri odborniku Giusfu Na sedežu deželnega odbo.ništva za javna dela je bil včeraj širši sestanek predstavnikov arhitektov, vpisanih na uradnih seznamih tržaške, goriške in pordenonske pokrajine. Sestanek je sklical pristojni odbornik Giust, da bi se z arhitekti posvetoval o problemih kategorije in da bi slišal njihovo mnenje v zvezi z delovanjem pristojnih deželnih organov. Predstavniki arhitektov so pojasnili odborniku nekatera vprašanja, ki zadevajo poklicno delovanje strokovnjakov in zlasti odnose med pro-fesionisti in javnimi ustanovami. V tej zvezi so naglasili zlasti težave, ki izhajajo iz birokratskega zavlačevanja pri načrtovanju in izvajanju javnih del. Pogovor je zajel tudi vprašanje pristojnosti posameznih deželnih odborništev po sklepu, naj področie arhitekture preide pod krilje deželnega odborništva za javna dela. Skrivnostne rane finskega mornarja Včeraj dopoldne so sprejeli v kirurškem oddelku glavne bolnišnice finskega mornarja Evalda Jahse-na, ki ima hudo rano na trebuhu. Mornar je izjavil, da ga je ranil izstrelek na krovu ladje «Britan-nia», ko je plula skozi Sueški prekop, kar pa seveda ni mogoče, saj je prekop zaprt že vrsto let. Možno je, da se karabinjerji niso prav sporazumeli z ranjencem zaradi težav pri prevajanju. Na vsak način so o skrivnostni zadevi uvedli preiskavo. Po mnenju zdravnikov bi moral mornar ozdraveti v 20 dneh, seveda če ne bo prišlo do komplikacij.