Št 596.
V Ljubljani, torek dne 24. oktobra 1911.
Leto H.
! Posamezna številka 6 vinarjev :
JUntO' Um}« v««k dia — tadl ob nedelj Ib panik* - »bi. sjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-— NrnMu znala: v Ljubljani v npravaUkvu »K l-*0, i dostavljanje« na dom K 1*30; > poit« » K *> —, polletno K 10-—, četrtletno K S'—, K lit. Z« I——iitvo celoletno K 80*—. t	Telefon	itevllka	908.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravnižtvo je v Frančiškanski ulid S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina nprsvništvn. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se pl&ča: petit vrsta 15 v, osmrtnic«, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti tamko. :	Telefon številka 303.	:
Italijansko-turška vojna.
mmm
Aj
P:.:f
}'>y v V., •	•\i'\	V
'il. W.
11^
m
Na tripoliško bojišče se je sedaj podal znani mladoturški major Enver oej, ki je znan že izza časa, ko je bil vojaški ataše v Berlinu. On je povzročil tudi mladoturško revolucijo, ki je v'gla bivšega turškega sultana Abdula Hamida s prestola. Njegova prisotnost v Tripolisu je velikanskega pomena Turke.
Evropska konferenca?
Francija in Anglija nameravata baje predlagati evropskp konferenco, na kateri naj bi se rešilo tripoliško vprašanje in morda tudi še nekatera druga vprašanja, ki stojijo s tem v zvezi. Ideja ni slaba in škoda je samo, da je ni nihče sprožil in se dosti energično zavzel za njo že zdavnaj, ko odnošaji med Italijo in Turčijo še niso bili tako napeti kot so danes in bi bilo še kaj upanja na uspeh. Danes tega upanja ni več veliko, ker so se strasti že preveč razvnele in posebno z italijanske strani se je že preveč žrtvovalo za Tripolis, da bi Italija privolila v kake koncesije Turčiji in odstopila od znanega svojega stališča.
Težke izgube, ki so jih Imeli Italijani
pri zavzemanju nekaterih mest, posebno Bengazija, so jih naravnost razkačile, ker takega odpora niso pričakovali in sedaj že izjavljajo, da čem večje bodo njihove žrtve, tem težji bodo tudi njihovi pogoji pri sklepanju miru.
Razširjenje italijanskih vojnih operacij
na Egejsko morje oziroma njegova turška obrežja je takorekoč že sklenjena in gotova stvar in je to morda v prvi vrsti posledica velikanskih izgub, ki so jih pretrpeli Italijani okolu Bengazija, kjer so izgubili kakih 800 do 1000 vojakov. Italijanske vojne ladije se že pokazujejo pred raznimi turškimi mesti ob Egejskem in Sredozemskem morju in čisto mogoče je, da začnejo v najkrajšem času to ali ono obrežno ttesto bombardirati, že zato, da bi
odvzeli turški armadi v Tripolisu malo poguma, ker potem ona najbrže ne bi več upala na kako pomoč i* evropske Turčije.
Egiptovski muslimani
se vedno bolj udeležujejo bojev v Ci-renajki, na bojišče prihajajo vedno nove njihove čete in tudi — denar, ki ga med sabo zbirajo. Zdi se, da se vzdignejo v kratkem vsi egiptovski za boj zmožni muslimani in pohitijo na pomoč turški armadi v Cirenajki in Tripolisu, ker protiitalijanska, propaganda med muslimanskim prebivalstvom v Egiptu je zelo živa in — uspešna, ker apelirajo propagatorji v prvi vrsti na verski čut, ki je pri tem prebivalstvu zelo močno razvit.
Posameznosti o bojih 'pred Ben-gazljem
so naravnost strašne in Italijani so se res požrtvovalno borili; kdor jim očita strahopetnost, je bedak, ki sam sebe vara, ali pa je toliko zloben, da resnice noče pripoznati. Že samo dejstvo, da so Italijani izgubili okolu 800 do 1000 mož v bojih okolu Bengazija in se vendar niso umaknili, temveč so prodirali dalje, dokler niso mesta zavzeli, govori cele knjige! Ko je italijansko brodovje obstreljevalo Bengazi, so se italijanski vojaki daleč zapadno od Bengazija, brez zaščite topov z bojnih ladij, pri razburkanem morju, izkrcevali na obalo, kjer jih je čakalo veliko večje število sovražnikov in vsak italijanski vojak je moral stopiti v boj, komaj je stopil na suho 1 Izlcr-cevanje se, seveda, ni moglo vršiti lištio in ona peščica italijanskih vojakov, ki se je izkrcala takoj v začetku, je imela prokleto težko stališče, ko se je morala bojevati s sovražnikom, katerega število je bilo kakih 20 in tudi večkrat večje od števila izkrcanih italijanskih vojakov! Ne bomo povzdiga-vali italijanskih vojakov in slavili njihove požrtvovalnosti — to prepuščamo italijanskemu časopisju — ali smatrali smo za potrebno naglasiti resnico, ki ki je slovensko občinstvo ne zve iz ,Slovenca" in »Edinosti* ki mislita, da izvršujeta neko posebno rodoljubno delo s tem, da pačita resnico. Slovensko občinstvo je že toliko zrelo, da se mu lahko pove resnica tudi o njegovem narodnem sovražniku, četudi morda želi, da bi ta resnico bila drugačna kot je.
Nove komplikacije?
V	včerajšnjem uvodniku smo se pečali s poskusi nemškega poslanika v Carigradu Marschalla, da bi ustvaril novo trozvezo, v kateri bi bile: Nemčija, Avstro Ogrska in Turčija in smo ob enem naglasili, da se ta zveza pripravlja radi tega, ker Italije niti v Berlinu niti na Dunaju sploh več ne smatrajo za člana trozveze, vsaj za od-
kritosrčnega člana ne, na katerega bi mogla ostala dva člana vedno in v vsakem slučaju računati.
Ravnotako pa niti Italija ne zaupa Avstro-Ogrski in Nemčiji, tako, da se je že zdavnaj smatrala trozveza za formalnost brez vsebine, ker med Berlinom in Dunajem z ene in Rimom z druge strani že zdavnaj ni bilo onega, kar je za tako zvezo prvi pogoj, ni bilo medsebojnega zaupanja.
To zaupanje je pa sedaj, povodom glasov o sklepanju zveze med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Turčijo popolnoma izginilo, Italija smatra te poskuse za sovražnost proti sebi in italijanska javnost čisto nič ne zakriva svojega ogorčenja nad delovanjem nemškega carigrajskega poslanika in izjavlja očitno, da smatra vse to za zahrbtnost in akt sovražnosti napram Italiji, posebno sedaj, ko se nahaja Italija s Turčijo v vojni. Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da ima ona v tem slučaju prav, ker najmanj kar se od zaveznika more zahtevati, je to, da ne pade svojemu zavezniku, kadar ima ta vojno, za hrbet, ampak, da ostane vsaj strogo nevtralen.
Sicer je pa to domača, rodbinska zadeva trozveze,. ki naj bi se poravnala med člani rodbine samimi — ali sosedi se čutijo pri tem tudi prizadete in zato postaja stvar velevažna za vso Evropo, ki,je začela označevati svoje stališče napram sklepanju zveze med Nemčijo, Avstro-Ogfsko in Turčijo in sicer na način, ki postane lahko zelo nevaren.
Zglasila se je t. zv. triple-ententa, to je Rusija, Francija in Anglija, ki hodijo dosti dolgo skupna pota, četudi se Anglija oficijalno ne nahaja v nobeni zvezi z Rusijo in Francijo, ali se strinja v vsakem važnem vprašanju — »slučajno*, seveda — s stališčem, ki ga zagovarjata oba člana dvozveze, t j. Rusija in Francija.
Ker ta triple-ententa simpatizira z Italijo, ki ima tudi veliko tajše Rusijo, Francijo in Anglijo kot Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ne more ostati hladna, ko gleda priprave za obglavljenje Italije in zato se poroča o energičnih korakih, ki jih pripravlja triple-ententa za slučaj, da bi nemški carigrajski poslanik Marschall nadaljeval s svojim delom na sklepanju zveze med Nemčijo, Avstro Ogrsko in Turčijo.
V	prvi vrsti se namerava baje poslati pred Carigrad francosko in angleško sredozemsko in rusko črnomorsko brodovje, potem bi pa triple-ententa zahtevala od Turčije z vso odločnostjo, da sklene z Italijo mir — seveda, za Italijo povoljen mir.
Turčija se torej nahaja v novih škripcih, v novih zadregah. Našla je, oziroma ponujajo se ji zavezniki za njeno stvar, ali istočasno in ravno radi tega najde tudi njena sovražnica zaveznike, ki so pa od onih, ki se nji ponujajo za zaveznike, močnejši, tako, da Turčiji zopet ni nič pomegano ...
Ta slučaj nam jasno pokazuje, da se danes res lahko govori o trozvezi že v pretekli obliki, da se nahaja Italija v nji samo še formalno in da
Z afriškega bojišča.
J n r/tanupn-'
I ■	'
,	£».	j
7%
KleJfa Marabuf
&
Potem ko so Italijani mesto Tripolis zasedli in dobro utrdili, je pričelo italijansko brodovje svojo akcijo proti obrežnim mestom na Cirenajki in sicer proti Benghaziju m Derni, ki sta najvažnejši trgovinski mesti na vzhodnem delu Tripolisa. Obe pristanišči sta zavarovani s starimi utrdbami, ki so pa veliko preslabe. Po hudih bojih so morali Turki tako Benghazi kakor Derno zapustiti. Na obeh straneh je v pouličnih bojih padlo zelo veliko vojakov.
ostane v nji — ako se prej kaj posebno važnega zgodi, radi česar bi Italija še prej izstopila — samo dotlej, da poteče trozvezna pogodba, kar se zgodi v par letih. Nemčija in Avstro-Ogrska sta popolnoma izolirani v Evropi, proti njima pa stoji močna triple-ententa, v kateri so tri močne evropske velike sile: Rusija, Francija in Anglija, eventualno pa tudi Italija.
V	tej smeri se danes razvijajo dogodki, kak bo pa konec vsega tega,
o	tem je danes teško govoriti, vsekakor pa perspektiva ni posebno prijazna, posebno za one ne, ki bodo v novi grupaciji evropskih velikih sil — slabejši.
Vodstvo evropske koalicije proti Nemštvu — ne samo proti Nemčiji — ima v rokah Anglija, v katere živ* Ijenskem interesu je, da Nemčijo, kot glavno reprezentantinjo nemškega naroda, premaga in čem bolj oslabi, ker ona postaja vedno močnejša, posebno pa gleda na to, da povzdigne svojo vojno mornarico na tako visoko stopnjo, da bi se lahko merila z angleško, zavedajoč se dobro, da njena moč ni popolna toliko časa, dokler bo Anglija na morju takorekoč nepremagljiva. Zato je Anglija dolgo sestavljala in ko-nečno tudi sestavila močno koalicijo proti Nemčiji, ki jo hoče popolnoma izolirati, kar se ji tudi posreči, oziroma se je že posrečilo, ker Italija se de faeto ne prišteva več k trozvezi in na strani Nemčije stoji samo še Avstro-Ogrska . . .
Angleška diplomacija je tprej storila svoje: postavljeno si nalogo je izvršila z naravnost občudovanja vredno spretnostjo in popolnostjo in sedaj preostaja samo še velik evropski konflikt, ki morda temeljito spremeni karto Evrope.
| f Dr. Josip Vošnjak. j
Zaslužni buditelj in pisatelj slovenski se je rodil 4. januarja 1834. v Šoštanju. Gimnazijo je študiral v Celju, zdravništvo v Gradcu in na Dunaju, kjer je dosegel 1858. doktorat in se začetkoma naselil doma v Šoštanju kot praktični zdravnik. Pa praksa je bila slaba. Zato se je zelo razveselil, ko je bil povabljen da pomaga v vojaški bolnici v Ljubljani, je bila vsled nesrečne vojne z Napoleonom III. in z Italijo (bitka pri Magenti in Solferinu, v juniju 1859.) vsa prenapolnjena z nesrečnimi ranjenci. Ti porazi in te strašne žrtve na bojnem polju pa so prinesle konec absolutizma. Ko je bil sklenjen mir v avgustu, so vse civilne zdravnike odslovili. Po Karol Bleiweisovem nasvetu, ki je bil takrat mlad doktorand, je šel poskusit svojo srečo v Kranj. Tam je ostal poldrugo leto, zaslužek je bil slab. Volili so ga za predsednika uradniške ..kazine*, izposloval je, da so naročili »Novice1*, ki jih je pridno prebiral in se vadil v slovenščini, ki si je ni upal — nemško vzgojen — pravilno pisati. Tačas so se izvršile v Avstriji velike politične izpremembe. Padel je gnili absolutistični sistem. Prišel je oktobrski diplom, nato pa februarska ustava leta 1861 s Schmer-lingom na čelu. Vsi narodi in tudi Slovenci so se začeli živo gibati. Dr* Vošnjak se je takoj na poziv Janeza Bleiweisa začel udeleževati politične agitacije. Začetkom leta 1861. je bil pa imenovan za -sekundarija ljubljanske deželne bolnice. Doba šestdesetih let je bila najimenitnejša za narodno probujo Slovencev. In eden prvih buditeljev je bil ravno Josip Vošnjak, bjj je soustanovnik skoro vseh narodni^
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
V	ozadju so bila vrata in okno; izza vrat so vodile stop-niee v podstrešje: Trhlo okno se je odpiralo na kanal, kjer je pljuskala voda rahlo, s svilnatim, zloveščim šumom.
Manj hraber človek, nego je bil Altieri, bi bil vztrepetal.
9n pa se je ozrl po vseh teh rečeh s pogledom, polnim brezbrižnosti in zaničevanfa; nato se je njegovo oko vrnilo k starki, ki se je še vedno smehljala. Izpregovorila je gostobesedno, s tihim glasom;
Ali prihajate k mojemu sinu, žlahtni gospod, ali k moji hčeri, ali k meni? Veste, to ni vseenoI Ali si hočete dati proro-kovati srečo, spoznati pretekle, sedanje in bodoče čase ter izvedeti, ali vam je namenjena ljubezen, in kaj vam treba storiti, da si jo j>ridobite? Potem sem jaz tista, s katero se morate pomeniti. Ali hočete mladostnih praškov, življenske vodice, tajnosti ljubezenskega očaranja ? Ali hočete vliti v žile brezbrižne, mra-tnornohladne ženske ves ogenj žarke strasti? Tudi to je moja reč. Ali hočete skrivnega strupa, ki bo brez sledu uspaval mrže-nega tekmeca, ki hodi igrat na gitaro pod okna vaše krasotice? Tudi v tem slučaju bi vam imela čast postreči, Ali pa hočete nemara lepo tovarišico za nocojšnjo noč, krepko, čedne rasti, °gnjevito in veščo vseh ljubezenskih zabav? Moja hči vam jo privede v trenotku. Treba vam je samo povedati, kakšno hočete: temno kakor noč, svetlolaso kot Venera, Nemko, Francozinjo, Spanjolko ali Nubijko? Govorite, gospodi . . . Ce pa se hočete iznebiti kakega ljubosumnega soproga ali surovega ljubimca, če nočete, da spravi dober sunek z bodalom vašega bogatega sorodnika v nebo in vas v posest njegove zapuščine — potem pokličem svojega sina. Torej žlahtni gospod: mater, hčer ali sina
—	koga izvolite?
Altieri je odgovoril:
— K Spartiventu prihajam.
— K mojemu sinu! Ravno je tu, na razpolago. Kakor da
je čakal vašega poseta. Imel je naročilo, (obljubljenih mu je bilo deset Srebrnjakov; toda ostal je doma, deček moj dragi. Gotovo ste mu kaj sporočili.
— Tak molči že, starka, in pokliči sina.
— Kar gor pojdite, gospod, je dejala starka in odprla vrata v ozadju.
Altieri je pogledal na črne, smradljive stopnice.
Po trenotnem obotavljanju je stopil s trdno nogo nanje, tipaje spotoma, če ni izgubil bodala. Starka je vzela med tem palico in potrkala dvakrat na strop.
Na vrhu stopnic se je znašel Altieri v prostorni, a nizki sobi; en kot je razsvetljevala žalostna luč majhne leščerbe, vse ostalo pa je zakrivaia tema.
To podstrešje se je zdelo čisto prazno in zapuščeno.
Stala je tam samo slaba postelja, par stolcev in miza, na njej pa steklenica in kozarci. Na steni je viselo na kavljih tucat dolgih, tenkoostih mečev, poleg njih pa je stal dolg, tenak človek, s čepico v roki, ter se priklanjal tako nizko, da j« pero na čepici pometalo tla.
— Spartivento, žlahtni gospod, na vašo razpolago, je dejal ta mož in se vzravnal.
Altieri ga je radovedno pogledal.
Bil je dolg in suh, ozkega obraza in velikega, tankega nosu, stisnjenih ust in z nečim važnim v izrazu lica. Oblečen je bil črno; za pasom mu je viselo kot edino orožje kratko bodalo v oguljeni nožnici iz rdečega žameta. Oči so se mu lesketale in žilave roke z dolgimi, kljukastimi prsti so se zdele, kakor da iščejo, kaj bi zagrabile.
To je bil sloveči bravo, ki je moril za plačo, krvnik po obrti, strašnejši od državnega krvnika.
Vsaka doba ima človeka, ki jo karakterizira.
Bravo je bil mož te dobe in tega mesta.
Kakor klepetava je bila sfarka, tako redkobeseden je bil Spartivento.
Naklonil se je bil, rekoč:
— Spartivento, na vašo razpolago.
Nato je počakal, da se gost osrči; saj je bil že vajen, da se je vsak obotavljal, preden mu je zaupal svoj temni načrt.
Altieri se je vedel kakor vsi drugi.
Plačal je svoj poslednji tribut tistemu bežečemu, neprejem-ljivemu in vendar tako strašno pričujočemu nečemu, ki se imenuje vest.
In nenadoma se je odločil, kakor vsi drugi, ki so bili tukaj pred njim.
— Mojster, je dejal, slišal sem praviti, da jako spretno sučeš meč in bodalo.
—. Da; dokaj sigurno znam ubiti človeka.
Spartivento je rekel te besede z odkritosrčno skromnostjo moža, ki ve ceniti svojo vrednost, fj
— Kdo ti pravi, da govorim	o uboju	?	je vprašal Altieii.
— Zakaj pa ste tu? je dejal	bravo	z	neprihlinjeno osup-
lostjo. Ali se je mati zmotila?
In že je namršil obrvi ter se obrnil proti stopnicam.
— Počakaj, je dejal Altieri, in poslušaj.
•Mož se je vrnil in počakal, ne da bi črhnil besedo.
— Uganil si mojster, je povzel Altieri. Treba je nekoga ubiti. Ali si pripravljen storiti, kar ti ukažem?
— Ali poznate moje cene?
— Brigajo me tvoje cene! Plačam	ti,	kolikor boš zahteval,
samo če ti mož ne uide. Poslušaj . . .
— Dvajset Srebrnjakov za navadnega patricija.
— Dobro. Tisti, iti ti ga hočem zaznamovati, je strašen človek, to ti povem naprej, in priporočam ti . . .
— In petdeset Srebrnjakov za člana visoke duhovščine ali vlade.
— Hudiča! Saj ti pravim . . .
— Polovico naprej, ostalo po izvrš:tvi, je dogovoril Spartivento, z novim poklonom, tako da je pero na njegovi čepici zopet obrisalo tla.
Altieri je segel v svoj pas, izvlekel pest zlata in srdito vrgel svetle cekine na mizo.
— Oho! se je začudil Spartivento.
— Ali me boš zdaj poslušal?
— Govorite.	,
— Aii ga hočeš ubiti?
— To je moj poklic.
_______________________________  (Dalje.)
S'® jKg!T t ;
Pisarna-UNIVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY
s.d , i.;'edl in založbe lini popolni loronskl
B	"HTV	T>	UTI	A	"fPfc	** KranJsko> Koroško, Spod. Štajersko In Primorsko.
: AlJKti&AK Važno za inserente.
m prosvetnih slovenskih institucij, posebno »Matica Slovenska* mu ima zahvaliti svoj postanek...Leta 1883. smo v Mariboru sestavili pravila za »Slovensko Matico*. Podpisalo se nas je 40 rodoljubov, vsak s 50 gld., poslali smo pravila in ustanovnine 2000 gld. v Ljubljano dr. Bleiweisu in s tem je bila ustanovljena .Sloven. Matica1* piše v svojih »Spominih". — Koncem leta 1861. je zapustil Ljubljano in se naselil v Slov. Bistrici, kjer je ostal celih 8 let. Štajerski rodoljubi, z Vo-šnjakom na čelu so tudi ustanovili »Slov. Narod*, glasilo mlajše generacije. Sešli so se v Mariboru in p9dpi-sovali deleže. Dne 2. aprila 1888. je Ust začel izhajati.
Ena najkrasnejših dob v slovenski zgodovini so bili veličastni .tabori." Žalibog da jih je vlada, ker se je bala narodne navdušenosti in zavednosti, pozneje prepovedala. Takoj na prvem taboru 9, avgusta 1868 leta v Ljutomeru je poleg Razlaga, Zarnika in Raiča govoril tudi Vošnjak. Ljudi je bilo blizo 10.000. Na taboru v Žalcu istega leta, kjer je bilo 15.000 ljudi je Vošnjak govoril o »zjedinjeni Sloveniji* poleg Ploja, Zarnika, Razlaga in drugih. Na goriški tabor v Šempasu se je peljal sam, noben rodoljub iz Ljubljane se mu ni pridružil, in govoril burno pozdravljen, v imenu štajerskih Slovencev poleg Lavriča in Nabergoja. V štajerskem deželnem zboru leta 1868. se je s Slovencem pravičnim Nemcem Hermanom, Prelogom in Lipoldom zagovarjal enakopravnost Slovencev. Leta 1871. je bil nanovo izvoljen v štajerski deželni zbor. Nato se je Vošnjak leta 1871. preselil v Ljubljano, kjer je pomagal pri ustanovitvi delniškega društva za Nar. tiskarno, pri preselitvi .Naroda* iz Maribora v Ljubljano in njegovi iz-premenitvi v dnevnik. Boj med .starimi* okoli .Novic* in .mladimi* v »Slov. Narodu* se je vnel z vso silo. Slovenci so se ostro razstopili v dva tabora, v .Staroslovence*, kjer je gfavno besedo imel Bleweis in v »Mladoslovence*, kjer je bil tudi Vošnjak. Istega leta 1872. je Vošnjak bil eden glavnih ustanovnikov .Pisateljskega društva*, ki je še istega leta priredilo znamenito .Prešernovo slavnost* na Vrbi dne 15. septembra 1872. Vošnjak pravi, da je bila to najsijajnejša slavnost, kar so jih Slovenci priredili. Bila je obenem veličastna manifestacija slov. inteligence za tega pesnika-velikana, ki je bil takrat od .starih* deloma celo preziran. Nad 6000 ljudi se je zbralo na Vrbi. Pela se je nalašč za to priliko zložena Stritarjeva kantata »Na Prešernovem domu*1, ki jo je vglasbil dr. Benjamin Ipavic; govoril je dr. Razlag, Stritar pa, ki se je pripeljal nalašč z Dunajaf z govorom, kjer se je primerjal Prešeren z nemškim pesnikom — RUcker-tom, ni bil zadovoljen. Razumljivo!
—	V leto 1874. pada tudi polom Banke Slovenije žalostnega spomini, ki je bila ustanovljena od »Staroslo-vencev*. Ko je cesar 4. aprila 1873. potrdil zakon o direktnih volitvah v državni zbor, so se vršile volitve in tudi Vošnjak je bil izvoljen za državnega poslanca. Izvoljen je bil v Celju nanovo leta 1879. in tokrat soglasno. Vošnjak je bil tudi eden glavnih delavcev pri ustanavljanju prvih slov. venskih posojilnic, ker je uvidel veliko važnost gospodarske osamosvojitve slov. naroda. Bil je ob enem neutruden publicist in spisal brez števila člankov za .Slov. Narod* in druge napredne liste.
Tudi na literarnem polju je bil delaven. Znan je njegov roman »Pobratimi,* napisal je tudi drame »Lepa Vida*, »Pene* in »Premogar*.
V	času narodnega prebujenja je napisal brošuro »Slovenci kaj čemo?*
Zadnji čas je izdal dva zvezka svojih »Spominov*, ki tvorijo velik del slovenske politične, socijalne in literarne zgodovine.
Pred sedmimi leti se je poslovil od Ljubljane in se umaknil v Slovenjo Bistrico. V narodnem delu je izčrpal idealni mož vse svoje moči, materi-jalno mu ni prineslo to delo prav nič. Preživel je zadnja leta skromno in tiho. Bil je vzor idealnega, požrtvovalnega ropoljuba kakor jih danes menda sploh ni več . . .
Talenti kamniškega dekana Lavrenčiča.
Kamniški dekan Ivan Lavrenčič je mož vsestranskih talentov, ki je pa žalibože pravi svoj poklic zgrešil. Delavec je v vseh panogah človeške vede in načrtorisec velikih potez. Na polju cerkvene stavbinske umetnosti na pr. pridobil si je že slavo, koje težo občutijo razočarani farani dveh fara, in ž njo častni priimek .polirja*. Z dolgim zobom skuša dvigniti zaklade Kamniške Bistrice, postaviti v gorsko idilo tvomico lesožero, ki naj spreminja polena srečnim Kamničanom v blaženo zlato. Kamnik sam pa naj postane Bpvj Lurd, poln vode in naravne moči, sedež vedno se množečih samostanov in tihih zavetij petičnih vpoko-jenih župnikov in farovških kuharic. Gostilniške koncesije, šolske službe, bogat zaslužek, deželne podpore biko-rejcem, tercijalkam pa sveta nebesa obljublja iz čudovitega svojega koša. Vse strmi. Toda svetovni rekord si je šele postavil, genialno rešuje težavni problem, da odslej teče voda na kvišku. In to je učinil s svojimi agitatorji za jeden sam glasi Na visoko Kratno tedaj napelje čisti studenec iz globoke doline po brezcevnem vodovodu, dobro preračunjajoč, da bi stroški vodovoda s cevmi presegali vrednost cele kuretije. Zato je pa stvar enostavno in v občno zadovoljnost rešil.
Da je dekan Lavrenčič velik gospodarski talent, ki je na čelu svojih kimovcev vse drugo, kakor sposoben voditi kako občinsko gospodars vj, kaže najbolj klerikalna hranilnica in nakup Krištofove hiše. Iz lanskega računskega sklepa te dekanove hranilnice povzemamo, da1 je znašal rezervni zaklad 10.425 K, torej zelo malo proti izkazanim hranilnim vlogam
1,218000 K Mesto da bi gospod dekan skrbel, da se rezervni zaklad prej ko mogoče pomnoži in s tem poroštvo posojilničnih članov, in to so vsi dolžniki, ki jamčijo vsi s svojim celim premoženjem, nekoliko olajša, je razdelil od 7000 K čistega dobička kar 2449 K raznim klerikalnim in brezpomembnim društvom. Kupil je nato tudi Krištofovo hišo, za katero je izdal glasom računskega sklepa okroglo 58.000 K. Kupil jo je toraj ne z denarjem svoje hranilnice, kajti ta ima zaklada samo 10.000 K, ampak na jamstvo zadružnih članov. Danes, ko je hišo nekoliko popravil, da se vsaj da za silo stanovati v njej, ga stane najmanj 70.000 K. Vsak človek v Kamniku pa ve, da je hiša, zelo visoko cenjena, le kakih 40 do 45.000 kron vredna. Hiša bi morala za to kupno ceno nesti letnih 3000 kron obresti, nese pa v resnici komaj čistih 1000 K, tako da je vsakoletno doplačilo 2000 K neizogibno. V nekaj letih bo stala ta hiša posojilnico po doplačevanju blizu 100.000 K. vredna pa radi tega ne bo ficka več kot sedaj. In dekan pravi v svojem poročilu, da se je ta hiša kupila po temeljitem preudarku z ozirom na bodoče potrebe. Naša sodba je, da če že ima dekan kake sedanje in fibodoče potrebe, naj jih plača s svojim de-
MALI LISTEK,
Praznoverje v službah papeštva.
(Iz 12. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli*).
Papež Evgen IV. je izdal 1. 1437. inkvizitorjem okrožnico, v kateri jih je vzpodbujal, naj zasledujejo pogodbe s hudičem, češčenje hudiča, kakor tudi tiste, ki s pomočjo hudiča prikličejo bolezni in hudo uro.
Innocenc VIII. se je zapisal s krvjo ia solzanii v zgodovino, kajti njegova zloglasna bulla z dne 5. decembra 1. 1484. proti čarovnicam je bila temelj krutega preganjanja nedolžnih žrtev, utrdila je vražo o telesnem občevanju mož in žen s hudobnimi duhovi. — Enako kakor .nezmotljivi* papeži so blodili do ušes v najhujšem praznoverju tudi najodličnejši pisatelji kato liške cerkve.
Na prvem mestu imenujemo tu izmed njih sv. Tomaža Akvinskega, »angelskega doktorja*, »učitelja in cerkvenega očeta*, ki ga je »prosvit-Ijeni* papež Lev XIII. v encikliki priporočil vsem patrijarhom, nadškofom in Škofom celega sveta kot najboljšega učitelja vse filozofije in teologije; napisal je o njem, da je kakor solnce
napolnil zemljo z leskom svojih naukov m da njegovi nauki tako visoko stoje nad resničnostjo drugih naukov, da ti, ki se ravnajo po njegovih naukih, nikdar ne padejo v zmotnjave.
Ta toliko hvalisani Tomaž Akvin-ski uči v svojem glavnem delu »Sum-ma theologiae*, ki ga je tridentinski koncil spoznal za vredno, da bi stalo poleg sv. pisma na oltarju, sledečo babjeverno storijo: »Če se rode iz spolnega občevanja hudiča z ljudmi otroci, niso iz hudičevega semena ali iz semena tistega človeka, čegar podobo si je hudič izposodil, temveč iz semena, ki si ga je hudič preskrbel od drugega človeka. Hudič, ki je v podobi žene z možem spolno občeval, lahko tudi v podobi moža z ženo spolno občuje.*
Sv. Alfonz Marija Liguori, usta-novnik reda redemptoristov, je užival posebno češčenje papeža Pija IX. Ta papež mu je posvetil dekrete z dne
11.	marca in 7. junija 1. 1871. in ukazal tole: »Hočemo in velevamo, da se vpeljejo vse knjige, komentarji, dela in spisi tega cerkvenega očeta, z eno besedo vse, kar je od njega, ravno tako, kakor dela ostalih cerkvenih očetov, nele zasebno, temveč tudi javno na gimnazijah, akademijah, šolah, kolegijih, v predavanjih, disputacijah in pridigah, naj se tam berejo in porabljajo I*
narjem in ne, da nesrečno špekulira s hranilnici zaupanim denarjem in na jamstvo nevednih in zaupajočih članov, kajti le ti krijejo dekanove denarne eksperimente s svojim celim premoženjem.
Dekan vidi sedaj, pa prepozno, da je stvar docela zavožena in zato hoče hišo obesiti za drag denar občini, ki bi jo naj kupila za šolo ali za druge namene. To pa je le mogoče, če prodre pri občinskih volitvah s svojimi kandidati in radi tega se trudi in peha, zaradi tega je več podrep-niški aparat na delu s silo in lažmi. Seveda bi občina morala takoj zvišati svoje doklade, da odplača to hišo, in ti ubogi davkoplačevalec, ki te težijo neznosna draginja in vsa druga bremena plačuj za dekanove »kšefte*.
Pa še druga stvar je, ki dekanu ne da miru, da hoče na vsak način zmagati pri volitvah, to je mestna hranilnica, močan in soliden denarni zavod s približno 100000 K rezervnega zaklada. Po pravilih pripada čisti dobiček občini, kakor hitro doseže re-zerni zaklad 5 odstotkov vseh hranilnih vlog, *in to se bo najdalje že v 3 ali 4 letih zgodilo. Lepa svota bo na tak način vsako leto pritekla v občinsko blagajno in dala se bo marsikatera koristna naprava izvršiti za Kamnik, da davkoplačevalci niti čutili ne bodo in Kamnik se bo hitreje in lepše razvijal. Značilno je, da klerikalci, na čelu jim duhovščina, najbolj silijo tje, kjer slutijo in čutijo kako polno blagajno. Denar, posebno pa tuji denar, učinkuje na nje, kakor slanina na miši. Klerikalna posojilnica je danes pasivna, kar se je že večkrat po časopisih poudarjalo in kar dekan do danes še niti poskusil ni ovrečti. Zato hajdi k polnemu koritu mestne hranilnice, zato pehanje in letanje, zato vse nasilstvo in vsa laž pri sesedanjih volitvah.
Prepričani smo, da ni deset desetink med njegovimi privrženci, kateri bi ne sprevideli, kam peljejo dekanova pota in kako namerava Kamnik oškodovatisledijo mu iz strahopetnosti in nepoučenosti. Ima pa tudi nekaj mladih koristolovcev okolu sebe, katerim se cede sline po koritu in nekaj takih, ki so s klerikalno posojilnico zelo v »žlahti* — in za »žlahto* se mora vendar skrbeti.
Kamničani, kako dolgo mislite še biti slepci, kako dolgo hočete slediti možu, katerega1 ne veže nič na Kamnik in kateri je le po škofovi milosti in neprevidnosti postal vaš dekan? Ali hočete slediti kot kimovci Človeku, ki ima namen naše lepo mesto oškodovati, ali hočete sami sebi slabo, ali hočete imeti v poznejših časih od vaših sinov in naslednikov očitanje, da niste znali o pravem času varovati svoje in občinske koristi?
Z vašimi glasovnicami, na katerih naj bodo imena narodno-naprednih kandidatov, pokažite na dan volitve, da ste zavedni občani.
Volilni boj v Kamniku.
Dekan in klerikalci so s svojo trmo onemogočili vsako delo v starem občinskem odboru. Izsilili so od poslušne vlade razpust obč odbora in nastavitev gerenta. Gerentstvo ni zastonj — mora se plačati — a plačal ga ne bo dekan, ampak občina. Gerentstvo stane na dan 14 K in trpi sedaj že skoro 4 mesece. Izračunajte si sami, kako draga je ljubezen dekanova do Kamnika. Če ste volilci brez glav, idite tje in volite še enkrat dekana in njegove privržence.
*
Pričakujemo od uradništva, da so mu v živem spominu vsi napadi dr.
Šušteršiča nanj in da ve primerno ceniti zadnji njegov nastop proti urad-ništvu v drž. zbornici. Klerikalci ravno nižjemu uradništvu ne privoščijo niti dostojnega življenja in Jjih označujejo za nepotrebneže, ki samo žro in žro. Podjarmili so si učiteljstvo, sedaj hočejo uradništvo izstradati. Odgovorite na dan volitve.
V
Vsi v Kamniku so mnenja, da je dr. Šušteršič v drž. zbornici, ko je rekel, da je 40 odst. uradništva preveč, mislil na tukajšnjega davčnega uradnika Maierja. Ta žalostna postava, o kateri človek ne ve, ali se bo iz nje sploh kdaj razvilo moško bitje, ne dela nič, ampak je vedno ha dopustu. Kadar se mu ne zljubi v uradu sedeti, pa hajdi na dopust Sedaj ga 'uživa že zopet nekaj tednov radi »bolezni* v resnici pa radi agitacije. Človek, ki je potreben dopusta radi bolezni, ue leti ob 4. zjutraj v Palovče. Priporočamo Maierja finančnemu ravnateljstvu najtopleje in le želimo, da ga kmalu smatra kot pri nas popolnoma nepotrebnega. Ljudje pa pravijo splošno, da je škandal, da se človeka, ki ima že toliko stvari na rovašu, še pusti zmiraj v Kamniku.
Naš dekan in Tine sta si sedaj v laseh, ker sta si postala konkurenta v vodovodnih zadevah. Dekan je pokazal, kako zna hitro izpeljati vodovod na Kratno in čisto po ceni, samo za ceno volilne glasovnice. Tine , pa je dosedaj mislil, da se vodovod ' najce-nejče naredi, če se zvišajo občinske doklade, podporni denar pa spravi v »šparkaso*. Da ga je dekan pri tej konkurenci in pri teh težavnih časih in vkljub zvesti privrženosti tako prekosil, in da tako .pod ceno* dela, ga je strašansko razjezilo. Klerikalci se bojijo, da ne pride do očitega sovraštva in so baje sklenili, da bo eden od njiju radi ljubega miru moral vodovodni »kšeft* pustiti. Ker je pa dekan silno podjeten in za vsak »kšeft* zelo vnet, se bo moral Tine udati. — Tine misli narediti tovarno za žgane pijače iz hudomušnosti, ker dekan »vodo* dela.
*
Kako imenitno bi znali klerikalci gospodariti v občini, naj se razvidi sledečega: Občina je naredila vodovod v Novi trg, kar je stalo približno 12.000 K Deželni odbor je končno dal za kamniški vodovod bore majhno podporo 8000 K. Vsak razsodni človek bi mislil, da se teh 8000 K tudi za vodovod porabi. Pa klerikalci in njihova trobenta Benkovičev Tine so v občinski seji predlagali, da se za pokritje porabljenih 12 000 K zvišajo občinske doklade, od dež. odbora poslanih 8000 K pa se naj položi v posojilnico. Na pritožbo obč. odbora je celo klerikalni dež. odbor razsodil, da je omenjenih 8000 K porabiti za vodovod. Torej — občinske doklade zvišati, denar pa dati v posojilnico, to je klerikalna gospodarska modrost. Seveda klerikalcem bi bilo zelo ljubo, da bi imeli, če bi prišli na krmilo, v občinski blagajni tako »en majhen de-narček* kar pri roki.
Vse se čudi, da je tuk. zdravnik dr. Dereani šel med klerikalce in da izpostavi svoje ime za nečedne klerikalne namene * kot kandidat v I. vol. razredu. Ne maramo tukaj spominjati na njegovo napredno preteklost, ampak vsi se izprašujejo, ali je to dr. Dereaniju potrebno. Bojimo se, da se bo gosp. doktor po izidu volitev sam tako vprašal.
DNEVNE VESTI.
Surovosti .Slovenca* se sramujejo že vsi dostojnejši pristaši S. L. S. Ta papirnata kloaka vzbuja gnus pri vsakem omikancu. Kar uganja in pisari zdaj proti osebi ravnatelja slovenskega gledališča, obsojajo tudi vsi omikani pristaši S. L. S. Imeli smo priložnost govoriti z nekaterimi in vsi so odklanjali.Slovenčev* barabski ton. Najlepše pri vsem pa je to, da ravnatelj gledališča sam obsoja napade na Ljudski oder ter ga celo podpira z repertoarjem. Za plačilo ga .Slovenec* blati. Taka je klerikalna hvaležnost. Korajžo imajo klerikalci pač ni uradnika, ki je pri vsej časopisni polemiki nedolžen, na .Jutro* in na »blov. Narod* pa nimajo poguma. Bodi .Slovencu* povedano, da sprejema uredništvo »Jutra* za vse svoje notice glede klavrnega .Ljudskega odra* vso odgovornost, ker gospod Govekar sploh ni niti vrste napisal o .Ljudskem odru* ter tudi sploh ni niti naš sotrudnik niti naš informator. Nasprotno, celo večkrat nas je že prosil, naj pustimo .Ljudski oder* v miru. .Jutro* prinaša le repertoarne notice iz roke gledališkega tajništva, sicer nimamo z gledališčem nobenih zvez.
O	jerum, jerum! Kadar vidimo v »Slovencu* naslov »Za katoliško časopisje* — in to se zgodi prav pogosto — takoj vemo kaj bo: po dolgem več ali manj neslanem uvodu mila prošnja, naj se ljudje za božjo voljo vendar naroče na .Slovenca*, naj ga kupujejo, naj v njem inseri-rajo in naj mu dopisujejo. Kajti vsi škofovi žegni nič ne izdajo, vsa škofova prokletstva naprednih listov so brez uspeha — in tako mora »Slovenec* sam sebi delati židovsko re-klamo, ki mu — to mu garantiramo —-ne bo prav nič koristila. Kajti |ni ga slabšega lista izlepa kje dobiti. Napredne liste ljudje radi bero, ker so dobro informirani, zanimivo pisani — in tega predvsem zahteva bralec od časopisa, hujskarije in neumnosti .Slovenčeve* sorte pa odklanja. Slovensko napredno časopisje se prav lepo razvija. Včasih je zadostoval en sam napreden dnevnik: .Slovenski Narod*, danes lahko izhajajo že trije drug poleg drugega. .Slovenca* Pa ne berejo niti tisti maloštevilni ah®" nenti, ki morajo biti nanj naročeni. v članku je prav zabavno, kako je »SlO' venec* imenitno zafrknil škofovo pre-poved branja naprednih časopisov: »Dobro informiran list se sam širi, ker ga mora vsak brati, prijatelj in nasprotnik!* Ali ste slišali, gospod Jeglič? Slovenske napredne liste, ki so priznano prav dobro informirani, morajo brati nele naprednjaki, afflpflK celo — klerikalci. O jerum, jerum, kaj bo pa škof rekel.
Drugod in pri nas. Po vseh avstrijskih mešanih mestih bijejo slovanske manjšine neizprosen boj proti nemškemu terorizmu. Vse stranke, od najbolj konservativne do skrajno svobodomiselne, gredo skupno v boj proti skupnemu slovanskemu sovražniku. Slovani hočejo dobiti mesta, katera se po krivici nahajajo v nemških rokah, na vsak način v svojo oblast. Odtod tudi pojav, da slovanske manjšine po raznih avstrijskih nemških mestih silno napredujejo. Le pri nas na jugu je opažati na vseh koncih in krajih neprestano nazadovanje. Izjemo dela v tem oziru le Primorsko, kjer se zna slovenska manjšina dobro uveljaviti. Povsod drugod ni opažati nika-kega napredovanja. Nasprotno, Nemci prodirajo sistematično naprej. Vzrok temu je bratomorni boj med nam1’ posebno pa klerikalno-rimska politika, ki ne pozna nobene narodnosti, Naši klerikdici so se spozabili celo tako
Kakšen imenitnik je bil Alfonz Liguori, o tem so v njegovih spisih neštevilni primeri. Ponajveč so taki, da jih iz ozirov na kazenske paragrafe, ki naj branijo javno nravnost, ne moremo navajati, in zato omenjamo samo toliko, da obširno obravnavajo spolne prestopke s hudičem, o čarovnicah, ki jih hudič prenaša s kraja v kraj, o pogodbah s hudičem sklenjenih pod gojem, da se zaveznik nikdar ne umije, in druge podobne bedarije.
V	pouk, kako je Liguori »izobraževal* ljudstvo, podajamo iz njegovega spisa »Odličnosti Marijine*, ki ga še danes katoliški tisk hvali in priporoča, nekatere zglede. Liguori pripoveduje: »Vojak je peljal svojo ženo v gozd, da jo odda hudiču, ki mu jo je bil obljubil za gotovo vsoto denarja. Šla sta mimo cerkve matere božje, in uboga žena je prosila moža, naj ji dovoli v tej cerkvi pozdraviti mater božjo. Mož je dovolil, in žena je šla v cerkev,
i akar je za trenutek namesto te žene prišla iz cerkve najsvetejša devica, ki je sprejela njeno podobo, in sedla na konja, ki jo je imel ponesti v gozd. Ko sta oba prišla v gozd, se je pokazal hudič in rekel možu: »Bedak, kaj si napravil, da si namesto svoje žene pripeljal mojo največjo neprija-teljico, mater božjo?* Nakar je rekla Marija: .Kako se drzneš škodovati moji častilki ? Ukazujem ti, da se takoj
vrneš v pekel >* Brezbožnemu možu pa je rekla: .Če se hočeš poboljšati, ti hočem pomagati.* Po teh besedah je izginila in grešnik je popravil svoje žtvljenje.*
»Umrl je kanonik, ravno ko je molil v čast materi božji. Ker pa je imel na sebi smrten greh, so prišli hudiči in so ga vlekli v pekel. Tu se pokaže mati božja in zavpije nad njimi: »Zakaj se predrznete peljati tega, ki je umrl, ravno ko je oznanjal mojo slavo?* Nato je rekla Marija grešniku: »Poboljšaj se in spoštuj moje brezmadežno spočetje!* Kanoniku se je vrnilo življenje, postal je menih, neutrudno je hvalil svojo osvoboditeljico in"slavil njeno brezmadežno spočetje.*
Takih krasnih biserov temne človeške neumnosti je omenjena knjiga polna, in katoliški .izobraževalci* ljudstva se ne sramujejo niti v sedanji dobi take stvari priporočati svojim ovcam in ovnom.
Sliko najbolj nazadnjaškega vra-žarstva v rimsko-katoliški cerkvi podaja t. zv. katoliška poučna literatura. Papeštvo je zanjo v polni meri odgovorno, kajti oni spisi so izdani z izrecnim dovoljenjem in odobrenjem cerkvenih in samostanskih oblasti in so podvrženi strogemu nadzorstvu rimske kurije.
Kot primer takega .izobraževal-
nega* katoliškega branja navajamo številne spise cistercijanca Caesarija iz Heisterbacha in frančiškanskega bogoslovca Broguolija. Ti spisi so bili vsakdanje berilo v samostanih in imajo mnogo zaslug pri poneumnjevanju menihov.
Po mnenju omenjenih dveh pisateljev se prikaže hudič vedno ob viharju in strahovitem trušču v podobi konja, psa, mačka, medveda, leva, volka, bika, opice, krokarja, čuka, Pe' telina, žabe, kače. zmaja, muhe, pajka, in če hoče zapeljati ženo, tudi v podobi lepega vojaka. Zadnja stran mu manjka, ima samo sprednjo stran, razširja pa strašen smrad, ki ga P°^ecJ0 tudi tem, s katerimi občuje, P°?gieSa čarovnikom in čarovnicam. V ‘f ..Q ljudi (tudi dojencev) prihaja z J in pijačo, pa tudi s pranjem. jn naseli v glavi, srcu, krvi,	su
prav pogosto tudi v debelem01.. Ljudi izkuša na najrazličnejši	•
vleče jih za ušesa in za n°Se> . iz postelje in jih zapeljuje k raz grdobijam in pregreham. Dobra sr stva proti njemu so: pljuvanje, oiag slovljena voda, znamenje križa, mag slovljene sveče, posebno pa od pap blagoslovljene voščene podobice, nimivo je, da hudič tudi moli „oč:	^
toda z napakami, in da h0^‘ na: spovedi. Če ga duhovnik spozna, na] ga spove in mu1 naloži pokoro.
daleč, da vidijo v slovenski metropoli v Ljubljani, v občinskem svetu raje naše najzagrizenejše sovražnike Nemce, kakor pa napredne Slovence. Klerikalci dajejo na ta način centralni vladi nalašč orožje v roke, da nas bije, Nemci pa veliko lažje nasprotujejo našim zahtevam. Odtod tudi velikanska invazija Nemcev v naše kraje. Smo pač zelo inferijorni ljudje.
Grof Stflrgkh in slovanske vseučiliške zahteve. Govor avstrijskega naučnega ministra grofa Stflrgkha povodom italijanske vseučiliške predloge je zelo važen posebno za nas Slovence. Grof Stflrgkh je namreč v svojem govoru poživljal zbornico, naj ne ovira ital, vseučiliške predloge. Kajti čim-preje bo rešeno to vprašanje, tem-preje se bo lahko razpravljalo tudi o drugih veliko bolj kompliciranih visokošolskih problemih. Jasno je, da je mislil tukaj na slovanske vseučiliške zahteve. Slovenci namreč zahtevamo svoje vseučilišče v Ljubljani, Cehi drugo vseučilišče v Brnu in Rusini zopet svoje vseučilišče v Lvovu. Nemške poslance je govor grofa Stflrgkha silno razburil in nacionalni listi ga radi tega vehementno napadajo. Ne vewo sicer, ali je mislil StUrgkh resno *li ne, vendar pa je njegov govor 2* nas zelo važen in ga naši poslanci lahko pošteno izrabijo. Naučni minister mora ostati mož beseda. S tem, da smatra italijansko vseučiliško vprašanje le kot kulturno in ne politično vprašanje, mora tudi priznati slovanske vseučiliške zahteve le kot kulturne gMeve. To je tudi edino pravo sta-|j»ce, kajti Nemci vedno poudarjajo, d* ravno radi tega nočejo privoliti v slovanske vseučiliške zahteve, ker Jih smatrajo kot nekak politikum. Se-, veda je to le navaden popolnoma ničev izgovot brez vsake podlage, tudi Nemci se bodo morali kmalu sprijazniti z mislijo, da so naše zahteve opravičene. Mi nimamo ničesar proti italijanskemu vseučilišču, zahtevamo pa odločno, da naučni minister Pozneje tudi ne bo oviral rešitve sionskega vseučiliškega vprašanja. Na-poslanci imajo sedaj ugodno priliko, da pokažejo svojo sposobnost in *opet povzdignejo glas za najvažnejšo ^htevo slovenskega naroda, slovensko yseučilišče v Ljubljani.
. Štirje pari čevljev za 8 kron vinarjev. Neka čevljarska tvrdka z »aenom P. Lust iz Krakovega inserira v l»stu »Naša moč“, da pošilja štiri Pare čevljev z dobro zbitimi podplati samo 8 K 50 vin., seveda proti povoju. Na ta značilen inserat je naroda neka stranka meseca septembra *• 4 pare čevljev. Čevlji so prišli, a ?iej ga spaka, veljali so 9 K in povzetje 96 vin., toraj skoro 10 K. Ti z >obro zbitimi potplati omenjeni čevlji jjohnijo že 14 dni, kajti „kunštni“ •udje prorokujejo, da je pognojena
i	u1 ja oc* starih, pardon novih škarp jako rodovitna, posebno za čitatelje •'sta BNaša moč“. Torej pozor pred lovskimi goljufi.
Češki naskok na Brno. Brno, ?'avno mesto moravske dežele, katere ^bivalci so v velikanski večini Čehi, ? nahaja že dolgo let v nemških ro-Občinski svet je skrajno nemško-4Cijonalen in noče privoliti niti v ?aJtoanjše češke zahteve kljub temu, je skoro dve tretine prebivalcev jakega pokoljenja. Češki živelj v J^nu neprestano napreduje in ogroža !*to za letom to nemško posest. Ta ®4en se vrše v Brnu dopolnilne ob-^ske volitve. Združene češke stran-" med njimi tudi češki socijalni de-0«rati avtonomisti, so postavili v .Se«i štirih razredih skupno češko li-Ni izključeno, da prodre par če-*ih kandidatov, kljub velikanskemu *r0rizmu brnskih Nemcev. Celo Nem-sami so tega prepričanja. Volitve 0 se pričele včeraj in sicer za četrti azred: Izid še ni znan. Boj bo silno M jn velikanskega oomena za brn-Cehe. Deviza Cehov je: Brno mora pasti v naše roke.
Dijaški štrajk. Iz Pfemisla v Ga-'Ciji se poroča: V sedmem razredu Ikajšnje gimnazije je izbruhnil štrajk, *«r je neki profesor nekega dijaka Pfeveč surovo ozmerjal. Učenci so ^monstrativno sredi pouka odšli iz azreda, nakar je ravnateljstvo razred ^pustilo in odredilo novo vpisovanje. ^ se pa nihče ni hotel zopet vpi-sv ’ i.e prišel v Premisi deželnošolski etnik Majhrovič iz Lvova, da prouči ha? *fer0‘ Majhrovič je izjavil, da rav-'jstvo nima nikake pravice razred WPustiti in je razveljavil prejšnji od-Hari T°da dijaki kljub temu še vedno rart- iujej0 s štrajkom, ker je bil dijak,
1	katerega je štrajk nastal, izključen. Kadar iščemo stanovanje. Časi
so
>llS[s.e spremili. Danes ni nikjer več Se posestnikov in posestnic, ki bi da ne bi oddali stanovanja. St*i gospodarji so radi tega zelo
strogi in imajo pri oddaji stanovanj silno mnogo nepotrebnih muk. Ta le značilen pogovor se je zgodil nekje med hišnim posestnikom in stranko, ki je hotela najeti stanovanje. Hišni posestnik: Sedaj vam bom stavil par pogojev, pod katerimi vas sprejmem v stanovanje. Jaz ne trpim ni kakega psa. Najemnik: Jaz . . . Posestnik: Prosim, jaz ne trpim nobega psa. Ne se izgovarjati. Najemnik: Oprostite, jaz «em hotel ravno reči, da nimam psa. Posestnik: V moji hiši je dalje prepovedano izpraševanje preprog. Najemnik: Prosim, kako naj pa potem čistim preproge. Posestnik: Pošiljajte preproge v čistilnico preprog, ali pa si poiščite take preproge, ki bodo vedno čiste. Najemnik: ? ? ? Posestnik: Dalje ne trpim nikakega prerekanja, tudi nikakih tapet. Ste razumeli. Najemnik: Dobro I Dovolite, da vam sedaj še jaz stavim svoje pogoje. Posestnik: Kaj, vi hočete stanovati v moji hiši in mi potem še staviti pogoje? Izjavljam, da umaknem vse svoje prejšnje pogoje in vam tudi odpovem stanovanje. Poiščite si drugo stanovanje. Naj bo ta pogovor resničen ali ne, faktum je, da morajo najemniki stanovanj od hišnih gospodarjev še kaj drugega požreti.
Predavanja dr. Rostoharja, novega slovenskega docenta na filozofski fakulteti praške češke univerze se prično v soboto dne 28. t. m. Naše najiskrenejše čestitke z željo, da bi gospod docent s svojimi predavanji imel mnogo uspeha I
Soclalno-demokratlčna kandidatura. Na včerajšnjem shodu sosialno-demokratične stranke je bil postavljen za kandidata za dopolnilno volitev v kranjski deželni zbor pisatelj in urednik gosp. Etbin Kristan.
Repertolre slovenskega gledališča. Danes, v torek st igra po 11 letih zopet prvič velika Grillparzerjeva tragedija .Sappho" (za nepar-abonen* te). Naslovno vlogo igra g. Danilova, Melitto gdč. Wintrova, Phaona g. Šimaček. — V četrtek prvič opera .Prodana nevesta*. Prvič nastopi gdč. Šipankova. — Prihodnja noviteta La-vedanov „Sire“. — V kratkem .Cigan baron".
Politično, gospodarsko in Izob raževalno društvo za šentpeterskl In kolodvorski okraj ter politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj naznanjata, da se vrši v sredo, dne 25. oktobra 1911 ob pol 9. uri zvečer v gostilni gosp. Ivana Zupančiča na Ahacljevi cesti štev, 15 volilni shod. Na shodu poročata kandidat za deželni zbor gospod AdO|f Ribnikar in deželni odbornik gospod dr. Ivan Tavčar. Somišljeniki udeležite se shcdo polnoštevilno.
Odbora.
Cerkvenega vlomilca Pavla Webra ki je na sumu, da je spomladi tudi v šentpetersko cerkev v Ljubljani vlomil in ukradel monstran-co, so v Mariboru te dni zasačili in oddali deželnemu sodišču v Gradcu.
Nesnaga na Sv. Jakoba trgu. Ker se g. župnik Barle v „Slovencu“ usaja, kako skrb posvečuje šentjakobski cerkvi, konstatiramo danes, da je trg pred cerkvijo poln trave mesto peska, in okna prašna. Tiste uzorne snažnosti pa res povsod manjka ki je je bilo pod prelatom Rozmanom vedno najti. Pa tudi v cerkvi ni vse zlato kar se sveti!
Narodna zavednost je začela v Ljubljani sramotno pešati. Letos so se začeli prikazovati čez tri leta zopet gosteje — nemški napisi poleg slovenskih! Kar čez noč ti rastejo na firmah. Bog ve kdo to tako spretno aranžira!
Oboroženi pleskar. Ko je v soboto po končanem delu neki 22 letni pleskar zapustil tobačno tovarno, je našel portir pri vizitaciji pri njem veliko množino memfiscigaret, dalje velik samokres in 15 patron. Portir je poklical stražnika, ki je oboroženega pleskarja takoj odvedel na policijo.
Zadovoljni tat. Frančiški Škrjanec iz Kamnika je pred kratkim neznan tat ukradel iz zaprte omare denarnico, v kateri je bilo 110 K denarja. Da ne bi okradene preveč užalo-stil, ji je pustil 40 K- Tat je toliko časa brskal po sobi, da je našel ključ od omare, katero je konečno mirno zaprl, ključ pa zopet položil na pravo mesto. Toda tat se ni zadovoljil samo z denarjem, ampak je pobral še okolu 50 jajc, nekaj masla in 4 porcelanaste krožnike. Res dober plen, posebno pri sedanji draginji. Tatu še niso izsledili.
Ljubeznjivi soprog. Ko se je pred kratkim vračal precej pozno v noč neki delavec z Jesenie domov, mu je prišla žena naproti in ga doma malo okregala. To je moža tako vje-zilo, da je zgrabil posodo za barvo in jo vrgel z vso silo ženi v obraz.
Zadel jo je tako nesrečno, da ji je razbil vso spodnjo čeljust.
Nadležen gost. Te dni se ga je neki mizarski pomočnik iz Brezovice v neki gostilni v Vrbljenju pošteno nasrkal. V pijanosti je postal nadležen in pričel izzivati druge goste. Ko ga je posestnik Josip Mikš posvaril, naj miruje, je zgrabil za nož in ga zasadil Mikšu v levo prsno stran. Mikš je nevarno ranjen.
Adrlja v Pragi. I. redni občni zbor se vrši v sredo dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „u kuriho oka\ Običajni dnevni red.
BIdeal* Na_spovedu danes, jutri in v četrtek: .Žumal Pathč*, najnovejše : šport in moda. »Sprava", senzacionalna drama. .Najnovejši aparat za lovljenje tatov” in .Nova služkinja*, velekomično. .Družba Burtheio*, varie-tetna slika. V petek specijalni večer z detektivsko dramo .Zapestnica grofice”; v glavni vlogi šestletni Fricek.
V	soboto velika življenska drama .Greh mladosti* (samo zvečer). — V soboto tudi otvoritev moderne električne fotografije v čakalnici kinematografa. 12. slik samo 80 vinarjev.
^ajvecja zaloga ur, zlatnine in srebngne. Lastna kvarna ur v Švici. Tovarniška znamka	IKO -m
8. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — F1L1ALKA: Sv. Petra cests. — Teleioa St. 273.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Italljansko-turška vojna.
Pred Tripolisom.
Rim, 23. oktobra. Iz Tripolisa se poroča, da so bile zadnje noči popolnoma mirne. Včeraj ponoči so pod-vzele arabske čete združene z regularnimi turškimi četami na večih točkah napade na Tripolis, ki so se pa vsi ponesrečili. Ker so se Arabci nato umaknili v neko oazo zunaj Tripolisa, so Italijani to oazo zasedli in odvzeli Arabcem vse orožje.
Italijanski porazi pred Bengazljem.
London, 23. oktobra. Tukajšnji listi poročajo o velikanskih italijanskih izgubah pred Bengazijem. Italijanska vlada noče dati nikakih oficijalnih poročil o italijanskih izgubah pred Ben-gaziju. Tudi cenzura brzojavk je silno stroga. Celo italijanski dopisnik? se pritožujejo proti nečuvenemu cenzuriranju brzojavk z bojišča.
Carigrad, 23. oktobra. „Jeni Ga-zetta* poroča o hudem boju med Italijani in Turki pred Bengazijem. V bitki so bili Italijani popolnoma poraženi in so pustili na bojišču do 1000 mrtvih. Tudi turške izgube so zelo velike. To poročilo se še ne potrjuje, ker niso došla še poročila niti iz Tripolisa, niti iz Derne, niti iz Bengazija.
Masakriranjc Italijanov v Bengaziju.
Pariz, 23. oktobra, O masakrira-nju kristjanov v Bengaziju se poroča: Ko so v noči med sredo in četrtkom prišele italijanske bojne ladije obsre-ljevati Bengazi, so domačini naskočili tamkajšnji misijonski samostan. Voditelja samostana, ki se je hotel z domačini pogajati, so na mestu ustrelili. Pomorili so tudi vse druge redovnike in veliko otrok, ki so se ravno takrat nahajali v samostanu. Italijanska vlada je o tem masakru že obvestila vse evropske države in bo zahtevala varstvo misijonskih postaj.
Turški napadi na Bengazi.
Rim, 23. oktobra. .Agenzia Stefani* poroča iz Bengazija, da so se turške čete, ki so hotele preprečiti izkrcanje italijanskih vojakov v Bengazi, umaknile v velikem neredu v notranjost in pustile na bojišču tudi več topov, tako da jim sedaj primanjkuje artiljerije. Beduini neprestano ponavljajo ponoči napade na Bengazi, toda brez vsakega uspeha.
Nadvojvoda Ferdinand Karl se je odpovedal vsem častem In dostojanstvu.
Dunaj, 23. oktobra. Avstrijski nadvojvoda Ferdinand Karl, brat presolonaslednika Franca Ferdinanda, je podal na dvoru svojo izjavo, da se odpove vsem dosedanjim častem in dostojanstvu. Živeti hoče popolnoma privatno pod imenom Burg. Vzrok tega njegovega koraka je dejstvo, da se hoče poročiti s hčerko profesorja tukajšnje tehnike, Czubra. Cesar je odpoved že sprejel in določil nadvojvodi letno apanažo 40.000 kron. Nadvojvoda Fer dinand Karl je bil sedaj generalni major in štacijo-niran v Badnu pri Dunaju. Vest je vzbudila na Dunaju velikansko senzacijo.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 23. oktobra. Jutri se nada ljuje debata o italijanski pravni fa kulteti. Od glasovanja o fakulteti je odvisno, kako stališče bodo zavzel. Italijani in Rusini proti sedanjemu kabinetu. V slučaju če predloga propade, nameravajo stopiti Italijani in Rusini v najstrožjo opozicijo.
razuma, je bila današnja seja čisto mirna. Izvoljeni so bili različni odseki.
Revolucija na Kitajskem.
London, 23. oktobra. V Peking došle konzularne depeše poročajo, da so sedaj padla že vsa važnejša mesta v provincah Hunan in Kvangčan v roke vstašev. V bitki pri Hunanu že baje padlo nad 1000 vladnih vojakov.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik MIUh Plat.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Mali oglasi.
Beseda b rtu. Najmanjši znesek 60 Tla. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nli popusta in se pla-(ujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 0. ari aveier.
Damski nakUfenl klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—10
Mladega srnjaka popolnoma udomačenega, proda Jos. Šmid, pivovarnar, Škofja Loka.
Dijak išče mesečno sobo s hrano. Ponudbe s ceno na .Jutro4 pod .Realec*. 457 2—1
Brlvnlea, 14 let obstoječa, se radi odpo-tovanja takoj proda. Ponudbe na upravništvo .Jutra" pod št. 100 A. L.	456 2-1
Velika kletka s štirimi oddelki se zaradi preselitve takoj prav ceno proda na Opekarski cesU št. 36.	625 6-1
Sprejmem gospode na dobro meščansko hrano. Kje, pove „Prva anončna pisarna". 3-1
Koatorlstlaja vešča slovenskega in nemškega jezika ter stenografije, išče službe. Ponudbe pod K. S. na „Prvo anončno pisarno".
Korespondenca.
Živahna Slovenka stara 22 let, želi znanja z gospodom v starosti 35—50 let, ki ima stalno službo. Šifra „Kristal“, poštno ležeče, Ljubljana.
Lepo stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pritiklin se takoj odda.
Sodna ulica št. 9.
Iščem hišnika
ki je obenem kočijaž ter ima dva ali več konj. Natančneje se poizve v .Prvi anončni pisarni*, Frančiškanska ulica št. 21.
Bosenski sabor.
je
Sarajevo, 23. oktobra. Ker prišlo med poslanci glede volitev . posamezne odseke do popolnega spo-
Lepa, svetla, solnčna, meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom se takoj odda v bližini realke in obrtne šole. Vpraša se na Cojzovi cesti št. 9. I. nad. vrata 6.
Dr. Galatia
zopet ordinira.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
priporoča vsak dan sveže morske ribe, brodetto in risotto, pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Izvrstno vino Brioni in štajerska vina. Zmerne cene, postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča_Marija	Petrlgoj.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
„Adrija“
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
Jlustrovani tednik"
xi izhaja vsak petek ter stanc četertletno K 1*80.
Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserirajte v njem J
Naslov: Ilnstrovani Tednik, Ljubljana.
Najboljše odgovori »Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Pekovskim mojstrom
v Ljubljani in na deželi priporoča po najnižji ceni svojo veliko zalogo
sladne moke
pekarija Žagar, v Ljubljani, Dunajska cesta 9.
Razpošiljatev po pošti od 5 kg naprej.
, Ju tro se prodsoa v Trstu
po O vinarjev
T7- ra-eusleAnjUi. toToaJraarzcLStln.:
Bl UIia, nlica del Rivo, Bubnič, nlica Setto Fontane Gramaticopulo, ni. Barrier* Sptider, nlica Barriera, Lavrenčič, VojaSnični trg. BeilUSi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, nlica Acquedotto, $egulill, ulica Industria, Lug;, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, nlica Belvedere. Cechimi, nlica deli’ Istra.
Becher nlica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducoi, Sekovar, VojaSniSni trg, Hrast. Poštni trg, Može, nlica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacker, Čampo Marno, Bruna, ss. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj, ulica S. Marco,
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
Jratera, ima dfce začetkom ©ezije
nad 30.000 komadov svežega blaga — po najnižjih cenah =====
in to
nad 5000	kom. najfinejših oblek za gospode	nad 2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
„ 2000	„	najfinejših površnikov, šport-	„ 3000	„	oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	, 15000	„	najmodernejše konfekcije
. 3000	,	pelerin	za dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano	nizke cene.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstv* na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna	trgovina
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Reomri zaklad
Stanje hranilni Is
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol milj ona
regtatrovaMi aadruga > neomejeno neves*
t lastnem zadružnem domu
Pnnajska cesta štev. Ib
v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po čistih
Eskomptu
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. EE
Denarni promet v letu 1810 K 100J100.000-—
Upravno premoženje v letu 1910 % 20*500.000*—
Zavaruje poslopja te premičnine pr«* požarnim Skoda« pe najnižjih aaaah Zavaruje proti tatvini, razbitja ogledal In okenskih plošč.
Škode cenjuje tiftoj In najkntantaeje. Uživa najboljši atoma, koder poete)«
Dovoljuj« le štetega dobička iedateo podporo v nerodne te občnokertttn* namene.
Sprejema zavarovanj« človeškega življenje po najraaiMvntnejiih kombinacijah pod take ugodnimi pogoji, ko nobena draga aavarovaluicc.
rrsrr"! "t;-:. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, aar1 Reserve in fondi K 64,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,8S6.860'5S. Po velikosti druga vzajemna zavarovaluica naše države z vseskozi slovanske - narodne upravo.
...... ...	—— ■	Ven	pojasnil*	deje:	.■■»	.......
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici 8t 12.
 — Pisarn« so v lastni benčnl UH.	 *"■
Ve« čisti dobitek m rtuutalfijt zevue-vancom; deseda) se ga je teptetele K 2,485*719-
Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga
Ljubljana, Selenburgova ul. 7,
Ceniki zastonj in franko.