SLOVENEC
<
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden meiec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravnlštvo in ekspedlelja ▼ „KatoI. Tlakami", Vodnikove ulice H. 2.
Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfti nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 126.
V Ljubljani, v torek 4. junija 1895.
Letnik XXIII.
Volilna preosnova.
Včeraj so bili objavljeni že dolgo časa napovedani načrti v skrivnostno temo zakritega volilnega pododseka. Glavna načela, v katerih se je zjedinil odsek, so nastopna: Delavcem je dati volilno pravico, jednako pa tudi onim manjšim davkoplačevalcem, ki so bili dosedaj izključeni od volilne pravice, in sicer oboji volijo vsaki za - se, ker bi sicer delavci ne prišli do svojih poslancev. Izdelani načrt nosi na sebi očitna znamenja kompromisa, s katerim se nekako zravnavajo načelna nasprotja raznih strank. — Ta volilni načrt ustanavlja dve novi volilni kuriji in sicer za najmanjše davkoplačevalce v mestih in na deželi in za delavce. Prva je pododdelek obstoječe kurije za mesto in deželo, druga je nova samostojna peta kurija. Število poslancev se pomnoži od 353 na 400 poslancev. Od novih 47 poslancev jih volijo manjši davkoplačevalci 34, volilba kurija za delavce pa dobi 13 poslancev. Odločevalno za določitev števila novih mandatov je bilo stališče, da naj se ?i-stem interesnega zastopstva ohrani ne le v zunanji obliki, marveč tudi v bistvu, da se namreč varuje politična veljava dosedaj opravičenih volilcev. V skupino manjših davkoplačevalcev spadajo oni, ki plačujejo vsaj jedno leto manj nego 5 gld. direktnega davka ; izmej teh pride na 35.000 po jeden poslanec, ker znaša število vseh volilcev 1,202.844.
Volilci delavske skupine so večinoma industrijski, obrtni, pomožni delavci, rudarji, ki so vsaj dve leti pri kaki bolniški blagajni ter so ob razpisu volitev v volilnih okrajih zavarovani pri blagajni in imajo delo. Blagajniški udje, ki plačujejo več nego 1 gld. direktnega davka, ne volijo v skupini delavcev, ampak v skupini malih davkoplačevalcev za mesta in trge. Po uradnih računih je kakih 600.000 delavcev vpisanih pri blagajnicah, ki pridejo tem potom do volilne pravice. Tem se je določilo 13
mandatov, ki bodo po razmerju števila delavcev razdeljeni po posameznih kronovinah. Skupina delavcev voli indirektno.
Tako slove uradno poročilo o sklepih volilnega pododseka glede volilne preosnove. Iznenadili pač ti objavljeni sklepi niso nikogar, kajti bilo je že večinoma popolno znano, okoli katerih točk se sučejo vse razprave v volilnem pododseku. Odstop barona Dipaulija iz odseka je bil za delovauje značilen. Od onega dne ni bilo ničesar več ugodnega pričakovati. Objavljeni volilni načrt, kakor poročilo samo pravi, nosi na sebi znamenje kompromisa in sicer strank, ki so si načelno nasprotne. Zaradi tega je tudi stvor, ki se je porodil v takih nezdravih razmerah, nezdrav in za življenje nesposoben. Skoro gotovo je, da mu bodo kmalu v državnem zboru izkopali grob, ob katerem bo k večjemu kak koalicijski interesent po-točil kaj solza, prijatelji ljudstva pa ne bodo žalovali, ker ved6, da treba poprej spremeniti sedaj vladajoči židovsko - liberalni zistem, šele potem je mogoče misliti na pametno in zdravo volilno preosnovo.
Po potresu.
V nedeljo zvečer ob 10. uri 35 minut se je čutil precej močen, a kratek dve sekundi trajajoč sunek, ki je vzbudil precej strahu, a hvala Bogu, nobene škode.
j
Deželna vlada je posameznim po potresu oškodovanim okrajem izročila določene svote denarja, s katerim bodo oblastva pomagala najpotrebnejšim in najhuje prizadetim popravljati oziroma zidati porušena poslopja. Vlada je v ta namen izročila za kamniški okraj za sedaj 35.000 gld,, za ljubljansko okolico 30.000 gld. in za kranjski okraj 12.000 gld. Hvalevredno je, da vlada biti s podporo, ki je nujno potrebna. Vsakdo in tudi vlada sama v£, da je le majhen dar v primeri z ogromno škodo, zato je že-
leti, da se vsa akcija vredi pravočasno, da bodo poškodovani mogli vsaj pred zimo popraviti svoja poslopja.
Streljanje na deželnem strelišču v Ljubljani se prične 9. junija; za to priliko so strelci za oškodovane po potresu izročili 50 gld. pomožnemu odboru.
Izkaz milih darov,
poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu o priliki potresa za ponesrečence v prosto razpolago.
KnezoSkofijski ordinarijat krški vnovič zbirko 995 kron 26 bel. ; župnik Ivan Ryšavy v Rohlah na Moravskem, zbirko 30 K ; župni urad v Rajhradu na Moravskem, 97 kron 40 bel.; kurat M. Vales v Branici na Goriškem, zbirko 32 K.; župnik v p. Ivan Hain v Gradcu, 50 K.; župni urad Stara Cerkev pri Kočevju, 70 K. ; župni urad Radeče pri Zidanem mostu, 168 K.; župni urad v Semiču 100 kron; župnije: Kropa 77 K. 10 bel.; Bovte 40 K; Sturje 72 K 70 bel., Godovič 40 K, Zatičina 60 K, Čatež ob Savi 40 K, Podgrad 15 K, Krško 50 K, Vrhnika 132 K; učitelj J. Jarem po župniku J. Lavriču v Ambrusu 12 K ; župnik Damijan Paviič v Kostanjevici, zbirko 154 K; škofijski ordinarijat tržaški 1600 K; župnik Jakob Aljaž na Dovjem, zbirko 156 K; župnik Ivan Grm v Skocijanu pri Dobravi, zbirko 206li; župnija Trstenik 40 K; župnik Ignacij Strouhal v Dolanah na Moravskem, 52 K 10 bel.; župnija Velesovo 54 K 8 bel; župnija Pretoka 11 K; župnija Rob 60 K; župnija Cerklje pri Krškem, 40 K; župnija Dole pri Litiji
42	K; vikarijatni urad v Črnem Vrhu pri Idriji
43	K 40 bel.; župnija Spodnja Idrija 229 K ; kurat Jernej Primožič v Vrabčah 32 K; kaplan Fortunat Končan na Ponikvi, nabranih 14 K 60 bel.; župnija Idrija 260 K; škofijski ordinarijat tržaški r drugič 400 K; župnija Begunje na Gorenjskem 130
LISTEK
Vdova.
(Konec.)
Moises se zadere ves bled od jeze: »Kaj imate neki vi tukaj govoriti, vražji I Vzemite svojo podobo in spravite se, denar je moj. Denar sem, pravim, sicer ..." in prime Finiera za vrat.
»Proč 1" zavpije Finier in ga pahne od sebe. Nečuvena predrznost I Pokličite župana, da spravi surovino pod ključ I Zaprite ga, čujte!"
Začudeno pogleda pri teh besedah ptujca sod-nijski pisar in pravi: »Prijeti in zapreti? — Gospod, od kod imate pravico ukazati kaj takega."
Mesto odgovora, vzame komisar popisan papir iz žepa in ga pomoli pisarju. Pisar prebere, pa vrne pisanje z globokim poklonom, ter reče Moisesu :
»Gospod Moises, danes ste pa naleteli. Ta bo slaba za vas, cesarskega komisarja se napadli."
Pri teh besedah se ustraši Moises, kakor da je treščilo vanj, in začne jecljaje:
»Kaj — kako — pravite? — Premilostni gospod komisar, jaz nisem mislil zares. Moja navada je, da se rad pošalim. Vsakdo ve, da sem najboljši človek na svetu in mi ni mogoče, koga razžaliti. —
S?
7
Kaj ne gospod pisar? (Ta je pomajal z rameni). Denar je Marijanin, seveda. Pojdite sem, draga Marijana, pa spravite denar, zaradi male najemščine in soduijskih stroškov se bova že poravnala. Ni vredno, da bi govoril."
Mirno odgovori na to komisar Moisesu: »Vaša navada, pravite, je šaliti se, a meni je navada resnico govoriti. Kakor sem dejal, tako se bo zgodilo, jaz ostanem pri besedi, da vas denejo pod ključ in sojeni bodete v Parizu."
„Kaj — kako — v Pariz I — Za celi svet I — O vaša milost, le tega nikari I Pomirite se vendar I Povejte le, kaj naj storim, pripravljen sem vse I Nite mojo palico in me pretopite kakor snop, — le v Pariz ne, oh v Pariz ne 1"
»Dobro," se oglasi Finier, »pravite, da ste pripravljeni storiti, kar hočem. Mamica, ali bi bili vi zadovoljni, da je ta hiša vaša?"
»O predobri gospod!" vsklikne Marijana.
»To bi bilo zame preveč, potem bi bila preveč srečna."
»Dobro! — Gospod Moises vam jo proda. Kaj ne, gospod Moises?
»Ako jo moram, seveda!" odgovori le-ta bolj na tihoma.
»Hiša je pač stara in se skoraj že podira," nadaljuje komisar, »dosti ni vredna, jaz ne dam zanjo
>7
// '
niti sto frankov. — Vi pa mu odštejte sto frankov in hiša je vaša."
»Sto frankov!" zavpije Moises, »kaj pa mislite? To ni nikakor mogoče. Mene velja štiri sto frankov in že so mi dajali zanjo pet sto frankov."
»Toda pomislite, da vi ste najboljši človek na svetu", ga zavrne resno komisar, »in zato prepustite hišico Marijani za sto frankov. — Mari ne? — Možje pokličite župana!"
»Ne, ne, možje, nikari! Pa naj jo ima. Zadovoljen sem, ampak silno goljufan".
Komisar ukaže na to pisarju, naj se v njegovi navzočnosti koj spiše kupno pismo in postavno podpiše od obeh strank. — Potem reče Marijani: »Kaj ne, mamica, zdaj ste zadovoljna?"
»Blagi gospod I" odvrne Marijana in ga prime za roko, »kako naj se vam dostojno zahvalim. Mati božja vas je sem privedla, ko je sila do vrha pri-kipela, in nihče drugi. Presrečna sem zdaj I — samo oh — moja ljubljena podoba!"
»Ne bojte se", jo potolaži slikar, »tudi brez podobe ne bodete. V kratkem vam naredim drugo, ravno tako Mater božjo in vam jo pošljem zastonj".
Marijana objame Franico in obema so lesketale solze v očeh, ko sta po odhodu gospodov pokleknili in zahvalili Marijo.

kron; župnija Stari Trg pri Rakeku 124 K; župni urad v Cemšeniku 100 K; knezoškofijski ordinarijat lavantinski, vnovič zbirko 2000 K, katere so darovale naslednje župnije: stolna cerkev v Mariboru 168 K 90 bel.; predmestna fara Matere Božje v Mariboru 64 K 26 bel.; Sv. Peter pri Mariboru 100 K, Sv. Marjeta pri Pesnici 60 K, Sv. Barbara pri Vurbergu 11 K, Sv. Magdalena v Mariboru 95 kron, Lembat (v drugič) 30 K, Celje (mestni čč. gg. duhovniki) 105 K 74 bel, Celje (cerkev sv. Jožefa) 100 E, Konjice 100 K, Konjice (križevska družba) 34 K, Ptuj (v drugič) 14 K 2 bel., Sv. Peter in Pavel v Ptuju 14 K 66 bel., Hajdina 14 K 20 bel., Sv. Marjeta niže Ptuja 28 K 40 bel, Loka pri Zidanem mostu 28 K 72 bel., Sevnica 60 K, Hoče 59 K 76 bel., Sv. Kunigunda na Pohorju 44 K, Makole 120 K, Trbovlje 84 K, 46 bel., Jarenina 107 K 40 bel., Sv. Jakob v Slov. Goricah 40 K, Sv. Ilj v Slov. Goricah 77 K 36 bel; Svičina 32 K 08 bel., Polzela 122 K, Luče 90 K, Slivnica pri Mariboru 66 K, Sv. Jurij pod Tabrom 83 K 04 bel, Mozirje 26 K; dr. Frančišek Marija Doppelbauer, škof linški 200 K; rodbina baron Rayerjeva v Vo-loski, 100 K ; župnija Kamna Gorica 45 K 97 bel. ; Anton Verbajs, župnik v Kamni Gorici, 10 K; Er-nest Jevniker, trgovec v Ljubljani, v namene, izražene v pastirskem listu, 100 K ; župnija Golo 26 K ; Janez Kunauer, župnik na Golem, 4 K ; Uredništvo lista „Eco del Litorale" v Gorici (IV. zbirko) 400 K.
Darila vsled potresa.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Ženski odbor društva „na-rodni jednota pro v^chodni Moravu" v Olomucu kot čisti dohodek v ta namen prirejene dramatične predstave 236 gld. 14 kr.; mestna blagajna v Sisku 200 gld.; gospod S. Tripalo, občinski upravitelj v Sinju, zbirko 192 gld. 2 kr.; mestni svet v Roky-canu na Češkem 150 gld.; bralno društvo na Bledu kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 150 gld.; č. gospod Josip Strancar, kapelan v Kam-njah na Vipavskem, v cerkvi nabranih 64 gld. 22 kr.; mestna hranilnica v Sobeslavi zbirko 50 gld.; administracija časopisa ^Narodni Listy" v Pragi nadaljnjo zbirko 33 gld. 75 kr.; obrtno pogrebno društvo v Pakracu 25 gld.; g. J. Gschwindt v Fraukenthalu na Nemškem 20 mark; gospa Ida Seidl v Schonbergu na Moravskem 8 gld. 40 kr.; neimenovana v Petrovicah na Češkem 5 gld.; gospa Roza Bohm v Schonbergu 4 gld. 45 kr.; gospod Aleksander Mayer v Speyeru 5 mark; pospod Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. junija.
Ceaar v Gradcu. V slavnostno ozaljšano mesto, po kterem vihra nebrojno število zastav in je postavljenih več slavolokov, je dospel naš vladar danes zjutraj ob 7. uri s posebnim vlakom. Na kolodvoru zbrali so se vsi višji dostojanstveniki, cerkveni pod vodstvom knezoškofa dr. Schuster, svetne je pa predstavil cesarju namestnik baron Kiibeck. Nebrojna množica navzočega ljudstva je pozdravila prihod vladarjev na kolodvor. Po pozdravu knezoškofa in namestnika je ogovoril cesarja mestni župan dr. Por-tugall z daljšim govorom. V tem govoru je izražal župan veliko radost eelega občinstva nad cesarjevim prihodom, zatrjeval udanost in zvestobo, ktero goji ob vsakej priliki mesto Gradec in cela belo-zelena voj-vodina Štajerska do vladarske rodovine. Posebno veselje pa navdaja mestno prebivalstvo to, da ie blagovolil cesar biti navzoč pri otvoritvi deželnega muzeja in vseučilišča, ki imata namen razširjati in gojiti znanost in umetnost. S željo, naj Bog ohrani svitlega vladarja še mnogo let in s živijo-klicem, kterega je burno ponavljalo vse navzoče občinstvo, je sklenil župan svoj obširni govor. Cesar se je po daljšem odgovoru podal v mesto proti ces. dvorcu. Na obeh straneh je bilo zbrano neštevilno občinstvo, ter ga viharno pozdravljalo. Navzoča šolska mladina je zapela cesarsko himno. V dvoru je vsprejel cesar več dostojanstvenikov. Kmalu potem se je zbrala četa dijakov in profesorjev na konjih v posebnej opravi ter šla na čelu sprevodu v vseučilišče. Tu so bili zbrani vsi profesorji, njim na čelu vseučiliščni rektor, kteri je cesarja pozdravil v daljšem govoru. Po odgovoru je cesar vložil stavbinsko listino. Pri tej svečanosti je svirala godba 47. pešpolka. Po dovršenem opravilu ogledal si je cesar natančneje posa-
mezne prostore ter se nato vrnil med opetovanimi živio-klici v dvorec.
Delegacije se snidejo prihodnji četrtek na Dunaju. Kot starosta delegatov bo otvoril zborovanje delegacij opat Hauswirth, predsednikom bo vsled dogovora izbran eden izmed članov gospodske zbornice. — Zborovanje delegacij bode letos gotovo bolj zanimivo in živahno, kakor je bilo prejšnja leta. Delegati bodo dobili novega zastopnika vnanjega ministerstva Gluhovskega namestu grofa Kalnoky-ja, kateremu so navadno vsako leto soglasno izrekali zaupanje za vodstvo vnanjih stvarij. Tudi iz tega ozira se je nadejati živahnejših razprav, ker je prišlo več opozicijonalnih poslancev mej delegate. Poleg dosedanjih mladočeških poslancev sta namreč izvoljena kot delegata tudi duhoviti dr. Pattai in žlo-budrasti dr. Kronavvetter, ki gotovo ne bodeta molčala. Najbrže, da bo največ šuma napravljala v letošnjih delegacijah Kalnoky - Banfty - Agliardi-jeva zadeva.
Občinske volitve v Inomostu. V drugem in prvem razredu so zmagali pri občinskih volitvah v Inomostu liberalci. Vendar pa so dobili letos precej manj glasov, nego lani, kar dokazuje, da tudi v Inomostu liberalcem tal zmanjkuje in da se tudi v tem mestu liberalni mestni očetje ne bodo mogli več dolgo časa vzdržati.
Staro- in Mladočehi na Moravskem so se dogovorili, da bodo pri prihodnjih volitvah složno postopali. Vodstvo združenih strank prevzameta dr. Začek in dr. Tuček, sedanji vodja staro-češki, dr. vitez Šrom, najbrže odstopi. — Dasi je odobravati složno delovanje obeh čeških narodnih strank, vendar se je bati, da imenovanih strank ne druži toliko hrepenenje po skupnem narodnem delu, kolikor mržsja do krepko se razvijajoče katoliške ljudske stranke.
Proti ljudski stranki na Ogerskem, to je sedaj geslo ogerske vlade. Mlada stranka je namreč silno gibčna in delavna. Vsaka nova volitev kaže, da ima vedno več prijateljev, dasi sedaj še ne zmaguje. Posebno dobro je orgauizovana v Požunu in zato so 1. junija požunski liberalci napravili banket na čast pravosodnemu ministru, kjer so obsojali ljudsko srednjeveško stranko in se nauduševali za svobodno liberalno stranko. Uboga svoboda ogerska I
Odgovor nadškofa kambriškega nnuč-nemu ministru glede novega davčnega zakona. Naučni minister je poživljal v posebnem pismu kambriškega nadškofa, da stori potrebne korake, ter omeji postopanje njegovega duhovstva proti novemu davčnemu zakonu. „Bodi osebno mnenje teh duhovnikov kakoršno koli", glasi se nadalje v omenjenem ^pismu, „ue smejo vendar na noben način pozabiti, da morajo biti pokorni vsi državljani onim zakonom, katere so sklenili deželni zastopniki, in pa še posebno verski služabniki, katere država plačuje, nimajo pravice, protiviti se s svetom in vzgledom državnim naredbam. — Prav dobro je pa odgovoril nadškof na to ministrovo pismo; on se je namreč izjavil, da ne bode povzel nikakih korakov v tej zadevi, ker omenjeni duhovniki pri svojih izjavah niso delovali kot taki, ampak samo kot državljani so vpo-rabljali vsakemu proste misli, govore in tiskovno prostost. Ako pa minister meni, da so grešili pri tem zoper kak zakon, tedaj mu je odprta vendar pot kazni. On sam bode že pri prihodnjih duhovskih vajah razodel svoje misli glede novega zakona ter jim za-povedal storiti, kar mora storiti vsak kristijan v takem cerkvi nevarnem položaju.
Cerkveni letopis.
Posvečuj praznik!
Govor gosp. J. A-/,mana na shodu katoliškega slov. društva
pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru 17. aprila t. 1.
(Konec.)
In kako se skrunijo nedelje in prazniki s popivanjem in ponočevanjem, to nam žalostna skušnja kaže vsako nedeljo in praznik. Na Gospodov dan bi imeli več storiti za dušo, Boga, svojega dobrotnika, bolj častiti, pa ga še le v nedeljo bolj žalijo. Celi teden se ne zgodi toliko greha, kakor samo v nedeljo popoludne in zvečer. Nekateri misli, da ni nedelja, če vsega ne zapravi, kar je zaslužil čez teden. Ali tak človek nič ne misli na pribodnjost, na bolezen, na starost? O pač tudi mislil Se le te dni mi je spoštovan gorenjski mož pisal, kako se bahajo taki nerodneži po krčmah pri žganju: „Kaj bi varčeval? Kaj bi hranjeval? če delati ne bom mogel, vsaj me mora občina rediti?" Ali slišite, možje, kaj vas čaka, kaj vam napovedujejo? Mislite,
da ima občina od tega dobiček, če dobivate licence za plese in veselice! To bodete še drago nazaj plačevali 1
To tedaj je gotovo obžalovanja vredna racvada med našim ljudstvom, in duhovni pastirji, gospodarji in občinski možje bi morali delati na to, da odpravijo tako pohujšanje!
Pa tudi od zunaj nam preti nevarnost gledč posvečevanja nedelj in praznikov. Odkar so namreč železnice stekle po naših dolinah in odkar donašajo ptujce v podnožje naših gori, je tudi po naših dolinah in gorah bolj živo postalo. Od blizu in daleč prihajajo prijatelji naravskih lepot, hodijo iu plezajo po najvišjih vrhovih in vživajo krasne razglede ali pa lovijo vsakoršno divjačino. To jim mi vse iz srca privoščimo in se veselimo, da jim je všeč naša dežela in hvalimo Boga, ki nam je v last dal take naravne lepote. Ali kar nam ni všeč in zoper česar moramo oporekati, je to, da ti hribolazci in lovci velikokrat ne prezirajo samo našega jezika, ampak da zaničujejo tudi naše versko prepričanje in mislijo, da bomo za denar in zavoljo časnega dobička oskrunjevali nedelje in praznike, da bomo opuščali svoje verske dolžnosti in opuščali sveto mašo! Možje slovenski, in posebno vi, Bohinjci! mi vam privoščimo, če si morete kaj prislužiti s tem, da vodite ptujce na gore ali lovce spremljate na lovu: ali vedite, da ste krščeni in vsled tega zavezani, ubogati svojo mater, sveto katoliško cerkev.
In to ni mala reč. Vi ne morete braniti, da bi kdo ne šel v nedeljah in praznikih v gore, ali vas nihče siliti ne more, da bi brez svete maše koga spremljevali v gore ali na lov. Nikjer ni zapisano, nikjer ni zapovedano, da moraš v nedeljah in zapovedanih praznikih iti na Triglav, na Skrbino ali na Črno prst, pač pa je zapovedano, da moraš biti s spodobno pobožnostjo pri sveti maši! Kaj pa zaslužek, vprašaš? Človek je dolžan, za svoj kruh skrbeti, in če se mi delo izplača, zakaj bi priložnosti ne porabil? Ali tu se more zopet odgovoriti, da imaš za delo tako šest dni odločenih: Sest dni delaj in vsa svoja dela stori, sedmi dau pa je Gospodov dan, ta dan pa ne smeš delati brez sile in postavnega privoljenja! In če si do sedaj ob nedeljah in praznikih brez svete maše hodil v gore ali na lov, povej, kdo ti je ukazal, koga si za dovoljenje prosil in kaj je rekla tvoja vest k temu? Pa praviš, če jaz ne grem, bo pa šel moj sosed, bo pa on zaslužil, in tako dobrega zaslužka ni vsak dan ? Jaz pa pravim: Ali ni tudi tvoj sosed kristijan ? S tem izgovorom le pokažeš, da sta oba slaba kristi-jana. Če kdo hoče na vsak način v nedeljo v goro, naj počaka, da ti svojo versko dolžnost opraviš, in potem ga spremljaj v božjem imenu. Tako delajo vodniki na Tirolskem in zavoljo tega nimajo čisto nič zgube. Povprašal sem v tej zadevi pri škofijstvu v Briksnu in so mi odpisali, da so se vsi ondotni vodniki zavezali svojemu škofu, da brez svete maše v nedeljah in praznikih nobeden ne bo šel s hribolazci ali lovci v gore. Ali bi ne mogli tega tudi naši vodniki narediti? In če se vsi zavežete, potem se bodo hribolazci radi ali Beradi udali in vi bote ravno tako zaslužili, samo s tem razločkom, da ne bote s smrtnim grehom po gorah hodili in svoje vesti težili. Hribolazec, naj je domačin ali tujec, naj v<5, da tu pri nas stanuje veren rod, ki svoje vere in verskega prepričanja ne prodaja za denar ali za zaslužek, če tudi velik zaslužek. — Hribolazec naj se ne bo bahal, da Kranjec za denar vse stori in da mu je trdba pokazati le krono, pa pusti križ in cerkev in mašo in duhovnika. — Ne, ne, tukaj še znamo božje in cerkvene zapovedi in jih hočemo tudi resnično držati ? Če je to komu na potu, mu ne moremo pomagati, ali tega naj nihče ne more o nas reči, da nam je vera le puhla beseda!
Lansko leto sem se peljal iz Lesec z nekim blejskim fijakarjem. In ta mi je med potjo to-le pravil: „Jaz se ne odkrivam več, kadar k molitvi zvoni ali kadar se peljem mimo križa, ampak kar na tihem molim. Z začetka sem se odkrival, ali ker so se mi mnogi popotniki smejali, sem to opustil!" — „Mož, vi niste prav storili," mu rečem. »Vi bi bili morali svojo vero kljub temu spoznati! Ce mi radi tujcem razkazujemo lepote naših krajev, če jih prijazno sprejemamo med nas, naj pa še tujci spoštujejo versko naše prepričanje. Da bi pa mi zatajevali svojo vero zavoljo kakega tujca, ki danes pride in jutri gre; to bi bilo vendar grdo, da bi zatajevali vero in Boga, ki vekomaj ostane! Nazadnje bi utegnili še tujci zahtevati, da naj njim na ljubo odpravimo iz naših krajev križe, znamenja,
kapele in cerkve! — Ne, tega ne! Ce smo do tujcev tudi prijazni, ali našega verskega prepričanja pa ne damo za kakšne umazane groše. Nič ne de, če se kateremu takemu zamerimo, da se le Bogu ne zamerimo. Pa pošten tujec nas bo tudi zavoljo tega spoštoval, da, še bolj nas bo spoštoval!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. junija.
(Gospod deželni predsednik baron Hein) se je danes zjutraj vrnil z gospo soprogo z Dunaja, kjer sta bila pri cesarju v avdijenciji vsprejeta.
(Birmancev v Ljubljani) je bilo letos v nedeljo dopoludne 980, popoludne 647; v ponedeljek 147. Skupaj 1774.
(Darovi.) Uredništvu .Slovenca" so poslali: G. Vekoslav Legat v imenu slovenskega pomožnega odbora koroškega za revnejše cerkve po deželi, oškodovane vsled potresa 50 gld. — Pevsko društvo v Sturiji na Vipavskem, pošlje kot čisti donesek veselice z dne 25. maja 50 gld. v prid Ljubljani in okolici. — Bog plačuj plemenitim dobrotnikom !
(Promociji.) Na graškem vseučilišču sta bila danes dne 1. junija t. 1. doct. med. univ. promovi-rana gospoda drd. med. Manu D e r e a n i, rodom žuženberčan in drd. med. Ferd. Bohm, rodom Novomeščan.
(Potres.) Z Badovice binkoštno nedeljo. Potres smo čutili zvečer ob 7 uri 15 min., ob \'t10. in 2 minuti kasneje. Poslednji sunek je bil najhuji, župnišče se je streslo, tudi postelj pred menoj se je zazibala. Smer je bila ista od severoizhoda proti jugu. Jedna dobra stran pri letošnjih potresih je za nas ta, da smo bili dozdaj obvarovani vsake nesreče. Druga je pa, ker po ljudskem mnenju potres po-menja dobro letino. Bog jo daj, saj smo je krvavo potrebni.
(Iz Črnomlja.) Petek 31. maja je bil za Črnomelj izreden veličasten dan, zakaj omenjenega dne prišel je nadvojvoda, veliki mojster nemškega vitež-kega reda Evgen. Malo pred pol deveto uro se je pripeljal v spremstvu deželnega komturja barona de Fin in 2 drugih vitezov v mesto. Pri slavoloku pred gradom je stopil iz voza, in prvi svetovalec Lackner ga je nagovoril. Nato mu okrajni komisar predstavi uradnike. Pri cerkvenih vratih so ga sprejeli gosp. župnik Vesel in domača kaplana. Prišedši v cerkev je prejel nadvojvoda blagoslov z Najsvetejšim. Nato si je ogledal cerkveno opravo in našo revno cerkev. Zunaj cerkve je bila razpostavljena šolska mladina in mestni zastopi. Pri šoli si je nadvojvoda oveko-večil svoje ime v knjigi. Dalje je šel pogledat v sredi med parado požarne brambe v župnišče, potem v komendo in v novo cerkvico sv. Duha. Tu je zaigrala domača godba par komadov. Pri šoli je sedel na voz in okoli pol desete ure se je odpeljal. Pri mostu poklonili so se še enkrat uradniki in loški odbor. Ljudstvo mu je živahno klicalo živio. Takega dne ni še videl Črnomelj, vsakdo si ga bode dobro zapomnil velikega gospoda, tudi reveži ga bodo imeli v spominu, in hvalili njegovo dobrotno roko. Ob Vi 10. odpeljal se je na Vinico, od tod na Karlovec in v Zagreb. Bog ž njim.
(Požar.) Danes okoli 11. ure dopoldne začelo je goreti v Mostah poleg Ljubljane na podu po-sestnice Antonije Mlinar. V kratkem času je vničil ogenj hišo Jakoba Premru, hišo Marije Sumrak z vsem gospodarskim poslopjem, in hišo št. 34, ki je zdaj lastnina čast. karmelitarc. Zažgal je baje neki pijanček po neprevidnosti s pipo. Da se ogenj ni dalje razširil gre vsa hvala vrlima gasilnima društvoma ljubljanskemu in bizaviškemu.
(Iz celovške škofije.) Župnijo Sorg je dobil ta-mošnji provizor, č. g. Ant. Coufal. — Razpisani sta župniji Sirnic do 9. in Ettendorf do 12. julija. — Župnikom pri glavni mestni fari sv. Ilja v Celovcu je imenovan č. gosp. Leop. Unterkreuter, župnik v Zgor. Dravogradu. — C. g. Franc R u p je nameščen kot kaplan v Dobrlivasi.
(Ogenj.) V Vodicah je pogorel čebelnjak županu Jan. Spomu. Najbrže da ga je zažgal neki Jožef Drešar, ki je malo pred ognjem šel mimo ulnjaka. Mož je že pod ključem.
(Pogorelcem na Dol. Zemonn) pri II. Bistrici prihiteli so na pomoč takoj z milimi darovi naslednji
gospodje: Alojzij Rudolf, kapelan v Trnovem, 40 gld.; Franc Žužek, kapelan v Trnovem, 10 gld.; Janez Bile, duhoven v pok. v II. Bistrici, 2 gld.; Franc Benigar iz Trnovega 3 gld.; Ivan Benigar iz Trnovega 3 gld. — Darovi razdelili so se takoj med nesrečnike. Nakloni Bog dobrotnikov siromakom tudi v bližnji okolici naši in v naših prijateliev krogu.
(Iz Semiča) dne 30. maja. 30. dan m. m. bil je za našo faro slavnosten dan. Imel je nas namreč obiskati nadvojvoda Evgen, kakor ste že poročali v »Slovencu". Ves Semič je bil na nogah. Vse je skušalo pripomoči, da se visoki gost kolikor mogoče slovesno sprejme. 2e na Kovavčjem vrhu, prvi vasi semiške fare, od Metlike sem, bili so postavljeni 3 slavoloki, istotako na Crešnjevcu. Kaj še le v Semiču ! Raz hišnih streh in zvonika vihrajo mnogo-brojne zastave, sredi vasi dviga se velikansk »mlaj", pred cerkvijo vse v zelenju in cvetličju. Pred cerkvijo delala je spalir šolska mladina, dečki z zelenimi vejicami in šopki v rokah, deklice z venci na glavah. Tik cerkve pričakovala je nadvojvodo domača duhovščina, občinski odborniki in mnogo ljudstva. Okoli 9 ure naznani mogočen strel, da se visoki gost bliža Semiču. G. dekan pozdravi došlega nadvojvodo v svojem in imenu svojih faranov zatrjujoč, da se semiška fara raduje dauašnjega dne in da ga hoče hraniti vedno v hvaležnem spominu. Ker je bil naš župan ravno ta dan odsoten pozdravi, nadvojvodo v imenu občine g. nadučitelj Bartelj. Obema se visoki gost prav laskavo zahvali. Sledil je v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim, potem je ogledal nadvojvoda natančao cerkev, župnišče in druga redu pripadajoča poslopja. Posebno mu je ugajala cerkev. »Zares lepa cerkev", dejal je svojemu spremstvu. Pohvalil je posebno lepoto novega Chamot-tlaka, katerega je naš neutrudljivi g. dekan letos omislil cerkvi sv. Štefana. Po kake pol ure trajajočem obisku vrnil se je nadvojvoda skozi Podzemelj v Metliko. Omenjam le še, da je prijazno in spodbudno vedenje visokega gospoda naredilo velik utis na naše ljudstvo.
(Koroške novice.) Dne 27. maja se je v Celovcu provizorično osnovala zadruga pivovarjev za Koroško.
—	»Zlato" poroko praznujeta dne 4. t. m. v Celovcu Jos. in Ter. Verdenik. — V hiši c. kr. kmet. družbe v Celovcu se je otvorila zaloga živinske soli, ki se bo oddajala kmetovalcem sodn. okrajev Celovec in Borovlje. — Koroški »bauernbund" ima poleg že omenjenega »taga" 9. junija v Delah v Dravski dolini svoj letni občni zbor. — Vstrelil se je due 24. maja posestnik Jos. Haberl v Graoiški dolini.
—	Dne 9. t. m. bodo otvorili hišo za turiste (Glok-nerhaus) na Velikem Zvoniku. — Na celovški gimnaziji se prično pismeni zrelostni izpiti 10. junija.
(Policijska kronika.) Mestna policijska straža aretovala je v času od 30. maja 3. ure zjutraj do 31. maja zjutraj pet oseb zaradi postopanja, beračenja in neizkazanega stanišča. — Tatvina se ni ta dan nikaka prijavila. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 86 mož. — Od 31. maja zjutraj do 1. junija v jutro bilo je aretovanih šest oseb, in sicer: trije zaradi beračenja, dva zaradi postopanja in ponarejanja potnih listin, jeden delavec, Jože češnovar iz Javorja, zaradi hudodelstva nevarnega pretenja, ker je svojemu bivšemu gospodarju Janezu Kačarju iz Cdrkvenih ulic št. 17, žugal, »da mu bo vse zažgal". — O tatvini ni došla v tem času policiji nikaka ovadba. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 83 mož. — V času od 1. junija 7. ure zjutraj do 2. junija dopoludne aretovala je policija deset oseb: devet zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja in jedna zaradi hudodelstva tatvine, namreč 16letnega vaganta Janeza Ovna, ki je na sumu, da je Marijani Oven v Podutiku št. 12 ukral 60 gld. — O kakej tatvini v mestnem okrožju ni bilo nikake ovadbe. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 88 mož. — Od 2. t. m. zjutraj do 3. junija zjutraj bilo je aretovanih 15 oseb, in sicer: 13 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja, jeden zaradi postopanja in jeden zaradi hudodelstva tatvine, namreč 151etni postopač in znani tat Polde Jereb iz Ljubljane, ki je koncem maja t. 1. Francetu in Mariji Erjavec ukral srebrno uro z verižico v vrednosti 17 gld., tri prstane v vrednosti 6 gld. in jedno naročnico (braceleto) v vrednosti 4 gld.— Jereb prinesel je verižico sam k policiji in skušal s pristavkom, da jo je našel, odvrniti od sebe sum
tatvine, dočim je ostale stvari, kakor se je poizve-delo, v Kranju prodal, skupljeni denar pa zakopal iu skril. Imenovani izročil se je deželnemu sodišču. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 88 mož.
Društva.
(Shod s 1 o v. katol. del. društva v Stepanji vasi) se je včeraj zelo lepo obnesel. Vdeležencev je bilo veliko. Govorili 80 predsednik Trtnik, Gostinčar, Baher, kanonik Sušnik. ki je v izvrstnem govoru pojasnil laži zadnjega »Delavca" v Galileu iu dr. Debevec. Posebno lepo je bilo, ko je Tirolec dr. Žiga Wr a i t z pozdravil shod. Ta krščansko • socijalni prvoboritelj v nemških Tirolah in ureduik „Brixuer Chronike" je prihitel samo zato semkaj, da si osebno ogleda nesrečo, ki je zadela naše mesto in okolico. Poleg Ljubljane je obiskal tudi Vodice. Vplival bo doma z besedo in pismom, da se udeleže tudi blagi Tirolci dela krščanske ljubezni v pomoč našim prizadetim krajem. Ni čuda, da so zborovalci z največjo navdušenostjo pozdravljali došlega gosta, ki je, primerjajoč Slovence s Tirolci, želel Ljubljani in celi naši deželi, da bi se čim najpreje zacelila grozna rana. — Z »Zivio" klici cesarju in papežu se je zaključil prijazni shod.
Telegrami.
Dunaj, 3. junija. Pri včerajšnjem uradniškem shodu na Dunaju, katerega so se udeležili tudi zasebni in pomožni uradniki iz posameznih kronovin, je nastal velik razpor med dunajskimi in zunanjimi zastopniki. Poslednji so morali oditi in shod se je zaključil.
Dunaj, 4. junija. Cesar je odpotoval včeraj zvečer ob 83/4 uri v Gradec.
Gradec, 4. junija. Na pozdrav županov je cesar odgovoril: Zadovoljen vzamem na znanje zagotovilo zvestobe in udanosti iz ust zastopnika glavnega mesta one dežele, katere zgodovinska preteklost je tesno spojena s cesarsko rodovino, katere prebivalci so ohranili vsikdar lojalno udanost. Z zanimanjem spremljam vsak kulturni napredek v deželi ter sem vedno pripravljen pospeševati idealne blaginje in gmotno blagostanje vseh svojih jednako mi dragih narodov. Z veseljem sera zato prišel v Gradec, da otvorira nov dostojen dom vede in umetnosti, ki priča o vsestranskem napredovanju glavnega mesta. Ead bom zato preživel te dni mej svojimi zvestimi Štajerci.
BudimpeSta, 3. junija. Danes se je sešlo nad 500 delavcev k shodu, katerega je pa zaključil vladni zastopnik zaradi velikih neredov. Odhajajoči delavci so razbili več oken. Šest delavcev so zaprli.
Novi sad, 3. junija. 45 delavcev se je hotelo prepeljati čez Donavo, čoln se prevrne in utonilo je 12 delavcev.
Rim, 3. junija. Od 57 ožjih volitev je sedaj znanih 54. Izvoljenih je 29 vladnih, 13 opozicijonalnih, 9 radikalnih in 3 socijalistični poslanci. Približni izid volitev je sledeči: 336 vladnih in 155 opozicijonalnih poslancev in 17 divjakov.
Bruselj, 1. junija. Vlada predloži prihodnji teden načrt zakona glede Kongo-države.
Pariz, 2. junija. Tukajšni turški poslanik se je podal včeraj k ministru zunanjih del ter mu naznanil, da je turška vlada vse storila, da dobe zasluženo kazen oni, ki so napadli konsularne uradnike v Djeddah. Vsled poročila poslanikovega so že vjeli 10 bedui-nov ter je izročili vojnemu sodništvu. Poslanik izraža sožalje njegove vlade nad preža-lostnira dogodkom.
Pariz, 3. junija. Mejnarodni shod rudarjev se je danes otvoril brez vsakih ovir.
Carigrad, 3. junija. Ministerski svet je odklonil predlogo zunanjih držav gledč armenskega vprašanja. Kakor se javlja, namerava ministerski svet imenovati velikega vezirja Kiamit-pašo naslednikom Dschewad-pase. Ta prememba i^e bo nikakor spremenila položaja v Armeniji.
Fort-Šaid, 1. junija. V mestu je nastal velik požar; 200 hiš je vpepeljenih.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schatteras
Wien,
I. Bezirk, tefansplatc
Nr. 11, Parterre.
London. 3. junija. Iz Shanghaija se poroča: Od 29. do 81. maja so porušili v Tschengtu uporniki posestva katoliških in protestantskih misijonarjev. Misijonarji so v varnosti v kitajskem uradnem poslopju.
Umrli »o:
31. maja. Matija Urabee, umir. računski svetnik, 67 let, Židovske ulice 1, akutni bronohial-katar. — Ivan Terkaj, strežaj, 60 'et, Krakovski nasip 8, jetika.
1.	junija. Lucija Ravnikar, krojačeva žena, 57 let, Rožne ulice 29, vodenica.
2.	junija. Marija Prosen, uradnega sluge vdova, 83 let, Turjaški trg 3, osrarelost.
V otroški bolnišnioi:
2. junija. Marija Škerjanc, zidarjeva hči, 9 mesecev, caries.
V bolnifinici:
30.	maja. Andrej Peršin, delavec, 53 let, fractura uram. compl.
31.	maja. Marija Oražem, gostija, 57 let, spondylitis.
1.	junija. Janez Joham, gostač, 32 let, jetika.
2.	junija. Ana Hudeček uradnega sluge žena, 33 let, vi-tium cordis. — Anton Junc, jermenar, 20 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> a g •g °Q » 2 « "" a
opazovanja		ir.kor.ers t mm	toplomere po Celziju			
2	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. 1. IVKl'-	733-7 735 1 735-6	17-4 201 16-7	si. zapad n •»	oblačno n	0 00
	7. u. zjut.	736-6	16 2	sl. zap.	n	
3	2. u. pop.	736-8	20-8		oblačno	000
	9. a. zveč.	736-8	17-0	n	jasno	
	Srednja	temperatura obeh		dni 181'	in 18-0°, oziroma	
za	0-7 in 0'5° nad normalom.					
Vsebina 11. zvezka 1895:
1. P. Aleksander Roblek, slikar. Spisal Josip Benkovič (Konec.) 2. Cvetka in sokol. Zložil Gojko. 8. Oblaka. Zložil Gojko. 4. Srce. Zložil Gojko. 5. Vojvoda. (Povest.) Spisal Podgorifcan. (Dalje) 6. Spomini tete Klare. (Povest.) Spisala Pavlina Pajkova. 7. V majniku. Zložil Anton Medved. 8. Bilo — ne bilo. Zložil Anton Hribar. 9. Celje in okolica. (Po-vestne 'in mestopisne črtice.) Poleg »Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fčkonja. 10. Slovenski koledarji in koledarniki. (V lOOletni spomin prve Vodnikove in 501etni spomin prve Bleivreisove »Nove Pratike".) Spisal J. Benkovič. (Dalje.) 11. Književnost: A. Slovenska književnost. B. Hrvaška književnost. C. Ogled po bolgarski književnosti. 12. Razne stvari. — Na platnicah: Darovi i\ Marijanišče. — Razne misli po potresu. — Slike: 1. Tomaž Fantoni, slikar. 2. Pri samostanskem umetniku. Slikal G. B. Torriglia. 3. Sv. Cecilija. Slikal Rafael. 4. Celje. Fotogr. S. Magolič. 5. Nj. Velič. cesar Franc Jožef v Ljubljani dne 7. vel. travna 1 1895 6. Bivanje v sodih ob ljubljanskem potresu. (V Krakovem) 7. Prizor na trnovskem bregu ob ljubljanskem potresu.
Iiče
zmožen
se v zemljeknjižoih in občinskih poslih
z letno gotovo plačo 520 gld. in postranskim precejšnjim zaslužkom. — Zmožni in pošteni reflektanti prošeni so takoj se oglasiti pri vredništvu »Slovenca" v Ljubljani.	354 8—4
Zahvala.
372 1-1
Ob dolgotrajni mučni bolezni in ob smrti predrage mi in nepozabljene soproge, gospe
e a
13
izražala so mi blagočuteča srca sorodnikov, prijateljev in znancev toplo sočutje, za katero se sedaj po smrti blage pokojni«« prav iskreno zahvalim. Srčna hvala osobito še prečast. duhovščini, darovateljem krasnih vencev in mnogobrojnim udeležencem pogreba. Bog povrni vsem.
V Ljubljani, dne 4. junija 1895.
Anton Ravnikar,
soprog.
Filijala v Ljubljani
zagrebškega podjetništva
Pitar, Mally in Bauda,
arhitekt, inženirji in stavbinski mojstri
Tehniški biro: Trubarjeve ulioe itev. 1, poleg sv. Jakoba mostu.
Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop.
Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov.
Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 4
Zahvala.
373 1—1
Za obilne tolažilne izraze odkritosrčnega sočutja mej mučno boleznijo in o smrti naše nepozabne, iskreno-ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sestre in svakinje, gospe
Ivanke Vogelnik roj. Didič
za tako častno mnogoštevilno spremstvo do njenega zadnjega počivališča, kakor tudi za lepe vence in milo nagrobno petje izrekajo vsem udeležencem, ki so prihiteli od blizo in daleč, najprisrčnejšo zahvalo
Žalujoči ostali.
V Idriji, dne 3. junija 1895.
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
ClCIlij^ olje.)
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 31
Ubaldn pl. Trnkdczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Fodilja so z ol>ratno po&to.
Lekarna Trnk6ozy v Oradou.
Št. 237. m. š. sv.
(371 3-2)
Glasom razpisa vis. c. kr. deželnega šolskega svčta z dnč 30. maja t. I. št. 1151. se glede pri-četka vsled potresa prekinjenega pouka na javnih in zasebnih ljudskih šolah v mestnem šolskem okraji ljubljanskem, dajo na občno znanje nastopne odredbe:
b) na vnanji in notranji urSulinski šoli s VII. in VIII. razredom vnanje ter VII. in VIII.razredom notranje dekliške Žole v novem Šolskem poslopji ob Zvezdi pod tem pogojem, da je učenkam vhod in izhod dovoljen skozi na vrt držeča uvozna vrata.
4. Dne 10. junija ob 8. uri dopoldne na zasebni deški štirirazrednici v Marijanišči z vsemi štirimi razredi.
Redni šolski pouk se prične:
1.	Dne 4. junija ob 9. uri dopoludne na
mestni jednorazrednici na Barji v dosedanjem šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
2.	Dne 7. junija ob 8. uri dopoludne:
a)	na I. in II. mestni deški petrazrednici z vsemi oddelki IV. in V. razreda v dosedanjih šolskih prostorih v Poljskih ulicah, oziroma na Cojževi cesti;
b)	na mestni nemški deški štirirazrednici s četrtim razredom v poslopji I. mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah ;
c)	na mestni nemški dekliški petrazrednici s 5., 6., 7. in 8. šolskim letom v prostorih c. kr. ženskega učiteljišča;
d)	na zasebni deški štirirazrednici nemškega šolskega društva s četrtim razredom v pritličji c. kr. državne višje realke;
e) na zasebni dekliški trirazrednici v Lichten-thurnovem sirotišči z vsemi razredi v do-zdanjih šolskih prostorih.
3.	Dne 7. junija ob polu 9. uri dopoldne:
a) na mestni dekliški osemrazrednici s VII. in
VIII. razredom v drugem nadstropju c. kr. državne višje realke;
Pouk na zasebnih ljudskih šolah dr. Josipa Waldherrja in Irme Huthove, se je pričel že 20. maja, oziroma 27. maja t. 1.
Učenci in učenke zgoraj navedenih šol in zgoraj naštetih razredov se pozivljejo, naj pridejo ob tukaj navedenem času v določene jim šolske prostore, ter se zglasč pri svojih šolskih vodstvih in učiteljih (učiteljicah).
Način klasifikacije tistih učencev, kateri tekoče šolsko leto ostanejo brez pouka, se objavi pozneje ter nje uspeh naznani roditeljem oziroma namestnikom.
Vsa otroška zabavišča in vsi otroški vrtci v Ljubljani, ostanejo do prihodnjega šolskega leta zaprti.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
31. dan maja 1895.
Predsednik: GRASSELLI, 1. r.
Dunajska borza.
Dn6 4. junija.
Sknpni državni dolg ▼ notah.....101	gld.	45	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,	35	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	75	»
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	50	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	35	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„	15	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1075	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............405	„	60	„
London vista...........121	„	40	„
Nemfiki drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj.	59	„	32'/»,
80 mark............11	„	86	„
80 frankov (napoleondor)............9	„	63	„
Italijanski bankovci........46	„	—	„
C. kr. cekini......................6 „	68	„
Dni 1. junija.
4 % državne sreCke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	» južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
»	» dolenjskih železnic
151 gld. 50 kr.			
162	n	—	n
99	n	60	n
148		50	
131		50	
108		75	
111		25	
99		25	
103		—	
224		—	
173		25	
132		75	
99	n	—	n
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Gen6is srečke, 40 gld.......73
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	172
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3660
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	568
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79
Montanska družba avstr. plan.....99
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........130
75 50
60
75 50
25
50
50
AT Hakup ln prodaja 1tXt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebasja najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev narodll na boni.
Menjarnična delniška družba
„91 ERCII H"
IM it 10 Dunaj, hriakilfintmu 741.
Sj* Pojasnila "£& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ar naloženih glavnic. U
Izdajatelj: Or. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.