Ptuj, petek, 16. februarja 2007 letnik LX • št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in t zapeljal vas in vašo družino. naš salan Volkswagen. Novi Touran (m Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Sita je rimbotoa. Skupna porab* 55M1ÍU» Ion. EmMjc CO* l&fi-lSJsgtol. /4c?\ |\yf 1 \ap/ IVA l nt\ f* .¿ic (A) ¿.cA TT p ** 1 d.o.o. L-, OBRTNA CONA Markovcih 103 TRGOVINA, M0KTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90 Šport Vili Trofenik, predsednik ^ nekdanjega ŠD V. Nedelja • »V ozadju je podla igra« Stran 15 n [curen jovanje na Ptuju I 10. - 20. februar ' 2007 www.kurentovanje.net * A -T A E PAR I® INTERS PAR ® ! 4 Prekajene zadnje svinjske krače Krofi pakirano, MIP, 1 kg postrezno, Žito, K 4 x 80 g redna cena € 3,99 € 1,36 J 325,91 SIT 25% CENEJE € 2,99 J 716.52 SIT Napitek Jupi Droga KoIinska, 1.5 I 28% CENEJE € 0,65 J 155.77 SIT H il Dobrodošli v hipermarketu S PAR ® ORMOŽ na Opekarniški c. 2! Doma in po svetu Ptuj • Ljudje še kar nasedajo lažnim pritožbam Stran 2 Po naših občinah Videm • Zavrnjena tožba zaradi medobčinske meje Stran 3 Po mestni občini Po mestni občini Ptuj • Napoved no- Ptuj • Edini ptujski vega investicijskega kino (še) ne bo obdobja utihnil Stran 6 Stran 6 Po naših občinah Dornava • Tudi na Polenšaku hočejo svoj vrtec Stran 5 Foto: Martin Ozmec V^B Po naših občinah Po naših občinah Majšperk • Koga naj tožijo obupani obrtniki Stran 7 Gorišnica • Zdaj počitek, potem pa start Stran 9 Črna kronika Hajdina • Prijeli osumljenca za umor 23-letnega Tomaža Stran 32 Ptuj • O pritožbah, ki naj bi zadržale vpis ukrepa prepovedi vožnje Ljudje še kar nasedajo Prve pritožbe, s katerimi prizadeti občani, ki bi jim morali vpisati varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila v vozniško dovoljenje, ki jim ga je izreklo sodišče, želijo preprečiti omenjene vpise, so v Upravni enoti Ptuj prejeli že lani. Foto: Črtomir Goznik Mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj: "O prekrških, storjenih zoper zakon o varnosti cestnega prometa, odloča Okrajno sodišče. Nobena pritožba pri upravni enoti pa nima nobenega vpliva na ukrepe." Že takrat je načelnik mag. Metod Grah pojasnil, da nobena pritožba pri upravni enoti nima nobenega vpliva na ukrepe. Upravna enote je tista, ki izvršuje odločbo sodišča, če se posameznik pozivu ne odzove, ga lahko k temu prisilijo z izvršbo, denarne kazni v postopku izvršbe pa so visoke. Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je za Štajerski tednik te dni ponovno povedal, da bi se občani, ki se pritožujejo, morali zavedati nekaterih dejstev, predvsem pa, da o sankciji oziroma prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odloča sodišče, ne pa upravni organ. Upravna enota le izvrši sankcijo, potem ko je odločba postala pravnomočna in izvršljiva, ko so tudi občani že izkoristili vse možnosti pritožbe v sodnem postopku. Upravna enota v vseh teh primerih oziroma postopku tudi ne odloča o pravici občana, kar pomeni, da ne odloča o odvzemu vozniškega dovoljenja. Zato tudi ne izda nobene odločbe, temveč občanu le pošlje poziv za izročitev vozniškega dovoljenja zaradi vpisa izrečene kazni prepo- vedi vožnje motornega vozila ali zaradi oddaje vozniškega dovoljenja zaradi izrečene sankcije prenehanja veljavnosti. Zato so pritožbeni razlogi iz tipiziranega obrazca, s katerim občani vlagajo pritožbe zoper pozive, popolnoma nekoristni, imajo pa tudi stroške s plačilom upravnih taks. Po informacijah, ki so jih dobili v Upravni enoti Ptuj, občani za obrazec pritožbe, ki nima nobene pravne vrednosti, tudi plačujejo. Kljub temu, da so mediji o tem v zadnjem času pisali, da te tipizirane pritožbe nimajo nobene pravne vrednosti, se početje nadaljuje. Lani so prejeli 30 tovrstnih pritožb, v letošnjem letu pa že dve. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je do sedaj odločilo v 17 pritožbah, vse je zavrnilo kot neutemeljene. Bolj ali manj so vse pritožbe tipizirane, imajo enako vsebino, le imena vlagateljev se spreminjajo. Prav vsi tudi navajajo, da je ustavno sodišče odločilo, da je 202. člen zakona o prekrških nezakonit, da je znanje po paktu o človekovih pravicah neodtujljiva človekova pritožba in podobno. Obča- smučarjev, izletnikov in vsakršnih drugih rekreativ-cev. Vendar pa se je le tu in tam našel kdo, ki je - v skladu s starim planinskim pravilom - prijazno pozdravljal znance in neznance. Planinski »dober dan« je zame že desetletja veliko več kot zgolj dokazilo prijaznosti. Brez kakršnihkoli posebnih naporov in zadreg zbližuje in združuje ljudi v okolju, ki nam z marsičem dopoveduje, kako majhni in omejeni smo pravzaprav vsi skupaj in kako pomembna sta v takšnih okoliščinah medsebojna naklonjenost in medsebojno razumevanje. Vselej se mi je zdelo - in še zdaj se mi zdi - da bi bilo vredno to planinsko pripadništvo, to planinsko prijaznost širiti na naše globalne odnose. Zakaj se sramujemo prijaznega pozdrava, prijazne besede (tudi neznancu)? Zakaj je bilo zadnjo nedeljo na kranjskogorskih planinskih poteh tako veliko tistih, ki ne znajo (ali nočejo) pozdravljati? Seveda je pozdravljanje samo ena izmed možnih oblik razkazovanja in dokazovanja (ne)naklo- ni bi se morali zavedati, da so nekatere trditve avtorja tipiziranega obrazca zavajajoče. Ko je ustavno sodišče v letu 2000 odločalo o starem zakonu o prekrških glede izrekanja kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nikoli ni zadržalo izvajanje zakona ali odločilo, da je kakšno določilo v neskladju z ustavo, medtem pa je bil sprejet novi zakon o prekrških, prav tako novi zakon o varnosti cestnega prometa. Ustavno sodišče pritožbe ni obravnavalo Aprila lani je ustavno sodišče objavilo sklep o eni od takšnih tipiziranih ustavnih pritožb. Pritožnik je v njej zatrjeval nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, nezakonit odvzem znanja vožnje, ki da je neodtujljiva pravica in da je ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja protiustaven in nezakonit. V sklepu je ustavno sodišče zapisalo, da na podlagi tipiziranih očitkov kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ne more preizkusiti izpodbijanih odločb, ne ocenjevati očitkov o njenosti, želje po razumevanju in sporazumevanju. Tega pa ni nikoli dovolj. To kažejo tudi najnovejša dogajanja po Evropi, tudi v naši neposredni okolici. Zagotovo se kaže posebej zamisliti, če ljudje na eni in drugi strani slovensko-hrva-ške meje tako rekoč enodušno na TV (Pop TV, četrtek, 8. februarja 2007) dopovedujejo, da so odnosi med Hrvati in Slovenci dobri in da so pravzaprav predvsem politiki tisti, ki so krivi za različne zaostritve, nesporazume in prepire. Ne glede na to, da je v takšnih izjavah zagotovo zaslediti tudi elemente naivnosti in nepoznavanja resnične politične problematike, pa seveda ne bi smeli prezreti očitno močne enotne volje po dobrem sožitju in dobrem razumevanju, kar seveda izključuje sovraštva in vsakršna druga nenormalna dejanja v odnosih med obema državama. To je pravzaprav tisti kapital, tisti cement povezovanja, ki bi moral tako slovensko kot hrvaško stran siliti k hitrejšemu in pogumnejšemu razreševanju odprtih vprašanj. »Navadni« Hrvati in Slovenci so pravzaprav obtožili svoje politike »Kako se bodo ti odzvali na to«. Na Kosovu so očitno Albanci in Srbi pred novimi težkimi preizkušnjami in različnimi manipulacijami. Združeni narodi in Evropa naj bi nemirni (in vsestransko izmučeni) kršitvi ustave v okviru postopka z ustavno pritožbo. Ker z izpodbijano odločbo očitno niso bile kratene človekove pravice ali temeljne svoboščine, ustanovno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavno sodišče je do maja lani prejelo 466 pritožb, ki sodijo med prekrškovne zadeve, od tega jih je bilo 73 odstotkov tipiziranih. V letu 2005 jih je bilo v takem času le 76. Ljudem pri pisanju ustavnih pritožb kot kaže pomaga tudi klub za zaščito voznikov in državljanov iz Slovenske Bistrice, ki za pomoč tudi zaračuna, občana pritožnika stane 10 odstotkov od izrečene kazni. Na njihovi spletni strani tudi piše, da je klub nastal po nemškem zgledu. Ustanovitelj kluba je temeljito preštudiral slovensko zakonodajo in ustavo. Našel naj bi veliko različnih lukenj, na podlagi katerih je mogoče izpodbijati večino kazni iz cestnopromet-nih predpisov. Klub na svojih spletnih forumih tudi zagotavlja, da je bila za zdaj še vsaka kazen rešena. Njegova vizija je živeti v demokratični državi, primerljivi s katerokoli staro članico EU. Kazen - logična posledica kršitev predpisov Avtor obrazca pritožbe ne loči med izobrazbo in usposobljenostjo. Znanje kot neodtujljiva pravica pomeni, da mora država zagotoviti možnosti za izobraževanje svojih državljanov, ne pa, da so zaščiteni kršitelji prometnih predpisov. "Vozniški izpit je dejansko poseben strokovni izpit, ki doka- pokrajini določili v status in odprli pot procesom trajnejše umiritve in normalizacij razmer. »Čudežni« predlog je pripravil posrednik Združenih narodov in nekdanji finski premier Antisaari. Še vedno je najbolj problematično (in usodno), ker se očitno niti v srbski vladajoči politiki niti v srbski opoziciji še vedno niso nedvoumno opredelili glede Kosova in njegove prihodnosti. V bistvu Srbija tudi najnovejši poskus reševanja kosovskega vprašanja pričakuje, ne da bi sama s seboj razjasnila, kako je v resnici s Kosovom in kako pravzaprav njena »zgodovinska« neločljivost do Kosova postaja čedalje večji anarhizem in element stalne destabilizacije Srbije. Srbija, obremenjena s kosovskim problemom, ne more računati na normalno vključevanje v Evropo niti ne s svojim siceršnjim normalnim razvojem. Poglavitni namen Athisaarijeve misije in siceršnjih mednarodnih diplomatskih naporov bi moral biti pravzaprav ravno napor, da se Srbija sooči z resnico, da Kosovo ni več srbski, in da sprejme realnost Kosova. Zdi se, da se to ni zgodilo in zato ni naključje, da se Srbija prav ta čas pojavlja tako rekoč kot glavni nasprotnik kosovske »normalizacije«. Katere možnosti so bile izpuščene, kaj bi bilo treba storiti, pa svetovna in evropska skupnost nista storila? So bile v proces reševanja kosovskega problema v zadostni meri vključene predvsem tudi vse balkanske države, kakšna je bila v »prepričevanju« Srbije in Albancev na Kosovu vloga Slovenije? Iz izjav zuje usposobljenost za sodelovanje v prometu. Če nekdo s težkimi kršitvami prometnih predpisov ogroža varnost in življenje drugih udeležencev v prometu, je kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma ponovno preverjanje njegove usposobljenosti za vožnjo le logična posledica njegovega ravnanja," je mag. Metod Grah še dodatno pojasnil, zakaj nekatere trditve avtorja tipiziranega obrazca v pritožbi občanov ne vzdržijo. Pritožba je privlečena za lase, ustavna pravica nima nobene zveze s prepovedjo vožnje. V pritožbi pritožniki zahtevajo ustavitev izvršbe za vpis varstvenega ukrepa v vozniško dovoljenje, navajajo tudi, da je v pozivu velika protiustavnost in kršitev človekovih pravic, šlo naj bi za kršitev 27. člena Ustave Republike Slovenije. ki je tudi v nasprotju s splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Po omenjenem členu nekdo ni kriv, dokler mu zadnja sodna instanca krivde ne dokaže in obsodi. Ukrep sodišča je prenagljen, zato v pritožbi prizadeti tudi navajajo, da so sodne postopke sprožili na višjih pristojni instancah (Ustavno sodišče). Ko bodo ti postopki zaključeni in če bodo terjali vpis varstvenega ukrepa, bodo vozniška dovoljenja tudi prinesli, da jim bodo vpisali ukrep. Ne glede na vse pa pritožbe še kar prihajajo, čeprav so pritožbeni razlogi nekoristni in občani po nepotrebnem še dodatno izgubljajo, čas in denar za naivnost, ker jim s pritožbo odločbe pravnomočne sodišča ne uspe spremeniti v svojo korist. MG slovenskega zunanjega ministra dr. Rupla ravno ne bi mogli sklepati o kakšnih posebej zaznavnih pobudah in aktivnostih s slovenske strani, čeprav zagotovo sodi med boljše poznavalce razmer na Kosovu in v Srbiji, predvsem pa tudi vzrokov, ki so pripeljali do sedanjega stanja. S tega vidika bi bila lahko Slovenija v pomoč in korist različnim mednarodnim posrednikom in institucijam, ki se kosovskega problema (pa tudi drugih balkanskih tem) lotevajo preveč nepoznavalsko in tudi naivno. Ena izmed takšnih zmot se nedvomno kaže tudi v podcenjevanju še vedno velike vloge Rusije na Balkanu, posledica česar je bila tudi prevelika izključitev Rusije iz stabilizacijskega procesa na Kosovu. Tako se zdaj Rusija kaže kot pomemben (in realen) zaveznik Srbije pri miniranju kosovske rešitve. Spet lahko ugotovimo, da je v izjavah »navadnih« ljudi (tako Srbov kot Albancev) čutiti več pripravljenosti za strpno in razumno urejanje medsebojnih odnosov, kot pa med vrhunskimi politiki na eni in na drugi strani. Vsekakor pa je najslabše, da se tako srbska kot albanska kosovska stran (znova) zatekata k demonstracijam, ki zagotovo ne bodo rešile tistega, kar morajo rešiti predvsem eni in drugi politiki. Za začetek bi bilo že veliko, če bi vsi politiki pozvali vse ljudi, ki živijo na Kosovu, k strpnemu medsebojnemu pozdravljanju in spoštovanju ... Jak Koprivc Uvodnik Droge ubijajo Nedavni umor 24-letnika z Zgornje Haj-dine jasno opozoril, da je prepovedanih drog vse več tudi v našem okolju. Žal opozarja tudi na dejstvo, da so tisti, ki se z drogo ukvarjajo, pri svojih dejanjih vse bolj neizprosni, predrzni in kruti. Ne le zaradi požrešnosti in izredno lahkega zaslužka, ki bolj kot "malim ribam"polni žepe velikim bosom iz celjske, ljubljanske ali primorske naveze, tudi zaradi tega, ker je povpraševanje zasvojencev po drogi vse večje. Ni skrivnost, da se tudi v Spodnjem Podravju srečujemo z drogo v vse večjih količinah, saj o tem pričajo tudi zapuščene igle in drugi pripomočki zasvojencev. In začuda, vsi so trdno prepričani, da med njimi zagotovo ni njihovega otroka. Resno skrbi dejstvo, da je med uživalci drog vse več mladih, celo osnovnošolcev, še bolj pa dejstvo, da je vse več takih, ki po "igračkanju" s travo in tehaceji segajo po trdi drogi. Tudi zaradi tega so kriminal in vzporedni prekrški med iskalci in ponudniki bele opojnosti vse bolj zahodnjaško predrzni in krvavi, vse več pa je tudi posledičnega zla, ki ga narkomanija pušča pri zasvojencih, njihovih družinskih članih, prijateljih. Bolj kot žrtve predoziranja, ki jih je bilo lani v Sloveniji 12, so v ospredju vse pogostejša in vse bolj drzna kazniva dejanja, predvsem tatvine in ropi. Kajti kriza zasvojencev, ki nekaj časa ostanejo brez omame, je prehuda, zato v svoji boleči in nekontrolirani nemoči segajo po vse hujših kaznivih dejanjih. Žal se skoraj premo sorazmerno s tem veča število zavoženih življenj, družinskih tragedij - in žrtev. Ker tudi povečana represija policistov in kriminalistov ne rojeva želenih sadov, je potrebna širša družbena akcija, ki bo temeljila na osveščanju in preventivi med mladimi ljudmi. In kakorkoli obračamo, zgodba o pogubni beli kugi tretjega tisočletja, ki ubija, se mora začeti v družini, nadaljevati v šoli in pozneje v delovnem okolju. Kaj je z nacionalnim programom boja proti drogam? Očitno so ga snovali preveliki filozofi daleč od realnosti. Čas je, da spravimo na trda tla sebe in njih, sicer bo boj vnaprej izgubljen. Martin Ozmec Sedem (ne)pomembnih dni Dober dan Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Videm • Zavrnjena tožba zaradi medobčinske meje Sli bodo do konca! Razočaranje, jeza, bes, prizadetost in dvom v pravičnost sodstva - tako bi bilo najlažje opisati mešanico občutij videmskih svetnikov, ko so izvedeli za novico, da je mariborsko upravno sodišče zavrnilo njihovo tožbo za spremembo meje med občinama Videm in Markovci. Foto: SM Odvetnica Vida Mayr: „Upravno sodišče ni upoštevalo niti enega argumenta, zaslišalo ni niti ene priče, pač pa se je postavilo na izhodišče, da je osnova za spremembo lahko le 112. člen zakona o evidentiranju nepremičnin, ki pa ne dovoljuje večjih sprememb. Slednje so možne le na osnovi referenduma, tega pa na območju spornega zemljišča ne moremo izvesti, ker na tem področju ne živi nihče!" Kaj vse se je v zvezi s sporno mejo že dogajalo, nima smisla ponavljati; dejstvo je, da si občina Videm že od leta 2001 prizadeva dokazati, da meja med občinama ni določena pravilno oz. pravično in da bi morala teči po strugi reke Drave; glede na sedanje stanje v naravi pa po sredini akumulacijskega jezera. Meja pa je že od ustanovitve videm-ske občine postavljena na desni rob jezera, pravzaprav še za nekaj metrov navznoter v območje Šturmovca, tako da še ves nasip in drenažni potok ob jezeru spadata pod občino Markovci. Občini Videm je bila prva tožba že pred leti s strani upravnega sodišča zavržena z obrazložitvijo, da ni pristojno za reševanje te zadeve oziroma da naj se najprej sproži postopek pred geodetsko upravo za določitev nove meje. Takšna obrazložitev je bila seveda le pesek v oči in poskus izmika, saj se tovrsten postopek lahko izpelje le s soglasjem obeh občin, kar pa je v danem primeru nemogoče pričakovati, saj je občina Mar-kovci z mejo še kako zadovoljna ... Videm se je nato pritožil na vrhovno sodišče, ki je odločbo prvostopenjskega organa razveljavilo in zahtevalo ponovno uvedbo postopka. Tako je bila vložena ponovna tožba na upravno sodišče v Mariboru, to pa je tokrat tožbo zavrnilo (in ne zavrglo kot v prvem primeru). Sodišče ni upoštevalo niti enega dokaza Zakaj se je to zgodilo, je odvetnica Vida Mayr, ki zastopa občino Videm, pojasnila zbranim svetnikom tako: „Sodišče se je postavilo na stališče oziroma je odločalo na podlagi 112. člena zakona o evidentiranju nepremičnin. Po dikciji tega zakona niso možne večje spremem- be v naravi, ampak le manjši popravki. V primeru sporne meje pa t. i. manjši popravki seveda niso možni. Mejo je po mnenju sodišča tako možno spremeniti le na podlagi drugih postopkov, kot je referendum. Seveda pa nam je jasno, da referenduma, kjer ne živi nihče, ni možno izvesti, kar smo tudi poskušali dopovedati. V konkretnem primeru gre namreč za vodne površine in del neposelje-nih zemljišč ob robu jezera. Gre za to, da sodišče sploh ni odločalo vsebinsko, ni upoštevalo niti enega samega našega argumenta, niti ni hotelo zaslišati prič, sploh nič. Predlagali smo ogromno argumentov, tako neovrgljivih, zgodovinskih, ki jasno doka- zujejo, kam bi sporno zemljišče, četudi danes poplavljeno z jezerom, moralo spadati in nekoč je spadalo. Zelo dobro se ve, da so se meje k. o. Nova vas pri Markovcih „potegnile" čez jezero šele po njegovem nastanku. Prav tako smo navedli okoljske argumente, ki spet govorijo v prid občine Videm, saj posledice vseh okoljskih ukrepov, ki jih sprejema občina Markovci za sporno območje, v celoti bremenijo občino Videm. Vendar kot sem že povedala, sodišče ni upoštevalo nič od navedenega, ampak se je držalo zgolj dikcije zakona, ki pa za to območje ne more veljati, ampak se uporablja le za naselja, ulice oziroma poseljena zemljišča." Svetniki so bili tiho, May-rjeva pa je nadaljevala: „Pove-dati vam moram še, da pritožba zoper to sodbo ni možna! Edino, kar lahko storite zdaj, je uporaba izrednega pravnega sredstva, to pa pomeni, da zahtevate revizijo postopka na vrhovnem sodišču RS. Ni pričakovati, da bi vrhovno sodišče sodbo spremenilo, pač pa se lahko odloči za razveljavitev in ponoven postopek. V primeru, da vrhovno sodišče zahtevo po reviziji zavrne, vam ostane še ustavno sodišče RS. Po moji presoji je zahteva za revizijo pri vrhovnem sodišču pravilna odločitev, vendar pa vas hkrati tudi opozarjam, da rezultata ni možno predvideti." S tem je odvetnica zaključi- la, plaz besed pričujočih svetnikov pa se je spustil ... Prvi je bil Andrej Rožman, ki je vse prisotne pozval, naj se nikar ne odpovejo Šturmovcu in naj ga ne „prodajo"ter da so domačini po Šturmovcu zrevoltirani in razočarani nad razsodbo. Podprl ga je Boris Novak, ki se je med drugim spraševal, ali je naše sodstvo res še vredno zaupanja: Jasno je vsem, da takšna zakonska podlaga za razsodbo ni pravilna in da se uporabljajo dvojna merila, ko gre za vprašanje meja; enkrat veljajo katastrske meje, drugič spet ne! Ne razumem takšne odločitve, pa čeprav je Markovce zastopala odvetniška pisarna Čeferin, ampak da sodišče lahko kar zavrne vse dokaze, vse argumente?! To se mi zdi nesprejemljivo, takšna odločitev je potem enostranska!" Svetniki in občani zrevoltirani in razočarani Svoje sta pridala še dva občana, ki sta se prav zaradi te teme odločila prisostvovati seji. Prvi je bil Alojz Satler, ki enostavno ni mogel verjeti, da so bila sodišču predloženi vsi dokazi, pa sploh niso bili predmet postopka, drugi pa Jožef Hrga, ki ga je kar razganjalo od besa: „Čista dvoličnost našega sodstva. Dejstvo je, da je tri četrtine jezera zamaknjenega v Šturmovec, saj menda nihče ni slep in neumen! In ve se, dokazano je, da Šturmovec že od 18. stoletja naprej spada pod vi-demsko faro!" Še marsikaj je povedal Hrga, tudi za bližnjo zgodovino, in s prstom pokazal na nekdanjega župana, sedanjega svetnika Franca Kirbiša, češ da bi moral to mejo reševati že on, na kar pa mu je „obtoženi" vrnil, da so postopke in razgovore začeli že v njegovem mandatu, ampak da zadeva pač ni bila izpeljana, dokler je bil še on župan. Na koncu je Hrga še z nemalo cinizma pripomnil, da Markovci vse negativne zadeve, kot sta daljnovod in avtocesta, „tiščijo" v videmsko občino, za sebe pa znajo zelo dobro poskrbeti. Njegovo opazko je bilo možno razumeti tudi tako, da če je obvodni pas zemljišča mar-kovski, potem naj tako avtocesto kot daljnovod speljejo tam, po „kroni" jezera, in naj se s tem ukvarjajo Markov-čani, ne pa Videm, ki naj ga z okoljsko spornimi projekti obidejo in pustijo pri miru ... Je pa Jožef Hrga rekel še nekaj: „Prosim, naj Markovčani nikar ne govorijo, da ne izzivajo! Saj ne gre za izzivanje občine, občina je pojem, izzivajo ljudi, občane. In oni to počnejo, odkar so ponovno začeli postavljati svojo tablo v Šturmovec. Zelo dobro vedo, da je veljal dogovor, da table ne postavi ne ena ne druga občina, dokler meja ne bo dokončno rešena! Oni se niso držali dogovora, pred 14 dnevi so jo spet postavili! Upravičeno se sprašujem zakaj. In edini možen odgovor, ki je v tem primeru tudi logičen, je ta, da so že takrat vedeli za izrek sodbe! Ne glede na to, pa je meja še vedno sporna, kajti mi se bomo pritožili na takšno sodbo!" Najprej na vrhovno, če bo treba, pa še na ustavno sodišče! Besed in kritik na račun rezultata sodbe ni bilo videti konca, vsi brez izjeme so menili, da je potrebno zahtevati revizijo pri vrhovnem sodišču, zato je plaz prekinil župan Friderik Bračič z besedami, da se tudi on ne more strinjati s takšno razsodbo, da je na strani občinskega sveta, da so naredili vse, kar je bilo največ možno, in da je zdaj edina pot ta, da sprejmejo sklep, po katerem se bo občina Videm zahtevala revizijo sodbe na višji instanci, na vrhovnem sodišču RS. Vseh sedemnajst dvignjenih rok občinskih svetnikov je jasno pokazalo, da so za to! Odvetnica Mayrjeva je potem le še razložila, da za vložitev zahteve za revizijo ne potrebujejo več nobene nove dokazne dokumentacije. Meja med občinama tako še vedno ostaja v sporu, in kot vse kaže, bo tako še dolgo, saj je po razpoloženju videmske-ga občinskega sveta razumeti, da ne bodo odnehali, pa četudi bo treba na koncu še na ustavno sodišče. Foto: SM Občina Markovci je dva tedna pred izrekom sodbe spet postavila novo tablo; nekateri se sprašujejo, ali ni že takrat vedela za izrek sodbe ... Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja z novimi člani V ospredju projektno sodelovanje V Mestni hiši na Ptuju so se 12. februarja sestali člani kolegija županov Spodnjega Podravja. 33. seja kolegija je bila na nek način zgodovinska, saj so se je prvič udeležili tudi predstavniki občin z ormoškega območja. Foto: Črtomir Goznik Februarskega kolegija županov Spodnjega Podravja so se prvič udeležili tudi predstavniki občin z ormoškega območja (od leve) Irena Meško Kukovec in Branko Šumenjak, ki sta predstavljala občino Ormož, ter Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, prvič pa je bil na kolegiju tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec. V odsotnosti župana Ormoža Alojza Soka (s ptujskim županom se bosta sestala v ponedeljek) sta ormoško občino zastopala Irena Meško Kukovec, pokriva področje gospodarstva in lokalne samouprave, in podžupan Branko Šumenjak, iz Središča ob Dravi se je seje udeležil župan Jurij Borko, medtem ko župana občine Sveti Tomaž ni bilo. Prvič pa se je seje kolegija županov udeležil župan nove občine Cirkulane Janez Jurgec. Druga točka dnevnega reda kolegija županov, informacije poslancev državnega zbora, ki so jo za to priložnost razširili, saj naj bi informacije iz državnega zbora podali trije: Branko Marinič, Franc Pukšič in Alojz Sok, pa je tokrat odpadla, ker na seji iz takšnih ali drugačnih razlogov ni ni bilo nobenega. Kot vse kaže bosta dva soseda, ki se še do nedavnega nista mogla dogovoriti v skoraj nobeni zadevi, pričela pisati nov list v medsosedskih odnosih, ki bo tudi v razvojnem pogledu prinesel novo kakovost. Branko Šumenjak je povedal, da bodo sodelovali z vsemi, kjer bodo našli skupni interes. »Pokazali smo voljo za sodelovanje. Za formalno priključevanje k določenim stvarem pa moramo še marsikaj izvedeti,« je še poudaril. Irena Meško Kukovec je izpostavila projektno sodelovanje, sestavni del ormoških razvojnih načrtov je tudi zaščita podtalnice, pri tem bi potrebovali pomoč. Ptujsko območje je s temi projekti že zelo daleč. Občina Središče ob Dravi je v fazi formiranja in pred mnogimi problemi, s katerimi se spoznavajo, je med drugim povedal župan Jurij Borko. Zainteresirani so za sodelovanje na določenih skupnih projektih, kot mala občina si ne morejo privošči- ti večjih projektov. Geografsko in zgodovinsko so vezani bolj na območje Ptuja kot na območje Pomurja. V fazi formiranja je tudi nova občina Cirkulane na Ptujskem, je povedal župan Janez Jurgec. Andrej Rebernišek in Peter Pribožič iz KGZ Ptuj sta predstavila predlog za spremembo zakona o gostinstvu. Potrebna je takojšnja sprememba dikcije 5. člena zakona o gostinstvu, ki bo omogočil kmetijam, da se pojavijo kot ponudniki tipičnih domačih izdelkov na prireditvah ši-rom po Sloveniji, da to ne bo več odvisno od dobre volje inšpektorjev, ki se v nekaterih okoljih niso dosledno držali določil zakona, v drugih pa so ga striktno upoštevali. Peti člen zakona bi bilo potrebno dopolniti tako, da bodo v bodoče lahko gostinsko dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetije, le-to opravljali tudi na prireditvah, povezanimi s predstavitvami podeželja, ob izpolnjevanju določenih zakonskih pogojev. V šesti člen zakona pa bi bilo potrebno zapisati, da se gostinska dejavnost kmetij lahko opravlja zunaj kmetije na prireditvah, razstavah, sejmih in ostalih predstavitvah podeželja v času trajanja prireditev. Spremembe zakona o gostinstvu nujne »Govorimo o priložnosti podeželja v programskem obdobju 2007-2013. Ne vidim smisla, da oviramo možnost, da se kmetije s svojo ponudbo hrane in pijače ne smejo pojavljati na tipičnih prireditvah, kjer se povezuje mesto s podeželjem ali jih organizirajo zanesenjaki v lokalnih skupnostih. Spremembe zakona o gostinstvu so nujno potrebne, če hočemo ohraniti in ponuditi tipično slovensko doma pridelano hrano domačim ljudem in turistom,« predlog za spremembo zakona o gostinstvu utemeljuje Peter Pribožič, ki se tudi vprašuje, če tega ne bomo storili ali se bomo odpovedali mar-tinovanjem po naših lokalnih skupnostih, lokalnim in drugim prireditvam po Sloveniji, vsem tržnicam po mestih in podeželju, kjer bi lahko kmetije ponudile svoje izdelke, sejmom, razstavam, državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki ima že 18-letno tradicijo. Zelo nenormalno pa bi bilo, da bi slovenske kmetije lahko svojo gostinsko ponudbo opravljale v Avstriji, v domačem okolju pa tega ne bi mogle. Ministrstvo za gospodarstvo je že pripravilo predlog za spremembo zakona o gostinstvu, ki prinašajo rešitev za turistične, ne pa za vinogradniške kmetije. Veljavni pravilnik onemogoča postavljanje stojnic zunaj uradno opredeljenih tržnic, zato so ptujskemu mestnemu svetu že posredovali predlog za pripravo odloka, ki bo to omogočal, saj vse prireditve ne potekajo na tržnicah. »Trenutno veljavna zakonodaja onemogoča predstavitev vinogradnikov tudi na sejmih, lokalnih prireditvah, četudi bi vino točili brezplačno. Zakonodaja bi morala omogočiti lokalnim skupnostim, da samostojno določijo ob katerih priložnostih (martinovanjih, občinskih in krajevnih praznikih ter drugih priložnostih) pa je to mogoče. V nobenem primeru pa to ne more biti prepuščeno inšpektorju, da bi bilo od njegove volje odvisno, ali bo nekdo lahko prodajal na stojnici ali ne. Že v starih urbarjih najdemo zapise o tem, da so bile občine tiste, ki so dovoljevale tovrstno dejavnost. V nobenem primeru ne gre za dejavnost, s katero bi želeli vinogradniki opehariti državo, veliko vina se namreč na takšnih predstavitvah toči brezplačno,« je predlog za spremembo zakona o gostinstvu še dopolnil Andrej Rebernišek. Župani občin Spodnjega Podravja so podprli predlog za spremembo zakona o gostinstvu in pravilnika. 81 odstotkov gospodinjstev že vključenih v odvoz Predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar je predstavila delo uprave v letu 2006 in program dela v letu 2007. Vse zastavljene naloge v preteklem letu so bile opravljene, finančna realizacija je bila 87-odstotna, predvsem zaradi manj izplačanih plač, skladno s tem pa so znižali tudi anuitete občinam. Ob koncu preteklega lega je bilo v upravi zaposlenih 15 delavcev.Ob rednem delu so lani svoje poslovanje uredili skladno z zahtevami SO 9001-2000, s tem so potrdili prizadevanja za višjo raven storitev. V celoti izpeljanih in sprejetih je bilo v letu 2006 pet občinskih lokacijskih načrtov (Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Markovci in Zavrč), za območji MO Ptuj in občine Kidričevo pa so bili končani postopki za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev. Ob koncu leta 2006 je bilo v redni odvoz komunalnih odpadkov vključenih že več kot 81 odstotkov gospodinjstev na območju šestnajstih občin. Na novo so jih lani vključili 664, sicer pa je bilo ob koncu leta 2006 v redni odvoz komunalnih odpadkov vključenih 19634 gospodinjstev. V letu 2007 bo potrebno dokončati strategijo prostorskega razvoja za 15 občin kot uvod v občinske prostorske načrte, ki morajo biti dokončani do sredine leta 2008. Za CERO Gajke se načrtuje sprememba lokacijskega načrta zaradi širitve 3. faze odlagalnih polj. V letošnjem letu naj bi bo prišlo tudi do gradnje pristanišča na Ptujskem jezeru, dveh vstopno-izstopnih mest, veslaške proge, označitve plovb-ne poti z vso prometno signalizacijo. V Skupno občinsko upravo pa se je z letošnjim letom preneslo tudi delo po pogodbi za Gajke med MO Ptuj in MČ Jezero. Predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik je župane seznanila z delom te invalidske organizacije, ki je predstavitev želela izpeljati že ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, vendar se župani s Ptujskega vabilu niso odzvali, razen ptujskega. Društvo si prizadeva, da bi v sodelovanju z občinami lahko skrb za člane, izvajajo pet posebnih socialnih programov, zlasti še invalide povečalo. Direktor Centra za socialno delo mag. Miran Kerin pa je župane informativno seznanil z organizacijo in financiranjem pomoči na domu v letošnjem letu ter financiranjem Varne hiše. Ptujska Varna hiša ima od letos osem novih postelj, njena skupna zmogljivost je trenutno 16 postelj. Nove postelje so v začetku letošnjega leta pridobili v prehodnem domu. Za delovanje varne hiše bodo občine na Ptujskem letos morale zagotoviti 25.748 evrov ali 2145 evrov na mesec. Materialni stroški so se s povečanjem števila postelj povečali za 507 evrov na mesec. MG Foto: Črtomir Goznik Franc Kozel je župane seznanil z delom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v vseh občinah je potrebno sprejeti programe varstva v cestnem prometu, Andrej Rebernišek in Peter Pribožič pa s predlogom za spremembo zakona o gostinstvu. Potrebna je takojšnja sprememba 5. člena zakona o gostinstvu, ki bo omogočil kmetijam, da se kot ponudnice tipičnih domačih izdelkov pojavijo na prireditvah širom po Sloveniji. Destrnik • Seja občinskega sveta Predstavili letošnji proračun V petek, 9. februarja, so se na tretji redni seji sestali svetniki občine Destrnik. Najprej so se seznanili s predlogom letošnjega proračuna, v katerem prihodki znašajo 1,8 milijona evrov, odhodki pa 2,3 milijona evrov in po besedah župana Franca Pukšiča je letošnji proračun zopet investicijsko naravnan. Obravnavo pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles pa so prestavili na naslednjo sejo, saj želijo dodatne informacije, kakšne pravilnike so sprejele druge občine. Svetniki so soglašali, da občina Cirkulane pristopi k skupni občinski upravi. Na seji pa so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj. Sprejeli pa so tudi listino za nepremičnino v Placarju. Na seji pa so sprejeli še odlok o predkupni pravici nekaterih parcel v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Za koordinatorko za enake možnosti spolov v lokalni skupnosti so svetniki imenovali Ksenijo Munda. Zmago Šalamun Dornava • En vrtec ali dva? Tudi na Polenšaku hočejo vrtec! Ena bolj „vročih zadev" v načrtovanih naložbah kar precej občin bodo letos otroški vrtci. Med temi občinami je gotovo tudi Dornava, ki se namerava, tako kot še precej drugih, prijaviti na pomladni razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje stavbne infrastrukture. Kakšni natančno bodo kriteriji razpisa zaenkrat še ni znano, sicer pa je razpis, ki naj bi „luč sveta" ugledal predvidoma aprila, predvsem „tipajoče" narave. To enostavno povedano pomeni, da se bodo pač s svojimi projekti bodisi adaptacij, rekonstrukcij ali novogradenj šol ali vrtcev prijavile skorajda vse slovenske občine, nato pa bo po analizi podana časovna lestvica, kdaj bo katera občina na vrsti za sofinanciranje ter pripisan delež državnega denarja. Gotovo bodo nekateri projekti, ki z vidika ministrstva ne bodo upravičeni, tudi izpadli. Skoraj gotovo pa je, da država ne bo sofinancirala novogradenj vrtcev (ali šol) tam, kje je malo otrok - morda bo, z dobrim lobira-njem šla skozi le kakšna fazna adaptacija ... Znano je, da je dornavski vrtec že nekaj časa „precej na psu", stavba je dotrajana, premajhna, kot je povedal župan Rajko Janžekovič, pa je spornega še marsikaj drugega: „V vrtcu je zanič kompletna instalacija, ki bi jo bilo potrebno popolnoma prenoviti. To je zadnja zahteva inšpekcije, sicer bodo vrtec zaprli. Poleg tega so potrebna menjave vsa okna, ki se ponekod sploh ne morejo več odpirati in stavbno pohištvo nasploh, dotrajana vodovodna napeljava pa povzroča redno zamakanje. In za povrh bo za šolo in vrtec potrebna še nova kotlovnica, ki je trenutno v obstoječem vrtcu. Dalje niti nima smisla naštevati." Janžekovič je z naštevanjem dejstev in res slabega, če že ne katastrofalnega stanja domačega vrtca, ki je povrhu še premajhen za število domačih otrok, prav- zaprav le pojasnil utemeljene razloge za prijavo občine Dornava na razpis. V planu je izgradnja novega, večoddelč-nega vrtca, saj je adaptacija sedanjega montažnega nemogoča oz. nerentabilna, z izgradnjo pa bodo seveda začeli šele potem, ko bodo videli, na katero mesto in v katero leto sofinanciranja so se po kriterijih MZŠŠ uvrstili. Ob dejstvu, da bo odločilen korak za (morebitno) gradnjo letošnji razpis, so se 'zbudili' tudi v Polenša-ku, kjer bi, po besedah svetnika Franca Kukovca, prav tako želeli imeti svoj vrtec. „Mislim, da smo tudi na Po-lenšaku upravičeni do vrtca. Na našem koncu ga sploh še nimamo in meni bi se zdelo bolj prav, če bi najprej zgradili vrtec na Polenšaku, seveda manjši kot v centru občine, dovolj bi bil enoodelčni, tega v Dornavi pa bi v času naše gradnje vzdrževali, nato pa še v Dornavi zgradili novega. Ali pa, če bi bili finančno sposobni, bi gradili oba hkrati." To bi bilo sicer nekoliko težko, vendar so se svetniki s hribovitega dela dornavske občine zavzeli za to, da naj bi se pridobljen denar iz prodaje občinskih stanovanj v polen-škem bloku namenil morda prav za gradnjo vrtca. Ne glede na morebitno takšno investiranje občinskega denarja pa bi bilo vseeno nekoliko neumno zidati brez državnega deleža, ki ga je vsaj teoretično možno dobiti; torej velja vsaj poizkusiti. Dejstvo pa je, da za pet, osem ali morda celo deset predšolskih otrok ministrstvo ne bo odobrilo sofinanciranja, česar se zaveda tudi župan Janžekovič, zato je predlagal, da bi bilo Dornavski vrtec ne ustreza več kriterijem; občina se bo prijavila na razpis za novega. Tudi na Polenšaku bi radi svoj vrtec; župan predlaga, da oddelek uredijo pod streho OS svetnik Franc Kukovec pa se zavzema za izgradnjo samostojnega enooddelčnega vrtca. Foto: SM (na sliki), vseeno bolje urediti oddelek predšolske vzgoje v okviru adaptirane osnovne šole. Vendar pa, zanimivo, Kukovec kot ljudski predstavnik po-lenških občanov, ne podpira te ideje: „Ne vem zakaj bi to počeli, če imamo dovolj zemlje za novo zgradbo, točno se ve, kje bi lahko vrtec stal. Ne želim biti razumljen narobe: podpiramo izgradnjo večjega vrtca v Dornavi, opozarjamo pa na to, da bi ga želeli imeti tudi na Polenšaku!" Župan Janžekovič se, kot kaže, v razprave in prepričevanja, da bi bil za Polenšak, če že, najbolj smotrn in smiseln vrteški oddelek pod streho OŠ, zaenkrat ne spušča, pač pa pravi: „Ob tem predlogu, če ga pač na Polenšaku ne želijo sprejeti, še vedno obstaja možnost t. i. podelitve stavbne parcele, instituta, ki se ga zadnje čase poslužuje vse več občin. Vendar pa zaenkrat, konkretno, o vrtcu na Polen-šaku ne moremo razpravljati kot o kratkoročnem ali celo letošnjem naložbenem cilju občine. Že dolgo vemo, da nujno potrebujemo nov vrtec v sami Dornavi, bomo pa za Polenšak pripravili idejne osnove in predračune, potem pa se bo svet odločal naprej." Gotovo pa bo pri odločitvi za samostojen vrtec na Po-lenšaku imelo precej besede tudi pristojno ministrstvo, ki je, zaenkrat sicer še bolj indi-rektno, pa vendarle, že dalo vedeti, da novogradenj na lastne stroške ne bo podpiralo kar vsepovprek, ampak je strategija usmerjena veliko bolj v podporo zasebnim vrtcem. O tem pa na Polenšaku še ne razmišljajo ... SM Markovci • Redni volilni kongres Nove generacije SLS Rok Ravnikar ostaja predsednik podmladka Minulo soboto so se člani slovenskega podmladka SLS, ki so si nadeli ime Nova generacija SLS, srečali na rednem četrtem volilnem kongresu v markovski dvorani. Mlade politike je pozdravil tudi okoljski minister in predsednik stranke Janez Podobnik, ki jim je zaželel obilo uspeha, čestital k uspešnemu delu v zadnjem obdobju, hkrati pa jih pozval tudi k aktivnemu sodelovanju na prihodnjih državnozborskih volitvah: „Na lanskih lokalnih volitvah ste bili zelo uspešni; iz vaših vrst je bilo izvoljenih 26 svetnikov, imamo pa tudi najmlajšega župana v državi," je med drugim povedal Podobnik. Na kongresu, ki se je razvlekel čez celo sobotno popoldne do poznega večera, so se delegati in delegatke najprej seznanili z vsebinskim in finančnimi poročili minulega dvoletnega dela podmladka ter poročilom nadzornega odbora. Pripomb in razprave na predstavljene informacije ni bilo, zato pa je bilo nekoliko podrobneje predstavljeno mednarodno sodelovanje Nove generacije SLS, ki je tudi aktivna članica evropske ljudske stranke. Kot posebno razveseljivo novico pa so zbrani na kongresu pozdravili skoraj 100-odstotno povečanje članstva v zadnjih dveh letih. Prav zaradi tega je bilo potrebno deloma spremeniti Zbrane ne rednem volilnem kongresu Nove generacije SLS je pozdravil tudi predsednika stranke in okoljski minister Janez Podobnik, ki jih je pohvalil za minulo delo ter pozval k aktivni udeležbi na državnozborskih volitvah prihodnje leto. tudi določene člene statuta, ki se nanašajo na število članov v svetu in izvršnem odboru podmladka. Tako bo poslej, po sprejeti spremembi statuta, v svetu delovalo namesto dosedanjih 11 kar 25 članov, izvršni odbor Nove generacije pa po novem šteje 17 namesto 11 članov. Po nujni spremembi statuta so sledile volitve novega vodstva. Rok Ravnikar, ki je podmladek vodil zadnji dve leti, je bil edini kandidat za predsednika in kot takšen tudi ponovno izvoljen. Nova podpredsednika podmladka pa sta postala Aleksander Jovanovič in Tibor Voeroeš, za predsednika sveta podmladka pa je bil izvoljen Bor Zgonc. Zbrani na kongresu pa so nato sprejeli tudi dve resoluciji; v prvi izražajo podporo prizadevanjem SLS za pravično mejo s Hrvaško, vključujoč zahtevo po celovitosti Piranskega zaliva. Druga resolucija pa se nanaša na ohranitev demokratičnih vrednost družbe, v okviru katere bodo izpeljali akcijo osveščanja mladih o nujnosti in pomembnosti ohranitve in razvoja demokratičnih odnosov. Foto: SM Foto: SM Ptuj • Novi Zvonček odprli mesec dni pred rokom Napoved novega investicijskega obdobja Na slovesnosti ob odprtju novega vrtca Zvonček, ki je bila 14. februarja, se je zbralo veliko gostov in Ptujčanov, ki so se skupaj s kolektivom Vrtca Ptuj, starši in otroci veselili nove pridobitve. Od zadnje novogradnje objekta predšolske vzgoje na Ptuju je namreč preteklo že 30 let. Vrtec je zrasel v rekordnem času, Marles ga je postavil mesec dni pred rokom, odprli pa so ga z urejeno okolico, za kar gre velika zasluga Komunalnemu podjetju Ptuj. Tehnični prevzem objekta je bil opravljen dan pred odprtjem. V kulturnem programu so nastopili otroci Zvončka skupaj z malimi prijatelji iz vrtcev Tulipan in Mačica, kjer sta bila njihova začasna vrtca med gradnjo, ter ženski pevski zbor Vrtca Ptuj pod vodstvom Jerneje Bombek. Vrtec Zvonček je zgrajen v okviru novega modela financiranja (javno-zasebnega partnerstva), ki je od vseh vpletenih zahteval še dodat- Res pa je, da mu skorajšnji konec nekateri ponovno napovedujejo po tem, ko se je v javnosti ponovno pričelo precej glasno govoriti o nameri ptujske mestne oblasti, da bo na lokaciji mestnega kina tudi v resnici uredila mladinski center. V ta namen je v proračunu 2008 odprla postavko za odkup Mestnega kina Ptuj. Zahteve po ureditvi centra so ponovno postale glasne in "obvezujoče" v času lokalnih volitev 2006; podobno je bilo tudi pred lokalnimi volitvami 2002, ko je bila tudi dana prva obljuba takrat še kandidata za župana MO Ptuj dr. Štefana Če-lana, da se bo takšen center za potrebe mladih na Ptuju končno uredil. Ker se to ni zgodilo v preteklih štirih letih, naj bi do tega vendarle prišlo v drugem mandatnem obdobju župana dr. Čelana, v katerem prevladujejo infrastrukturni projekti. Za ne napore pri izvedbi; Marles je v tej investiciji nastopal kot investitor in izvajalec hkrati. Novi Zvonček je trioddelčni, skupna neto površina je 540 m2 površine, v njem pa so tri igralnice, lep in velik osrednji prostor, kuhinja in ostali spremljajoči prostori; prehod na veliko igrišče poteka s pokrite terase. Z donacija-mi za nakup potrebnih igral in drugih pripomočkov so se izkazali v ptujskih mestnih četrteh (Center, Panorama, Breg, Ljudski vrt in Jezero) ter kolektiv Dominko, ki je v dobro otrok prispeval tisoč evrov. V imenu otrok in staršev se je vsem za novo pridobitev, ki Štajerski tednik je pred dnevi povedal: "Kar se tiče možne uporabe kinodvorane za namene mladih (predvsem vse oblike ustvarjalnosti), se ves čas dogovarjamo z gospodom Šne-bergerje, direktorjem kina. Res je, da v tem trenutku mnogo stvari še ni dokončno dogovorjenih. Upamo in verjamemo, da se bomo z lastniki podjetja in nepremičnin lahko dogovorili v obojestransko korist. Če bi z dogovori uspeli, bi objekt uredili tako, da bi v njem lahko potekala kongresna, gledališka in kinooperaterska dejavnost. V preostalih prostorih pa bi mladim omogočili različne oblike ustvarjalnosti." Mestna občina Ptuj je glede na vlaganja v obnovo leta 1989 in vpis v zemljiško knjigo 43-odstotna lastnica kinodvorane, v dejavnosti pa ni udeležena. Pred koncem lanskega leta je ptujski župan imenoval poseb- so jo tudi v MČ Breg dolgo čakali, zahvalila ravnateljica Bo-žena Bratuž. Direktor Mar-les hiš prihodnosti Slavko Cimerman je povedal, da je novi vrtec kljub hitrosti gradnje kakovosten in prijazen objekt. V Marlesu uporabljajo za konstrukcije les, ki je naravni gradbeni material in ki s svojo strukturo in vonjem ugodno vpliva na počutje, ustvarja prijetno klimo v prostoru. Tudi drugi materiali, ki so jih uporabili, so ljudem in okolju prijazni. Upajo, da bodo v Sloveniji uspeli prepričati vse, ki dvomijo v njihovo sposobnost in izkušnje, da uporaba naravnih materialov v kombinaciji in s pomočjo moderne no delovno skupino, ki naj bi pripravila programsko zasnovo delovanja novega mladinskega centra na Ptuju. Za predsednika je imenoval Roberta Križani-ča, za člana pa Ivana Vidoviča, tehnologije ustvarja občutek domačnosti, topline, zavetja, pri čemer so upoštevani vsi zahtevni sodobni standardi za gradnjo takih objektov in bivanje v njem. »Skupaj smo preštudirali kup zakonov in pripravili inovativni pristop za gradnjo javnih objektov ter s tem reševanje težav v okoljih, kjer so potrebe velike, denarja pa premalo,« je še poudaril direktor na odprtju vrtca Zvonček. Ob tej priložnosti je posebno zahvalo izrekel ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž, ko je dejal, da je prav ona najbolj zaslužna, da je zrasel nov Zvonček. V odsotnosti ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, ki je zbolel, je govoril vodjo oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj in Srečka Šne-bergerja, direktorja Mestnega kina Ptuj. Robert Križanič je povedal, da lahko občina svoj delež že v direktor direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport Simon Starček. Zaželel je, da bi se sprejete in ljubljene pod novo streho počutili prav vsi otroci, saj je naše osnovno poslanstvo ljubezen do otrok. V imenu MO Ptuj pa je na odprtju novega vrtca govoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zvonček je skromen začetek zahvale, ki jo bo potrebno nadaljevati. Že ob polaganju temeljnega kamna je povedal, da je čas, da se mesto zahvali enemu svojih najboljših kolektivov, ki je v to mesto veliko let vlagal in gradil, mu večal prepoznavnost. Ravnateljici Vrtca Ptuj je težko reči ne, z velikimi pričakovanji je prišla v Mest- tem trenutku obnavlja in nadgrajuje. Za ta del tudi pričakujejo sofinancerski del, prijavo za sredstva so že oddali. Center naj bi urejali po etapah, ker milijarde tolarjev trenutno ni na voljo; toliko naj bi po prvi oceni stalo urejanje mladinskega centra. Računa, da bo center v Mestnem kinu Ptuj lahko zaživel leta 2008. Odvisno pa je tudi od tega, kako bodo potekala pogajanja oziroma dogovori s solastniki, da se čim prej opravi odkup. Vsebino in koncept bodočega mladinskega centra naj bi pričeli pripravljati prihodnji mesec. Srečko Šneberger pa je dejal, da gre v tem trenutku za bolj ali manj iste zadeve, o katerih so se pogovarjali že v predvolilnem času. Šlo je za načelne pogovore, ki so se zgodili tudi zaradi volitev. Po volitvah so se sicer še enkrat sestali, vendar brez konkretnih dogovorov. Tako v no hišo tudi za naslednja štiri leta. Pri njeni iznajdljivosti, je prepričan ptujski župan, naj bi MO Ptuj izpeljala skupaj z njo vse tisto, kar so si skupaj začrtali. Vsega tega pa ne bo mogoče udejaniti, če ne bo podpore ministrstva. Ptujski župan upa, da jim bo model javno-zasebnega partnerstva uspelo izpeljati znotraj celotne vlade, da vse skupaj ne bo ostalo le na enem ministrstvu, saj je potreb po investicijah v taki obliki, kot je Zvonček, v Sloveniji veliko, na samem Ptuju pa več kot preveč. V imenu celega mesta se je tudi zahvalil za dosedanjo podporo ministrstva za šolstvo in šport pri tem projektu. MG tem trenutku tudi ne more več povedati o sami vsebini oziroma, kako bo potekala njena realizacija, če bo prišlo do dogovora vseh, ki morajo v tej zgodbi odločiti. "Naš cilj je glede na to, da so prostori na voljo štiri oziroma pet dni v tednu, da se zgodba nekega centra tu zgodi. Objekt je v dobri kondiciji, ki-nopredstave se odvijajo le dva dni v tednu, najemi prostorov so redki. Niti slučajno in nikoli pa, kolikor jaz vem, ni bil govor o tem, da po ureditvi mladinskega centra na zdajšnji lokaciji ne bi bilo več kina. Eden od mojih pogojev vseskozi v dosedanjih pogovorih je bil, da kino ostane, ker Ptuj ne more ostati brez kina. Tudi zato, ker je bilo v tehnologijo projekcije vloženo sorazmerno veliko denarja. Na Ptuju imamo trenutno najsodobnejšo tehnologijo za reprodukcijo tona. Na nek način nas k ohranitvi dejavnosti Mestnega kina Ptuj obvezuje tudi povezava z ministrstvom za kulturo, v okviru katerega je vzpostavljena ART-mreža in v okviru katere se izvaja tudi sofinanciranje reproduktivne kinematografije, zaradi tega smo tudi obstali," je povedal direktor Srečko Šneberger. r t!1 I Foto: Črtomir Goznik Srečko Šneberger, direktor Mestnega kina Ptuj: "V vseh dosedanjih pogovorih o ureditvi mladinskega centra na lokaciji Mestnega kina nikoli ni bilo govora o tem, da bi edini kino na Ptuju ukinili." Foto: Črtomir Goznik Novi Zvonček so odprli ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor direktorata za šport v ministrstvu za šolstvo in šport Simon Starček ter direktor Marleš hiš prihodnosti Slavko Cimerman. Ptuj • Bodo v Mestnem kinu (zares) uredili mladinski center? Edini ptujski kino (še) ne bo utihnil! Pred koncem leta 2005 so se nad Mestnim kinom Ptuj pričeli zgrinjali temni oblaki. Četudi so nekateri v tistem času pričakovali nagli konec edinega ptujskega kina, se to do danes še ni zgodilo. Majšperk • So po dobrem letu bližje rešitvi? Koga naj tožijo obrtniki? Deset obrtnikov, ki so kot podizvajalci opravljali obrtniška dela na objektu osnovne šole v Majšperku, je po dobrem letu še zmeraj brez denarja za opravljeno delo. Vrednost skupnega dolga Anchi Inženiringa iz Poljčan do njih je na dan 25. januar 2007 še zmeraj 1.154.000 evrov (brez obresti). Še po dobrem letu imajo obrtniki likvidnostne težave, eden je moral v lanskem letu razglasiti stečaj podjetja. Še zmeraj ni znan krivec, zakaj obrtniki denarja niso prejeli, že v lanskem letu so skupaj kazensko ovadili občino Majšperk, podjetje Rudis iz Trbovlja in Anchi Inženiring iz Poljčan. Kot kaže, je do epiloga še daleč. Deset podjetnikov (STG Damjan Perko, ki je pri izgradnji osnovne šole opravljal slikopleskarska dela in fasado - odprti dolg znaša 12.700.000 tolarjev, Borislav Mršič, ki je opravljal delo tlakov in ometov - dolžni so mu 18 milijonov tolarjev, Gradbeništvo Bezjak s Spodnje Hajdine, ki je opravljal dela ureditve okolja in kanalizacije - dolžni so mu 90 milijonov tolarjev, Sentas storitve - Bojan Štumberger, ki je opravljal suhomontažna dela, strope in stene - njemu dolgujejo 8 milijonov tolarjev, AS Plast Oplotnica, Alojz Tajnikar, ki je opravljal aluminijasta in steklarska dela - njemu dolgujejo 48 milijonov tolarjev, Ogoljufani obrtniki in podjetniki so že skoraj brez upanja. Mitja Šegula , Tames Ptuj, ki je opravljal strojna in električna dela - njemu dolgujejo 70 milijonov tolarjev, družinsko podjetje Selinšek Maribor, opravljali so ključavničarska dela - njim dolgujejo 32 milijonov tolarjev, Fingar, .d. o. o., iz Rogaške Slatine, njim za športni pod in ostale pode dolgujejo 17,5 milijona tolarjev, Pavel Grm iz Zreč je urejal strope - njemu dolgujejo 2,5 milijona tolarjev in mizarstvo Žlahtič Ptuj - za pol drugi milijon tolarjev so izvajali mizarska dela) še danes ne ve, ali bodo denar za opravljene storitve prejeli ali ne. Ker ne najdejo več prave- Ormož • Izšli tretji Zgodovinski zapisi Od 14. stoletja do danes Nedavno je v Ormožu izšla tretja številka Zgodovinski zapisov, ki jih vsako leto izdaja Zgodovinsko društvo Ormož. Tretja številka sicer nosi letnico 2006, vendar zaradi spleta okoliščin lani ni uspela iziti. Zato lahko konec letošnjega leta pričakujemo izid še četrte številke Zgodovinskih zapisov. Zgodovinsko društvo Ormož bo letos praznovalo 10. obletnico svojega delovanja, ena izmed rednih aktivnosti pa je tudi izdaja Zgodovinskih zapisov. Njihova tretja številka obsega 15 prispevkov na 125 straneh in je najdebelejša doslej. Zapise je uredila Zdenka Kresnik, ki je povedala, da so v njih zbrani izdelki širšega kroga piscev, tako ljubiteljskih kot poklicnih zgodovinarjev, ki opisujejo svoje osebne spomine na določeno obdobje ali pa se v celoti opirajo na zgodovinska dejstva. Urednica Zdenka Kresnik je Zgodovinske zapise uredila po kronološkem vrstnem redu. Naslovi pa so zares privlačni - preberete lahko o čarov-niških procesih v Ormožu, ormoškem obzidju, Štajercih na Varaždinski gimnaziji, ormoških občinskih volitvah leta 1864, o poimenovanju ormoških ulic, skrivnostih ormoškega parka in še vrsto drugega zanimivega branja je na voljo. K sodelovanju pri nastajanju zapisov je uredniški odbor pozval uveljavljene strokovnjake, objavljati pa želijo tudi seminarske oziroma povzetke diplomskih nalog mladih domačinov. So namreč mnenja, da marsikatera dobra naloga, ko je enkrat ocenjena, nekoristno obleži v omari, pa bi jo z veseljem predstavili širši javnosti. Objaviti ne nameravajo le izdelkov študentov zgodovine, pač pa tudi študentov drugih študijskih smeri, katerih izdelki so vezani na lokalno zgodovino. Viki Klemenčič Ivanuša Štefan Bezjak, Gradbeništvo Bezjak s Spodnje Hajdine: »Prej smo poslovali normalno, ker pa smo dobili izvršbe v višini 65 milijonov, smo morali podjetje dati v stečaj. Na cesti je s kooperanti in našimi delavci okrog 60 ljudi. Jaz sem zaposloval dvanajst ljudi, Upanja, da bom prejel denar, več nimam. Mi smo stečaj napovedali maja lani, saj nismo imeli denarja, da bi plačali naše upnike, ki so delali za nas. Ko sem dal situacijo, sem moral dati obračune za tisto delo, za katerega sem dobil denar. Občina bi morala nadzirati, in če ni bilo redno plačano obrtnikom, bi morala občina ustaviti delo.« Foto: Nataša Pogorevc ga sogovornika - v podjetju Rudis so vsi, ki so z njimi sodelovali, odšli v druge službe in še računalnik z vsemi podatki o investiciji osnovne šole v Majšperku so v Rudisu ukradli, podjetje Anchi Inženiring je v prisilni poravnavi, občina Majšperk pa po njihovem mnenju ne želi sodelovati - so se odločili, da ponovno skličejo tiskovno konferenco. Vsi podjetniki zaradi neplačanega dela čutijo posledice, mnogi so na robu preživetja, podjetje Gradbeništvo Bez-jak s Spodnje Hajdine, do katerega ima podjetje Anchi Inženiring največji dolg, 90 milijonov tolarjev, pa je v lanskem maju moralo v stečaj, saj niso prenesli tako velike zadolžitve. Občina Majšperk je predala urejanje pravnih poslov podjetju Čeferin, podjetniki pa so si tudi poiskali novega, skupnega pravnega zastopnika, katerega imena ne želijo izdati, dokler ne bo prišlo do obravnave. V imenu podjetnikov, ki so bili vidno razočarani nad dejstvom, da tudi na državnem nivoju niso dosegli ničesar -v lanskem maju so se na Ptuju sestali z ministrom Zverom - je spregovoril oškodovani podjetnik Damjan Perko: »O tej problematiki se več ne govori. Z nami se nihče več noče pogovarjati, interes je, da problem pometejo pod preprogo. Po oceni lanskega leta nas je bilo 350 zaposlenih pri desetih kooperantih v tem delovnem okolju, finančni polom pa se bo prestavil tudi na vse dobavitelje materialov tem obrtnikom, saj ne bodo poplačani, tako se številka ogroženih podjetij poveča in število zaposlenih se dvigne vse tja do 500 ljudi. Občina Majšperk je zadevo predala odvetniški pisarni Čeferin, mi pa smo predali zadevo v pravno presojo. V tem času smo poslali tudi nekaj dopisov na ministrstvo za šolstvo in osebno ministru Zveru, ker je ministrstvo sofinanciralo investicijo; menimo, da so za to ustrezen sogovornik tudi z ministrstva. Kazenske ovadbe smo podali lani februarja, ko smo prvič opozorili na ta problem, ovadili smo občino Majšperk, Rudis Trbovlje in Anchi Inženiring iz Poljčan. Po enem letu še ni ugotovljenega kršitelja, zadeva še ni predana niti javnemu tožilcu niti na sodišče, čeprav policija dela. Anchi Inženiring je v prisilni poravnavi, tudi z našo pomočjo, saj smo se strinjali, da gre podjetje v prisilno poravnavo in da dobimo za svoje delo plačilo 60 odstotkov opravljenega dela v roku treh let, saj želimo linijo med vsemi sodelujočimi partnerji ohraniti in ne želimo, da gre podjetje v stečaj. Kontaktov z nami več noče imeti nihče. Želimo si hitrejšo rešitev, ugotovili smo, da do denarja ne bo prišlo hitro. Vodstvo občine Majšperk noče sodelovati z nami, enako se je odzval glavni izvajalec Rudis iz Trbolja, ki se izogiba sestankom. Trdijo, da so poplačali vse, čeprav nam niso pokazali nobene dokumentacije, še več, ukradli so računalnik. Anchi Inženiring je takrat trdil, da od Rudisa ni dobil denarja. Vsi izvajalci smo takrat dobili potrjene obračune. Prazne ministrove obljube Lani maja smo za en dan onemogočili pouk na šoli ter zahtevali prisotnost ministra Zvera. Z njim smo se sestali maja na Ptuju, takrat nam je obljubil, da bo ministrstvo določilo komisijo, ki bo kompletno dokumentacijo pregledala in ugotovila stanje. Zagotovil nam je, da bomo poplačani, zato smo sklenili, da ne odvzamemo materialov, ki smo jih vložili v šolo. Od te obljube ministra do danes ni nič. Zato smo začeli vsak po svoji moči iskali resnico. Po letu dni policija ni ugotovila, kje in kdo je ta, ki zadržuje denar. Zadeva je še v postopku. Začudeni smo, da se v letu dni ne more ugotoviti, kje je četrtina denarja od izgradnje šole. Prišli smo do kopije situacije za šolo, ki je bila vredna milijardo 142 milijonov tolarjev, Rudis pa je občini fakturiral samo 733 milijonov, vrednost telovadnice 309 milijonov tolarjev pa se odšteje. Do danes ni jasno, kdo je telovadnico plačal. Rudis ne želi pokazati dokumentacije, ljudje, ki so delali na tem projektu, so danes v službah drugje. Na podjetje Anchi Inžieniring ne upa nihče pokazati, da so oni tisti, ki so odnesli denar, ker nimamo nobenih dokumentov, ki bi kazali na to. Poskušali smo iskati tudi pomoč pri predsedniku vlade Janezu Janši, ki je poslal dopis pristojnemu ministrstvu dvakrat, dopis pa smo poslali tudi predsedniku države dr. Janezu Drnovšku. Žal do danes še nismo prejeli odgovorov. Obrnili smo se tudi na varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki je menil, da zadeva ni v njegovi prisotnosti. Ugotovili smo, da je občina prejela z ministrstva manjši znesek denarja, kot smo si izračunali, kljub temu da vemo, da nadstandarda ministrstvo ni plačalo. Poleg tega obstaja še zapisnik o nekorektno opravljenem delu, ki ga v času nastanka nismo videli in nismo dobili možnosti, da se z njim strinjamo in slabo delo saniramo.« V času tega enega leta so bili podjetniki, ki so kot po-dizvajalci prevzeli delo pri objektu osnovne šole v Maj-šperku in so pred to investicijo dobro poslovali, prisiljeni odpuščati ljudi, ker so dela morali zmanjšati, saj nimajo dovolj denarja za pokrivanje nabave repromaterialov, nekatera podjetja životarijo, eno pa je moralo celo v stečaj. Podjetnikom ostaja samo upanje, da bodo kdaj prejeli plačilo za svoje opravljeno delo. Ko bodo izkoristili vse pravne možnosti v Sloveniji, se bodo obrnili tudi na evropsko sodišče. Menijo, da so jih izigrali, upanje pa je tudi vse, kar imajo, zaupanja ni več. Nerazumljivo jim je predvsem dejstvo, da nihče ne more dokazati, kje je denar, ki se je »izgubil« na relaciji glavnega izvajalca podjetja Rudis iz Trbovlja in Anchi Inženiringa iz Poljčan. Nataša Pogorevc Foto: vki Ptuj • Peti Valentinov polet z baloni Valentinovo visoko nad oblaki Na Valentinovo pred petimi leti so Terme Ptuj v sodelovanju z Balonarskim klubom Ptuj prvič organizirale polet z balonom na praznik zaljubljencev. S poleti na ta dan so začeli tudi zato, ker so balon Term poimenovali Valentina. Na letošnjem petem poletu je sodelovalo pet balonov, ki so jih pilotirali Avi Šorn, Branko Ambrožič, Štefan Bertala-nič - Pišta, Dejan Buzeti in Dušan Bojanovič iz Vojnika, prekmurskega balonarskega kluba, BK Ptuj in Aerodroma Ljubljana. Nebo nad Ptujem in okolico so letos podoživeli Dragan in Rozika Litrop iz Lendave, Zvonka in Rudi Za-dravec iz Ptuja, Silva in Marjan Zorec z Mestnega Vrha ter Katja Brunčič iz Križev-cev pri Ljutomeru in Kristjan Kovačič iz Čentibe pri Lendavi (študenta v Mariboru). Letošnje potnike so izžrebali Radio Ptuj, Radio Murski val in Radio Maksi. Udeleženci petega tradicionalnega Valentinovega poleta še dolgo ne bodo pozabili današnjega dneva, v družbi s piloti balonov in organizatorji so se udeležili tudi svečanega kosila v restavraciji Zila. Valentinov polet je že po tradiciji tudi napoved balo-narske sezone 2007, ki bo ponovno bogata, napoveduje predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič. Vrhunec napovedujejo ptujski balonarji zadnji konec v juliju, ko bodo izvedli že enajsti balonarski praznik z mednarodno udeležbo in okrog 30 baloni ter blizu 10 poleti. Foto: Črtomir Goznik Letos so se Valentinovega poleta veseli štirje pari iz Ptuja, Lendave in Križevcev pri Ljutomeru. Ptujsko nebo bo v znamenju balonov tudi na pustno nedeljo, Terme Ptuj in Ba-lonarski klub pričakujeta, da se bo v času osrednje nedeljske povorke pod ptujsko nebo dvignilo blizu dvajset balonov iz vseh slovenskih balonarskih klubov. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, tudi ustanovni član Konzorcija kurent, je prepričan, da bi podobno morali ravnati vsi v tem mestu in prispevati svoj delež v vsakoletni program kurentovanja, če želimo biti največji in edinstveni s svojo pustno prireditvijo v državi in tudi izven nje. MG Podgorci • Ljudski godci KD Alojz Žuran Izdali zgoščenko Hopsasa rajsasa Minulo soboto so v kulturnem domu v Podgorcih pripravili večer ljudske glasbe, petja in plesa. Posvečen je bil izidu zgoščenke domače skupine Ljudskih godcev. Vlado Prigl, vodja skupine Ljudskih godcev pri KD Alojz Žuran, je povedal, da skupaj igrajo že četrto leto in so nasledniki starejše skupine ljudskih godcev, ki je delovala v Podgorcih. Skupino sestavljajo Ivan Pleh, Frančišek Hebar, Vlado Prigl, Anton Kosi - Dijakov in Anton Kosi. Glasbeniki so iz Podgorcev in okoliških krajev - Velike Nedelje in Senešcev. Instrumentalna zasedba skupine je zelo zanimiva, saj imajo zajete instrumente alpske in panonske skupine. Združujejo igranje klarineta in dia-tonične harmonike ter berde in bogarije, kar daje skupini poseben zven. Na zgoščenki so zbrali 17 pesmi, ki so se nekoč igrale v naših krajih. Na njej je Anin valček, Klepetulja polka, V mesečini, Ohcet-na koračnica, pa tudi znana Presveti ti Lenart, ki izvira prav iz Podgorcev. Gre za instrumentalne skladbe, včasih pa zasedba tudi kaj zapoje. Zgoščenko so izdali z namenom ohraniti pred pozabo stare melodije in jih prenesti na mlajše rodove. Zgoščenka nosi naslov Hopsasa rajsasa in se navezuje na ples, ki se je plesal v času kožuhanja in česanja perja. Skupina redno sodeluje na različnih srečanjih namenjenih ljudskim godcem, na različnih prireditvah, občasno --1 J . J -T - J- Ljudski godci KD Alojz Zuran Podgorci: Ivan Pleh in Frančišek Hebar (klarinet), Vlado Prigl na harmonika), Anton Kosi - Dijakov (bugarija) in Anton Kosi (berda). Foto: vki (diatonič- pa spremlja tudi podgorsko folklorno skupino. Izvajajo ljudsko glasbo in se strogo držijo pravila, da se ta melodija ne sme spremljati s harmoniko. Muzikanti so zelo zasedeni in imajo v načrtu izdati še eno zgoščenko. Ob predstavitvi zgoščenke so povabili številne goste. Nastopili so Podgorske vaške pevke DU Podgorci, Mešani pevski zbor DU Velika Nedelja, ljudske pevke Pušeljc Zgornja Savinska dolina, Ljudski pevci Cirkulane, folklorna skupina KD Alojz Žuran Podgorci, Ljudska godca KD Ob-rež in Sestre Nedeljko. Viki Klemenčič Ivanuša Ormož • Odprli razstavo del Vilija Gašpariča Zapisovalec izginjajočega časa Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v avli občine Ormož odprta razstava del ljubiteljskega slikarja Vilija Gašpariča z naslovom Slikar Vili Gašparič, zapisovalec izginjajočega časa (1946-2006). obdobja v Nemčiji, kjer je ves čas tudi slikal in razstavljal, se je vrnil v Podgorce. Nadaljeval je s slikarskim ustvarjanjem. Svoje slike je ustvarjal za ljudi in številne krasijo stene domov. Svojo ljubezen do slikanja je Vili Gašparič namreč rad delil z ljudmi. Viki Klemenčič Ivanuša Razstavo je odprla soproga Cvetka Gašparič, ki je po smrti slikarja Gašpariča 18 najlepših slik, ki jih je slikar ljubosumno čuval le zase, podarila Muzeju Ormož. Slike je v razstavo uredila nova sodelavka muzeja Simona Menoni, ki ji je bila to prva razstava, ki jo je pripravila v novi službi. S to razstavo pa po letu aktivnega samostojnega dela Muzej Ormož pričenja tudi obdobje galerijsko razstavne dejavno- sti, je v nagovoru povedala direktorica muzeja Zdenka Kresnik. Ljubiteljski slikar Vili Ga-šparič je bil rojen v Podgorcih in je ljubezen do barv podedoval, saj sta slikala že njegov oče in ded. Izučil se je za soboslikarja, da je ostal blizu barvam, saj kaj več takratne socialne razmere niso dopuščale. V času bivanja v Ljubljani je spremljal galerijsko dogajanje in spoznal tudi Božidarja Jakca in Maksima Gasparija, ki sta mu bila tudi največja vzornika. Po vrnitvi iz Ljubljane je nekaj časa obiskoval večerno slikarsko šolo Albina Lugariča, a jo je, zaradi finančnih težav, kmalu opustil. Pot ga je odpeljala na delo v Nemčijo, kjer je nadaljeval s slikanjem. Kot je v spremni knjižici zapisala Simona Menoni, je avtorja duhovno najbolj izoblikovala ravno ta oddaljenost od doma in do- mačega kraja ter iz nje rojeno otroško hrepenenje po nečem, kar se ne bo nikoli več vrnilo: lirično idealiziran svet vasi, z dihanjem narave usklajen ritem kmečkega življenja, toplina domačega ognjišča, domačega polja, ki ga boža veter jesenske melanholije ... Vili Gašparič se je veliko ukvarjal tudi s fotografiranjem, sicer pa je ostajal zvest tehniki olje na platno. Po zaključku delovno aktivnega Razstavo je odprla slikarjeva soproga Cvetka Gašparič (levo), na sliki v družbi avtorice razstave Simone Menoni in direktorice Muzeja Ormož Zdenke Kresnik. Foto: vki Gorišnica • Predlog proračuna obravnavajo VO in društva Zdaj počitek, potem pa start Minula seja gorišniškega občinskega sveta ni postregla z nobenimi presenečenji. Svetniki so imenovali nadzorni odbor občine, se strinjali s pristopom Cirkulan v SOU in se seznanili s predlogom osnutka dvoletnega občinskega proračuna. Minuli teden so v Gorišnici zaključili še zadnja dela pri izvedbi kanalizacije, ki jih financirajo iz lastnega proračuna in vodne takse. Kanalizacijski vod so položili pod železniško progo in s tem povezali obrtno cono s predvidenim primarnim vodom v Moškanjcih. Nov gorišniški NO sestavlja pet članov in sicer Sonja Zorli, Miro Štumf, Danilo Horvat, Darinka Žnidarič in Rajko Zavec, predsednika pa si bodo člani imenovali sami znotraj sestave. Letošnji občinski proračun, ki je bila svetnikom predstavljen na zadnji seji, je „težak" 2.278 milijona evrov, tako na pri-hodkovni kot na odhodkovni strani, saj po besedah župana Jožeta Kokota ne predvidevajo nobenih zadolžitev oz. kreditiranja občine. Za nove naložbe skoraj 890.000 evrov Dobra polovica sredstev bo seveda namenjena pokrivanju zakonsko določenih izdatkov, 886.000 evrov pa je namenjenih načrtovanim investicijam. „Po postavkah je zaenkrat predvideno 8846 evrov za nakup opreme v vseh občinskih objektih od šole naprej, 4000 evrov za nakup osnovnih sredstev, največji del predstavlja postavka za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, saj znaša dobrih 419.300 evrov, 147.450 evrov je predvidenih za redna vzdrževalna dela, 41.700 evrov za nakupe zemljišč, 167.000 evrov pa bomo namenili za pripravo projektne dokumentacije," je bistvene postavke investicijsko naravnanega proračuna povzel župan Kokot. Večina denarja bo tako šla - če bo seveda pred- log proračuna sprejet - za modernizacije cest s pločniki in javno razsvetljavo, za industrijsko cono in dokončne kanalizacijskih odsekov. „Prav tako smo v pripravi številnih projektov, s katerimi se bomo prijavljali na različne razpise za pridobitev državnega oz. evropskega denarja. Brez dvoma se bomo prijavili tudi na pričakovan razpis za sofinanciranje izgradnje vrtca, ki se pričakuje konec marca ali v aprilu. Na šolsko ministrstvo smo že poslali tri variante idejnih zasnov novega vrtca, ki naj bi se gradil kot podaljšek sedanji osnovni šoli. Zdaj čakamo, da ministrstvo te idejne projekte oceni in izbere tistega, ki je po kriterijih najboljši, potem pa bomo ta projekt 'obdelali' s svetniki in takoj pripravili tudi vse potrebno za gradbeno dovoljenje." Župan sicer meni, da bodo na razpisu brez dvoma uspeli priti na lestvico, saj je otrok, ki čakajo na predšolsko vzgojo, v občini zelo veliko. „Ne morem pa še reči, ali bomo uspeli pridobiti sredstva že letos ali kasneje, saj je to odvisno od ministrstva, kam oz. na katero mesto nas bodo uvrstili. Vsekakor smo s svojim deležem v občinskem proračunu, namenjenim za izgradnjo vrtca, pripravljeni na začetek gradnje že letos, bolj verjetno pa bomo deležni sofinanciranja v naslednjem letu." Prav tako v Gorišnici v tem trenutku še ne vedo, ali jim bo ministrstvo odobrilo šest oddelčni vrtec, ali bodo projekt znižali za kakšen oddelek ali dva. Zaenkrat zaključili s kanalizacijo Sicer pa v teh dneh v občini Gorišnica aktivno zaključujejo zadnja dela na izvedbi kanalizacije. Konec minulega tedna so tako že poglobili železniško progo, pod katero teče kanalizacijski vod, ki povezuje obrtno cono s primarnim vodom na drugi strani Moškanjcev, kjer se bo primarni cevni kanalizacijski razvod gradil iz sredstev ko-hezije. Gorišnica je namreč ena izmed občin, povezanih v skupni konzorcij sedmih spodnjepodravskih občin, ki jim je za del celotnega kanalizacijskega omrežja uspelo pridobiti večinsko sofinanciranje iz države in evropskega kohezijskega sklada. „Sami pa smo v tem času že uspeli položiti kanalizacijo v predelih, ki se zaradi ostrih kriterijev niso uspeli uvrstiti v ta skupni projekt. Tako je že končana kanalizacijska mreža v večjem delu Zamušanov, ki smo jo gradili v dveh fazah, obe skupaj pa sta zahtevali približno 85 milijonov tolarjev. Zgrajena je tudi kanalizacija v Gorišnici in Moškanjcih, občani pa se bodo lahko priključili nanjo takoj po postavitvi čistilne naprave v Gorišnici. Slednja spada v okvir evropskega sofinanciranja in se bo začela graditi konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta. Takrat bomo občanom tudi poslali pogodbe za plačilo priključkov, predvidoma pa bo po skupnem dogovoru vseh vključenih občin znašala okrog 1000 evrov." Z izvedbo kanalizacije v Za-mušanih in podzemeljskega predora s cevovodom v Mo-škanjcih so se v teh dneh večje naložbe v občini Gorišnica zaenkrat ustavile."Zdaj bo nekaj časa 'mrtvo' obdobje v smislu dela na terenu, zato pa bomo v tem času dokončali pripravo dokumentacije za prihodnje razpise. Nadejamo se tudi sofinanciranja sekundarne mreže kanalizacije ter vzporedno s tem modernizacije cest in za namen pridobitev državnega oz. evropskega sofinanciranja, za kar pripravljamo projekt v vrednosti 180 milijonov tolarjev, kar je sicer predpisana spodnja meja vrednosti za kandidaturo na evropska sredstva. Delitvena bilanca ne bo zavirala nobene občine Ob pripravi projektov pa bo v naslednjem obdobju potekala tudi obravnava predloga proračuna občine za leti 2007-2008 po vaških odborih: „Ko bodo vsi vaški odbori podali mnenja na pripravljen osnutek, jih bodo obravnavali posamezni občinski odbori, nato pa še občinski svet. Naslednja seja, kjer se bomo ukvarjali s proračunom, bo nekje do sredine marca, takrat pa predvidevam, bo na dnevnem redu tudi zaključni račun, ki ga morata sprejeti obe občini; Gorišnica in Cirkulane. Hkrati s tem smo mi že pripravili svoj predlog delitvene bilance, s katerim se bomo nato ukvarjali v nadaljevanju. Zaenkrat pa je bistveno, da oboji potrdimo zaključni račun in sprejmemo nov proračun za naslednje obdobje, saj je to pogoj za kandidaturo na razpise. Sam potek in sprejetje delitvene bilance pa po zadnjih pojasnilih ministrstva za finance ne vpliva na možnost kandidatur občine na razpise. Torej, ali bomo delitveno bilanco sprejeli takoj, ali pa bodo potekala bolj ali manj dolgotrajna pogajanja, ne vpliva več na samo poslovanje občine. Takoj, ko bo sprejet ZR, se bosta obe občini tudi finančno lahko ločili, sprejeli vsaka svoj proračun in se lahko prijavljali na razpise ne glede na uspešnost oz. sprejetje delitvene bilance," je še pojasnil Jožef Kokot. Od tod in tam Ptuj • Olgica izobesila največje pustne maske Foto: Črtomir Goznik Že tretjo leto zapored so v OŠ Olge Meglič na fasado šole izobesili največji pustni maski. Dvanajst metrov dolgemu kurentu na platnu seje letos prvič pridružila tudi šestmetrska rusa. Za obe podobi mask so zaslužni učenci osmih in devetih razredov devetletke. V prostorih osnovne šole pa je na ogled tudi priložnostna razstava na temo pustovanja. Ravnatelj Ervin Hojker je povedal, da bodo v letu 2008fasado šole v pustnem času okrasili še s tretjim pustnim likom podobne velikosti. MG Ptuj • Pustna razstava v OŠ Ljudski vrt Foto: Črtomir Goznik V prireditvenem prostoru OŠ Ljudski vrt so 9. februarja odprli tematsko likovno razstavo, posvečeno pustu. Učenci so v okviru tehniške delavnice in v okviru likovne vzgoje ustvarili številne pustne maske, risbe in druge izdelke na temo pustovanja. Razstava je prava paša za oči, ravnateljica Tatjana Vaupotič se je učencem zahvalila za njihovo ustvarjalnost in podoživlja-nje pustne tradicije. Hkrati z likovno razstavo so v OŠ Ljudski vrt odprli tudi drugo računalniško učilnico. MG Ptuj • Vrtec in šole za ptujsko pustno podobo Foto: Črtomir Goznik Vrtec Ptuj se je letos pri okrasitvi Ptuja še posebej potrudil. Vzgojiteljice in otroci so izdelali veliko več pustnih okraskov kot v prejšnjih letih. Z izdelki sodelujejo na prvi skupni razstavi, kjer pustne maske, like in druge pustne izdelke razstavljajo tudi ptujske osnovne šole ter društva Ozara, Sožitje in Sonček. V šolah so pripravili tudi priložnostne razstave na temo pustovanja inpustne tradicije, veliko izdelkov šol, vrtca in društev pa je videti tudi v izložbenih oknih ptujskih trgovih in drugih lokalov. Vrtec Ptuj pa je med drugim okrasil celotno stavbo državne uprave, kjer ima tudi sam sedež, stavbo Upravne enote in stavbo družbe Radio-Tednik. Pri okrasitvi slednje so sodelovale vzgojiteljice iz enot Marjetica in Trobentica Vesna Vargič, Blanka Žižek, Ksenja Habjanič in Marjana Orlač (na fotografiji). Letošnja vnema pri izdelovanju pustnih okraskov in vključevanja v sam projekt kurentovanja je dobro znamenje oziroma izhodišče pri pripravi prihodnjih prireditev. V prid temu govori tudi skoraj 50-letna pustna tradicija, ki tudi zahteva kvalitetnejši pristop k načrtovanju in izvedbi te največje pustne prireditve v Sloveniji. MG Foto: SM Videm • Z zadnje seje Ringa ringa raja - kužek pa nagaja Videmski 17-članski občinski svet je minuli teden ponovno razborito zasedal. V dnevni red so si svetniki zapisali kar 17 točk dnevnega reda, kot zadnjo pa naj bi obravnavali letošnji predlog proračuna. Toda po dobrih petih urah sejanja, ko je končno prišel na vrsto tudi vroči proračun, je bila energija vseh že čisto na dnu, zato so se po enournem nihanju sem ter tja odločili proračun predelati naslednjič ... Tudi videmski NO je nehigieničen! Nov videmski NO, ki bo poslovanje občine nadzoroval naslednja štiri leta, sestavlja pet članov: Tanja Novak, Rudi Štelcer, Brane Kolednik, Jože Klinc in Robi Stopajnik. Nehigieničnost tega NO je povsem enaka kot pri drugih tovrstnih; namreč ena izmed članic je v zakonskem razmerju z občinskim svetnikom. Kot že povedano, to ni protizakonito, vendar se mora takšen "kompromitirani" član NO sam odpovedati pregledovanju tistega dela poslovanja občine, ki je v povezavi z delom svetnikov; to pa pomeni, da ne sme imeti vpogleda v precejšen del dokumentacije. Človek se pač ob tem lahko samo vpraša, ali tudi v Vidmu, ki spada med večje občine, res nimajo ljudi, ki bi bili sposobni opravljati nadzorstveno funkcijo, ne da so v sorodstvenem ali drugem razmerju z enim izmed svetnikov!Res pa je, da je sporna članica NO bolj iz logov županske opozicije ... Foto: SM Videmski podžupan je Bojan Merc (N.Si); župan bi sicer rad imenoval še enega podžupana. In kaj se je v občinski dvoranici dogajalo prvih pet ur? Svetniki župana ne morejo 100 % nadzirati! Najprej so se svetniki napo-slušali pojasnil Boštjana Bre-zovnika z Inštituta za lokalno samoupravo, ki jim je prišel obrazložit zadeve v zvezi z novim poslovnikom in statutom občine, potem pa so ga še lep čas obdelovali z vprašanji. Poanta dolgega razgovora med strokovnjakom in svetniki je pravzaprav ležala v problematiki čim večjega nadzora nad delom župana, ki ga vi-demski občinski svet pač želi tako ali drugače vzpostaviti, tudi preko členov v statutu in poslovniku. No, Brezovnik je poanto vsega skupaj tudi razumel, a dal vedeti, da ima občinski svet meje nadzora, ki so pač zakonsko postavljene, in da preko tega, ne glede na (ne)zaupanje županu, ne bo šlo. Svetnike, predvsem tiste, ki bi želeli praktično popoln nadzor nad tem, kaj in kako dela župan in z njim občinska uprava, je Brezovnik potem, ko jim je povedal, kje so njihove meje, poskušal potolažiti, da delo župana kontrolira precej drugih institucij, od računskega sodišča naprej, in da je župan za nepravilno delo tudi kazensko odgovoren, vendar je bilo to po vzdušju in izrazih na obrazih bolj „brcanje v meglo". Boris Novak je tako Brezovnika kar direktno vprašal, koliko županov sploh je doslej kazensko odgovarjalo za svoje napake, ta pa mu je povedal, da kar nekaj, res pa, da večinoma šele po izteku županskega mandata. Na takšno razlago je bilo seveda slišati mnenje, da je vse skupaj brezplodno, če župan naredi neke zadeve po svoje in so svetniki, ki ga ne morejo pri tem kontrolirati, potem samo postavljeni pred izvršena dejstva. Sicer pa je bila vroča in ranljiva točka razgovora v tem kontekstu tudi imenovanje posebne komisije, ki si jo s sklepom lahko imenuje župan sam. Šlo je za komisijo, ki bo prevzela posle v zvezi z občinskim premoženjem in bo torej odločala o tem, kaj, kje in za koliko naj občina kupuje ali prodaja. Županovi opoziciji je šlo v nos predvsem to, da naj bi tej komisiji načelovala direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, spraševali pa so se tudi, kakšno vlogo ima potem še občinska komisija oziroma odbor, ki se ukvarja z istimi zadevami. Brezovnik jim je poskušal dopovedati, da temeljni načrt in usmeritve glede občinskega premoženja sprejema občinski svet, komisija pa naj bi potem to v skladu z zakonodajo tudi izvajala in da je zato potrebno, da jo vodi strokovno usposobljena oseba, če pa pač pride do sprememb, zlasti glede preveč porabljenih ali pridobljenih finančnih sredstev, pa se to uredi z rebalansom ... in svetniki so bili spet na istem kot pred tem ... Spet o milijonski plači direktorice Da se odnosi med najmočnejšo videmsko opozicijsko stranko (SDS) in županom ter vodstvom občinske uprave še zlepa ne bodo normalizirali, je dokazoval izbruh Andreja Rožmana, ki je prepričan, da Ratajčeva dobiva absolutno previsoko plačo, sploh glede na stanje in potrebe občine, kjer marsikdo še nima niti vodovoda: „Poglejte podatke z Ajpesa! Naša direktorica je v lanskih poletnih mesecih dobivala daleč najvišjo plačo med vsemi direktorji občinskih uprav spodnjepodrav-skih občin, krepko čez en milijon tolarjev! To se mi ne zdi prav!" Brezovnik je takoj opozoril, da si plače direktorica ne določa sama, niti ji je ne določa župan, ampak državna zakonodaja, ki je na tem področju vzpostavila določeno sistematizacijo in Ratajčeva pač dobiva takšno plačo, kot ji je določena po tarifnem razredu, pa če je to komu všeč in prav ali pa ne. Tega ne more nihče spremeniti. Rož-man pa je na takšno razlago vrnil z očitkom, da se pa lahko vpliva na dodatna plačila, na višino stimulacije in na višino plačila za povečan obseg dela, ker da to pa določa župan. To je res, kar je potrdil tudi Brezovnik in še dodal, da lahko dodatno plačilo za delo dosega do 35 odstotkov osnovne plače direktorice. Potem se je besedovanje okoli plač počasi nehalo, Bre-zovnik se je poslovil, svetniki pa so se „vrgli" na ostale toč- ke dnevnega reda, najprej na pobude in vprašanja, kjer je Franc Kirbiš starejši povedal, da ni zadovoljen s pisnimi odgovori na svoja vprašanja s prejšnje seje in da še vedno vztraja pri tem, naj se natančno zapiše in objavi, koliko kdo zasluži iz občinske blagajne: „Naj se cifre napišejo za vsakega zaposlenega posebej in tudi za vse nas svetnike!" Zasuti z anonimnimi pismi Sicer pa so bile osrednje zanimivosti te točke dnevnega reda - anonimna pisma! Najprej se je oglasil Boris Novak, ki je povedal, da ga je dobil na dom in da se sprašuje, kdo se koga boji v tem svetu oziroma v občini: „V pismu je govor o našem nadzornem odboru. Se kdo boji LDS? Župan, sprašujem tudi vas - se vi bojite LDS? Ne vem, kdo mi je to poslal in zakaj nima toliko poguma, da bi svoje sume ali strahove povedal jasno in na glas! Če koga kaj moti, naj mi to osebno pove!" Novaku se je pridružil tudi Kirbiš st., češ da je tudi on dobil anonimno pismo z nekoliko drugačno vsebino, kjer naj bi bil govor, da sta s sinom slaba svetnika, ker s pripombami blokirata sprejetje proračuna in da se zato ne morejo izvajati naložbe v občini itd. „Glede na tako vsebino bi rekel, da je to prišlo nekje iz krogov občinske uprave ali od župana!" Zdaj se je odzval župan Bračič: „To je pa dovolj, lepo vas prosim! Skrajni čas je, da prenehamo s to politično razdvojenostjo in podtikanji! Nehajte sumiti mene, jaz tega nisem pisal! Meni je bil, je in bo interes, da delamo skupaj, ne glede na politično pripadnost! Takšna dejanja, kot so to, ne vodijo nikamor! Tako ne bomo nikoli sprejeli proračuna, kaj pa to pomeni, veste sami!" Potem se je za piko na i oglasila še Ratajčeva, da ima anonimnih pisem za „eno prikolico", a javno ne govori o tem, za njo pa še Rožman, da zdaj, če so že to povedali, lahko tudi on doda svoj lonček in da je tudi on prejel podobno anonimno pismo na dom in da naj bo tistega, ki to piše, sram, saj njemu nima nihče kaj očitati, ker vse, kar misli, tudi javno pove in nič ne skriva in se ne gre zakulisnih igric. Hočejo „čistopis" za vsak občinski tolar! To pa je bil samo Rožma-nov uvod v ostro kritiko vsega povprek: „To, da ima direktorica tako visoke dohodke, je tudi maslo župana, saj ji višino dodatnih plačil določa in daje sam! Naj vendar razloži zakaj! Govoriti o tem, da je bilo v občino pripeljanih 400 milijonov državnega denarja, je zavajanje. Večina tega denarja je prišla za vodovod, ve pa se, kdo je bil začetnik tega projekta in kdo ga je pripeljal do realizacije! Nadalje: kaj je s projektom Očistimo Dra-vinjo? Kot berem, že zaostajamo za drugimi podobnimi projekti in je vprašanje, koliko bomo potem sploh uspešni na razpisu, če bomo med zadnjimi?! Še vedno svetniki nimamo čistopisa vseh investicij od lani, koliko je stala katera investicija, in to podrobno, za vsako opravljeno naložbo! Zakaj se dogaja, da tudi planirane naložbe presegajo predvidene stroške za 100 in več odstotkov?! Ne zanikajte, čisti primer je oprema in adaptacija te občinske dvorane, kjer se je planiralo porabiti 6, dejansko pa se je zapravilo 14 milijonov tolarjev! Drugi čisti primer je Ljub-stava, kjer se je planiralo naložbo v višini 20, porabilo pa za 60 milijonov tolarjev! Prav tako me zanima, zakaj občina plačuje TMD? Kakšen nadzor pa opravlja to podjetje, če se neprestano pojavljajo reklamacije na opravljeno delo, še posebej kar se tiče cest? In še glede načrtovanih projektov: kje so, v kakšni fazi so, kaj konkretno se namerava letos delati, na katerih cestah, točno, na katerih odsekih?!" Župan Bračič je zaostajanje projekta Očistimo Dravinjo zanikal, povedal je, da je v fazi idejnega zasnutka in da to ne pomeni zaostajanja (kar je sicer v nasprotju s tem, kar je povedala Bernarda Podlipnik z okoljskega ministrstva, ki je vse nosilce tovrstnih projektov opozorila, da naj pohitijo s pripravo kakovostnih projektov, da je v Sloveniji 21 takih projektov in da jih je šest že v fazi oddaje), glede načrtovanih projektov je povedal, da jih bodo obdelali občinski odbori, na vse ostale očitke pa je dodal, da bodo podani pisni odgovori. Videm ima podžupana! Na zadnji seji je videmski župan Friderik Bračič prvič imenoval svojega podžupana. Sicer je to poskušal že v prejšnjem mandatu, vendar je bilo takrat imenovanje odvisno od volje svetnikov in njegova predlagana kandidatka ni dobila podpore, zato je občina ves prejšnji mandat ostala brez podžupana. Po novem zakonu pa soglasje svetnikov ni več potrebno. Prvi vi-demski podžupan v novem tisočletju je postal Bojan Merc (N.Si). Župan je ob tem še povedal, da si osebno želi imenovati dva podžupana, vendar pa o številu podžupanov še vedno odloča občinski svet in slednji (še) ni dal potrebnega soglasja za imenovanje drugega podžupana. Bračič, kot je dejal sam, upa, da se bo politična volja spremenila in mu omogočila imenovanje še enega podžupana. Foto: SM Zadnje čase so v Vidmu očitno priljubljena vrsta komunikacije - anonimna pisma. Da so jih prejeli na domač naslov, se je „pohvalilo" kar nekaj svetnikov, ki so namignili, da glede na vsebino prihajajo iz županu naklonjenih krogov ... Gozdarstvo • Povečan posek lesa v zasebnih gozdovih Odkazilo obvezno v vsakem primeru! „Približno petina lastnikov gozdov še vedno ne ve, da je odkazilo obvezno, tudi če gre za posek lesa za lastne potrebe," opozarja Igor Kopše s ptujske enote Zavoda za gozdove ter hkrati poziva lastnike, naj se za odkazilo začno dogovarjati z revirnim gozdarjem čimprej, ne šele tik pred nameravano sečnjo. Po podatkih krajevne enote Ptuj Zavoda za gozdove Slovenije v zadnjih letih sečnja drevja v zasebnih gozdovih strmo raste. Še do leta 2003 so ptujski gozdarji, ki sicer pokrivajo območje s 16.700 hektarji zasebnega gozda in 17.000 zasebnimi lastniki, letno evidentirali posek 17.000-21.000 m3 lesa. Po letu 2003 se je trend količine posekanega lesa pričel obračati navzgor. V letu 2006 so tako gozdarji na ptujskem evidentirali že 39.000 m3 posekanega lesa, kar sicer še zmeraj predstavlja komaj 53 odstotkov možnega etata, a je porast več kot očiten. Z leti se spreminja tudi struktura odkazanega drevja, saj so lastniki gozdov pred letom 2003 večino lesa podrli samo zaradi nadaljnje prodaje (tehnični les), danes pa večinoma sekajo le še za lastne potrebe pri ogrevanju stanovanj. „Glavni razlog za povečano sečnjo v gozdovih predstavlja predvsem porast cene nafte v zadnjih letih. Gozdarji pa med ostalim opažamo tudi, da velik delež lastnikov gozdov preprosto ni seznanjen z določili zakona o gozdovih, ki predpisuje obvezno odkazilo drevja za posek, ne glede na namen rabe lesa. Tako smo v letu 2006 ptujski gozdarji poslali 130 lastnikom obvestila o nedovoljenem poseku, 30 lastnikov smo prijavili gozdarskemu inšpektorju, evidentirali pa skupno 3.600 m3 na črno posekanega lesa. Ker se obseg dela ptujskim gozdarjem zaradi povečanega povpraševanja po lesu močno povečuje, že zdaj pozivamo vse lastnike gozdov, ki v prihodnje nameravajo sekati, da naj se za odkazilo drevja z revirnim gozdarjem pričnejo dogovarjati dovolj zgodaj. V jesenskem in spomladanskem času, ko večina lastnikov gozdov opravlja sečnjo, je čakalna doba za odkazilo lahko tudi že 14 dni," opozarja Igor Kopše s ptujske enote Zavoda za gozdove. Obveznega poseka v Sloveniji praktično ne poznamo, razen v redkih izjemnih primerih. Obstaja pa največji dovoljeni posek ali t. i. etat. „Etat predpisuje največjo možno količino posekanega lesa v desetih letih na nekem območju. Lastniki gozdov lahko etat izkoristijo z eno sečnjo, lahko sekajo večkrat manjše količine, lahko pa ga tudi ne izkoristijo. Obvezni posek pa je pri nas poznan le v primeru velike nevarnosti, ko bi se škodljivi dejavniki bi-otske narave lahko hitro raz- širili. Pri nas je takšna težava samo smrekov lubadar. Sicer pa se za obvezni posek lahko odločamo še v primeru, če bi drevesa s svojo rastjo ogrožala neko javno dobro, recimo javno cesto." Sicer pa obvezno odkazilo ne glede na rabo lesa pomeni, da morajo lastniki gozdov v vsakem primeru poskrbeti za odkazilo dreves, ki jih v svojem gozdu nameravajo posekati. „Mnogi mislijo, da je odkazilo obvezno le, če na- meravajo posekan les prodati na trgu in ne tudi takrat, ko nameravajo posekana drevesa uporabiti sami npr. za kurjavo, obnovo ostrešja itd." Etati ali največji dovoljen posek lesa v nekem gozdu oz. gozdni površini so zelo različni za različne gozdove. Določajo se vsakih deset let na novo in glede na stanje na terenu. „Za določanje etatov imamo specialne službe, ki vsako desetletje praktično 'poskenirajo' stanje na tere- nu, izmerijo, opišejo in na koncu predpišejo posek v gozdno gospodarskem načrtu. Le malokdo ve, da obstajajo javne razgrnitve gozdnogospodarskih načrtov, kjer bi lahko imeli vpogled in možnost vpliva na višino etata za območje, kjer imajo lastniki svoj gozd. Načeloma se etati gibljejo od 1-10m3 na hektar gozda letno, v povprečju pa 3-4m3 na hektar letno," pravi Kopše. Evidenca, ki jo vodijo na zavodu, koliko poseka vsak zasebnik v svojem gozdu, je enostavna: „Čisto vsako od-kazano oz. posekano drevo z debelino min. 10 cm v višini prsi, se zavede v bazo podatkov, kjer se zabeleži drevesna vrsta, premer, namen poseka, lastnik, parcela, ipd." Za tiste, ki sekajo les „na črno", brez ustrezne prijave revirnemu gozdarju, so predvidene nemajhne kazni: „Za-kon o gozdovih predvideva minimalno kazen za fizično osebo 50.000 nekdanjih tolarjev, a je dejansko nižja, le redko tudi višja, saj se o tem avtonomno odloča gozdarski inšpektor, ki mu pošiljamo prijave. Prijavljamo v glavnem le sečnje nad 15m3, za manjše količine pa pošiljamo lastnikom uradna obvestila. Če lastnik kljub enkrat pre- jetemu obvestilu ponovno seka brez odkazila, sledi prijava inšpektorju, pa čeprav gre samo za eno drevo!" Kot pravi Igor Kopše, se takšni „črni poseki" načeloma zmanjšujejo: „Ker pa se situacije na svetovnem trgu relativno hitro spreminjajo, predvsem kar se tiče cene nafte, se zgodi, da se nenadoma 'zbudijo' tudi tisti lastniki, ki se s svojim gozdom ne ukvarjajo kaj prida; imajo ga pač tam nekje, kot rečemo, in začnejo s sečnjo, ne da bi pri tem sploh vedeli, da imajo glede tega tudi zakonske obveznosti! Če posplošim, bi lahko rekel, da se črne sečnje v zadnjih letih povečujejo v drobni razpršeni posesti in so v glavnem povezane s sečnjo za drva, zmanjšujejo pa se veliki prekrški, ko si kdo omisli devastacijo (krčenje, izsek, op. a.) na večji površini. Ker imamo pri nas, v Podravju, izredno razdrobljene gozdove s številnimi lastniki, se pritisk na gozdove veča. Zato je potrebna tudi večja kontrola. Predstavljajte si 17.000 lastnikov gozdov, kjer bi prav vsak želel nekaj delati po svoje v gozdu?! Brez ustrezne regulacije bi stvari zelo hitro ušle iz vajeti!" SM Dornava • Tečaj peke peciva Iz vaškega doma sladko dišalo Minulo petkovo opoldne je slučajne mimoidoče, ki so zavili okoli vaškega doma, pozdravil vonj sladkih dobrot. V kuhinji doma so se namreč na rednem tečaju zbrale članice domačega društva Kmečkih žena in zavihale rokave. Zgodaj dopoldne je bila velika miza sredi kuhinje, okoli katere se je spretno sukalo štirinajst članic društva, očitno že precej dobro veščih ku-harsko-slaščičarskih spretno- sti, še polna vseh sort testa in raznovrstnih pripravljenih nadevov, potem pa je samo še dišalo. Čeprav je šlo uradno za tečaj peke peciva, na katerega so bili vabljeni vsi zainteresirani, pa je znanje kuharic, ki so se vrtele po kuhinji, hudo presegalo začetni-ške poskuse. Tako je v bistvu šlo bolj za dopolnjevanje in „piljenje" že osvojenega ku- harskega znanja, izmenjavo in preizkus kakšnih bolj ali manj skritih kuharskih zvijač in skrivnosti, kako narediti drobno pecivo še lepše za oko in še slajše za gurmane. Kot so povedale nasmejane članice, so pripravile pecivo vseh vrst; iz vlečenega in kvašenega testa, pa iz testa za pite in krhkega ter maslenega testa; skupno kar iz desetih različnih vrst testa. Na plad-njih, ki so zapolnili celotno mizno površino, se je na koncu znašlo - reci in piši - več kot 25 vrst različnih piškotov z najrazličnejšimi nadevi, večinoma sladkih, nekaj vmes pa je bilo tudi slanega peciva. Dobrote so namenile večernemu letnemu srečanju in občnemu zboru dornavskih obrtnikov, sicer pa se bodo članice društva, kot je povedala vodja Angela Žgeč, ponovno srečale kaj kmalu, na naslednjem tečaju, kjer se bodo urile v pripravi slavnostnega kosila. Makovo-skutna pita Recept: Do polovice spečemo 3-5 mm debelo krhko dno, s katerim smo obložili pekač. Nanj nadevamo nadev iz skute in maka ter ponovno pečemo. Krhko testo za podlago: 200g moke, 100 g masla, 50 g sladkorja v prahu, 1 zavitek vanili sladkorja, malo limonine lupine. Nadev: 625 gpretlačene skute, 4 jajca, 200g sladkorja, 125 g masla. Zmes dobro premešamo. Nato dodamo mešanico po naslednjem receptu: 300 g zmletega maka, 50g drobtin, 75 g sesekljanih aran-zinov ali pomarančnih lupin, 50 g škroba ali gustina, 300g mleka, malo vanilije in ruma. Maso dobro premešamo in jo nadevamo po na pol pečeni podlagi iz krhkega testa. Pečemo pri 180 stopinjah približno 45 minut. Ohladimo in razdelimo. Na vsak kos lahko položimo rezino mandarine, v sredino pa dodamo kandirano češnjo. Poškropimo z želejem. Foto: SM Makovo-skutna pita Ptuj • Po informativnih dnevih Odziv dijakov zadovoljiv Vse srednje šole v Sloveniji so minuli petek in soboto, 9. in 10. februarja, pripravile informativna dneva, na katerih so interesentom, ki so se le-teh udeležili, predstavili potek dela na šolah, pogoje za vpis in razkazali učne prostore. Ravnatelji ptujskih srednjih šol so z obiskom bili povečini zadovoljni. Ugotavljajo, da se informativnih dni zraven dijakov v vedno večji meri udeležujejo tudi starši, zaradi česar so ravnatelji še posebej zadovoljni. Od 22. februarja naprej čaka šole še ena zahtevna naloga, učencem bodo morali posredovati vse informacije, povezane z vsebinami in glavnimi značilnostmi razpisa, za vpis v srednje šole. Med 5. in 10. marcem bodo šole, ki izvajajo programe, za katere je treba izpolnjevati posebne vpisne pogoje, izvajale preizkuse posebnih nadarjenosti, znanja in spretnosti ter pripravile preverjanje vpisnega pogoja kandidatov za športne oddelke. Učenci zadnjih razredov osnovne šole bodo morali šoli, na katero se želijo vpisati v šolskem letu 2007-2008, prijave posredovati najpozneje do 23. marca letos. Zaradi lažjega sprejemanja te odločitve pa na šolah vsako leto organizirajo informativne dneve, na katerih lahko interesenti dobijo vse informacije, povezane z vpisom. Največja gneča je tako bila, kot vsako leto, prvi informativni dan, ta je letos potekal 9. februarja ob 9. in 15. uri. Nekoliko manj interesentov se je udeležilo drugega informativnega dne, ki je potekal v soboto ob 9. uri. Ravnatelji ugotavljajo, da se drugi dan predstavitve udeležijo dijaki, ki še kolebajo med različnimi šolami. To so potrdili tudi nekateri dijaki, s katerimi smo se pogovarjali v soboto. Zadovoljni s potekom so bili letos na vseh ptujskih srednjih šolah. Učenci pravijo, da so 1 ^^rnmž mm -J Hffik ki r %n Mi mM • F L i 1 m - r- * S A ¡i ts a 0 ■ 17 M jr IPRI Foto: M. Ozmec dobilo ogromno zanimivih in koristnih informacij, ki jim bodo olajšale odločitev. Nad odzivom učencev pa so bili zadovoljni tudi na šolah, kjer poudarjajo, da so presegli zastavljene cilje. Največ interesentov so letos tako kot ponavadi imeli na Gimnaziji Ptuj, kjer se je informativnih dni udeležilo približno toliko učencev, kolikor imajo razpisanih mest za novince, in sicer 200. Nekaj manj jih je obiskalo Poklicno in tehniško elektro šolo, kjer so gostili približno 150 učencev, ki so največ zanimanja pokazali za program Elektrotehnik računalništva. Porast interesa opažajo tudi za področje mehatronike, klasični elektrotehniški poklici pa so nekoliko zapostavljeni. »Interes ostaja na lanski ravni. Imeli smo približno enako število interesentov. Mislim, da bomo pri nekaterih programih morali celo prositi za širitev vpisa. Zelo sem vesel, da se je teh informativnih dni udeležilo toliko staršev, saj lahko učinkoviti delamo samo skupaj v trikotniku: starši, učitelji, učenci,« je dejal Raj-ko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj. Sicer pa so se na Elektro šoli letos prvič pohvalili tudi z novimi prostori na Vičavi. Za vse učence so v petek organizirali tudi avtobusni prevoz, po končanih predavanjih in ogledu učilnic na Šolskem centru so se namreč odpravili tudi na Vičavo. Poudarjajo, da so veseli, ker so se informativnih dni udeleževala tudi dekleta, zaenkrat imajo v vsakem letniku natanko eno dekle. Veliko več deklet pa se ponavadi vpiše na Ekonomsko šolo, kjer ponavadi tudi prevladujejo. Zanimanje za vpis je tudi pri njih primerljivo z lanskim informativnimi dnevi. Predvsem jih je presenetilo veliko število učencev, ki so se predstavitve udeležili v soboto. Na Ekonomski šoli poudarjajo, da je število vpisanih dijakov vsako leto večje kot število interesentov na informativnih dneh. Ponavadi se število teh poveča tudi po prvem polletju, ko se kopica dijakov iz drugih šol prepiše na Ekonomsko. Največ interesa pa so tudi letos učenci pokazali za Ekonomsko gimnazijo. Skoraj enako število interesentov in kasneje vpisanih učencev imajo ponavadi na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj. Letos se je njihovih informativnih dni udeležilo približno 100 dijakov in skoraj vse so spremljali tudi starši. Podobna slika je bila tudi na Kmetijski šoli Ptuj, kjer je bilo skoraj toliko staršev kot učencev. Z izvedbo informativnih dni so tudi na Kmetijski šoli zadovoljni. Obisk pri njih je bil podoben lanskemu in je bil po besedah ravnatelja dr. Vladimirja Korošca v skladu s pričakovanji. Na vseh šolah so za učence pripravili tudi vprašalnike, kjer so ti opredelili področje, ki jih zanimajo in odgovorili na nekatera druga vprašanja,po-vezana z odločitvijo o izbrani šoli. Sočasno kot na srednjih šolah pa so informativni dnevi potekali tudi v dijaških domovih. Oba dni so na Šolskem centru in na Vičavi informacije učencem in staršem posredovali delavci Dijaškega doma Ptuj, ki so vabili tudi k ogledu le-tega. Bodoči dijaki se morajo, če želijo prihodnje šolsko leto bivati v Dijaških domovih, za vpis prijaviti do 23. marca, študentje, ki tam želijo bivati pa do 8. marca. V ptujskem Dijaškem domu imajo letos razpisanih 80 prostih ležišč za novince. Za informiranje so šole in domovi poskrbeli, za to, da bodo uspešni pri vpisu, pa morajo poskrbeti učenci s svojimi ocenami in spretnostmi. Dženana Bečirovič Ptuj • Koncert dijakov srednje glasbene šole Ljubljana Koncert mladih pianistov Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj so v torek, 6. februarja, ob 19. uri, v koncertni dvorani šole priredili odličen koncert mladih pianistov. Predstavili so se dijaki Srednje glasbene šole Ljubljana iz razreda priznanega profesorja klavirja Siavusha Gadjieva. Foto:Dženana Bečirovič Publika je uživala v enournem programu. Pianist Gadijev uživa ugled vrhunskega metodika. Razvija pedagoško aktivnost, vodi mojstrske tečaje, seminarje in prireja koncertne lekcije v Sloveniji in tujini. Posebno pozornost namenja specifičnim tečajem interpretacije Mozarta, Beethovna, Raich-maninova in Prokofjeva. Sodeluje z raznimi simfoničnimi orkestri in dirigenti, udeležuje pa se tudi mnogih klavirskih tekmovanj, na katerih je član ocenjevalne komisije, nemalo krat pa tudi njen predsednik. Njegovi učenci, ki so se predstavili na Ptuju, so priredili izvrsten koncert, vrhunski glasbeni dogodek. Prvi se je predstavil Gregor Spacal, druga Hana Jurič, sledili pa so Zarja Vatovec, Sara Sajko, Ingrid Mačus in Anže Vrabec. V dobri uri so obiskovalci lahko uživali v umetniški izvedbi mladih, a odličnih umetnikov. Ob glasbi, ki je publiko pustila dobesedno brez besed, je svoje govoril le aplavz. Dženana Bečirovič Tednikova knjigarnica Pustne skrivnosti Dese Muck Priimek Pivnik ni ravno pogost, besedica pa starejše generacije spomni na pisanje z nalivnim peresom. Pivnik je namreč mehek papir, ki močno vpija tekočino. Popivnati črnilo s pivnikom je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, a sodobna pisala ne potrebujejo pivnika. Današnjim otrokom je Pivnik verjetno zelo domač priimek, saj se tako piše osemletna Anica, literarna junakinja, ki jo je ustvarila in jo ustvarja Desa Muck (Levstikova nagrada 2005, naj knjiga po izboru mladih bralcev) ter z njo podira rekorde priljubljenosti med mladimi bralci v Sloveniji. Knjižna zbirka Anica je pravzaprav izvirna in izvrstna domača knjižna nanizanka za najmlajše bralce, ki jo lahko enačimo s podobnimi (zbirka zgodb s Francem ali z Mini) izjemne Christine Nostlinger, avstrijske pisateljice, nosilke najvišjih priznanj za otroško književnost. Tudi Desa Muck z izjemnim posluhom za mladega bralca razkriva čustveni svet otrok, zapleta in razpleta kratke zgodbe (šestdeset strani z ilustracijami vred in z večjimi, lahko berljivimi črkami) o prijateljstvu, sožitju, ljubezni, razumevanju, minljivosti, strahovih ... o temi in svetlobi, ki spremlja otroški in odrasli svet. Zbirka Anica je priljubljena tudi med odraslimi bralci, saj Muckova z značilno duhovitostjo slika družinski vsakdan in je simpatično vzgojna do bralcev vseh starosti. Doslej je izšlo osem »anic«, zbirka doživlja prve ponatise in tudi prevod v hrvaščino, nekaj naslovov pa je izdanih tudi v zvočni obliki (CD). Najnovejša, deveta »anica« je te dni še posebej aktualna, saj je čas dogajanja ravno pust in z naslovnice zre kurent, zraven našemljene Anice. Kakor vse, je tudi to odlično ilustrirala Ana Košir. Anica se torej pripravlja na pustovanje, maskiranje ji je sicer ljubo, a ob tem ima z očetom vedno večje težave. Pravzaprav jo je pustnih dni groza in bi najraje povsem zbolela, da ji ne bo treba prenašati šemastega očeta. Vživljanje pisateljice Dese Muck v otroško dušo je zares prvovrstno: dekletce je nesrečno, saj si želi občudovanja vredno masko. Njenemu očetu se smejita starejša sestra Mojca in mama, le babica razume Aničino stisko. Tako piše Muckova: ... Kadar se bliža pust, postane namreč Aničin oče neverjetno skrivnosten. Zapre se v garažo in nikogar ne spusti noter. Niti mame. Niti Aničine dvanajstletne sestre Mojce. Potem jih preseneti z masko, ki se mu zdi silno zabavna. Ampak samo njemu. Našemil se je že v stranišče, smetnjak, otroško plenico, pepelnik in podobne grozote. Za nameček pa še vsako leto vztraja, da spremlja Anico in njene prijateljice na njihovem obhodu pri sosednjih hišah. Lansko leto, na primer, so bile zelo lepe maske. Potem pa je za njimi capljalo nekaj popolnoma nemogočega v plavutkah, z ogromno crknjeno ribo na glavi, ovešeno s smetmi, plastičnimi vrečkami ter podvodno masko, in trdilo, da je rečno dno. Ljudje so se seveda smejali, ampak Anica je umirala od sramu.... Na večer pred pustno soboto je bilo najhuje ... Muckova je v novi Aničini prigodi lepo izpeljala zgodbo, ki doseže vrhunec s pustno povorko, te se male šeme udeležijo same, saj je Aničin oče zbolel. Silna gneča ob mimohodu mask in srečanje s kurenti prestraši deklice in razjokano morsko deklico Anico reši čudovita maska - princ, lepotec, ves v zlatu. Veselo pustno rajanje želi Liljana Klemenčič Podravje • Regijski štab civilne zaščite Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči Regijski štab Civilne zaščite za Podravje je v sredo, 31. januarja, razpravljal o načrtu zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, ob analizi naravnih in drugih nesreč v letu 2006, pa tudi o problematiki delovanja regijskega centra za obveščanje, o letošnjih načrtih ter predpisih na področju zaščite in reševanja. Svetovalec za zaščito in reševanje Dragomir Murko, ki je člane regijskega štaba seznanil z vsebino osnutka regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, je pojasnil, da ta načrt zajema vire ionizirajočega sevanja na območju Podravja, možne posledice jedrskih nesreč v Nuklearni elektrarni Krško in jedrskih elektrarn v tujini, predvideva pa tudi ukrepe zaščite in reševanja. V načrtu je zajet obseg načrtovanja, zaščite in nudenja pomoči ob možnih jedrskih nesrečah na območju Podravja, pa tudi sile, sredstva in viri za zagotavljanje zaščite ter reševanja ob jedrskih nesrečah, podrobneje pa so opredeljeni tudi načrti za materialno-tehnič-na in finančna sredstva za izvajanje načrta, opazovanje, obveščanje in alarmiranje v primeru jedrskih nesreč, načrt aktiviranja sil, upravljanje in vodenje, nadzor radioaktivnosti v primeru jedrskih nesreč ter vsi predvideni ukrepi, naloge zaščite in reševanja. Predstavnika Slovenske vojske Darka Skoka je ob tem zanimalo, kako je z vključevanjem pripadnikov Slovenske vojske v izvajanje zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, saj imajo v slovenski vojski za to že izdelane svoje načrte in bi bilo smotrno zadeve uskladiti. Sicer pa je omenjeni načrt zaščite in reševanja ob jedrskih nesrečah objavljen tudi na spletni strani URSZR, njegova javna predstavitev pa poteka do 2. marca na sedežu ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje vsak de-lovnik od 8. ure dalje. Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči je po besedah vodje ptujske izpostave RS za zaščito in reševanje Jožeta Korbana tudi osrednja aktivnost regijskega štaba CZ za Podravje v prvem tromesečju letošnjega leta. Poleg tega naj bi se v prvem tromesečju ubadali tudi z reševanjem problematike regijskega centra za obveščanje, se seznanili s stanjem na področju obveščanja in alarmiranja, analizirali naravne in druge nesreče v letu 2006, in dorekli programu aktivnosti ob 1. marcu - mednarodnem dnevu Civilne zaščite. Prav te dni potekajo dogovori z vodstvom občine Hajdina, kjer naj bi bila v počastitev le-tega dne letošnja osrednja regijska slovesnost, na kateri bodo podelili tudi priznanja civilne zaščite. V okviru letošnjih aktivnosti se bodo lotili tudi izdelave načrta zaščite in reševanja ob železniških nesrečah, redno bodo spremljali podatke o naravnih in drugih nesrečah v Po-dravju in ustrezno ukrepali, poleg tega pa bodo skrbeli še za dopolnilno usposabljanje članov štaba in drugih pripadnikov civilne zaščite. V Foto. M. Ozmec Med 484 lanskimi dogodki je bila novost predvsem 49 dogodkov, ki so bili povezani s pojavom ptičje gripe. drugi polovici leta naj bi se lotili izdelave načrta zaščite in reševanja ob letalski nesreči, se seznanili z vključevanjem prostovoljnih formacij v sistem zaščite in reševanja, sodelovali pa bodo tudi z inšpekcijskimi službami ter na vseh regijskih in državnih usposabljanjih oziroma vajah enot civilne zaščite. S problematiko in uvajanjem nekaterih novosti v sistemu obveščanja in alarmiranja, je člane regijskega štaba seznanil vodja regijskega centra za obveščanje Daniel Hergula. Med drugim je pojasnil, da je URSZR skupaj z ministrstvom za obrambo v enajstletnem obdobju svojega obstoja razvila informacijske in komunikacijske sisteme, namenjene podpori in delu operativcev v vseh 13 regijskih centrih za obveščanje. Ob klicu na številko 113 ti sistemi omogočajo čim hitrejšo aktiviranje potrebne pomoči, sil za zaščito, reševanje in pomoč, pa tudi medsebojno obveščanje po radijskih, telefonskih in drugih zvezah. Že leta 2002 so pričeli z razvojem sistema za elektronsko izdelavo in zbiranje pomoči ob nesrečah, z integracijo vseh sistemov v enovit informacijski sistem za podporo ukrepanju ob klicu na števil- ko 113 se bo zmanjšalo tudi operativno delo, hkrati pa bo omogočeno pospešeno iskanje lokacije določenega dogodka, obnovljen pa bo tudi sistem zbiranja in ažuriranja podatkov. Sistem GIS ujme je programski paket z obsežno podatkovno bazo o prostoru, ki se uporablja kot prostorski pregledovalnik in služi za čimprejšnjo lociranje kraja nesreče, bodisi prek naslova evidenčnih hišnih številk, ali prek zemljepisnega imena kraja. Omenjeni operacijski sistem pa omogoča tudi takojšnje lociranje klicatelja, zato bo zagotovo vplival tudi na zmanjšanje prijave lažnih alarmov. Aplikacija ZAPP je namenjena pošiljanju kratkih sporočil imetnikom sprejemnikov osebnega klica, tako imenovanih pagerjev. Sistem ROK je namenjen za spremljanje in beleženje vhodnih in izhodnih klicev, vsak telefonski pogovor pa se tudi posname. Sistem DUNJA je namenjen izvajanju javnega alarmiranja preko siren, ki so radijsko krmiljene. Sistem SPIN avtomatsko beleži čas in kraj nesreče. Baza nevarnih snovi je namenjena iskanju nevarne snovi po petih kriterijih, zelo koristen pa je tudi sistem elektronske evidence nesreč in njihove obdelave. Posamezne podsisteme že nadgrajujejo, tako da bo možna njihova integracija z jedrom aplikacije, v kratkem pa bodo v Regijskem centru za obveščanje instalirali novo digitalno telefonsko centralo, v pripravi pa je tudi podlaga za izdelavo baze podatkov o posameznih občinah. Ob koncu pa so člani regijskega štaba CZ za Podravje analizirali še naravne in druge nesreče na območju regije v letu 2006, pri čemer je Jože Korban med 484 dogodki, ki so se pripetile v 16 občinah Podravske regije, izpostavil predvsem pojav aviarne influence oziroma ptičje gripe in porast števila raznih nesreč v cestnem prometu. M. Ozmec Prejeli smo • Človek in varnost O mreži nezavarovanih zelezniških prehodov Na žalost se pri nas nezavarovani železniški prehodi zavarujejo šele potem, ko se na njih pripeti možica nesreč s smrtnim izidom, pa še to ne po pametnem preudarku, pač pa po hudem pritisku civilne družbe. Tako se je dogajalo pred leti tudi na prehodu na cesti proti Dornavi. Na žalost imamo v Sloveniji na tem področju izredno zastarelo zakonodajo, ki ne reagira preventivno, pač pa kurativno, pa še takrat ne brez pritiska civilne družbe. Menim, da o postavitvi avtomatskih zapornic ne bi smele odločati Slovenske železnice, ki so podjetje in se zato odločajo na podlagi ekonomskih zakonitosti (minimizi-ranja stroškov), pač pa naj bi bilo to področje urejeno z zakonodajo; le-ta bi naj bila primarno humanistična, ne pa ekonomska, čeprav bi naj bila ob tem upoštevana ekonomika, vendar le v smislu minimi-ziranja stroškov pri maksimalni varnosti mreže železniških prehodov - to bom obrazložil v nadaljevanju. O maksimalni varnosti Pri poljubni dvojici: sistem-člo- vek, v kateri je sistem nevaren za človeka (ali za ljudi), bi bilo treba ukrepati tako, da bi se nevarnost zmanjšala ali odpravila. Med nevarne sisteme spadajo razni stroji v proizvodnji, vozila, ceste, zgradbe..., pa tudi nezavarovani železniški prehodi, ki so nevarni za življenje ali zdravje ljudi. Pri vseh tako nevarnih sistemih je moč zmanjšati ali odpraviti nevarnost z varovalnimi ukrepi, ki jih porazdelimo na organizacijske in tehnične. Med organizacijske ukrepe spadajo opozorilni napisi, kot so: »Pozor, nevarnost...!«, »Prepovedano je...!«, razni simboli o nevarnosti, na primer cestni znak za splošno nevarnost (in drugi tovrstni cestni znaki), tudi andrejevi križi na nezavarovanih železniških prehodih. Med organizacijske ukrepe spada tudi poučevanje ljudi o ne- varnostih, na primer poučevanje delavcev o nevarnostih dela s stroji, poučevanje učencev o nevarnostih na cesti . Sem spada tudi človeški nadzor na nevarnih mestih, ki je usmerjen k preprečevanju poškodb, na primer policijski nadzor ob nezavarovanih železniških prehodih itn. Seveda lahko našteti organizacijski ukrepi zmanjšajo nevarnost poškodb, ne morejo pa jih popolnoma preprečiti. Človek je namreč sitem, v čigar vedenju pride občasno do napak, kijih ni mogoče natančno predvideti, posledica napak pa so poškodbe ali smrt. Žal pa občasnih človekovih napak ni mogoče preprečiti. Zato organizacijski ukrepi ne ustrezajo zahtevam po maksimalni varnosti in jih je treba nadomestiti s tehničnimi ukre-pipovsod, kjer je to mogoče. Tehnični ukrepi pa so lahko me- hanski, elektronski, svetlobno-elek-tronski itn. Če so izvedeni pravilno, zagotavljajo popolno varnost - razen v primeru, da jih kdo namerno odstrani. Tak tehnični ukrep je na primer t. i. svetlobna zavesa pri rezalnih škarjah (stroju za rezanje pločevine), kjer množica svetlobnih žarkov (svetlobna zavesa), ki padajo na fotocelice, v povezavi z elektroniko, takoj ustavi škarje v primeru, da delavec nezavedno seže z roko v stroj, medtem, ko ta deluje (če se škarje ne bi takoj ustavile, bi mu odrezale roko). Seveda bi bil v tem primeru napis: »Ne segaj z roko v stroj, če ta deluje!«, ki predstavlja organizacijski ukrep, očitno premalo, saj ne more preprečiti nesreče zaradi delavčeve napake oziroma trenutne nepozornosti, ki je lahko tudi posledica njegove utrujenosti. Med tehnične ukrepe spadajo tudi razne zaščit- ne ograje, ki preprečujejo padec v globino, pa tudi pocinkane jeklene zaščitne ograje ob nevarnih delih ceste, ki preprečujejo, da bi vozilo zdrsnilo s cestišča na nevarnem odseku itn. Na nezavarovanem železniškem prehodu je torej andrejev križ le organizacijski ukrep, le-taki pa so tudi »ležeči policaji«, zmanjšanje hitrosti vlakov in policijski nadzor. Vsi navedeni ukrepi s stališča varstva pred nesrečami - kot organizacijski ukrepi - niso primerni. Edino ustrezen tehnični ukrep na železniškem prehodu so avtomatizirane zapornice, ki zagotovo preprečijo nesrečo, razen če jih kdo prebije - žal pa tudi noben tehnični ukrep ne more preprečiti nesreče, če ga kdorkoli na kakršenkoli način odstrani. Nadaljevanje prihodnjič Adolf Žižek Lenart • Proslava ob kulturnem prazniku Podelili priznanja kulturnikom V sredo, 7. februarja, je v domu kulture v Lenartu potekala osrednja proslava ob kulturnem prazniku, ki jo je organizirala Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana skupaj z občino Lenart. Foto: Zmago Šalamun Prejemniki priznanj, z desne Štefan Ploj, Franci Divjak, Mojca Vo-grin Pivljakovič in Anita Omerzu. Foto: Zmago Šalamun O pomenu kulturnega praznika in njegovi veličini je spregovoril pisatelj in dramaturg Tone Partljič. V kulturnem programu so nastopili člani moškega pevskega zbora Obrtnik Lenart, Zala Čuček, klavir, Maša Leš, flavta, Maja Lutar, vokal in Robi Ožinger, klavir, vokalna skupina Sonce, mladinski pevski zbor OŠ Lenart, folklorna skupina Jurovčan in vokalna skupina Fantje iz Sv. Ane kulturnega društva Framski zven. O pomenu kulturnega praznika in njegovi veličini je spregovoril pisatelj in dramaturg Tone Partljič. Na slovesnosti so kulturnim ustvarjalcem podelili priznanja, ki so jih prejeli Štefan Ploj iz Sv. Trojice za dolgoletno prizadevno delovanje v pevskem zboru, Franci Divjak iz Maribora za dolgoletno za uspešno vodenje Jurovskega okteta, Mojca Vogrin Pivlja- kovič iz Voličine za dosežke na plesnem področju in za uspešno delo z mladimi ter Anita Omerzu iz Lenarta za dosežke in uspešno delo na področju twirling, plesne in možoretne dejavnosti. Zmago Šalamun SvJurij ob Ščavnici • Ob izdaji Časopisa za zgodovino in narodopisje O pomenu delovanja Antona Korošca Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor sta izdala dvojno tematsko številko Časopisa za zgodovino in narodopisje, kjer se največ pozornosti namenja Antonu Korošcu, politiku in duhovniku, rojenem leta 1872 v Biserjanah (umrl leta 1940 v Beogradu), ki so mu v Sv. Juriju ob Ščavnici postavili doprsni kip. Vsebino najnovejše številke je predstavil prof. dr. Marko Jesenšek, predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer pa vodja simpozija, ki se je odvijal meseca oktobra lani v Sv. Juriju ob Ščavnici. V časopisu je objavljenih 25 razprav s simpozija, imenovanem "Anton Korošec in njegov čas", kjer so sodelovali priznani zgodovinarji, teologi, sociologi in jezikoslovci. Pripravili so referate o politiku, ki je odločilno zaznamoval našo zgodovino v prvi polovici 20. stoletja. Po besedah Jesenška so na simpoziju dobro osvetlili njegovo politično delovanje v avstrijski dobi in kraljevini Jugoslaviji ter pokazali, kakšno vlogo je imel v Slovenski ljudski stranki. "Pomembne novosti so odkrile tudi raziskave o Korošču kot duhovniku, predvsem je bil razjasnjen njegov odnos s škofom Jegličem, izčrpno in na nov način pa sta bili predstavljeni tudi Koroščeva vloga pri uresničevanju družbenega nauka slovenske cerkve in osrednja cerkveno politična vprašanja v kraljevini Jugoslaviji. Na simpoziju nismo uspeli zadovoljivo odgovoriti na vprašanja s področja slovenskega jezika, njegovega statusa in usode v kraljevini Jugoslaviji. Nesporno je, da je bil Korošec zagovornik jugoslovanske kraljevine in da je prav v njej prepoznaval za Slovence po prvi svetovni vojni najboljšo kulturno-poli-tično in jezikovno-zgodovin-sko rešitev. Prepričan je bil, da smo Slovenci z vstopom v skupno "južnoslovansko" kraljevino rešeni večstoletnega neenakopravnega političnega in jezikovnega sobivanja z Nemci. Koroščeva odločitev za kraljevino Jugoslavijo je bila torej tudi odločitev za slovenski jezik, zato je bila prav neverjetna njegova zavrnitev slovenščine v skupščini v Beogradu, češ, da slovenski poslanci ne potrebujejo prevajanja, ker vsi dobro razumejo srbohrvaščino", je ugotavljal prof. dr. Marko Jesenšek. Niko Šoštarič Ptuj • Otvoritev razstave na OŠ Mladika Uciteljica Melita Vidovic se predstavi V ponedeljek, 12. februarja, ob 17. uri so na OŠ Mladika odprli razstavo likovnih del učiteljice Melite Vidovič. »Slikanje je del mene, moj čanem študiju kot profesorica notranji svet, ki mu po srednji zgodovine in geografije leta šoli nisem imela poguma sle- 1997 odločila, da sledim svoji diti. Zato sem se šele po kon- želji bolj disciplinirano. Kot Foto:Dženana Bečirovič članica Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj dr. Štefke Cobelj sem sodelovala na številnih skupinskih razstavah na Ptuju, ekstemporih v Markovcih, Že-talah, Zlati paleti 2004 in 2005 v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Mežanovih dnevih 2006 itd. Konec leta 2005 je bilo prelomno v mojem življenju na vseh nivojih. Začutila sem, da potrebujem strokovno vodstvo, da moram svoje slikanje nadgraditi, se strokovno izpopolniti tam, kjer mi kot ljubiteljski likovnici manjka. Sedaj sem že leto dni seminaristka Šole prosti čas v Ljubljani pod vodstvom akad. slik. Mladena Stropnika,« je dejala Vidoviče-va. Razstavljene slike so sestav- ljene iz dveh ciklusov. Iz ciklusa Obrazi, ki so bili razstavljene leta 2004 na ptujskem Magistratu, in ciklusa slik Hrepenenja, ki so bile razstavljene v hotelu Mitra leta 2006. Nekaj je tudi novonastalih slik, ki jih je umetnica ustvarjala minulo leto. Vse slike so odslikane v akrilni tehniki. »Idejni svet« Vi-dovičeve je opisal njen mentor Mladen Stropnik z naslednjimi besedami: »Samosvojnost in likovna drugačnost je v njenih slikah lepa, mehka in nežna. Odslikan prostor barv oživi v posebnem svetu, ki koprni od vročine, želje in strasti.« Zanimive, radožive slike Melite Vidovič so na ogled do 23. februarja v avli OŠ Mladika. Dženana Bečirovic Piše: dr. Ljubica Šuligoj Premalo poznana zgodovina Ptujska meščanska šola Pouk je tekel v neustreznih prostorih ob pomanjkanju učil. Ko je šola v šolskem letu 1921/22 prerasla v trirazredno, Mestna občina Ptuj za potrebe zavoda za silo preuredila nekaj prostorov bivše vojašnice v Panonski ulici 5 (danes Lackova ulica) in mu namenila 210 m2 zemljišča za pouk vrtnarstva. Okrajni zastop ptujski pa je šoli dodelil 2.500 din za šolsko opremo in učila, kar pa še zdaleč ni zadostovalo.Pouk je tekel v slabo razsvetljenih, neogretih (pozimi do 5 oC) in sanitarno neopremljenih prostorih. Primanjkovalo je učil. S skromnim knjižnim fondom je šola pomagala revnejšim učencem (v šolskem letu 1921/22 dijaška knjižnica štela 112 knjig, učiteljska 94). Foto: ZAP, Zbirka razglednic Čeprav sta se Okrajni zastop ptujski in mestni sosvet prvotno obvezala, da bosta šoli letno namenjala ustrezna sredstva (leta 1923potrebnih 24.000 din) in so zavodu pomagali tudi Hranilno in posojilno društvo, Kmečka hranilnica, Kolo jugoslovanskih sester ter Moška in ženska podružnica CMD, sta obstoj zavoda in njegovega financiranja postajala do leta 1925 negotovi. Tega leta so po odloku prosvetnega ministrstva trirazredne meščanske šole prešle v štirirazredne, obenem pa se je načenjalo vprašanje nadaljnje poti ptujske gimnazije. 8. maja 1928je Okrajni zastopptuj-ski obvestil mestni svet, da zakonsko ne more sprejeti večletne finančne obveze do Deške meščanske šole, zato se bo obpričetku šolskega leta 1925/26 ugotovilo, kolikšen bo vpis učencev v 4. razred (njegovo odprtje dovolilo Ministrstvoprosvete 7. 8.1925) in kolikšen bo priliv dijakov na gimnazijo. O podpori Deški meščanski šoli pa naj bi konkretneje odločalo ob primerjavi učnih programov preosnovane realne nižje gimnazije in meščanske šole. Na prvi redni seji sosveta Okrajnega zastopa 28. maja 1925, ko je ravnatelj gimnazije dr. Josip Komlja-nec ugotavljal, da Deška meščanska šola zavodu odteguje dijake in daje s tem v nevarnosti nadaljnje delo gimnazije, so sosvetniki soglašali, da je njen obstoj za ves okraj »nad vse merodajen«. Ukinitev 1. razreda Deške meščanske šole v šolskem letu 1925/26 je bila odvisna od odprtja dveh paralelk 1. razreda gimnazije. Nezadovoljiv vpis dijakov na gimnazijo bi bil »dokaz o nevarnosti in kvarljivosti Deške meščanske šole v Ptuju«. Prizadevanja za ohranitev Deške meščanske šole lahko pojasnimo le ob poznavanju razmer na gimnaziji in sploh »narodnega šolstva« na Ptuju po prvi svetovni kot »najboljšega sredstva za utrditev državne misli ob meji«. Dejstvo je, da je morala Mestna občina Ptuj pri najvišjih organih oblasti večkrat dokazovati potrebo po popolni gimnaziji na »narodnostno ogroženem« ptujskem območju. Ker je bila po številu vpisanih dijakov (1927/28 na zavodu 282 dijakov) med manjšimi ustanovami sta Okrajni zastop in mestni svet v septembru leta 1927 s težavo preprečila namero ministrstva o reduciranju ptujske gimnazije v nižjo gimnazijo. Razumljivo je potem stališče gerenta Okrajnega zastopa Mihaela Brenčiča, da je »za obstoj gimnazije nujno potrebno reducirati Deško meščansko šolo«. Po številu vpisanih učencev na meščanski šoli, je šola kljub velikemu osipu rasla: v šolskem letu 1924/25je bilo na zavodu v treh razredih 94 učencev, v naslednjem šolskem letu, ko je šola postala štirirazredna pa 117 dobrih učencev. Na šoli so prevladovali učenci slovenske narodnosti, nekaj je bilo Nemcev (največ dobri 6 % v šolskem letu 1926/27) ter posameznikov drugih narodnosti (Čehi, Hrvati). Zastavljalo seje vprašanje, kako naprej. Dr. Ljubica Šuligoj Nadaljevanje prihodnjič Vili Trofenik: »V ozadju je podla igra« Stran 16 Rokomet Trimo preko Ormoža zlahka v četrtfinale Stran 16 Rokomet Bo sledila še pritožba MRK Drava? Stran 17 Kegljanje Brata Žalar se potegujeta za nastop na SP Stran 18 Dr. Roman Glaser Denar, ambicije in delo ter porazi in uspehi Stran 19 Športna šola Juhuhu Odslej tudi organizacija športnih dnevov Stran 20 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Drava Gorazd Gorinšek ni več član Drave Foto: Črtomir Goznik Gorazd Gorinšek (modri dres) je z NK Drava predčasno prekinil pogodbo, ki je veljala do 30. 6. 2007. V nogometnih krogih se je že nekaj časa govorilo o »trenjih« na relaciji NK Drava - Gorazd Gorinšek, slednji je s celjskim CMC Publikum nato podpisal celo predpogodbo, čeprav je imel s ptujskim prvoligašem sklenjen sporazum do 30. 6. 2007. Poklicali smo Gorazda Gorinška, ki nam je povedal svoj vidik zgodbe: »Na začetku moram poudariti, da med NK Drava in menoj ni bilo nobenih trenj, kot se je govorilo. Kljub temu, da sem imel pogodbo do konca sezone, so mi dva dni pred odhodom na priprave v Medugorje v Dravi ponudili v podpis novo pogodbo. Želel sem si vzeti nekaj časa za razmislek, zato je nisem podpisal takoj. Ker tega nisem storil, nisem bil med potniki za Medugorje, kar me je zelo presenetilo; zaradi tega sem se v tem času dogovoril s Celjani. Vodstvo ptujskega prvoligaša mi je kljub temu ponudilo še eno možnost (boljšo pogodbo, op. p.), vendar sem vztrajal pri svojih pogojih. Na koncu je prišlo tako daleč, da smo sporazumno prekinili pogodbo. Zavedal sem se, da je prestopnega roka konec in da ne bom mogel prestopiti v nov klub, vendar se bom sedaj poskušal dogovoriti s Celjani, da bi se priključil njihovim pripravam. Se enkrat pa poudarjam, da iz NK Drave odhajam brez zamer.« Podobno zgodbo je povedal tudi v. d. poslovnega direktorja Drave Boris Emeršič, ki je potrdil, da se z Gorazdom niso uspeli dogovoriti o pogojih v novi pogodbi, kar jih je pripeljalo do sporazumne prekinitve. »Gorazdu želim na njegovi nadaljnji športni poti vse najboljše,« je zaključil Emeršič. JM Prijateljska tekma: Drava - Celik 2:0 (0:0) Strelec: 1:0 Zilič (50), 2:0 Novak (75). Drava: Murko, Berko, Šterbal, Pešterac, Soska, Prejac, Zečevič, Tisni-kar, Kronaveter, Kelenc in Zilič. Igrali so še: Zajc, Druzovič, Bunoza, Ne-žmah, Filipovič in Novak. Trener: Dražen Besek. Po majhni odisejadi na poti na priprave v Pulo (počena guma avtobusa), so nogometaši Drave srečno prispeli in v sredo odigrali pripravljalno srečanje z ekipo Čelika iz Zenice. Ptujčani so bili skozi vse srečanje boljši nasprotnik in na koncu zasluženo slavili zmago. Do nje pa so prišli z zadetkoma svojega prvega strelca Seada Ziliča in mladinca Dejana Novaka. Za ekipo zeniškega Čelika je igral tudi Izudin Kamberovič, nekdanji član Drave. Včeraj so Ptujčani odigrali še drugo pripravljalno srečanje v Puli in sicer z ekipo Slobode iz Tuzle. Danilo Klajnšek Boks • Dejan Zavec pred 22. profesionalnim dvobojem Borba za naslov prvaka EU! Jutri, v soboto, 17. februarja, bo Dejan Zavec po skoraj devetih mesecih znova nastopil na profesionalnem dvoboju; to bo njegov 22. po vrsti. Zadnjega je imel 23. marca lani na Ptuju, ko je v veličastni predstavi pred domačimi navijači spravil na kolena Kazahstanca Andreja Jeskina. Tokratni boksarski večer bo potekal v nemškem Magdebur-gu in sicer v luksuznem hotelu Maritim, kjer je prostora za nekaj več kot 1500 povabljenih gostov, med njimi pa bo tudi nekaj Slovencev. Dejan je vse osnovne priprave opravil v Sloveniji, pri tem pa so mu največ pomagali Tomaž Jagarinec, ki je skrbel za njegovo fizično pripravljenost, Tomaž Barada, pri katerem je opravil treninge taktike in tehnike ter Ivan Pučko iz BK Ring, pri katerem je opravljal sparinge. Tomi Jaga-rinec je o tem povedal: »Dejan je fizično pripravljen zagotovo najbolje doslej, saj še nikoli ni imel tako dolgega premora med dvema nastopoma. V tem času je lahko postopoma dvigoval nivo pripravljenosti do maksimuma, kar bo zagotovo prikazal na jutrišnjem dvoboju; sam sem seveda prepričan v njegovo zmago!« Za zadnje informacije pred dvobojem smo v sredo poklicali v Nemčijo, od koder nam je naš šampion povedal naslednje: »Pripravljenost je na najviš- Foto: Črtomir Goznik Zadnji, ki je občutil moč Dejana Zavca, je bil Andrej Jeskin (z vzdevkom Bazuka) ... jem nivoju, počutim se super. Najtežji del je že za mano, sedaj delamo samo še na eksploziv-nosti in strategiji borbe. Nekoliko imam (spet) težav s težo, vendar bistveno manj kot pred preteklimi dvoboji; tokrat moram »izgubiti« le 2 kg. Uradno tehtanje me sicer čaka v petek, 16. 2. Sicer pa lahko rečem, da sem v tem mesecu v Nemčiji opazil, da se je po združitvi s 17. 2. 2007, Maritim Hotel, Magdeburg, Nemčija Velterska kategorija, do 66,7 kg Dejan Zavec, Slovenija (rojen 13. 3. 1976) 21 dvobojev: 21 zmag (13 s K. O.) Nicolas Guisset, Francija (rojen 22. 11. 1979) 21 dvobojev: 13 zmag, 7 porazov 1 neodločen klubom Univerzum marsikaj spremenilo, dela se še bolj intenzivno in kvalitetno.« Kaj pa veš o svojem tokratnem nasprotniku? »Na žalost nismo uspeli dobiti nobenega posnetka njegovega dvoboja, vendar se z nasprotnikom ne obremenjujem preveč. Tako kot vedno doslej, se zanašam predvsem na svoje znanje in moč. Zagotovo bom začel borbo previdno, potrpežljivo bom iskal šibke točke nasprotnika in jih poskušal izkoristiti. Ne obremenjujem se s tem, da bi moral borbo končati predčasno, lahko vztrajam tudi 12 rund, saj čutim, da sem fizično odlično pripravljen,« je zaključil Dejan Zavec. V Magdeburgu je doslej Jan Zaveck, kot ga imenujejo v Nemčiji, doslej nastopal že trikrat (3., 7. in 12. dvoboj), ni pa potrebno posebej poudarjati, da je bil vedno uspešen. Upamo in držimo pesti, da bo tako tudi četrtič. Srečno, Dejan! Jože Mohorič Prenos na DSF-u Zadnja dva dvoboja boksarskega večera v Magdeburgu bo neposredno prenašala nemška športna televizija DSF; Dejan bo stopil v ring ob 22.30. Zatem bo na sporedu še dvoboj med Rusinjo Natascho Ragosino in boksarko iz Dominikanske republike Yahairo Hernandez. Nogomet • Sebastjan Berko, NK Drava »Če bomo dobro startali ... « Sebastijan Berko je v jesenskem delu prvenstva 1. SNL zbral petnajst nastopov za ekipo Drave, dosegel pa je tudi dva zadetka. Njegovo delovno mesto v ekipi je bilo na desnem boku, po mnenju trenerja pa ga je dobro opravljal. Seba-stijan nam je o jeseni ter o dosedanjem delu priprav povedal naslednje: »Z malo sreče bi lahko jeseni zbrali še večje število točk. Za drugo uvrščeno ekipo Maribora zaostajamo samo štiri zadetke, kar pa lahko z dobrimi igrami nadoknadimo v drugem delu prvenstva. Priprave? So najtežji del sezone, vendar vsi vemo, da se moramo dobro pripraviti, da nam bo potem lažje. Zaenkrat potekajo v redu, ni nobenih težav, pa tudi poškodb je manj, kot jih je bilo v preteklosti. Omenil bi tudi dobro vzdušje znotraj same ekipe.« Prvenstvo je vse bližje in vsi želijo kar najbolj pripravljeni pričakati nadaljevanje prvenstva. Zadnja pripravljalna sre- čanja pa trenerjem že dajejo vse bolj jasno sliko okoli ekipe, ki bi naj začenjala tekme. O pričakovanjih v drugem delu prvoligaškega prvenstva nam je Sebastijan Berko kratko dejal naslednje: »Želim si, da bi se kar najbolje pripravili in da bi se že iz Ajdovščine, kjer bomo pričeli drugi del tekmovanja v 1. SNL vrnili zmagovalno ter s tem napovedali borbo za visoka mesta na prvenstveni razpredelnici.« Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Berko (NK Drava) Rokomet • Ob stečaju Športnega društva Velika Nedelja »V ozadju je podla igra « Vili Trofenik, predsednik nekdanjega Športnega društva Velika Nedelja, je v sredo v več kot uro in pol trajajoči, z emocijami in zgodovinskimi podatki nabiti, novinarski konferenci ovrgel vse obremenilne trditve, ki so se v zadnjih tednih pojavljale v medijih v zvezi s prenehanjem delovanja društva. Povedal je, da je šlo za koordinirano akcijo župana Alojza Soka in odvetnika Martina He-barja z namenom maščevanja njemu in klubu. Omenjena menda sodelujeta tako tesno, da ne ve, kje se konča zasebna odvetniška pisarna in kje pričenja urad župana občine Ormož. To bi po mnenju Vilija Trofe-nika moralo zanimati tudi Kosovo protikorupcijsko komisijo. Trofenik je podal svoje videnje dogodkov, po katerih je rokometaš Robert Bezjak prišel na trening vinjen in z zamudo in se je fizično lotil tajnika in soigralca, potem pa tudi Trofenika. V tem času naj bi odvetnik Martin Hebar, po trditvah Vilija Trofenika, brezplačno ponujal usluge vsem, ki bi bili pripravljeni tožiti občino Ormož ali športno društvo pri Veliki Nedelji. Tako je prišlo do sodnega postopka v katerem pa je sodnik dal prav igralcu Bezjaku, ki je trdil Vili Trofenik, predsednik nekdanjega Športnega društva Velika Nedelja, je v družbi kapetana Davorina Kovačeca ovrgel vse obtožbe, ki so se v minulih tednih nakopičile v medijih. ravno nasprotno, da je bil on žrtev napada. Po razsodbi bi moral klub plačati odškodnino 1,8 milijona tolarjev. Da bi zagotovo dobil sredstva, je bila določena izvršba na sredstva, ki jih je klub dobival iz občinskega proračuna. Vili Trofenik je mnenja, da občina klubu, na podlagi izvršbe iz tega procesa, ne bi smela zapreti virov financiranja, saj jo k sofinanciranju izvedbe programov športa zavezuje sklenjena pogodba. Iz teh sredstev pa se zagotavlja financiranje stroškov objekta, strokovnega kadra, materialni stroški, stroški nezgodnega zavarovanja in sodniški stroški. Poleg tega so bila sredstva tudi za financiranje delovanja selekcij mladincev, kadetov, mlajših in starejših dečkov. Ker se je klub znašel brez sredstev, niso mogli plačati obveznosti združenju rokometnih prvoligašev Slovenije in zato so bili suspendirani. Stečaj je bil edina možnost Edina možnost, ki je klubu, po mnenju Vilija Trofenika še preostala, je bil stečaj. Tako se je na občnem zboru odločilo 28 prisotnih članov 26. decembra lani. Ker bi po zakonu o klubih odgovarjali s svojo lastnino, so se odločili tudi za prodajo. Prodali so teniško igrišče, ki je bilo zgrajeno z lastnimi sredstvi in Rokomet • 1/8 finala pokala Slovenije Trimo brez težav v četrtfinale Jeruzalem - Trimo 25:31 (12:16) Jeruzalem: G. Čudič (11 obramb), Dogša; Pučnik, Ra-dujkovic 2, Sobočan 8(1), Ha-lilovič, M. Bezjak 4, Bogadi 1, Klemenčič 1(1), B. Čudič 2, Turkovic 3, Sok 1, Golčar 3 in Potočnjak. Trener: Saša Prapot-nik. Trimo: Imperl (8 obramb + 1 x 7m), Makovec (4 obrambe + 1 x 7m); Korelec 4, Krže, M. Radelj 2, B. Radelj, Niazhura 2, Pribak 4 (2), Skube 5 (2), Elezovic 7, Sušin, Cehte 1, Mi- klavčič 6 in R. Bezjak. Trener: Marko Šibila. Jeruzalem iz Ormoža je proti Trimu v pokalu Slovenije doživel že svoj šesti zaporedni poraz, kar je dokaz, da je kriza »vinarjev« hujša, kot so si mislili v taboru Ormožanov. Slednjim ne steče igra ne v napadu in ne v obrambi. Od značilne hitre igre Jeruzalema niti »h«. Zdaj je jasno vidno, kaj je četa trenerja Saše Prapotnika izgubila z odhodom najboljšega strelca lige Alena Blaževica v Gorenje. Niti slučajno ne bi podcenjevali novincev, ki so prispeli v za- meno za Blaževica, vendar se slednjega tako enostavno ne da zamenjati in zato bo potreben čas. Toda časa ni na pretek, saj se Jeruzalemu po videnem na tekmah proti Slovanu v prvenstvu in Trimu v pokalu obeta ogorčen boj za obstanek v ligi. Uvrstitev v ligo za prvaka je treba čimprej pozabiti in začeti razmišljati o vsaki naslednji tekmi, ki bo kvalifikacijska za ohranitev statusa v 1. A-ligi. Proti Trimu so »jeruzalem-čki« zaigrali brez dveh stebrov v obrambi Ivanuše (gripa) in Grizolta (poškodba glež- Foto: Črtomir Goznik V prvenstvenem obračunu med Jeruzalemom Ormožem in Trimom so bili na Hardeku uspešnejši prvi, v pokalu drugi. Na sliki je Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož, beli dres) nja) kar se je v igri precej poznalo. Slednja je v napadu na položaju krožnega napadalca neuspešno zamenjal mladi 19-letni Pučnik, ki pa ne moremo nič zameriti, saj nikoli ni igral na poziciji »pivota«. Do izida 6:5 v 9. minuti so še vodili »je-ruzalemčki«, nato so niti igre povsem v svoje roke prevzeli Dolenjci. Zunanja linija Pribak - Elezovic - Miklavčič je bila v napadu z raznovrstno igro nezaustavljiva, obramba z visokim Belorusom Niazurom, ob pomoči Miklavčiča in Elezovi-ca, pa za Ormožane premočna in previsoka. Tako je Trimo v 23. minuti povedel že z 12:7. Niti minuta odmora domače klopi, niti menjava načina igre v obrambi Jeruzalemu ni prinesla rezultata. Gostje so bili enostavno za razred boljši tudi v 2. polčasu, kjer je piko na i zasluženi zmagi Trima dodal še razpoloženi vratar Imperl, ki je v nadaljevanju zbral 9 obramb. V 45. minuti je Trimo vodil že s + 7, 24:17 in tekma je odločena. Na koncu sta oba trenerja ponudila priložnost še igralcem s klopi. Pri poražencih si edini visoko oceno zasluži novinec Sobočan, ki se je zaustavil pri osmih zadetkih. V soboto Jeruzalem ob 19. uri na Hardeku čaka izredno pomembna tekma proti Pre-ventu iz Slovenj Gradca. To bo tekma, kot se v žargonu reče »na življenje ali smrt«, kjer Ormožani enostavno morajo zmagati. Ob porazu proti Pre-ventu pa sledi ... Uroš Krstič delom. Ker je to prodajno pogodbo predstavil župan Alojz Sok na svoji tiskovni konferenci, se Trofenik sprašuje, kako je prišel do nje in kako lahko tako operira z osebnimi podatki posameznikov. Drugih nepremičnin klub nima v lasti in vsi podatki o solastništvu prizidka dvorane so lažni. Res pa je, da je klub brezplačno zagotovil parcelo za dvorano, kakor tudi zemljišča za asfaltno rokometno in košarkarsko igrišče in parkirišče. Vili Trofenik je opozoril, da so bile v javnosti tudi nekorektne izjave, češ da je bilo roko-metašem ob stečaju ŠD Velika Nedelja prepovedano prestopiti v ormoški klub. V zvezi s tem je povedal, da je bilo rokome-tašem v času prestopov od 26. do 31. decembra omogočeno prestopiti. Vendar je bilo potrebno doseči dogovor z obema kluboma in rokometašem. Kadetska ekipa je v celoti prestopila h Gorišnici, ker gre za klub, ki so ga ustanovili bivši igralci Velike Nedelje in so z njim zelo povezani. Njihovo igranje pa je onemogočila odločitev posameznika - rokometnega funkcionarja. Nekaj rokometašev se je odločilo za prestop k Dravi s Ptuja, kar je moralna obveza, saj je Drava v preteklosti velikonedeljskemu klubu večkrat velikodušno pomagala. Izjave igralcev, ki pa sta v medijih trdila, da naj bi jima bil onemogočali prestop v drugi klub, pa so neresnične. Eden jo je tudi že preklical oziroma objavil demanti. Korpar se je po mnenju Trofenika za prestop odločil prepozno, saj je menda šele 2. januarja, ko je bilo roka že konec, zaprosil, da zapišejo datum za nazaj oziroma ponaredijo dokumente. Hanželič pa je bil sprva, v sezoni 05-06, Veliki Nedelji le posojen, ker se v Ormožu menda ni počutil dobro. Lani je uradno postal član velikonedeljskega kluba. Trofenik je mnenja, da je bilo rivalstvo med kluboma dobro, saj je le to zagotovilo dviga kvalitete. Prepričan je, da se bo ukinitev velikonedelj-skega kluba še kako maščevala tudi Ormožanom. Povedal je tudi, da naj proti klubu ne bi bila vložena nobena tožba več. Na vprašanje, ali to pomeni konec rokometa v Veliki Nedelji, pa je povedal, da je to odvisno od ljudi in denarja. Vili Trofenik je bil ob podajanju podatkov, skoraj na 20. obletnico otvoritve športne dvorane pri Veliki Nedelji, vidno prizadet. Povedal je, da gre za podlo igro, s katero se niso maščevali le njemu, ampak so naredili nepopravljivo škodo rokometu. Viki Klemenčič Ivanuša Rokomet • ZRK MT Ptuj Drugo mesto je še dosegljivo V soboto bodo rokometaši-ce ŽRK Mercator Tenzor Ptuja gostile ekipo Izole, sicer zadnje uvrščeno ekipo 1. A SRL. Pri pogledu na prvenstveno razpredelnico bi ljubitelji rokometa na Ptuju morali videti visoko zmago domačih igralk, vse ostalo bi bilo veliko presenečenje. Da pa previdnost ni odveč, opozarja zmaga Izolčank v nedeljo z Olimpijo. Po porazu Celjskih mesnin v Škofji Loki v preteklem krogu, se je za ptujske trgovke zopet odprlo upanje na tako želeno drugo mesto, za katerim sedaj zaostajajo štiri točke. Celjanke imajo ob tem tekmo več, saj so v sredo že odigrale tekmo 15. kroga s Krimom ter jo po pričakovanju izgubile. Ptujčanke imajo tako v soboto priložnost, da zaostanek znižajo samo na dve točki. Odločitev o drugem mestu bi tako padla v 17. krogu, ko Ptujčanke gostujejo v Celju pri ekipi Celjske mesnine. »V soboto pričakujem zmago proti Izoli. Mislim, da smo klub nekaterim poškodbam (Marin-ček, Raškovič) in virozi dobro trenirali. V zadnjih srečanjih sem zadovoljen z igro v obrambi. V bistvu se vsi skupaj zavedamo, da nam je sedaj drugo mesto veliko bližje, do njega pa lahko pridemo samo z dobrimi igrami. Gremo lepo po vrsti, iz tekme v tekmo. Vsekakor se bomo do konca borili za to drugo mesto,« je pred srečanjem z Izolo dejal trener Mercator Tenzor Ptuj Mišo Toplak. Danilo Klajnšek Nam. tenis • 2. OP Slovenije Zafošnik do četrtfinala, Pavič do osmine finala V Murski Soboti je v nedeljo potekal drugi odprti turnir Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice. Na njem je nastopilo 66 igralcev in 23 igralk. V odsotnosti nekaterih najboljših je prvo mesto v moški konkurenci osvojil Sašo Ignjatovič, med dekleti pa Asya Kasabina. Nastopili so tudi igralci in igralke iz NTK Ptuj, ki pa niso dosegli odmevnejšega izida. Najuspešnejši je bil Bojan Pa-vič, ki je v osmini finala izgubil s Petrovčičem ter dosegel uvrstitev od 9.-16. mesta. Danilo Piljak je nastopil s povišano temperaturo, njegova uvrstitev pa je bila od 16.-32. mesta. Urban Ovčar je izpadel v prvem krogu glavnega turnirja, medtem ko se Luka Rebek in Darko Drčič nista uvrstila na finalni turnir. V ženski konkurenci je Ivana Zera izpadla v 1. krogu, Vesni Rojko pa se ni uspelo uvrstiti na glavni turnir. Ptujčan Grega Zafoštnik, ki igra za Maribor Fineo pa je v četrtfinalu izgubil s Horvatom iz Keme Puconci, ter se na koncu uvrstil od 5.- 8. mesta. Danilo Klajnšek Foto: vki Rokomet • 2. SRL - vzhod (m) Bo sledila še pritožba MRK Drava? Rokometaši ptujske Drave so v rednem delu prvenstva 2. SRL - vzhod osvojili četrto mesto. To pa je mesto, ki bi jih popeljalo v končnico tekmovanja, kjer se bo osem ekip (4 iz vzhoda, 4 iz zahoda) borilo za naslov prvaka v drugoligaški konkurenci. Veselje po sobotni tekmi proti Arcont Radgoni in porazu ekipe Aleš Praznik v Kočevju je bilo tako hitro skaljeno, saj je kmalu prišla iz Rokometne zveze Slovenije informacija o tem, da Drava ne bo igrala v končnici za naslov prvaka. Seveda so ob tem na plan prišle razne govorice, da RZ Slovenije ne mara Drave, da ji nagajajo itd. Razlog pa ni v nobenem nagajanju RZ Slovenije, ampak v tem, da imajo pri RK Drava premalo število mlajših klubskih selekcij. Ta torek so bili Ptujčani na sedežu RZ Slovenije na sestanku, vendar s svojimi predlogi niso uspeli prepričati odgovornih za tekmovanje. O tem smo povprašali komisarja drugih lig na RZS Dušana Vebra, ki nam je dejal naslednje: »MRK Drava Ptuj bo prvenstvo nadaljevala v skupini od 9.-15. mesta, kljub temu, da je bila na koncu četrta, kar bi ji prinašalo igranje v prvi skupini. Vendar pa Ptujčani nimajo dovolj mlajših ekip, kakor zahtevajo predpisi, sprejeti na skupščini RZ Slovenije 14. 9. 2004 ter potrjeni na sestanku združenja ekip, ki je bilo 29. 6. 2006. V klubu bi morali imeti dve ekipi v tekmovanju (izključno iz RK Drava Ptuj) ter mini rokomet na eni izmed šol. Tega pa žal nimajo oziroma niso imeli. Drava Ptuj pa ni edini klub, ki ne izpolnjuje teh zahtev.« Povedano smo še preverili v zapisniku, ki ima zapisan datum 29. 6. 2006. Pod 11. točko dnevnega reda piše, da so sprejeli naslednje sklepe v zvezi s tekmovanjem: ekipa, ki bo igrala v končnici od 1.-8. mesta mora imeti ekipo za mini rokomet, ekipo mlajših dečkov A ali B in ekipo starejših dečkov A ali B. Na tem sestanku združenja ni bilo nikogar iz MRK Drava, pa tudi sklepov si verjetno niso natančno prebrali. Če bi bili s tem seznanjeni, bi se lahko drugače pripravili in organizirali (lahko bi npr. podpisali pogodbo o sodelovanju z RŠ Ptuj). »TUdi RZS ni upoštevala vseh določil pravilnika« Svoj odgovor na dogajanje okrog zapleta pred končnico 2. SRL je podal tudi Andrej Rutar, v. d. predsednika MRK Drava: »Vodenje kluba sem prevzel v začetku decembra 2006, ko je bil klub nekaj mesecev tako rekoč brez vodstva (ves upravni odbor je daj odstop). V zelo kratkem času smo uspeli po tekmovalni plati na igrišču dosegli nepričakovan rezultat, četrto mesto, ki vodi v zaključni del tekmovanja za napredovanje v 1. B SRL. Včeraj je bil na RZS sestanek Združenja klubov 2. SRL - moški, kjer je med ostalimi točkami dnevnega reda bila tudi točka o nadaljevanju tekmovalne sezone. Ugotovili smo, da se ne moremo po rezultatu uvrstiti v zaključni del tekmovanja za uvrstitev v 1.B DRL, saj nimamo predpisanih mlajših selekcij. Očitno naša napaka, pa vendar ni ravno tako. Problem je nastal najprej v našem prejšnjem vodstvu, ki je bilo s sklepi skupščine, kjer so sprejemali to dopolnilo pro-pozicij tekmovanja 2006-2007 v 2. SRL, obveščen po e-mailu. Drugi, še večji problem, pa je nastal okoli regularnosti lige, saj v teh dopolnilih prav tako piše, »da člani 2. SRL morajo tekmovati s tremi mlajšimi selekcijami.« Glede na to določilo sploh nismo imeli pravice tekmovati, pa je zveza to mirno dopustila in zaračunavala vse stroške tekmovanj. Te informacije so gospodje iz RZS javno povedali šele na koncu tekmovanja in s tem zadnje uvrščene ekipe preko prikrojenih pravil uvrstili v zaključni del tekmovanja za napredovanje v višji rang tekmovanja, izpadli pa smo mi in prvo uvrščena ekipa iz Pomurja. Kljub našim podpisanim dogovorom o skupnem delovanju z RŠ Ptuj ter potrditvi s strani Športnega zavoda Ptuj o skupnem nastopu z mladimi po koncu letošnje sezone (s tem bi izpolnili pogoje za tekmovanje v 1. B SRL), nismo uspeli prepričati združenja. Za pomoč smo zaprosili pravnika, ki bo sedaj preučil navedeno situacijo. Od prejšnjega vodstva smo nasledili precej neurejenih stvari (organizacijskih, materialnih ...), vendar smo to mirno sprejeli, ogorčeni pa smo nad namernim zavajanju dejstev, ki so nam bila zamolčana s strani RZS. S temi »igrami velikih« klub ne bo propadel, kljub temu, da bo prišlo zaradi tega dogodka, kar nekaj sponzor-skega denarja manj v klubsko blagajno. Klub MRK Drava se bo vseeno držal vseh dogovorov, tako z igralci, sponzorji in drugimi organizacijami, delal Atokfa* srrr pa bo še boljše, kajti boriti se bo potrebno še proti vsem tistim, ki nam hočejo onemogočiti razvoj ptujskega rokometa. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem prijateljem rokometa, sponzorjem, donatorjem in drugimi, ki nam v teh težkih časih stojijo ob strani moralno, materialno ali kako drugače, ki verjamejo v nas. Lahko zagotovimo, da bomo vztrajali, kljub vsem spotikanjam, ki so bila in bodo na poti do našega skupnega cilja, delali pošteno, odgovorno in zanesljivo v korist vseh, ki jim je kaj mar za naše otroke, da jim nudimo zdravo in varno sredino.« Tudi če se Ptujčani pritožijo in predložijo dodatne dokaze, bo verjetno za spremembo stališč tekmovalne komisije RZS prepozno. Dravi tako preostane igranje za uvrstitev od 9-15. mesta in priprava vsega potrebnega za sezono 2007-06. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Kljub temu, da so rokometaši MRK Drave (na sliki Istok Luskovič) osvojili po rednem delu prvenstva 4. mesto, v končnici (verjetno) ne bodo sodelovali za mesta od 1. - 8., saj ne neizpolnjujejo vseh administrativnih pogojev. Košarka • 3. SKL - vzhod Derbi začelja Palomi Rezultati 15. kroga: Paloma Sladki Vrh - Ptuj 83:64, Dravograd - Koroška 71:80, Casino Maribor - Maribor 81 :85, Koroška - Pragersko 85:84, Lenart - Primafoto Slovenj Gradec 67:77. 1. CASINO MARIBOR 15 14 1 29 2. MARIBOR 15 14 1 29 3. DRAVOGRAD 15 10 5 25 4. PRIMAFOTO S. GRADEC 15 10 5 25 5. PRAGERSKO 15 9 6 24 6. POLJČANE 15 6 9 24 7. LENART 15 4 11 19 8. PALOMA SLADKI VRH 15 3 12 18 9. PTUJ 15 2 12 16 10. KOROŠKA 15 2 12 16 Paloma Sladki Vrh - Ptuj 83:64 (24:9, 18:19, 19:21, 22:15) KK Ptuj: Fajt, Avguštin 12, Kram-berger, Krajnc, Holc 14, Kotnik 11, Rus 7, Pleskonič 5, Horvat 7 in Vodu-šek 8. Ptujski košarkarji so v neposrednem obračunu za razvrstitev v spodnjem delu prvenstva prikazali slabšo igro kot v prejšnjih krogih. Domačini so v uvodnih minutah srečanja hitro povedli. Motivirani in željni zmage so v prvi četrtini dosegli največ točk (24). Ptujski košarkarji niso bili strelsko razpoloženi in so po uvodnih desetih minutah zaostajali že za visokih 15 točk. V nadaljevanju so uspeli vzpostaviti ravnotežje v igri, a so domači igralci kontrolirali Foto: Črtomir Goznik Košarkarji Ptuja v Sladkem Vrhu niso igrali tako, kot na nekaterih prejšnjih tekmah. Zlatko Marčič, trener Ptuj: »Ne morem reči nič drugega kot to, da smo razočarani. Domači igralci so bili precej boljši od nas. Igrali smo premalo kolektivno, vsak je poskušal narediti nekaj po svoje. Obramba je bila premalo agresivna, naredili smo preveč osebnih napak. Žal nismo odigrali tako kot znamo in kot smo se dogovori li pred začetkom srečanja.« potek igre in ves čas vodili za več kot deset točk. Izenačena je bila tudi tretja četrtina, vse do 37. minute, ko so igralci Palome izdatno napolnili koš ptujske ekipe, ki je v zadnjem delu igre predala. Domača ekipa je zasluženo zmagala in s tem potrdila osmo mesto v prvenstvu, Ptujčani pa so s tem porazom bližje dnu kot sredini lestvice. 2. SKL vzhod I., mladinci, 2. del 2. krog: Elektra - Ptuj 94:67 (19:14, 36:15, 19:23, 20:15) KK Ptuj: Frangež, Kotnik 10, Vodu-šek 12, Rus 14, Fajt 4, Kramberger 7, Avguštin 18 in Krajnc 2. Lestvica: Radenska Creativ 28, Elektra 27, Rogaška 24, Celjski vitez 22, Dravograd 22 in Ptuj 21. 2. SKL vzhod II., kadeti, 2. del 2. krog: Šmarje TG Štraus - Ptuj 63:56 (14:14, 17:9, 8:13, 24:20) KK Ptuj: Vrabl, Mihelač 10, Bede-nik 19, Koprivc 2, Drevenšek 4, Kramberger, Grgič 4, Žele 11 in Lačen 4. Lestvica: Šmarje TG Štraus 25, Ptuj 23, Koroška 21, Ruše 20, Keleja 20 in Ljutomer 16. UG Košarka • OMREZJE.NET & PARKL Tiskarji vse bliže izpadu Košarkarji Parkla so zaključili s tekmami desetega kroga. Kar nekaj rezultatov je bilo presenetljivih, kar je zapletlo lestvico pod vrhom v obeh skupinah. Prav zanimiv razplet se obeta v tekmah preostalih štirih krogov, ki so še do konca. V prvi ligi so v derbiju kroga »dobri dečki« gostili podpr-vaka iz Starš. Obe ekipi sta se namučili, saj so gostje uspeli slaviti šele po dveh podaljških. Domači lahko le žalujejo za izgubljeno priložnostjo, saj so tri sekunde pred koncem zgrešili oba prosta mesta in nespamet- no zapravili zmago v rednem delu. Boleč poraz so ponovno doživeli tiskarji, za nameček pa je njihov edini konkurent za izpad iz prve lige, ekipa Maj-šperka, presenetljivo, vendar zasluženo premagala ekipo Rač. Ekipi sta zamenjali mesti na lestvici, tako da so tiskarji zdaj zadnji in samo še čudež jih lahko reši izpada. 1. liga Rezultati 10. kroga: Good guys - KK Starše 77:87 *(18:13, 18:21, 7:15, 21:15; 7:7, 6:16)* podaljšek, KK Pregersko veterani KK Pragersko veterani - Tiskarna Ekart 95:70 (23:20, 24:19, 21:11, 27:20), KPŠ Slam - Din don Neman 75:86 (22:20, 16:30, 14:18, 23:18), KK Rače - Picerija Špajza 59:74 (18 :14, 15:16, 15:20, 11:24). 1. KK STARŠE 10 9 1 +131 19 2. PRAGERSKO VET. 10 8 2 +123 18 3. GOOD GUYS 10 7 3 +106 17 4. KK RAČE 10 5 5 -7 15 5. DIN DON NEMAN 10 5 5 -59 15 6. KPŠ SLAM 10 3 7 -77 13 7. PICERIJA ŠPAJZA 10 2 8 -107 12 8. TISKARNA EKART 10 1 9 -110 11 2. liga Rezultati 10. kroga: ŠD Ptujska gora - ŠD Podlože 50:37 (12:9, 13:11, 13:5, 12:12), KK Starše mladi - ŠD Kidričevo 70:115 (21:20, 12:39, 22 :18, 15:38), KK Nova vas MB - KMO Dornava 62:69 (10:15, 12:24, 18:14, 22:16), Veterani - ŠD Destrnik prestavljeno. 1. ŠD KIDRIČEVO 10 10 0 +308 20 2. KMO DORNAVA 10 8 2 +105 18 3. ŠD PTUJSKA GORA 10 7 3 +42 17 4. VETERANI 9 5 4 +49 14 5. ŠD PODLOŽE 10 4 6 -88 14 6. KK NOVA VAS MB 10 2 8 -43 12 7. ŠD DESTRNIK 9 2 7 -88 11 8. KK STARŠE MLADI 10 1 9 -285 11 Lestvica najboljših strelcev: 1. Peter Pesek (KK Starše) 237, 2. Denis Raušl (ŠD Kidričevo) 233, 3. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 215 košev. Radko Hojak Foto: RH Kegljanje • Pregledna nastopa za svetovno prvenstvo Tudi brata Zalar se potegujeta za mesto v državni reprezentanci V okviru priprav na prvo svetovno prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne, ki bo od 27. do 30. maja v Košicah na Slovaškem, so se potencialni kandidati za uvrstitev v reperezentanco, za 10 mest se jih poteguje 14, 3. in 4. februarja v Celju in na Ptuju (Kegljišče pri Klincu) udeležili dveh preglednih nastopov. Kot je povedala trenerka in vodja slovenske državne reprezentance v kegljanju za slepe in slabovidne Silva Razlag, bodo kandidate za reprezentanco izbirali do 9. marca, ko bo še za- dnja izbirna tema, doslej so jih opravili že šest. Slepi tekmujejo v kategoriji B1, slabovidni pa v kategorijah B2 in B3. Letošnje prvo svetovno prvenstvo v kegljanju, evropskih je bilo doslej devet, je za potencialne kandidate za reprezentanco še dodaten izziv oziroma motiv za sodelovanje. Obstaja pa tudi možnost, da se kegljanje uvrsti na paraolimpijske igre. Dosedanje izbirne tekme so pokazale, da so kandidati za reprezentanco dobro pripravljeni, predvsem tisti, ki so doslej že sodelovali na velikih tekmah oziroma tekmovanjih. Res pa je tudi, da gre sko- Foto: Črtomir Goznik Marjan Zalar je sodeloval že na sedmih evropskih prvenstvih v kegljanju za slepe in slabovidne, ima eno srebrno in eno bronasto medaljo. Tenis • TK Ptuj Nuša Lisjak do četrtfinala Od 3. do 5. februarja je na igriščih TK Rogaška potekal turnir v starostni kategoriji U-14. V konkurenci deklic A sta nastopali dve igralki TK Ptuj: Marina Baklan in Nuša Lisjak. Prva je v 1. krogu gladko zmagala, nato pa izgubila s 7. nosilko Petro Zierer (ŽTK Maribor). Nuša je dosegla dve zmagi, v 2. krogu je bila boljša od 8. nosilke Zale Fendre (TK Velenje). V četrfinalu jo je nato izločila 2. nosilka Dea Kepič (Koper). Pri dečkih B sta barve TK Ptuj zastopala Jan Lah in Luka Merc; slednji je moral v. 1. krogu priznati premoč Mariborčanu Filipu Brezniku. Jan, ki je bil 3. nosilec, se je uvrstil v četrtfinale, tam pa je bil bolj- Nuša Lisjak (TK Ptuj) ši kasnejši finalist Matic Špec (ŽTK Maribor). JM Foto: Črtomir Goznik Trenerka in vodja državne reprezentance za slepe in slabovidne v kegljanju Silva Razlag v družbi Marjana in Mitja Zalarja, keg-ljavca Medobčinskega Društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki se potegujeta za mesto v reprezentanci Slovenije na prvem svetovnem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne. Na fotografiji tudi Andreja Razlag, ena najuspešnejših slovenskih kegljavk, ki jo je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije imenovala za pomočnico trenerke. Foto: Črtomir Goznik Mitja Zalar se je doslej udeležil treh evropskih prvenstev v kegljanju za slepe in slabovidne, dvakrat se je uvrstil v finale. raj za ene in iste kandidate, zato se bodo morali v medobčinskih društvih potruditi, da bo kegljanje dobilo večjo veljavo. Slovenski slepi in slabovidni kegljavci se lahko pohvalijo z nekaterimi vidnimi uspehi na velikih tekmovanjih. Tudi na Ptuju so pokazali, kaj znajo, trikratna zaporedna evropska prvakinja Marija Fras iz Celja, ki je tudi lastnica ene bronaste medalje z evropskega prvenstva, leta 2006 je na evropskem prvenstvu zmagal Pavle Ribič iz Ljubljane, dve bronasti medalji sta doslej osvojila Matej Žnuderl in Jakob Vodušek iz Cela, eno bronasto z EP ima tudi Miro Rus iz Ljublajne, Marjan Žalar, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, pa eno srebrno in eno bronasto. Skupaj so doslej slepi in slabovidni kegljavci na devetih evropskih prvenstvih osvojili štiri zlate, eno srebrno in sedem bronastih medalj. S prvim svetovnim prvenstvom pa so pričeli pisati novo zgodovino, je za Štajerski tednik med drugim povedala trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih Silva Razlag. MG Atletika • DP za mladince Ptujčani so hitri V soboto je Celje gostilo najboljše slovenske mladinske atletinje in atlete, ki so se pomerili na državnem dvoranskem prvenstvu. Atletski klub Keor Ptuj je zastopalo šest tekmovalcev, vsi pa so tekmovali v teku na 60 metrov, ki je bila tako pri fantih kot dekletih naj-množičnejša in najkvalitetnejša disciplina prvenstva. Največ sta pokazala Mitja Horvat in Tea Holc z uvrstitvijo v finale in novima osebnima rekordoma. Horvat je odlično tekel že v kvalifikacijah teka na 60 metrov, ko je s časom 7,13 sekunde zasedel tretje mesto. Finalni nastop mu ni uspel v skladu z njegovimi pričakovanji, vseeno pa je v zelo močni konkurenci osvojil šesto mesto. V uteho mu ostaja dejstvo, da bo na mladinskih tekmovanjih lahko nastopal še dve leti, tako da bo imel še številne priložnosti za izboljšanje uvrstitve in rezultata. Če so bili Horvatovi rezultati pričakovani, pa je prijetno presenetila Holčeva, ki je svojo najboljšo znamko izboljšala kar za četrt sekunde, s tem pa si je pritekla šesto mesto v finalu teka na 60 metrov (8,21 sekunde, v kvalifikacijah 8,19 sekunde). Ostali rezultati Ptujčanov: Sandi Kelenc (21. mesto, 7,50 sekunde), Sandi Kukovec (22. mesto, 7,51 sekunde) in Do- Mitja Horvat in Tea Holc men Černivec (27. mesto, 7,61 sekunde). Dan kasneje je v Slovenski Bistrici potekalo dvoransko državno prvenstvo v suvanju krogle za vse kategorije. Pri članih je zanesljivo zmagal domačin Miran Vodovnik z odličnim metom 20,15 metra, Ptujčan Dejan Dokl pa je s tretjim mestom (14,00 metra) dokazal, da še vedno lahko meša štrene pri vrhu. Za poletno sezono, ko se bo lahko bolje pripravil, napoveduje mete okrog 16 metrov. Vsestranski Rok Grdina je v konkurenci mlajših mladincev petkilogramsko kroglo sunil solidnih 13,45 metra in si priboril četrto mesto. UE Kegljanje • 2. SKL - vzhod Po rekordu tokrat slabše 2. SKL - vzhod Rezultati 13. kroga: Drava - Litija 2:6, Rudar - Konstruktor 2:6, Pivovarna Laško - Lent 1:7, Miklavž - Konjice 7:1, Šoštanj - Rudnik 2:6. 1. RUDNIK 13 7 1 5 15 2. MIKLAVŽ 13 7 1 5 15 3. PIVOVARNA LAŠKO 13 7 0 6 14 4. LITIJA 13 7 0 6 14 5. LENT 13 6 1 6 13 6. KONJICE 13 6 1 6 13 7. KONSTRKTOR 13 6 0 7 12 8. ŠOŠTANJ 13 5 2 6 12 9. DRAVA 13 5 2 6 12 10. RUDAR 13 5 0 8 10 Trinajsti krog v 2. slovenski kegljaški ligi ni bil uspešen za kegljače ptujske Drave, ki so na domačem terenu izgubili z Liti- jo. S tem porazom se je zaključila uspešna serija Ptujčanov, še posebej po odličnem nastopu v prejšnjem tednu, ko so gostovali v Zagorju in zmagali z rekordnim dosežkom. Točki za Dravo sta tokrat dosegla Janez Podgoršek in Ivan Čuš. Na prvenstveni razpredelnici se ni zgodilo nič novega, razlike tudi po trinajstem odigranem krogu ostajajo minimalne, tako da se lahko v zadnjih petih krogih še marsikaj spremeni. Drava - Litija 2:6 (3095:3141) DRAVA: J. Podgoršek 569, Sušanj 488, Dremelj 525, M. Podgoršek 488, Čuš 505, Zorman 520. Danilo Klajnšek Športni napovednik NOGOMET PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME Sobota - Kidričevo: ob 15.00: Gerečja vas Unukšped - Pohorje; sobota - Ptuj (igrišče z umetno travo): ob 15.30: Zavrč - Kovinar Štore. Nedelja: ob 15.00: Aluminij - Veržej. ROKOMET 1. A-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški Pari 15. kroga: Jeruzalem Ormož - Prevent (sobota ob 19.00), Rudar EVJ Trbovlje - Slovan, Sviš - Gorenje, Trimo Trebnje - Riko Hiše, Gold club - Celje Pivovarna Laško. 1. A-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ženske Pari 15. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Izola (v soboto, ob 19. uri), Zagorje - Celeia Žalec, Inna Dolgun - Škofja Loka KSI, Kočevje - Olimpija PLK. Srečanje Celjske mesnine - Krim Mercator je bilo že odigrano (21:31). 1. B-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški Pari 13. kroga: Radeče MIK Celje - Gorišnica, Dobova - Intra Gorica Leasing, Sevnica - Istrabenz plini Izola, Krško - Klima Petek Maribor, Termo - Dol TKI Hrastnik, Krka - Pekarna Grosuplje. ODBOJKA 1. DRZAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske Pari 18. kroga: Sloving Vital - Benedikt, HIT Nova Gorica -Luka Koper, Broline Kamnik - Galeb Grup Hitachi, Jesenice Bled - Šentvid. 2. DRZAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske Pari 16. kroga: ŽOK Kočevje - MTD ŽOK Ptuj, MAGRO Grosuplje - Alian-sa Šempeter, Prevalje - Nova KBM Branik II., Ecom Tabor -Kajuh Šoštanj, Mislinja - Comet Zreče, Partizan Škofja Loka - Formis Bell. NAMIZNI TENIS 1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA - moški 12. krog: Ptuj -LM KO Lendava (sobota ob 17.00 v ŠD Cirkovce). TENIS ZIMSKA LIGA 2006-2007 Pari 7. kroga 2. zimske lige ob 9.00: Okrepčevalnica Patruša - TK Skor-ba gad, Tigri - TK Gorišnica; ob 12.00: TK Štraf - Š. C. Skorba. KEGLJANJE 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - moški 14. KROG: Konstruktor - Drava. 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ženske 19. krog: Komcel - Drava. KOŠARKA 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - vzhod Pari 16. kroga: Ptuj - Casino Maribor (sobota ob 20.00 v gimnazijski telovadnici), Poljčane - Lenart, Primafoto Slovenj Gradec - Koroška, Pra-gersko - Paloma, Maribor - Dravograd. Danilo Klajnšek ZIMOVANJE NA POHORJU V okviru projekta »Hura prosti čas«, organizira društvo »Praha« v sodelovanju z »Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije«, zimovanje za otroke v času počitnic od 24. do 28. februarja 2007, na Ribiški koči na Pohorju. Foto: UE Kolesarstvo • Dr. Roman Glaser Denar, ambicije in delo ter porazi in uspehi Nekoč, pa ne tako daleč nazaj, so bila podjetja, ki so se na takšen ali drugačen način čutila povezana s športom in so finančno podpirala posamezne športne panoge ter klube in društva. Danes te sentimentalnosti ni več. In zaradi tega tudi športov kot takšnih ni več. Športni klubi in društva ter športniki sami so se s podjetji povezali na drug način, kot poslovni partner in neke vrste marketinška manifestacija. In v skladu s tem vsak v svoji vlogi tudi delujejo. Podjetja se izkazujejo s finančnimi vložki, druga stran pa skrbi za prepoznavnost kluba, športa in nenazadnje podjetja med ljudmi ter v medijih. Ne gre zgolj za klubsko podrejanje interesom podjetij, gre tudi za potrebe klubov, kjer so podrejena podjetja. Dober primer partnerstva je sodelovanje perutninskega giganta Perutnina Ptuj ter istoimenskega kluba. Uspešnost vsakega posebej ter obeh skupaj je pripeljala do tega, da so uveljavljeni v Evropi že zdavnaj prerasli lokalne okvire. S počasnimi koraki so prišli do točke, kjer niso več odvisni zgolj od samih sebe. Kot se kaže v zadnjem času, je tekmovalna in poslovna uspešnost povečala ambicije, povišala cilje, pe-rutninarji pa za prehod v višji kvalitetni razred potrebujejo dodatne partnerje. Uspešnost ni edini pogoj, saj je takšnih podjetij tudi v našem prostoru kar nekaj, pomembni so tudi interesi. Brez izkušenj v tem okolju najuspešnejši slovenski kolesarji niso. V sodelovanju z novomeškim klubov so pred petimi leti že bili korak višje. A so se hitro vrnili in konsolidirali v stabilen evropski klub. Zdaj pa z lastno vizijo in kadrom korakajo naprej. Kaj pomeni kolesarski klub za Perutnino Ptuj, kaj se bo z njim dogajalo v prihodnje, in kaj lahko z naslova kolesarstva letos pričakujemo Ptujčani, je razložil generalni direktor podjetja in predsednik kolesarskega kluba dr. Roman Glaser. Na lanski predstavitvi je bilo iz vaših besed zaznati, da utegnete v sezoni 2007 nastopati v rangu Professional Continental. Do prestopa pa ni prišlo. Vaterpolo Foto: Črtomir Goznik Dr. Roman Glaser, predsednik KK Perutnina Ptuj Dr. R. Glaser: »Pravzaprav nam je bilo sprejeti to odločitev v hiši, Perutnini Ptuj, relativno težko. Ambicije so bile bistveno višje, kot smo jih uspeli izpeljati skozi kapitalne zmožnosti tako Perutnine Ptuj kot partnerjev, ki smo jih uspeli povezati v kolesarski klub Perutnina Ptuj. Potem je prevladala racionalnost. Skozi dovolj veliko ekonomiko in pričakovane rezultate imamo ekipo, v katero jaz verjamem, saj je ambiciozno sestavljena. Fantje imajo veliko željo po zmagova-nju in uspehu in jaz verjamem, da se ne bomo odrezali nič slabše, kot smo se odrezali v preteklem letu. Pomembno pa je vendarle razpoznati, da je v Sloveniji, če želimo imeti kolesarski klub v višjem razredu, potrebno na nek način konso-lidirati na eni strani kapital, na drugi strani športne ambicije in zmožnosti. To posamezni klub v takšnih dimenzijah težko napravi, kajti potem se podre pričakovana ekonomika in vložek denarja. To pa ne želijo videti niti lastniki podjetij.« Ali še naprej obstajajo želje in motivi, da vas bomo videli v višjem rangu tek- movanja v prihodnosti, mogoče že v naslednjem letu? Vztrajate še naprej? Dr. R. Glaser: »Zgodba se nadaljuje. Če bomo v Sloveniji znali združiti kapital in interese tako sponzorjev, športnih entuziastov in posledično tekmovalcev, si lahko predstavljam, da naredimo ta skok. Perutnina sama pa v ta razred ne more, saj so to preveliki vložki, ki bi jih smeli povezovati s tovrstno afirmacijo blagovne znamke. Namreč nismo več le slovenska firma, ampak se moramo pojavljati na različnih področjih in zato je tudi kapitalni vložek v različne medijske in marketinške aktivnosti različen. Bilo bi precej enostransko, če bi vlagali kapital le v eno vrsto športa. Od tega ne moremo pričakovati velikih neto efektov. Če bomo v Sloveniji na omenjen način uspeli, se lahko vidimo v višjem razredu.« Kolesarska ekipa Perutnine Ptuj se je pojavljala na Balkanu, nekaterih državah vzhodne ter mnogih državah srednje Evrope. Velik tržni delež Perutnine Ptuj v proizvodnji in prodaji predstavljajo države biv- še Jugoslavije. S prehodom v višji tekmovalni razred v teh državah ne bi mogli nastopati, saj so na tem območju le dirke druge kategorije. Bi bil za vas to velik udarec? Dr. R. Glaser: »Skozi kolesarsko ekipo in to blagovno znamko želimo biti prisotni na tistih območjih, kjer je blagovna znamka Perutnine Ptuj najbolj razpoznavna. V zahodnem Balkanu in centralni Evropi smo jo dobro utrjevali. Če bi jo na neki način izgubili in bi jo morali potrjevati z drugimi sredstvi, bi morali dati vložek na nekatere druge marketin-ške aktivnosti. S tem bi bili manj racionalni. Seveda smo v razmerah kakršnih smo danes dovolj ambiciozni in dovolj učinkoviti in tu tudi ostaja na neki način naša ambicija.« Perutnina Ptuj kot podjetje je vključena v razvojni aspekt kolesarskega kluba, koliko pa se vključujete v tekmovalni ciklus? Dr. R. Glaser: »Povsod v takšnih klubih je ločena pristojnost in seveda angažma. Neposredno v tekmovalnem delu je bolj odgovoren menagement kluba, ki operativno izvaja naloge. Upravni odbor z mano na čelu ga verificira in v nekaterih segmentih korigira ali postavlja drugače. Seveda niti upravni odbor niti sam osebno nimam ambicij, da bi se sam mešal v tekmovalnost, izbiro taktike in nekatere tehnične stvari, ki jih opravljajo tisti, ki so zanje odgovorni. To so trenerji, tehnični odbor ter seveda direktor kluba. Sodelovanje med obema je seveda nujno, kot je nujna tudi delitev odgovornosti.« Zelo aktivno se vključujete v organizacijo rekreativnih prireditev. Ali lahko v letošnji sezoni na Ptuju pričakujemo tudi kakšno dirko? Dr. R. Glaser: »Mi smo se pred štirimi leti odločili, da bomo organizirali veliko rekreativno kolesarsko srečanje Poli maraton. Tu je Perutnina s svojimi sodelavci ena od ključnih pri organizaciji te prireditve. V preteklih letih smo se poskusili tudi v športnih, tekmovalnih prireditvah na Ptuju in tudi v letošnjem letu bo kakšna od športnih prireditev. Vendar to s ključnim poudarkom ni naša ambicija. Ambicija je masov-nost in profesionalnost, kjer pa ni nujno sozvočje ali povezava, da bi bila dirka locirana na Ptuju. Tu na drugi strani odloča želja kolesarskega kluba, ki se želi močneje promovirati izven kraja v katerem je, na pa doma, kjer je dovolj razpoznaven.« Uroš Gramc Vaterpolisti ne počivajo Mladi ptujski vaterpolisti v zimskem času redno nastopajo v ligaškem tekmovanju. V osmem krogu so dečki do 14 let v mariborskem Pristanu odigrali srečanje proti ekipi Po-sejdon Celje in izgubili z rezultatom 6:10. Izenačeno srečanje so Celjani dobili po zaslugi boljše tretje četrtine, kjer so zmagali z rezultatom 1:4. Za Ptujčane so gole dosegli Matija Mlakar (3 goli), David Černe (2 gola) in Jakob Muhič (1 gol). Po osmih krogih vodi ekipa VD Kamnik, ki še ni doživela poraza, za njimi je moštvo AVK Triglav, tretje pa AŠDV Koper. Ptujčani v kon- kurenci osmih ekip z dvema zmagama in petimi porazi zasedajo osmo mesto. Med strelci je na šestem mestu Mlakar, ki je mrežo nasprotnikov zatresel 25-krat, Černe je s 14 zadetki na devetnajstem mestu. Vratarje nasprotnih ekip so premagali tudi Tilen Gotvajn, Gregor Ivančič, Jakob Muhič, Grega Zavec in Timi Kaloh. Mlajši dečki do deset let pa so se udeležili turnirja v Kranju. V treh tekmah so dvakrat izgubili, enkrat pa zmagali. V uvodnem srečanju je bila z rezultatom 2:11 od njih boljša ekipa Kokre, za Ptujčane sta gol dosegla Lju- bec in Gerečnik. V drugem srečanju so Ptujčani izgubili proti ekipi Olimpije (2:13), ponovno je bil uspešen Gorečnik, vratarja ljubljanskega moštva pa je premagal tudi Miletič. V tretjem srečanju so Ptujčani slavili visoko zmago z rezultatom 11:1 proti ekipi iz Kamnika. 4-krat je bil uspešen Miletič, 3 krat Erce-vič in Ljubec, med strelce pa je se tudi tokrat vpisal Gerečnik, ki je dosegel en gol. UG Prijateljska tekma: Aluminij - Pohorje 3:0 (1:0) Strelci: 1:0 Težački (41), 2:0 Dugolin (55), 3:0 Pavlin (77). Aluminij: Rozman, Mlinarič, Vrenko, Bingo, Medved, Topolovec, Pavlin, Dončec, Težački, Firer in Šimenko. Igrali so še: Sagadin, Veselič, Dugolin, Tišma, Toplak, Kokot in Fridauer. Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši domačega Aluminija so v sredo popolne odigrali še eno v nizu pripravljalnih srečanj, tokrat proti ekipi Pohorja iz Ruš. Kidričani so bili skozi vse srečanje boljši nasprotnik, a so v prvem polčasu dosegli samo en zadetek. V drugem polčasu so popolnoma prevladali na igrišču in še dvakrat zadeli v polno, ob tem pa še trikrat zadeli okvir vrat (2 x Veselič, 1 x Pavlin). Danilo Klajnšek Nogomet m NK Aluminij U-7 Kidričani prvi v Celju Mladi nogometaši Aluminija U-7 so nastopili na malonogometnem turnirju v Celju, v dvorani Golovec, ki ga je organiziral CMC Publikum. Na koncu so osvojili prvo mesto, saj so v finalu po streljanju kazenskih strelov premagali domačo ekipo z rezultatom 3:1, v rednem delu se je srečanje končalo brez zadetkov. Uspešni izvajalci kazenskih strelov so bili Jure Perger, Patrik Mohorko in Aljaž Ramot. Pred uvrstitvijo v finalni del so igralci Aluminija v skupini A premagali CMC Publikum III., neodločeno pa igrali s prvo celjsko ekipo in z Bistrico. Aluminij U-7: Patrik Mohorko, Aljaž Ramot, Rok Mohorko, Jure Perger, Niko Klinc, Teo Glažar in David Trafe-la. Trener: Sašo Gajser. DK Mladi igralci Aluminija U-7 s trenerjem Strelstvo m 3. državna liga Domen Solina in Teodor Pevec na 2. mestu V 3. državni strelski ligi s puško in pištolo sta po 3. in 4. krogu v vodstvu ekipi ŠSK Coal Petišovci II, ki je v zadnjem krogu prehitela Ptujčane, in ekipa Impola iz Slovenske Bistrice. Med posamezniki se odlično držita Ptujčana Domen Solina s pištolo in Teodor Pevec s puško, ki pa je po slabšem streljanju v 4. krogu vodstvo prepustil Boštjanu Vidmarju. V 3. ligi s puško SV regije, je ormoška ekipa z dvema zmagama in dvema porazoma na 6. mestu. Podravska regija: 3. liga pištola Rezultati 3. kroga: SD Dornava - SD Juršinci II 1578:1591, SK Ptuj II - SD Jože Kerenčič 1614:1536, ŠSK Coal II - SD Jezero Dobrovnik 1592 :1493. Rezultati 4. kroga: SK Ptuj II - SD Juršinci II 1598:1621, SD Dornava - ŠSK Coal II 1579:1596, SD Jože Kerenčič - SD Jezero Dobrovnik 1547:1497. III. IV. Z Povprečje 1. COAL PETIŠOVCI II 3 3 12 1598,5 2. SK PTUJ II 3 1 10 1605,3 3. SD JURŠINCI II 3 3 10 1591,0 4. SD DORNAVA 1 1 6 1568,5 5. SD JOŽE KERENČIČ 1 3 6 1532,3 6. JEZERO DOBROVNIK 1 1 4 1433,0 Posamezno: 1. Cofek Milan, ŠSK Coal II 2242 2. Solina Domen, SK Ptuj II 2174, 3. Moleh Mirko, SD Juršinci II 2168, 4. Avgust Horvat, SD Jezero 2140, 5, Jernej Peteršič, SD Dornava 2136, 6. Dušan Krajnc, SD Juršinci II 2115, 7, Peter Kaučič, SD J. Kerenčič 2114, 8. Bojan Mir, SD J. Kerenčič 2087, 11. Dejan Ritonja, SD J. Kerenčič 1928, 14. Simeon Gonc, SK Ptuj II 1603, 15. Aleks Vajda, SD Dornava 1566 krogov ... 3. liga puška Rezultati 3. kroga: SK Ptuj - SD I. Poh. bataljon II 1645:1556, SD FLV II - SD Impol 1626:1650. Rezultati 4. kroga: SD Impol - SK Ptuj 1644:1585, SD FLV II - SD I. Poh. bataljon II 1646:1570. III. IV. Z Povprečje: 1. SD IMPOL 3 3 12 1647,5 2. FLV HOTINJA VAS II 1 3 10 1642,3 3. SK PTUJ 3 1 6 1625,0 4. I. POH. BATALJON II 1 1 4 1551,5 Posamezno: 1. Vidmar Boštjan, SD Impol 2247 2. Pevec Teodor SK Ptuj 2240, 3. Damijan Aleksander, SD FLV 2225, 6. Zupanič Marjan, SK Ptuj 2174, 9. Gril Marjan, SK Ptuj 2086 krogov. SV regija: 3. liga puška Rezultati 3. kroga: SD Mesto Ljutomer - SD Ormož 1678:1633, ŠSK Coal Petišovci - SD Radgona Arcont 1649:1562, SD Janko Jurkovič - SD Varstroj Lendava 1661:1644, SD Čren-šovci - SD Štefan Kovač 1662:1684. Rezultati 4. kroga: SD Štefan Kovač - SD Mesto Ljutomer 1688:1652, SD Varstroj Lendava - SD Črenšovci 1635 :1681, SD Radgona Arcont - SD Janko Jurkovič 1604:1671, SD Ormož - ŠSK Coal Petišovci 1646:1658. III. IV. Z Povprečje: 1. ŠSK COAL 3 3 12 1660,7 2. SD ČRENŠOVCI 1 3 10 1677,0 3. JANKO JURKOVIČ 3 3 8 1667,0 4. ŠTEFAN KOVAČ 3 3 8 1674,7 5. MESTO LJUTOMER 3 1 8 1662,3 6. SD ORMOŽ 1 1 8 1647,5 7. VARSTROJ LENDAVA 1 1 4 1616,3 8. RADGONA ARCONT 1 1 4 1592,0 Posamezno: 1. Havasi Ferenc, ŠSK Coal 2306 6. Šumak Rok, 2236, 12. Jančar Marko, 2195, 16. Habjanič Matjaž, vsi SD Ormož 2159 krogov. Simeon Gonc Športna šola Juhuhu . Odslej tudi organizacija športnih dnevov Športno šolo Juhuhu po slabih dveh letih delovanja ni potrebno več posebej predstavljati, saj so jo predvsem otroci - udeleženci šole in njihovi starši dodobra spoznali. V tem času so območje svojega delovanja iz Ptuja in Ormoža razširili še na Maribor, v zadnjem času pa so se začeli pojavljati tudi v Lenartu, Murski Soboti, Radencih in Gornji Radgoni. »Že na začetku poti smo računali na to, da se z našo dejavnostjo želimo pojavljati tudi v drugih krajih Slovenije, to sedaj tudi uresničujemo. Trenutno nam največ časa vzamejo priprave na tečaj smučanja na mariborskem Arehu (če ne bo snega, bo tečaj na Rogli), ki ga bomo izvedli v različnih terminih od 19. februarja do 4. marca. Gre za dvo-, tro- in štiridnevne tečaje, kakršne smo organizirali že pred novim letom in so bili zelo dobro sprejeti,« je povedal Tomaž Jaga-rinec, vodja šole. Kljub obilici dela pa že snujejo nove načrte, nekateri so tudi že zagledali luč sveta. Med najbolj zanimivimi je projekt organizacije šolskih športnih dni. »V naši športni šoli imamo strokovno usposobljene ljudi, ki so sposobni brez težav za ugodno ceno izpeljati šolski Šolski šport Namizni tenis • Na EŠ Ptuj izpeljali 10. prvenstvo posameznikov V organizaciji ŠŠD Ekonomske šole Ptuj in ob pomoči profesoric Melite, Darje in Andreje je bilo 6. 2. 2007 izpeljano jubilejno 10. prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanja v sedaj tudi olimpijski disciplini se je letos udeležilo 34 dečkov in 32 deklic. Med dečki so se v polfinale uvrstili Neo Glušič (1.b/E), Dario Kokol (4.a/E), Izidor Tikvič (2.a/E) in Marko Tomaž (1.a/PTI). V finalu je Dario Kokol premagal Marka Tomaža z 2:0. Med deklicami je v finalu slavila Sabrina Pučko (2. c/E) proti Evi Križanič (1. b/E). Zmagovalki se je v polfinalu dobro upirala Tanja Gajser (4. b/E). Dario Kokol, zmagovalec med dečki: »Tekmovanja v namiznem tenisu sem se udeležil iz želje po rekreaciji, sem le ljubiteljski igralec. Pred tekmo nisem pričakoval zmage. Po dveh urah tekmovanja sem se uvrstil v finale in preprosto zmagal.« Sabrina Pučko, zmagovalka med deklicami: »Tekmovanja v namiznem tenisu sem se letos udeležila prvič. Imela sem več težkih dvobojev. V polfinalu je bilo težko, saj je nasprotnica vodila že z 20:17, a mi je na koncu Foto: Črtomir Goznik Otroci so na prednovoletnem tečaju smučanja na Arehu zelo uživali. Foto: ME Zmagovalca 10. prvenstva Ekonomske šole Ptuj: Sabrina Pučko in Dario Kokol. športni dan. Glede na dogovor s posamezno šolo lahko organiziramo praktično vse, od smučanja, drsanja, pohodov, bowlinga, plavanja ... Pri tem poskrbimo za prevoze, zavarovanja, malice, kosila, nabave smučarskih kart, izvedbe raznih tečajev, do organiziranja pohodov v naravo. Izkušnje iz prvega takšnega dneva z OŠ uspelo dobiti 4 točke in zmagati. Zmage sem zelo vesela!« M. E. Strelstvo • Medobčinsko prvenstvo OŠ Zmagali strelci OŠ Olge Meglič Preteklo sredo je na mestnem strelišču na Ptuju potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol, ki ga je organiziral Zavod za šport Ptuj, izvajalec tekmovanja pa je bil strelski klub Ptuj. Največ uspehov je ponovno požela OŠ Olge Meglič, katere strelci so bili najboljši tako pri učencih kot učenkah in ekipno. Pri učencih je izstopal predvsem rezultat Saša Stojaka, OŠ Olge Meglič, ki je dosegel odličnih 165 krogov. Pri učenkah je slavila Petra Vidovič, ki je dosegla 141 krogov in premagala Jasmino Kokol z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo, obe OŠ Olge Meglič. V ekipnem tekmovanju, kjer so ekipe sestavljene iz 3 učenk in 3 učencev, so slavili strelci OŠ Olge Meglič s 789 krogi, pred drugouvrščeno ekipo OŠ Juršin-ci, ki je dosegla 702 kroga. Prvenstvo si je ogledal tudi predsednik Strelske zveze Slovenije g. Gorazd Maloič ter podelil medalje in pokale najboljšim. Rezultati učencev: 1. Sašo Stojak, OŠ Olge Meglič, 165 krogov 2. Valentin Tratnik, OŠ Olge Meglič, 155 krogov 3. Ivan Druzovič, OŠ Juršinci, 148 4. Jernej Pondelak, OŠ Juršinci, 132, 5. David Kekec, OŠ Juršinci, 128, 6. Jan Tovornik, OŠ Ljudski vrt, 122, 7. Žan Klaneček, OŠ Olge Me-glič, 114, 8. Tadej Leben, OŠ Ljudski vrt, 112, 9. Luka Veler, OŠ Cirkovce, 101, 10. Tomaž Zebec, OŠ Juršinci, 93 krogov. Rezultati učenk: 1. Petra Vidovič, OŠ O. Meglič, 141 2. Jasmina Kokol, OŠ O. Meglič, 141 3. Maja Pavlin, OŠ Juršinci, 127 4. Barbara Rižnar, OŠ Juršinci, 112, 5. Anja Veit, OŠ Olge Meglič, 73 , 6. Rižnar Urška, OŠ Juršinci, 65 krogov. Simeon Gonc Središče ob Dravi so zelo pozitivne, saj so bili zadovoljni tako s ceno kot z izvedbo. Prav na podlagi pozitivnih izkušenj upamo, da nam bodo zaupale tudi druge šole,« je povedal Tomaž Jagarinec, ki se je delno dotaknil tudi še drugih projektov: »Med bolj zanimivimi je vsekakor sodelovanje s Smučarskim klubom Branik; na- slednji teden bomo na Arehu že organizirali smučarski tečaj za otroke ptujskega vrtca. Upamo, da bodo rezultati našega dela podobni kot doslej.« Več informacij o dejavnosti in programih športne šole Ju-huhu lahko dobite na spletnem naslovu www.juhuhu.si. JM Foto: Simeon Gönc Zmagovalci medobčinskega prvenstva v streljanju Oš Olge Meglič z mentorico Tatjano Sirec Jovanovič in predsednikom SZS Gorazdom Maloičem Košarka • Četrtfinalno tekmovanje v košarki, letniki '92 in ml. Učenke iz »Olgice« ponovile lanski uspeh Ptuj - Ptujski navijači so, kot pona-vad,i ekipam udeleženkam 1A finala državnega osnovnošolskega prvenstva v košarki pripravili izjemno ozračje, »Olgici« pa pomagali ponoviti lanskoletni uspeh. Igralke iz OŠ Franca Lešnika so bile daleč od uspeha, saj so Konjičanke in gostiteljice opravile vlogo favorita z odliko. Forma domače zasedbe na čelu s Karin Pernat in Urško Belšak je dober obet tudi pred polfinalnimi boji meseca marca. Igra Lubajevlh varovank je bila tokrat močna, odločna, bojevita, raznovrstna, prekaljena, skratka kakovostna in v Prešernovi ga ni dvomljivca, ki ne bi bil prepričan, da bodo šle domače jurišnice do konca. »Očitno moramo biti pod zares velikim pritiskom, da zmoremo zaigrati tako agresivno obrambo, ki je bila ključ do uspeha. Pričakoval sem napredovanje, nabiramo pa moči in mladost izkušnje za odločilne dvoboje z ekipami z vrha lestvice osnovnošolske košarke. Dekleta si pohvale zaslužijo predvsem za borbenost in željo po uspehu,« je zadovoljen povedal eden izmed tvorcev vseh dosedanjih uspehov Dušan Lubaj. Rezultati: 1. krog OŠ Olge Meglič - OŠ F. Lešnika 30:25 (8:8, 14:6, 8:11) OŠ F. Lešnika - OŠ Pod Goro 25:34 (11:7, 2:13, 12:14) OŠ Olge Meglič - OŠ Pod Goro 19:27 (7:12, 4:6, 8:9) Vrstni red: 1. OŠ Pod Goro 4 točke 2. OŠ Olge Meglič 3 točke 3. OŠ F. Lešnik 2 točki Ivo Kornik Karin Pernat in Urška Hrovat (OŠ Olge Meglič) Zimovanje na Pohorju V okviru projekta »Hura prosti čas«, organizira društvo »Praha« v sodelovanju z »Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije«, zimovanje za otroke v času počitnic od 24. do 28. februarja 2007, na Ribiški koči na Pohorju. Planinski kotiček Planinarjenje po Lošinju -osvajamo štiri otoke Od petka, 27., do ponedeljka, 30. aprila 2007 Leto je naokoli in še vedno nismo povsem pozabili na čudovite dni preživete lani na otokih Lošinju, Cresu in Susku. Prekrasne planinske poti, speljane skozi dišeče mediteransko rastlinje, obširni pogledi na modro morje in številne otoke ter udobje hotela Aurora nas bodo spremljali tudi letos. Ob tem pa nas tokrat čaka odkrivanje novih otokov, vrhov in starodavnih mest Jadrana. Ljubitelji pestrega preživljanja prvomajskih počitnic, planinskih poti in morja, prijetne družbe ter prijaznih hotelov vabimo vas, da se nam pridružite na potovanju po otokih Krk, Cres, Lošinj in Unije. Petek, 27. april 2007 Udeleženci štiridnevnega planinarjenja po Kvarnerskih otokih se zberemo ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. Z udobnim turističnim avtobusom (TV, WC, klima) se bomo popeljali čez mejni prehod Gruškovje, mimo Zagreba in Karlovca, čez znameniti krški most na otok Krk. Ustavili se bomo na severni strani otoka in prehodili del planinske poti "Po pu-tevima Dobrinščine''. Pot je lahke narave in ponuja čudovite razglede na verigo Velebita. Sledila bo vožnja do pristanišča Valbiska, kjer se bomo vkrcali na trajekt, ki nas bo odpeljal na otok Cres. Sledila bo vožnja skozi Osor do Malega Lošinja. Nastanili se bomo v hotelu Aurora***, ki se nahaja v idilični Sunčani uvali. Hotel leži ob morju in ga obdajajo borovi gozdovi, skozi katere so speljane čudovite sprehajalne poti. Večerja in coctail dobrodošlica v hotelu, kjer bo poskrbljeno za zabavo in dodatno rekreacijo saj je v hotelu tudi bazen z ogrevano morsko vodo. Sobota, 28. aprila 2007 Po zajtrku in jutranji kavici se bomo vkrcali na ladjo in se odpeljali na idilični otok Unije, ki je oddaljen od Lošinja 15 milj. Krasijo ga bele peščene plaže, saj je zgrajen pretežno iz apnenca. Seveda se bomo povzpeli na najvišji vrh, ki je visok nekaj čez sto metrov. Poizkusili bomo tudi domače vino in se predali morskim užitkom. Z ladjo se bomo vrnili nazaj v Sunčano uvalo kjer nas bo pričakala večerja in zabava ob živi glasbi pozno v noč. Zagotovo pa nas bodo valovi zazibali v prijeten sanj. Nedelja, 29. aprila 2007 Zajtrk nam bo dal energijo za vzpon na najvišji vrh Lošinja, to je 588 metrov visoki Televrin, vrh pogorja Osorščica. Pot nas bo vodila najprej z avtobusom do Nerezin, od tam pa peš po planinski poti na vrh Osoršči-ce. Z vrha se odpira prelep razgled na Kvarner, Velebit in Učko. Sestopili bomo mimo planinskega doma v mesto Osor in si ga pod vodstvom domačega vodiča tudi ogledali. Seveda bo dovolj časa za osvežitev s pijačo, sladoledom, za bolj hrabre pa z morjem. Popoldan se bomo vrnili v Mali Lošinj, kjer bo možno kupiti spominke. Večerja in nočitev v hotelu Aurora. Ponedeljek, 30. april 2007 Po zajtrku v hotelu nas bo pot vodila čez otok Lošinj in Cres do pristanišča Porozine. S trajektom se bomo odpeljali na istrski polotok in naprej z avtobusom do Opatije. Če bo vreme lepo bomo pot nadaljevali do prelaza Poklon, od koder je 1,5 ure prijetnega hoda na vrh Učke, najvišje gore Istre. Na prelazu je tudi restavracija, blizu katere se nahaja planinski dom. Tako, da bo možno ostati tudi na prelazu in občudovati kvarnerske otoke in okoliške gore. V primeru slabega vremena pa ostanemo v Opatiji, kjer bo čas za oglede in kosilo. Skozi Reko, Karlovac in Zagreb se bomo polni novih vtisov v večernih urah vrnili nazaj v Ptuj. Opremite se turistično za hotel in daljše avtobusne vožnje ter planinsko za planinarjenje po otokih (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik). Za potovanje z avtobusom in za opoldansko malico priporočamo hrano iz nahrbtnika oziroma jo bo možno dobiti ob postankih. Cena štiridnevnega potovanja in planinarjenja po Lošinju, Krku, Unijah in Učki vsebuje prevoz z udobnim turističnim avtobusom, cestnine, mostnino, povratno vozovnico za trajekt, tri polpenzione v hotelu Aurora*** v Malem Lošinju (ob samopostrežnih obrokih je v ceno všteta tudi pijača) v dvoposteljnih sobah (možnost doplačila za enoposteljno sobo), TV, TWC, telefon, celodnevni izlet z ladjo in degustacijo vina na otoku Unije ter organizacijo in znaša 139,90 evra. Otroci imajo v skladu s pravili hotela popuste, ki so na voljo v pisarni PD Ptuj. Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 vsak torek in petek med 17. in 19. uro do torka, 3. aprila 2007, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Možnost plačila na dva obroka. Ob prijavi 60,00 evrov, preostanek pa najkasneje do 18. aprila. Informacije na telefonu 777 15 11 (PD Ptuj) in pri Marjanu Kukov-cu za člane PD Maks Meško Ormož. Pojdite z nami in odkrijte lepote Lošinja, Krka, Unij in Učke. Vodil vas bom Uroš Vidovič s sovodniki. Ptuj • Druga Obarijada Lions cluba Kuhanje za dober namen preseglo pričakovanja Organizatorji II. tradicionalne pustne Obarijade, člani Lions cluba Ptuj, so zadovoljni. Prireditev je tako kot že prvič presegla pričakovanja. Če bo šlo s takim tempom naprej, bo dvorišče Ptujske kleti počasi postalo premajhno za vse, za kuharje in obiskovalce (jedce). Čeprav je kuhalo več ekip, letos že 18, razdelili so blizu 1400 porcij, je obare kmalu zmanjkalo. Po grlu pa je steklo tudi več kot 400 litrov vina iz Ptujske kleti. Ekipe kuharjev, ki so jih sestavljali podjetniki in gospodarstveniki iz Ptuja in Maribora, mestni svetniki in nekateri drugi (tudi priznani kuharski mojstri), so v blagajno Lions cluba Ptuj prispevale po 500 evrov, v soboto pa so prispevke zbirali v posebni hišici. Vsak pokuševalec obare je lahko prispeval poljuben znesek. Letošnji izkupiček bodo namenili za sofinanciranje postavitve dvigala na ptujskem gradu, da bi muzejske eksponate približali tudi invalidom, je povedal predsednik Lions cluba Ptuj Branko Šmigoc. Pod njegovim predsednikovanjem aktivnosti kluba potekajo pod ges- lom Objemimo življenje in pomagajmo. Najboljše obare so letos skuhale ekipe podjetja Ilkos, d. o. o., Marjana Kostanjevca, Ograje Marjana Rogine in DIW servisa iz Maribora, na nehvaležno četrto mesto pa sta se z enakim številom točk uvrstili ekipi Perutnine Ptuj in Špedicije Goja. Strogo ocenjevalno komisijo je vodil dr. Marko Volk, pri preizkušanju obarskih mojstrovin so mu še pomagali dr. Roman Glaser, mag. Danilo Toplek, Stanislav Brodnjak, Jože Bračič in Brigita Selinšek. Zahvala za uspešno prireditev, ki bogati ptujsko pustno dogajanje, gre vsem sodelujočim na drugi Obarijadi, za njihov dober namen in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim oziroma za skupne cilje. Na letošnji Foto: Črtomir Goznik Za Radio-Tednik so letos kuhali in tudi skuhali obaro (od leve) Jože Šmigoc, Marjan Nahberger in Branka Danilovič. Foto: Črtomir Goznik Nad potekom druge Obarijade je bdel tudi glavni oskrbovalec z mesom predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, ki ga je »zmotil« glavni sobotni govorec Luka Huzjan, ki mu tudi ob tej priložnosti ni zmanjkalo hudomušnih besed. II. Obarijadi so še kuhali Talum Kidričevo, A-Teza Maribor, Cestno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Elektro Maribor, Perut-ninarska zadruga, Zavarovalnica Maribor, Tenzor Ptuj, Čisto mesto Ptuj, MO Ptuj, Košaki Maribor, Asfalti Ptuj in Radio-Tednik Ptuj. Z donacijami pa so tudi pomagali Ptujska tiskarna, Ptujske pekarne in slaščičarne, Zaščita, Megamarketing Luke Huzjana, Ivo Repec, ATC Gutta, Senčar, d. o. o., Ptuj, Suha roba Pintar in Gostinstvo PP. MG Foto: Črtomir Goznik Prvi so obaro skuhali člani Lions cluba Ptuj, da so tekmovalni kuharji lahko kuhali bolj v miru in jim gledalci oziroma bodoči pokuševalci niso toliko gledali v kotle. Ekipa Perutnine je bila med tistimi, odločilo še nekaj drugih ekip. Foto: Črtomir Goznik ki so kuhale v pustnih kostumih. Zanje se je Nagradno turistično vprašanje . Pustno dogajanje se približuje vrhuncu 47. ptujsko kurentovanje bo konec tedna doseglo vrhunec z več povorkami. Osrednji nedeljski, v kateri pričakujejo več kot dva tisoč mask, ob skupinah iz Slovenije tudi pustne like in maske iz Makedonije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Belgije, Bolgarije in Avstrije, se pridružujejo jutrišnja otroška povorka, pone- deljkova ptujskega vrtca in torkov pustni pokop. Osnovnošolska pustna povorka bo na pustni torek tudi v Grajeni. Pričeli jo bodo ob 9. uri, organizatorica je OŠ Ljudski vrt s podružnično šolo Grajena. Pustne povorke pa pripravljajo tudi v oko- lici Ptuja, Cirkulanah, Markovcih, Dornavi, Cirkovcah, Stojncih, Bukovcih in Vidmu. Jutrišnja 2. tradicionalna otroška povorka, v maske se bodo odeli šolarji s Ptujskega, spremljali jo bodo kurenti, se bo vila po Minoritskem trgu, Krempljevi ulici, Mestnem trgu, Miklošičevi ulici, Slomškovi ulici, Slovenskem trgu in Prešernovi ulici, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi, kjer se bodo mlade maske poveselile. V soboto Pokrajinski muzej mlade vabi tudi v otroško delavnico izdelovanja pustnih mask v Salon umetnosti v Prešernovi ulici 1, ki bo aktivna tudi na pustno nedeljo od 10. do 13. ure. 47. mednarodna karnevalska povorka z izborom najlepših mask se bo na pustno nedeljo začela ob 14. uri. Pot jo bo vodila po Potrčevi, Slomškovi, Miklošičevi, Mestnem trgu, Krem-pljevi ulici, Minoritskem trgu, Dravski ulici, Cafovi, Prešernovi, zaključila pa na Muzejskem trgu, odkoder je le streljaj do karnevalske dvorane, kjer se bodo nastopajoči okrepčali in še dodatno poveselili. Nagradni fond za najboljše pustne skupine je letos težak šest tisoč evrov, posebna komisija jih bo razdelila med 10 skupinskih karnevalskih mask. V karnevalski dvorani na Ptuju, ob pustnih zabavah z zanimivimi glasbenimi gosti in tematskimi večeri, potekajo tudi nekateri pomembni dogodki. Med temi je tudi današnji pogovor s predstavniki turističnih društev Spodnjega Podrav-ja, ki bodo razpravljali o pobudi za ustanovitev pokrajinske turistične zveze Spodnje Podravje. Iniciativna skupina Turističnega društva Ptuj je k sodelovanju povabila vsa turistična društva na tem območju v pri- čakovanju njihove podpore pobudi. Prepričani so, da bo dobro organizirano lokalno okolje lažje uveljavljalo turistično ponudbo Spodnjega Podravja. V razvojnem programu slovenskega turizma v obdobju 2007-2011 je namreč opredeljena nova oblika organiziranja turizma, turistična destinacija, ki predvideva, da se turizem organizira v okviru bodočih pokrajin. Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejel Jože Špindler iz Ulice 25. maja na Ptuju. Prvo kurentovanje na Ptuju je bilo že davnega leta 1960. Danes vprašujemo, koliko kurentov se je vpisalo v prijavnico za Guinnes-sovo knjigo rekordov. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 23. februarja. Foto: Črtomir Goznik Letošnji večerni kulturno-zabavni program na Mestnem trgu je bogatejši kot v prejšnjih letih. Predstavljajo se etnografske, kulturne in zabavljaške skupine. Tako bo še v ponedeljek in torek. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko kurentov se je vpisalo v prijavnico za Guinnessovo knjigo rekordov?_________________ Ime in priimek:_________________ Naslov:_____________________ Davčna številka: Kuharski nasveti Pustni krofi Po največjem kulturnem prazniku, ko se Slovenci radi spomnimo pomena slovenske besede, kar čez noč skočimo v drug pomemben dogodek, vsaj za Ptuj in še nekatere kraje v Sloveniji in v svetu - pust. Norčavost, igrivost, številne dogodke in še kaj spremlja zanimiva kulinarična ponudba. Naj prepoznavnejša pustna dobrota so krofi, zato bodo kuharski nasveti danes namenjeni pustnim krofom, sladici, brez katere ni pusta, pa naj jih pripravimo doma ali jih kupimo. Pustni krofi so svojevrstni izziv za vsakega, ki jih pripravlja. Nekateri so pravi specialisti, jih postavijo na številna ocenjevanja in razstave, spet drugi o pripravi krofov neradi govorijo in jih neradi pripravljajo. Pa vendar, ker smo Slovenci vztrajni in trdoživi, bomo ponovno poskusili in morda tokrat uspe. Najbrž jih tisti, ki vam ne radi uspejo, pripravljate premalokrat in zato tehnike priprave testa za pustne krofe nikoli popolnoma ne osvojijo. Sedaj pa kar po vrsti. Pustne krofe pripravljamo iz težkega ali bogatega kvašenega testa. Testo je težko predvsem zaradi količine jajčnih rumenjakov in maščobe, ki jo testu dodajamo. Testo pripravimo iz moke, ki je lahko gladka ali mešanica gladke in ostre v razmerju 1:1, sladkorja, uporabimo lahko kristalni sladkor in sladkor v prahu, ki testu daje sladek okus, maščobe, od maščobe lahko uporabimo maslo, margarino in olje, maščoba daje testu krhkost, okus in med cvrtjem testo v manjši meri tudi rahlja. Rumenjaki so v testu za vezivno sredstvo in dajejo testu lepo rumeno barvo in tudi barvo pri cvrtju. Od rahljalnih sredstev za pripravo testa pri krofih uporabimo kvas, ki ga posebej pristavimo, v testu, ki pa vsebuje veliko rumenjakov, pa lahko dodamo tudi pecilni prašek. Testo odišavimo z rumom, ki pomaga tudi, da se krofi med cvrtjem ne napijejo prevelike maščobe in testo tudi rahlja pri tem. Za boljši okus testa dodamo še vanili sladkor, limonino lupinico in oranžino lupinico. Za pripravo testa potrebujemo še mlačno mleko. V mleko ne topimo maščobe in je s pomočjo mleka tudi ne segrevamo, saj je od vlažnosti moke odvisno, koliko mleka dodamo in tako vam v mleku lahko ostanejo sestavine, ki pomembno vplivajo na uspeh krofov. Testo za krove pripravimo tako, da najprej pristavimo kvas v toplo mleko in mu dodamo žlico sladkorja in žlico moke, da kvas hitreje vzhaja. Med tem časom presejemo moko, tako v moko dobimo nekaj zraka, ki testo prav tako rahlja. Posebej segrejemo mleko in ogrejemo še jajčne rumenjake na sobno temperaturo, tako da jih pravočasno vzamemo iz hladilnika in dodamo k moki, dodamo še sladkor, vanili, limonino in oranžino lupino. Prisipamo vzhajan kvasec in zgnetemo grobo testo, nato prilijemo še maščobo in testo stepamo vsaj 10 do 15 minut, da postane gladko in elastično. Posodo temeljito pomokamo in testo pokrijemo s kuhinjskim prtičem in damo vzhajat. Testo naj vzhaja tako dolgo, da ga je enkrat in pol več, kot ga je prvotno bilo. Nato testo razščipamo na enako velike koščke, surovo testo lahko dajete tudi na tehtnico, tako so koščki zagotove enako težki in bodo krofi kasneje enako veliki, nato jih skroglamo in ponovno vzhajamo. Vzhajano testo ocvremo. Cvrenje kvašenega testa je so-razmeroma preprosto, če upoštevamo da morata imeti testo in maščoba, v kateri cvremo, primerno temperaturo. Maščoba mora biti segreta na 150 do 170 °C, če je prevroča se testo preveč temno rjavo zapeče, če pa ni dovolj vroča testo popije preveč maščobe. Idealna temperatura testa pred cvrtjem pa je 24° C. Maščobe v posodi mora biti toliko, da krofi v njen plavajo, oziroma za tri prste visoko. Krofe cvremo tako, da, če jih med vzhajanjem nismo obračali, jih damo v vročo maščobo navzdol s tisto stranjo, ki je dovolj vzhajana in prva polovico cvrtja poteka v pokriti posodi. Tisti, ki oblikovane krofe med vzhajanjem obračate, je vseeno, s katero stranjo jih položite najprej v vročo maščobo. Preden krofe poberemo iz vroče maščobe se lahko s pomočjo lesenega nabodala prepričamo ali so tudi ocvrti, tako da v testo na venčku zataknemo leseno nabodalce in če se na nabodal-ce prime testo, cvremo še kakšno minuto. Bogato ali težko testo za krofe pripravimo iz 1 kilograma moke, pol gladke po ostre, 20 dag masla, 15 dekagramov kristalnega sladkorja, 10 dag kvasa, 15 g soli, 8 rumenjakov, V litra mleka, jedilno žlico ruma, vanili sladkorja in limonine lupine. Lažje testo za pustne krofe pa pripravimo iz 1 kilograma moke, prav tako vzamemo pol ostre pol gladke moke, potrebujemo še 5 dag kvasa, 4 rumenjake, 5 dekagramov masla ali margarine, 2 žlici ruma, 1 vanili sladkor, mala žlička soli, 5 deka-gramov sladkorja in maščobo za cvrtje. Vse krofe polnimo z mare-lično marmelado in jih potresemo s sladkorjem v prahu. Ocvrto pecivo je priljubljeno tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji pripravljajo priljubljeno ocvrte obročke, ki imajo v sredini luknjo in jih jedo tople ali hladne, potresene s sladkorjem, ali glazi-rane s čokoladnim ali sladkornim prelivom in povalj ane v kokosovih kosmičih. Nekateri pripravljajo ocvrto sladko pecivo tako, da ga odišavijo s celim ali mletim janežem, cimetom, ter zraven limone še nastrgano jabolko in korinte. Tako pripravljene zasledimo na Nizozemskem. V Grčiji so znani medeni krofi, v Franciji pripravljajo ocvrte koščke testa iz krokan-tove zmesi in s pecilnim praškom, Danska pozna rahle krofe s karda-momom, v Avstriji pa pustni krofom pravijo dunajski krofi in so takšni kot naši. Vse pustne krofe bi lahko pred serviranjem prelili tudi z medom in stopljeno marmelado. Krofi - boljši Testo: 1 kg moke (gladke), 4-5 dag kvasa, 1 dag soli, 7 rumenjakov, 7 dag sladkorja, 7 dag masla, 0,5 dl ruma, 1 vanili, 5 dl mleka. Ostalo: 20 dag marelične marmelade, olje za cvrenje, 1 vanili sladkor in sladkor v prahu za posip. Iz sestavin za testo zgnetemo kvašeno testo. Testo temeljito gnetem 20 minut. Pri stepanju ga ne dvigujemo preveč, da v testo ne vtepemo preveč zraka, ki povzroči, da so krofi po cvrtju votli. Dovolj zgneteno testo pokrijemo s prtom in damo vzhajat. Nato ga sipamo na ogreto in dobro pomo-kano desko, razvaljamo za palec na debelo, z modelom za krofe iz-režemo krofe, ki jih damo vzhajat na dobro pomokan prt. Odrezke ponovno zgnetemo, damo vzhajat in postopek ponovimo. Vzhajane krofe ocvremo v vroči maščobi (prvo polovico cvrtja izvedemo v pokriti posodi, drugo v odkriti). Pred serviranjem jih napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem. Avtor recepta: Boštjan Belšak Nada Pignar, profesorica kuharstva Vi sprašujete. PIP svetuje. ro 00 i? O ro c iS SE m Razdelitev in prodaja solastnine ^^ PIP Lep pozdrav! S sestro sva pred leti po starših podedovali gradbeno parcelo. Ker se je pojavil kupec, ki ponuja kar dobro ceno, želim to parcelo prodati, sestra pa za to ni zainteresirana. Zanima me, ali vseeno obstaja kakšna možnost za prodajo, kakšen je postopek in kako se sproži. Ko sta s sestro podedovali gradbeno parcelo, sta postali solastnici, torej imata solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, pri čemer je vajin delež določen v sorazmerju s celoto, gre za t. i. idealni delež. To pa ne pomeni, da vam pripada ena polovica parcele in vaši sestri druga, temveč da vsaki pripada polovica vseh stvari, vsakega kosa zemlje, ki sestavljajo parcelo. Vaš delež ni točno določen in zaradi tega ne morete prodati polovice parcele, ampak je treba najprej sprožiti postopek za razdelitev nepremičnine. Gre za nepravdni postopek, ki poteka pred okrajnim sodiščem. Sprožite ga tako, da podate predlog, ki mora vsebovati opis parcele, podatke o solastnikih (torej vaše in sestrine), o velikosti solastniških deležev ter o morebitnih imetnikih stvarnih pravic (to so razne služnosti ...). Ker gre v vašem primeru za nepremičnino, je treba navesti še zemljiškoknjižne podatke, če pa parcela še ni vpisana v zemljiško knjigo pa listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica. Solastnina se lahko razdeli na več načinov. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, o delitvi odloča sodišče v nepravdnem postopku. Delitev se lahko za največ tri leta odloži, v primeru, da bi vaša sestra izkazala interes, močnejši od vašega, da se stvar nekaj časa še ne razdeli. Sodišče najprej skuša razdeliti solastnino tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del solastnine, za katerega izkažejo upravičen interes (t. i. fizična delitev). Če stvari ni mogoče fizično razdeliti tako, da bi vsak solastnik dobil del stvari, ki po vrednosti ustreza njegovemu solastniškemu deležu, določi sodišče, da mora tisti, ki je prejel večjo vrednost, tistemu, ki je prejel manj, izplačati razliko. V primeru, da fizična delitev ni mogoča, se stvar razdeli s civilno delitvijo, kar pomeni, da se solastnina proda, kupnina pa se razdeli med solastnike glede na solastniške deleže. Imate pa tudi možnost, da sestri plačate sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. V tem primeru parcela pripade vam in jo lahko kasneje tudi prodate. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 771 11 59 F 02 771 11 60 ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si P zaprto T 08.00 - 15.00 S 08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00 P zaprto V vrtu Valentinov ključ koreninam Zima kot da bi nas obšla. Svečnici niso visele sveče izpod kapov, kurenti ne preganjajo zime, Valentin pa je ob prinosu ključev koreninam že začutil vonj po pomladi, spremljalo ga je ptičje žvrgolenje in cvetje znanilcev prihajajoče pomladi. Zima se še ni poslovila. Šele več kot v mesecu dni bo Rupert (goduje 27. marca) s pomladim ključem odklenil vrata koreninam, dotlej pa je še dovolj časa, da narava in vreme po zimsko presenetita. S pomladnimi setvami in posaditvami vrtnin na prosto še po-čakajmo, da se ozračje in zemlja dovolj ogrejeta za uspešno kalitev, vznik in začetek rasti. V SADNEM VRTU, kjer imamo opravka z drevninami, pričenjamo s predpomladanskimi opravili, ki naj bodo opravljena do začetka brstenja. Ko zemlja več ne zmrzuje, nadaljujemo s sajenjem sadnega drevja, ki naj bo opravljeno v času, ko so sadike še v stanju zimskega mirovanja, preden so pričele brsteti. Kasnejše sajenje, ko se zemlja že dovolj oto-pli, se lahko opravi le s sadikami, ki so bile v drevesnici izkopane v času zimskega mirovanja in hranjenje v hladilnici, da jim je bil zadržan začetek vegetacije. Kosmulje, ki odženejo med najzgodnejšimi, bo potrebno posaditi že naslednje dni, vsekakor pa dokler niso zbrstele. Sadne sadike, vzgojene v vsebnikih s koreninsko grudo, lahko sadimo v vseh letnih časih. Gnojenje sadnemu drevju s počasi topečimi rudninskimi fosfornimi in kalijevimi gnojili naj bi bilo opravljeno že sredi januarja, sicer pa še to lahko nadomestimo koncem februarja, pred pričetkom vegetacije, vendar tokrat z mešanimi rudninskim gnojilom nitrofoskalom, ki vsebuje poleg fosforja in kalija še manjšo količino dušika, potrebnega hranila za začetek vegetacije, brstenja, listanja in cvetenja. Gnojimo posamično, vsakemu drevesu posebej, glede na njihovo starost, sorto, vrsto in stanje drevesa v količini in obrokih, po priloženih navodilih, če to ni drugače z gnojilnim načrtom in analizo tal določeno. Preden vrtne jagode prično z vegetacijo, opravimo v nasadu pletev. Plevele izpulimo s korenino vred in odstranimo. Potrgamo ali porežemo poškodovano listje, da bo lahko neovirano pričela z razvojem in rastjo jagodna rozeta. Jagod-njak pognojimo s posebej za jagode pripravljenim rudninskim mešanim gnojilom nitrofoskalom ter okopljemo. Ker so jagode izredno velik porabnik talne vlage jih po potrebi zalivamo, kar bo še posebej pomembno v letošnjem letu, ko so tla slabo napojena. Talno vlago najbolje ohranjamo v tleh z redno pletvijo, da je ne porabijo pleveli, plitvim okopava-njem, da preprečujemo preveliko pozornost, čemur pa se izognemo če jagode gnojimo na foliji. V OKRASNEM VRTU pričnemo z redčenjem in obrezovanjem okrasnih drevnin in grmovnic. Prednostno to storimo na nezavarovanih rastlinah pred zimsko pozebo. Izrezujemo jim poškodovane in suhljate veje ter poganjke in veje, ki rastejo v notranjost krošnje ali grma, s čimer ga zasenčujejo. Vzgojno rez sedaj, ob koncu zime, opravimo le pri pozno cvetočih okrasnih drevninah, pri zgodaj cvetočih pa šele po cvetenju. Rastlin, zavarovanih pred pozebo, še ne odkrivamo, dokler se ne ustali vreme. Rastline, ki bodo v kratkem zabrstele, kot so klimatis, glicinija, španski bezeg in podobne, katerih brsti so občutljivi na dotik, obrežemo še pred brstenjem, da ob rezi ne otepemo že nagnanih brstov. V ZELENJAVNEM VRTU na najbolj sončnih legah, kjer zemlja ni namočena, pričnemo pripravljati gredice za prve pomladne setve. Pred poravnavanjem v jeseni prekopanih gredic in spomladanskim rahljanjem izrezujemo in odstranimo plevele, ki so se v letošnji zimi bujno razraščali po gredicah. Lažje bo skozi vso leto obvladovati zapleveljanje v vrtu, če zimske plevele odstranimo, ker so že pričeli semeniti, kot da jih zakopljemo. Konec februarja je čas da začnemo naka-ljevati semenske gomolje zgodnjih vrst krompirja. Nakaljuje-mo ga enoplastno v svetlih prostorih z enakomerno toploto 12 do 15 stopinj Celzija. Miran Glušič, ing. agr. Bkbkkn li februarja - 21 februarja 16-petek 17-sobota 18-nedelja 4gf 19-ponedeljek 20-torek 21-sreda 22 -četrtek * Pravilo 80/20 Vsi smo že slišali za pravilo 80/20! 20 odstotkov delavcev v kateremkoli poklicu opravi 80 odstotkov dela. Prikazujem, kako to pravilo velja pri odraslih Slovencih: 20 odstotkov je nepismenih ali pa slabo berejo; berejo le redko, če sploh kdaj; 60 odstotkov zna dokaj dobro brati, a tega ne delajo; 20 odstotkov bere dobro in to pogosto. Nebranje in siromaštvo sta namreč neposredno povezana in zato nebralcem nič kaj dobro ne kaže!!! Še ne dolgo tega so slabi bralci lahko kar dobro živeli z družinami vred. Delavci ob tekočem traku velikih podjetij so lahko le pritisnili na vratarsko uro in opravili svoje sicer enolično delo, s katerim pa so precej solidno preživljali štiričlansko družino. Imeli so hiše in vozili so se v spodobnih avtomobilih. Nekaterim je celo uspelo poslati otroke na študij brez kredita. Dandanes se industrijska doba umika informacijski in vse manj je dobro plačanih tovarniških del. Kdor danes nima posebnih spretnosti ali izobrazbe, si ne more več izbirati dela. Tega bo zanj vse manj. Posledica tega je, da je veliko ljudi jeznih in zafrustriranih. Še tako lahko namreč garajo, kljub vsem svojim prizadevanjem bodo vse bolj zaostajali. To me spomni na avtomobilski odbijač, na katerem je pisalo: »Hitrejši ko sem, bolj zamujam!« Slabi bralci se najbrž počutijo, kot da bi tekli po živem pesku - bolj ko se trudijo, globlje se potapljajo v jezo in frustracijo. Žal veliko ljudi zaradi svoje nepismenosti ne more živeti tako, kot sanjarijo! Ameriški narodni inštitut za opismenjevanje poroča, da več kot 20 odstotkov odraslih ne bere nič bolje kot petošolec ali še slabše - torej več kot 40 milijonov tam živečih ljudi, starejših od 16 let. 43 odstotkov le-teh jih živi v revščini! Zanimiva je tudi statistika, da prejemniki socialne podpore v starosti med 17. in 21. letom berejo v povprečju na ravni šestošolca. Kako mislite, da se počutijo? Zase vem, da bi bil jezen - zelo jezen! Ko gledam te številke, se spomnim na modrost starega pregovora: » Kadar je kladivo vaše edino orodje, vas sleherna težava spominja na žebelj!« Ljudje, ki ne marajo brati, imajo manj orodij kot tisti, ki branje ljubijo. Zato je bolj verjetno, da se bodo le stežka prebijali skozi življenje. Statistika namreč tudi ocenjuje, da eden od desetih srednješolskih maturantov ni dovolj pismen, da bi izpolnil prošnjo za zaposlitev! Dobra novica pa je, da imajo odrasli, ki želijo izboljšati svoje bralne sposobnosti, na voljo veliko za te namene izobraževalnih programov, ki odraslim pomagajo pri branju in dosegajo čudeže! Raziskave kažejo, da polovica odraslih, ki dokončajo te programe, ne potrebujejo več socialne podpore! Čudovito! Svet konkurence ima dve možnosti. Lahko izgubite, če pa si želite zmage, se morate spremeniti! Mitja Petrič Iz zakladnice astroloških znanj... Duševno zdravje Šifra: služba Ali naj se ponovno zaposlim v svojem poklicu (zobni tehnik), ki ga trenutno ne opravljam oz. kako bi to vplivalo na moje zdravje? Spoštovana bralka Štajerskega tednika, vaše vprašanje je zelo zanimivo in problem vas najeda iz dneva v dan. Zgubili ste upanje in vsak dan, ko se zbudite, vam je težko. Verjemite mi, da je človek v svojem bistvu zelo ustvarjalno in kreativno bitje. Določene stvari se v življenju naučimo, mnogo je tudi zadev, ko je nujno, da jih sprejmemo in spodbudno je, da si upate v življenju zadihati s polnimi pljuči in si priznati obstoj. Seveda vas iz dneva v dan spremlja čarobna energija in magična podpora. Toda roko na srce, nadvse radi se večkrat smilite sama sebi in zadeve prelagate iz kupa na kup. Pometanje pod preprogo je lahko učinkovita metoda in zanikanje bistva sebe. V življenju pride tudi čas, ko se je s problemi trebi soočiti. Vendarle to ni enostavno obdobje, toda, ko ga premagate, lahko greste naprej. Namesto, da zanikate določene stvari se odločite, kaj je tisto, kar morate spremeniti in si ne ustvarjate še naprej problemov. Sami predobro veste, da vas poklic zobnega tehnika ne privlači dovolj in da je cTadej čink hofaml astrolog (Ot) 515 26 Ol mi 4SB 966 M^i Skof/a I-hka vsaka najmanjša težava velik plus k temu, da vam tega poklica ni potrebno opravljati. Namesto, da se oklepate tistega, kar ste že davno prerasli, srkajte nektar moči iz sebe. Ljudje prihajajo in odhajajo, to je nekaj normalnega. Z medicino in s pomočjo ljudi ostanete povezani in v tej smeri iščite naprej. Glede zdravje je tako, da je bolezen lahko tudi opozorilo in da je počasi dobro, da se poslušate - telo je tisto, ki vam govori. Če dobro pomislite, skoraj ne veste, kdaj ste se nazadnje sprostili in uživali. Zamislite si, da je vsak dan lahko nov začetek in s tem vstopnica za naprej. Uživajte življenje in se zavedajte, da je popolna sreča tista, kjer najmanjše stvari - navidez nepomembne, svetijo kot zlato. Srečno! Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Šifra: prihodnost Zelo me skrbi za prihodnost moje hčerke, ki je zaključila šolanje in je brez zaposlitve ter pričakuje otroka. Kdaj in na katerem področju bo dobila zaposlitev. Ali se bo v letu 2008 vselila v svoje stanovanje? Razdvojenost v vašem primeru je normalna, na eni strani ste na hčerko navezani in po drugi ste jezni, kajti pričakovanja so eno in resnica drugo. Enkrat ste mnenja, da je življenje prijetno in drugič, da je kruto. Od časa do časa se celo zdi, da ste na hčerko preveč navezani in da ji določenih stvari niste povedali. Spomnite se na svojo mladost in prišli boste do pomembnega spoznanja, da se vzorci vlečejo in da bremena odgovornosti prelagate iz generacije v generacijo. V primeru, da bi vas vprašali, ali ste srečni, bi le s težavo odgovorili pritrdilno. Menim pa, da je vaša hčerka čisto srečna in zadovoljna. Zdi se, da bo počasi spremenila tudi vas in vaš odnos do življenja. Seveda se ne morem strinjati, da je imela vedno prav, kajti ravno zaradi nje imate že mnogo sivih las. Toda verjamem v to, da zaupate mojemu odgovoru in vam lahko zagotovim, da bo še zelo srečna in zadovoljna. Vaša pomoč bo vedno dobrodošla, bodite pozorni na to, da vas zaprosi in na podlagi tega ji lahko pomagate. Naj se vam ne smisli in v bodoče ji stvari povejte. Stara ljudska modrost, v kateri je mnogo resnice, pa pravi, da je človek tisti, ki obrača in Bog obr- Zdravljenje s hipnozo Vprašanje: Urško iz okolice Ormoža zanima, kaj je hipnoza in ali se uporablja tudi kot način zdravljenja duševnih bolezni in motenj. Hipnoza sodi med tako imenovane suge-stivne oblike psihoterapije, ki gradijo svoj učinek na veri bolnika v besede, trditve in ukrepe terapevta. Je posebna oblika sugestivne psihoterapije. O njej še vedno krožijo najrazličnejša napačna tolmačenja, toda hipnoza ni nič skrivnostnega, saj se je lahko nauči vsak in prav tako lahko vsakega hipnotiziramo, če na to pristane. Uporabljamo jo v psihoterapiji, če skušamo z njo razkriti območje pozabljenih spominov ali pa osebi sugeriramo počutje po prebuditvi iz hipnotičnega stanja.Tako bomo na primer nekomu sugerirali, da ne čuti več tako hudih bolečin, če so le-te nevrotičnega izvora. Nikakor pa ne moremo s hipnozo vplivati na večjo spremembo njegovega značaja, niti ne moremo nanj vplivati, da bi storil nekaj, kar bi bilo hudo v nasprotju z njegovo vestjo. Seveda poznamo ob sugestivnih oblikah psihoterapije še velikopsihoterapevtskih metod in tehnik, ki rezultirajo v psiholoških učinkih na bolnika. Najbolj znane oblike so še na primer svetovalna, vedenjska, spro-stitvena in analitska oblika psihoterapije. Vse ostale oblike, razen zadnje, so usmerjene predvsem v odpravo simptomov. Le pri analitski terapiji skušamo razkriti temeljne vzroke bolezni in jih tako odpraviti. Poudaril pa bi, da, ne glede na obliko uporabljene psihoterapije, lahko rečemo, da so uspehi takšnega zdravljenja odvisni od vrste bolezni, pripravljenosti bolnika na sodelovanje, njegove inteligentnosti, starosti in večkrat tudi od trajanja bolezni. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. ne. Vaša hči je nadarjena za kakšno organizacijsko delo, poslovno delo in za svetovanje ljudem. Začutite ljubezen in bodite odprti, kajti v vaše življenje prihaja nov član in s tem se bo vez povezanosti nadaljevala. To je tudi sreča in blagostanje. Glede službe in stanovanje je odvisno popolnoma od nje in določene stvari mora sprejeti v praksi. Seveda jo bo življenje naučilo in pililo, vsak mora določene stvari uvideti, da postane boljša in sposobnejša oseba. Toda nič ni tako hudo, da ne bi uvideli cvet mladosti in ljubezni. Človek stvari uvidi z leti, ampak tako je tudi prav, kajti mladostniška naivnost je včasih prav dobrodošla. Od lastnih otrok se v življenju lahko naučite največ. In verjemite, da se prav vse zgodi z namenom. Bodite prožni in verujte, kajti čudeži se dogajajo iz dneva v dan. In prav nič ni naključje! Želim vam mnogo miru in vse dobro. Tadej Šink, honorarni astrolog Športni dodatki • Hrana za uspeh? Temelji zdrave prehrane Temelji zdrave prehrane: zdrava prehrana je uravnotežena, varna, varovalna in pestra. Uravnotežena prehrana daje človeku vse potrebne esencialne in energetske snovi (beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine, minerale in balastne snovi) v takih količinah in razmerjih, da zadošča za čim boljše potekanje vseh funkcij organizma, nobene hranilne snovi pa ne sme vsebovati v takšnih količinah, da bi bilo ogroženo zdravje. Pet glavnih skupin živil v uravnoteženi prehrani uživamo predvsem živila iz prvih 4 skupin, živila iz pete skupine niso nujno potrebna, ampak dodajajo naši prehrani pestrost in okus (prehranska piramida!). 1. skupina: kruh, žita, žitni izdelki, krompir 2. skupina: sadje, zelenjava 3. skupina: mleko, mlečni izdelki 4. skupina: meso, ribe, zamenjave za meso (soja) 5. skupina: živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev Varna prehrana je tista, ki ne presega dovoljenih količin pesticidov, težkih kovin, antibiotikov, plesni, bakterij, aditivov in strupov. Varovalna prehrana je osnova trajnega telesnega in duševnega zdravja. Njen temelj so polnovredna žita, sadje, zelenjava, ribe, mlečni izdelki in jajca. Zvišuje odpornost proti neugodnim vplivom okolja, boleznim in nastankom t. i. civilizacijskih bolezni , kot so npr. rak, obolenja srca in ožilja, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, žolčni kamni, obolenja ščitnice, določene oblike obolenj kostno mišičnega sistema, obolenja zob itd. Pestra prehrana je tista, ki vsebuje raznolika živila; prevladuje naj zelenjava, sadje, kruh, žita, krompir, riž in testenine. Hrana - Kaj to sploh je? Hrana je človeku nujno potrebna, saj oskrbi organizem z zadostno kemično energijo za opravljanje osnovnih življenjsko pomembnih funkcij: • za bazalni metabolizem (predelavo in razgradnjo hranil s pomočjo encimov) potrebuje 50 % energije, • za fizično aktivnost 25 %, • za izločanje snovi iz organizma 8 %, • za rast in vzdrževanje telesnih tkiv 12 %, • ostalo za telesno toploto. Človek že od samega začetka svojega obstoja uživa mešano hrano; to pomeni, da uživa rastlinsko in živalsko hrano. Temu načinu prehranjevanja je prilagojeno človekovo zobovje, dolžina črevesja in presnova. Energijske potrebe otroka postopno naraščajo, v bistvu vse do 15. oz. 18. leta starosti. Otroci potrebujejo enako pestro prehrano kot odrasli družinski člani, z vsaj dvema skodelicama mleka ali mlečnih izdelkov na dan. Med hrano uvrščamo vse snovi, ki jih organizem potrebuje za življenje in rast. Sestavljena je iz enega ali več od petih osnovnih hranil: beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov. Pomembni sestavini zdrave prehrane sta še voda in vlaknine. Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc Krvodajalci 23. november - Dragica Grmič, Veliki Brebrovnik 43; Tina Smogavec, Rep 3, Zgornja Ložnica; Robert Pečnik, Popovci 28/a; Marjan Muršec, Medribnik 12; Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2; Andrej Čuš, Placar 13; Petra Pignar, Gajevci 35; Marija Bezjak, Gajevci 23; Jože Kmetec, Osojni-kova c. 21, Ptuj; Anton Ljubec, Gibina 7; Damjan Vajnhandl, Spodnja velka 5, Fram; Tomaž Klaneček, Cirkulane 60/a; Matilda Šegula, Moškanjci 111; Milan Šeliga, Tržec 6/a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Boris Ilec, Gorca 81/a; Marija Valič, Moškanjci 22; Peter Rajšp, Ihova 57; Zlatko Novak, Kupčinji Vrh 40; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Božidar Lah, Hotinja vas; Branislav Svenšek, Žetale 105; Mateja Špiclin, Žerovinci 17/a; Viktor Tancer, Hoč-ka cesta 31/f; Hoče; Marjan Klinc, Kratka ul. 5, Skoke; Iztok Črepinko, Preradovičeva 29, Maribor; Miran Tušak, Gorišnica 106; Dragomira Pečovnik, Goričak 14/a; Andrej Doberšek, Dornava 141/a; Branko Horvat, Kraigherjeva ul. 1, Lenart v Slovenskih goricah; Edi Gajšek, Kraigherjeva 29, Ptuj; Vida Kovačec, Formin 4/a; Boris Bajec, Do-lič 43/a; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Franc Vilčnik, Muretinci 20/a; Jožica Šuen, Slomi 4; Janez Vidovič, Gregoričev drevored, Ptuj; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53/b; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Radko Hriberšek, Grajenščak 97/b; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a. 27. november - Tatjana Petek, Ruc-manci 39; Marjetka Hergula, Sodinci 10; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Franc Šeru-ga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Marjeta Sušec, Gubčeva 10, Ptuj; Štefanija Ropič, Po-brežje 121/b; Dušan Mastnak, Vintarovci 12; Patricija Pernat, Janežovski Vrh 22/b; Valentina Vidovič, Stanošina 34; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Alojz Fric, Destrnik 58; Franc Zajc, Sela 34; Mihaela Planinšek, Apače 298; Mario Kuret, Kaju-hova 9, Kidričevo; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Andrej Rožman, Sovjak 93; Anton Pintar, Župečja vas 31/c; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Aleksander Krajnc, Formin 20/a; Senjka Jazbec, Ulica Nikole Tesle 27, Kidričevo; Emil Munda, Strnišče 27; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Jože Lonča-rič, Zg. Hajdina 203/b. 30. november - Stanislav Kocuvan, Sovjak 52; Aleksander Firbas, Brengova 79/a; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Drago Maglica, Prepolje 87, Starše; Zvonko Kolar, Apače 188; Emil Po-žgan, Prepolje 55; Janez Maroh, Sela 24; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Darko To-manič, Gerečja vas 1/c; Roman Železnik, Nadole 4; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Franc Kocuvan, Sovjak 52, Sv. Jurij ob Ščavnici; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Martina Kocuvan, Sovjak 92/b; Cvetka Vratič, Zg. Hajdina 114; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Tomaž Zemljarič, Žetale 45; Štefan Samec, Jiršovci 31; Darko Vukovič, Zlato-ličje 50; Marta Trafela, Dežno 5/a; Miran Valenko, Draženci 10/b; Branko Mohorko, Apače 284; Marjeta Malek, Spuhlja 117/c; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Jože Kostanjevec, Draženci 26/a; Zlakto Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6; Anton Kajič, Zg. Hajdina 104; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Robert Fras, Sovjak 71/a; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurgergu; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Vojko Šohar, Mladinska 6, Kidričevo; Aleksandra Sanko-vič Vinkov, Gorišnica 71/b; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48. Glasbeni kotiček Info - Glasbene novice Čas v glasbi zmeraj pokaže pravo vrednost pesmi in prav zanima me, kako bomo recimo cenili in gledali na hite današnjih dni čez dvajset ali več let. Če pogledam dvajset ali več let v glasbeno zgodovino začutim ob besedi hit neko vrednost in malo me bega že sedaj pogled v glasbeno prihodnost. Comic Relief je britanski dobrodelni sklad ali organizacija, ki zbira denar za otroke sirote. Tako za to ugledno organizacijo vsako leto kakšen znan glasbenik posname kakšno pesem in v glavnem gre za priredbe. To načelo je bilo upoštevano tudi v letu 2007, saj sta, verjeli ali ne, združili moči skupini GIRLS ALOUD in SUGABA-BES v mash up pop ter r&b vroči priredbi hita WALK THIS WAY (****), ki v originalu skupine Aerosmith in skupine Run DMCzveni bolj udarno. Kanadska izvajalka NELLY FURTADO zares žanje uspeh za uspehom, saj je z zadnjega projekta Loose snela že tri super uspešnice Maneter, Promiscious in All Good Things (slednja ima tudi novi remix in italijansko pevsko pomoč skupine Zero Assoluto). Trend malepevke je v novem komadu SAY IT RIGHT (****) spet usmerjen v cool r&b vivracije, kijih je produciral Timbaland. RIHANNA ima za seboj sanjsko leto 2006 in za letos napoveduje novo zgoščenko. Hiti, kot so Pon De Replay, SOS, Unfaithful in We Ride, so jo uvrstili v vrh r&b scene in tja jo je takoj, ko jo je odkril, uvščal sam Jay-Z. Po starem pregovoru hiti počasi se zgleduje seksi najstnica, ki je posnela duet s Seanom Paulom v vročem r&b komadu BREAK IT OFF (***). Avstralska diva KYLIE MINOGUE je ponovno zdrava in samska. O slednjem so se razpisali že v vseh rumenih časopisih, tako da bom jaz dodal kakšno glasbeno novico. Trenutno pevka končuje snemanje desetega albuma in je pred kratkim izdala koncertno ploščo Showgirl. Na njej je tudi koncertna izvedbapevkinega novega še neobjavljenega disco pop singla WHITE DIAMOND (***), katerega zrelega besedila so avtorji Scissor Sisters. Ste že kdaj slišači za KATHERINE McPHEE? Tisti, ki ste na televiziji TV3 spremljali glasbeni šov American Idol, jo poznate, saj je mladenka lanska zmagovalka te oddaje. Po priredbi Somewhere Over The Rainbow me je odlična pevka malo razočarala, saj je posnela preveč trendovsko in lahkotno pop in r&b obarvano pesem OVER IT(***). DIANA ROSS je svojo kariero začela v skupini Supremes in je kot solo izvajalka posnela že več kot dvajset albumov. Zadnji I Love You ima letnico 2006 in enak je naslov tudi pevkine nove prijetne srednje hitre pop in soul pesmi, le da je zraven I LOVE YOU (****) podnaslov le te That's All That Really Matters. Legendarni mož BRYAN FERRY je v osnovi član zasedbe Roxy Music. Slednji tu in tam skupaj nastopijo na kakšnem večjem koncertu ali festivalu in baje pripravljajo po skoraj dvajsetih letih novo skupno ploščo. Pevec bo letos izdal album priredb Dylannesque in že sam naslov ponazarja, da bo šlo za priredbe hitov slavnega Boby Dylana. Prva v nizu priredb je tako atraktivna rock klasika THE TIMES THEY ARE A CHINGIN' (****) iz leta 1973. Škotski as ROD STEWART v zadnjih letih snema le še priredbe in tako je nastal tudi plošček Still The Same ... Great Rock Classics Of Our Time. Strastni ljubitelj žensk, nogometa in viskija je iz glasbene zgodovine povlekel bolj bledo rock klasiko FOOLED AROUND AND FELL IN LOVE (***). Pesem je leta 1976 izvajal blues mojster El-vin Bishop. Iz široke zakladnice novih rock skladb sem izbral naslednje novosti, ki si zaslužijo tudi delček vaše pozornosti: Rootless Tree - DAMIAN RICE, Rose - THE FEELING, Don't Be A Doctor - FORWARD RUSSIA, Dreamers - JACK SAVORETTI, Keep The Car Running - ARCADE FIRE, Ruby - KAISER CHIEFS, This Is A Song - MAGIC NUMBERS, No Emotion - IDLEWILD, Baby Fratelli - FRATELIES, New Shoes - PAOLO NUTTINI, Lips Of An Angel - HINDER, How To Save A Life - THE FRAY in Me Plus One - KASABIAN David Breznik And Grammy Goes To ... Dixie Chicks! Glasbeni večer blišča 49. podelitve nagrad grammy je sedaj že nekaj let tradicionalno postavljen v Staples Center v Los Angeles. To je po eni strani tekmovanje najpopularnejših glasbenikov, ki jih za svojo delo nagradi ameriška glasbena akademija. Dobiti zlati gramofon-ček so sanje mnogim izvajalcev in letos so podeljevali nagrade kar v 108 različnih kategorijah. Glavne zvezde večera so bile članice country tria Dixie Chicks, ki so dobile pet nagrad in od tega tudi tri glavne nagrade večera. V bistvu je letos zmagala country glasba, saj je tudi po pomembnosti četrto najpomembnejšo nagrado dobila country pevka Carrie Underwood. Slednja je odnesla domov nagrado za novinko leta in bivša zmagovalka ameriškega glasbenega šova American Idol je lani prodala več kot pet milijonov primerkov zrelega in pestrega albuma Some Hearts. 23-letna glasbenica je na odru, potem ko je dobila nagrado zakričala:'' To je neverjetno in jaz zares ljubim country glasbo!'' Album leta se imenuje Taking The Long Road in ga podpisujejo Dixie Chicks, ki so v tej kategoriji premagale albume St Elsewhere skupine Gnarls Barkley, Continuum pevca Johna Mayerja, Stadium Arcadium skupine Red Hot Chili Peppers in Futuresex-Loveso-unds pevca Justina Timberleka. Popolne zmagovalke so glasbene upornice Emily Robinson, Martie Maguire in Natalie Maines, ki so pred leti odkrito kritizirale politiko ameriškega predsednika Georgea W. Busha in njihova glasba je bila postavljena v "čakalnico" na večini ameriških radijskih postajah. Trio brez dlake na jeziku še naprej kritizira notrepolitično sceno in socialno situacijo malih ljudi v ZDA in njihovo kvaliteto ali namen so zaznali tudi akademiki, saj so jih podelili še dve prestižni nagradi in sicer za pesem leta ter za posnetek ali malo ploščo leta z naslovom No Ready To Make Nice. Za ta presežek ali Filmski kotiček Kraljica Vsebina: Pred skoraj deset leti je v pariških tunelih bridki konec storila zdaj že precej pozabljena večna princesa ljudskih src Diana. Ker uradno ni bila več članica britanske kraljeve družine, se palača na ta dogodek ni odzvala. Ljudstvo se s takim odnosom ni strinjalo, zato se je v tednu dni po Dianini smrti javno mnenje prvič v večstoletni zgodovini Velike Britanije prevagnilo na drugo stran: ljudstvo je pričelo resno razmišljati o odpravi monarhije. Tony Blair, sicer iz delavske stranke, ki naj bi bila že v načelu ne ravno navdušena nad monarhijo, ne izkoristi priložnosti za prevrat, temveč na presenečenje vseh, tudi svoje žene, napne vse sile, da monarhijo ne le ohrani temveč jo prikaže v karseda lepi luči. Naj vas zgornji opis vsebine ne zmede - bere kot opis političnega filma in čeprav film Kraljica to je, je še vse kaj drugega. Daje si opravka z Dianino smrtjo in njenim vplivom na ljudstvo. Resnični izseki iz tistega časa ter The Queen Igrajo: Helen Miren, Martin Sheen, James Cromwell Režija: Stephen Frears Scenarij: Peter Morgan Žanr: biografska drama Dolžina: 97 minut Leto: 2006 Država: VB, Francija, Italija Vsaki sre¿o in ng HYUriDRI morda pogrešali kakšen barvni LCD zaslon, a santa fe želi biti predvsem zanesljiv, uporaben avtomobil in ne seštevek zadnjih dosežkov avtomobilske tehnologije. Za kaj takega boste morali zaviti v kakšen drugi avtomobilski salon. Doplačilni radijski sprejemnik je dovolj kvaliteten, hkrati predvaja "klasične" zgoščenke, kot tudi mp3 datoteke, samodejno klimatsko napravo pa si lahko ločeno nastavljajo voznik, njegov sopotnik, kot tudi tisti, ki sedijo v tretji sedežni vrsti! Preizkusnega santa feja je poganjal 2,2-litrski štirivaljni dizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva, ki se odlikuje z mirnim in tihim delovanjem, razvija pa 150 KM in 335 Nm navora. Večino dela opravi brez težav že pri nizkih motornih vrtljajih, je ustrezno zvočno izoliran od potniške kabine in presenetljivo miren. Povprečnemu vozniku bo s takšnim santa fejem uspelo porabiti 10 litrov dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar ni malo, vendar ne pozabite, da se vozite v zajetnem avtomobilu. V osnovi je pogon speljan na prednji kolesni par, ko pogoji zahtevajo dodatno moč tudi na zadnjem kolesnem paru ali katero od koles prične drseti, pa se prenos prerazporedi, kar upravlja elektronsko-računalni-ški sistem. Voznik lahko po želji tudi sam vključi stalen štirikolesni pogon s pomočjo stikala v potniškem prostoru, tedaj postanejo terenske sposobnosti novega Hyundaia takšne, kot pri neposredni "konkurenci". hyundai santa fe 2,2 CRDi gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min 2188 I 155 pri 4000 največji navor v Nm pri v/min 343 pri 1800 največja hitrost v km/h 1l9 poraba goriva v 1/100 km 9,4 I 6,0 I l,3 dolžina / širina / višina v (mm) 4650 I 1890 I 1l25 garancijski pogoji 3 leta ali 100.000 km, 6 let na prerjavenje vrednost osnovnega modela v EUR / SIT 30.l62,81 I l.3l2.000 kovinska barva v EUR / SIT 221,1l I 53.000 radijski sprejemnik Hyundai s predvajalnikom zgoščenk in MP3 datotek v EUR / SIT 408,9l I 98.000 tretja sedežna vrsta (6. in 7. sedež) z možnostjo zlaganja v dno prtljažnega prostora v EUR / SIT 684,36 I 164.000 vrednost preizkusnega modela v EUR / SIT 32.00l,31 I l.68l.000 Podvozje je po zasnovi ostalo nespremenjeno, nekatere izboljšave pri vpetju posameznih elementov pa so pripomogle k višjemu udobju in boljši legi na cesti. Vzmetenje je mehko, tako da avtomobil blaži kratke udarce, le na daljših grbinah se odzove z nihanjem karoserije. Zraven štirih varnostnih zračnih blazin za varnost potnikov skrbita še dve zračni zavesi, ki ščitita tako glave potnikov na prednjih sedežih, kot tudi tistih v drugi sedežni klopi. K pasivni varnosti pripomorejo še aktivni vzglavniki, vseh sedem sedežev je opremljenih s tritoč-kovnimi varnostnimi pasovi in varnostna kletka, ki absorbira energijo trka in jo usmeri proč od potniške kabine. Da bi zmanjšali možnosti trka, so v santa feju serijsko vgrajeni zavorni sistem ABS z dodatkom elektronske porazdelitve zavorne sile EBD, elektronski stabilizacijski sistem ESP ter ojačevalnik zavorne sile BAS. Santa fe ima torej kar nekaj opreme za udobje in varnost, k ceni preizkusnega modela pa je treba prišteti še doplačilo za kovinsko barvo, kvalitetnejši radijski sprejemnik in tretjo sedežno vrsto z možnostjo zlaganja v dno prtljažnega prostora, kar avtomobil podraži na 32.000 evrov. Ni malo denarja, a cene podobnih športnih terencev se pri nekaj bolj prestižni evropski konkurenci začenjajo šele pri 42.000 evrih. Ob tem lahko omenim, da je večina opreme, kot je večpodročna klimatska naprava, ESP, strešni prtljažnik, zajetna platišča iz lahkih kovin, varnostne blazine in zavese vgrajene serijsko. Na strešnih vzdolžnih nosilcih sta prav tako že tovarniško nameščena prečna drogova, ki ju je mogoče poljubno premikati. Santa fe je tipični predstavnik tako imenovanih SUV-jev, saj ne želi dominirati z robato karoserijo, temveč ugajati z mehkimi, zaobljenimi linijami, ki so sicer bolj značilne za evropske avtomobile. V osnovi predstavlja družinsko-rekreacijski avtomobil, pa naj se sliši še tako nenavadno. Pri Hyundaiu so pometli s ceneno preteklostjo in hkrati posegli v višje cenovne razrede, saj novi model ni več tako poceni, kot nekoč. Novi santa fe je znamko Hyundai popeljal med ponudnike športnih terencev s prestižnim pridihom, kar je bila še nekaj časa nazaj le velika želja; sedaj omenjeno postaja realnost. Danilo Majcen Ustavil se je korak, žalostni smo onemeli. Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku, tako v mladih letih kot tudi v starosti, je smrt najbolj dokončna. Ob vesti o nepričakovanem in krutem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Nemočno smo obstali ob tem žalostnem dogodku in v naša srca se je naselila praznina. Ne moremo verjeti, da si res za vedno odšel od nas, in kar nas najbolj boli, odšel si brez slovesa. Veliko bi si še morali povedati, toliko je stvari, o katerih bi se želeli s teboj pogovarjati. A besede so nam zastale, srca so polna žalosti, rane bolijo. Spomin nam seže nazaj v najstniška leta, ko smo dan za dnem komaj čakali večerov na koncu ulice, da smo se lahko smejali, zabavali, uživali ob mladostniških norostih in za nekaj časa ubežali nadzoru domačih. Marsikaj smo si zaupali, marsikaj skupaj doživeli... Leta so minevala, krenili smo vsak svojo pot in se redkeje srečevali. Šele zdaj pa se zavedamo, da smo ti ob uri slovesa najbližji. Morda bi take trenutke naše bližine potreboval pogosteje. Če bi bili vedeži, bi seveda to že zdavnaj ugotovili. Toda zelo težko se ozremo sami vase - še toliko težje pa se vživimo v drugega. Odšel si mnogo prezgodaj in nam še enkrat potrdil, da naše življenje ni večno in nedotakljivo, kakor si večkrat domišljamo in dopovedujemo. Naši prijatelji so le darilo, pravzaprav posojilo, ki ga lepega dne ne bo več. Zato naj ti danes rečemo le še hvala. Hvala, da smo lahko skupaj s tabo odraščali in spoznavali radosti in slabosti življenja. Hvala, ker si z nami delil prijateljstvo in ljubezen. Hvala, ker si bil tu, ko smo tepotre-bovali. Hvala ti za dragoceni čas, ko smo bili s tabo, in ga nihče več ne povrne. Hvala, ker si bil naše neprecenljivo darilo. Ni vrat, ki bi dovolj tesno zaprle misli k tebi. Prihajaš s poslednjo budno mislijo - v vsakem trenutku. Z nami si in boš ostal - naš Tomi - ki nas čaka na ovinku z navihanim nasmeškom in iskrivim pogledom. Mirno spi in sanjaj svoje neizpete sanje. Prijatelji z ovinka Avte OMckUvž C,6,6, ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA t SIT BARVA BMW 525 TDS LIMUZINA 2ÜÜÜ 9.720,00 2.329.3ÜÜ KOV. SIVA BMW 730 D 2ÜÜÜ 16.5ÜÜ,ÜÜ 3.954.Ü6Ü KOV. ČRNA CHEVROLET KALOS 1,4 SX 2ÜÜ5 6.2ÜÜ,ÜÜ 1.485.768 KOV. RDEČA FIAT PUNTO 1,2 2ÜÜ5 6.14Ü,ÜÜ 1.471.389 BELA MERCEDES C CLASSIC 180 2ÜÜÜ 7.300,00 1.749.372 BELA MERCEDESE 290 TD 1998 8.69Ü,ÜÜ 2.Ü82.471 KOV. T. MODRA MITSUBISHI PAJERO 2,5 TDI 1997 8.4ÜÜ,ÜÜ 2.Ü12.976 KOV. SIVA OPEL VECTRA 1,6 KARAVAN 2ÜÜÜ 5.25Ü,ÜÜ 1.258.1ÜÜ SREBRNA OPEL ZAFIRA 2,0 DTI 2ÜÜ3 1Ü.8ÜÜ,ÜÜ 2.588.112 KOV.ČRNA PEUGEOT 406 2,0 I 1996 2.85Ü,ÜÜ 682.974 KOV. ZELENA RENAULT MEGANE BREAK 1,9 DCI 2ÜÜ2 5.98Ü,ÜÜ 1.433.Ü47 SREBRNA SEAT ALHAMBRA 2ÜÜ3 14.44Ü,ÜÜ 3.46Ü.4Ü1 SREBRNA SUZUKI GRAND VITARA 2,5 1998 7.Ü8Ü,ÜÜ 1.696.651 KOV. ZELENA VW POLO CLASSIC 1,4 1999 3.5ÜÜ,ÜÜ 838.74Ü KOV. MODRA VW PASSAT 1,9 TDI 130 KS KAR. COMFORTLINE 2ÜÜ2 1Ü.9ÜÜ,ÜÜ 2.612.Ü76 KOV. MODRA Na zalogi preko 40 vozil. Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Prejeli smo Protest zoper ravnanje kriminalistične policije, okrožnega sodišča Ptuj in slovenskih medijev Člani Župnijskega pastoralnega sveta, zbrani na skupnem sestanku dne 11. 2. 2007, najostreje protestiramo zoper odvzem prostosti našemu župniku g. Albinu Žnidariču, ki je domnevno obsojen spolnega napada na mladoletno osebo. V ponedeljek, dne 5. 2. 2007, okrog 12. ure so domnevno policisti domnevne policijske postaje Maribor odvzeli prostost našemu g. župniku Albinu Žnidariču in domnevno zaplenili tudi računalnik, ki ga je g. župnik uporabljal za svoje delo. Domnevno so ga v priporu zadržali 48 ur, ga pred iztekom roka domnevno zaslišali ter mu preko sodnika Aleksandra Žmavca domnevno pripor podaljšali na podlagi tretjega odstavka 183. člena Kazenskega zakonika iz razloga, da ne bi mogel vplivati na domnevno žrtev spolnega napada. O odvzemu prostosti gospodu župniku policija v župnišču ni pustila nobenega obvestila, tako da smo se člani ŽPS, ki smo imeli 5. 2. 2007 ob 19. uri redno mesečno srečanje, zaskrbljeni spraševali, kaj se je zgodilo g. župniku. Kljub temu pa so o domnev- nem napadu na mladoletno osebo že v sredo, 7. 2. 2007, najprej na POP TV in naslednji dan tudi ostali mediji poročali in seznanjali slovensko javnost o domnevni novi pedofilski aferi v slovenski katoliški cerkvi. Pred tem so v Ormožu iz-praševali o g. župniku šolarje, ki so čakali na verouk, in vernike, ki so prišli k sveti maši, jih slikali in objavljali fotografije pod poudarjenimi senzacionalnimi naslovi. Člani ŽPS proti tovrstnemu početju organov pregona najostreje protestiramo in izražamo veliko zaskrbljenost ter uža-ljenost nad tovrstnim javnim linčem zoper spoštovanega duhovnika g. Albina Žnidariča. Pater Albin Žnidarič je v svoji duhovniški službi ves čas svojega delovanja v svoji rojstni župniji vestno in odgovorno opravljal svoje delo in nikoli ni bili slišati zanj nobenih tovrstnih obtožb. Prepričani smo, da gre za kon-strukt brez primere v zgodovini neodvisnega sodstva katere koli zares demokratične države. Zaskrbljeni opozarjamo, da država Slovenija preko delovanja sodstva in policije postaja iz dneva v dan bolj nevarna in so mnogi lahko opravičeno zaskrbljeni za svojo usodo. Od vlade RS zahtevamo, da nemudoma ukrepa in prepreči tovrstno samovoljo slovenskih varnostnih organov. Člani ŽPS župnije Ormož (podpisi v uredništvu) Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK EUR CENA SIT BARVA AUDI A4 1,9 TDI 115 KM 2000 8.790,00 2.106.436 KOV. T. MODRA BMW SERIJA 5 TOURING 525 D 2002 14.772,00 3.B40.000 KOV. T. MODRA CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD LIMITED 2002 11.642,00 2.790.000 KOV. T. MODRA FIAT PUNTO 1,3 M-JET 200B 7.890,00 1.890.760 KOV. S. MODRA LANCIA ZETA 2,0 T 1996 3.7B0,00 898.6B0 KOV. BORDORDEČA MERCEDES RAZRED A 170 CDI 2003 11.22B,00 2.690.000 KOV. S. ZELENA MERCEDESRAZREDC KAR.220CDI XENON 2002 14.B90,00 3.496.348 T. MODRA MERCEDES RAZRED E 220 CDI 2003 18.900,00 4.B29.196 KOV. SREBRNA OPEL ZAFIRA 2,0 DTI 2004 12.0B9,00 2.890.000 RDEČA PEUGEOT 307 2,0 HDI 2002 7.890,00 1.890.760 KOV. S. ZELENA RENAULT CLIO 1,2 16V 200B 9.200,00 2.204.688 KOV. MODRA RENAULT CLIO 1,2 2002 B.390,00 1.291.660 RDEČA RENAULT KANGOO 1,6 2002 6.634,00 1.B90.000 RDEČA SEAT LEON 1,4 2001 6.634,00 1.B90.000 KOV. BORDORDEČA VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI 2002 9.B90,00 2.298.148 T. MODRA »Moralna« vprašanja v Ormožu Ker se novinarji v Ormožu odzivajo samo na sklicane tiskovne konference in se »nočejo mešati v razprtije v ormoški SDS«, bom skušal v pismih bralcev opisati svoj pogled na dogajanje okoli g. Bogomira Lucija in njegovega izstopa iz SDS. Seveda smo vsi člani ormoške SDS sedaj ožigosani kot kimavci. Sem član stranke SDS in vem, da je stranka odprta za vse ljudi. Smo strokovni ljudje s svojimi stališči. Trdim, da je naša ekipa dobra in zelo aktivna. V Ormožu smo letos na lokalnih volitvah dosegli lep rezultat in po številu dobljenih glasov postali najmočnejša stranka v Ormožu. Toliko bolj nas je prizadel izstop občinskega svetnika g. Bogomira Lucija in to iz samo njemu poznanih načelnih razlogov, čeprav je dobil, od nas članov IO SDS Ormož, na volitvah zaupan najboljši položaj v svoji volilni enoti. Občinski odbor SDS v Ormožu deluje zelo dobro. Nikakor ni fevd enega človeka, kot to poudarja g. Bogomir Luci, ampak odprt za vse strokovne ljudi in člane, ki so pripravljeni delati za razvoj naše občine in tudi širše okolice. V pripravah in sami izvedbi volilne kampanje smo delovali usklajeno, z dobro voljo in obilico želje po spremembah. Tu lahko poudarim dobro delo predvsem Branka Šumenjaka in tudi nas ostalih v ekipi. Nikoli nam ni bilo žal časa, ki smo ga porabili za skupne ideje in načrte. Vem, da smo postali tudi zelo dobri kolegi. Z nami je bil tudi tedaj še naš Mirko, ki nam sedaj s tako lahkoto in veseljem deli različne opise in nalepke. Uspelo nam je prekiniti 25-letno vladavino župana Vilija Trofenika in pripeljati nov veter v naše kraje. To je zasluga vseh nas. Zato bi rad prekinil vsa ta neplodna in žaljiva razpredanja o tem, kaj je kdo v Ormožu in kaj bi moral storiti. Želel bi, da g. Bogomir Luci svoje delovanje v občinskem svetu usmeri v dobro svojih volivcev iz Ivanjkovcev, Koga in Miklavža, deluje konstruktivno s predlogi in se usmeri v priložnosti, ki se nam ponujajo v novi sestavi občinskega sveta. Če bo pa lahko z novo stranko uspešno deloval v dobro občanov in občine Ormož, pa pozdravljam tudi to njegovo odločitev. Časi starih zamer in ločevanj so za nami. Rabimo sposobne in izobražene ljudi z vizijo razvoja občine, kot tudi celotne regije nasploh. Mag. Boštjan STEFANČIČ član IO SDS Ormož Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Znamka Letnik (€) Cena (SIT) HYUNDAI ATOS URBAN 1,0 GL 2002 4.380.00 1.049.623 RUMENA DAEWOO NEXIA 1,5 GL 1999 1.550.00 371.442 KOV. MODRA SKODA OCTAVIA 1,9 TDI 2000 6.630.00 1.588.813 RDEČA CITROEN ZX 1,41 1994 1.160.00 279.999 KOV. RJAVA PEUGEOT 406 1,8 16V ST 1996 2.880.00 690.163 BELA REANULT MEGANE COUPE 1,6E 1998 3.880.00 929.803 RUMENA DAEWOO LANOS 1,5 S 1998 1.830.00 438.541 KOV. VIŠNJA FIAT PUNTO 1,2 SX 2000 3.840.00 920.218 KOV. SREBRNA PEUGEOT 607 2,2 HDI TIPTRONIC 2001 11.680.00 2.798.995 KOV. ZELENA DAEWOO KALOS 1,4 SX 2003 5.800.00 1.389.912 KOV. MODRA BMW 3201 2000 9.980.00 2.391.607 KOV. ZELENA BMW Z3 2,2 CABRIO 2001 13.900.00 3.330.996 KOV. SREBRNA CITROEN XSARA 1,9 D BREAK 2000 5.350.00 1.282.074 BELA RENAULT (KARAVAN) MEGANE 1,5 DTI 2004 8.690.00 2.082.471 RDEČA PEUGEOT2061,4 2000 4.190.00 1.004.092 KOV. T. MODRA KIASEPHIA 1,5 1998 1.590.00 381.027 RDEČA RENAULT MEGANE 1,6 CLASSIC 1997 2.250.00 539.190 BELA FIAT BRAVA 1,4 12VSX 1996 2.050.00 491.262 KOV. ČRNA FORD-D ESCORT 1,3 1995 1.480.00 354.667 BELA CITROEN XSARA PICASS01,816V 2000 7.010.00 1.679.876 KOV. ZELENA PEUGEOT2061,1 2003 5.680.00 1.361.155 KOV. RDEČA PEUGEOT 206 1,41 2002 5.300.00 1.270.092 KOV. ZELENA VOLKSWAGEN POLO 60 1997 2.290.00 548.776 RDEČA MICROCAR MC2 CHAMPION NOVO 13.530.00 3.242.329 KOV. MODRA Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... ) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. z brezplačno prilogo it Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AER<|)BIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE lagrajujetalobstoječe novelnarolflfl^^^l^l Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Ida Križaj Mezgovci 32/a, 2252 Dornava J Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. POPRAVILO TV, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. UGODNO premog, drva pesek(sekanec) z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sed-lašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. OBNAVLJATE, GRADITE, RENO-VIRATE? Kvalitetno in ugodno izvajamo vsa suhomontažna dela, polagamo laminate ter dobavljamo in montiramo najcenejše PVC pohištvo. Se priporočamo! N. Ž. N., Posredništvo in storitve, Tomaž Pečnik, s. p., Prešernova ul. 11, 2250 Ptuj, telefon 041 935 460. JASNOVIDKA MARUČA na Ptuju dne 16. in 17. februarja ( Studio Maga kirka, d. o. o., Rojčeva 15; Ljubljana) tel. 031 663 500 ali 01 524 86 27. UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. A TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. JO*? (HZCKa. Sedaj je pravi čas, da si priskrbeti mrežo za ograje vseh dimenzij, cinkane že od 1,25 eur/m2, pla-sticifirane 1,83 eur/m2 z DDV). Vsak dan od 7-15, sobota do 12, na Rajšpovi 15, zraven Qulandi-je. 02 778 87 51. V OBČINI Videm pri Ptuju in Hajdi-na vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893. PRODAM malo rabljene krožne brane. Tel. 041 619 054. PRODAM opuščeni vinograd cca 18 arov v bližini Majšperka, možnost gradnje vikenda . Tel. 794 54 61. PRODAM kombinirani mikser, repo-reznico in luščilec koruze. Tel. 02 783 00 91. PRODAM dve svinji za zakol, domače reje, težki od 150 do 170 kg. Tel. 758 57 31. PRODAM drva ali menjam za pujske. Pokličite na tel. 031 539 431. PRODAM vinograd 950 trsov terase in skoraj novo škropilnico 200-l s 100 m cevi v Podlehniku. Tel. 02 771 22 21. PRODAM svinje domače reje. Tel. 782 96 21. PRODAM koruzo v zrnju, večjo količino in dva prašiča 200 kg. .Tel. 719 85 80. KUPIM tehtnico za vaganje odoj-kov. Tel. 041 387 185. PRODAM svinje, luščeno koruzo in planirno desko. Tel. 040 571 404. KUPIM trosilec hlevskega gnoja. Tel. 740 7143. KUPIM traktor in vitlo. Tel. 041 558 979 ali 02 751 43 21. PRODAM bukova ali mešana drva z dostavo. Tel. 031 532 785. PRODAM odojke in svinje domače reje ter jalovo kravo. Tel. 041 368 437. PRODAM kravo sem mesecev brejo, drugega teleta. Tel. 763 09 21. PRODAM tri prašiče od 100 do 130 kg. Tel. 740 8 7 22. PRODAM bukova in brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957. PO KONKURENČNIH CENAH odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj, telefon 041 22 00 18. PRODAM prašiče domače reje, težke od 100 do 130 kg in odojke težke od 25 do 30 kg. Telefon 041 694 960. KUPIM brejo kravo ali brejo telico. Telefon 766 62 91. PRODAM svinjo domače reje 180 kg. Telefon 051 233 521. PRODAM trda mešana drva, cena za kubični meter 30 evrov ter brejo telico. Telefon 031 848 466. PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 120 in 160 kg. Telefon 790 14 91 NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo. Inf na tel. 031 287 139. PRODAM 3-sobno stanovanje v Trnovski vasi 39 D. Tel. 041 675 339. UGODNO PRODAM rabljeno kuhinjo (bela orhideja) v izmeri 2,50 m. Telefon 031 417 38. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. 1 ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst Ivan Arnuš ».p. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576 INSA^ nepremičnine info: EUROPARK Maribor V ČUDOVITEM OKOLJU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2) KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - NAMENSKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT ) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI IJE na : 051 804 324 DOM STANOVANJE V NAJEM oddamo večje stanovanje (cca 130 m2) v centru Ptuja za daljšo obdobje. Tel. 051 421 320. DELO ZA TURNEJO po Gorenjski potrebujem asistentko, ki ima veselje do nastopanja. Če si majhna in vitka in si upaš živeti malo drugače, me kontaktiraj po telefonu 041 755 456, Marlizz. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za veCje objave predhodno pokličite. RAZNO PRODAM kurentovo kapo in kapo za hudička. Markovci 67 d. Tel. 041 978 083. www.tednik.si tednik@tednik.si WILLIAMS, d. o. o. Zg. Hajdina 132 b 2250 Ptuj Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1) asfalterski delovodja - 1 izvajalec - najmanj 3 leta delovnih izkušenj in - poznavanje tehnologije asfalterskih del. 2) strojnik finišerja - 1 izvajalec 3) strojnik valjarja - 2 izvajalca Pogoji pod 2 in 3 : - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, - opravljen strojniški izpit in - zmožnost opravljanja rednih vzdrževalnih del na strojih. 4) asfalter - 3 izvajalci - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in - poznavanje tehnologije asfalterskih del. Nudimo : - vse ugodnosti trajnega delovnega razmerja, - stimulativni osebni dohodek, ki je odvisen tudi od poslovnega uspeha, - zaposlitev za nedoločen čas, po uspešno zaključeni preizkusni dobi 3 mesece oz. skladno z dogovorom. Pisne ponudbe z navedbo o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na gornji naslov. B6LCONT ~ Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu: poslovna skupina • ZA MONTAŽO PVC 1 ? r okna r r vrata r F garažna vrata F F industrijska vrata senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade DANA BESEDA OBVEZUJE KAKOVOST JE PRVA Prireditvenik Petek, 16. februar 9.30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, gledališka predstava Kokolorek 11.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, gledališka predstava Kokolorek 16.00 do 18.00 Ptuj, Hotel Mitra, pustna poslikava obrazov 16.00 do 18.00 Ptuj, Hotel Mitra, prikaz in možnost sodelovanja pri izdelavi pustnih dodatkov 17.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, Kulturno-zabavni program, nastop OŠ Mladike in glasbene šole Karol Pahor Ptuj ... 18.00 Slovenska Bistrica, likovni saloni gradu, razstava spominkov - rezultat natečaja za najboljši spominek v Občini Slovenska Bistrica 19.00 Žetale, prosvetna dvorana, občni zbor KD Žetale 19.00 Ptuj, CID, Likovna akademija, Bejži čopič, kurent gre 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Jan Plestenjak, Karma ... 20.00 Maribor, Multimedijski center Kibla, Ul. Kneza Koclja 9, otvoritev razstave mladega street art umetnika Gregorja Purgaja, razstava je na ogled do 27. marca 22.00 Ptuj, Cantante cafe, Kvinton Etno rock - Ptuj, CID, prijavite se lahko na tečaj risanja, tečaj bo v mesecu marcu, telefon 780 55 40. Ptuj, CID, brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice, telefon 040 417 476. Ptuj, CID, možnosti igranje namiznega tenisa, poslušanje glasbe, igrati družabne igre, delati naloge . Ptuj, CID, na ogled je razstava Mladi in Evropa - Ptuj, gostišče Pošta, tematska razstava Kurenti in drugi pustni liki, razstavlja likovna sekcija DU Ptuj, razstava je na ogled do 12. marca - Ptuj, športna šola Juhuhu organizira v času počitnic smučanje na Arehu, telefon 031 663 777 - Ptuj, društvo Praha organizira zimovanje za otroke v času počitnic na Ribniški koči na Pohorju, prijave na CID-u - Ptuj, Hotel Mitra v kavarni, živa glasba Sobota, 17. februar 9.00 do 10.00 Ptuj, Qulandia, srečanje območnih odborov SVIZ Slovenije, sledi ogled Ptuj 9.00 Miklavž pri Ormožu, v OŠ, Spoznajmo se z italijanščino - delavnica za najmlajše 10.00 do 12.00 Ptuj, Qulandia, Prikaz izdelave Blaževih kurentov 11.00 Ptuj, Mestni trg, 2. tradicionalna mednarodna otroška povorka, v spremstvu kurentov 12.00 do 14.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroško rajanje z DJ-em 14.00 do 17.00 Ptuj, Salon umetnosti (bivša galerija Tenzor), Prešernova 1, Pustno muzejski vikend, izdelovali boste tradicionalne otroške maske Piceke 14.00 Majšperk, pustna povorka z Brega do Majšperka, predstavitev mask poteka pred šolo nato sledi zabava v Gasilskem domu Majšperk 14.00 do 16.00 Ormož, Nova restavracija Hotela, Pustno rajanje za otroke in starše 14.00 Središče ob Dravi, Pustna sobota s povorko pustnih mask 17.00 do 19.00 Ptuj, Qulandia, Prikaz izdelave Blaževih kurentov 17.00 Ptuj, Qulandia, veselo pustno rajanje, izbor in nagrade naj maskam, pokušina krofov 18.00 Draženci, dom vaščanov, 21. redni letni občni zbor PD Draženci 19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, gledališka predstava Zvestoba do groba 19.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Sobotna vročica, Štajerski frajtonarji, Natalija Verboten, Maja Šuput . 19.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, Ples v maskah 19.30 Maribor, Narodni dom, Sinfonietta Cracovia, dvorana Union, za abonente in izven 20.00 Ormož, Hotel, Ples v maskah 20.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, Kurentanc 2007 21.00 Maribor, Multimedijski center Kibla, Ulica kneza Koclja 9, letošnja pustna sobota vabi vse filmoljube in filmoljubke na zabavo, kjer boste lahko odigrali svojo življenjsko vlogo - Ptuj, Hotel Mitra, živa glasba - Formin, 71. letni občni zbor PGD Formin Nedelja, 18. februar 10.00 do 13.00 Ptuj, Salon umetnosti (bivša galerija Tenzor), Prešernova 1, Pustno muzejski vikend, izdelovali boste tradicionalne otroške maske Piceke 11.00 do 14.00 Maribor, Narodni dom, Otroško pustno rajanje z Romana Krajnčan ., za izven 14.00 Ptuj, mestne ulice, 47. mednarodna karnevalska povorka 14.00 Cvetkovci, fašenk v Cvetkovcih 15.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Ansambel bratov Gašperič, DJ ... 19.30 Maribor, SNG, Slavnostni koncert nagrajencev 8. tekmovanja mladih baletnih plesalcev, VelDvo, za izven Ponedeljek, 19. februar 10.00 Ptuj, Mestni trg, Karnevalska povorka ptujskih vrtcev 11.30 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Pustno rajanje otrok iz Vrtca Ptuj 14.00 Dornava, 11. fašenk po dornavsko, zaključek v vaško-kulturni dvorani v Dornavi, kjer bo pogostitev mask, razdelitev nagrad in pustno rajanje 14.30 Videm, 12. fašenk v Vidmu s povorko 16.30 do 18.30 Ptuj, karnevalska dvorana, otroška maškarada z Romana Krajnčan 17.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg in ulice, nastop etnografskih skupin in karnevalskih skupin 20.30 Ptuj, karnevalska dvorana, Večer dalmatinske nostalgije, Oliver Drago-jevič, Big Band Ptuj . TV Ptuj Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Osrednja proslava ob kulturnem prazniku in podelitev oljenk. Predstavitev zbornika »Ptuj in leto 1991«. Poslovalnica Hypo Alpe - Bank nova pridobitev za občane Ptuja. Razstava »Zven maske« fotografske mojstrovine Bojana Adamiča v Salonu umetnosti na Ptuju. Predstavitev slovenske profesionalne kolesarske ekipe Perutnine Ptuj. »Mi smo svet« glasbena prireditev na Osnovni šoli Breg. Pričetek tradicionalnega ptujskega kurentovanja v znamenju Guinessovega svetovnega rekorda. Slovenski pustni liki in maske so zaplesale na Ptuju. Z glasbo v sobotni večer. Kino Ptuj 16., 17. in 18. februar, ob 18.00 Oko. Ob 20.00 Tiger in sneg. PTUJSKA TELEVIZIJA T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 GMG ® €LMOMT & '.O. O. GRfiD߀Nfl M€HflNIZPKIJA €L€KTROMONTfiŽfi Rl€KSRNDCR 6RBROV€C s.p. IZVAJAMO: - izkope vseh vrst - preboje cestisc - polaganje infrastrukturnih vodov - javne razsvetljave - manjša asfalterska dela ter vsa dela vezana na nizke gradnje. ŽNIDARlfrVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 021748 18 90, GSM: 041648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si Ponudba rabljenih vozil Znamka FIAT DOBLO JTD ELX RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E FIAT PANDA 4X4 RENAULT CLIO 1,2 FORD TRANSIT 300S FIAT PUNTO SX CHRYSLER VOYAGER FIAT PUNTO SAFE 5V ŠKODA OCTAVIA RENAULT KANGOO 1,9 PEUGEOT BOXTER KOMBI SEAT CORDOBA Prstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Grande Punto do 1.000 € popusta Ostali modeli do 3.500 € popusta Oprema Letnik € Cena SIT SREBRNA MODRA RDEČA BELA 2003 1996 7.696,00 1.820.000 2.462,00 590.000 490.064 890.000 90.000 9.713 690.163 7.200,00 1.725.408 6.760,00 1.620.000 3.700,00 886.668 4.131,00 990.000 3.500,00 838.740 SERVIS IN PRODAJA VOZIL Februarja in marca 25% popust na storitve sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo • prilogo V reviji SAD začenjamo predstavljati škropilne načrte za leto 2007 -v tokratni številki so predstavljeni škropilni načrti za breskve, marelice, češnje in slive. Nadalje pišemo o kritičnih točkah pri gojenju vinske trte, čiščenju vina in nevarnostih kardanskih gredi: v prilogi Vrtnine pa pišemo o opravilih februarja in preskušanju sort paprike tipa bela babura. Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209. flidi ifllJlKii M C 02/22 8011C SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor Sem in bil sem in bom in zato sem več od pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. (Edvard Kocbek) ZAHVALA Ob boleči, nenadni in tragični smrti moža, očeta in dedka Mirka (Frica) Selinška Z MARIBORSKE CESTE 50, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste mu izkazali poslednjo čast na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku p. Martinu Vidoviču za doživeti poslovilni govor in opravljen cerkveni obred. Zahvala velja tudi p. Benjaminu Mlakarju in g. župniku Rudiju Koželjniku iz Starš. Posebej se zahvaljujemo cerkvenemu zboru sv. Viktorina in kvartetu iz Ptuja za blagozvočno odpete pesmi na pogrebu in pri maši zadušnici, KD Pihalnemu orkestru Ptuj za občuteno odigrane žalostinke, PGD Sela za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govornikoma; g. Ivanu Klepu iz Zlatoličja, ki je kot prijatelj nekdanjemu sovaščanu namenil ganljive besede slovesa, zahvaljujemo se tudi govorniku PGD Sela g. Stanku Oroviču, gasilskemu tovarišu za poslovilne besede ter društvu upokojencev »Ivan Rudolf« Breg. Hkrati se zahvaljujemo Cerkvenemu pevskemu zboru KUD »Alojz Colnarič« iz Starš za čudovito in čutečo pesem pri maši na osmi dan po smrti njihovega nekdanjega sopevca. Bil si naš veliki učitelj poštenja, dobrote, sočutja in življenjskih modrosti, bil si veliki pričevalec globoke vere, ki tolaži, plemeniti in poživlja, bil si neutrudni slikar, zgodovinar in dopisovalec. Dragi mož, ata in dedek, srečni smo, ker smo te imeli, ostajaš naš vzor in hkrati obveza, da gremo naprej po tvoji poti! Žalujoči: žena Terezija, sin Miran z ženo Mileno, sin Srečko z ženo Ljiljano, hčeka Darinka, hčerka Jolanda z možem Tonetom, vnuki in vnukinje: Sanja, Barbara, Aljaž, Jernej, Katarina, Miran in Jana SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboaki rasli), tel.: 02 780 6710 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačilo ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■a. 0038549 372-605 KREDITI! Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991. Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Mirjana Petrovič Foltin, dr.dent.med, v ZD Ptuj delovni čas: ponedeljek-petek: 8-19 sobota: 7-12 nedelja in prazniki: zaprto GRADBINCI, PLESKARJI, MESARJI, GOSTINCI,... zaščiti, obleče, obuje,... vas /f^A zaščit« po norih pustnih cenah Zaščita Rtuj d.o.o., Rogozniška c. 13, Rtuj Dobrodošli v deželi nakupov QLANDIA Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin. Od 10. do 17. februarja razstava BLAŽEVIH kurentov in drugih pustnih likov Sobota, 17. februarja 10:00-12:00 in 17:00-19:00 prikaz izdelave BLAŽEVIH kurentov Sobota, 17. februarja 16:00 veselo pustno rajanje z ansamblom Klovni, izbor in nagrade za naj maske ter pokušina krofov. V nedeljo, 18. februarja imamo zaradi ptujske karnevalske povorke odprto do 13:00 V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov: Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Claik & Clark Kids, C0NA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta Mote, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Ume, Teta RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon Prodom U5|)05á(janj in wtevanj VINO NAZIV TERMIN URA ROK PREDAVATELJI PRIJAVE Poznavanje vina 03.03.07 9-16 21.02.07 R. Gorjak Veščine degustiranja vina 15.03. in 22.03.07 9-16 16-19 05.03.07 J.Nemanič, M.Wondra, D.Brejc Postrežba vina in hrane 13.03.07 16-20 05.03.07 M.Visočnik, T.Krajnc Kako vodimo vinsko 20.03.07 14-20 12.03.07 T.Vodovnik Plevnik pokušnjo Pogrinjki in kultura mize 26.03.07 16-20 19.03.07 Edvard Kužner Zahtevajte informacije za obisk enega nejvečjih sejmov vina PROVVEIN - Nemčija Študijski obisk pri vinogradnikih v Avstriji v mesecu aprilu. ass»- Podeželsko razvojno jedro HALO Cirkulane 56 2282 CIRKULANE Tel: 02 795 32 00 www.halo.si info@halo.si V SODEIOVÂMJU Z: ^ Belvin It^à bU BELA RDEČA MODRA Za našega naročnika iščemo: - živilske delavce I. - živilske delavce III. - skladiščne delavce Pogodba bo sklenjena za določen čas. Prijave sprejemamo osebno ali na naslovu: ADECCO H.R., Kadrovsko svetovanje, d.o.o. Meljska cesta 3,2000 Maribor Dodatne informacije pri g. Robert Zupančič: 02/238 07 36 ali 051/693-167 iPoifuiajis, nai na iuztounzm ipiztu! RADIOPTUJ tut, ifiletcc www.radio-ptuj.si Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, sam, nemočen si ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina, brata in vnuka Tomaža Vukovica Z ZGORNJE HAJDINE 194 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo pre-rani zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo prijateljem z ovinka, sodelavcem iz Taluma - Anodne mase, podjetjema Slovenske železnice in Bank Austria Creditanstalt, sindikatu strojevodij, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter podjetjema Mir in Komunala Ptuj. Žalujoči: mami, ati, sestrica Nika ter oma in opa Vsi, ki jih radi imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Medvešek) ZAHVALA Umrl je dragi oče, dedek in pradedek Franc Fošnarič IZ GAJEVCEV 6 A r. 25. 11. 1916 + 8. 2. 2007 Ob boleči izgubi našega oča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje, za sv. maše, darove za farno cerkev in izrečena pisna in ustna sožalja. Prisrčna hvala domačemu župniku Ivanu Holobarju, ministrantom in cerkvenemu pevskemu zboru za opravljena obreda sv. maše in pokopa. Hvala Slavku Vesenjaku za besede slovesa ob odprtem grobu, zastavonoši, praporščaku, tehničnemu sodelavcu občine in še posebej pogrebnemu podjetju Mir za vzorno opravljene pogrebne storitve. Vsem, ki ste našega oča spoštovali in se ga boste spominjali v molitvi, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi in ga bomo pogrešali Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, skromno si živela in posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih večno boš živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, tašče, babice in prababice Nežike Starčič S POLENŠAKA 48 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili soža-lje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, sodelavcem Mer-cator, d. d., šiviljstvu Boxmark, gasilski zvezi občine Dornava, PGD Polenšak, Konjeniškemu klubu Dornava, Društvu upokojencev Polenšak, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornici občine Dornava ge. Anici, govorniku TD in PGD Polenšak g. Jožetu, govornici Društva upokojencev ge. Slavici, zastavonošem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, snaha Metka ter sinova Ivan in Branko z družinami Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. SPOMIN 12. februarja je minilo leto žalosti, odkar si odšel za vedno, Vlado Unuk IZ APAČ 254 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi tvoji Bil si nam luč življenja, trdna opora, poln hrepenenja, za našo srečo storil si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo v temi zgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te. SPOMIN Janko Janžekovič BUKOVCI 75 15. februarja mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in dedek. Hvala vsem, ki prižigate svečko in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: tvoji najdražji Na mamin spomin bo zmeraj pomlad... ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tašče Jere Gerčke Štrucl, roj. Pernek SEDLAŠEK 29/b, PODLEHNIK Od nje smo se poslovili v soboto, 10. februarja 2007. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, iskrena hvala. Hvala gospodu patru Janku za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš za odpete žalostinke, g. Dasku za odigrano Tišino, podjetju Mir za pogrebne storitve in govorniku g. Žeraku za besede slovesa. Njeni najbližji Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko orosi. Boleč je spomin na 20. februar pred sedmimi leti, ko nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče, tast in dedek Jakob Šilak IZ DORNAVE 29 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Marjeta in sinovi z družinami V SPOMIN Mineva deset let, odkar nas je zapustila Olga Gjurasek -Dada IZ PTUJA Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova oživijo... (Goethe) SPOMIN 18. februarja 2007 minev odkar nas je zapustil naš dragi Jože Tacinger 18. 02. 1997 - 18. 02. 2007 IZ LEŠJA, MAJŠPERK Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spomnite z lepo mislijo. Vsi njegovi »Tvoja dobrota in ljubezen nas bosta vedno čuvali.« ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamike Kristine Bele IZ ŽETAL 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna iskrena sožalja ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. župniku za opravljeno molitev in cerkveni pogrebni obred. Hvala govornikoma g. Kolarju in g. Krivcu, cerkvenim pevkam, Feguševim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej. Tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki v pepelu tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zažarijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka pradedka in brata Franca Matjašiča S SELSKE CESTE 6, PTUJ *31. 10. 1927 + 03. 02. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo Javnemu zdravstvenemu zavodu Ptuj za večkrat prijazno nudeno pomoč, zavodu dr. Marijana Bor-štnarja Dornava, podjetju Hansa - Flex, d. o. o., DU Turnišče, govorniku g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, g. Feslu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: njegovi najdražji Hudo nam je, med nami te več ni, a ljubezen božja nam daje moč, da pri bogu bomo vsi nekoč. ZAHVALA ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedka Alojza Kosca roj. 20. 06. 1963 + 2. 2. 2007 Najtopleje in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili skupaj z nami v trenutku neizmerne bolečine. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pomagali v raznih oblikah vaše dobrote. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala našemu markovskemu župniku g. Janezu Maučecu za opravljeno sv. mašo, hvala pevcem, godbeniku, govornikom, pogrebnemu podjetju Mir za vse skrbi ob prevozu pokojnika iz Nemčije, kjer je tudi umrl. Hvala slovenskemu klubu v Hildnu, domačemu društvu Prvenci-Strelci, vsem gasilskim društvom, zastavonošem, praporščakom, PD Prvenci-Strelci ter ribiškemu društvu. Žalujoči vsi njegovi: žena Marija, hčerka Martina z Igom, hčerka Slavica, hčerka Sabina z Janezom, vnuki: Amanda, Marsel, Jasmina, Nina in najmlajša Anastazija Hajdina • Prijeli osumljenca za umor 23-letnega Tomaža Vukoviča Motiv - prepovedana droga Predstavniki Generalne policijske uprave in Policijske uprave Maribor so v sredo, 14. februarja, predstavili javnosti rezultate kriminalistične preiskave, prijetje osumljencev kaznivega dejanja umora 23-letnega Tomaža Vukoviča z Zgodnje Hajdine, in uspešno delovanje policije na področju preiskovanja krvnih deliktov. Kot je novinarjem pojasnil direktor uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Aleksander Jevšek, je v zvezi z omenjenim umorom, ki je bil izvršen v začetku tega meseca, na območju Policijske uprave Maribor ves teden potekala intenzivna preiskava ter po zaslugi uspešnega dela in novih metod številnih policistov, kriminalistov, forenzikov in kriminalističnih tehnikov postregla z rezultati v sorazmerno kratkem času. Ob tem je poudaril: "V kriminalistični in foren-zični praksi je malo tako zahtevnih primerov, kot je bil ta. Gre za enega pomembnejših uspehov slovenske kriminalistične policije na področju krvnih deliktov. Na področju preiskovanja umorov opažamo, da je v zadnjih treh letih v Sloveniji število umorov sicer v upadanju, naglo pa se spreminjata struktura in njihovi motivi. Medtem ko so se umori do tedaj v glavnem dogajali znotraj družine, z najpogostejšimi vzroki alkohol in ljubosumje, se zadnja leta pojavljajo novi motivi. Vse več je načrtovanih umorov, pri katerih storilci poskušajo zakriti sledi in si priskrbeti alibi, da jih policisti ne bi odkrili. Vedno več je umorov, pri katerih je motiv pridobitev ilegalni drog, v naraščanju pa je tudi sekundarna kriminaliteta. Kljub temu je v letu 2006 kriminalistični policiji uspelo raziskati vseh 12 umorov." Ob tem je Jevšek opozoril predvsem na preventivno vlogo, ki jo imajo družina, šola in okolje pri osveščanju mladih glede uporabe prepovedanih drog. Boj proti drogam bo po njegovih besedah dobljen šele, ko na tržišču ne bo več povpraševanja po teh nedovoljenih substancah in ko bo, predvsem mlada generacija, sama rekla NE! Vukovič ustreljen z lovsko puško Podrobnosti v zvezi s krutim umorom 23-letnega Tomaža Vukoviča z Zgornje Hajdine je novinarjem pojasnil Marjan Fank, vodja sektorja kriminalistične policije pri PU Maribor. Kot je povedal, je policijska postaja Ptuj v soboto, 3. februarja, prejela prijavo pogrešanega 24-letni-ka z območja Hajdine pri Ptuju. Prijavo je podal njegov oče, ker naj bi sin odšel od doma prejšnji dan, v petek, 2. februarja, okoli poldneva in ker ga ni bilo v službo, ki bi jo moral nastopiti v večernem času, zato se je po lastnem iskanju odločil, da pogrešanega sina prijavi policiji. Po sprejeti prijavi je policija preverjala morebitno zadrže- Foto: M. Ozmec »T.,—— Foto. M: Ozmec Rdeč avtomobil s truplom v prtljažniku so našli sredi manjšega gozdička med športnim parkom Draženci in magistralno cesto Hajdina-Macelj. Tomaž Vukovič je bil umorjen zaradi mamil. vanje pogrešanega mladeniča v različnih okoljih, kjer bi se lahko gibal, vendar ga niso izsledili. V nedeljo, 4. februarja, v popoldanskih urah pa je domačin s Hajdine sporočil policiji, da je med sprehodom v bližini športnega parka v Dražencih na samotnem kraju sredi manjšega gozdiča že dalj časa parkirano osebno vozilo rdeče barve. Policisti so s preverjanjem kmalu ugotovili, da vozilo pripada pogrešani osebi. Policista, ki sta prišla na kraj, sta pri vizualnem pregledu vozila opazila, da je v prtljažnem delu avtomobila truplo neznanega moškega. Z ogledom, ki ga je v prisotnosti okrožne državne tožilke vodila preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju, so kriminalisti ugotovili, da je bilo v prtljažniku avtomobila truplo mlajšega moškega, za katerega so kasneje na oddelku za patološko morfologijo splošne bolnišnice v Mariboru svojci potrdili, da gre za pogrešano osebo z območja Hajdine. Že pri samem ogledu so bili na truplu vidni znaki nasilja, zato je bila odrejena sodna obdukcija; ta je pokazala, da je smrt nastopila zaradi poškodb s strelnim orožjem. Na podlagi ugotovitev ob ogledu in prvih preiskovalnih ukrepih je bilo ugotovljeno, da kraj storitve umora ni bil na mestu najdbe trupla, zato so kriminalisti pričeli intenzivno zbirati obvestila glede gibanja umorjenega pred Napoved vremena za Slovenijo Foto. M: Ozmec Na tiskovni konferenci v Mariboru so sodelovali (z leve) Drago Menegalija, Aleksander Jevšek, Marjan Fank in Franc Virtič. smrtjo, pa tudi glede možnih motivov umora. Po večdnevni preiskavi, v kateri je sodelovalo večje število kriminalistov Policijske uprave Maribor, Generalne policijske uprave in sosednjih policijskih uprav, je bilo ugotovljeno, da se je umorjeni gibal v populaciji oseb, katerih dejavnost se je prepletala s področjem zlorabe prepovedanih drog. Po izvedbi različnih in obsežnih preiskovalnih aktivnosti so kriminalisti osumili udeležbe pri dejanju 26-letnega moškega iz okolice Ptuja in mu v petek, 9. februarja, odvzeli prostost ter zoper njega odredili pridržanje. Na podlagi odredbe sodišča so v soboto, 10. februarja, v stanovanjski hiši osumljenega moškega opravili hišno preiskavo, v kateri so sodelovali tudi strokovnjaki centra za forenzične preiskave. Pri preiskavi so kriminalisti, kljub temu da je osumljenec pred prijetjem poskušal prikriti sledi, našli večje število sledov, ki so utemeljili sum, da je bil umor izvršen v tej stanovanjski hiši in da je pridržani moški dejanja utemeljeno osumljen. Osumljenca so v nedeljo, 11. februarja, privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju in ta je zanj odredil pripor. Med hišno preiskavo so našli tudi lovsko puško, ki jo je legalno posedoval oče osumljenca. Na podlagi zbranih obvestil med preiskavo in drugih aktivnosti so v nedeljo, 11. februarja, v večernih urah odvzeli prostost še 22-letnemu moškemu iz okolice Ptuja, za katerega obstaja sum, da naj bi osumljenemu za umor pomagal pri odstranitvi trupla in prikrivanju sledov kaznivega dejanja. Tudi pri tem osumljencu so opravili hišno preiskavo, po dogovoru z Okrožno državno tožilko pa so ga v torek, 13. oktobra, privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Ptuj in ta je tudi zanj odredil pripor. Prvi mož mariborskih kriminalistov Marjan Fank je poudaril, da so ob preiskavi ugotovili, da so tako žrtev kot oba osumljenca med seboj ne- posredno povezani na področju trgovine s prepovedanimi drogami, kar je bil tudi motiv za dejanje umora. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi bilo namreč to dejanje storjeno zaradi pridobitve prepovedane droge in denarja. Šlo naj bi za nekaj 10 evrov denarja in za nekaj gramov heroina. Zoper osumljenca izvršitve dejanja so podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje kvalificiranega umora, saj naj bi si z dejanjem hotel pridobiti premoženjsko korist, za kar je zagrožena kazen do 30 let zapora. Zoper osebo, ki naj bi sodelovala po izvršitvi dejanja, pa so podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, za kar je zagroženo do 5 let zaporne kazni. Sicer pa preiskava omenjenega primera še ni končana, kriminalisti z njo še nadaljujejo zaradi podrobnejše razjasnitve vseh okoliščin, in kot je ob koncu povedal Fank, tudi zaradi možnosti, da je v grozljiv umor vpleten še kdo drug. M. Ozmec Danes bo sprva povsod pretežno jasno. Po nekaterih kotlinah bo zjutraj in del dopoldneva megla. Čez dan se bo v vzhodnih in ponekod v osrednjih krajih pooblačilo, predvsem na severovzhodu bo pihal zmeren severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v zasneženih alpskih dolinah do -8, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 5 do 11 stopinj C. V soboto in nedeljo bo na zahodu povečini jasno, drugod pa se bo pojavljala nizka oblačnost. Občasno bo naletaval sneg ali pa bo rosilo. V nedeljo popoldne se bo postopno zjasnilo. UZANCA! d.o.o.! PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, i tel.: 02 749 20 30 - ■ Originalni nadomestni deli znamke \ % BOSCH Tehnika za življenje za vsa osebna in tovorna vozila ! (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke) S tem kuponom 15% POPUST ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA ptuj Štukf 26a Smer Grgjena ~ Bottjai Amišs.p. Te/.: 02 787-86-70, 041 716-251 TMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela PE PTUJ, Vodnikova 2 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: Ž eroA Učinkovita raba eneraije: - vgradnja toplotnih črpalk - soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija) Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05 Elektrotehnika: - instalacije - avtomatizacija - meritve - videofoni