Zarota proti Pilsudskemu
Atentat tik pred izvršitvijo preprečen — Ukrajinci apelirajo na DN
Sivolasi nadškof Szeptycki prosi zaman
Mešani zakoni
Prode Loječa poroka bolgarskega kralja Borisa, ki je pravoslavne vere, z italijansko princeziinjo Ivano je izzvala različne komentarje o mešanih zakonih in Časopisi so že ugibali o najdalekosežnejših koncesijah, ki naj bi jih sv. oče novoporočencema dovolil. Nazadnje je >0sserva1ore Romano« vse te vesti preklical in izjavil, da zaenkrat Vatikanu uradno So ni nič znano o poroki in da niso bile izdane nikako dispenze. — Ker pa gotovo časopisje še vedno no neha operirati 7. »papeževimi dispenza-mi«, ne bo odveč, ako obrazložimo v kratkem, kako j stališče zavzrvma Cerkev v vprašanju mešanih za- ; konov.
Zakonska zveza dveh poročencev je popolno združenje v ono skupno življenje, v katerem si oba delita isto žalost in isto radost. Tako globoka in prisrčna zveza pa ni trajno mogoča, ako nimata ob« poročenea istili moralnih idealov in istili verskih nazorov. Zato je razumljivo, da katoliška cerkev odklanja mešane zakone in jih dovoljuje le izjemoma in pod pogojem, da je katoliškemu delu zagotovljeno nemoteno izpolnjevanje verskih dolžnosti tudi v zakonu in enako tudi njegovim otrokom. Cisto razumljivo. Kajti razveji v onih pokrajinah, kjer so katoličana kompaktno in v velikem številu naseljeni, tako da štejejo izključno večino, I — pomenja povsod drugod zakon kristjanov, ki pripadajo raznim veroizpovedim, veliko nevarnost in najbližjo priliko za tihi verski odpad. Tega nazi-ranja niso lo katoličani, ampak pravtako pravoslavni in protestanti. Po •soglasnem mnenju katoličanov in nekatoličanov so mešani zakoni najhitrejša in najgotovejša pot v versko malomarnost in največkrat popolno versko brezbrižnost.
Človek, živeč v neprestanem stiku z drugo-vere i, se kaj lahko na vzame njihovega mišljenja. Zveza med možem in ženo je pa sploh najtesnejša, ki more družiti dvoje ljudi. Zato je kaj naravno, da so v družinah z mešanim zakonom malo ali nič ne govori o veri in verskem udejstvovanju, že zato ne, da se ne žali verskega čustvovanja zakonskega druga. Vera in vrednotenje verskih dobrin so obravnava kot drugovrstna, le prigodnostna zadeva. Naravno, da tudi otroci pričnejo prezirati in zanemarjati versko življenje. Pod pretvezo medsebojne strpljivosti obvelja verski indiferentizem kot ideal. Da ee ohrani pri hiši ljubi mir, zakonca pomolom odstopata od svojega živega verskega prepričanja in udejstvovanija in tudi na otroke nc izvajata bog-vekako prepričevalnega verskega vpliva.
. Katoliki, protestanti in pravoslavni sc zato trudijo, da kar moč omejijo in preprečijo mešane zakone. Vse tri veroizpovedi zahtevajo od neveste, da predloži od drugovemega ženina pismeno izjavo, po kateri se obvezuje, da bo spoštoval vero svoje žene in da ne bo ne z grožnjami ne 7. ničemer poizkušal namo vplivati, da bi spremenila svojo vero. Pravtako se morata novoporočenca pismeno zavezati, da bodo vsi otroci krščeni in vzgojeni v katoliški veri. V slučajih, kjer se z veliko verjetnostjo predvideva, da se obljuba ne bo držala in je sploh velika nevarnost odpada od vere, je že po samem božjem zakonu taka zveza zabranjena in niti pa; ž ne more dati dovoljenja za zakon. (Canon 10(30). Katoličani, ki bi brez cerkvenega dovoljenja sklenili zakon, se sicer veljavno poroče toda nedopustno,' n jim Cerkev odreka zakramente toliko časa, dokler ne dobe dovoljenja cerkvene oblasti. Če 60 se poročili pred nekatoliškiim svečenikom, zapadejo celo izobčenju iz Cerkve, od katerega more le škof od- ! vezati.
To se nam jc zdelo vredno omeniti, da razvl-dimo vso abotnost nekaterih poročil, ki jili ob priliki zaroke bolgarskega kralja Borisa širijo gotove časnikarske agence. Tako n. pr. beremo: Kraljevi družini sta sc sporazumeli, da bo prestolonaslednik pravoslavne vere. Verjetno je, da se bo papež prilagodil bolgarski ustavi, ki zahteva, da Je prestolonaslednik pravoslavne vere, medtem, ko bi kraljica ln drugi otroci ohranili katoliško veroizpoved.
Na podobne kupčije Cerkev ne more Iti: kajti duša prestolonaslednika ima v njenih očeh prav toliko veljave kot duše drugih otrok. Znano je, da je 23. septembra 1925 Filip Hcsenskl, nečak Viljema II. poročal Ivanino sestro, prlncezo Mafaldo. Pij XI. je dal dovoljenje za mešan zakon, a Filip H es enak i se je obvezal vse otroke vzgojiti v katoliški veri. V protesrtantovskih krogih je bilo tedaj mnogo zgledovanja, toda papež nI mogel ravnati proti božjemu zakonu. 10. novembra 1926 je švedska princesa Astrida, luteranka, poročila belgijskega prestolonaslednika Leopolda. Tudi ona jc dala garancije za katoliško vzgojo otrok. Pred nekaj tedni pa smo brali, da je tudi sama prestopila v katoliško Cerkev.
Bolgarski zakonik zahteva, ako Je eden poročencev pravoslavne vere, da se poroka vrši pred pravoslavnim duhovnikom, ki nastopa kot oficijelni zastopnik države. Verjetno, da bo papež dal princesi Ivani dovoljenje, da bo po poroki po katoliškem obredu prisostvovala tudi pravoslavnemu poročnemu obredu, da bo njen zakon 7. Borisom III. imel '.udi civilnopravne posledice. Toda čisto Izključeno je, da bi papež dal dovoljenje, dn sme biti prestolonaslednik iz trga zakona pravoslavne vere ali da bi pooblastil njegovo mater, da ga vzgoji v kaki drugi veri, kakor katoliški.
Sicer pa bolgarska uslava (čl. 38) govori le « kralju, »ki mora biti pravoslavne veroizpovedi«:, a v ničemer nc omenja prestolonaslednika. (Bil pa nI niti Aleksander Batenberškl niti Ferdinand Ko-burškl pravoslavne vere). Težava glede veroizpovedi prestolonaslednika bo nastala šele tedaj, ko bo prišel čas, da zasede prestol. Toda do tedaj se »e marsikaj lnhko spremeni tudi v zadržanju Bolgarije, ki kaže mnogo razumevanja za katolicizem.
Varšava, 14. okt. p. V Varšavi je bila odkrita zarota proti Pilsudskemu. člani zarote so imeti namen ubiti maršala Pilsudskega, bili pa so pravočasno prijeti.
Varšava, 14. okt. as. O odkritju zarote proli Pilsudskemu izjavlja policija, da je glavni krivec neki Jagodzin ski. Svojim soudeležencem do zadnjega trenutka ni povedal, za kaj gre. Pravil jim je le, da bo izvršit bombni alentat, pri čemer naj mu krijejo hrbet z revolverji. Ko so pa zvedeli, da gre za atentat na Pilsudskega, so odrekli svoje sodelovanje. Kljub temu so bili vsi areti- | rani. Jagodzinski je že 1. 1905 in l€06 izvršil dva slavna atentata na takratnega generalnega guvernerja Skallona. Bil je obsojen na smrt, toda general Skallona sam ga je pomilcstil in je nato preživel mnoga leta po zaporih in v izgnanstvu. Njegov sedanji atentat jc bil nameravan v soboto, pa je bil pravočasno aretiran.
Varšava, 14. okt. p. Tekom včerajšnjega dneva je policija zaprla več vodij opozicijonalnih strank. Prijetih jc bilo tudi več ljudi iz okolice. Listi javljajo, da je to v zvezi z odkrito zaroto na Pilsudskega, nadaljnje podrobnosti o tej aferi bodo v kratkem objavljene.
Varšava, 14. okt. Včeraj je bil zopet sprejet v avdijenci pri notranjem ministru lvvovski uni- j jatski nadškof knez Szeptycki, ki se je sedaj že i četrtič zavzel za svoje preganjane rojake. Poljska vlada mu je zaprla sedaj še tisti zadnji dve utra-kvistični gimnaziji, katere je vzdrževal sam s svojim denarjem. Nadškol Szeptycki, ki je vsled sta-
rosti že zelo oslabel, jc zaprosil za avdijeneo pri maršalu Pilsudskemu, ki pa ni hotel sprejeli visokega cerkvenega kneza. Osiveli uadpastir je sedaj razposlal pastirsko pismo, v katerem prosi za molitve. To je očividno edino orožje, ki še preostaja 1» neuspešnih intervencijah pri poljski vladi.
Ženeva, 14. okt. fr. Tajništvo Društva narodov |x>roča, da je sprejelo od predsednika ukrajinskega narodnega sveta dr. Petruševiča dolgo spomenico o ukrajinskem vprašanju. V tej spomenici prosi Narodni svet Društvo narodov, da v smislu ' manjšinskih zaščitnih pravic nastopi proti poljski vladi in njeni politiki v Galiciji, lajuištvo DN ni izdalo, kaj bo ukrenilo, ker mora priti vprašanje pred šesto komisijo.
Lvov, 14. okt. fr. Ukrajinski narodni svet, ko-jega predsednik in podpredsednik sta dr. Petrušcvič in bivši državni poslanec dr. Levickjr, je naslovil na Društvo narodov dolgo pritožbo proti načinu, kako poljska vlada postopa 7. ukrajinsko narodno manjšino. Besedilo spomenico ni znano, vendar so je moglo ugotoviti, da pritožba obravnava celokupno ukrajinsko vprašanje. Ukrajinski narodni svet ugo-. tavlja med drugim, da jo konferenca veleposlanikov 1. 1922. proti volji ukrajinskega naroda Ukrajino izročila na milost in nemilost Poljske. Dno 14. marca j 1928 jo tudi Poljska slovesno obljubila, da bo dala Ukrajincem širokopotezno politično in sainoobsebt umevno kulturno avtonomijo. To se ni zgodilo, nasprotno jo Poljska sedaj uničila šo one kulturne institucije, katero si je moral ukrajinski narod ' težko izvojevati od avstri]sko-nemške uprave. Vse
ukrajinske šole so uničene, ukrajinskemu jeziku pa so jo odvzela vsaka možnost razvoja. Ukrajinci niti niso deležni pravic, katero daje poljska uslava vsakemu državljanu, ker danos Ukrajincu ni mogoče iskati izobrazbo na katerikoli univerzi in ker noben Ukrajinec ni več sprejet v državno službo. Nazadnje se je naselila v deželo šo armada, katero mora Ukrajinec izdržavali, tako da je nevarnost velika, da bo Iudi gosjmdarsko uničen.
Naš položaj, lako zaključuje spomenica, jo podoben najhujši vojni okupaciji. Ukrajinski narodni svet prosi Društvo narodov, naj v imenu miru, katerega tako vnelo zagovarja, vpliva nn poljsko viado, da bo nehala z upravnimi metodami, ki so hujfio kot pa so bilo poznane v Oaliciji izza časov svetovne vojne.
Varšava, 18. okl. fr. V vladnih krogih je bila vest, da jo Ukrajinski narodni svet apeliral 11a pomoč Društva narodov, zbudil velikansko nevoijo. Sicer za enkrat tudi DN ne moro ukreniti ničesar, ker mora po predpisih za manjšinske pritožbo tajništvo DN vedno delati lo z interesiranimi vladami in samo preko njih, vendar pa jn zelo neprijetno, ker so Ik> v inozemstvu ustvarilo nerazpoložonjo proti Poljski in hi nemara kaka država zahtevala, da se pri prihodnjem zasedanju DN ukrajinsko vprašanje sproži. Uradni krogi naglašajo, da so pritožbe pretirane, ker poljske oblasti nastopajo samo proti terorističnim organizacijam. Proti temu pa govori pred vsem svetom jasno dejslvo, da sc ž© 14 dni brezuspešno zavzema za Ukrajince unijatski nadškof v Lvovu Szeptycki, kateremu se bo težko dokazalo, dn ima zvezo s teroristi.
99
Sedimo na smodnišhem stolpu
V Španiji grozi popoln polom
a
Madrid, 14. okt. as. V Leridi je prišlo do težkega spopada med policijo in veliko množico, ki jc priredila ovacije ženi in hčerki izgnanega katalonskega separatističnega voditelja Matia. V spopadu je bilo 40 oseb ranjenih, po večini od sabelj. Razburjenje je nepopisno veliko.
V Sevilli stavka 4000 kovinskih in pristaniških delavcev. Tudi v drugih mestih stavkajo. V mnogih provincialnih mestih, med njimi v Barceloni in Malagi, je policija konfiscirala vse trgovine z orožjem.
Pravosodni minister Ostrada je izjavil časnikarjem: »Mi sedimo na sinodniškcm stolpu in le
inala iskra zadostuje, da zletimo v zrak. Vsi konservativno misleči bi morali jasno uvideli nevarnost, kajti kar bo prišlo po polomu, ne bi bila nobena republika, ampak nekaj veliko hujšega.« Pri tem je mislil sovjetsko državo. Resnično krožijo vprav neresnične vesti, da financira nemire v Španiji Moskva. Španska državna banka bo te dni takoj poslala svoje zastopnike v inozemstvo, da sc posvetujejo z različnimi bankami, med njimi tudi z banko za mednarodna plačila, o rešitvi valutnega problema in o načinu, kako spraviti španske zlale rezerve v inozemstvo. Današnja notacija funta 49 je vzbudila največjo skrb.
Nemški kovinarji stopajo v stavko
Pariz, 14. okt. AA. Poročajo iz Berlina, da so je pri glasovanju večina kovinarskih ilclav-cev izrekla xa stavko. Pričakujejo, da stopi jutri v stavko 140.000 kovinariov.
Berlin, 14. okt. as. Kartel kovinskih delavcev, v katerem so včlanjene vse berlinske kovinske delavske zveze, je sklenil danes po dolgotrajnih posvetovanjih, proglasiti stavko. Za stavko je glasovalo daleko več delegatov, kakor je potrebna tričelrtinska večina. Po sklepu kartela bodo začeli kovinski delavci v sredo dopoldne stavkati v 276 berlinskih kovinskih podjetjih.
Komunisti s svojo posebno akcijo za stavko niso posebno uspeli. Pričakuje se, da se bo sedaj pričela velikanska mezdna borba. Strokovne zveze delavcev bodo morale za časa stavke izdajati tedensko okoli en in pol mil, mark za podpore.
Berlinski nemiri bili dobro premišljeni
Berlin, 14. okt, as. Radi izgredov v Lcipzi-gerstrasse je policijski ravnatelj odredil ojačenjc policije, in sicer prav tako pehotne policije, policije na konjjih in policijskih motorn'h koles. Včerajšnji izgredi so bili brezdvomno pripravljeni do podrobnosti. V celem je bilo v Berlinu pobitih
okoli 60 izložbenih oken, med katerimi so bila nekatera prav dragocena. Med aretiranimi se nahaja tudi pruski deželni poslanec Lose.
Bojne metode narodnih aocijalistov so bile doslej mirnemu berlinskemu prebivalstvu docela neznane. V nekaterih mestih so organizirali politične pohode mas. Ko se je policija koncentrirala proti tem, so nenadoma začeli izgredi na drugem koncu mesta.
Berlin, 14. okt. AA. Prefekt berlinske policije jo izjavil zastopniku agencije Wolff, da bo 53 Hit-ierjevcev, ki so bili včeraj aretirani zaradi izgredov, jutri predanih sodišču. Pri tej priliki je preTekt i7<-javil, da so demonstranti v glavnem napadali židovske izložbe.
Francoska sodba
Pariz, 14. oktobra, as. Otvoritvena seja nemškega parlamenta in izgredi po berlinskih ulicah so napravili v Parizu porazen vtis. »Petit Parisien« piše o tumultu v državni zbornici. Vstaja na berlinskih ulicah s strani mnogo obetajoče mladine in pa velikanska masa gledalcev brez lastne volje vzbuja velike skrbi. >Matinc paše, da je napravila prva seja nemškega parlamenta barbarski vtis. — »L'Ordre« vprašuje, kaj bo, ako so bodo nemiri na ulicah spremenili v državljansko vojno. Ali bo policija in Reichswchr< sklenjena na strani vlade?
Poroka Ivane in Borisa 25. oktobra
Poroka po hal. obredu se bo vršila v Assisiju
oktobra, ff. 18. t. m. zvečer se jo poroka vršila v Assisiju, kakor I
1 /mi i n L/,Lp(i i ir	Mfi *4i noln li ur, Tvnnn Ofimn I^nV-np 1, i I pr, hn nnrnrr
Pisa, 14. oktobra, ff. 18. t. m. zvečer se jo pripeljal kralj Boris bolgarski v Piso. Na postaji so ga čakali minister italijanske kraljeve hiše in dva kraljeva adjutanta. Bolgarski kralj, katerega sta ! spremljala njegov brat in minister za poljedelstvo, so je na dvornem nvtomobilu odpeljal v San Ros-sore, kjer sedaj italijanska rodbina prebiva. Mestece Je bilo okrašeno z zelenjem in zastavami, pri velikih vratih kraljeve vile, ki so se odprla, pa jn prebivalstvo zapazilo kralja, kraljico in princeso Ivano. Ljudstvo jo princeso živahno aklamiralo, onn pa jc pozdravljala z roko. Ko jo avtomobil dospel, jo kralj Boris izstopil in nežno pozdravil svojo zaročenko. Po krnlkem razgovoru je kralj Boris zopet stopil v avtomobil in so podal v neko bližnjo vilo, ki jo bila nalašča prirejena zanj in zn njegovo spremstvo. Privatni obisk kralja Borisa v .San Ros-sore jn bil jako kratek, kajti on so Je odpeljal že 14. t. m. ler ostane v Italiji, kjer počaka poroke.
Glede poroke ni sicer znanega še ničesar ofi-cielnega, vendar pa so lahko smatra za gotovo, da se bo poroka po katoliškem obredu vršila v sloveči cerkvi sv. Frančiška v Assisiju, ker je cerkvica v San Rossore premajhna in v njej nikakor no bi imeli mesta dvor in povabljenci. Zato so bo
poroka vršila v Assisiju, kakor to želi princesa Ivana sama. Kakor hitro ho poročnega obreda konec, se bo mladi par takoj vrnil v San Rossore, kjer se bo v največji intimnosti vršila poročna slnv-uost. San Rossore se za ta veseli dogodek že sedaj intenzivno pripravlja.
Dne 24. oktobra se bo podala kraljeva rodbina z dvorom iz Pise v Assisi v dveh dvornih vlakih. Kralj Boris s predsednikom ministrskega sveta Ljapčevim in z ostalim spremstvom »e pa pripelje v Assisi ravno zjutraj 25. oktobra. Ne ve sc še, kdo bo Ivano in Borisa poročil. Eni govorijo, da ju bo poročil kardinal Mnffi, drugi pa pravijo, da general, frančiškanov-konventualcev Padre Ta-vnni. Ta slednja verzija je tudi bolj verjetna. Iz Assisija se bosta novoporočenca in pa italijanska karljeva rodbina vrnila v San Rossore še istega dne. Oflcielno obvestilo o predstoječi poroki pa se bo šele te dni objavilo narodu od strani kralja Viktorja Kmanuela.
Rim, 14. okt. as. Priprave za italijansko-bolgarsko poroko so v polnem teku. Italijanska princesinja Oiovanna je naročila 250 belih oblek za deklice, ki jo bodo spremljale pri poroki.
Imenovanja
w I. |(iv
na ucttelpscm
Belgrad, 14. okt. AA. S sklepom ministra za prosveto »o postavljeni v soglasju s predsednikom ministrskega sveta:
za suplenta ženskega učiteljišč« v Mariboru v 9-1 Katinka Rihar, učiteljica nieUantke šole nn Rakeku in diplomirana slušateljica višje pedagoške šole,
za suplenta moškega učiteljišča v Ljubljani v 9-1 Ivan Železnov, učitelj iz Belgrada in diplomiran slušatelj višje pedagoške šole,
za suplenta ženskega učiteljišča v Ljubljani Marija Železnov, učiteljica iz Belgrada in diplomirana slušateljica višje pedagoške šole, za su-
flemta ženskega učiteljišča v Ljubljani v 9-1 Ana ornej, učiteljica moške meščanske šole v Mariboru in diplomirana slušateljica višje pedagoške iole,
za suplenta učiteljišča v Knstvu v 9-1 Marija Šmit, učiteljica meščanske šole v Brežicah in diplomirana slušateljica višje pedagoške šole.
za suplenta moškega učiteljišča v Mariboru v 9-1 Altonz Gorup, učitelj v Krikem in diplomi ran slušatelj višje pedagoške šole.
Napredovanja
Itelgrad, 14. oktobra, m. V I. 3. je napredoval Fran Ccrar, v II. 2. so napredovali: Anton Rožanr pri okrajnem sodišču v Cerknici, Rudolf I)ižal v Slov. Bistrici, Rudolf Piirst v Šmarju pri ,elšah, Janko Fras v Šmarju pri Jelšah; v III. 2 je napredoval Anton Kogoj iz Vel. Lašč, Adolf Brvar Iz Celja, Maks Pavličck v Radečah, Angel Remce v lov. Bistrica, Alojz Kralj v Litiji, Franr Perhavc v Mariboru, Mirko VVebcr v Ljubljani in Janko Gn-stič v Ljubljani, v II. 1 jo napredoval Vladinjjr j Pšonicnik, v II. 2 Josip Car, arhivski uradnik.
Sestanek iugosl.-bolg. delegacije
Belgrad, 14. okt. z. V Sofiji te sestane 20. t. m. jugoslovansko-bolgarska delegacija, ki bo dokončala delo v sfiornih vprašanjih dvolastniških posestev. Komisiji bo predsedoval zastopnik naše države g. Jankovič. Na konferenci se bodo rešila tudi ostala vprašanja, ki so ostala še nerešena po konferenci v Vrnjački banji.
Seja odbora Narodne banke
Belgrad, 14. oktobra. AA. Jutri 15. t, m, bo imel svojo sejo glavni upravni odbor Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Med drugim se bodo j na tej seji odobravali krediti in pretresala vprašanja o spravljanju v promet novih bankovcev Narodne banke, izdelanih v Topčideni.
Danes opozarjamo na:
Iz politiko
Ugrabitev generala Kutjcpovn pojasnjena ....... str. 2
h. domačega življenja
Novi orožniški zakon . . . str. 2 Ameriški Jugoslovani za primorske
Slovence.......str. 3
Radi matere ubil očeta . . str. 3
I/, kulture
2000 letnica rojstva pesnika Ver-gila....... • str. 7
\/. gosoodarstvn
Za večjo porabo umet. gnojil str. 7
Telefoni ure<lniStvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
Naročnina mesečno 25 L)in, m možem* •tvo 4« Din — ne-deliska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Izliaia vsak dan zjutraj, razon pondeljka in dnevn po praznika
Uprava: Kopitur-jevn 6, telefon 2998
Ćek. račun: Ljubljana it. H M.'> (J in 10.34*' /a inserate; Sarajevo Stv. 7565, Zagreli Stv. 59.011, Ргака-Dtinuj 24.797
Nov orožniški zakon
Belgrad, 14. okt. p. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra vojske in mornarice in notranjega ministra ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o orožništvu, katerega prinašajo Službene novine z dne 14. oktobra t. 1. Zakon obsega 120 paragrafov in vse odredbe, ki se tičejo službenih prijemkov in napredovanja orožnikov. Glavne odredbe so sledeče: Orožništvo je v pogledu službene uporabe in strokovnega nastavljenja podrejeno notranjemu ministru, v pogledu discipline, osebnega razmerja vojaške vzgoje in oborožitve pa ministru vojske in mornarice. Formacijo orožništva predpiše kralj na predlog notranjega ministra in v sporazumu z ministrom vojske in mornarice. O načinu te formacijo govori drugi oddelek, kakor tudi o številčnem stanju orožništva. Tretji oddelek zakona se nanaša na službeno razmerje in dolžnosti orožništva. Odredbe so v glavnem iste, kakor v dosedanjem zakonu.
V	člonu 22. so odrejene sledeče
službe:
1. čuvanje kralja in članov kraljevskega doma,
2.	stražarska služba, 8. provodna služba, 4. služba za vzdrževanje reda, 5. služba, ki je v zvezi z nevarnostjo za življenje, 6. služba za dejanja pomoči in zaščite.
Raba orožja
OrožniJki častniki in orožniki smejo pri izvrševanju svojih dolžnosti uporabljati orožje samo takrat, kadar ue more na noben drug način 1. odbiti od sebe, ali druge osebe napad, 2. udušiti odpor,
3.	preprečiti pobeg nevarnih zločincev, 4. preprečiti beg sumljivih oeeb na državni meji, 5. preprečiti beg vojaških beguncev v skupini najmanj treh oseb, 6. odbiti napad od stvari, ki jih mora varovati. Pri uporabi orožja se mora varovati kolikor mogoče življenje.
Rekrutiranje orožništva
Četrti oddelek govori o načinu, kako se orož- i oišlvo izpopolnjuje. Orožništvo se popolnjuje iz j dobrovoljoev, prvenstveno iz podčastnikov stalnih kadrov. Naredniki se ne sprejemajo, kandidati morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije Odslužiti morajo rok v stalnem kadru, biti morajo telesno in duševno zdravi, najmanj 164 cm visoki, neože-njeni ali vdovci brez otrok in ne starejši od 80 let, mati morajo pisati in brati, podpisati morajo pismeno izjavo, da bodo ostali v orožniški službi najmanj tri leta. Ako želijo tudi po tem roku še nadalje služiti, so dolžni do dokončanega 10. leta vsako leto podpisati pismeno izjavo. Po končanih 10. letih službe ni treba dajati več podobnih izjav.
Obširne so odredbe za častnike, ki se sprejemajo iz vrst aktivnih častnikov in iz rezerve, dalje iz orožniških narednikov-vodnikov, ki imajo potrebno kvalifikacijo. Orožniki morejo izstopiti iz orožništva. ko so odslužili svoj obvezen rok, ali če so dobili državno službo po odredbi zakona o ustroju vojske. Odpuščajo se v slučajih, ki so predvideni po predpisih o disciplinskem postopanju.
dni.
V	V. odd. so našteti čini. ki so ostali isti, kakor doslej, od kaplarja do polkovnika in en brigad ni general. Za napredovanje do I. čina kaplarja je potrebno, da je dotični služil najmanj 18 mesecev, predpisi glede nadaljnega napredovanja, so ostali isti. kot doele(j. Za napredovanje aktivnih častnikov veljajo iste odredbe, kot za častnike redne vojske. Predpisi glede ženitve častnikov, vojaških uradnikov in orožnikov 6e bodo regulirali s kraljevimi uredbami, vendar pa ne sme biti število oženjenih nad 30% celokupnega stanja.
Plače.
Nadaljniji odd. govori o delokrogu orožništva, o njegovem šolanju in plači Vsi orožniški častniki imajo dohodke, kakor častniki redne vojske, poleg tega pa dodatke za leta, ki so jih odslužili v orožništvu brez ozira na čin in sicer letno od 1—5 let 840 Din, 5-10 let 1080 Din, 10—15 let 1320 Din, 16—20 let 1660 Din, 20—25 let 1800 Dim, 25—30 let 2040 Din, po 30. letih 2280 Din.
Razven tega so odrejeni še razni drugi dodatki in siceT pripada vsakemu orožniku: 1. temeljna in položajna plača, 2. dodatek v denarju in natnri, 3. gospodarske potrebščine, 4. kurjava, razsvetljava in postelja, 5. orožje in mnnicija, 6. stanovanje, 7. strokovne potrebščine za izvrševanje službe.
Osnovna plača se deli v tri kategorije, vsaka kategorija na 10 stopenj. I. kat.: za narednike-vod-niike, I. stopnja 2.700 Din, 2. 3.300 Din, 3. 3.900 Din,
4.	4.500 Din, 6. 5.100 Din, 6. 5.700 Din, 8. 6.300 Din, 8. 6.900 Din, 9. 7.620 Din, 10. 8.580 Din.
II. kat.: za narednike in podnarednike: 1 stop. 2.400 Din, 2. 2.880 Din, 3. 3.360 Din, 4. 3.840, 5. 4.320, 6. 4.800, 7. 6.280, 8. 5.760. 9. 6.240. 10. 6.960.
III. kateg. za kaplarje in stalne orožnike: 1, 2.100 Din, 2. 2.460, 3. 2.820, 4. 3.180, 5. 8.540. 6. 8.600 7. 4.260, 8.4.620, 9. 4.980, 10. 5.340.
Za odreditev stopnje osnovne plače se računajo leta državne službo po efektivnem trajanju, ki se računajo tudi za pokojnino. Za odreditev stopnje temeljne plače se Tnčuna tudi vojaška služba v m irnem času v kad m, preko odre jenega roka 18 mesecev. Za vsako stopnjo temeljne plače traja služba tri leta. Po tem roku se plača avtomatično zviša v nastopno višjo stopnjo. Pri prehodu iz ene v drugo kategorijo so računajo za odreditev stopnje prejšnja odslužena leta. Po doseženi najvišji stopinji osnovne plače pripada orožnikom za ves čas njihovega službovanja 15% dodatek k plači, za pokojnino se ta računa samo onim, ki imajo 95 let efektivne službe. Civilna aktivna služba se prizna za stopnjo osnovne plače po odsluženem kaderskern roku in to samo do končanega 21. leta. Orožnikom, ki so bili vojni rezervni obveznnci (podčastniki, kaplarji in redovi), se jim to prizna za stopnjo temeljne plače In stanarine, enako se šteje tudi dobrovoljcem čas. ki so ga ti prežtvelil v dobro-voljskl s'užbi.
Skala letne položajne plače po posameznih činih jc sledeča;
Narednikl-vodniki 3000 Din, naredniki vodniki po 4 letih službe 4200 Din, naredniki 1680 Din, naredniki po Štirih letih službe 2400 Din, podnaredniki 1440 Din, kaplarji v prvih dvanajstih letih 1080 Din, kaplarji po 12 letih siužbe 1440 Din, stalni orožniki 960 Din. Poloiajna plača narednikov-vodnikov in narednikov po 4 letih službe ter knplarjev po 12 letih kadrske službe teče avtomatično naprej.
Dodatki za stanarino so sledeči: naredniki
Revolucija v Braziliji napreduje
Vstaii v premoči — Boji bodo dolgotrajni
Pariz, 14. okt. AA. Iz MontevMea poročajo, da Je Štab revolucljonarnih čet objavil kapitulacijo Florianopolisa. Z druge strani pa poročajo, da so revolueijonarjl v državi Minas Geraes obkolili mesto Hundoforo, ki je utrpelo velike Izgube ln prosi nagle pomoči.
1'arii, 14. oktobra. A A. Poročajo iz Montevi-dea, da so braziljski revolucionarji izdali proglas, v katerem pravijo, da je predsednik države Rio Grande do Sul Varakas odšel na fronto. Proglas dalje veli, da je ena divizija revolucionarjev prispela v mesto Huitija in da koraka proti meji države Sao Paolb.
Pariz, 14. oktobra. AA. Potem, ko je prebil teden dni v državi Rio, je dopisnik pariškega »Journala« Maarrice Waleff poslal svojemu listu brzojavno poročilo o dogodkih v Braziliji, ki jim je bil priča. V teh poročilih pravd, da je to samo bajka, da bi bila vlada uJušila revolucijo. Ta revolucija ee je izjalovila samo za to, ker voditelji revo-
lucionarjev niso delali vsi po enotnem načrtu. Vlada je popolnoma obkoljena z vseli strani in more razen na državo Rio iu Sao Paolo računati samo še na državo Rabijo. Prav tako mora braniti pred revoluoijonarnimi četami državo Mina« Geraes, ki je oddaljena 240 km. V skoro isti oddaljenosti od sedeža vlade je bila ponovno zavzeta trdnjava Bnrbnsea, kjer so bilo ogorčene bitke, knkor pripovedujejo ranjenci. Revolucijonurji, ki prihajajo v Rio, pripovedujejo, da je ofenzivo v Minasu izvedla samo ena divizija in da bodo odločilno ofenzivo izvedli šele najborbenejši levičarji v državi Rio Grande do Sul. Ofenziva bo naperjena proti državi .Sao Paolo, katere zavzetje bi podžgalo revolucijo v državi Rio. Za zdaj, pravi dopsinik, je treba pustiti ob strani domnevo, da bo Luiz podal ostavko, ker je on edini na čelu protirevoluc-ijonar-nega pokreta, medtem, ko imajo protirevolucijo-narji to smolo, da jih vodi več šefov. Ker se upornikom ni posrečilo takoj v začetku vreči Luiza, utegnojo boji še dolgo trajati.
Ugrabitev in smrt voditelja ruskih emigrantov pojasnlena
Kakšna je bila usoda generala Kutjepova
Pariz, 14. okt. ff. Prešlo je že devet mesecev, kar je bil v nedeljo ob belem dnevu Kutjepov, šef ruskih bojevnikov v inozemstvu, v Parizu v tajin-stvenem sivem avtomobilu ugrabljen. Francoska policija je po dolgotrajnih izsledovanjih obupala, da bi mogla razjasniti to ugrabitev, ki je največja in najbolj tajinstvena izmed vseh v našem stoletju. Zadevo je vzel v roke znani ruski žurnalist Vladimir B u r c e v , kateremu se je končno le posrečilo, da to misteriozno afero pojasni.
Glavne informacije je Burcev dobil od Andreja Fikuerja, drugega sovjetskega poslaniškega tajnika v Berlinu, ki je potem bil šef posebnega komiteta GPU (tajne sovjetske policije), ki ima nadzirati ruske emigrante v Evropi. Razkritja Bur-ceva v pariških »Poslednjih Novostih« so povzročila ogromen vtis ne samo v ruski koloniji, ampak tudi v vsej francoski javnosti, ki se vnovifc zgraža nad najbolj senzacionelnim političnim zločinom naše dobe.
Burcev pripoveduje: Andrej Fikner, po rodu Nemec, je bil rojen v Moskvi in je bil 1. 1929. imenovan za »ilegalnega šefa* GPU v Evropi. Ta organizacija je obdana z največjo tajnostjo in je ločena cd vseh drugih sovjetskih organizacij v inozemstvu. Zvezo med njim in Moskvo jo tvoril dr. Golden-stein, ki je že znan iz afere Besedovski. Po svojih agentih je Fikner nadziral vse delovanje generala Kutjepova, ki je imel nalogo, da organizira pfoli-sovjetsko invazijo, oziroma revolucijo v Rusiji in ki je imel tozadevno številne zveze z domovino. Agenti GPU so uspeli, da so se vrinili v vse organizacije, ki jih je bil ustanovil general, da njegove zamisli paralizirajo. Agente pa, ki jih je pošiljal general Kutjepov v Rusijo, so tam deloma zaprli, deloma pa jih nadzirali. w
Kljub temu je Kutjepov v zadnjem času razvijal tako uspešno delavnost, da je v začetku I. 1930. osrednji komite GPU dal Fiknerju nalog, da se polasti generala in ga za vsako ceno prepelje v Rusijo.
Generala Kutjepova so ugrabili JanoviČ, Gue-fand, Heller in Fikner. Fikner pa ni sam prisostvoval ugrabitvi, ampak je samo vodil. Dne 24. in 25. januarja je prispelo nekaj agentov GPU v Pariz, da pomagajo imenovanim štirim osebam. Dne 25. januarja je Fikner poslal generalu Kutjepovu dolg apokrifni telegram, podpisan od vodstva anti-sovjetskega kemileta neke države v centralni Evropi. V tem telegramu je fiktivno vodstvo obvestilo Kutjepova, da so delegati tega komiteta prispeli v Pariz za 24 ur in da želijo imeti z njim razgovor, ki pa mora ostati popolnoma neopažen, ker na člane komiteta strogo pazijo agenti GPU.
General Kutjepov je 26. januarja ob 10.30 zapustil svojo hišo, da se poda v rusko cerkev v ulici Mademoiselle, kakor je rekel svoji rodbini. V resnici pa je general, ki je svoje sestanke pred rodbino skrival, vedel iz telegrama, da ga na oglu ulice Oudinot in Rousselet čaka avtomobil, ki ga bo
i pripeljal v hišo, kjer se je imel vršiti sestanek nntisovjetskega komiteta.
Kutjepov je bil dan preje prosil ruskega časl-| nika, ki ga je običajno spremljal na njegovih potovanjih s taksijem, da naj to pot ne pride, ker da hoče biti iz previdnosti čisto sum. Ker Kutjepov ni hotel, da bi mu kdo sledil, se je, da bi zmešal za seboj sledi, ustavil nekaj minut na oglu bulvara Mont Parnasse in bulvara des Invalides in se je potem napravil z avtomobilom proti postaji Duroc. Izstopil je pri postaji Sv. Frančiška Ksaverija in se nazaj po bulvaru des Invalides podal v ulico Oudinot, kjer je na oglu ulice Rousselet videl siv avtomobil, kateri ga je čakal. V avtomobilu so bile tri osebe, v eni izmed njih pa je general spoznal člana neke organizacije belogardistov.
Ne da bi se kaj pomišljal, je general vstopil v avtomobil, ki se je takoj spustil v dir. Kutjepov je seveda mislil, da se nahaja sredi prijateljev. Toda komaj je bil avtomobil napravil par sto metrov, so se neznanci vrgli na genorala. Nek agent je takoj zakril obraz generala z masko, napolnjeno s kloro-formom. Nesrečni general je izgubil zavest. Nekaj časa potem so agenti zapazili, da vozijo mrtvo truplo. Stari vojak, ki je bil korpulenten, je imel namreč slabo srce, ki se je zaradi premočne anestezije takoj ustavilo. Tako je Kutjepov po milosti Previdnosti takoj umrl, ne da bi mu bilo treba prestati strašnih muk, ki so ga čakale v Moskvi.
Truplo generala Kutjepova so zagrebli v Franciji, najbrže v bližini Pariza samega. Fikner, ki je ugrabitev, kakor smo že rekli, vodil, ji pa ni osebno prisostvoval, ni mogel dati Burcevu informacij, ker ni Izvedel, kam so agenti pokopali truplo šefa belogardistov.
Fikner je tudi izpovedal, da sta za ugrabitev Kutjepova vedela tako ruska vlada kakor Politbiro. Seveda se je sovjetska vlada zavarovala tudi za slučaj, če bi se stvar ponesrečila in izvedela. Zato je vodstvo GPU sklenilo, da ugrabitelje generala Kutjepova »kaznuje«, z motivncijo, da so izvršili zločin, za katerega niso bili pooblaščeni, in s tem povzročili, da je padel sum za ta čin na eovjetsko vlado.
Vsi torej, ki so bili organizirali ta zločin in so bili na njem udeleženi, so bili pcnzvani v Moskvo, vključivši dr. Goldsleina, katerega strogo stražijo, ker se GPU boji, da ne bi pobegnil v inozemstvo. Andrej Fikner pa, ki mu povralek v Rusijo ni dišal, je izjavil, da se ne vrne. Zato je bil obsojen na smrt zaradi neposlušnosti.
Naposled je Fikner stopil v zvezo z Burcevim in mu okoliščine ugrabitve Kutjepova odkril v vseh podrobnostih uslmeno, nato pa se podal v neko državo, iz katere se politični zločinci ne izročajo. V tej državi bo objavil podrobnosti o umoru Kutjepova v posebni brošuri. Žurnalist Btircev pa ima tudi sam v rokah tozadevne dokumente.
Industrijska zveza
pmti svobodni trgovini
96 odstotkov za zašč tno carino >n prelerenčao carinsko politiko
napram domanijonom
London, 14. okt. AA. Veliki svet britske industrijske zveze, največjega angleškega udruženja delodajalcev, je včeraj na izredni seji razpravljal o poročilu posebnega odbora, ki je imel nalogo, da ugotovi stališče članov udruženja do splošne uvedbe zaščitnih carin in davčne politike, ki naj bi omogočila razširjenje medsebojnih dogovorov med dominijoni na osnovi recipročne preference. Članom udruženja je bila predložena vprašalna pola, naj se izrazijo o teh vprašanjih. Za izpre-membo sedanje davčne in carinske politike se je izjavilo 98% članov. Niti ena skupina udruženja se ni izrazila z večino glasov za ohranitev sedanjega sis'ema svobodne trgovine.
Svet je odobril poročilo in celo vrsto reso-
lucij, v katerih zahteva, naj se uvede davčni sistem, ki bi v najvišji meri zaščitil industrijske interese in razširil sistem preferenčnih carin. Nadalje predlagajo resolucije, naj se ustanovi fond, ki bi omogočil izvedbo gornjih predlogov in obnovo angleške industrije na izvenslrankarski podlagi. Končno resolucije naglašajo, da bo industrijska zveza ob svojem času predlagala nadaljnje mere za britsko industrijo.
London, 14. okt. AA. Včeraj je ravnateljstvo inanchersterske trgovinske zbornice sprejelo resolucijo, ki pravi, da bo večina članov te zbornice za revizijo angleške carinske politike na osnovi enakovrednih žrtev in koncesij s strani raznih delov britskega imperija.
vodniki v prvih 15 letih po 1500 Din, naredniki in podnaredniki v prvih 15 letih 1020 Din, po 15 letih 1200 Din, kaplarji in stalni orožniki v prvih 15 letih 900 Din, po 15 letih 1020 Din. Ta stanarina pripada samo onim oženjenim orožnikom, ki stanujejo skupno * svojo družino, V slučaiju premestitve jim pripada pravica za stanarino samo za tri mesece, če se rodbina пг preseli za n imi. Če pa je odposlan, pa za ves čas. Neoženjeni orožniki nimajo pravice na redno stanarino. Vsem podčastnikom, kaplarjem in stalnim orožnikom pripada doklada na račun aktivne službe v oro/.ni-frtvu brez ozira na čin do zakl učenega 5. leta 600 Din letno, za 6 do 10 let službe 720 Din, za 10—20 jet služb« 840 Din, po 20 letih 960 Din letno, Z.ača«m orožniki nimajo pravite do teh doklad. Ta doklada teče avtomatično.
Posebne draginjske dokladc ic bo izdaialo po odloku predsednika ministrskega sveta. Do-klade za družino, ženo in zakonite otroke, se izdajajo po zakonu uradnikov iz ostale državne
službe. Za posebno naporno službo v mestih in ostalih kra.ih odreja predsednik ministrskega sveta posebne dodatke. Orožniki dvorske orožni-ške čete dobivajo posebne dodatke z« obleko 720 Din letno. Ožen eni orožniki, ki so aktivni podčastniki, prejemajo 12 kbm. drv letno. To velja tudi za aktivne podčastnike-vdovce, če imajo otroke.
Po nadaljnjih naredbah glede zdravljenja orožnikov in njihovih rodbin je predvidena za čas bolezni cela plača z dokladami. Vsi podčastniki in kaplarji imajo letno 20 dni dopusta, če imajo več kot 10 let službe, če pa manj, pa 15 dni dopusta. Važne so odredbe glede pokojnine, ki so v glavnem ostale iste. kakor v prejšn cm zakonu. Nadalje je odrejeno, da imajo pravico, v slučaju, da postane orožnik nesposoben za službo, do pokojnine, če pa Se niso imeli 3 let službe, se jim da enoletna odpravnina, sicer pa veljajo večinoma odredbe zakona o državnih uradnikih.
Kardinal Pilil o pred-stoječih avstr. volitvah
9. novembra se bodo v Avstriji vršile držsv-nozborske volitve. Za to priliko je kardinal PUU na katoliško prebivalstvo naslovil topel poziv, da na-j Izvrši svojo krščansko dolžnost o priliki pred. stoječih volitev. V nedeljo je govoril v Moedilingu in med drugim izjavil:
Odločilna ura bije že drugič za nalo ljubljeno domovino, Od revolucije dalje, ko so sovražniki Cerkve brez pridržka pokazali svoje sovraštvo za vse, kar je katoiiškegu, se moramo avstrijski katoličani boriti za obrambo starih katoliških tradicij naše domovine in za pravice ter svobodo katoliške Cerkve. Ob rastoči gospodarski bedi in velikanski brezposelnosti, se protiverski nagoni naSLh številnih sovražnikov kar nič ne umirjajo. Mesto da bi čislali katoličane kot patrijo-tične državljane in kot zveste vzdrževalce države in moralnega reda, ali da bi jih pustili vsaj v miru živeli, se nasprotno nepre-stamo ponavljajo napadi na nje, enkrat očito, enkrat prikrito. Kadar gre za to, da se katolicizmu zada kaka škoda, se stranke z najbolj razivoličnim programom najdejo v skupni fronti proti nam. Vsak resen čio-vek, ki je v skrbi za bodočnost naše domovine, se mora ustaviti proti grozeči pokvarjenosti in razbrzdnnosti moderne mladine. Toda nasproti temu se slej ko prej dela od gotovih strank »n ljudi proti verski vzgoji mladine. Kdor poziva razvrat modernega družinskega življenja, mora pogrniti visoko vrednost katoliške zahteve po enotnosti in neločljivcsti zakonske vezi. Mesto tega opazujemo, da je boj zoper katoliško pojmovanje zakona vedno lista vez, ki druži vse protikatoli-ške elemente. Knkor rabimo vsak dan kos kruha, da živimo, tako nam je tudi potreben čut odgovornosti za vse knr delamo. Ta čut mora biti zasidran v naši vesti, A dan na dan opazujemo, da se zaniknva, se taji in smeši bivanje živega Boga, kateremu smo vsi ljudije kot njegove stvari dolini polagati račun od vseh naših dejan1.
Ta boj je star kakor cerkev. Toda v naših časih ie zavzel tolik razmah in tolikšne ostrine, da nalaga katoličanom mino dolžnost oborožiti sc za vztraino obrambo. Ali naj morda čakamo tako dolgo, da se bodo tudi pri nas, kakor v Rusiji zapirale cerkve in bo prepovedano izpovedanije katoliške vere javno in zasebno? Ni jih malo, tudi med nami ne, ki bi radi nastopili po ruskih in mehikanskih metodah proti katoličanom in sicer rajii danes, kakor jutri. Ako bodo nove volitve prinesle večino nasprotnikom cerkve in religije, nam lahko ena poteza s peresom vzame vse to, kar smo z največjo skrbjo branili desetletja.
Prosimo zato našega Odrešenika v sv. Evha-ristiji, ki je naš krati in naš voditelj, da nam da moči in poguma za bodoče boje. Obljubimo mu, da bomo z njegovo pomočjo močni kakor mučenci prve cerkve. Ne le, da bomo izpolnili sami vse dolžnosti, ki nam jih nalaga katoliška akcija, ampak da bomo z veselim duhom apostolstva delali in preprečili zmago sovražnikov cerkve, V eno samo falango je treba da se zberejo vsi, ki po krstu Ln katoliški veri pripadajo našim vrstam. Postaviti se moramo kakor živ zid nasproti grozečemu pohodu brezbožnikov. Evharistični Odre-šenik nas poživlja, da branimo njegovo božjo besedo in blagodat njegovih zakramentov. Poživlja nas katoliška cerkev, ki nas ne bo zapustila v trdem boju. Poživljajo vas vaši škofje, da dokažete katoliški pogum. Ne preslišite tega opomina.«
Kako je bil upravičen poziv kardinala je dokazal še isti večer težnk incident, ki se |e zgodil
f' >o končani službi božji. Skupina kakity 60 socLja-istov v uniformah je napadla može in žene, ki so se mirno vračali iz cerkve. Ko so nekateri možje : branili žene pred napadom, so jih napadalci na-' padli z bodali in so enega težko ranili, tako da je moral biti prepeljan v bolnišnico v Mocdling.
Grozeče poplave
v Franciji
Pariz, 14. okt. as. Neprestano deževje zadnjih dni je povzročilo, da so vse reke v severni in srednji Franciji močno narastle. Celo Seina je od včeraj za en in pol metra nad normalnim stanjem. Ker je Mama dosegla včeraj pri Meauxu i nič manj kot štiri metre in reka Yonne pri vasi 1 lvigny tri metre nad normalo, se pričakuje, da bo jutri Seina v Parizu prestopila svoje bregove. Ukrenilo se je vse potrebno, da se obvarujejo pri-' staniške naprave, da ne bi bil promet z ladjami oviran in da bi se zaščitilo pristaniško mesto od poplave. V okolici Verduna so danes morali izprazniti dve vasi radi silno narastlih hudournikov. V Dijonu je narastla Saona za dva metra in s tenr potolkla svoj rekord od L 1910.
Stražn k ustrelil ubeglega tatu
Zagreb, 14. okt. p. Danes zjutraj ob treh je prijela policija na postaji znanega žeparja Boriča, katerega so peljali na policijo v Petrinjski ulici, on pa se je med tem z udarcem iztrgal iz rok policaja in začel bežati proti- Zrinjevcu. Stražnik je stekel za njim in ukazal, da počai«a, Borič pa je segel v levi žep in ker je stražnik mislil, da sega po orožju, ga je ustrelil v glavo, tako da se je j takoj zgrudil na tla. Pripeljan je bil v bolnišnico, ! kjer je umrl.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. okt. u. Nj. Vel. kralj je sprejel ostavko ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana na izredno profesorsko mesto na Ljubljanski uni-I verzi.
I Belgrad, 14. okt. AA. S sklepom ministra prosvete v soglasju predsednika ministrskega sveta je sprejeta ostavka, ki jo je dal na državno službo inž. Franc Tomažič, asistent na tehnični fakulteti kralja Aleksandra I. v Ljulljani v 9-1.
Belgrad, 14. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra pravde penzijoniran Janko Kužolj, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru v 3-1.
Belgrad, 14. okt. m. Pri splošni državni statistiki je napredovala v II.-4 Josipina Trampuž, za višjega veterinarskega pristava pri okrajnem glavarstvu v LJubljani je postavljen v I.-7 Deglerlf Viktor iz Kočevja,
Poceni pšenica
Winnlpog, 14. okt. AA. Pšenica je padla na 67 tri osminke, t. j. na najnižjo točko v zadnjih 24 letih.
Hmelj
žatec, 14. okt. as. Ob živahnem interesu se je kupilo hmelja po ceni 350-550 Kč za 50 kg.
Ekstremi 600 Кб.
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah pretežno jasno Narustek temperature. V južnih Alpah nekoliko bolj oblačno in topleje.
Po celovških plebiscitnih slavnoslih
Celovec, 13. oklobra.
Minule so proslave in Celovec se zopet vrača v svoj zaspani mir, ki ga bo, kakor dosedaj vedno, od časa do časa zopet prekinil kak nov napad nespravljivega in nestrpnega nemškega nacionalizma zoper Slovence.
Čimbolj sedaj zbiram in rekonstruiram svoje vtise pri teh plebiscitnih slavnostih, tembolj moram podčrtati dejstvo, da so se vse slavnosti vršile v znamenju zmage Nemštva nad Slovenstvom in Jugoslovanslvom in ne v znamenju proslave ugodnega plebiscitnega izida v prilog države Avstrije. Plebiscit se 1. 1920 ni vršil med Nemštvom in Slovenstvom, temveč med Avstrijo in Jugoslavijo. Tega pravnega stanja se moramo Slovenci vedno zavedati, zakaj v vsakem slučaju, ko bi Avstrija bistveno spremenila svojo državno obliko ali sploh prenehala eksistirati, imamo pravico zahtevati revizijo plebiscita.
Na leh proslavah pa koroški Nemci in nemčurji niso niti toliko proslavljali izida plebiscita, temveč le bolj svoje boje za našo zemljo. Osnovni ton vseh slavnostnih govorov in smisel vse proslave je bil: »Koroško smo si priborili z vojno, s krvjo in ognjenik Nepoučen tujec bi spričo teh proslav res mislil, da so Nemci z orožjem pregnali Jugoslovane iz dežele.
Ta mentaliteta koroškega Nemštva se zrcali povsod. Koroški Nemci se čutijo zmagovalce z orožjem, koroške Slovence ematrajo za premagance, Jugoslavijo za premagano državo. Slovencem ne dovolijo nobenih pravic prav zato, ker jih smatrajo za zavojevano ljudstvo brez pravic. Mirno, dostojno, korektno so se vedli koroški Slovenci ob teh dnevih. Nemcem to ni bilo dovolj, temveč so porabili te proslave za novo izzivanje Slovencev. Po vaseh in večjih bivanjih so Nemci in nemčurji pred domovi koroških Slovencev zopet vpili med svojimi pohodi: »Iloruck iiber die Karavanken! Marsch nach Jugoslavienk, prepevali Slovence in Jugoslavijo sramotilne pesmi in obnavljali stare grožnje. Ni jih motilo, da so koroški Slovenci na tej zemlji doma tisoč in tri sto let in da so bili med demonstranti učitelji Nekorošci, celo Kočevarji in pravkar privandrani protestanlovski raj-hovci. Ti in taki ljudje so vpili koroškim Sloven-
cem »Horuckk Taka naj bo ludi sprava, ki jo ponujajo Nemci Slovencem!
»Frei und Ohne Schuld durch Feuer und Blut zur goldenen Freiheitk
Tako je bilo geslo teh proslav. Feuer und Blut — na Koroškem cvete nemška bojevitost, sovraštvo do vseh drugih narodov v nezmanjšani meri. In tudi stari nemški pohlep po tuji zomlji. V sprevodu noš v nedeljo dopoldne, je bila med drugimi tudi skupina »Miessthak s Koroško zastavo, ovito v črnino. Skupino so tvorili pristni Celovčani. V raznih izložbah so bili razstavljeni napisi: »Ohne Miessthal kein ungeteiltes Karn-tenk V eni izložbi sem opazil zemljevid Koroške, nad Mežiško dolino pa je bila naslikana koščena, iz Jugoslavije segajoča roka, ki drži lo dolino. Znani šovinist Sperdin je razstavil v svoji izložbi neokusno sliko, predstavljajoče moža-Me-žiško dolino, ki ječi v oblasti ogenj in žveplo bruhajočega zmaja-jugoslavije. Sicer pa je tudi sobotni »Arbeiterwillec pisal o še neosvobojeni zemlji Mežiški dolini, v kateri živi po njegovih podatkih 2800 Nemcev(?) in 10.000 Slovencev. To ne moti Nemcev, da ne bi zahtevali še te zemlje. Še celo na Jezersko niso pozabili iu ga označili na svojih zemljevidih za neosvobojeno koroško zemljo.
Tudi drugih netaktnosti se niso sramovali. V sprevodu je bila skupina, ki je pomenjala pravo zasramovanje jugoslovanske armade. Z raznimi nošami je bila na enem vozu simbolizirana demar-kacijska črta. Na eni strani, v coni B, se raduje avstrijski orožnik s »svobodnimi« Korošci, na drugi strani, v coni A, pa strahuje strgan uniformiran jugoslovanski vojak z našo kokardo »nesvobodne« Korošce. Dosti predrznosti si torej dovolijo koroški nemčurji!
Značaj vseh plebiscitnih proslav je bil tak, da je pomenil le do superlativnosti stopnjevano nemško ekspanzivnost. S temi proslavami so hoteli Nemci po vsej sili dokazati in javno manifestirati, da pripada vsa koroška zemlja od nekdaj Nemštvu, da je nemška in da bo nemška za vedno. Kje je tukaj možno, da bi se kdaj uresničile najmanjše nade koroških Slovencev na spravo? Nemec je bil in je ostal nespravljiv do drugih narodov.
Breznik Terezija • 80 let
Ameriški Jugoslovani
za Slovence na Primorskem
Protestni shod v Clevelandu — 1800 udeležencev — Jugoslovanska i
narodna odbrana v Ameriki
Ameriški slovenski list »Glasilo K. S. K. jednote« od 30. septembra poroča:
Protestni shod proti zatiranju našega naroda od strani barbarskih fašistov, katerega je za minulo nedeljo popolde sklical Jugoslovanski klub v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma, se je vršil in tudi zaključil nad vse sijajno. To vam je bil dan sočutja, dan obžalovanja, dan navdušenja in dan našega narodnega prebujenja.
Ob 2. popoldne je bda velika dvorana S. N. Doma že docela zasedena. Tja so dospeli naši zavedni Slovenci, naši bratje Hrvati in tudi bratje Srbi. Videl si med njimi tudi mnogo naše tu rojene mladine Več sto izmed navzočih je moralo stati, ker ni bilo več sedežev na razpolago. Računamo lahko, da se je tega shoda udeležilo okrog 1.800 oseb, mnogo jih je odšlo domov, ker niso dobili prostora. Med udeleženci si videl sivolase starčke, pa tudi deco; med množico so sedele celo matere z dojenčki v naročju. Prišli so stanovi vseh vrst, tako tudi osebe raznih verskih in političnih prepričanj. Tukaj v Clovelandu je med našimi zavednimi Jugoslovani fakozvana netoleranca že davno za vedno izginila.
Shod je otvoril točno ob 2. Mr. A. O r d i n a ,
greds. Amer. Jugoslovanskega kluba. Ves navdu-;n je omenil približno takole:
»Pozdravljeni jugoslovanski bratje in sestre, Slovenci, Hrvatje in Srbi, došli na ta protestni
shod! Prišli ste semkaj, ker vas nekaj v srcu teži in boli. Po nečem hrepenite in bi ta svoja srčna čutila radi javno izrazili...
Tamkaj daleč onstran morja v tužni Primorski se godi nekaj groznega, tamkaj, kjer živijo naši rodni bratje in sestre. Prišli ste semkaj, da danes kot ameriški Jugoslovani na tem protestnem shodu nastopite, ter vsemu svetu potožite ter protestirate, ker kruti fašisti tako neusmiljeno postopajo z našimi Slovenci«.
Na govorniški listi tega shoda, ki je trajal do 4. so bili sledeči: Mr Marjan Urbančič, primorski Slovenec; Mr. Vinko S o 1 i č, Srb; Rev. Maxim Relič, hrvatski župnik; Mr Matija Petrovič; Mr. Janko Rogelj; Air Luis F. Tru-ger; Mr. Jim Rottcr; Mr. Joško P en ko in Mr. Josip Mihaljevič.
Mr Rogelj je prečital posebno resolucijo za ustanovitev nove narodne organizacije: Jugoslovanske Narodne Obrane, ki naj bi nastopala v zaščito in ocrambo naših zatiranih Jugoslovanov pod jarmom fašizma. Resolucija je bila z velikim navdušenjem soglasno sprejeta. Mr. Truger je pa kot tajnik Jugoslovanske Matice prečital mojstrsko izdelan »memorandum«, spomenico, oziroma protest, ki je bil tudi navdušeno sprejet.
Dal Bog, da bi ta veličastni shod obrodil mnogo zaželjenega sadu in uspeha!
Slovenski prirodoslovci
V četrtek 9. t. m. je imela prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo svoj prvi redni sestanek. V krasni in prostorni novi predavalnici, ki dela vso čast Mineraloškemu institutu naše univerze, se je zbralo mnogo občinstva, zlasti tudi dijaštva, ki sta ga privabili obe lemi napovedanih predavanj..
Predsednik sekcije g. prof. dr. Hadii je dal po kratkem pozdravu besedo g. prof. dr. Hinter-lechnerju, ki je v skoro eno uro trajajočem zanimivem predavanju obrazložil pomen geološke preiskave terena, kjer se naj postavi tako težka hiša, kakor bo ljubljanski »nebotičnik«. Razložil je način in uspeh vrtanj, delo v rovili, pojasnil problem vodnjaka, ki so ga odkrili blizu vogala Dunajske ceste in Gajeve ulice. Ta vogal, kakor se je zdel negotov, pa vendar ne more biti ovira moderni tehniki, ki bo premagala tudi tam terenske tež-koče in postavila nebotičnik na trdna tla. Predavanje so pojasnjevale risbe in načrti ter ličen model palače Ljublj. kreditne banke in nebotičnika, ki ga zida Pokojninski zavod. V zanimivo diskusijo, ki se je razvila po predavanju in ki je prinesla marsikatere razjasnitve, je posegel z daljšimi pripombami tudi naš mladi paleantolog dr. Rukovec.
Po končani debati je povzel besedo g. notar dr. Hafner ter nam v pietetnem govoru obrazložil pomen dela umrlega dolgoletnega člana Muzejskega društva g. odv. A. Dulovca. Pokojnik je bil navdušen naravoslovec, ki se je posebej pečal z biologijo metuljev, katere je vestno gojil in opazoval. Zal nam pa nI zapustil nobenih zapiskov in le malo zbirko, ki nima velike znanstvene vrednosti, ker manjkajo podatki. Navduševal je vsakogar za Opazovanje narave in s tem vršil ogromno važno propagandno delo za popularizacijo naravoslovnih ved.
Sestanek je zaključil g. prof. dr. Iladii, ki se le zahvalil gg. predavateljema ter občinstvu, ki bo, kakor upamo, ohranilo svoje zanimanje tudi za nadaljnje sestanke prirodoslovne sekcije Muzejskega društva. Prihodnje predavanje bo pred-vidoma prvi petek (7.) v novembru t. 1.
Prečastitim gg. duhovnikom daje 10 % popusta tvrdka
Fran Lukič,Ljubljana
Stritarjeva 9 - pri nakupu črnih zimskih sukenj, Hubertus plaSčev in pelerin, n :: » Na)niž|e cene!
Kostet napreduje
Knstel ob Kolpi, 12. okt.
Tega še ni bilo, kar stoji kostelskf grad in njegove razvaline, da bi namreč k tem starim po-drtinam vozil — avtomobil! Pa kar se ni. se lahko še zgodi, pravijo ljudje. In se je. Kmetje so po-slajali po košeninah in ženske so se dvigale na njivah, kjer so kopale krompir, ko je drdral auto po ozki poli naravnost proti »trškemu« gradu.
Kaj bo to? Kaj bo iz tega?
Čez nekaj dni sta prišla kar dva avtomobila in pripeljala mnogo gospode.
Kmalu se je izvedelo: g. A. Kajfež ml. je vzel v najem veleposestvo od graščaka Gorjana in namerava preurediti vstari grad« in še stoječe »štale« v moderno vzrejevaliile кокоШ
Čez dober teden je bilo že vse na nogah, pre-narejanje se je začelo. Eni so vozili apno in malto, drugi žaganice, trstiko, tramovje... Mizarji so dobili naročila za j>ar sto oken. Tesarji so šli takoj na delo in začeli razdirati, kar ni bilo več uporabno, zidarji pa so za njimi ravnali in gladili, da bo iz stare podrtije kmalu nastala prav lična in obsežna stavba. Zdaj je vse delo v teku in bo še to zimo vse gotovo.
Na pomlad začne novi gospodar g. Kajfež s svojim vzornim gospodarstvom. Redil bo tudi živino, ker bo iz mleka prideloval neki poseben sir, s katerim se hranijo kokoši, katerih si misli nabaviti nekaj tisoč — in to le najboljše sorte — in potem izvažati jajca. V ta namen bo prišel iz Švice poseben gospodarski strokovnjak, ki bo vodil gospodarstvo.
Upamo, da bo novo j>odjetjc v gospodarsko korist vsega Kostela (nekaj gospodarjev pač izgubi njive, ki so jih preje imeli v 'najemu), ki se do-zdaj ni mogel dvigniti radi prevelike oddaljenosti od trgovskih središč. Če pa bo novi podjetnik izvažal jajca v velikih množinah, jih bo lahko sku-poval po vsej naši dolini, kar bo zelo pripomoglo h gospodarskemu napredku ljudstva. Gospodu podjetniku pa želimo sreče in napredka pri delu.
Velik požar pri Zagrebu
V Ivancu, malem podeželskem trgu blizu Zagreba je v ponedeljek dopoldne požar uničil vrsto kmečkih hiš ler oškodoval posestnike za okroglo <>00.000 Din. Zgorelo je okrog 50.000 kg žita, gospodarski stroji, orodje, pohištvo ter ves živež, kar ga je bilo v prizadetih hišah. Osem rodbin je zgubilo vse, kar so Imeli. Postali so popolni reveži, zakaj nobeno poslopje ni bilo zavarovano. Požar je divjal z vso silo ter so se štiri gasilska društva polnih šest ur trudila, da so požar vsaj lokalizirali. Požar je močno pospeševal tudi veter, ki je ves dan divjal v tamkajšnjih kraiih.
Terezija Breznik, mati nušega priznanega učenjaka-jezikoslovca dr. Antona Breznika, je 13. septembra praznovala svojo 80-letnico in ravno na današnji dan obhaja svoj 80 godov ni dan. Pozimi je bila smrtnonevarno bolna, a njena krepka narava je premagala liolezen. Zdaj je mamica zopet čvrsta in pomaga, kot to vidimo na sliki, svoji hčeri Ani — posestnici znane priljubljene gostilne pri sNavžarju« v Ihanu — pri lažjih gospodinjskih opravilih.
Dobni materi želimo še mnogo let!
Kupujte srcčftc
Doma služklnf
Radi matere ubil očeta
V neki vasi blizu Požege se je zgodila družinska tragedija, kalere žrtev je bil oče, ki ga je ubil lastni sin. Oče Alojzij je že dolgih sedem let zelo grdo ravnal s svojo rodbino: pretepal je ženo in otroke. Pri ličkanju koruze pred par dnevi je spet prišlo do prepira med možem in ženo. Mož Lojze je z nožem v roki stekel proti ženi Ani, da bi jo zaklal. To mu je preprečil sin Ivan, ki je pritekel in se postavil med oba roditelja. Mati je v tem zbežala, oče pa je zdaj navalil na sina. Žs ga je z nožem ranil v desno bedro na nogi, loda, ko je hotel nečloveški oče v drugič suniti z nožem, se je sin izmaknil ter zbežal. Oče je stekel za njim in ko sla pritekla okrog vogla, je sinu Ivanu zakli-cal njegov brat Peler: »Teci, če ne, te bo zaklal k Ivan je zgrabil pred hišnim pragom kos lesa ler z njim udaril očeta s tako silo po glavi, da je kmalu umrl. Drugi dan se je sin sam prijavil oblastem.
Poneverbe v fin. ministrstvu
Vojin Jovanovič, inšpektor finančnega ministrstva v Belgradu, je šc pred enim letom vzel iz zaupane mu blagajne 67.320 Din, ki jih je rabil, da poravna nekaj svojih dolgov, Mož je bil -sicer dober uradnik, tovariši so ga poznali kot vedrega in zadovoljnega človeka. Zdaj je bil Jovanovič nenadoma upokojen in blaga-jno je bilo treba prepustiti nasledniku. Manjka,očega zneska ni imel z ničemur pokriti, zbal se je kazni in vseh posledic. Šel je na Kalimegdan in se tamkaj ustrelil iz samokresa. Še predno pa so prišli reševalci z rešilne postaje, se jc Jovanovič zavedel ter čisto mirno izjavil: »Na, še nisem mrtev.« Potem jc vse povedal, zakaj je hotel v smrt. Pri njem so našli dve poslovilni pismi, eno bolnišnici, drugo ženi in otrokom. V pismu naroča ženi, naj plača nekaj njegovih dolgov, loda vsi upniki sn prečrtani ter je naknadno mož ob robu pisma zapisal: »Ne velja. Ne plačaj niči« V drugem pismu, naslovljenem na boinišnico, prosi Jovanovič zdravnika, naj ga nikar ne secirajo. No, zdaj ga pa res ne bodo, ker se mu ni posrečilo umreti.
O starem in novem Trebnjem
Trebnje, 12. oktobra.
Na izvajanja v »Ilustr. Slovencu; z dne 24. avgusta t. 1. se je oglasil g. župnik iz Široke Kule, ! ki zatrjuje, da prihaja besedno jedro Trebnje, Tre-i blnje, Trbovlje in najbrž ludi Trebelno od staro-i slovanske besede »treba; = žrtev, saj ima glagol-ska misa v svojih molitvah za pri nas že znano besedo »hostia. = žrtev besedo »treba«. To pa zato, ker so stari Slovenci imeli na gotovih krajih svoje žrtveni^p. kjer so svoje žrtve žrtvovali. Tako la. Kaj pa drugi etimologi?
To Trebnje se prenavlja in tudi raste. Pretekli teden je otvoril g. Nace Bukovec prvi trebanjski hotel. Težke denarce je bilo treba šteti, ker konkurenca je v Trebnjem zelo huda, saj je skoro v vsaki trebanjski hiši gostilna ali trgovina ali pa celo oboje skupaj. V razmeroma mali, a gosto naseljeni vasi je 8 gostiln, 6 trgovin in govori se še o eni pekarni.
Okoli cerkve, oziroma župnišča so kar skoraj stalno razni delavci. Župnišče je znotraj že vso prenovljeno — še zunaj bi ga bilo treba, da ne bo kazilo okolice lepega »Prosvetnega domat. V cerkev so i>oložili nov tlak »tera/лос, ker prejšnji — sestavljen iz nagrobnih plošč in vseh mogočih vrst kamnov — je delal sramoto Trebanjcem, ki niso »la zadnji« na svetu ne lako ne drugače. Isto je bilo s klopmi, ki so bile nove leta 1802 in so že popolnoma odslužile. Nov lerazzo flak je položila tvrdka Baltelino iz Ljubljane jk> načrtu dekanove*-ga brata g. arhitekta Franceta Tomažiča. Tudi za nove klopi, ki jih izdeluje g. Jožef Rožanec v Št. Vidu nad Ljubljano, je napravil isti potrebne načrte. Pri snaženju 4 močnih gotskih stebrov v cerkvi so se našli poti beleženi in ometom zelo zanimivi znaki, vklesani oz. vrezani v mehki peščenec. Starinoslovci bodo še marsikaj našli.
V	glavni ladji je precejšnja grobnica. V njej je zdaj še 47 človeških lobanj in mnogo kosti, par okostnjakov še leži v prvotni legi, krste ni nobene. Ker ni bilo najti nobenih zgodovinsko vrednih stvari, so grobnico s tlakom popolnoma zaprli.
Tudi novi lastnik trebanjskega gradu so je skorajžil in začel ves grad temeljito in strokovno prenavljati. Pri tem je našel mnogo znamenitosti, o katerih pa drugič. Zelo prav mu služijo njegove študije — saj kolikor vemo, je dr. šoulany, sedanji graščak, trikratni doktor —, da bo starodavni grad spravil v prvotno stanje, kolikor se bo pač dalo. Res češka podjetnost je posnemanja vredna.
Dobili smo novega kaplana g. Stankota Jegliča. Ljudska srca si je že osvojil, vse ga ima rado. Bog daj veliko blagoslova!
Vina smo pridelali precej več ko lani, le moči pa ni take ko lani, vzelo jo je zadnje deževje, vsled katerega so morali preje potrgati, ker je hotelo vse segniti.
V	Prosvetnem domu se je zdaj že začelo živahnejše življenje. Osnoval so jo tamburaški zbor, ki je že začel z rednimi vajami. Prihodnji teden se mu pridružila še jezikovni in pevski tečaj. Na jezikovnem tečaju se bo poučevalo nemščino in potlej še druge potrebne jezike. Dolenjec hodi namreč rad po svetu, zato mora znati več jezikov. Dramatični odsek tudi že pripravlja znano igro »Mlinar in njegova hčk za nedeljo po Vseh svetih. Vsak mesec bo eno večje predavanje za vse in še na sestankih razna manjša f>o določenem načrtu. V tozadevni pridnosti prednjačijo zaenkrat dekleta, a upamo, da se fantje ne bodo dali dolgo časa izzivati, da le malo zunanje delo jiojenja. Pretekli ponedeljek smo imeli slovesno zadušnico za vse svoje brale onstran laških mejnikov, ki jih je umorila patološka krutost italijanskega fašizma v posmeh vsej pravici. Prav in lepo je,bilo, pogrešali pa smo zbora, ki bi zapel kako lepo slovensko nagrobno žalostinko, saj uglajeni pevci ne potrebujejo toliko vaj in tu bi gotovo rad vsak sodeloval
Aufornobifsfta nezgoda radi preozke ceste
Rimske Toplice, 14. oktobra 1930.
Na cesti med Laškim in Rimskimi toplicami se je pripetila prošli teden nesreča z avtomobilom, kntera prav jasno kaže, da je ta cesta za tukajšnji promet preozka. Avto je vozil sam lastnik g. F. iz Jurkloštra. Na Vrtečah je naenkrat srečal neko živino, katero so gnali iz Šmarjete, kjer je bil ravno ta dnn sejem. Pa se jo hotel z avtomobilom umakniti ti živini. Pri tem je zavozil na rob ceste, kjer se mu je avto naenkrat pogreznil v razmočeno cesto. Ker ni mogel motorja takoj ustaviti, jo avlo ril po zemlji naprej ter si pri tem zlomil prednjo os. Sprednja kolesa so odletela, tako da jo bil avlo n« Iu način popolnoma neraben. Priklicali so iz bližnje okolice jiar kmetov, ki so prišli ter avlo s poti potegnili do prvega kozolca ter ga tam spravili pod streho.. G. F. trpi pri poškodovanem avtomobilu mnogo zlasti zato, ker Jurklošter nima nobene druge prometne zveze z žel. postajami.
Oiaj pravite 9
Narodni gospodarji in finančniki trdijo, da le cena ravna tudi po ponudbi in povpraševanju ali po domače povedano: cene so mike, Itadar je na trgu neliko blaga, in malo kupcev, visoke pa so, Je jo malo blaga pa veliko kupcev. Ta nauk, ki je merodajen, razume in se po njem ravna vsaka paslarica, ki v gozdu nabere nekaj gob, malin ali jagod. Toda ko pride s svojim blagom v Ljubljano na trg, pa ne more razumeti, da to pravilo učenjakov tamkaj ne drži, ampak, da tržno nadzorstvo določa cene gobam, jagodam in drugemu blagu. Po potu je ie reva natančno zračunala, koliko bo na trgu izkupila in kaj bo za ta denar nakupila, a diktirane cene pre.kriiajo njene račune. Izkupiček je polovico manjši, kot je upala. — Nato stopi v bliinjo trgovino in popraša po obleki, čevljih Ua., a cene so take, da s svojim izkupičkom ne more ničesar izbrati. Pa si misli, kje je le sedaj ostal strogi gospod od trinega nadzorstva, da ne določi cen blagu, ki ga jaz kupujem? Določil je le cene blagu, ki ga jaz prodajam, pa je šel. Ali ne velja enaka pravica za vseP Spomladi so kmetje ponujali krompir napol zastonj, pa ni bilo nikogar, ki bi bil diktiral višje cene, češ, te cene so prenizke. Zakaj pa takoj uradno zniiajo cene, ako hoče prodajalka na trgu prodati nekaj draije blago, ki ga manjka. Potem pa govore in pišejo o kmetijstci krizi, llo še vedno večja. Glavno pa bi moralo biti: enaka mera in pravica zn vse. Ali za vse prosta konkurenca ali za vse diktirane cene. S tako gospodarsko politiko, kakršna je sedaj v Ljubljani, mora biti udarjen najbolj kmet. Končno pa lo tudi Ljubljani ne bo v korist — ne drlavi. Ker krnet res omaguje, gospodje! Vi, ki sedite v Ljubljani, tega ne veste. Pa zalo je vseeno res!
Veli k uspeh
Založniška akcija Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani izkazuje že danes ogromen uspeh Število naročnikov z vsakim dnem meču o raste. Nabavni pogoji za knjižne zbirke so tudi zares tako ugodni, da je omogočeno vsakomur postati naročnik.
Vabimo Vas, da se priglasite na dopisnici za Leposlovno knjižnico (letos 6 krejig s cirka 1500 etranmi) Din 15.— v platno, Din 12.50 kartonirano.
za Ljudsko knjižnico (redno 6 knjig na leto, cirka 1600 strani skupno) Din 12.— r platno;
za Zbirko domačih pisateljev (-1 knjige na leto, skupna cirka 1100 strani) Din 10.— т plalno; j za Zbirko mladinskih spisov (4 knjige na leto, skupno cirka 800 strani) Din 8,— v platno;
za Zbirko poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov (3 knjige na leto, skupno cirka 900 strani) Din 10.— na mesec.
Naročniki posameznih zbirk imajo možnost naročiti se istočasno na Dom in svet, priznano revijo proti naroCnini Din 8,— na mesec.
Zahtevajte prospekt, ki ga brezplačno razpošilja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Nabiranje naročnikov v lavantinski škofiji je prevzela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, na kar opozarjamo Štajerske interesente.
Koledar
Sreda, 15. oktobra: Terezija, devica.
rm>
Osebne vesti
—	Upokojen je na lastno prošnjo predsednik novomeškega okrožnega sodišča g. Fr. Polenšek.
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 1. baterije 30. topniškega polka topniški poročnik Oskar Be-stal; za poveljnika 2. čete 1. polka trdnjavekega topništva topni&ki kap. II. razr. Ivan Kurelec; za poveljnika za maskiraive 2. pionirskega polka in-ženjerski kap. I. razreda Dragotin Gabrščik; za upravnika delavnice avto poveljstva ministrstva vojske in mornarice topn. kap. I. razi'. Fridrih Re-ner; na službo v poveljstvo vojnega okrožja v Kar-lovcu peh. podpolkovnik Kudolf Ukmar; za poveljnika 57. obmejne čete peh. kap. I. razr. Dragotin Zurek; za poveljnika 58. obmejne Me peh. kap. I. razr. Slavko Skoliber in za vodnika 57. obmejne čete peh. podporočnik Josip Busineli. — Za slušatelje niž> voj. geodetske šole so letos sprejeli med drugimi topn. podporočnik Dragotin Prosen, peh. podporočnik Stanko Cvirn topn. podporočnik Milan Dogan in inženjerski podporočnik Božidar Bauer.
ZIMSKE OBLEKE
raglane. suknje, trenchcoate in usnjate suknjiče kupite najceneje pri
Konfekcijski industriji JOSIP IVANČlC, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
Novi grobovi
Trebnje. V soboto dopoldne je mirno zaspala v Bogu zgledno potrpežljiva soproga g. nudučitelja Topolovška na Vintgoricl. Seet let je morala ležati nepremično na postelji. Pred 6 leti je prav nesrečno padla in od takrat se veled svoje visoke starosti — rojena je 1846 — ni mogla več opomoči. Hirata in pešala je, dokler je ni rešil Bog. S koliko ljubeznijo ji jo stregel iu čuval zraven nje mož g. Topolovšek kljub svojim 76 letom, je občudovanja vredno in drugim fezniodernim zakonskim parom najlepši zgled. Bog daj njej na onem svetu blažen pokoj, njemu tako zvestemu možu pa tu še mnogo srečnih let v trdnem zdravju in zunanji ter notru-nji zadovoljnoetil
N. p. v m.I
Mata kronika
it Poziv železniškim vpokojencem. Umrl je g. Josip Se lan, železniški nadšprevodnik v pokoju. Pogreb bo v sredo, dne 15. oktobra ob 2 popoldne iz hiše žalosti Cerkvena ul. 15, Trnovo v Ljubljani. Železniški vpokojenci vljudno vabljeni, dn se pogreba udeleže. — Društvo železniških vpo-ltojencev.
it Vrhovi kamniških planin in Karavank so pretekle dni dobili »belo kap«. V.se kaže, da bo treba letos prej začeti kuriti pisarne, sobe in šoie kot lani.
* Predelan regulačni nafrt ta Bled je v
občinski pisarni na Bledu do 31. oktobra I. 1. razpoložen. V lem času interesenti lahko vložijo prj županslvu Bled utemeljene ugovore.
it Nov vozni red je izšel v tiskarni sv. Cirila Stane 2 Din. Je zboljšanj posebnost je, ker vsebuje avtobusne vozne rede preko zime.
it Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranjo posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Croatia«, ki izhaja v Ženevi v angleškem, francoskem, nemškem in jugoslovanskem jeziku, ker piše zoper koristi naše države.
it V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 31 od 14. oktobra t. 1. je objavljen »Prnvilnik o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov.? in »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju dravske banovinec.
it Diletaiitskim odrom. Ali ste v zadregi, kaj bi igrali? Vsi sveti so pred durmi, zalo hitite pripraviti zmerom privlačno in splc&no priljubljeno igro »Mlinar in njegova hči«. Naročite si takoj nekaj knjižic — da bodo za režiserja, za suflezo in za glavne uloge, da Vam ne bo treba prepisovali drugega kot postranske uloge! Cena knjižici je Din 18.—. Pišite še danes dopisnico Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
ic Zakaj se število ptic-pcvk pri nas vsako pomlad manjša? Naše ptice-pevke: Drozgi, šin-kavci, kosi i. dr., razen teh pa lastavice, prepelice, žerjavi in divje gosi, se na jesen selijo v južne kraje, spomladi pa vračajo. A vsako pomlad jih pride manj nazaj. Od kod izvira to? Italijani imajo tudi svoj lovski zakon, ki pa je za različne laške province in njih klimo različno usmerjen. Velike in male divjačine pa Italija ne premore dosti. Zato preže laški lovci zlasti ua zverjad in divjačino, ki pride iz gozdov in revirjev sosednih držav, katere lačni laški lovci in divji lovci brezobzirno streljajo. Ker jim pa to ne zaleže, se pa vsako pomlad in jesen vržejo na naše ptice-selivke in pernato divjad, katerih postrele in v zanke po-love in to — kakor poroča nek nemški lovski list — vsako leto po 2—3000 komadov. Vsled tega krutega preganjanja se mnogo teh živali jadranske obale vedno bolj ogiblje, n. pr. žrjavi, divje gosi in racc in dr.
it Nesreča pri obrezovanju drevja. Posestnik Marela Albin iz Javorščice pri Moravčah je včeraj obrezoval drevje na domačem vrtu. Na mokri veji mu je spodrsnilo, da je padel z viška na tla ter si najbrž zlomil desno nogo v kolku. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
it Poldrugoletni otrok ulonil. Matija Bukač je nameraval za svojo rodbino zgraditi malo hišico, da bi jim vsaj za silo nudila streho. Ko sta skupaj z ženo delala pri hiši, se je mala poldru^o-letna hčerka Antonija igrala v dvorišču ter pri tem padla v neko jamo, ki jo je dež napolnil z vodo. Ko so nesrečni roditelji videli, kaj se je zgodilo, so brž potegnili otroka iz vode. Telesce je bi'o še toplo, toda ker niso vedeli, kako naj dete zopet spravijo k življenju, je mala Anionija v nekaj minutah zaspala za vekomaj.
it Pridelovalce sadnega vina opozarjamo na Hitmekovo knjigo »Sadno vino ali sadjevec.^ Pre-potrebna je ta knjiga vsakemu kdor prideluje sadno vino. Obsega bogata navodila in nasvete, kako je ravnati s sadjevcem, da ostane okusen, stanoviten in zdrav. Knjiga se peca tudi z izdelavo kisa in vporabo sadnih tropin, da pridejo nam v prid. Opremljena je z 42 podobami in velja Din 10.—. Dobi se v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
ir Dnrnite Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2.
•Сч
rt rj
r> I

L.

Mnogoletni poskusi
v laboratoriju in ogromni stroški niso upla-šili pred ciljem, zmanjšati trpljenje človeštva. Celo marsikatere pogreške, ki se dogajajo pred vsako iznajdbo, niso vzele poguma.
Delo je dokončano. In danes je ASPIRIN nad vse važen del na-
zdravilnega za- /
klada.
ASPIRIN
Jedinstveni na svetu.


it Povratek ameriških izletnikov. Ameriški rojaki-izletniki, ki so preživeli v stari domovini mnogo lepih in prijetnih dni, se zopet vračajo preko morja. Težki hsrc, a veaidar polni najlepših in nepozabnih spominov se poslavljajo od sorodnikov iu prijateljev. Prva skupina po številu 25 ameriških izletnikov III. razreda se je odpeljala v petek, dne 10. I. m. zvečer iz Ljubljane, druga skupina 10 ameriških izletnikov II. razreda pa v ponedeljek, dne 13. t. m. z večernim brzovlakom v direktnem pariškem vagonu preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v pristanišče Le Havre, kjer se bodo skupno vkrcali na najlepši in največji francoski brzoparnik »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique, katere zastopnik je v Ljubljani Ivan Krn ker, Kolodvorska ulica 85. Spremlja jih prav do Ne\v-Yorka g. Avgust Kolhmder, poslovodja tvrdke John Mi-helich v Clevelandu, ki je takisto preživel počit-
nice pri svojcih v svoji stari domovini, ter se vrača potem, ko si je ogledal vse znamenite kraje našo domovine, zopet na svoje mesto v Cleveland Vsem izletnikom želimo srečno potovanje ter jim kličemo na skorajšnje veselo svidenje I
it Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josel« grenfice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Joset< voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri zabreklih žilah, haetnorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. >Frnnz-Josef« grenčicu se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerijskili trgovinah.
Ljubljana
Z ljubljanskega grada
;-Sl o venski Narod je dne 7. oktobra spet povedal o Gradu nekaj očetovskih migljajev, ki so pa laki, da jih vsaj grajski prebivalci ne moremo sprejeti. Vse prav, da tudi »Narod« poveličuje in zavzetim Ljubljančanom opisuje razgled z ljubljanskega Grada, in radi verjamemo, da bo večina »Narodovih« purgarjev slepo pritrjevala dopisniku, ki trdi, da je z Razgledne poti krasen razgled (bo že res, saj se zalo imenuje Razgledna pot, bodo rekli!) in da so ob mji privatna gnojišča in da je vhod nn stolp tak in tak, da ee je zmotil celo j »Narodov« dopisnik in ga zamenjaj s št. 00. Ni ; prijetno, če je človek kratkoviden. Da v prihodnje dopisniku ne bo treba več napenjati možgan in iz fantazije probujajoče se jeseni stiskati in izcejati ne preveč pesniške izmišljotine, ki cikajo na osebuoal, pa naj je lako hotel dopisnik sam ali pa inspirator, j>ovemo sledeče: Razgledna steza nI več razgledna steza, ker jo zastira dTevje. Ker pa so pri »Narodu« zamenjave itak nekaj obligatnega, radi verjamemo, da je dopisnik videl namesto drevja in grmovja privatna gnojišča. Svoje dni je »Narod« itak pisal tudi o divjakih na Gradu, preostanku na brž diluvijalnega floveka. Vse je mogoče. Radi tudi verjamemo, da si je dopisnik vihal nos, ker je trdno sklenil za svojo mizo, da mora napisati o neznosni smraji na Gradu. Čudno se nam pa zdi. da je po sedmih letih šele kasno na jesen zapazil grajsko smetišče. Zn dopisnika naj bo to smetišče, javnost naj pa ve, da precej daleč stran od parka koncu vrtov zasipajo breg. Cez
Specialist za ušesa, nos in grlo
3r. Janko Hafner
zopet redno ordinira
nekaj let bo tam raven prostor in, če Bog da, tud! le»p vrt. Tudi kup ruševin je videl. Deset let so že skoro tam m prav v zadnjih mesecih jih je docela porabil kot stavbni material podjetnik inž. Tavčar. Seveda bo pa trajalo spet deset let, preden bo prišel »Narodov* dopisnik do tega spoznanja, do priznanja najbrž ne. In še nekaj Sami dobro vemo, da na Gradu ni vse, kot bi moralo biti, imam« oskubljene smreke za park pred Gradom, imamo ostanek spomenika, imamo škandalozno viteško dvorano, živo mrtvašnico, po gozdiču in pod kostanji na večer se shajajo ne doka:„ častni elementi, sadovi liberalne vzgoje, za magistrat je Grad nekaka kaznilnica. Toda pota so čista kot niso bila prej nikoli in če bi bil na Razgledni stezi lak smrad, bi se stranke nad njo pač same zganile in hišnika pač prej opozorile, seveda dostojneje, kot je opozoril dopisnik »Naroda«. Sicer je pa »Narodova« čednost edino v tem, dn oblssti vse kar je našega, domačega ... saj še slovenskega jezika no spošluje.	Grajski prebivalec.
Kai bo danes 7
Drama: Mladolctje. Red E.
Opera: Madame ВиНетНу. Red B.
Nočna služba lekarn: Levstek, Bohinee, dr. Kmet.
O Fantovski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 običajni fantovski sestanek. Predava g. Narle Velikonja o čilanju lepe knjige. — Pridite zopet vsi! — Predsednik.
0 Znanstveno prednvanie. V voliki dvorani Delavske zbornice bo predavala v sredo 15. t. m. ga. dr. Mira Fink, specijalislka za ženske bolezni in porodništvo. Snov: Naravne sile v boju z dnšev-nostjo ivne. Predavanje samo za ženske. Začetek ob 20. Vstopnine ni.
© Barjanska Sota — izgivja. Redek ie danes že voz, napolnjen z barjansko šoto, ki je tvorila še pred nekaj leti ceno kurivo za revne sloje v Ljubljani in okolico Lub'jane in tudi Kosler-jeva pivovarna jo je uporabljala. Plast barjanske šote izginja, ker je že močno izčrpana Nekaj kompleksov jo je še v Hauptmanci in v Črnivasi, ali to so že ostanki te nekdaj upoštevane »črne skorje«!
Peter Rosegger:
Orač
To je eno od najkrajih, pa najvažnijih poglavij, vodi me iz prvih otroških let in do pastirske službe k zavednemu delu in mladi možatosti.
Mnogo truda je bilo treba, preden sem se povzpel od pastirja do orača. Moral sem si zviniti nogo, da nisem mogel več vračati živine, kakor bi bilo treba; moral sem na pašniku najti ptičja gnezda, s čimer sem mlajšega brata pripravil do lega, da je bil pripravljen pasti mesto mene; končno je bilo treba pridobiti hlapca Marka, ki je dosedaj drvaril pri plugu, da je priznal: če bi bila pripravna stvar in če bi se dalo z njim ravnati kot s pipcem, bi bil jaz, čeprav še mlad fantič, le zadosti močan in gibčen, da bi vodil plug.
In ko sem stal tu pred njim, sem se stegnil, da sem dolgemu Marku segal vsaj do ram in zamahnil sem s šibo, da je zažvižgala — češ, da sem zrel za orača. Pa oče se je nasmehnil in dejal: »Pojdi, pojdi! To je samo malo baharije! Skoraj bi bilo treba, da bi ti še vsak dan kdo hlače čedil. In zdaj bi pa rad za odraščenega veljal. Je že prav, pa poskusi — te ne bo dolgo veselilo!«
Tedaj smo bili ravno na njivi. Marko se je precej umaknil in jaz sem prijel plug za ročice.
Plug v moji domovini sicer ni več kriva drevesna veja. kot pri divjakih, je pa vendar dokaj starinsko, okorno orodje. Kmet si ga napravi sam Iz brezovega lesa, kar je pa železa zraven, ga dobi pri kovaču, kolesa pa pri kolarju. Olavni deli pri takem plugu so: Črtalo, ki reže zemljo oavpično, lemež, ki jo reže vodoravno, tako da nakane brszua, ki jč četveres,-etnična ш nekako ped široka in pol pedi debela. Potem je deska, ki odrezano brazdo vzdigne i; razora in jo obrne, tako da pride spodnja stran na vrh. Ostali deii. s
pomočjo katerih so ti deli pritrjeni na gredelj, tvorijo »kozole«. V goratem svetu so vse te priprave še posebno potrebne. Spredaj sloni gredelj na plužini osi, pred kalero je vpreženih pri nas navadno par volov. Na zadnjem koncu so pri plugu tri ročice, s katerimi inora krepak mož po potrebi ravnati plug. Od tega je namreč odvisno, ali je brazda široka ali ozka, razor globok ali plitev; dolžnost tega moža je, da na koncu plug dobro zastavi ali ga dvigne, na kamnitem svetu ga je treba vzdignili tudi pred vsakim večjim kamnom, kajti volov ni mogoče takoj ustaviti in drugače bi se plug lahko siri.
Razen tega »orača« je potreben še nekdo, ki vodi vole. Ti morajo iti vedno tako, da gre vnanji po razoru, notranji pa po nezorani zemlji. Končno mora biti še kdo, ki popravlja z motiko za plugom. Tu je treba brazdo, ki ni dobro pala, popraviti, tu zoj>et drugo, preveč zateglo malo nasekati, tu pokopati ostanek v razoru.
Res, stvar ni tako lahka. Treba jc dolgega dne, preden jc oral viseče zemlje obdelane. No, in kako je bilo s tem mladim oračem?
Krepko sem zgrabil za ročice, kot bi zgrabil bika za roge! Marko je ravnal s plugom kot z igračo; bilo je, kot bi se držal samo radi zabave za ročice. Zdaj pa je bila sfvar druga. Voli so potegnili in začelo me je metati na desno in na ievo, plug ini je hotel uiti ven in nekajkrat sta mi prišli bosi nožici pod brazdo. »Premajhen je še za to!« sem slišal smeje se govoriti očeta in hlapca; te besede so me zbudile, šlo je za mojo čast, za mojo možatost. Nič več nisem hotel biti pastir, ki sedi pri mizi v zadnjem kotu, ki ne sme nikjer Spregovoriti vmes besede, kateri more, če ve kaj pametnega, le s teleti in ovcami govorili. Moja misel je bila pri najvišjem: velik, močan in samostojen sem holel biti kot hlapec. In glej, človek
raste s svojimi višjimi nameni. Držal sem za plug in oral še zadosti dobro brazdo, lzorani deževniki so začudeno dvigali glave, češ, kdo neki danes orje?
Očetove njive so bile iz zategle, rumenordeče prsti, ki je bila vsa prepredena s travnimi koreninicami. Radi tega so bile brazde kot brezkončna čreva in so se od kraja do konca komaj enkrat pretrgale. Mene jc to veselilo, kajti tako je ostal plug vedno v pravem položaju in razor je bil skoraj boli raven kot stranice pri ribniku. Očetu pa ni bilo to prav nič všeč; mnogo raje bi imel črne in rahle brazde. »Črna zemlja, bel kruh!« je bil pregovor.
Ko sem šel pri plugu v tretje po njivi, sem pogledal na solnce. Oh, ta ura stoji! Oblaki so zakrivali solnce. In če hoče ljubi Bog kljubovati in ne bo pustil, da bi bilo danes poide... 1
Dolgo časa je minilo, preden je doma mati stopila na prag in, kakor nekdaj babica, dala dva prsta v usta in zažvižgala, kar jc gozd tako lepo posnemal. Spustil sem ročici in sem mislil sam pri sebi: tako lepo ni mali še nikdar zažvižgala.
Odšli smo pojužinat. Dobro sem pazil, da si nisem odrgnil prsti z rok, kajti prav ta skorja mi je dajala ugled: Nič več nisem bil pastir, bi! sem orač iu iinel sem iste pravice kot hlapci. Za mizo sem sedel pri prvem hlapcu in sem si prizadeval, govoriti važne reči. Govorilo se je o moji pomoči; jnz sem molčal, saj se razume samo po sebi moje delo.
Mala stvaren jc lo iz mladosti, komaj dovolj velika, da se tako glasno pripoveduje; toda za kmeta je to važen dan, ko prvikrat položi roko na piug; to je skoraj sveto dejanje. Meč, križ je predmet velikih časti; jaz imam tudi plug za simbol odrešenja sveta. Siva prst, ki se jc takrat držala mojih rok in s katero sem šel k obedu — do danes
je nisem izbrisal — mi je lo, kar metulju zlati , prah.
In tako naj pač še povem, da sem tisto leto i preoral vso njivo, da je oče s pobožno roko vsejal rž v zemljo in da je naslednje leto mlada selev nam v največje veselje zelenela in rasla.
»Že deset let nisem imel take rži!« je govoril takrat oče. Sredi poletja, ko so se težke bili skoro zrele pripogibale, je stolkla toča ves pridelek v zemljo.
Tako se je končalo moje prvo kmetovanje, še dolgo ni bilo to moje zadnje, toda končno nam je prešlo vse veselje, v vednem trudu delati tam, kjer nam toča vsako leto bolj ali manj potolče naš pridelek. Oče ni nikdar zaradi tega klel, toda po toliko neuspehih je izgubil vse veseslje in začel je polagoma popuščati v boju z elementi.
Sedaj raste lam, kjer sem jaz hodil za plugom, lep mlad mecesnov gozd; z roko že -ne morem več doseči vršičev. Sveže in bohotno poganja vsepovsod, kjer jc prej ril očetov plug in kopale motike njegovih otrok. Mi pa smo bili deloma prisiljeni oditi od tod, nekateri pa smo se zadovoljno umaknili s peščene grude svojih prednikov. Bratje in sestre so odšli služil k drugim ljudem. Jaz sem se navadil nekaj rokodelstva in sem odšel v tujino, kjer sem pa samo zopet vse pozabil. Mater je rešila smrt po mnogih letih bridkega trpljenja. Samo oče. sedaj že ves sključen, je ostal najdlje v leseni kočici sredi mladega gozda.
Nazadnje pa, ko so mu že jerebi gnezdili slreho in veverice kukale skozi okna, je vstal tudi on in je oprt na brinovo palico odšel doli v soln-čno dolino Murice.
- »' i.ui. -
mtstrnm inko' In brc* uledn .Crem« Oriaoi' nohlvn v lekarnah, drogarljnli in parfumerl inh sa: •Cosuioohomiu, Zaijrob, KmICiklaHovu 28. Telefon l'J-JJ
0 Karambol v Siikl. Pred dnevi se je neko dekle zaletelo v Si S ki v malega natakarskega vajenca Vidica, ki se je peljal po cesti i kolesom. Dekle jc bilo tudi na kolesu ter se j« po karam-bolu predstavilo Vidicu, da je Svetek Antonija in da stanuje v Dobrunjah St. 15. Toda ista Antonija Svetek, ki resnično stanuje v Dobrunjah št. 15 se je zglasila na policiji, rekoč, da ona niti nima kolesa, se sploh ne zna vozili ter končno tisti dan, oziroma v tistem času, ko se je zgodil karambol, eploh ni stopila iz hiie v Dobrun ah. Antonija Svetek se je zglasila tudi v našem uredništvu, kier je povedal isto. Ona torej sploh ni nič prizadeta pri stvari. Pač pa sumi, da ie morala lista deklina, ki se je bila zaletela v Vidica, temeljito poznati njo, Antonijo Svetek, ter njene razmere v Dobrunjah. Osumljena je neka oseba iz Dobrunj, ki je nekaj huda na Svctkovo Tončko, ima kolo ter se prav često vozi ž njim. Toda tudi ta odločno taji vsako krivdo.
© Kolesarja (e povozil. Jagodič Štefan, zaposlen kot čevljar pri Krisperju v Ljubljani, se je vračal s kolesom z dela domov. Na Vodnikovi cesti v Šiški je hotel prehiteti nek tovorni dvo-vprežni voz. Ko je s kolesom pognal mimo voza, je tisti trenotek pridirjal od spredaj mesar De-b<?ljaik Anton iz Dravelj s svoim mesarskim vozičkom. Tisti, ki je bil hipoma na tleh, je bil seveda nesrečni Jagodič Štefaa s svojim kolesom; voz je šel čezenj in čez kolo. Oba, Jagodič in kolo, sta bila močno poškodovana. Toda nihče ne mara biti kriv. Jagodič trdi, da je kriv mesar Debeljak, ker je prehiteval na isti strani, po kateri se je peljal on sam, Debeljak pa pravi, da je kaijpak kriv Jagodič sam, кет se je sam zaletel vanj. Stvar bo seveda že dognala sodnija.
© Iz tatinske kronike. Celo pestro vrsto jih je danes. Najprej dve kolesi. Eno je bilo ukradeno
Pirkmajerju Mirku, ravnatelju podjetja »Slograd«, ko ga je mož pustil na dvorišču hiie št. 31. na Dunajski cesti. Kolo }o vredno 600 Din, črno pleskano znamke »Puoh«, prostega teka, balancu navzgor obrnjena, z zvoncem. Drugo kolo je bilo ukradeno ob belem dnevu, ob treh popoldne izpred hiše št. 15. na MlkloSičevl oeeti. Lastnik Kavče Anton, družabnik kleparsko delavnice »Golob in Comp« ima 800 Din škode. Tudi to kolo ije znamke »PucIk takosti črno pleskano, balanco navzgor obrnjeno. Zadnji plašči kolesa eo krpanl in že slabi. Kolo ima prosti tek ter je že precej rabljeno. — Zidarju Pregarou Rudolfu, zaposlenemu na novi stavbi ob Celovški ceetl, je nekdo ukradel par novih čevljev iz črnega usnja, vrednih 200 Din. Pregarc je imel čevlje v eni izmed sob na etavbl, ki jo izvršuje mojster Mavrlč. Na isti stavbi dela skupaj 15 delavcev, toda Pregarc ne sumi nikogar iznied njih. — Vehovcu Valentinu so bile z njegove stavbe ob Dravski ulici ukradene deske, skupaj okrog 18, vredne 600 Din. Deske so oetružene, 3 decimetre debele in po 4 metre dolge. Verjetno je, da jih je :.sunil« nekdo, ki jih sam rabi pri zidanju ali pa jih jo kdo rabil za kurjavo, saj mraz je že precej hud. — Zgodila se je končno še ena žepna tatvina in sicer na rampi ob skladišču glavnega kolodvora. Tam je nekje v kolu zadremal Ribič Martin, delavec, stanujoč v Tomačevem; približal se mu je neznanec ter mu iz zadnjega hladnega žepa potegnil malo beležniico, v kateri je imel Martin neke papirje ter skupaj 490 Din denarja. Ribič sumi, da mu je denar izmaknil kdo izmed tovarišev, ki se trajno zbirajo tam ob skladišču.
Celie
Dr. med. J. Prodan
do preklica ne ordinira
Maribor
□	Akademska kongregnciia. Drevi ob 20 v Alojzijev! cerkvi običajni sestanek. Za vse gg. so-dale udeležba obvezna.
□	Ljudski oder nastopi. V jielek zvečer vprizori Ljudski oder v Narodnem gledališču izvirno dr. Dornikovo dramo »Juta«, ki nam slika ustoličenje zadnjega koroškega vojvode Otona Habsburškega. Režira Pavel Rasberger, režiser pri tuk. Narodnem gledališču; kot gost sodeluje tudi Maks Furijan, član tukajšnjega gledališča. V ostalih vlogah nastopijo člani Ljudskega odra.
□	Nekaj edinstveno impozantnega predstavlja grandioznl film »Vesoljni potope, ki so te dni predvaja v unionskem kinu; nekaj edinstvenega v zamisli dela ter njega podrobni izvedbi in izpeljavi. Je to zgodba o dveh srcih in dušah; po čudnem naključju se ob železniški katastrof! sni-deta, potem v grozoti svelevne vojne razstaneta in ob zaključku svetovne vojne zopet čudežno snideta. Vmes prepletajo dejanje kakor v prispodobi grozotno veličastne scene o vesoljnem potopu: množice v jK)končujočem valovju ginoče in inroče. Režija in tehnika, ki morata iinponirati. Vseskozi pa plove nad vsem, kar se tukaj ob svetovnem po-kolju in vesoljnem potopu dogaja, velika misel miru, bratstva in sprave. Predstave se vršijo ob 17, 19 in 21; razen tega tudi ob 15 posebna predstava za šolsko mladino, če je dovolj udeležencev.
□	Trcticrctliia skupščina duhovnikov ima svoj redni sestanek jutri ob pol 16 v fančiškan-skem samostanu.
□	Gosposvetsko ulieo smo dobili v Mariboru. V nekaj letih bo prav lepa ter ulična. V Korotan kaže njena sipcr. Pri tej priliki hočemo opozoriti na nekaj, kar se je že pred leti prezrlo. Morda je čudno: v Mariboru ni ulice, ki bi bila poimenovana po velikem koroškem rodoljubu, pisatelju in slovničarju Antonu Janežiču. Mislimo, da ni treba naštevati njegovih zaslug; v zgodovini slovenskega pismenslva so zabeležene. Imenujmo njegovemu spominu na čast kako ulico ali cesto po njem ter pokažimo svoiim bratom v Ko-rotanu, da njihovih sinov ne bomo pozabili. — Ob desetletnici koroškega plebiscita koroški dobro-voljci. '
□	Smrtna kosa. Umrla je v Mlinski ulici St. 11 služkinja Neža Vodnik, stara 27 let. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
□	Stanovanjsko mizerijo v Mariboru je
obravnaval neimenovan pisec pred nedavnim v tukajšnjem slovenskem popoldnevniku; članek je brez dvojbe aktualen in se v glavnem nanaša na dejstvo, da namerava Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev zidati stanovanjske hiše v Ceti-nju, Banjaluki, Ljubljani, Skoplju in Splitu. Pisec obžaluje, da ni med omenjenimi mesti — Maribora. Ob tej priliki naj nam bo dovoljena opazka, da so takšne in slične stvari sicer od časa do časa potrebne primerne ugotovitve, da pa tožbe, jadi-kovanja ter apeli prav malo pomagajo in zaležejo. Nečesa je treba: korajže in podjetnosti. Kredit je na razpolago, in sicer pri gradbeni zadrugi »Železniška družina«:, ki se je pred nedavnim osnovala v Mariboru. Sedaj se iščejo ljudje, ki bi bili pripravljeni zidati. Podjetnost in korajža velja; to Je najboljši izhod iz stanovanjske mizerije. Kredit je tu!
□	Izviren poizkus samoumora kamienea-
artista. 261etni kaznjenec Josip Pajman iz Ponikve ob južni železnici je v samomorilnem namenu požrl 25 cm dolgo ter 6 do 7 mm debelo žico. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer je žica kmalu prišla na svetlo. Pajman je po poklicu artist ter ima za seboj že tri takšne slične poizkuse bega lz življenja; pa mu nikakor ne »rata«. V tem oziru je bil znan J. Vidmajer, ki je pred nedavnim umrl v tukajšnji bolnišnici in ki je kar na debelo požiral v samomorilnem namenu nože m druge slične predmete. Pajman je očividno Vidmajer II. Njegovo stanje je izven nevarnosti.
П V Krčevini se tudi letos otvori gospodinjska nadaljevalna šola. V slučaju, da se priglasi zadostno število fantov, starih vsaj 16 let, se to jesen poleg gospodinjske otvori tudi kmetsko nadaljevalna šola, pod vodstvom šolskega upravitelja J. Cvetka. Dobrodošli so tudt možje. V nedeljo 26. t. m. bo ob 15 v krčevinski šol sestanek v svrho objasnltve pomena in ustroja teh šol. Na la sestanek se vabijo sploh vsi starši solskih otrok, da izrečejo svoje mnenje glede obdarovanja ubogih učencev z obleko in obuvalom. Po sestanku vpisovanje fantov in deklet v nadaljevalno golo; pričelek pouka 9. novembra ob S. Pouk se bo vršil za fante vsako nedeljo ob pol 9 do pol 13, za dekleta pa od 8 do 16 m ^ brezplafen. Za-ključek Sole bržkone na belo nedeljo, t. J. 12. aprila 1931.
□	Ob BOletnici je včeraj ivečer priredil matični moSki zbor podok.uco svoji vrl članici ter požrtvovalni društveni delavki Tereziji Svarcevi.
Dr. Valeriia Valiavec
«pecla!lstin|a za otroške bolezni
zopet redno o r d i n t r a.
Maribor. Aleksandrova cesta 6.
□	Cigani se zagovarjajo. Včeraj se je vršila v razpravni dvorani 53. obravnava proli če-tvorici ciganov ter dvema cigankama. So to: 211et-ni Franc Horvat iz Vanče vasi, 841etni Ignacij Horvat istotam, 211etni Geza Kovač iz Borejcev, 22-letni Jožef Cener iz Murske Sobote. 251etna Ana Horvat ter 64!etna Ilonka Horvat, obe iz Vanče-vasi. Prvi štirje osumljenci sc obtožujejo zločin-stva tatvine, in sicer, da so v noči na 6. avgusta 1.1. vdrli v zaklenjeno skladišče beltinške železniške postaje ter odnesli 46 srajc, 12 spodnjih hlač, 25 metrov gradla za žimnice, balo platna, balo sivega blaga, večjo količino ementalskega sira, 87 kg mila ter eno rolo papirja. Ana in Ilonka Horvat pa sta krivi, da sla prikrivali del ukradenega blaga ter ga razprodajali v Beltincih, dasiravno sta vedeli za izvor. Kovač je pred sodiščem preklical, da bi bili pri vlomu sodelovali oba Horvata in Cener, ampak je zatrjeval, da so mu pri teni pomagali trije neznani kmetje iz dolnjelendavskega okraja. Vsi ostali obdolženci to je dejanje. Razpravo je vodi! dr. Lešnik, Kolšek in dr. Ažman prisednika; obtožbo je zastopal višji državni pravdnik dr. Jan-čič. Zapisnikar dr. Dev. Obsojeni so bili: Franc Horvat na 1 lelo robije ter 2 leti izgube častnih pravic, Ignacij Horvat na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic ter naknaden jirldriek po prestani kazni v zaporu. Kovač na 6 mesecev strogega zapora, Cener na 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic, Ana ter Ilonka Horvat pa vsaka na 2 meseca strogega zapora in 400 Din denarne kazni, v slučaju neiztirljlvosti, nadaljnjih sedem dni zapora. Obo sta bili izpuščeni na prosto, ker sta kazen že prestali v preiskovalnem zaporu.
□	ltetl po vinotočih. K notici v včerajšnji številki pod gornjim naslovom dodajemo, da se bo izvajalo najstrožje nadzorstvo tudi glede izdajanja jedil in mineralne vode, kar se je po nekaterih vinotečih doslej prakticiralo. V tem oziru opozarjamo lasinike vinotečev in tudi goste, da ne bo nepotrebnih intervencij d strani organov pristojnih oblastev.
□	Nalivi. Radi ponedeljkovih nalivov so se z Meljskega hriba rušili plazovi ter grmeli čez cesto. Obenem je vdrla voda v nekatere kleti ter povzročila škodo. V kleti j>okojnega majorja Lc-herta se je nabralo toliko vode, da so morali intervenirati gasilci s črpalkami.
□	Andro Mitrovič pride zopet v Maribor.
Bivši kapelnik tukajšnje opere Antlre Milrovič, ki je deloval v tukajšniem gledališču v 1. 1922 do 1925 in 1. 1926—1928, je končal svoj bolezenski dopust ter bo zopet sodeloval na tukajšnjem odru.
П Železničarjem se bodo izplačale razlike. Tukajšnja podružnica Društva jugoslovanskih železničarjev objavlja, da je glavna kontrola odobrila izplačilo delavskih razlik za 1. 1923—1924 ter da se je izdal tozadevni nalog za izplačilo, ki naj se v kratkem izvrši.
□	Drava še vedno narašča. Radi ponovnih nalivov tekom ponedeljka se je dvignila včeraj dravska vodostaja še za pol metra, tako da je prekoračena normala za dva in pol metra. Velika nevarnost poplave preti zlasti pesniški dolini, ki zelo trpi radi neregulirane Pesnice
□	Težka nesreča pri Sv. Miklavžu.. K poročilu, ki ga je prinesel zadnji »Slovenski list« i pod gornjim naslovom, dodajemo, da ne zadene j župana Florjaučiča radi hčerkine nezgode nikaka j krivda, ker se je omenjenega dne nahajal v Ma- . riboru po službenem poslu; e hčerko se je peljal j hlapec, ki je pa radi pijanosti obležal na cesti, | tako da je morala 121etna Anica sama z vozom do- | mov, pri čemer je po nesrečnem naključju prišla | pod kolesja ter zadobila občutne poškodbe na obeh ; nogah.
Ptui
Smrt. V petek so v Gradcu pokopali go. Magdaleno Czak, ki jo je bolezen dolgo časa mučila. Pokojnica je dosegla starost 84 let.
Blagoslovitev motorne brizgalne. Poleg Prosvetnega doma so v nedeljo v Št. Janžu nn Dravskem polju blagoslovili tudi novo motorno brizgal-no. Obred je po sv. maši izvršil presv. g. škof dr. Tomažič. Popoldne pa se je pred ljudsko šolo vršila veselica, ki je privabila mnogo obiskovalcev. V noč so svetili lampijončki, gostje so se izborno zabavali: saj se je pelo kar pri vsaki mizi. Po pošteni veselici glava ne boli. Gusilci so gotovo v vsakem oziru zadovoljni.
Grajati pa moramo večino kolesarjev. V temni noči, kakor je bila, je bil le redek, ki je imel | kako svetiljko. Mogoče ie podobne nedostatke odkriti tudi drugod okoli Ptuja. Na vsak način jo v tem oziru treba več pažnje in ostrejše mere: saj se na deželi zvečer ravno tako lahko zgodi nesreča kot v mestu.
Vsosplošna trgatev se je v naših pericah pričela v ponedeljek. Delo pa je radi trajnega dežja, razmočenih tal, zelo otežkočrno. 7. žalostjo se vinogradniki ozirajo po zlati trti, ki jo je uničevalo jesensko deževje in ki je preje vendar tako lepo kazalo. Po množini bo vina sicer letna pri nas 100 nd- ' stotkov več kot lani, po kakovosti pa bo padlo. Vinogradniki vpirajo svoje oči v vlado, da jim pomaga, kolikor bo pač mogla, da re vsal malo ublaži kriza vinogradništva.
SLOVESEN BLAGOSLOV PALAČE LJUDSKE
POSOJILNICE V CELJU.
V	nedeljo, 19. oktobra t. 1. praznuje najmočnejša oeljsku zadruga, Ljudska jiosojiltiica, svoj veliki praznik: blagoslov svoje nove veličastne jmi-lače. Z njo bo v nič manjši radosti praznovala naša celjska prosvetna organizacija, ki bo imela v prijetnih prostorih palače novih prilik za še iivaluiejši kulturni misijon.
Spored proslave bo sledeči: Na predvečer, dne 18. oktobra ob 19 bo na palači serenada. Drugi dan ob 8 zjutraj daruje v celjski opatijski cerkvi pre-vzvišeni vladika lavantinski insgr. dr. Andrej Kar-lin sv. mašo, med katero prejieva pevski zbor KPD v Celju. Po sv. maši nekako ob 9 bo prevzvi-šeni v veliki dvorani palače izvršil blagoslov prostorov. Pred obredom in po obredu poje mešani zbor KPD primerne pesmi.
Ob pol 10 se prične v veliki dvorani prosvetni tabor kot uvod v prireditve fvrosvetnega tedna, ki jih organizira ljubljanska Prosvetna zveza. Prvi bo govoril k otvoritvi novih društvenih prostorov načelnik Ljudske posojilnice v Celju g. prof. Cestnik. Načelslveni ravnatelj ljubljanske Zadružne zveze g. Jože Basuj govori o predmetu: Zadružništvo temelj ljudskega blagoslaraja. Končno bo govoril urednik »Slovenca-r g. Fran Terseglav o potih in ciljih naše ljudske j>rosvete. Takoj po prosvetnem taboru se v isti dvorani vrši glasbena matineja, pri kateri nastopi salonski orkester pod vodstvom g. Z. Lenardona in pevski zbor KPD jxxl vodstvom pe-vovodje g. G. Zafošnika. K vsem prireditvam dopoldneva je vstop vsakomur prost.
Popoldne ob pol 4 bo slovesna otvoritev novega gledališkega odra s slavnostno predstavo Fin-žgarjevega igrokaza »Naša kri«, ki ga v režiji g. 1. Peršuha uprizori Gledališka družina KP1). Vstopnice za gledališko predstavo se dobijo xl danes dalje v Slomškovi tiskovni zadrugi. Z ozirom na veliko povpraševanje ]K> vstopnicah priporočamo vsakomur, ki bi rad prisostvoval otvoritveni predstavi, da si vstopnico zanesljivo nabavi v pred-prodaji.
Tako bo nedelja veličastven praznik idealnih <judskih stremljenj, kakor nam jih predstavlja naša zadružna in prosvetna organizacija. Vabimo j>oleg
meščanov zlasti tudi prebivalstvo bližnje in širše okolice Celju, da se slavnosti v čim večjem številu udeleži.
*
& Francoski krožek v Celju priredi v tekočem šolskem letu naslednje učne tečaje: 1. Začetni učni tečaj francoskega iezika za odrasle; 2. Nadaljevalni učni tečaj za odrasle; 3. Literamo-konver-zacijski tečaj za odrasle; 4. Tečaj za mladino, namenjen predvsem učenkam in učencem vseh razredov meščanskih in višjih osnovnih šol. — Prijave za začetni in nadaljevalni tečaj za odrasle se bodo sprejemale v petek, 17. t. m. od 6 dalje v pritličju drž. mešč. šole. Prijave za literarno-konverzacijski tečaj in obenem pričetek tečaja bo v četrtek, 16. t. m. ob 6 istotam. Vpisovanje v mladinski tečaj se bo vrSilo v četrtek, 16. t. m. ob pol treh popoldne v prvem nadstropju mestne deške osnovne šole. Mesečna učitina za vsak tečaj znaša 30 Din in jo je plačevati v naprej.
& Avtobus Celje-Solčava bo vozil od vštetega petka t. j. 17. oktobra t. 1. naprej zjutraj iz Solčave še le ob 6.10, skozi Ljubno ob 7.05 skozi Mozirje ob 8.00, Polzelo ob 8.36 in pride v Celje ob 9.20 tako, da bo dobil oba dopoldanska vlaka proti Mariboru oziroma Ljubljani in Zagrebu. Ta pre-nteniba je bila potrebna, da ne bi mestni avtobus vozil skoro istočasno s poštnim avtobusom na Šmartno. PojKildanska vožnja iz Celja proli Solčavi ostane neizpremenjena.
& Caveant cousules! Silna povodenj prošli petek je znova navrgla za Celje prepereče vprašanje regulacije Savinje in pritokov. Neštetokrat smo na tem mestu že omenjali nevzdržnost sedanjega vodnega položaja v Celju, ki povzroča, da smo Celjani tudi pri manjših nalivih odrezani od okolice. Ogromna škoda, ki jo leto za letem povzročajo po-vodnji na nasadih v mestnem parku, ki jo povzroča voda, ki vdira v kleti in kvari z vlago zidovje, za-močvarenje celega mesta, ki ima za poslcdico vedno večje število meglenih dni, vse te škode gredo v milijone, ukradene narodnemu gospodarstvu in ljudskemu zdravju. Zdi se, da činitelji, ki imajo odločati o vprašanju regulacije Savinje in pritokov, ne znajo absolutno nič kalkulirati. Ko se je naš mestni župan j»red dobrim mesecem vrnil iz Belgrada, je prinesel s seboj kup obljub, češ da bo v 8 dneh vse rešeno in jiotem se začne z deli. Preteklo je štirikrat osem dni iu izpolnitve obljub čakamo zaman. Naj bi celjski merodajni činitelji slučaj zadnje po vod nji in vso ogromno škodo, ki jo je povzročila, v Belgradu nazorno predočiti. Celjanom gre pri teh razmerah za biti in nebiti. To naj bi imelo pred očmi mesto kot pristojna gradbena in vodna oblast.
Novo mesto
Nižja gospodarska šola v Mariboru se prične 3. novembra. Vse naše gozdarske poseslnike opozarjamo, da je čas za vlaganje sprejetnih prošenj pri kr. banski upravi v Ljubljani v Ljubljani do 15. t. m. Želeti bi bilo da sc tudi Dolenjci zganejo.
Kače. V poletnih jesenskih dnevih se prihajajo tudi kače gret na solnce. Na Hribu pri Šmi-helu so ubili velikega gada, ki je grel svoje premrle ude na kamenju.
Šopek vijolic je natrgal v rupeški hosfi šolar-ček Dado Mojželj in jih prinesel svoji učiteljici. Pač redek slučaj.
Nesreča šolarja pri nogometu. V nedeljo 12. t. m. so šolarji na sejmišču na Loki brcali žogo. Učenec ljudske šole Pelko Edi je tekel za žogo, ki je padla za neke hlode. Ko jo je dobil in hotel splezati izpod hlodov, se je udaril z glavo v hlod in se močno udaril v glavo. Zdravnik dr. Ropaš mu je rano takoj zašil. Fant je ostal v domači oskrbi.
Prestavljen je k art. polku v Mostar, komandir novomeškega voda art. polka Aleksej N a g o r o v. Simpatični častnik, po rodu Rus, si je pridobil za svojega bivanja med nami mnogo simpatij.
Kamnih
V	soboto U. oktobra ob 4 popoldne je bila zopet zbrana številna mladina v Kamniškem domu. Gospod društveni predsednik dr. 2 v o k e 1 j je vodil otroke po Ljubljani: s pomočjo skioptičnih »lik jim je pokazal najlepše zgradbe, najbolj znamenite naprave v mestu, pa tudi v okolici Ljubljane. — V razvedrilo jim je potem pokazal »Obutega mačka* in njegovo burkasto življenje. Veselje otrok je bila predavatelju najlepša zahvala.
Smrtna kosa. V visoki starosti je umrla dne 10. oktobra na Fužinah v Kamniku Afojzija Kapue, dobra krščanska mati. — V cvetju mladosti pa je podlegel eno leto trajajoči pljučni bolezni Nogra-šek Franc, tih in miren fant, član našega Apostol-stva mož, po poklicu zidarski pomočnik na Kosi-šah pri Kamniku. — Obema časlcn spomin pa večni mir.
Ljutomer
Z vso slovesnostjo smo praznovali preteklo nedeljo praznik nove sv. maše g. Franca Rabiča iz družbe Salezijancev. Slavnostni govor je govoril g.
Srofesor dr. Kastelic z Rakovnika. G. kanonik dr, .linar je bil ta dan zadržan. G. novomašnik je nastavljen kot vzgojitelj v novootvorjenem mladinskem domu v Zagrebu.
Nova zastava Marijine družbe bo prihodnje dni razstavljena v trgovinsko-izložbeneni oknu g. Jelsovšek v Ljutomeru. Zastava, ročno delo ge. Son-liemvaldove iz Ljutomera, bo slovesno blagoslovljena prihodnjo nedeljo.
»Kntovško klet« dobimo v Ljutomeru. V lokalu bivšega spravišča gasilnega orodja (pod sedanjim sodiščem) namerava občina prirediti prostore za točenje vina iz svojih kleti. Zaprosila je že za dovoljenje.
Krajevne table z napisom: mesto Ljutomer, srez Ljutomer, dobimo za okolico Ljutomera, na meji ob prometnejših cestah. Poimenovanje ulic, ulične in hišne table, ki jih zahteva banska uprava, se ]>a naročijo šele po dovršitvi regulacijskega načrta.
Kočevje
Glasbenik Igo Drucker naznanja p. n. občinstvu, da prične s 15. okl. poučevati violino, violo, cello, glasovir, oboe, saksofon. Otvoril bo tudi tečaj za harmonijo in dirigente, in sicer za začetnike kakor tudi za one, ki so se že vežbali. Prijave se sprejemajo vsak dan v hiši fotografa R. Verder-berja.
Šport
Velik uspeh naših lahhoatletov
Naša lahkoatletska reprezentanca, ki je na balkanski Olitnpijadi kljub velikim neprilikam dosegla z 51 točkami drugo mesto, je prejela zelo laskava vabila. Povabljeni so v Carigrad, Sofijo in Bukarešto, da tam pokažejo svoje znanje. Ker pa naša reprezentanca ne razpolaga s posebnimi denarnimi sredstvi, še ni gotovo, če bodo'mogli sprejeti to laskavo vabilo, /-a enlirat se vrše še pogajanja.
Po tej vesti bi torej sklepali, da imajo ravno 9]x>rtniki pozitivne uspehe pri delu za zbliževanje balkanskih narodov.
*
Nogometna tekma na Bledu. V nedeljo, 12. t. m. se je odigrala nogometna tekma med S. K. »Bo-recv Jesenice in S. K. >Bled«. Borci so pokazali lepo kombinacijo in s tem dosegli zasluženo zmago 5:1. Skozi celo igro so prevladovali agilnl Borci In pokazali lepo, energično in kombmacijsko igro.
Težkoatletska sekcija S. K. Ilirije iina redne treninge vsak ponedeljek in četrtek od 19 dalje do nadaljnega v paviljonu :»I< na velesejmu.
Istotam se ob teh večerih sprejemajo resni novi člani. Gojijo se: dviganje uteži, rokoborba in boks. — Načelnik.
Nogomet v tujini
Skoraj vso pri starem. Dunajska prvenstvena nedelja je ostala brez senzacij, kajti zmagali so vsi vodeči klubi. Prvenstvena tabela izkazuje isti vrstni red kakor pred tednom dni, le Vienna se je iz petega mesta pomaknila na četrto, dočim je sedaj Wacker na j>eteui mestu. — Obisk tekem je bil nenavadno velik, k čemur ni malo pripomogel poleg lepega vremena tudi prvovrsten in pester program. Nad 18.000 gledalcev je prisostvovalo borbi med avstrijskim prvakom ter Slovanom. Dolgo je izgledalo, kakor da bo igra ostala z 1:1 neodločena. Naenkrat pa je Rapid pritisnil z vso silo in postavil Je s 4:1 končni rezultat. Čeprav so dunajski Čehi to igro izgubili, vendar jim gre vse priznanje, saj so skoraj vso tekmo odigrali le z lo iglavci. — Wacker se je srečal s silno Admiro, ki ji pa ni bil v nobenem pogledu kos. Dočim so krilci \Vackera zatajili, se je moštvo Admire nahajalo v zadovoljivi formi. Poraz Wackera s 5:1 je hud in je iznenadil poeebno zaradi velike razlike v golih. — Niti za hip pa ni bila dvomljiva zmaga Austrije nad Ni-cholsonom. Austria je zaigrala tako dovršeno, da je poraz Nieholsona v razmerju 4:0 več kot opravičen. Odlikoval se je v tej tekmi posebno Sindelar. ki se ga starejši ljubljanski obiskovalci nogometnih tekem gotovo še spominjajo. — Visoko zmago je dosegla tudi Vienna nad Wiener Sportklubom. Rezultat 7:2, ki ga je v svojo korist dosegla Vienna, je v glavnem krivda nerazpoloženega vratarja Wie-ner Sportkluba. — Prvenstvena tekma med zadnjima v tabeli, t. j. med VV. A. C.-om in F. A. C.-om pa ni nudila razen velike borbenosti ničesar. Dve dragoceni točki, ki jih je Tešil \V. A. C. iz tega boja, so nastale iz zmage 2:0 nad nesrečnim F. A. C.-om. — Prvenstvena tabela nudi sedaj sledečo sliko: 1. Adntira (10 točk); 2. Rapid (10 točk); 3. Austria (8 točk); 4. Vienna (8 točk); 5. VVacker (6 točk); 6. Nicholson (5 točk); 7. Slovan (5 točk); 8. Wiener Sportklub (4 točke); 9. W. A. C. (3 točke); 10. F. A. C. (1 točka).
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 15. oktobra: MLADOLETJE. Red E. Četrtek, 16. oktobra: PRAVLJICA O RAJSKI
PTICI, Red D. Petek, 17. oktobra: Zaprto.
Opera.
Začtilek ob 20 zvečer. Sreda, 15. oktobra: M ADAME BUTTERFLY. G o-
stuje ga. Zlata Gjungjenac. Red B. Četrtek, 16. oktobra: HASANAGINICA. Red A. Petek, 17. oktobra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 15. oktobra: Zaprto. Četrtek, 16. oktobra: Ob 20: SKRJANCKOV GAJ. ab. A.
Petek. 17. oktobra: Ob 20: JUTA. Prireditev Ljudskega odra.
Ljudski oder v Ljubljani
»Julij Cezar« na Ljudskem odru. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 10. okt. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu otvoritveno predstavo s Shakespearovo žaloigro »Julij Cezar«. Igra, ki slovi po svoji izredni dramatičnosti, bo gotovo vzbudila velik interes. Dejanje ie od začetka do konca skrajno napeto in pretresljivo slika padec mogočnosti rimskega cesarstva po zavratni smrti največjega imperatorja Julija Cezarja. Predprodaja vstopnic se prične v petek 17. okt. dalje vsak dan v Ljud-•kem domu I. nadstr. Opozarjamo še posebno, da cene vstopnicam za to predstavo ne bodo zvišane.
Iz dmiiveneцв iivtfenia
Občni »bor prosvetnega druStva Krakovo-Trnovo r LJubljani se vrši drevi ob 8 v društveni dvorani Karunova ulica 14. Vabimo vse člane, da se v obilnem številu udeleie. — Odbor.
Jahte ameriških milijonarjev
Pred kratkim je bila spuščena v morje nova luksusna jahta ameriškega kralja jekla Johna Pierponta Morgana. Krstili so jo na ime Corsair IV. Pri tej priliki posnemamo iz ameriških listov nekatere podrobnosti iz luksuzne opreme športnih jaht ameriških milijonarjev, ki so v tem dosegli res največ, kolikor jc bilo mogoče z ozirom na sedanjo tehniko.
Športna jahta je trenutno najbolj uvaže-vtina moda. Pred vsem bi bilo omeniti, da so vse luksuzne jahte amer. milijonarjev zgrajene na motorni pogon. Diesel-motor zmaguje na
Getulio Vargas, predsednik braziljske države Rio Grande do Srd in vodja vstašev, bo imenovan za j predsednika revolucionarnega gibanja. Pri zad- ! njih volitvah za predsednika Brazilije jc Vargas 1 kandidiral, pa je podlegel svojemu nasprotniku dr. Prestesu.
vsej črti. V zadnjem letu pred svetovno vojno je bilo komaj pol odstotka svetovnega bro-dovja motoriziranega. Danes pa ima že deset odstotkov motorje na pogon z oljem, nafto ali bencinom. Naprava takega motorja prihrani mnogo prostora, poleg tega ne povzroča tak motor nobenega dima in ima tudi večji akcijski radij. Stroški so seveda precej večji, toda kaj gledajo ameriški milijonarji na stroške. Ni čuda torej, da so vse luksuzne jahte ameriških milijonarjev opremljene s takimi motorji. Takih luksuznih jaht je v Ameriki vedno več, saj tam tudi milijonarji rastejo, kakor gobe po dežju. Kljub pogostim borznim polomom beleži neka ladjedelnica naročil za 80 milijonov dolarjev, dočim jih je imela pred nekaj leti samo za pol milijona. Taka ladjedelnica dostavi naročniku moderno, in z največjim komfortom opremljeno jahto s kapitanom in moštvom, kuharja in sobaricaipi, z najpopolnejšo opremo, kjer ne manjka niti zobne paste. Moderna zasebna jahta je s svojimi 80 do 125 metri dolžine pravi morski velikan. Na taki jahti ne manjka najnovejših varnostnih naprav, od sten, ki ne propuščajo vode, do avtomatične naprave, ki takoj pogasi vsak ogenj že v kali, in od radio-postaje pa do najnovejših avtomatov, ki jim še tehnika sama ne ve imena. Nobena drznost ni s tako jahto prirediti večtedensko potovanje po Južnem morju. Ce se morebiti izpraznijo posode s pitno vodo, so na razpolago destilacijski aparati, ki spremene neužitno morsko vodo v pitno.
Komfort in udobje na takih jahtah pa presega vsak komfort v najluksurijoznejšem stanovanju. Tam je v kopalnici le navadna voda, tu je na razpolago tudi morska. Voda v plavalnem bazenu valovi kakor bi jo vznemirjali nevidni vetrovi. Poleg tega ima plavalni bazen popolnoma morsko klimo. Prostor za tenis je brez vsakega prahu in ga je v slučaju prevelike vročine mogoče takoj pokriti z zavesami. Če si potniki zažele lepega vremena, jim je takoj postreženo. Radio-opazo-valec poizve to od radio-meteoroloških opazovalnic in prepki diesel-motorji takoj povle-iejo jahto na tisto mesto. Ravno tako se zgodi, če si potniki zažele nekoliko vetra za spremembo.
Tudi v ostalem je vse dobro preskrbljeno. V telovadnici je električni konj, veslaški aparat in solnčna kopel. Po stopnicah potni-
kom ni treba hoditi. Dvigala v obliki prijetnega naslanjača jih po mili volji vozijo iz enega krova na drugi. V glasbeni dvorani je seveda klavir in pogosto tudi orgle. Strežaji so muzikalično naobraieni in na željo potnikov lahko brž sestavijo jazz-orkester. V kuhinji in kleti ni seveda nobene »pogreške«. V tem oziru velja za ameriške milijonarje sledeča deviza: »Delikatese vseh dežel.«
Če pride taka jahta v pristanišče in bi potniki radi napravili kak izlet, jim je na razpolago avtomobil, ki med vožnjo po morju počiva v posebni garaži. Treba je odpreti le vrata in avto zdrči na suho po širokem pomolu. Kaj pa če ni suhe zemlje v bližini? No, potem pa spuste v morje vodno letalo in želji potnikov je zopet ugodeno na imeniten način.
Podjetni ameriški milijonarji pa uporabljajo svoje jahte tudi v poslovne namene. — Milijonar povabi nekaj svojih poslovnih prijateljev in daleč od velemestnega hrupi se lepo mirno pogovore o svojih poslovnih načrtih. Marsikatera transakcija je bila žc sklenjena na krovu luksuzne jahte.
Nekaj pa moramo ameriškim milijonarjem pustiti. Nimajo samo smisla za luksuzno življenje in uživanje, tudi kot mcceni znanosti se pogosto izkažejo. Marsikdo izmed njih je znanstvenik amater in s svojo jahto napravi tudi znanstveno potovanje. Drugi pa so zopet taki, ki na lastne stroške opremijo celo znan- , stveno ekspedicijo in dajo na razpolago svoje i jahte, ki jih v ta namen opremijo z vserni mo- : gočimi tehničnimi napravama, kakršen je pač namen ekspedicije. N. pr merjenje morske
Nesoglasja v angleški delavski stranki. Minister za dominijone Tliomas (na levi), do nedav minister za pobi;anje brezposelnosti, odločen nasprotnik sira Mosleya, katerega je izrinil iz vlade, je pri volitvah v načelstvo angleške delavske stramke propadel. — Namesto njega je bil izvoljen njegov nasprotnik sir Osvvald Mosley. Ta volivni izid kaže nezadovoljnost z dosedanjo brezposelno politiko Macdonaldove vlade, za katero je bil najbolj odgovoren Thomas.
Umrli svak
Vladni svetnik M. v Kovnu je umrl. Bil je še mlad in splošno so obžalovali prezgodnjo smrt tega uglednega moža. Mlada vdova je bila spočetka čisto obupana, čez nekaj tednov pa je poročila mlajšega brata pokojnega vladnega svetnika. Novi zakonski mož se je vselil v stanovanje, katero je opremil njegov ko-kojni brat in mladi zakonski par je bil srečen. Nekega večera sta imela več obiskov in ko je eden gostov hvalil okusno opravo, je mlada gospa odgovorila: >Da, kaj mislite — moj umrli svak je imel izreden okus!<
Pogreb žrtev katastrofe R 101 pred katedralo sv. Pavla v Londonu, v kateri se je vršila slovesna žalna služba božja v navzočnosti angleškega prestolonaslednika. Na čelu sprevoda koraka oddelek
letalcev.
globine, proučavanje favne in flore v posameznih globinah morja. Drugi zopet naloži na krov svoje jahte kakih 20 arheologov in gre z njimi na potovanje v kako neznano deželo. Ravno pred kratkim se je zgodil tak slučaj. Neki milijonar je na lastne stroške opremil ekspedicijo na neki še nepreiskan otok, kjer bodo preiskavali kamnite spomenike iz prejšnjih dob. Jahta ameriškega miljarderja Van-derbilta se je pravkar vrnila s svetovnega zoološkega potovanja.
Kakor vidimo, znajo ameriški milijonarji svoje jahte uporabiti tudi v dobre namene.
Napad na J. Diamonda
Našim bravcem jc dobro znan ameriški kralj tihotapcev Jack Diamond, ki so ga pred kratkim izgnali iz Nemčije. Te dni je v New Yorku nekdo oddal nanj štiri revolv. strele. Jack Diamond leži sedaj v neki newyorški kliniki in je le malo upanja, da se bo še iz-lizal. Bil je v nekem hotelu in nenadoma so iz zasede padli nanj streli. Storilec pa je neznano kam izginil.
V zadnjem času se v New Yorku ponovno vrši boj med raznimi tihotapskimi tolpami. V Brooklynu sta v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah iz nekega avtomobila nenadoma padli dve človeški trupli. Pozneje so ugotovili, da sta to dva znana tihotapca, ki so ju njuni tovariši najprej ustrelili in nato vrgi iz avtomobila.
O Jacku Diamondu, ki je poleg Al Capo-neja najimenitnejši predstavnik ameriškega zlačinskega sveta, se je pred kratkim mnogo pisalo in govorilo, ko je potoval v Evropo na »zdravljenje«. Nobena evropska država pa ni marala sprejeti tega ameriškega gosta in Jack Diamond je moral okusiti precej trdih ležišč po raznih policijah evropskih dežel. Končno pa so ga le izgnali iz Nemčije in ga pod policijskim nadzorstvom prepeljali v Ameriko, kjer so ga takoj prijeli. Ker pa se je spretno izvil iz vseh njemu naprtenih zločinov, so ga morali seveda izpustiti. Končno pa ga je le zadela kazen, in to, kakor vse kaže, iz vrst njegovih poklicnih tovarišev.
Amerika postaja ,mohra*
Samo par dni je preteklo od zborovanja republikanske stranke v državi New York, na katerem so se zborovalci izjavili proti »suhi« politiki, in že so se pokazale dalekosežne posledice. Protialkoholni komisar Woocock je napravil važen sklep. Razglasil je, da imajo vsi Američani popolno pravico doma odkrito proizvajati pivo, vino, žganje in druge alkoholne pijače, a samo za lastno porabo. Prodaja teh izdelkov jc slejkoprej prepovedana. Vsa farmarska Amerika se je globoko oddahnila po tem odloku. Milijoni kmetov, ki so doma kuhali pivo za praznike, so namah nehali biti »tihotapci« in ne grozi jim več ječa z velikansko denarno globo vred. Javno mnenje splošno smatra ta odlok protialkoholnega komisarja kot prvi korak na poti do groba »suhe« politike. Ni dvoma, da bodo tudi po irestih milijoni ljudi začeli izdelovati domače pivo in žganje.
Za klasične Biologe. V Nemčiji sc vrše že od začetka oktobra v raznih gimnazi ah proslave Ver-gilove 2000 letnice. In tako je tudi neki gimnazijski ravnatelj priredil Vergilovo proslavo. Eden izmed profesorjev pa se ni udeležil. Ravnatelj ga drugo jutro nahruli: »Kje ste bili?« Profesor: »Oprostite, gospod ravnatelj, mene še od Horaci-jeve proslave, ki ste jo pred tednom napovedali, glava boli.«
Radio
Programi Radio-LjubUanat
Sredo, 15. oktobra: Opoldanski program odpade. 18 Koncert radio orkestra. Saksofon duet. 19 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. 19.30 Literarna ura: Publius Vergilius Maro (ob dvatisoč-letnici njegovega rojstva). Predava g. dr. Joža Lovrenčič. 20 Citre igra g. Emil Mezgclits. 21 Prenos iz Prage. Koncert Undričkovega kvarteta in Fibichov kvintet. 22 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 16. oktobrn: 12.15 Plošče (plesna glasba, slovenska glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče in borza. — 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. — 18.00 Koncert radio orkestra. Violina solo. — 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Pero Horn: Vzgoja otrok. — 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert. — 22.00 Časov, napoved in poročila. — 22.15 Lahka glasba.
Drugi programi i
Četrtek, 16. oktobra.
Belgrad: 12.45 Koncert orkestra. 17.05 Recitacija. 17.30 Narodne, igra tercet. 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert češke filharmonije. 22.15 Večerni koncert radao kvarteta. — Budapest: 17.40 Koncert ciganskega orkestra. 19.30 »Karnevale, opera. Nato plesna glasba. — Dunaj: 19.35 Pevski večer komornega pevca F. VVolfa. 20.30 »Umetniška žilica«, opereta, E. Eyster. Nato plesna glasba na ploščah. — Milan: 19.30 Pestri koncert lahke glasbe. 2040 (Prosto), nato koncert zabavne glasbe. — Praga: 18.20 Pianino koncert. 20.00 Koncert češke filharmonije. — Langenbe.rg: 20.00 Koncert zabavne glasbe. Nato koncert lahke glasbe. — Rim: 12.45 Koncert radio kvinteta. 13.30 Koncert kvinteta. 17.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe. 20.35 »Don Pasqualec, opera (Donizelti). — Berlin: 19.00 Koncert orkestra. 21.00 Koncert komornega kvarteta. — Katovice: 20 30 Večerni koncert narodne glasbe. 22.15 Pesmi. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18 55 Koncert radio orkestra. 19.30 Koncert zabavne glasbe. 20.30 Prenos !z opere. 24.00 Koncert lahko glasbe. — Mor. Ostrava: 18.00 Plošče. 18.35 Kabaret. 20.00 Koncert češko filharmonije. 22.20 Orgelski koncert.
Cerkev t Cardingtonu s svojim pokopališčem, na katerem so pokopane žrtve katastrofe R 101.
VATO
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago Zahtevajte vzorce in ceniki — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15.
AHan Pinkerlon, vodja največjega detektivskega zavoda na svetu, je v Ncw Yorku umrl, star 54 let. Detektivski poklic je v družini Pinkertooov t radi-cijonalen že skozi štiri generacije. — Stari oči Pinkerton ie med drugim razkril atentat na predsednika Lincoln*.
Za večjo porabo umetnih gnojil
Razstava poizkuenega krožka sa umetna gnojila v Kranju
Ta svojevrstna prireditev se je vršila v Ljudskem domu v Kranju od 11. do 13. oklobra t. 1. Otvoritev je bila v soboto dopoldne v navzočnosti predsednika Kmetijske družbe Otona Detele, okr. načelnika Franca ŽmiderSiča, mestnega župana Cirila Pirca, kmetijskega inšpektorja banske upravo ing. Jos. Zidanška, tajnika Kmetijske družbe Franjo Kafola, okr. kmet. referenta ban. uprave ing. Cerneta, kmet. referenta Jos. Sustiča, ravnatelja agrikulturno-kemičnega urada v Zngrelvu g. Konr. Pučnika, zastopnika tvornice za dušik v Rušah ing. Josipa Te-ržanu, predsednika okr. kmet. odbora Fr. Jamtiika in mnogih kmetovalcev iz raznih krajev Uorenjske. Razstavo je otvoril predsednik Kmet. družbe Oton Detela, ki je v jetrnih besedah orisal pomen in poudaril važnost razstave, katera ijc prva te vrste v banovini in državi sploh. Kmet. inšpektor ing. Zidanšek je v jedrnatem govoru podal sliko o razvoju kmetijskega poisikus-ništva pri umetnih gnojilih. Oba govornika sta se toplo zahvalila kmetijskemu referentu Jos. Sustiču, ki je organiziral in vodil gnojilne poizkuse in priredil tozadevno razstavo. Za tem je g. Sustič pojasnil organizacijo in način dela poizkuenega krožka v letu 1929-30.
V krožku ije bilo 44 poiskusnikov iz vasi Voglje, Voklo, Kokrica, Srakovije, Zabnica, Trboje, Pivka, Naklo, Strahinj, Okroglo, Smlednik, Hraše, Zapoge, Sv. Valburga in Dorniee. Vseh pois-k u s o v je bilo pri pšenici 27, pri ovsu 32, pri krompirju 39, pri pesi 22, skupno 120. Poizkusi
Sladkorna kampanja. Po podatkih dr. Miku-scha je znašala letos letina sladkorne pese 750.000 ton (1029-30 1,050.000 stotov). Produkcijo sladkorja pa ceni na 95.0C0 ton (1929-30 120.630 ton).
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 24 komadov »Lutzovih« peči in 10 komadov litože-leznih delavniških peči. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave stikalnih doz in pripadajočih vtikučev, 50.000 kg portland-cementa, razne pločevine, železa, jermenic, verig za lokomotive, zakovic, kovinskih žagic, plinovih cevi, viscinovega filtrir-nega olja, varoval, varovalnih vložkov, jamskih vodotesnih telefonov, 1 transformatorja in 1 naprave za preizkuševanje olja. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik spre.ema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 5000 m pocinkanih vrvi In 500 m cevi iz kovanega železa. — Dne 27 t. m. se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Zagrebu ofert. licitacija glecle dobave signalnega materijala. — Dne 23. t. m. se bo vršila pri Gl. san. skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave raznih zdravniških kemikalij. — Prometno-komercijelni oddelek liublj. žel. ravn. sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 1203 kg dekslrina in 3700 Komadov nalučnikov. — Strojni oddelek sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 60 m pogonskega jermena in 100 komadov krtač za ribanj«. — Ravn. drž. rudnika Velenje sp:e ema do 13. t. m. ponudbe glede dobave pisarniških potrebščin; do 15. t. m. glede dobave 30.030 kg portland-cementa; do 20. t. m. glede dobave 1 pokrivala iz pliša, 5000 kg ovsa in 6 komadov akumulatorskih baterij. — Ravn. drž. rudnika Senj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 150 m» »Heraklit« plošč. — Rnvn. drž. rudnika Kakanj »prejema do 22. t, m. ponudbe glede dobave »Ruberoida«, — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov gorUcev. — Dne 25. t. m. se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Sarajevu ofert. licitacija glede dobave 3000 komadov smolnatih bakelj in 50.000 kg livarskega koksa; dne 26. t. m. pa glede dobave žičnikov. — Dne 18. t. m. se bo vršila pri sav. div. obl. v Zag-ebu licitacija glede dobave živil (fižol, krompir, zelje, kis, mast, čebula, olje).
Borza
Dne 14. okt. 1930.
DENAR
V daiusnjem deviznem prometu so tečaji nadalje popustili, kar je v zvezi s splošno oslabitvijo tečajev v Curiliu in dviga švicarskega franka. Promet je bil znaten, posebno v devizi Praga. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2273.50 bi. Berlin 1338.50—1341.50 (1340). Bruselj 786.63 bi. Budimp. 987.96 bi. Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90). Dunaj 793.80—796.80 (795.30). London 273.98 bi. Newyork 56.19—56.39 (56.29). Pariz 221.10 bi. Praga 166.95—167.75 (167.35). Trst 294-296 (295).
Zagreb. Amsterdam 227350 bi. Berlin 1338.50 do 1341.50. Bruselj 786.63 bi. Budimpešta 987.96 bi. Bukarešt 33.55-34.05. Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 793.88—796.88. London 273.58—274.38. New-vork 56.19—56.39. Pariz 220.10—222.10. Praga 166.95—167.75. Trst 294.12—296.12. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1338.50—1341.50. Curih 1094.40 do 1097.40. Dunaj 793.80-796.80. London 273.58— 274.38. Newyork 56.19-56.39. Pariz 220.10-222.10. Praga 166.95—167.75. Milan 2"3.85—295.85.
Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.40, Atene 6 65, Berlin 122.28, Bruselj 71.75, Budimpešta 90.15, Bukanest 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.58, London, 25, Madrid 50.25, Ne\vyork 514.65. Pariz >0.175, Praga 15.27, Sofija 3.73, Trst 26.935, Var-Sava 57.65, Kopenhagen 137.60, Stockholm 138.20, Oslo 137.60, Helsingfors 12.95.
Dinar notira na Dunaju: deviza 12.57K, va- | luta 12.55.
VREDNOSTNI PAPIRU
Državni papirji so nadalje slabi in so tečaji spet popustili Prometa je bilo dosti v vojni škodi, nadalje je bilo zaključeno tudi 7% Blerovo posojilo. Med bančnimi papirji je bil običajen promet . po neizpremenjenih tečajih v delnicah Poljo, Union banke in Praštedione. Industrijske delnice beležijo promet v Danici po 1C0 in v brodski tvornici vagonov po 80. Posebno znaten pa je bil promet v delnicah Trboveljske, katerih tečaj je v teku sestanka popustil od 360 na 358.50.
Ljubljana. 8% Bler	9' b1' 7%,Bc„r0 P°s'
81 bi. Celjska pos. 160, den. LiubJ.krcd.122de^ Praštediona ОД5 den. Kred zavod	Vevč*
124 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Ruše 280
d° 3 Zijrreb Drž. pap.: 7% inv. pos. 88 bi.: agrari 54 bi; voiiia škeda ar 425-4^50i (42jV kasa 425 - 425.50 ( 425, 426), X. 425 deru, XII. 425 - 426 (425, 426, 425.50); srečke Rdeč. križa 52 bi.; 8% Bler. pos. 88-90; 7% Bler. pos. 78.50-79 (79), 7% ixls. ППВ 76 50-78; 6% begi obv.71-73.-Bnnčne delnice: R«vna gora 75-81 Hrvatska 50-55, Katolička 36-40, Poljo^-M-M (56). Kreditna 96-101, Union 191-102.30 (191). Jueo 7»-79. Lj. kred. 122 d., Medjunarodna 66 d., Narodna
so bili pri ovsu, krompirju hi pesi dvopurcelni (negnojeno, NKP), pri pšeniui pa troparcelui (ne-gnojeno, apn. dušik, čil. soliter). R a z s ta v I j e n t so bi-li vzorci-pridelkov iz gnojenih in negnojenih. parcel in eicer pri pšenici 23, pri ovsu 21, pri krompirju 29, pri pesi 15, s k u p 9 j 88 vzorcev. Posamezne skupine razstavljenega materijialu so bile razdeljene na dva oddelka in sicer nu oddelek eksaletnih (dovršenih) in oddelek demonstrativnih (nazornih )poiskusov. Eksaktno pornčunanih po-iskusov je bilo razstavljenih pri pšenici 10, pri ovsu 8, pri krompirju 10, pri pesi 8 vzorcev skupaj 8B. Demonstrativnih vzorcev je bilo 52. Pri vseh eksaklnih poiskusih se je posamezno in tabelarično izračunala dobičkonosnost umetnnega gnojenja. Dobičkanosnost je bila v splošnem povoljna
rvseh štirih sedežih, razmeroma prav visoka pa bila pri pesi in krompirju.
Pri ocenjevanju poizskusov so bile prisojene 4 prve nagrade in sicer za j>šenico gg. Henriku Lazarinlju iz Smlednika, za oves Vencel nu Glo bočniku iz Vogelj, za krompir Lovru Novaku iz Pivke, za peso Ivanu Zupanu iz Srnkovlja. II. nagrad je bilo 8, III. nagrad pa 50 ter nekaj j»ri-znalnln. Nagrade se izplačajo v denarju. Obisk razstave je bil zelo dober, zlasti iz okolice Kranja, a tudi iz radovljiškega, in kamniškega in ljubljanskega okraja. Reči moramo, da je razstava v polnem obsegu dosegla svoj namen. Prireditelj in razstavljale! se lahko upravičeno vesele uspeha.
Ob 2000letalci rojstva starorimskega pesnika Vergilija
8.200 b., Obrtna 36 d.. Praštediona 922—924 (923), Etno 145—157, Srbska 18S d., Zemaljska 128 d. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25—35, Outtmann 140—148, Slaveks 57—60, Slavonija 200—210, Na-šice 11C0—1200, Danica 100—102 (1C0), Pivara Sar. 176 d., Drava 210-230, Sečerana Osjek 295-298, Nar. ml. 20—25, Osj. ljev. 190—205, Bod. vag. 80 do 82 (80), Union 120-125, Vevče 124 d., Isis 43 do 45, Ragusea 397—400, Oceania 200 —220, Jadr. plov. 550-620, Trboveljska 357.50-358.50 (360, 359.50, 358.50).
Belgrad. 7% inv. pos. 86.50—87 (13LOCO); vojna škoda 444 -145 (446 kom.); XII. 448.50-449 (1400 kom.); tob. srečke 22—25; 7% Bler. pos. 81 d.; 7% pos. DHB 80—30.25.
Dunaj. Don. sav. jadr. 88.50, Wiener Bank-verein 17.40, Bodencredit 47.20, Creditanstalt 159, Outtmann 17.25, Mundus 150, Alpine 19.75, Trboveljska 44, Kranj. ind. 39, Leykam 3.95, Rima Mu-rany 77.50.
Žitni trs
Na žitnem trgu vlada nadalje slaba tendenca. Promet je slab in kupčije se ne more nič kaj razviti. Danes je bila zaključevana baška pšenica po 148, umetno sušena promptna koruza pa po 94. Nadalje so notirali: pšenica gomjebaška 160, ban. 150, bar. 140, koruza času primerno suha za december—januar 85, oves 140. Rž se malo nudi, ker so jo večinoma poknnili, cena je 115—120. Nadalje se zahteva za ječmen po kakovosti: nav. 64-65 kg 115, 66-67 kg 125, spoml. pivov. 68 kg 135, moka 270-290, otrobi 70.
Novi Sad. Pšenica: 79—80 kg bč. 145—147.5, bč. Tisa šlep 150—152.5, gornjebč. 152.5-155, ban. Tisa šlep, gornjeban. 147.5—150, ban. Bega šlep 145-150. južnoban, 142.5-145, sr. 78 kg 135— 137A slav. 78 kg 13X5-135. Oves: bč., sr. 132.5-135. Moka: Og, Ogg 267.5-277.5, 2. 240-250, 5. 207.5-217.5, 6. 165—175, 7. 11X5-117.5, 8. 82.5 do 87.5. Vse ostalo neizpremenjeuo. Promet: pšenica 32.5, ječmen 2.5, koruza 28, moka 7, otrobi 4 vagone. Tendenca mlačna.
Sombor. Fižol: bč. uzančni 280—290, bč. beli izbrani 255—260, bč. mešani 202.5—207.5. Moka: bč. Z 235—245, ostala neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 182 vagonov. Tendenca mlačna.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: okt. 15—15.05, zaklj. 15—15.01; marc 16 do 16.01, zaklj. 16—16.01; maj 16.36—16.40, zaklj. 16.40—16.41. Rž: okt. 8.45—3.52; marc 9.30-9.39, zaklj. 9.30-9.31. Koruza: maj 12.20—12.28, zaklj. 12.22—12.24; transit maj 10.75—10.80, zaklj. 10.80 do 10.90.
Živino
Mariborski živinski sejem 14. okt. Pripeljanih 13 konj, 7 bikov, 91 volov, 292 krav in 7 telet, skupaj 407 glav. Cene: debeli voli kg žive teže 9 do 9.50, pol debeli voli 7—7.50, plemenski biki 6 do 6.75, biki za klanje 6.50—7.25, klavne krave debele 6.65—7.50, plemenske krave 5—6, klobasarice 4—5, mlada živina 6.50—9.50. Prodanih je bilo 298 repov, od tega 9 v Avstrijo. Mesne cene: vo-lovsko I. 18—20, volovsko 11. 16—18, od bikov, krav, telet 14—16, telečje I. 24—35, II. 16—20, svinjsko 15—18 Din za kg.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky 8: Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 2192 pršutarjev in 5191 špeharjev. Iz Jugoslavije je bilo 4099 prašičev. Notirali so: prvovrstni pršutarji 1.60—1.63, ekstremi 1.64. drugi 1.55—1.58, kmečki prašiči 1.55-1.70, špeharji 1.40—2.05. Tendenca za špeharje nespremenjena, pršutarji za 15—20 gro-šev cenejši.
Hmelj
Ntirnberg, 14. okt. as. Danes ie bilo pripeljanih na trg 320 bal in prodanih 150. Plačalo se je za planinski hmelj L vrste 45—65 mark, za srednji hallerauski 70—85 mark, za prvovrstni wtlrtemberški 90—95. Precejšnje povpraševame je bilo IX) inozemskem hmelju, ki ga ш ni bilo mnogo na trgu. Prodala se je le mala količina štajerskega hmelja po 52—65 mark. Razpoloženje in cene so nespremenjeno čvrste.
tz službenih objav
L i c 11 a c 1 li a Okrožni urad za zavarovanie delavcev v Ljubljani razpisuje za 31. okt. ob 10 v sobi 200 licitacijo za dobavo raznega obvezilnega materijala.
Imenik odvetnikov. V imenik odvetnikov v Ljubljani je vpisan Me'ač Anton.
Dragheni oklici
Dražbeni oklici. Dne 3. novembra t. 1. ob 10
bo pri sodišču v sobi »t. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slaptinci, vi. št. 221 in 249. Cenilna vrednost 11.802,50 Din, prednost pritikline 2050 Din, najmanjši ponudek za vsako polovico 3935 Din. Okrajno sodišče v Ljutomeru. — Dne 10. novembra t. I. ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin zeml;iška kn/j'ga Pod-turn, vi. И. 280, 646, 937, 1035 in 4"3. Ceni'na vrednost 363.907 Din, najmanjši ponudok 193.747 Din 22 par. Okrajno sodišče Novo Mesto. — Dne 18. novembra t. 1. ob 9 bo pri sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin zemljiška knijga d. o. Vint aro vel, vi. št. 80. Cenilna vrednost 77 550 Din, vrednost p'itikline 600 Din, na:manjši ponudek 18.770 Din. Okrajno sodišče v Ptuju.
Danes, dne 15. oktobra, Idibus Octobribus, io oči kulturnega sveta, zlasti listih, ki so v svojih dijaških letih z večjim ali manjšim veseljem čitali Vergiltjeve Ekloge, Georgika ter Ene-Ido, obrnjene,v Mantovo, kjer se je na današnji dan, 1, 70. pred Kristom, torej pred 2000 leti, rodil preprostemu poljedelcu in čebelarju otrok, ki je v svoji moški dobi kot pesnik postal obo-ževanec sodobnikov, ljubljenec dvora cesarja Avgusta, prvi glasnik slave starorimskega imperija, a ga ves sijaj cesarskega Rima ni premotil, da ne bi vedno in vedno mislil na očetno selo (Andes, zdaj Pietole pri Mantovi), kar je razodel tudi še tik pred smrtjo (20. sept. 1. 19. pred Kr. v Neaplju) z nagrobnim napisom, ki si ga je sam sestavil:
Mantua me genuit...
2000 let! Kakšna velikanska doba v zgodovini človeštva! Koliko sprememb v življenju narodov od tistega časa. Starih Rimljanov ni več, starorimskega imperija že davno ni več, starorimskega senata, te na'jrazboritejše politične korpo-racije, ludi že davno ni več, pač pa je marsikateri problem, ki je pred 2000 leti mučil razborite Rimljane in bistroumnega Avgusta, tudi še danes nerešen in ki enako muči države in državnike m sploh vse misleče ljudi, tudi še danes. Po krvavih državljanskih vojnah, končanih 1. 31. pred Kr. z bitko pri Akciju, so bile gmotne in nravne prilike starorimskega naroda popolnoma razrvane in podivjane. Polja so bila opustošena, g kmetov je vse sililo v cesarski Rim, množit proletariijat, ki je začel vpiti: Panem et circensesl V tistem trenutku je bil glavni problem ta, kako ustaviti beg s kmetov in poljedelstvu spet vrniti ljudi. Okta-vijan (Augustus) se je tisti čas mudil še na vzhodu, v Rimu pa je imel izbornega ministra, C. Cilnija Mecenata, ki jc omenjeni problem dobro videl in ga tudi skušal rešiti. Raznih sredstev se je poslu-žil; eno je bilo tudi to, da je nagovoril Vergilija, ki je bil tedaj že znan po svojih pesmih iz pastirskega življenja, naj opeva lepoto poljedelstva, sploh kmetskega življenja. Mecematova pobuda je i imela popoln uspeh: Vergilij se je lotil take pesmi I in jo v sedmih letih dovršil. Pesem, Stejočo 2188 I verzov, je imenoval Georgika, t. j. pesem o polje-I deljslvu. Razdelil jo je v štiri knjige po povprečno 1 550 verzov.
To je Vergilijevo najboljše delo, še danes živo in zanimivo. V prvi knjigi govori pesnik o poljedelstvu v ožjem pomenu, t. j. o setvi in žetvi žita, v drugi o sadjaTslvu, zlasti o oljki in trli, v tretjem o živinoreji, zlasti o konjereji in v četrti posebno lepo o čebelarstvu Res, da so učenjaki ugotovili razne književne vire, ki jih je V. rabil pri spiscvanju, vendar pa je bil poglavitni vir on sam. ki je kot deček vsa ta dela pri očetu opravljal in očeta pri čebelah opazoval. Pe»nik ni samo z razumom pri tej veliki pesnitvi, ampak tudi globoko čuti s poljedelcem, pripovedujoč o raznih uiinah, ki ga zadevajo: povodnji, toča, suša, gozdni požari, živinska kuga itd. Ko opeva življenje čebel, govori vedno tako, da se vidi njegova srčna želja: Rojaki, bodite složni kakor čebelice, delujte vsi za enega, eden za vse! Ljubite svojega vladarja, kakor čebele ljubijo svojo matico! Bo-dite pripravljeni umreti zanj kakor čebele za svojo , kraljicol
' Še drugo vprašanje je bilo takrat zelo pe-' "'reče: какб se bo izvršil prehod iz ljudovlade v monarhijo. Vergil, prepričaj! monarhist, je v svojem epu Eneidi (9896 verzov) prispeval k utrditvi
novega stanja s tem da je, naslonivši se na stare pripovedke, pokazal na božanski izvor rodbine Julijevcev in kako so od razdejanja Troje dalj« bogovi čuvali nad potomstvom prvega Julijevco, malega Jula, sina Enejcvcga.
Vergilova dela so bila najvažniše čtivo sta* rorimskih šol. Ostala so tudi v prvih stoletjih krščanstva. Sv. Avguštin je bil velik občudovalec Mantovančev. Neko staro izročilo, seve prccej dvomljive vrednosti, trdi celo, da je tudi sv. Pavel obiskal VeTgi-lov grob v Neaplju in da je s solzami v očeh ondi vzkliknil: »O ti največji poet, kaj bi bil jaz naredil iz tebe, ako bi te bil še našel živega!« — Po preseljevanju narodov, ko je skoro vsa omika propala in je malokdo še uinel čitati latinski izvirnik, je Vergil začel živeti v očeh tiste dobe kakor nekak polbog ali celo čarovnik iz davnih časov, in to temboli, ker je bilo njegovi materi ime Magia Polla (o kateri pa ni znanega drugega, kakor da je bila hči bogatejšega posestnika v Andah). Da, nastale so celo legende o njem. Eno čitnmo v življenju sv. Kada, meniha, ki je živel v samostanu na oto-ku naeproti Bretanji, Ljubil je dve knjigi: psalme in Vergila. Tega je znal vsaga na pamet. Rad je navajal svojim učencem cele odstavke iz Eneide. Kamorkoli je šel, ob vsaki priliki se je spomnil primernega mesta iz Vergilovih del in natihem zase recitiral. Nekega večera se sprehaja s sobratom Gildasom ob morju. Morje je bučalo. Pa sc sv. Kadus spomni prvih verzov iz Eneide (krasnega opisa viharja na morju) ter začne verze deklamira-ti. Potem pu vpraša sobrata: »Kaj meniš, kje je Vergil zdaj, res v peklu, ker je bil pogan?-* Sobrat pa ogorčea odgovori: »Kaj, častili oče, dvomite, če je v peklu? Kje drugje je mesto zanj, za pogana?« Sveti opat nato: »Jaz bi pa le dvomil...« Tisti hip je potegnil veter in iztrgal opatu izpod pazduhe drobno knjigo, rokopis, obsegajoč vsega Vergila, ki si ga je bil sv, mož sam prepisal. Silno je bil žalosten zaradi izgube. Ali molil je vso noč, tudi za Vergila, da bi prišel v nebesa. Drugo jutro je bilo morje spet mirno. Ribič prinese opatu veliko ribo v dar. Ko ji odpre gobec, najde v njej —. kako je ostrmel — svojega Vergila! — Znano je, da Danteja v Divini Commediji Vergil spremlja skozi Pekel in Vice. — V liturgiji velike sobote, ko duhovnik blagoslavlja velikonočno srečo, živi Vergilov izraz »apis mater«.
Glani Stuparich. O tržaškem pisatelju italijanskega jezika Giani Stuparichu (ime priča jasno o njegovem izvoru) prinašajo razni listi v poslednjem času izčrpne študije. Zanimanje zani je prodrlo že preko italijanskih mejn in zlasti radi njegove duševne sorodnosti z Italom Svevom, ki je bil prav tako Tržačan kakor on, mu obetajo lepe uspehe. Njegova poslednja knjiga Raconti (Burat-fi, edilore, Torino) je predmet živahnih, a za pisatelja vsekakor laskavih komentarjev. — Prejšnja njegova knjiga nosi naslov: Colloquii con mio fra tello.
AH ste že poravnati naročnino?
Л:
Pozor pehi m trgovci
Najboljša gornjebačka moka prvorazredne
marke
DESIDER FORGACS Honigov paromlin na valjke Bačka Topola
zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice.
Zahtevajte ponudbe od »Gospodarske zveze« r. z. z o. z. Ljubljana
t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni ded, oče in brat, gospod
Jožef Breznik
sodni upokojenec
dne 13. t. m., previden s tolažili sv. vere, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ljubljenega očeta bo v sredo 15. t. m. ob 9 dopoldne na domače pokopališče v Laškem.
Laško-Ljubljana, 13. oktobra 1930. Žalujoče rodbine: Breznik, Jamšek, Honigsman.
RATOL
je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo proti pod-g a n a m in mišim, da pa je sicer popolnoma ne-kvarljiv. Enako zanesljivo deluje Gamadin proti ščurkom, Stenol proti stenicam. Arvicin proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Proizvaja Biokemija d. d., Zagreb, Hatzova 25.
Poceni in vendar najboljša jo
Scverševa otomana
Z 32 peresi v sedežu ln 4 v zglavju, velikost 185X78 najboljši materijal,cena od 570 do 850 D po izberi prevleke. Zahtevajte vzorce I RUDOLF SEVER .. Ljubljana « Marijin trg 2
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER
Maribor, Glavni trg 9
nudi moderno blago za damske plašče, kostume itd. Angleško in dobro češko sukno, kamgarni za obleke itd. po solidnih cenah.
Pridobivajte novih naroCnikovI
V	globoki žalosti naznanjamo, da jc naša nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama, prababica, teta, svakinja in tašča, gospa
Marijo Poch roj. Pletnar
trgovka in soproga gostilničarfa
dne 14. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 73. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 16, oktobra 1930 ob 2 popoldne od doma žalosti, Opekarska cesta 26, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dn« 14. oktobra 1930.
Franc Pock, soprog. Berta Ponikvar rof. Pock, hčerka. Alo|zlf Ponikvar,
nadučitelj, zet. Marica, Nelly, Stanko, Fanl, Silva, Leo, vnuki in vnukinje. Lea, pravnukinja — in vse ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
Viski drobna vrstica 1'SO Oln ali vsaka bmtdo SO par. Na|man|il oglu 'i. 4 S Din. Oglasi aad <l«Vil vršile sc ražuaafo vik. Za odgovor snamkol Na vpraian|a brca eoim';c as odgovarjamo!
Službe iičfjo
Šoier
mirnega značaja, išče službe. Opravljal bi tudi morebitna druga dela. -Naslov v upravi lista pod št. 1182-1.
Sedlar, pomočnik
vojaščine prost, dobro iz-vežban v vseh v to stroko spadajoč, delih, deloma vešč tudi tapetništva, išče službe. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11823.
ШШЗ
Trgov, pomočnica
manuiakturne stroke, prvovrstna moč — in ena starejša kuharic« se takoj sprejmeta. Prosi se za navedbo plače. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena«.
Mizarskega vajenca
r vso oskrbo sprejmem takoj. Novak Jakob, Zbi-lje 38, p. Smlednik.
Pouk
Šoferska šola
prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
Šivilje in krojači
Od 3.-—12. novembra 1930 priredim v Ljubljani dam-ski prikrojevalni tečaj večjega obsega. Poučeval bom teorijo prvovrstne francoske metode; izdelali se bodo pa tudi modeli normalne velikosti po najnovejših journalih. Izdelki bodo ob zaključku tečaja razstavljeni. -Učnina z vsemi risalnimi potrebščinami znaša 380 Din, od katere vsote je plačati 100 Din pri vpisu, ostanek pa na prvi dan pouka. Na željo prijavlje-j nih se lahko vrši tudi ve-; černi tečaj. - Prijave sc sprejemajo vsak dan do j 25. okt. 1930. - T. Kune, : lastnik konc. strok, šole in damskega modn. ateljeja, Jurčičev trg 2-1., Ljubljana.
Kdo proda
proti takojšnjemu plačilu dobro ohranjeno motorno kolo? Ceno, znamko, kakor tudi naslov prodajalca prosim na upravo tega lista pod »Moto-cikel«.
Motorno kolo
v brezhibnem stanju, kupim takoj. Ponudbe z navedbo znamke in cene ter natančnim naslovom prodajalca sprejema uprava »Slovenca« pod šifro; »Dobro kolo«.
Objave
Poslovodkinja
samostojna — špecerijske stroke, katera lahko dobi obrtni list na svoje ime, se išče za ljublj. okolico. Starost nad 40 let. - Pismene ponudbe na upravo lista pod »Poštena«.
Dekle
za hišna dela, vajeno nekoliko gospodinj., sprejmem. Novak Jakob, Zbi-lje 38, p. Smlednik.
Perlektno kuharico
starejšo, ki zna voditi celo gospodinjstvo pri zakonskem paru brez otrok na deželi, iščemo. Služba ■talna. Ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem službovanju, zahtevi ola-;e in nastopu službe tre-oa poslati na upr. »Slov.« rtfed šifro — '»Ravnatelj 11780-.. _
Kovaškega vajenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v hiši. M. Klun, Kočevje.
ManuSakturista
izvežbanega, ne čez 30 let starega sprejmemo za prodajalno Nabavljalne zadruge usl. drž. železnic v Mariboru. — Pravilno opremlj. prošnje je predložiti do 18. t. m. Nabav-Ijalni zadrugi usl. drž. železnic v Ljubljani VII.
Dekle
krščanskih staršev, najraje s kmetov dobi službo za vsa dela v družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11816.
Ključavničarja
mladega, izurjenega pri štedilnikih in ograjah —
Stanovanja
Krasna soba
v novi hiši Vzajemne zavarovalnice, drugo nadstropje, nasproti kolodvora, opremljena, električna luč, parket, sc odda solidnemu boljšemu gospodu. Informacije v pisarni dr. Kreka v isti hiši.
ШШШ
Posestvo
76 oralov, vinograd okrog 11 oralov, gospodarsko hišo in poslopje, dobre njive etc., 9 km od kolodvora Brežice, se proda v celem ali velike parcele. Thierry, Sromljc pri Brežicah.
Kupinib
Ratno šteto
tudi posamezne obveznice kupi Upravništvo Merkur, - Šelenburgova ul. 6-II, telefon 30-52. Srečke italijanskega
Preklic.
Podpisani preklicujem vse žaljivke in tudi vse obdolžitve, ki sem jih izrazil napram občinskemu tajniku Taušiču Andreju dne 30. avgusta 1930 v občinski pisarni Velenje in tudi vse, kar sem čez njega govoril, za neresnično in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijske tožbe.
V Velenju, dne 27. oktobra 1930.
Josip Mak s. r.
Prodamo
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244.
Sprejemamo
sposobne ljudi
za prodajo »Slovenca« v kolpor-taži po Ljubljani. Zaslužek zagotovljen. Oglasiti se v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, pri propagandnem oddelku v II. nadstropju

Krasna spalnica
katere nabavna cena je j bila 18.000 Din, se po j enoletni uporabi proda za 12.000 Din (amerikan-' ski jesen). Istotam tudi I kuhinjska oprava za 700 Din. Naslov pod 11.692.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju nai-J mani 5 kg. - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, Itica 82. Kemič čistilnica peria
Obrt
Rdečega križa
kupimo. - Upravništvo »Merkurja«, Šelenburgova ulica 6/11. telefon 30-52.
Ia bukovih drv
brez okroglic kupim večjo količino. - Najskrajnejše ponudbe na Drvara, Zagreb, Kamaufova 3.
Vrednostne papirje
sprejmem v stalno služ-	srečke, obligacije, delnice
bo. Naslov v oglasnem	kupuje upravništvo »Mer-
oddclku »Slovenca« pod	kur«, Ljubljana, Šelenbur-
št. 11.815.	gova ulica 6/II, tel. 30-52.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska uL 4 in Stari trg 12.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga lavrenčič & Ko, Ljubljana. Vošniakova ui. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Grahom moka
se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživate veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel Sedej. umetni mlin. Ja-vornik. Gorenjsko.
Proda se
lesena stena z dvojnimi vrati, en del tudi s šipami, lesene stopnice ter več metrov lesene ograje iz trdega lesa za pisarne. Vprašanja na tvrdko I. Goreč nasl. Auerham-mer-Ogrin d. z. o z„ Miklošičeva c. 301, telefon št. 24-62.
	Naročajte
	-SLOVENCA*
	najcenejši
	slovenski dnevnik
Dva pletilna stroja
in 1 toplodar — se proda. Naslov pove uprava lista pod št. 11.682.
\шш\
Priporoča se
specijalna delavnica za popravilo in uglaševanje klavirjev in vseh drugih instrumentov. Josip Baj-de, Gosposvetska 12 (v bližini Novega sveta).
Vinske sode
dobro ohranjene, od 100 do 300 litrov — in vinsko sesalko, prodam po nizki ceni. D. Pačnik — Laško.
Čajno maslo
priznano dobre kakovosti, dnevno sveže v vsaki količini razpošilja — Zadružna mlekarna v Ponikvi ob j. ž.
KBSE1N
lastnega izdelka prodaja v velikih množinah
Središnja maslarna Djakovo.
Pianine, orgle,
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica.
Klavirji
Svarim pred nakupom navideznega blaga ccnih klavirjev! Kupujte na obroke
od 400 Din
prve svetovne tabrikate; Bosendorfer, Steinway, Forster, HolzI, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika) Prodaja iib izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3-Najcenejša izposoievalnica
Škornje
za dame in gospode, kakor tudi vso drugo obutev si nabavite najbolj ugodno pri: Kos, Tržaška cesta, Stan in dom.
Vinotoč
letošnjika, otvoril - Mu-ravc, Košaki, naprej ob vili Albis.
iforuzo za hrmo
oddaja naiceneje veletrgovina lita m moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva ruta 24.
lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
KruSno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana, Stari trg št. 32.
га.
I* /t Jr
/yivfi<V/ /СХЛЛГСО
ioM,
6
©a. /»ia/uyhxi, v-
Razno
Ako želite kupiti
no obroke
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o- z. v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
Jnseraii
v-Slovene U'
imajo največji uspeh:
Naš dosedanji zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Prolog, Ljubljana. Marijin trg 8 nas ne zastopa več v prodaji Remington strojev
Našo prodajo za Slovenijo
REmiNGTON DHLTON
pisalnega stroja
stroja zn seštevanje in množenje
smo poverili gosp. Josipu Killeru. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2/1. - Telefon 27-26
Generalno zastopstvo Remington in Dalton strojev:
mHTHDOR, Zagreb, ilica s
a/
Hodroce
/rhne iz ta atrika močno
blago Din 260 — mreže - postel ne odeje e žimo • cvilb najceneiš-kupite pri
Rudolt Sevet Ljubljana, Marijin trg 2
PI5lte takot po veliki brezplačni
KATA LOG
tovarne glasbil, gramo-I fonov in harmonik ' MB1NBL & HKROLD prodajna podr. MARIBOIi št. 102-B in tudi Vi boto imeli dobro godbo in veselje v hiši
Zahvala
Ob prebridki in prerani izgubi našega sina in brata, gospoda
Viktor Trčeh-a
računskega uradnika
smo prejeli toliko iskrenih izrazov sožalja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Zahvaljujemo se tem potom vsem skupaj m vsakemu posebej. Največjo zahvalo smo dolžni prijateljema g. Vončini in g. Mastnaku, katera sta nam stala ob strani ves čas dolge bolezni in tudi ob zadnjih trenutkih, častiti duhovščini v Konjicah, posebno g. vikarju Jul. Vajdi za zadnja tolažila, g. pevcem za ganljive žalostinke, vsem uradnikom in dragim znancem, ki so ga spremili na zadnii poti v Konjicah. Nadalje se iskreno zahvaljujemo častiti duhovščini v Radovljici, njegovim stanovskim tovarišem in tovari^icam iz Ljubljane, vsem prijateljem in znancem iz Radovljice, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Radovljici.
Konjice-Radovljica, dne 15. oktobra 1930.
Žalujoči ostali.
Prehodila je pot po solzni dolini, in 13. oktobra 1930 zvečer ob 10 dokončala 73 letno potovanje, in polna dobrih del dobro pripravljena stopila v večno zelene in prijetne pokrajine raja k svojemu večnemu Gospodarju
Marija Pavčič
zvesta služabnica v Scntpeterskem župniščn.
Prepeljali jq bomo na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi v sredo 15. oktobra 1930 ob štirih popoldne.
Duhovni sobratje, ki ste živeli v šentpeterskem župnišču, postrezite pridni pokojnici s spominom pri sv. maši.
Pri sv. Petru v Ljubljani, 14. oktobra 1930.
Janko Petrič, župnik,
in vsi ostali sorodniki.
Jul--' a t
«i/> -J o '/) -> _
jO «ooO S
S S	s
J "K
» so „jco ••
a » n
IE IS
I I S
Л CO
i >i * si o s c « - ?a s
s8l-š 1
ouJ° е<л.s fe*"<o
fot-zf9
al
■So rfa S S
|oa ga'
Ilans Dominik:
Moč treh
n
Roman iz leta 1955.
»Da, pomagajte nama, gospod doktor,« se je pridružila materini prošnji.
Bilo je jasno, da obe ženi nimate pojma o zadevi v Sing-Singu in dr. Giosin se je ravnal po tem.
»0, gosp. Logg Sar je izginil? Bilo bi pač najenostavneje, ako se obrnemo na policijo. Seveda bi bilo treba dokazati, da je sum o zločinu upravičen, kajti sicer... v Državah se mnogo potuje in osemdnevna odsotnost mladega neodvisnega moža, ne bi bila vzrok, da se dvigne ves policijski aparat.«
Dr. Giosin je imel svoj obraz v oblasti. Jana, ki ga je pazljivo motrila, ni opazila na njem nobene izpremembe, ko je mirno nadaljeval: »Sam hočem stopiti do policije, toda... morda ima gospod Logg Sar važne razloge ...«
»Gospod doktorl Kaj naj to pomeni?«
Jana je naglo vzkliknila. Gledala je posetnika z velikimi jasnimi očmi. Toda samo za trenutek. Pred privlačnim fluidom, ki se je razlival po njej iz doktor-jevih žarečih oči, je povesila težko in bojazljivo svoje trepalnice.
»Prišel sem samo radi malenkosti, ki sem jo pri svojem zadnjem obisku pozabil, da jo vzamem s seboj iz delavnice. Moram takoj zopel odpotovati.«
Ko se je obrnil, je še enkrat poskusil, da bi ujel Janin pogled, ki ga je ta vztrajno upirala v tla. Samo hip je trajal nemi boj. Potem se je deklica premagana ozrla v moža. Utopila sta svoje oči drug v drugega.
»Slabe pol ure, potem sem opravil.«
Doktor je stopil proti hišnemu vhodu.
»Pelji me v hišo, draga Jana. Solnce je zašlo za streho. Postaja mi hladno.«
Ko jo je Jana ogrnila z odejo, ki ii je padla na tla, jo je mati ljubeznivo pogladila po bledem licu.
;:Ljubček moj, vse bo še dobro.«
»O da bi imela prav, draga mati.«
Mirno, malone enolično je izgovorila Jana besede. V hiši je položila bolnico na divan in se obrnila proti veži. Tiho je .zaprla vrata in stala za hip mirno, kakor bi se borila sama s seboj. Potem je šla proti delavnici.
Dr. Giosin ji je prišel naproti in jo peljal k udobnemu stolu. Sugestivni ukaz je izvršila na minuto natanko. Še enkrat je poskusila, da bi vstala, toda ni šlo. Nepremagljiva sila jo je priklepala na sedež. Odprla je usta, kakor bi hotela klicati. Dr. Giosin je razprostrl svoji roki nad Janino glavo in niti glasu ni izustila. Brez moči in volje ji je omahnila glava nazaj in naslonjalo. Bila je v onem zagonetnem stanju, v katerem je zaprto telesno oko, medtem ko duša zaznava reči, ki leže prostorno ali časovno v veliki daljavi. Dr. Giosin je umaknil svojo roko in vprašal: »Kje je Logg Sar pustil zapiske o svoji iznajdbi?«
Jana je napela svoj obraz. Videti je bilo, ua nekaj išče in da težko ali nepopolno najde. Odprla je ustnice in izdihnila besede v tujem jeziku.
»Om mani padme hum.«1
Z enakim glasom je ponovila te štiri besede. Dr. Giosin jih je slišal in ni razumel smisla. Zbral je vse moči in še enkrat vprašal, ukazal, naj imenuje,
1 O ti, blagoslov, ki počivaš v lotosu. (Op. prev.)
kje so skriti zapiski. Odgovor so bile vedno znova te štiri besede, ki jih je ponavljala popolnoma mehanično, malone liki stroj, kakor če gramofon igra dvanajstkrat isto besedilo.
Doktor je prenehal s tem vprašanjem in zastavil drugo.
»Kje je sedaj Logg Sar? Ali ga vidite? Ali slišite, kaj govori?«
Pretrgano in sunkoma so prihajale Jani besede z ustnic: »Vidim ... oblake ... zrakoplov ... letalo... Logga Sara! Ima temno obleko na sebi. Dva moža sta pri njem ... Zrakoplov pristaja ... Mnogo vresja. Možje zapuščajo letalo... Letalo izgine. Logg Sar hodi po vresju... Megli se. Ne vidim ničesar več.«
Brez sape je lovil dr. Giosin besedo za besedo.
»V kateri deželi so? Kje leži dežela?«
»Dežela na severu ... temne jelke in vresje ... hiša ob reki. Megle se dvigajo... Ne vidim ničesar več...«
Dr. Giosin se je silil, da bi ostal miren. Iz prejšnjih izkustev je vedel, da je zaman, ako izprašuje dalje, ko se je zastrla slika. Zato je izpraševal nadalje v drugi smeri. Mnogo nade na uspeh ni imel. Ce se je prikazen prekinila že pri dogodkih, ki so se odigravali, čeprav zelo daleč, vendar v istem času, je bilo malo izgleda, da bi videla že pretekle reči. Kljub temu se je odločil, da poskusi.
»Pojdite v stanovanje Logga Sara!«
»Grem ... Johnson Street, Washington Street... v hiši sem ... stopim v sobo.. .<
»Oglejte si natančno! Ali so vsi predmeti tu? AH kaj manjka? Ali je kdo v zadnjem času vzel kaj iz sobe? Poglejte nazaj.«
Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: Karel Ceć.
Izdajatelj: Ivan Hakovec.
Urednik: Frane Kremtar,