teto LXV Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 12P Din Poštnina plafana v gofovTn! V Ljubljani, v čelrlek dne 1. aprila 1937 W ot štev. 73 a Cena 1.50 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-I >unaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznikn — Ilustrirana priloga ..Teden v slikah" Naše učiteljsko vprašanje Nobena ruzprava v našem parlamentu ni bolj pokazala pogubnih posledic centralizma, za katerega se imamo zahvaliti našim unita-ristom, kakor razprava o ljudskem šolstvu v Sloveniji. Vsi unitaristični režimi so naučno ministrstvo smatrali za svojo glavno postojanko, iz katere naj bi se unitaristična ideologija razlivala po vsej državi v glave našega naraščaja. Zaradi tega pretežno strankareko-politič-nega značaja, ki je bil naši učni upravi določen kot poglavitni cilj, centralističnim režimom ni bilo toliko mar strokovne usposobljenosti vrhovnih učnih faktorjev v kulturnem in vzgojnem pogledu, marveč jo šlo vse prizadevanje v prvi vrsti za tem, da bi bili najbolj pripravno orodje za prekvašenje ljudskega naraščaja z unitaristično miselnostjo, ki je, kukor vemo, istovetna s protiljudskim centralizmom. Kdor se začudeno sprašuje, zakaj naš prosvetni resor svoje sile v tako neznatni meri posveča šolskim reformam v naučnem in pedagoškem pogledu, kakor se za to danes prizadevajo vse države, ki hočejo učne in vzgojne metode ter cilje kakor tudi vsebinsko plat pouka čim bolj prilagoditi sodobnemu toku življenja in njegovim potrebam, ta ima v gori povedanem popolnoma zadosten razlog, da si more popolnoma raztol-mačiti ta nenormalni in našemu državnemu življenju tako škodljivi pojav. Če pod sedanjo vlado,. ki z vso premišljcnostjo usmerja ves državni ustroj v demokratičen tir, opažamo postopen napredek v vseli panogah našega notranjega javnega življenja, pa vlada v naučni upravi slejkoprej še tisti duh ali vsaj del duha, ki se je tukaj ukoreniilil tako globoko, da ga je z največjimi napori jedva mogoče izgnati, in kojega posledice so baš v tej panogi take, da je naš list upravičeno govoril o prokletstvu centralizma, kar je tako hudo razburilo opozicijo nnitarističnih Jugoslovenov v parlamentu. Vrnimo se k razpravi o našem ljudskem šolstvu v skupščini ozir. senatu. Tam se je od merodajne strani trdilo, da znaša število vsega učiteljstva v Sloveniji 4670. Že to je napačno, ker znaša to število samo 4098! Vseh šol je v Sloveniji 865. ki imajo 4023 razredov. Ker je od celokupnega števila učiteljstva 344 oseb zaposlenih na nadzorniških in drugih upravnih mestih, znaša število učiteljev, ki so zaposleni s poukom po razredih, samo 3754. Iz tega sledi, da je danes v Sloveniji 269 razredov deloma brez vsakega pouka, deloma pa se vrši pouk samo v /elo okrnjenem obsegu — v zgodovini slovenskega ljudskega šolstva i>ač vprvičl Proračun za I. 1937-38 določa za Slovenijo, vštevši število gori imenovanega osebja, ki za pouk v razredih ne pride v poštev in je v upravi nujno potrebno, 4251 učiteljev, torej ima Slovenija celo v primeru z budžetom 153 učiteljskih oseb premalo. Naša dejanska potreba po učiteljih pa znaša 4023, tla se zasedejo prazni razredi, 344 na upravnih mestih, vrh tega rabimo 200 učiteljev kot nadomestek za one, ki so že dopolnili službeno dobo in imajo bolezenski dopust da upokojitve, in za one, ki so na upravičenem daljšem bolezenskem dopustu, torej vsega skupaj 4567 učnih moči, iz česar sledi, da jih proračun določa 316 ali recimo okroglo 300 premalo. z eno besedo, v Sloveniji primanjkuje okoli 300 oseb učnega osebja, da bi imeli popoln pouk vsi razredi in da bi lahko šli v pokoj tisti, ki so to že zaslužili, oziroma, bodo kmalu zaslužili. Oboževalci centralizma v učni upravi kakor tudi vsi oni, ki ga podpirajo, se izgovarjajo, ozir. kar v parlamentu utemeljujejo to politiko naše učne uprave s tem, češ da je Slovenija tudi v šolskem oziroma prosvetnem ozirn tako zelo nasičena ali celo prenasičena, da bi moralo biti slovensko prebivalstvo in njegovi zastopniki v svojih zahtevah bolj skromni, upoštevajoč, da je treba prej zadovoljiti druge dele države, ki da daleč zaostajajo za Slovenijo. V resnici pa temu ni tako. ampak bomo videli, da je večji del države zadostno in ponekod še preveč preskrbljen v prosvetnem ožini, dočim slovenska banovina že pada pod povprečni nivo. V Sloveniji je 183.000 šolo pose-čaiočih otrok, torej po 45.5 na razred (zakon določa minimum 40.5). je torej neresnica, da se sv Sloveniji novi razredi umetno ustvarjajo«, kakor se je trdilo v parlamentu. Razredi naših ljudskih šol so, ker so všteti v njihovo uvodoma omenjeno število tudi poino/ni razredi in razredi visoko organiziranih šol. celo prenatr-pani; imamo razrede s sto in več otroci, (lasi zakon ne dovoljuje nad 65 na razred. Če trdijo, da pride v drugih banovinah na razred 100 do 150 otrok, je to gola fikcija. ker v tistih banovinah v resnici pohaja šolo le 20 do 40% obveznih otrok, dočim pohaja v Sloveniji ljudsko šolo 98% vseh šoloobveznih otrok! Če nadalje trdijo, da bi bilo v državi treba vsega skupaj 20.000 učiteljev, da bi bila mreža tako gosta ko v Sloveniji, je treba odgovoriti, da plačuje Slovenija tako visoke davke, da nikakor ne sinemo pustiti, da bi nuše prebivalstvo padlo nazaj v analfabetstvo, in da nikakor ne moremo trpeti, da je okoli 300 razredov brez učiteljev. Ker vlada v naučni upravi (pa to ne samo v ljudskošolskih učiteljih, ampak tudi v profesorskem staležu) starodavna navada, da se učitelji ne premeščajo oziroma ne nastavljajo in ne premeščajo sproti, tako du bi se število razpoložljivega učiteljstva izravnavalo, zato imamo danes že nekaj šol, ki so brez vsakega učitelja ali pa štiri in trirazredniee z enim samim učiteljem oziroma učiteljico, če pomislimo, da smo imeli v Sloveniji enkrat 100 učnih moči več. nego jih je določni proračun, in je bilo v istem letu nastavljenih celili 471 učiteljev, torej okroglo trikrat več kukor v dvajsetih mesecih, ko vodi šolstvo sedanja učna uprava, potem bo pač vsakomur jasno, kako zelo «e je stanje pri nas poslabšalo. In zato se tudi nihče ne bo čudil, če je med ljudstvom proti temu i.astnl odpor in da so deputacije, protesti, vloge in brzo javi zaradi takega neznosnega stanja, ko stojijo toliki razredi prazni, ko obstojajo potrebni krediti in ko na drugi strani cela šuma brezposelnih učiteljskih kandidatov leta in let"' čaka na kruh. na dnevnem redu. Kdo bo s kom v Podonavju Dr. Hodža o novih zunanjepolitičnih stremljenjih v Srednji Evropi - „Politika na črti Praga-Dunaj uspešno napreduje" Bukarešta, 31. marca. TO. Tukajšnji v franco-8kem jeziku izhajajoči list »Le Moment«; objavlja zelo zanimiv razgovor njegovega praškega dopisnika s predsednikom češkoslovaške vlade d r. II o (1 z o o najnovejših političnih gibanjih v podonavskem območju. V začetku svojega razgovora je dr. Hodža dejal, ida je Češkoslovaška mirna demokratična dežela, a močna in krepostna. Mi smo demokracija, ki se posmehuje vsem poskusom, od koderkoli naj pridejo, da bi jo podrli. Na nas leži težka naloga, da branimo in ohranimo demokracijo v srednji Evropi, naloga, ki jo bomo tudi izpolnili«. »Po mojem mnenju obstojajo tri vrste demokracije, je dejal dr. Ilodžu. to je demokracija, ki se oslanja na stare tradicije, kot je na primer angleška. Potem je šele liberalna demokracija, kjer ima sleherni človek zajamčeno popolno svobodo. Na primer v Franciji. Tretje vrste demokracija pa je pri narodih, ki so prostovoljno sprejeli trdo disciplino, ki ji žrtvujejo prostovoljno razna osebna ugodja. Semkaj spada Češkoslovaška in severno skandinavske države.« »Naša zunanja in notranja politika ostane oslo-njena na načelu neodvisnosti naše države, ki jo mi kot vlada predstavljamo. Ne bomo nikomur dovolili. da hi nas potiskal nekam, kamor nočemo.« »Habsburško vprašanje morda pa le tie spada k realni politiki. Interes miru v Evropi zahteva, da se ne havimo z vprašanji, katerih vrednost za ohranitev miru je tako dvomljiva. Ni pa res, če kdo trdi, da obstoja za Avstrijo samo možnost, da poklice nazaj llahshiiržane. ali pa da se vrže v naročje Nemčije. Obstoja še tretja m n i n o s t, namreč črta Dunaj — Praga, na kateri smo začeli delati lansko leto in na kateri delo tudi sedaj nadaljujemo.« »Mislim, da je lahko doseči, da postane sodelovanje med državami Male zveze na eni ter Avstrijo in M a d j a r s k o na drugi strani, kakor tudi sodelovanje med Malo zvezo in H a I k a n s k o zvezo zelo tesno, da čim bolj tesno ti m boljše. Najprej pride na vrsto gospodarsko sodelovanje, potem pride pa tudi politično. Lahko vam rečem, da to sodelovanje zelo napreduje. Vse podonavske države bodo kmalu med seboj povezane s celini omrežjem dvostranskih pogodb.« M a I a z v e z a j e t r d n a u s t a u o v a. Vsakih pet ali šest mesecev vržejo med javno mnenje vest, da se ruši in da je v razpadu. To je vse laž-jivo. Ne pozabite, da je Mala zveza skoraj sto let stara. Hodila se je iz revolucijo 1. 1848. Lahko se zgodi, da se vse tri zavezniške države nahajajo v zunanjepolitičnih položajih, ki drug drugemu niso podobni. Mi razumemo, da je Italija soseda Jugoslavije, a da ni naša soseda, da je Rusija soseda Romunije a ne naša,, da je Nemčija naša soseda, a ne soseda ne Romunije in ne Jugoslavije. Iz tega lahko nastanejo razlike v zunanjih politikah, a ne spori! Mala zveza je zgodovinska tvorba, življenjska tvorba, ki ho trajala, trajala, trajala. Tukaj v Pragi smo zelo veseli, da je prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in da je bila podpisana prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo. Kakšna naivnost je vendar trditi, da ho Mala zveza s tem oslabljena, če Jugoslavija uredi svoje odnošaje s svojimi sosedami.« »V Romuniji obstoja skrajna desnica, ki jo omenjajo kot protivno edinosti Malo zveze. Toda ta skrajna desnica še ni nobena vlada. Sicer pa je danes tako. da nobena romunska vlada ne bi mogla voditi druge politike, kakor politike Male zveze. Isto velja za nas Čehpslovake in za Jugoslavijo.« Na časnikarjevo opazko, da jo Češkoslovaška postala neke vrste gnezdo boljševizma v srednji Evropi, je dr. Hodža dejal: »(inezda boljševizma so države, ki se ne brigajo za potrebe delovnega ljudstva. Tamkaj in samo tamkaj obstoja nevarnost za boljševizem. Države, ki imajo napredno socialno zakonodajo in socialno skrbstvo, so nasprotno le trdnjave proti krvavim revolucijam boljševizma .. .< Dnevni red Male zveze Francoska pontidba varnostne pogodbe V Pragi pravijo, da ne bo sprejeta Praga, 31. marca. TO. Današnji »Prager Tag-blatt« objavlja na uvodni strani zanimiva poročila o programu zasedanja konference Male zveze v Belgradu. List pravi med drugim: »Predmet razgovorov na belgrajski konferenci bo, kot poročajo, vprašanje pogodbe med Francijo in državami Male zveze, na osnovi katere bi omenjene države avtomatično druga drugi priskočile na pomoč, če bi bila katera izmed njih napadena. Znano je, nadaljuje list, da je francoska vlada že pred 4 meseci stavila tozadevne predloge vladam v Pragi, Bukarešti in Belgradu, toda jugoslovanska in romunska vlada na ta predlog še nista odgovorili. Čujc se, da bo sedaj češkoslovaški zunaji minister dr. Krofla postavil to vprašanje na dnevni red in sprožil o njem diskusijo na konferenci. Toda pristanek na francoski predlog se zdi silno malo verjeten, ker Jugoslavija zaradi svoje vedno bolj podčrtane nevtralne politike bržkone ne bo dala svojega pristanka za pogodbo, ki bi jo lahko potegnila v vojne vrtince. Kajti Jugoslavija bi s takšno pogodbo prišla v velike težave v svojih oduošajih z Nemčijo, ne glede na dejstvo, da ji ravnokar podpisana in ratificirana nev-tralnostna pogodba z Italijo »ploh prepoveduje. da bi so obvezala, da bi jamčila za kakšne druge meje.« Francosko stališče „Obveznosti se ne bodo razširile" Pariz, 31. marca, c. Danes dopoldne je bila na Elizeju seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji je najobširneje poročal zunanji minister Yvon Delbos, ki je glede ko t r o 1 e o k o 1 i Španije rekel, da se bo ta začela izvajati v nekaj dneh. Najobširneje je govoril Delbos o razvoju v Srednji Evropi. Poročilo o pogodbi med Ju- goslavijo in Italijo je navezal Delbos na Iraneo-iko politiko v Srednji Evropi. Dotaknil se je tudi ••itrišnje konference držav JI a 1 e zveze v Belgradu in je rekel, da je najbolj verjetno, da se v ničemer ne bodo spremenile ali pa razširile obveze, ki vežejo države Male zveze med seboj in nato z raznimi pogodbami s Francijo. Belgrad bo slovesno sprejel zaveznike Belgrad, 31. marca, m. Zaradi bližnjega zasedanja stalnega sveta držav Male zveze, ki se bo pričel jutri dopoldne, je belgrajska mestna občina razobesila na vseh javnih zgradbah češkoslovaške in romunske zastave. Češkoslovaški in romunski zunanji minister bosta prispela jutri v Belgrad. Na železniški postaji ju bo sprejela kraljevska vlada na čelu z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom g. dr. Milanom Stojadinovifein. Češkoslovaški minister dr. Krolta in romunski zunanji minister Antonescu sta davi odpotovala iz svojih prestolnic na zasedanje Male zveze v Belgrad. Kakor smo že poročali, bo po sestanku Male zveze imel češkoslovaški zunanji minister doktor Krolta na Kolarčevi ljudski univerzi predavanje o duhu in smislu češkoslovaške zgodovine. Doktor Krofta je bil svojčas tudi profesor za češko zgodovino na praškem vseučilišču. Zgodovino je študiral na vseučilišču v Pragi in na Dunaju in je 1. 1905 postal docent, 1. 1911 pa redni profesor za zgodovino na praški univerzi. Diplomatsko kari-jero je pričel v svojem 44. letu kot češkoslovaški poslanik v Vatikanu, nato na Dunaju in v Berlinu. Iz tega položaja je prišel v češkoslovaško zunanje ministrstvo kot pomočnik bivšega zunanjega ministra in sedanjega predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Kot zgodovinar in diplomat je Krofta aktivno sodeloval pri sestav- ljanju nekaterih najvažnejših mednarodnih pogodb. Schuschnigg v Rim Rim, 31. marca. AA. (Havas) Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg ne prispe v Rim v soboto, kakor so prvotno poročali, marveč šele prve dni prihodnjega ledna. Italijanski kralj v Pešto Nj. Vel. kralj in kraljica odpotujeta v Budimpešto s svojim spremstvom in z zunanjim ministrom grofom Cianom, ki bo zastopal Mussolinija, 8. aprila. Hodža v Bukarešto Bukarešta, 31. marca. AA. (llavas) Adevcrul pravi, da bo predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža obiskal Bukarešto na romunski narodni praznik dne 10. maja. Dr. Hodža bo pri tej priliki vrnil obisk Tataresca. Protipoteza . . . ? Sovjetija priznala Besarabijo kot romunsko ozemlje London, 31. marca, b. Jutranji angleški tisk poroča, da je romunski zunanji minister sprejel noto sovjetske vlade, s katero priznava Besarabijo kot romusko področje. S tem je rešeno to tako važno vprašanje in bo za primer vojne lahko sovjetska armada mirno šla skozi Romunijo na pomoč Češkoslovaški, če bo to potrebno. Dunajska vremenska napoved: Naraščanje temperature, večinoma še bolj oblačno, na vzhod-' nem robu Alp dež. Zemunska vremenska napoved: Razvedrilev v severovzhodnih krajih s precej močno košavo. V ostalih predelih večinoma oblačno in nekaj dežja v jugozapadnem delu. Temperatura se bo nekoliko dvignila. Nobena pokrajina v naši državi nima toliko brezposelnih inteligentov kakor naša. Na naučni upravi leži iz leta 1932 prošenj za učiteljsko nameščen je 29. iz leta 1933 81. i/ leta 1934 153, i/ leta 1935 196, iz leta 1936 112. za reaktivacijo 36. vsega skupaj 607. Prošenj pa ni vložilo, ker nimajo za kolek ali pa so že čisto obupali, okoli 100 brezposelnih kandidatov. torej imamo v Sloveniji vsega skupaj 700 fantov in deklet, ki že pet let čakajo na učiteljsko službo. V parlamentu se je trdilo, da jih ni možno nastaviti ter da bo treba še »desetletja«, da bodo ti reveži prišli do kruha. Ali je to res? Ne, kakor bomo videli iz sle- dCtCV?dcli smo že. da je danes 153 učiteljev manj. nego jih določa proračun sam. potrebnih pa je okoli 300. Zato je jasno, da bi se s proračunsko razpoložljivimi krediti ta mesta lahko že v k ra tkem docela zasedla. Toda navada je. da se kljub temu, da je bilo to v proračunski razpravi zanikano, budžeti med posameznimi banovinami virmirajo in na račun kredita za Slovenijo nastavljajo učne moči po drugih banovinah. in sicer je tn kredit dane. angažiran tako. da ne lio mogoče zasesti niti tistih !'■> mest, /a katere je prostor in denar po nrora-Pnnu za 1937-58. Zato bomo morali čakati, da SO po drugih banovinah toliko mest izprazni da dobimo svoje. Na izboljšanje položaja na nikakor ni upati, če se bo nadaljevala prfiK=n. da se prazna mesta ne zasedajo sproti. Od I. oktobra 1935 do I aprila 193" je bilo pri nas izpraznjenih 188 mest. nastavi ionih pa »ntno j-»- in ;„ manj. Ker pa je biln v proračunu 1936-37 ustvarjenih za vso državo novih 500 mest, od katerih bi mi morali dobiti vsaj 50 (10%), smo bili oškodovani za 115 mest, dasi pri nas čuka 700 ljudi na službo. Kakor smo že rekli, jc vsa krivda na centralni učni upravi. V parlamentu smo slišali, tla jc, medtem ko je Slovenijo »nasičena«, v vurdurski banovini toliko praznih šol. Res, toda učitelji, ki jih tja nastavljajo, svoja mesta komaj vidijo, pa jih že prestavijo drugam, tako da so vse druge banovine preskrbljene, v vardarski je pomanjkanje, v Sloveniji pa največ praznih mest in največ brezposelnih kandidatov. Od 1. dcceni-bra 1936 do t. marca 1937 je bilo pri nas izpraznjenih 23 mest, nastavljena pa samo 2 učitelja. Na intervencijo je bil kredit za lu mesta dovoljen, mesta pa so ostala kljub temu prazna in se je ta kredit prenesel na druge banovine, kjer se nastavitve vrše redno in sproti po potrebi Govori se o nadprodukciji učiteljskega naraščaja v Sloveniji To je res. Namesto 160, kar jih rabijo šole letno, jc kandidatov 205. I rebu bi torej bilo uvesti numerus clausus pa pravilno razmerje med moškimi in ženskimi močmi. Krivdo za to pa ne moremo valiti na bivšo državo, v kateri ni bilo sest učiteljišč, kakor sejo trdilo v parlamentu, utnpuk samo štiri, in sicer dve državni in tlve zasebni, nadpro-lukcijc pa nobene. Krivda je bila v lotih 1925 30. ko so na učiteljiščih ustvarjali vzporednice brez po: trebe. Drugi razlog so emigranti, ki daljših presledkih namesto takoj sproti po nastali potrebi, je treba grajati tudi neurejeno sorazmerje mod moškimi in ženskimi močmi, pri čemer se ženske po krivici zapostavljajo. Edini krivcc temu je centralizem, ki nalaga enim žrtve na račun drugih, kar jo menda iz povedanega /lasti na polju prosvetne uprave jasno razvidno. Gospodje poslanci opozicije pa so smatrali v skupščini in v senatu za bolj potrebno. da so osebno napadali Ijudskošolskega referenta za Slovenijo v ministrstvu, namesto da bi po svoji narodni dolžnosti podprli upravičene zahtevo in [lotrohe svojih slovenskih volivcev 'ii deželo v kateri so kljub izobilju učiteljskih kandidatov in proračunske možnosti še toliki razredi in cel6 že šole brez učiteljstva. In potem devetih v frančiškanski cerkvi so prihajali Sloniškarji od blizu in daleč, g. načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik, univ. prof. dr. Gogala. lepo število duhovščine, čč. sestre, da je bilo zelo prijetno razpoloženje za takojšen začetek. Predsednik Štrukelj je uvodoma pozdravil vse od-ličnike in prijatelje Sloinškarjev, kakor tudi Slom-.škarje «inr in še posebej oba predavatelja, lov. vad. učitelja A. Koprivo in lov. Francko Galovič. Prvi je predaval g. Kopriva »0 nadaljnji izobrazbi katoliškega učitelja«. Uvodoma je ugotovil, da je dandanes na tem sejmišču izobrazbe težko izbirati, kaj in kje je prava izobrazba in da je treba kritično izbirati. Na podlagi tujih in domačih filozofov vseh časov je najprej podal definicijo izobrazbe: da je namreč resnično izobražen tisli, ki je notranjo in zunanje uravnovošeu. Poiskal je potem pol do le Izobrazbe, kakor so jo hodili veliki misleci vseh časov, pokazal tudi marsikatero napačno pot ali vsaj tendenco, ki ji polizobražen človek tako rad in lahko sledi in je citiral nacionalistično himno sedanje nemške mladino: Čeprav vsak za pot ne ve. samo* da prapor z nami gre. Ob kritični izbiri snovi in pola za izobrazbo je opozoril na dve točki, da mora namreč učitelj pazili pri tem kot kulturni človek in še posebej kot katolik. Poleg papeške okrožnice je imenoval tudi Se domače dr. Cajnkarja, dr. Ahčina i. dr., ki se zlasti glede izobrazbe tako temeljito izražajo, da je treba njihove članke še in še čitati. Omenjal jo tudi Kalanovo knjigo >Pie Welt fiir Chrlstus-c, ki na podlagi bogalega statističnega materijala podaja žalostno sliko katoličanov sedanjih časov, ki imajo 6 prvimi kristjani le eno skupno lastnost in potezo, da se radi skrivajo v katakombe svojega doma in svoje hiše in kako bi le prava zavednost morala biti vodilo vsem tem. Zalo pa je verska izobrazba nujna. Ni dovolj tisto, kar smo se nekdaj v šoli učili i/, verouka, še in še 6e moramo zatekali h knjigi vseh knjig, k sv. Pismu in h katekizmu, ki morala biti na pisalni mizi katoliškega učitelja v takoj dosegljivi bližini. Pa tudi predavanj in govorov verske vsebine nujno potrebujemo. Potem bo katoliški učitelj ona svetilka in svetilnik, o katerem je Kristus govoril svojim apostolom. Pa če bi tudi ne bil velik in daleč viden svetilnik, naj bo vsaj mala lučka v najbližji svoji okolici. Kot vzgojitelj potrebuje za svoje delo tudi papeževo okrožnico o krščanski vzgoji, h kateri hi nujno potrebovali komentar. — Ne zadošča samo praktično delo, treba nam je tudi teoretskega znanja, ki je prepojeno s katoliško miselnostjo. Za praktično porabo je navedel celo vrsto knjig, časopisov, revij in posamnih člankov, ki naj bi bili katoliškemu učitelju vir njegove nadaljnje izobrazbe. Dotaknil se je tudi učiteljskih knjižnic. po šolali in srezih, ki naj bi iili knjižničarji temeljito preuredili, oblasti pa naj bi oskrbele primernih dotacij za prenovitev in izpopolnitev le-teh. Ker bo predavanje izšlo v Slovenskem Učitelju:, ga ne bomo tu nadalje navajali. Drugo predavanje Zakaj je KA možna iu potrebna med našim učiteljevem« gdč. Fr. Galovič je kaj lepo poseglo v prvo predavanje. Kakor priprava za drugo, je bilo prvo predavanje. V prvem delu predavanja jo pokazala temeljni del dela KA, namreč samoposvečenje, v drugem pa. kako naj to posvečenje oddaja drugim. Potrebna je KA vsakemu posameznemu zaradi njega samega, zaradi stanu, zaradi izročenih mu otrok, zaradi občestva in naroda. Sebe spoznati, študirali! Delati! Pri tem dolu pa Boga v sredo! Torej KA ne začenja zunaj, ampak v notranjosti. Obvaruje nas lenobe, ohranja nam mladost. Ne bomo Nikodemi, ampak Krstniki. Malodušnosti ni. Borbena je in večkrat zahteva ofenzivo; na drobno gre, od dušo do duše. Potrebna je zalo. ker smo vzgojitelji in mogoča je zato, ker je tako potrebna. Pri vsem delu KA pa ne bo in ni treba velikih zunanjih izpremeuil) v delu, ampak vse to delo dobi vedno večjo in močnejšo resonanco v združitvi s Cerkvijo in z Bogom. — Tudi to predavanje bo prinesel Slovenski Učitelj . K obema predavaiijiina se je razvnela živahna debata. Prvi je govoril g. načelnik prosvetne uprave dr. SiiMiik in se je zahvalil, da se tako temeljito zaveda učiteljstvo Slomškovo družbe, polrebe nadaljnje izobrazbe in da si na lako primerne niTČine skuša najti [Mitov do njo. S tako izobrazbo ne more biti drugače, kakor, da prinaša narodu čimveč ■»,)-risli in narod lo razume in je hvaležen. V debato so posegli tudi še: gdč.Lahernik s predlogom za verski tečaj učiteljslva, dr. Gogala s toplimi besedami za brezposelne abituriente in abiturientinje, upravitelj Vider, ki svetuje učitelju, naj se ne raztrga na preveč, strani s svojim delom, ampak se loti eno panoge, a le temeljito, g. Hom .i predlogom, naj so tečaji vrše kar zdržema in nuj se zlasti postavijo v odnos z vprašanjem Kako postaviti moderno pedagogiko iu šolo na katoliško podlago'. C. Louišok s predlogom, naj bi pri podeljevanju službenih mest imeli prednost učiteljski otroci in še drugi. Pri slučajnostih se je sprožilo vprašanje, kje naj bi hit občni zbor v počitnicah in jo bilo največ glasov slišali za Celje; dalje pobuda za predloge k izpreniembi zakona o narodnih šolali, o tečajih za brezposelno ild. K sklepu so je predsednik vsem iskreno zahvalil, ki so sodelovali in vzhajali pri dolgih razgovorih in je ob pol ene zaključil zborovanje. marca. m. Na po-rodova njo nuje Narodna banka dovolila Mestni izvrševanje deviznih in va- Befgrarslte vesti ltclgrad, 31. marca. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo ljudstva je dovoljenih 20.000 Din kot podpora za reševanje ponesrečenih smučarjev pri Tržiču. Ministrstvo je obenem poslalo svojega referenta prof. Ulago, naj na kraju nesreče sestavi poročilo o nesreči in reševalnem delu. Obenem bo zastopal ministrstvo pri pogrebu ponesrečenih smuča r jev. Bcl.trad. 31. nIstra dr. Kreka hranilnici v Črnomlju bitnih poslov. lic Igrati, 3. marca. AA. Dovol jena je polovična vozna cena na državnih železnicah obiskovalcem mednarodnega sejma in razstave plemenske živine v Novem Sadu od 17. do 20. aprila. Popust velja od H. do 20. aprila za odhod, o.l 17. do 24. aprila pa za pov ralek. Brlgrad. 31. marca. m. Na tukajšnjem vseučilišču je bil danes redni občni zbor Glavno kmečke uabavljalne zadruge. Predsednik Dragan Miličevič jo med drugim prebral tudi pozdravno brzojavko predsedniku ('davne zadružne zveze, notranjemu ministru dr. Anionu Korošcu. Lani je bilo ustanovljenih 15 novih kmetijskih nabavi jal-nih zadrug v Srbiji. Skoraj 70% srbskih kmetov jo organiziranih v zadružništvu. I.elgiad, 31. marca. A A. Železni karlel je sklenil povišali cene železa za -10 par od kj. je sklenil povišali cene žice in žebljev kar da s prejšnjim povečanjem kilograma. Prav tako za 20 par, skupno 14 pai od Stalin je govoril H O trochlstih: »Tolovaj:, godali, zločinci.., O komunistih: „Lenuhi, požetieii, zabiti... n Moskva. 31. marca. TO, Stalin je imel prvič 1>0 trockističnih procesih govor pred osrednjim izvršnem odboru komunistične stranke, in sicer v zvezi z izgonom Rvkova iz stranke. V svojem govoru se je pečal izključno z IkitIk) proli trockizmu, o katerem je dejal »da je bamla tolovajev, navadnih zločincev, goljufov, prevarantov, volkov v ovčjih kožuhih, ki nimajo nobenega drugega cilju, kakor da rušijo«. Naj tovariši ne pozabijo, da je »pet šestiu sveta dandanes še v rokah kapitalizmu in dn je zaradi tega naravno, če je sovjetska Rusija prenapolnjena s špijoui, moriltd in saboterji, ki izpodkopavajo obstoj sovjetske države. Naj komunisti lorej ne počivajo ua svojih lavorikali s prekrizanimi rokami, ainjmk naj stojijo v fronti. Zlom trockizma je silno težavna stvar, ker so nasprotniki prebrisani in se času primerno pretvarjajo. Svoj pravi obraz pokažejo šele v težavnih okoliščinah, morila ga hudo pokazali šele na pragu kakšne nove vojne.« Komunisti lorej ne smejo čakati in morajo svoje nasprotnike takoj razgaliti iu jih uničiti, dokler še ni prepozno. Stalin je očital pristašem komunistične stranke lenobo, pohlep po udobju in požritnosti ter nezmožnost, da bi se v težavnih prilikah znašli ali da bi odkrili skrite zarotnike. To da mora prenehati, komiiit tema ima težak boj na raznih frontah sveta. Najhujša nasprotnika sta Nemčija iu Japonska. Težko je tudi v skandinavskih državah, v Angliji in v Ameriki. V Franciji je boljše. Na koncu )iozivlja Stalin svetovni proietarijat na borbo proti trockizmu, ki. je istoveten s fašizmom. Potemkin Litvinovov pomočnik Veliko presenečenje je vzbudilo imenovanje dolgoletnega pomočnika zunanjega komisarja Krc-stinskega. ki je bil od I. 1922 do 1930 sovjetski poslanik v Berlinu, za pomočnika pravosodnega komisarja. Krestinski je star boljševik in pričakujejo od njega odločnih ukrepov na sodnem polju. Na mesto pomočnika zunanjega komisarja pa je imenovan sovjetski poslanik v Parizu P o -t e m k iu in je s tem uradno nakazano, da ostane Kusija na francoski črti. Potemkin izhaja iz podeželskega plemstva, jo eden aristokratičnili predstavnikov rdeče diplomacije, a ji? za njega ravno tako kakor za Stalina značilno, da je prišel Statistični letopis 1934-1935 Prejeli smo /Statistični letopis za 1 »84-35-, katerega je izdala Splošna državna statistika. Z novo izdajo se nadaljuje serija prejšnjih publikacij Splošno. državne statistike, ki je doslej — brez najnovejšega — izdala 5 letopisov: Letopis za 1929, izšel 1932, za 1930 izšel 1933. za 1931 izšel 1934, za 1932 izšel 1934 in za 1933 izšel v jeseni leta 1935. Letopis za 1931-35 je torej izšel preje, kot so izšle dosedanje publikacije, j:' pa na drugi strani izpadel poseben letopis za 1934. Od konca leta 1935 je preteklo že eno leto in skoro Iri mesece, pa je pričakovati, da bodo prihodnji letniki izšli preje, za kar ram jo porok novi načelnik sjilošne državne statistike g. dr. Rudolf Andrejka, ki skuša tudi v naši statistiki povečali i kakovost i ekspeditivnost njenega dela. za kar so mu na razpolago žal le skromna materijalna sredstva. Novi lelopis prinaša nekatere važne nove tabele, izpuščene so manj važno tabele, ki so po ogromni večini izšlo že v drugih statističnih publikacijah skoro vse tabele pa so dopolnjene s j>o-datki do leta 1935, v kolikor so bili dostopni. Seveda so pa še vedno panogo statistike, ki zahtevajo mnogo časa in dela za sestavo in obdelavo in katerih podatkov ni bilo mogoče dobiti do najnovejšega časa. . , ... Med novimi tabelami omenjamo dol rezultatov ipopisa prebivalstva od 31. marca 1931. S temi se dopolnjuje tedaj zbrano gradivo, pričakovati pa je še nadaljnih tozadevnih podatkov, ker nimamo n. nr še poklicne statistike iz tega [K>i>isa. Velike važnosti je, da so objavljeni podatki o štetju živine 7. dne 31. marca 1931. ki nam prinašajo marsikatere nove vidike o naši živinoreji, zlasti pa se_ liani zdi važno poudariti podatke o proizvodih nase zivino-reie kol so mleko, med, jajca, volna ter svileni ko-koni da bo tudi naša država lahko zastopana v mednarodni statistiki produkcije hranil, kakor jo jO lani objavila za celo vrsto držav Zveza narodov. Za presojo našega gospodarstva, zlasti pa življenjskih stroškov je zanimiva nova tabela o cenah na .robno najvažnejših ž.vlindrugih proizvodov po 9 mestih naše države od 1)20-1933 za 1934-3. pa po mesecih. Tu je priključena i statistika treh važnih delavskih mezd - koscev, kopačev m zidarjev. Nove so tudi tabele o rezultatu volitev dne .>. maja 1935 ter občinskih volitev jeseni 1936 ter razdelitev upravnih, srninih, finančnih oblasti ter ino- nopolskih podjetij v naši državi na koncu 1. 1930. 0 trgovini prinaša letopis detajlno tabelo o številu obratov na področju posameznih zbornic po važnejših skupinah za leti 1934 in 1935. Letopis prinaša lorej mnogo novega gradiva in gotovo je, da 6e bodo prihodnji letniki s selekcijo razpoložljivega materijala še bolj izpopolnili, tako da bodo tem bolje služili praktičnim potrebam onih, ki letopis porabljajo v kakršnekoli svrhe. Na koncu je priloženih več strani važnih grafikonov, ki nazorno kažejo rezultate statističnih izsledkov. Za sedaj se moram omejiti samo na splošno sliko gradiva, ki ga je v letopisu ogromno in kjer zasluži vso pozornost zlasli oni materija!, ki se ne objavlja nikjer drugje. So pa nekatere netočnosti, katero bi bilo potrebno popravili. Tako n. pr. je za 1931 zamenjano število zavarovancev pri Trg. boln .in podp. društvu v Ljubljani s številom zavarovancev pri boln. blagajni Belgrajske trgov, mladino. Nadalje sem mogel ugotoviti, n. pr. pri rezultatu volitev v skupščino v naši banovini, da je Ljo-tičeva lista dobila tedaj 47 glasov, Maksimovičeva pa 2.530, kar jo zopet zamenjano. Netočno je nadalje, da so bili lota 1985 izvoljeni senatorji v dravski banovini že prej senatorji (bila sta dva poslanca in en bivši ban oz. minister). Dobro bi bilo pojasnili tudi razliko med statistiko Higijenskega zavoda v Ljubljani in rezultati, navedenimi v letopisu glede števila prebivalstva v naši banovini na koncu zadnjih dveh let. Drž. statistika navaja za konec lota 1985 1.183.933 prebivalcev v naši banovini, Higi-jenski zavod pa navaja 1,199.052 prebivalcev. Vse to pn seveda ne zmanjšuje velike vrednosti objavljenega gradiva, ker ne gre toliko za stvarne napake kot za redakcijske. Upamo, da so bo že pri prihodnji izdaji letopisa šo bolj pokazalo, da vodi važno državno ustanovo splošne državne statistike dr. It. Andrejka, ki jo v kratkem času svojega delovanja naredil mnogo za izboljšanje naše statistike. Želeti pa bi še bilo, da bi dobila splošna državna statistika svoj organ, v katerem bi v krajših časovnih razdobjih, kot so sedaj letopisi, objavljala najvažnejše Izsledke svojega delokroga, kot lo delajo v drugih državah, kar bi bilo velike praktične važnosti predvsem za našo gospodarstvo, ki ima sicer marsikaj statističnega gradiva na razpolago v drugih publikacijah, mnogo gradiva pa je še vedno posejano po drugih, manj za izključno znanstvenimi cilii stremečih publikacijah. D. V. med boljševike iz bogoslovnega semenišča. Po-lemkiti iu Stalin sla dva bivša teologa v direkto-riju rdeče diktature. Nastop našega poslanika pri Vatikanu Rim. 31. marca. AA. (Štefani.) kardinal dri. tajnik insgr. Pacelli je v imenu papeža sprejel novega jugoslovanskega poslanika pri sveti stolici Ni-kolo Miroševiča-Sorda, ki mu jc pri tej priložnosti izročil svoje poverilnice. Po avdijenci je kardinal državni tajnik vrnil poslaniku Aiuoševiču obisk. Kriza na Japonskem Zahai razpust parlamenta Tokio. 31. marca. o. Danes je japonska vlada objavila proglas na narod, zakaj je razpustila parlament. V leni proglasu očila vlada obema strankama. da sta sabotirali delo vlade, ki je hotela zaščititi japonske nacionalne interese. Stranki nista hoteli podpret), vlade v njenem zakonodajnem delu. ampak sta se spustili med seboj v »kravjo kupčijo za prevzem oblasii. Obe stranki sejuka-j in minseilo sta sklicali popoldne sejo poslanskih klubov in po soji je prišlo pred parlamentom do budili demonstracij proti vladi. Vlada se misli j>ri volitvah nasloniti na disi-dente iz obeh največjih strank sejukaj in minseito. Tako bi se razbil star strankarski jwlitičui sistem na Japonskem. Poučeni krogi menijo, da bodo v mestih narasle stranke, ki imajo precej sorodnega z evropskimi levičarskimi strankami. Slari stranki bosta oslabljeni in končni uspeh bo ta, da bodo še bolj narastli vplivi utilitarističnih krogov, .ki so bodo mogli proti vsem strankarskim intrigam ubraniti samo z odkrito vojaško diklaluro. Konferenca Severnih držav Bruxcllcs, 31. marca. c. V Bruvellesu se bo dne 12. aprila začela konferenca držav, ki pripadajo tako zvani konvenciji, ki je bila podpisana in sprejeta v Oslo. Tej zvezi pripadajo države Belgija, Luxemburg. Nizozemska in vse skandinavske države. Ta konferenca bo nadaljevanje konference, ki se je že vršila v Haagu prejšnji mesec. Ludendorii — maršal Berlin, 31. marca. AA. (Štefani.) Sprava med vodjem in kanclerjem Hitlerjem in generalom Lu-dendorffoni je napravila v nemških krogih kar najboljši vtis. Širijo se glasovi, da bo 9. aprila za svojo 72 letnico general Ludendorff dobil maršal-sko palico. Ženeva, 31. marca. Postajenačelnik v Borde-auxti je izjavil časnikarjem, da je nesreča pri Daxu nastala radi tega ker se je pretrgala vez med jedilnim vozom in naslednjim vozom za njim. jedilni voz je bil šesti v kompoziciji. Telefonske in brzojavne proge so bile prekinjene in so bila zato prva pojasnila pomanjkljiva. P'ačilni promet z Nemčijo Nova ureditev Zadnje mesece jo bil naš izvoz v Nemčijo slalno večji od uvoza iz te države. Zalo so bila vplačila v Uerlinu v kliringu znatno večja od vplačil v Ko I gradu tako da jo naš saldo nepretrgano rasel. Ker je la tendenca naraščanja trajala šo nadalje, je bilo treba plačilni in v zvozi z njim tudi irgovin.ski promet z Nemčijo postavili na osnovo, ki bi ne samo preprečila lo naraščanje klirinškega salda, temveč bi tudi sedanji saldo postopno znižala in odstranila sleherno možnost novega naraščanja. IJri pogajanjih, ki so bila že delj časa sporazumno z vsenji prizadetimi činitelji v Berlinu, se je to ilni dosegel sporazum, ki ustreza naši želji po znižanju sedanjega salda v nemškem kliringu odnosno odstranitvi možnosti novega naraščaja. To je bilo potrebno posebno glede na množino žita, ki ga imamo dobavili Nemčiji na |Htdlagi dresden-skega dogovora, in naročil na |>odlagi tega dogovora. Vplačilu v Berlinu zu poravnavo našega izvoza v Nemčijo se ImhJo v bodočo ravnala po vplačilih v nemško-jugoslovanski kliring v Bel-giadu Naša vplačilu za razno nemško blago bodo služila kol nit riio za naš izvoz v Nemčijo. Tako bo zagotovljeno ravnotežje med vplačili in izplačili. Dokler se ne zniža klirinški saldo, ki je nastal zadnje mesece, se bodo vplačila v Belgradu za državne nabave uporabila za znižanje saida in ne morejo služili kol osnova za nova vplačila v Berlinu,-to je za izvoz našega blaga. Njihova naloga je torej pomagati, da se saldo zniža. Kazen tega imajo biti berlinska vplačila za 10% nižja od vplačil v Belgradu, kar l>o prav lako bistveno pripomoglo k znižanju salda. S tem sporazumom so posredno uredi tudi ponudba nemških čekovnih murk in spravi v stalno razmerje s povpraševanjem, kar Ik> nedvomno pripomoglo k stalnejši tendenci tečaja nemške marko na našem tržišču. Sme se pričakovati, da bo po leni aranžmanu, ki stopi v veljavo 1. aprila, večina težav nemško-jugoslovanskega kliringu od-st ranjena. Nuš izvoz v Nemčijo l>o v bodočo slonel na realnejši osnovi. Stal bo v tesnejšem razmerju /. našim uvozom iz Nemčije, odnosno z njegovim plačaujein. V kolikor bo naše gospodarstvo moglo absorbirali nemško blago, v loliko so bo razvijal ludi naš izvoz v lo državo, kajti v klirinškem sistemu moremo naš izvoz izdelati samo z uvozom blaga iz prizadete države. Ta uranžman izpopolnjuje drosdonski dogovor začasno spreminja nekatere njegove določbe. m nn . v . Turtstscm dinar se uvede Agencija Jugoslovanski kurir poroča, da je finančni minister g. Dušan Letica tečaj angleškega funta določil na 250 Din. kar pomeni v primeri s sedanjim, že dalj časa stalnim tečajem 238 povišanje za 5%. Tako bodo tujci dobili za svoje prosto devize b% več, kar bo tudi našemu turizmu dalo novegn razmaha. V zvezi s tem omenjamo, da je tudi v prometu z Nemčijo sedaj določen za tri mesece tečaj nemško marke na 14 Din, krif bo^.fii.Ji vzdrževalo stalen tujski promet iz NemčiJ^prTp^. Seveda pa velja turistični dinar samo za one tujce, ki prihajajo iz neklirinških držav, odnosno tudi za slednje, če imajo na razpolAuo1 devize. . ; -j i? Osebne cesti Helgrad. 31. marca. m. V 6. pol. skup. sla napredovala višja kontrolorja Jožef Rauš in Josip Začek pri subotiškem železniškem ravnateljstvu. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu je postavljen v (',. pol. skup. za višjega kontrolorja v proinctiio-komcrcijalnom oddelku s sedežem v Mo-starjir Alojz Perhavec, dosedanji višji kontrolor na postaji Karlovac. Pri ljubljanskem žel. ravnateljstvu je napredoval v 6. pol. skup. za poverjenika dr. Viktor Meliva. Z odlokom glavnega ravnateljstva je premeščen po službeni potrebi Ludvik Kuhar, pomožni prometnik 10 pol. skup. iz postaje Sv. Klara na jiostajo Javornik in Josip Dovgan, pomožni prometnik 10. pol skup. -iz poslaje Horvati na postajo Zermanjo. Upokojena sla strojevodja Jakob Smrtnik in administrativni uradnik Ivan Kolone, oba na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Na področju sarajevskega železniškega ravnateljstva pa je upokojen oficijal Oskar Klo-nienšek. Z odlokom finančnega ministra je premeščen h katasterski upravi v Valjavu Rudolf Pristov kol pomožni geometer h katasterski upravi v Ljubljani pa je premeščen Miroslav Lorger kot pomožni geometer v finančnem ministrstvu. Z odlokom pravosodnega ministra sla postavljena za notarja: pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Ivan Hanžič, javni notar v Velikih Laščah, za notarja v Velikih Laščah pa Karel Jagodic, notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pred državno komisijo jo položil v gradbenem ministrstvu izjiit za pooblaščenega inženjerja z odliko ing. Andrej Stok iz Ljubljane. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo hladno iu deževno. Po španskih bojiščih Salamaiica, 31. marca. General Martin Morena jo anoči odločno demantiral vesli angleških listov, da je med nacionalističnimi vojaki nastala poparje-nost in da so bele čete v zadnjem času dcmoralizi-raiie zaradi republikanskih uspehov. Nacionalistični general trdi. da je bela armada v vsakem oziru ta-kšna, kakor je bila in ima povsod v rokah inici-jutivo. Žalostno je, da golt)vi narodi napadajo neprestano nacionalistično vlado, ki ima v programu rod. mir iu razumno vladanje v Španiji. Tu vlada bo Španijo ludi rešila. Salumuiica. 31. marca. b. Na bojiščih v glavnem ni bilo nobenih važnejših sprememb. Nasprotno pa se opaža z obeh strani živahna delavnost letalskih ii; pomorskih sil. Nacionalistična letala so izvršila nagle nnpade na letališče pri Andujari. Po poročilih pilotov jo bilo uničenih 12 republikanskih letal. Napad nacionalističnih bombnikov je bil tako nagel, da rdeči niso mogli niti pomišljati na kakšno obrambo. Tri največje nacionalistične vojne ladjo so izvršile snoči bombardiranje Castelone in Valoucije. Granate so zadelo neko vojašnico polno vojakov, vsled česar jo bilo ninogo žrtev. Republikanske vojne ladje so bile (»ovseni pasivno, čeprav so se na njih nahajale nove posadke, sestavljena izključno iz inozemcev. Zbiranje nacionalnih sil na madridskem bojišču je DODolnoina dokončano. Kdaj bodo nacio- nalisti udarili z novo ofenzivo, se doslej ni moglo zvedeti ničesar. Trdi se. pa, da bo sedanja ofenziva nacionalistov od vseh dosedanjih najhujša in najbolj energična ter bo pomenila bržkone tudi končno odločitev. Paril, 31. marca. h. Agenci ja Radio poroča iz Seville. da se na področju Leona opažu v zadnjem času močno zbiranje nacionalističnih čet. Nacionalisti zlasti dovlačijo težko topništvo. Ista agencija poroča iz Valeiicijo, da republikanci pričakujejo skorajšnji nacionalistični napad večjega obsega. Od včeraj trajajo na vsem madridskem bojišču od Gua-ualajare do llarame topniški dvoboji. Bilhuo. 31. marca. c. Blizu Santanderja so nacionalistične vojne ladje ustavile francoski parnik, ki je iz. Alžira vozil v Bordeaux. Nacionalistična k r i -žarka je oddala topovski strel na parnik, ki se je nepoškodovan ustavil. Ko so nacionalisti opazili, da je lo ros francoski parnik, so ga jnistili, da je od-plul naprej. Pariz, 31. marca. b. Vrhovni poveljnik nacionalistično vojske general Ouejppo de Liano je izjavil snoči po radiu, da je mesto Posoblanca vsled močnega topniškega ognja popolnomn porušeno, vsled česar nacionalisti niso imeli nobenega interesa, da bi ga še dalje branili. Pač pa so nacionalisti zasedli vso hribe okrog lega mesta, razen tega pa so utrdili položaje pri Villa Nueva in pri Akaruccos. Katastrofa pod Storžičem nikogar v bližino plaza, da se s leni zmanjša od govornost za eventuenlo nesrečo. Kako se vrše reševalna dela Marsikateri od čitateljev nima pojma, kako se vrše na terenu reševalna dela. Kdor jo videl ogromen plaz, ve, da je nemogoče, da bi reševalci na slepo začeli odkopavati na kateremkoli mestu. Zato je potrebno ogromno dela. Vojaki so začeli kopati jarke, in sicer so za|>oredno izkopali jarke, ki so globoki 4 metre. Drug od drugega so jarki oddaljeni 4 metre in široki 1 meter. Iz teh jarkov iščejo potem trupla s pomočjo 4 metre dolgih jeklenih palic. Na ta način lahko reševalci prebadajo jarke s palicami. Ko dregajo reševalci v sneg, lahko nalete na kak trd predmet. Ker so na koncu palice zarezane, jo zavrle in v zareze se odtrga del predmeta, nn katerega palica naleti. Če torej palica seže do kakega trupla, od tega odtrga obleko ali pa tudi kožo. Ko |>otem reševalec palico izvleče, lahko takoj ugotovi, ali je kaka žrtev v snegu na do-tičnem mestu. Na ta način so izsledili vse tri žrtve, ki so jih izkopali danes ponoči in do]>oldne. Vojaki bodo do jutri zjutraj gotovo končali s prekopavanjem jarkov. To je v glavnem njihova naloga, nakar bodo zapustili teren in se vrnili v Škofjo Loko. Civilni reševalci bodo skušali preiskati še ostali teren, kolikor jim !>o mogoče. S palicami segajo tudi v globino jarkov. Verjetno pa je, da bodo jutri zvečer tudi civilni reševalci že odšli v dolino. Nemogoče je namreč, da bi reševalci sistematično preiskali ves ogromni plaz. '/.n to bi potrebovali najmanj štirinajst dni. Poleg tega jim grozi neprestano življenjska nevarnost, da zagrmi v dolino novi plaz. Samo čudež... Kdor je bil na teren in si ogledal ogromen plaz, je v istem trenotku spoznal, da pod tem snegom ne more več biti nobenega življenja. Človeške sile ne morejo kljubovati tako silnemu pritisku. Zato vsi, posebno pa reševalci, z veo gotovostjo računajo, da so ponesrečenci mrtvi. Ako pa je kateri od njih še živ, bi bil to pravi čudež. Smrt mlade smučarke pod snežnim plazom Kakor povsod, tako je tudi v praznikih v Solčavi in Savinjskih planinah močno snežilo in zapadlo do 2.80 m snega. Zato so ljudje, ki so prišli v Savinjske planine, naleteli na velike težave. — 29. marca se je vračala družba petih turistov v dolino, pa jo je zajel nad slapom Savice snežni plaz. Trije smučarji so plazu srečno odskočili, enemu gospodu je plaz vzel smuči in nahrbtnik, gospo Hermino Brix, profesorjevo soprogo iz Gradca, pa je potegnil s seboj. Zmučeni in prestrašeni turisti so takoj obvestili Plesnikove v Logarjevi dolini o nesreči. Še isti večer se je podala reševalna eks-pedicija, katera pa zaradi prevelikega 6nega ni mogla do kraja nesreče. Naslednje jutro ob |>ol petih se je znova odpravila ekspedicija, kateri jo sledila ob 7. še druga. Pričelo se je naporno iskanje. V nevarnosti za lastno življenje so reševalci odmetavali sneg in iskali. Večkrat je bilo treba bežati, ker eo se plazovi vedno znova udirali. Toda požrtvovalni fantje niso izgubili poguma. Pri reševanju so si pomagali z dolgimi železnimi palicami, katere so zasajali v sneg. S pomočjo te palice je prvi zaznal, kje je ponesrečenka, Logarjev Janez. Zasuta je bila 6 m pod snegom. Odkopavanje je bilo smrtnonevarno zaradi tega, ker je ponesrečenka visela zasuta ravno nad nekim prepadom. Ko so končno le odmetali sneg, so po nadčloveškem trudu prišli ob pol treh popoldne do mrtve smučarke. Ležala je z glavo navzdol, na nogah je še imela pritrjene smuči, nahrbtnik na rami, v irdih rokah pa je imela palici. Junaški reševalci so spravili na smučeh v dolino mrtvo smučarko, od Logarja pa so jo peljali na 6ankah v mrtvašnico v Solčavo. Ko so peljali mrtvo smučarko skozi Logarjevo dolino, je zvon v cerkvici Kristusa Kralja zvonil in naznanjal, da je našla v planinah nova žrtev svojo žalostno smrt. Reševalci so naslednji: Plesnik Franc, oskrbnik doma na Okrešlju Jaka Robnik, N. Ix>vrelič, Miha Plesnik. član reševalne ekspedicije SPD Janez Logar, Franc Logar, Jurče Logar, Jože Tisovnik, Janez Zibovt in Se dva drvarja. V Bohinja plaz zasul 6 ljudi - vsi rešeni Bohinjska Bistrica, 31. marca. Danes so je vračalo s Sedmerih jezer šest turistov, med njimi dva vodnika. Med potjo jih je zasul plaz. K sreči je bil eden le toliko zasut, da se je lahko sam izkopal. Nalo je z velikim trudom odkopal še ostale. Neka turistovka je bila izkopana ic nezavestna, pa so jo kmalu spravili spet k zavesti. Vseh šest je nepoškodovanih. Kje in Lom nad Tržičem, 31. marca. Kljub obširnim poročilom vašega lista in ostalih ljubljanskih dnevnikov o usodepolni nesreči na velikonočni ponedeljek bodo javnost zanimali še nekateri podatki, ki še niso bili objavljeni, in vam jih zato ko! poznavalci položaja in očividci sedaj sporočamo. Krai nesreče Koča pod Storžičem in svet, kjer se je nesreča 2godila, spada v župnijo Lom nad Tržičem in občino Sv. Katarina pri Tržiču. Mrtvi ponesrečenci bodo vpisani v mrliško knjigo župnije Lom, pokopani pa bodo v svoji domači župniji v Tržiču, ker je od lomske župne cerkve Tržič komaj pol ure oddaljen. Kraj nesreče je pobočje gorskega grebena, ki gre od severne strani Storžiča proti severu in pade v prelaz 1200 m, čez katerega vodi steza iz Loma oz. Tržiča na Jezersko. Greben pobočja se imenuje Skarjev vrh in na zapadni strani tega grebena, odkoder je krasen pogled na Lom, Karavanke in Triglavsko pogorje, so pašniki, na katere so se hodili zadnja leta smučat boljše izurjeni smučarji. Pobočje pade skupno s strmo severno steno Storžiča v ljubko kotlino, kjer je košenica in par planšar-skih koč pa planinska koča, ki je last lomskega posestnika Megliča Jožefa po domače Hvačmana. Kotlini pravijo ljudje »pod Storžcem« ali »Jese-nje«. Izpod Škarjevega roba more priti smučar po zanimivih zavojih čez meljiše pod stenami Storžca naravnost do koče v Jesenju. Po tem terenu bi se morala vršiti usodef>olna tekma. Začetek naj bi bil na čerovju. ki se imenuje »Nagelnove čeri« (zaradi planinskih nagelnov). Pod Sioriič je najbolj običajna izletna točka za del Tržičanov. Po prijazni dolini skozi župnijo Lom se pride vzhodno iz Tržiča do koče v slabih dveh urah. Po poti ni najmanjše nevarnosti, pa vendar prideš na višino 1100 m tik pod stene Storžiča v hladen gorski zrak in mir. V bližini koče je več košenic, katere so jx>zimi stalno iskali smučarji. Za kaj boljšega in težjega so pa imeli na planjavi jx>d škar-ievim roboin s smukom od višine 1500 m proti koči. • Zakaj so šli smučat kljub obilnemu snegu Tekme jiod Storžičem so bile napovedane že par tednov prej. ko 60 računali še na stari sneg. Ker je bilo v našem kotu letos za smučanje skrajno neugodno vreme, so se domači smučarji kljub veliki noči zanimali za novi sneg, ki je v gorah začel padati že na veliki teden, v Lomu in Tržiču pa na veliko soboto zvečer. Pod Storžič hodijo ninogi Tržičani kljub slabemu vremenu jx)leti in pozimi vsako nedeljo. Dež jih odvrne, sneg pa ne. Tudi če bi bile tekme odpovedane, bi velikonočni ponedeljek zainteresirani smučarji po večini šli pod Storžič. Tako so pa rekli: Pojdimo jiogledat. kako je gori: In dobili so izvrsten sneg. Pol metra pr-šiča na trdi zmrznjeni jiodlagi. Nastali so sicer pomisleki zaradi plazov. Ker pa so pod Škarjevim robom tereni, ki so navadno izven območja plazov, so prvotno progo pomaknili nekoliko bolj proti severu proč od Storžičevih sten. In fantje bi bili šli smučat, ko bi tudi tekem ne bilo. Ker vedeli so: To je zadnji ugodni sneg, ld škarjev rob smučat tudi več manj izvežbanih smučarjev in morda bi bila nesreča le še večja. Kar je torej jjeljalo fante v smrt, je bilo: volja, da hočejo za vsako ceno smučati in tekmovati, dalje nepoznanje sile in strahote plazov in pa misel, da niso na prostoru, koder so hodili, v neposredni bližini plazov. Pripomnimo, da v mrliških knjigah — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ogl. reg. 8. br. 30474/35. j se je zgodila nesreča lomske in tržiške župnije doslej še ni zabeleženega nobenega slučaja vsled snežnih plazov, čeprav se mudi nekaj prebivalcev tržiške in lomske župnije celo zimo v gorskih gozdovih tik plazov. Tudi tu-ristovskih nesreč v tukajšnji okolici zaradi snega še ni bilo. Kdo je prvi reševal Najprej smučarji sami, ki se niso jx>nesrečili. Eden je jadrno pohitel h koči po pomoč in nato naprej v Lom, kjer je obvestil vaščane in posebno gasilsko četo; potem pa je odhitel sel v Tržič r>° pcmoč reševalcev in posebno po zdravnika. Smučarji sami so rešili iz snega ranjene in žive, nato 60 našli Ovseneka še gorkega — a mrtvega. Na kraj nesreče sta iz koče prva prihitela predsednik tržiške podružnice SPD Salberger in lastnik koče Meglič, ki sta čakala na tekmo pri koči. Ta dva sta našla Rudolfa Plajbesa. Iz Loma so takoj, ko so bili obveščeni o nesreči. hiteli vsi gasilci in drugi Lomljani z lopatami in vozovi na pomoč. Ko so prišli do koče, so se |30 kratkem posvetovanju dogovorili, da gre 11 mož na kraj nesreče, ki je še eno uro naprej. Ko so pregledali teren, so spoznali, da je odko-jx>vanje popolnoma zasutih smučarjev trenotno resno nevarno, ker bi zaradi novih plazov, ki so grozili, nastalo še več žrtev. Izkopali so Rudolfa Plajbesa in ga odnesli v kočo. V tem času so prispeli v kočo že reševalci iz Tržiča z zdravnikom in orožniki. Reševalci so jx>tem odkopavali, kolikor se je spričo položaja moglo, zaradi nastopajoče noči in stalnih nadaljnih plazov so morali z reševanjem prekiniti. Lomljani so nato morali z in oba mrtva prepeljali v Tržič. Snežni grob še odkopavalo Tržič, 31. marca. Odkar se je pripetila pod Storžičem katastrofa, za katero nimamo primera v kroniki nesreč v Sloveniji, je Tržič popolnoma spremenil svoje lice: s hiš vise črne zastave in ljudje se zbirajo v gručah, vendar ne živahno, marveč z napeto pozornostjo pričakujejo j>oročil s hribov. Ustavijo vsakega turista, ki se vrača. Morda bo prinesel vesti, da so odkopali novega mrliča. Da bi odkopali žive, nihče več ne upa. Le svojci številnih jionesre-čencev v svojih hišah goje iskrico upanja. Ne morejo razumeti in ne morejo, da jim je kruta usoda v enem samem trenotku ugonobila dragega sina, ljubljenega brata, dobrega očeta ... V kotu marsikatere tržiške hiše se skrušena oj>oteka obupana mati; pred razpelom vije roke in vdana v božjo voljo moli za svojega sina, ki leži več metrov globoko zakopan v snegu pod nepremičnim in z meglo pokritim Storžičem. Zakrit je Storžič in niti ne pogleda svojih žrtev, ki leže strte v objemu njegovega pobočja. V dolini pa vzdihuje mati, sestra, brat, delavska družina, ki jim življenje nikdar ni bilo naklonjeno in so se vedno borili za vsakdanji kruh. Prihod vojaštva Na cesti iz Tržiča v Lom in naprej proti koči na Storžiču je bil te dni promet kakor še nikdar: neprestano se vzpenjajo proti Storžiču turisti, reševalci — in radovedneži. Na poti so vedno tudi vojaki, ki prinašajo f>oročila. Tudi snoči se je jx>-dala proti koči večja skupina turistov. Že |k>j>ol-dne j>a so prispeli v kočo vojaki, 50 po številu, ki jih vodi kapetan Pirš. V kočo so prispeli okrog jx>1 5 [»poldne. Seveda jih mala koča ni mogla vseh sprejeti. Že prej so se našli dobri ljudje, ki kažejo ves čas od nezgode za reševanje veliko razumevanje. Veleindustrijalec Oassner je takoj odstopil za vojaštvo svojo lovsko kočo pod Storžičem. Planinsko društvo je podvzelo vse potrebno, da bi nudilo vojakom in reševalcem kolikor mogoče udobno zavetje. Isto so storili lastniki okoliških planinskih staj. Tako so vojaki lahko dobili še dokaj primerno zavetišče. Ko so prispeli h koči, je ostala večina tam, oziroma v stajah, v katerih so potem prenočevali. Kapetan Pirš pa se je z okrog 15 vojaki takoj podal na kraj nesreče, ki leži pičlo uro nad kočo. Tam se začne spodnji del lavine, ki se dviga proti vrlru Storžiča. Ko je ta skupina vojakov prispela na kraj nesreče, se je pridružila civilnim prebivalcem, ki so jiod vodstvom dr. Bogdana Breclja in Jeseničana Jožeta Čopa bili že ves dan neumorno na delu. Ogromen grob v višini 1600 m Vojaki so nato skupno s civilnimi reševalci pregledali svet, ki je postal grob devetih mladih življenj. Lavina — j>ravzaprav dve — ima ogromne dimenzije. Kje se je pravzaprav odrušila, doslej še niso mogii ugotoviti. Danes je prispel preko vrha s kranjske strani nadzornik dvorskih lovišč z Brda, a tudi ta ni mogel dati točnega poro-čila, na katerem mestu se je lavina odrušila; moral se je namreč izogibati nevarnih mest. Vrh Storžiča je že od jx>nedeljka zavit v gosto meglo, tako da se niti z daljnogledom ne more ugotoviti, kje se je lavina odrušila. Pridrčala je lavina j>o nekem žlebu in se je tik nad mestom, kjer je bila prva skupina smučarjev, razdelila na dva dela: prvi del je zdrčal po levem koritu, dočim je druga jx>lovica lavine zdrčala jx> desnem koritu, kjer so bili tudi smučarji. V sredi med obema žleboma je rob poraščen z grmovjem. Lavina je v trenutku zasula desni žleb ter ostala nepremična nad svojimi žrtvami. Bil je to sam suh sneg. Ponoči pa je zgrmela na to prvo lavino še druga mnogo večja in pogubonosnejša. Sneg je bil bolj moker in težji. Tako sta se dve lavini spremenili v grob neverjetnih dimenzij: plaz je dolg 000 do 700 metrov; spodnji del plaza, ki je v desnem žlebu, je širok 40—50 metrov, globok pa, kakor so ugotovili 5—6 metrov. Višinska razlika celotnega plaza utegne znašati 200—300 m, tako da se je katastrofa pripetila (koča je v višini 1150 m) približno na višini 1500—1700 m. Z bahljami po belem grobišču Dolgo so snoči raziskovali svet vojaki in civilni reševalci, toda kmalu, ko se je zmračilo, so prižgali baklje. Ogromno sneženo pobočje se je spremenilo v veličastno razsvetljavo. Bil je prizor, kakršnega smo vajeni gledati v filmu. Trpka žalost, ki je vladala med reševalci, pa je pregnala vsako misel na zabavni film. Vsakdo je intenzivno pregledaval sneg z dolgimi jeklenimi palicami, da bi našel kako truplo. Med svitom bahelj najdena tri trupla Tako so reševalci preiskovali plaz od vrha proti dolini. Okrog pol 9 zvečer je eden izmed reševalcev, ki je globoko segel z jekleno palico v sneg, nenadoma zastal. Palica je naletela na oviro in ko jo je potegnil reševalec k sebi, je na koncu opazil dele blaga. Bil je to znak, da je 4 m jkx1 snegom truplo. Reševalci so začeli odkopavati sneg in ko so prišli v precejšnjo globino, so odkrili polomljeno truplo, v katerem so domačini spoznali Vinka Sarabona, uglednega Tržičana, občinskega odbornika in očeta treh nepreskrbljenih otrok. Izvlekli so truplo iz snega ter ga spuščali navzdol in ga spravili pred kočo. Vinko Šarabon je v snegu skoraj stal. Noge je imel zakopane globoko, gornji del telesa pa je bil nagnjen naprej. Tudi roke je imel nagnjene naprej in iztegnjene. Iz raznih znakov so reševalci sklepali, da mora ležati v bližini še drugo truplo. Res so nekaj metrov višje v približno isti globini našli drugo truplo, v katerem so spoznali Mladiča. Njegovo truplo pa je bilo tako zamrznjeno v sneg, da ga niso mogli odkopati, ampak so ga izkopali šele zjutraj. Tako so j>oteiii intenzivno preiskovali dalje tam, kjer so našli obe trupli in so naleteli še na tretje — Ahačiča. Bil je inalo višje v isti globini. Ahačič je bil hudo poškodovan in je ležal vzak. Vsa tri izkopana trupla imajo največ jx>-škodb na glavi. Trupla so prepeljali danes dopoldne s sanmi v zgornji Lom, od koder jih bodo prepeljali zvečer v Tržič. Tu jih bodo položili v občinskem domu na skupni oder. Straže pod vrhom Storžiča Reševalci delajo v neprestani življenjski nevarnosti. Vsak hip se lahko zruši jx> žlebovih nov plaz. Na plazu dela skoro 100 reševalcev in nepričakovan plaz bi pomenil katastrofo, ki bi daleč presegala vse dosedanje. Zato je razumljivo, da so reševalci podvzeli vse potrebno, da se kolikor mogoče zavarujejo proti taki nevarnosti. Na vrhu sedanjega plaza in še naprej so postavili straže. Tu stoje in vrše svojo nevarno in naporno službo orožniki. Za slučaj, da se sproži kak nov plaz, bodo orožniki streljali in s tem opozorili reševalce, da se pravočasno umaknejo. Razen tega so postavljene straže na vseh nevarnejših mestih, da na ta mesta ne pridejo nepoklicani. Reševalci ne puste Puščice kaiejo smer plinov in sicer je pln*, !a»n»'novan s poševno puščico, zasul prvo skupino smučarjev, navpična puščica p.i kaže smer plasu, ki je zasul drugo skupino. Reševalci odkopavajo približno na mestu, taznainoTannm s črno črto in križcem. To sliko je posnel ponesrečeni Kostanjever. gumijaste podpetnice. J u o o l I. I a d ■ I • k. Dobe se pri vsakem čevljarskem moistru Prepričajte se o prvorazredni kvaliteti nove Pogreb dveh žrtev Storziča Tržič, 31. niurca. Pogreb obeh žrtev Ovseneka in Plajbesa, ki ata bila odkopana v ponedeljek, jo bil določen za danes jx>poldne 0b pol 0 poipoldne. 2e okrog 1 popoldne so oba mladeniča v spremstvu g. župnika Vovka prenesli iz njunih domov v občinsko hišo, kjer so ju položili na skupni oder. (K1 tega časa je bila občinska hiša kraj, kamor se je prišel poslovit od mladih žrtev skoro sleherni Tržičan. Pred krstama so se neprestano vrstili smučarji, športniki, prijatelji in svojci pokojnikov. 2e pred peto uro pa so [h>-grebcl dobesedno natrpali glavni Irg Tržiča. Od hotela s Ljubelj: do cerkve sv. Andreja je bilo eno samo zbirališče pogrebcev. Pred občinskim domom so se zvrstili cerkveni pevci, poleg njih pa godba Prosvetnega društva. Skozi gost špalir i|>ogrebcev je ob |>ol C prispel preči občinski dom g. župnik Vovk v spremstvu Seslih duhovnikov. Krste so prenesli pred občinski dom, kjer jih je g. župnik blagoslovil in opravil mrtvaške obrede. Pevci so nato |>od vodstvom organista g. Planinška občuteno zapeli žalo-stinko »Človek glej«. Nato se je po trgu razvil veličasten mrtvaški sprevod. Na čelu so šli nosilci vencev, ki so nosili venec Slovenskega planinskega društva, tvrdke »Peko , pokojnikovih tovarišev in tovariSie, občine Tržiča, venec vseh prijateljev, venec tovarišev smučarjev, Smučarskega kluba, Društva sv. Jožefa (oba sta bila člana lega društva), venec SPD iz Tržiča, Športnega kluba Tržiča, ki jo dal venec za vsakega posebej in Podpornega društva predilnice. Za nosilci vencev je stopala precejšnja skupina članov Slovenskega planinskega društva, članov Športnega kluba Tržič, zastopstvo Športnega kluba Planina in Prosvetnega društva, zastopniki ostalih društev, godba Prosvetnega društva ter cerkveni pevci, predstavniki oblasti z okrajnim načelnikom iz Kranja g. Lipovškom. ki je zastopal bana dr. Natlačena. Sledila je duhovščina, nakar so nesli krslo Miro Ovseneka. Za krsto so 6topali svojci. Skrušeno mater sta podpirala dva sorodnika. Sledila je krsta Rudolfa Plajbesa, kateri so tudi sledili svojci. Nato se je zvrstil ostali del sprevoda, ki je štel do tisoč ljudi. Krsti obeh ponesrečencev so nesli tržiški smučarji. Sprevod je krenil mimo cerkve sv. Andreja proti župni cerkvi. Ko je bil prvi del sprevoda že na pokopališču, se je zadnji del Šele zvrščal na trgu. Krsti so nesli v farno cerkev, kjer je domači g. župnik opravil cerkvene obrede. Pevci so zapeli -^Usliši nas, Gospod . Po končanih cerkvenih obredih so prenesli krsti na zadnje tlo-movališče. Položili so ju v skupni grob ob zidu na vzhodni strani pokopališča. Tisočglava množica se je strnila okrog gomile, v katero so polagali zemeljske ostanke obeh mladih ponesrečencev. Ko je g. župnik opravil zadnje obrede, so pevci zapeli žylo-slinko »Vigred se povrne . Nato se je |>oslovil v imenu mesta Tržiča župan in član banskega sveta g. Majeršič, ki je govoril: Poslovilni govor iržiškega župana -•Pričeli smo polagali prve žrtve strašne nesreče, ki je zadela naš Tržič. Ti, Rudolf, ki si lako ljubil naše planine, ki si bil i>oln ognja in ljubezni, ko si zbiral tovariše okrog sebe, ti, ki si bil poln navdušenja za planinstvo, si postal žrtev tega navdušenja. S teboj smo otvorili danes v Tržiču žalosten sprevod devetih mrtvih tovarišev. Kdaj bo ta žalosten sprevod končan, na to danes še ne moremo odgovoriti. K tvojim mrtvim tovarišem lK»no prinesli semkaj tudi tvojega lastnega brata. Žalost prešinja ne samo tvojo mater, sestro in sorodnike, temveč tudi nas vse. V tolažbo tvojim sorodnikom pa kličem z materjo sveto Cerkvijo, da se l>odo v bodoče dvigale goreče prošnje v nebo za blagor, mir in pokoj tvoji duši! In ti, dragi Miro! Tvoja plemenita duša je hrepenela po Bogu. Zadnji čas si pogosto pristopal k mizi Gosjiodovi, skoraj sleherni dan. Hrepenel si po višavah, da bi se že z naravo približal svojemu Stvarniku. Hrepenel si po Onem, ki ima večno življenje. On pa te je poklical z viSav, z naših slovenskih planin. Ti, Miro, prosim te, prosi za nas pri našem najboljšem Očetu! Prosi ža nas, predvsem za našo moško mladino, tržiško moško mladino, da bi hodila |>o tisti duhovni poti, po kateri si hodil ti. Prosim te. dragi Miro, prosi za nas, mi pa bomo inolili za tebe toliko časa, dokler se ne snidemo pri večnem, najboljšem in pravičnem Sodniku!« Nato se je poslovil od obeli pokojnikov zastopnik Prosvetnega društva v Tržiču g. ftinitek. V pesniških besedah je orisal plemenit značaj obeh pokojnikov in prikazal vso pretresljivo žalost, ki je zadela Tržičane, ko je nemila usoda na mah iztrgala iz njihove srede devet mladih življenj, med njimi tudi ti dve življenji, ki sla bili vzor današnje doraščajoče mladine. Občinska hiša sprejema nove žrtve Zvečer po pogrebu so prepeljali s hribov ostale tri žrtve, ki so jih snoči in davi* izkopali iz sneženega objema: Ahačiča, Šara bona in Mladiča. Vse tri so pred kočo položili na sani ter jih ]>okrili s smrekami. Popoldne so jih pa prepeljali v mrtvašnico v Lom, od koder so jih zvečer prepeljali v Tržič. Tu so jih položili na skupni oder v občinski hiši. Tržičani so se spel zgrinjali okrog žrtev ter se od njih poslavljali. Drobne novice Položnice prilagamo v današnji izdaji »Slovenca' za vse poštne naročnike, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. aprila 1937 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. — Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj na vrhu srednjega dela to izrečno pripomnijo. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnic trenutno ne potrebovali, naj jih shranijo ža prihodnje plačilo ali naj pridobe z njimi novih naročnikov. Številka čekovnega računa 10.650. Modni salon ANKA PUČNIK Šelenburgova ulica i izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. Dravograd — sedež okrajnega načelstva Dravograd, 30. marca. Danes je bilo v Dravogradu prav živahno. Ves trg je bil v zastavah. Danes se je namreč pričelo seliti okrajno načelstvo z vsemi svojimi uradi iz Prevalj v Dravograd, ki bo zanaprej sedež okrajnega načelstva obmejnega koroškega okraja. Občinski odbor je imel ob 10 slavnostno sejo, na kateri je imenoval g. okrajnega načelnika g. Ivana Milača za častnega občana dravograjske občine. Iz seje so bile (»slane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, notranjemu ministru dr. Korošcu, g. banu dr. Natlačenu, ministru dr. Kreku in g. poslancu (iajšku. Ob 11 se je pripeljal v Dravograd g. okrajni načelnik s spremstvom, katerega je pred novo stavbo okrajnega načelstva sprejela množica prebivalstva, (i. župan Mori je želel g. načelniku dobrodošlico s prošnjo, da ostane še naprej zaščitnik obmejnega kmelskega življa. Nato je g. župan izročil g. načelniku ključe za okrajno načelstvo pripravljenega |>oslopja, prej hotel Ko-rotan, diplomo častnega občanstva, nakar je dravograjski prošl g. Munda preurejeno stavbo blagoslovil in g. načelniku in županu izrazil čestitke. Stavba okrajnega načelstva v Dravogradu je toliko preurejena in pripravljena, da se bodo danes in jutri lahko v sobe vselili vsi uradi. S prvim aprilom se začne v Dravogradu redno poslovanje dravograjskega okralnegn načelstva. Adaptacija |m-slopja^so bo že nadaljevala s prizidkom stanovanja za okrajnega načelnika, »rez dvoma je Dravograd s preselitvijo okrajnega načelstva mnogo voč pridobil, kakor so Prevalje izgubile. Saj je Dravo-~rK;i središče "Uraia in križišče cest in železnice. Te dneve se preseli v Dravograd vse uredništvo s svojimi družinami. Tako bo Dravogradu zasiguran Koledar Četrtek, I. aprila: Hugo, škof; Venancij, škof, mučenec. Ta mesec se dan podaljša od 12 ur 50 minut za 1 uro 39 minut na 14 ur 29 minut. JVoul grobovi f Fran Sakser. Včeraj ob 4 zutraj je v Št. Vidu nad Ljubljano v svoji hiši umrl g. Fran Sakser, bivši ameriški bančnik in organizator naših izseljencev. Pokojnik se je učil tiskarstva v Ljubljani, nato pa se izselil v Ameriko, kjer je osnoval lastno banko. Dolgo let je solidno posloval v denarnem prometu med Ameriko in slovensko domovino. Skozi njegove roke je prišlo v Slovenijo mnogo denarja naših izseljencev. Udej&tvoval se je tudi v časnikarskem oziru ter je v Ameriki izdajal slovenski dnevnik »Glas naroda«. Na stara leta se je vrnil v domovino ter se nastanil v Št. Vidu, kjer si je kupil hišo z vrtom, ki ga je marljivo obdeloval. Umrl je v starosti 77 let. Pokojnik je bil vse svoje življenje dobrotljiv mož ter je mnogo podpiral reveže. Zaradi tega mu je tudi Rdeči križ s svojim največjim odlikovanjem izrekel svoje priznanje. Pokojniku naj sveti večna luč! t V Goričanah je mirno v Gospodu zaspal g. Janez Trampuš. delovodja v papirnici Goričane. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Postavljena sta bila gg.: Alojz Potrč, kaplan v št. IIju pod Turjakom, za provizorja pri Sv. Andražu nad Polzelo in Anion Rataj, kaplan v Selnici ob Dravi, za provizorja pri Sv. Danielu nad Pre-valjami in soprovizorja v Strjni (1. marca 1937). Nastavljeni so bili kot kaplani sledeči gg. sem. duhovniki: Alojz Feguš v Slov. Bistrici (II.), Štefan Kušar v Šmartnem pri Šaleku, Mihael Laura pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Anton Vogrinec pri Mali Nedelji in Alojz Žolnir v Koprivnici pri Raj-lienburgu. Za kaplana pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je nastavljen p. Hieronim Streminger, kapucinski duhovnik v Ptuju. Prestavljeni so bili gg. kaplani: Janez Cokl iz Hoč v Selnico ob Dravi. Franc Jager od Male Nedelje v št. 11 j pod Turjakom. Rudolf Jerman od Marije Snežne v Hoče, Jožef Kranjc iz Apač k Mariji Snežni, Jožef Lampret iz Ribnice na Poli k Sv. Jakobu v Slov. gor. z delokrogom pri Sv Juriju v Slov. gor., Martin Petančič iz Dola i>ri Hrastniku v Vojnik (II.), Ludvik Prclog iz šmartna pri šaleku v Dol z delokrogom v Hrastniku. Bogomir Pušniak iz Vojnika )Il.) v Anače in Jakoh Sem od Sv. Benedikta v Slov. gor. v Remšnik z delokrogom v Ribnici na Pohorju. Resigniral je na žiinnljo Št. Daniel nad Prevaljami g. Janez Kupčič-Petin radi vstopa v knrluzijanski red. Stalni pokoj je naslonil g. Maks Ocvirk. župnik pri Sv.-Andražu nad Polzelo, ter se naseli v Šoštanju. — Poroka. V ponedeljek sla se poročila v trnovski cerkvi trde. Matilda Živec in gosp. Franc lludfdes, policijski nadzornik. Zakoncema obilo sreče! Iznit za pooblaščenega inženieria po tin-nravili pri ministrstvu za pradbe v Belgradu in-/enjerji gg. Boris llribor, Bojan Kraut in Boris Zupan — vsi iz Ljubljane. Iskreno čestitamo. * — Občina Cerkvcnjak, mariborski okraj — levi breg. se preimenuje v občino Sv. Anton v Slov. goricah". — Organisti! Uedtii letni občni zbor društva organistov za mariborsko škofijo bo v Celju v Orlovskem domu dne 19. aprila. Polovična vožnja na železnici je dovoljena in naj vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto in še legitimacijo obr. K. 13, katera niu bo po občnem zboru služila koi brezplačna vozovnica za nazaj. Uro in dnevni red oljčnega zbora bomo še pravočasno sporočili. I Na splošno željo še danes ob 14-15 uri matineja temine AMOEI AERODROMA jjj^gj | — V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 31. marca t. I. je objavljen »Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1937-38,« dalje »Pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada« dravske banovine za leto 1937-38,« »Proračun izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada« dravske banovine za leta 1Q37-3S« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-33 in sicer za občine Motnik in Trojane v kamniškem okraju in Središče ob Dravi v ptujskem okraju.« — Otrok raste vsako minuto... Z otrokom rastejo nevarnosti in skrbi staršev. Zrak, spanje ter vsak dan dobri Biomalz so najboljši varuhi Vaših ljubljencev. Poizkusna doza Din 12.50 v lekarnah. Manufaktura Posebnosti pomladne mode za damo in gospoda SOUVAN — Volili red za državno avtomobilsko progo Ptuj—Haloze, ki stopi v veljavo danes 1. aprila 1.1. Avtobus bo vozil dvakrat dnevno, in sicer ob 0. in 18.28 odhod, prihod pa ob 7.10 in 15.08. Smer vožnje je določena tako, da vozi v dneh 2., 4., 0. itd. čez Markovci—Sv. Barbara—Sv.Andraž—Sv. Vid—Pluj, v dneh 3.. 5., 7. itd. pa vozi v obratni smeri. Cene za polnike so določene do 3 km 2 Din, do 5 km 3.50 Din in od 3 km dalje pa po 70 par od km. Otroci do dovršenega 4. leta, ako se vozijo v spremstvu, so voz.nine prosti. ^dk^ik Srce, ledvice, živce, (nervozo, raz-HHH bur/enosl. prenapete in slabe živce ^^BjJ ter si.) ženske, katar ne in ner-^^^^ vozne motnje (beli cvet, neobčutljivost in si.) jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje fsplošne kakor tud< nervozne), sklerozo, zdravi z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče pri Mariboru. Zahteva/te prospekte! — Najbolj deževen marec v zadnjih 7 letih. P.o zapiskih ljubljanskega meteorološkega zavoda je bil letošnji marec najbolj deževen, kajli padlo je nad 312 m/m dežja, nasprotno sta letošnji januar in februar zaznamovala skupno le 147.4 m/m padavin. Lanski marec je bil suh in reven na dežju, bilo je le 54.9, predlanskim 65.6 m/m dežja. Močno deževen je bil marec leta 1934, ko je padlo 290.9 m/m dežja, lela 1933. v 12 dneh 102, leta 1932. pa 71, v letu 1931. skoraj za polovico več in v letu 1930. je bilo 151.6 m/m dežja v 17 dneh. — Občni zbor Kmetijske podružnice Tacen bo 25. aprila v restavraciji Sava. Blago za damske Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene! A. ilender Ljubljana. - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! — Josip Priol: Škropljenje sadnega drevja. Naše vseučilišče nima fakultete za kulturo tal, pa so nam Slovencem strokovni gospodarski zavodi važne prosvetne ustanove, ki jim moramo v polni meri zavarovati obstoj in razvoj. Te gospodarske šole ne vzgajajo samo strokovnjakov, ki po dovršenih tečajih in letnikih vstopajo v javno službo, temveč vršilo »veliko prosvetno delo v narodu samem s poukom in pobudami k boljši, razumnejši proizvodnji. Počasi nam raste tudi primerna literatura, ki ni samo povzeta od drugod in prepisana iz tujih knjig. Po naročilu Sadjar, in vrtnar, društva za Slovenijo je napisal ravnatelj ban. vinarske in sadjar, šole v Marfboru J. Priol"jioljudno navodilo kako zboljšamo s smotrnim škropljenjem sadni pridelek v množini in kavosti: Škropljenje sadnega drevja. (45 podob.) Avtor razpravlja na 80. straneh o vseh važnih stvareh, ki so v zvezi s škropljenjem, pojasnjuje vrste škropljenja, čas, način, sredstva s/posebnim ozirom na posamezne važne vrste drevja, kakor so jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje, breskve in marelice. Poučna so poglavja o tem, kako pripravljamo škropiva in kakšno delovanje imajo te mnogovrstne brozge. Prav tako imamo v knjižici dobra pojasnila o drevesnih škropilkah. Knjigi je na koncu priložen škropilni koledar za pečkasto in koščičasto sadje. Vrednost dela leži zlasti v tem. da so mu za podlago služili preizkusi in uspehi škropljenja, ki ga je 18 let prirejala vinarska in sadjarska šola v Mariboru jx)d vodstvom pisca. Tudi način škropljenja je avtor prilagodil posebnim vremenskim prilikam Slovenije. tično predavanje g dr. Fr. Debevca o naših pljučih. Prireditve in zabave Sopranistka Anita Mezetova in pianist Pavel šivic koncertirata jutri zvečer ob 20. v veliki .Fil harmonični dvorani. Sestanki Fantovski odsek šentjakobske prosvete ima drevi ob 8.15 redni sestanek v društvenem lokalu Privoz št. 4, dvorišče. Predava g. Tome Alojzij. Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na XVIII. redni letni občni zbor, ki bo v petek Iti. aprila t937 ob )>ol 20. v društvenem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg l-II. Cerkveni vestnik Stolna kongregaeija Kraljice presv. rožnega venca in Stolna kongregaeija dijakinj imata jutri ob Vk7 skujmo sv. obhajilo v alojzijeviški kapeli. Kino Kino Kodeljevo: Danes ^Zvezda je padla; (Jožef Schniidt). Cene znižane. Lekarne Sočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva c. 20, iu mr, Gartus, Moste. 1 čelonočno češčenje presv. Srca Jezusovega v stolnici sv. Nikolaja «e j>rične drevi (pred prvim petkom) po skupni molitveni uri ob devetih. U knjige »Večna molitev« bomo opravili molitve 25. ure: Za velikonočni čas. Nočno češčenje traja do 4. ure zjutraj. Novodošli častivci si lahko izbero poljubno nočno uro. Molitvena knjiga jo v cerkvi na razpolago. Vhod v stolnico skozi stransko zakristijo nasproti semenišča. Možje in mladeniči vljudno vabljeni! 1 Krščansko žensko društvo proslavi »Materinski dan« dne 12. aprila s prireditvijo v opernem gledališču in dne 4. t. m. na belo nedeljo s sv. mašo in s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo bo daroval univ. prof. g. dr. Lukman ob pol 7 v stolnici pri oltarju sv. Rešnjega Telesa za umrle društvene članice. Vabimo cenj. gospe, da se udeleže te skupne pobožnosti v čim večjem številu! Odbor. 1 Bolgarski slikar Francaliski. Umetniška razstava bolgarskega slikarja P. Francaliskega bo odjirta le še v petek. Umetnik se je v tem času mudil na Gorenjskem, od koder je prinesel s seboj več novih slik, ki jih je tam izdelal. Tako je s svojo razstavo obogatil z enajstimi novimi deii. Zanimivi akvareli in pasteli so vredni, da si jih ogledajo tudi vsi prijatelji prirodc, planin in njenih posebnosti. Brez dvoma bi bilo škoda opustiti obisk te razstave, ki nam kaže del bolgarske zemlje. nekaj njenih značilnosti s planinskega sveta, kakršen je Slovencem še posebno blizu. 1 1'rieški večer priredi Društvo prijateljev Slovenskih goric v soboto, dne 3. aprila t. 1., v kletni dvorani hotela Miklič. Društvo si je zadalo cilj, da brani našo severno nacijonalno mejo, kjer se z raznimi lažnimi teorijami poskuša pripraviti psihološki teren za priključitev teli delov z Avstrijo. V Ljubljani živeči ^prleki« in ljubitelji Slovenskih goric se zbirajo na družabnih večerih. Prvi prleški večer bo v soboto s pestrim vzpo-redoin. Nastopila bo skupina prlekov v narodnih nošah. Večer obela mnogo zanimivega. Dekoracijo dvorane preskrbi naš znani umetnik g. Sla-pernik, ki bo razstavil tudi nekaj svojih slik. 1 Tvrdka ing. Jelačin in Cie je daroval Vin-cencijevi konferenci v Trnovem 300 Din mesto venca na grob g. Naglost Francetu. I Združenje trgovcev v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 8. aprila t. 1. ob pol 8 zvečer v prostore Trgovskega doma občni zbor Pomočniškega zbora. Dnevni red. Poročilo predsednika Združenja, jioročilo zastopnika Pomočniškega zbora, spre-jelje novih pravil, slučajnosti. Trgovski sotrudniki se vabijo, da se tega občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. (5077) i Ljubljanica počasi narašča. Kljub naglemu tajanju snega še ni večje nevarnosti za povodnji. Reke s potoki naraščajo, toda ne v katastrofalnem obsegu. Ljubljanica je le pri Lipah in v Črni vasi prestopila bregove, a za enkrat še ni poplavila ceste. Pri Fužinah pa je bila včeraj Ljubljanica manjša kakor v nedeljo in jx>nedeljek. Vodomer pri fužinski hidrocentrali ie zaznamoval za oba praznika vodno stanje Ljubljanice s 170 cm nad normalo, v torek je padla voda na 150 cm nad nor-malo, a včeraj je tam narasla le za 3 cm. I Lastavice v Ljubljanici. V ljubfjanični strugi pri Zmajskem mostu so se včeraj pojavile prve lastavice, ki so nizko poletavale nad vodo. Sneg jih je iz okolice prignal v mesto, da si poiščejo zavetje in hrane. 1 Slab tržni dan. Ob sredah običajni tržni dan je bil včeraj prav slab. Na Sv. Petra nasipu je stalo le 5 vozičkov krompirja, ki je bil od 0.80 do 1 Din. Na trgu se je pojavil prvi grah, uvožen iz Italije. Bil je po 12 Din kg. Molovilca in radiča je bila manjša izbira. Na perutninskem trgu je vladalo pravcato mrtvilo. 1 Sprememba posesti. Tovarnar Rudolf Zalo-kar, Ljubljana — Vič je kupil v kat. obč. Do! Fle-rinovo posestvo z vodno silo od Mlinšci za 145.000 Din. Koslerievi dediči so prodali soprogi bančnega podravnatelja Eli Erce roj. Sctmig pare. št. 471/38 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 744 m2 za 129.000 Din. MtulbCESkiD otednll&te fetrtrk 1. nprlln <>1> 2fl: Itdcii nageljni. Red C. INsiefc, 2. aprila: Za:<«". ir.ontoviinjo v Ptuju). Sobota, n. aprila: -f/!.» (lontovatijo Mlhojln Marko- vlSn. Novi banov• proračun v veljavi Šolska dohlada v tunelskih občinah 26% -.Službeni lisk z dno 31. marca 1937 objavlja pravilnik o banovinskcm pro^ičunu za leto 1037/38 kakor tudi pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada. Predvsem prinaša novi proračun namesto prvotno nameravane 35% doklade za kritje izdatkov za vzdrževanje ljudskih šol doklndo samo v znesku 26%. Ce vzamemo isto snov kot prej, da naj bi 35% doklada prinesla 16.3 milij. Din, lahko sedaj izračunamo, da se bo to breme za kmetske občine zmanjšalo za približno eno Četrtino, torej za 4 na 12 milij. Din. Toliko približno znaša efekt novih banovinsklh trošarin, odnosno delež, ki ga dobi od njih naša banovina. Je pa to ključ, po katerem se sedaj razdeljujejo skupne banovinske trošarine za "nas neugoden in nepravičen ter je donos teh trošarin v naši banovini daleko večji kot pa dobi teh trošarin naša banovina nazaj. V ostalem so banovinske davščine ostale v primeri z letom 1936/37 skoro popolnoma neizpremenjene. Med izpremembami omenjamo, da znaša banovinska trošarina 5 Din za 1 kg za patrone Sparkletsteklenic in za tablete Clio, Margo in tem slično. Doslej je znašala trošarina za patrone Špar-kletsteklenie 1 Din od komada, za Clio, Margo itd. pa 0.25 Din od komada. - Nova je nadalje v primeri z lanskim letom (o lom smo tudi že poročali za časa razprave v ban- Kontrolo izvoza lesa dobimo ^Službene novinev prinašajo v svoji zadnji številki uredbo o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ta uredba je zelo važna, ker kaže ponovno važen poseg države v zunanjo trgovino, ki postaja vedno bolj dirigirana, da se poslužiino tega izraza. To je delno tudi razumljivo, ker vsepovsod okoli nas vidimo, kako država usmerja zunanjo trgovino v smeri, ki jih narekujejo gospodarski ali pa gospodar«ko-i>oliiični razlogi. "Uredba določa najprej delokrog zavoda, ki je naslednji: 1. Da izvaja odredbe trg. pogodb, ki se nanašajo na zunanjo trgovino in ki spadajo v pristojnost trgovinskega ministrstva. 2. Da izvaja zakonite predpise in naredbe, s katerimi se regulira zunanja trgovina, v kolikor se izvršitev istih poveri zavodu. 3. Da v sporaz\imu z Narodno banko opravlja kontrolo nad kompenzacijskimi posli z inozemstvom. 4. Končno, da izvršuje gospodarsko informativno elužbo. V pristojnost zavoda no spada izvrševanje trg. poslov za lastni račun, niti za račun države. Pač pa more po posebnem pooblastilu trg. ministrstva zavod vršiti osrednjo prodajo posameznih proizvodov v inozemstvu za račun izvoznikov teh proizvodov. Število odsekov pri zavodu se poveča. Doslej je Imel zavod svoj informativni oddelek, v katerem sta bila tudi tarifni in statistični odsek, nadalje publicistično propagandni oddelek, trgovski muzej jn urad za kontrolo izvoza živine in živinorejskih proizvodov. Sedaj dobi zavod 8 odsekov: upravni, računovodski, informacijski, kompenzacijski, za živino in proizvode, za sadje in povrtnino, za industrijske rastline in opij ter končno 8. odsek: odsek za gozdne proizvode, ki bo opravljal posle zavoda v zvezi z izvozom lesa in gozdnih proizvodov vobče. Muzej ostane še nadalje pri zavodu. Pri posameznih odsekih se osnujejo strokovni odbori, katere postavlja minister med predstavniki zainteresiranih ministrstev in gospodarskih organizacij. Nato ureja uredba osebna vprašanja zavoda in vprašanje trgovinskih atašejev, o katerih bodo podrobnosti Se predpisane. Najbolj važna pa so določila 4. poglavja o finančnih sredstvih. Uredba pravi doslovno v čl. 7.: 1. Za kritje stroškov, ki jih povzroča kontrola izvoza ali uvoza posameznih predmetov, bo zavod pobiral posebne takse pri izdajanju izvoznih, odn. uvoznih potrdil za te proizvode. Znesek teh taks in način plačila določa trgovinski minister v soglasju s finančnim ministrom. 2. Pri izvozu posameznih proizvodov po posebnih pogodbenih ugodnostih moro zavod pobirati ■tudi prispevek za izravnavo trgovskega dobička. Znesek tega prispevka in način plačila določa trg. minister v soglasju e kmetijskim odn. gozdarskim ministrom. Dohodek od tega prispevka bo služil za pospeševanje in podpiranje izvoza dotičnih predmetov. 3. Za podpiranje izvoza posameznih predmetov bodo služili istotako tudi preferencijali, ki se v to evrlio dobivajo po odredbah trgovinskih sporazumov, katero bo dal zavodu na razpolago trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. 4. Sredstva iz prednjih odstavkov se bodo uporabljala izjemno od predpisov zakona o drž. računovodstvu. Podrobne odredbe o uporabi teh sredstev predpiše trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. skem svetu) določba, da se ne pobira banovinska trošarina na električni tok za razsvetljavo električnih central. BEDN0STN1 SKLAD ZNAŠA osojilo je bilo v prvi polovici marca emitirano v imenskem znesku 180 milij. šilingov, emisijski tečaj je bil !»0%, obrestna mera 4.5%. Posojilo je bilo namenjeno investicijskim svrham. Podpisanega jo bilo javno 150.7 milij. šil., dočim prevzame ostanek dolga 80 milij. konsorcij bank. Uvodni tečaj za to posojilo jo bil danes točno 90. Jutri pridejo na borzo 5% in 4.5% zastavni listi v šilingih raznih avstrijskih dežel. V ostalem so bili danes zabeleženi ti-lo tečaji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donav-skosavskojadranska 67.90 (67.90), avstrijsko stavbne srečke iz leta 102(> 17.60, delnice: Liinder-hanka i'3.50 (93.50), Narodna banka 165.50 (105.50), Donavskosavskojadranska železnica 19.70 (19.45), Graz-Koflacher 36 (36.75), Slog 31.50 ( 30.75). Sie-mens-Schuckert 172.50 (171). Ste\veag 30.75 (31.10), Magnesit 111.90 (112), Trboveljska 34.10 (31.25), Alpine 63.00 (03.15), Berg-lliltten 740. Rima Mu-ranv 118 (116.60), Steyr - Daimler - Puch 283.51» (245.50), Leykam 60.25, Semperit 64 (04). Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. sremska nova 93—04, ban. nova 91—92, Otrobi: bač. srem. ban. juto vročo 86- 88- ban. juto vreče ladja 88—90. — Vso ostalo neizpromoujeno. — Tendenca neodrejena. — Promet velik. F I N T E X SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB • PREOBRAŽENSKA 6 Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno samo angleike tkanine Zastopstvo in skladišče za Dravsko banovino: ŠTEFAN ŠLIBAR. Ljubljana RESLJF.VA CESTA 8 Borza Dne 31. marca 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani je beležil 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 7.94-^-8.04, v Zagrebu pa je ostal neizpremenjen na 7.95—8.05. v Belgradu je popustil na 7.93 ■do 8.03. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.275 do 31.975, v Belgradu 31.50 denar. Italijanske lire so nudile v Zagrebu in Belgradu po 2.25. Nemški čeki so danes v Zagrebu narasli na 12.0150—12.2150, za sredo aprila so beležili 12.01 do 12.21, za konec aprila 12—12.20, za konec maja 12.0450—122450, ja konec junija 1(2.06—12.20, za sredo julija pa 12.11—12.31. V Belgradu so beležili 12.0316—12.2916. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,074.000 dinarjev, v Belgradu 4,018.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu pa je znašal 902.000 Din. Ljubljana, tečaji s p r i m o m : Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2395.06—2410.20 Berlin 100 mark......1758.53—1772.41 Bruselj 100 bolg...... 736.70— 741.70 Curih 100 frankov...... 990.45—1003.52 London 1 funt.......213.51— 215.57 Ne\v York 100 dolarjev .... 4343.50—4379.81 Pariz 100 frankov..... 201.05— 202.49 Praga 100 kron.......152.54- 153.64 Trst 100 lir........ 229.44- 232.53 Maribor m Deset let upravnik pošte Maribor 11. Danes poteče deset let, odkar vodi kolodvorsko pošto v Mariboru inšpektor g. Anton Klomenčič, katerega mariborska javnost dobro pozna zaradi njegovih reform kolodvorsko pošte, ki sedaj popolnoma odgovarja poštnim potrebam mesta in okolice. Oospod Klomenčič je že zgodaj v svoji službi imel odgovorna mesta in je ob prevratnih časih bil znan kot vnet pomočnik dr. Vrstovšku in generalu Maistru. Pri svojih podrejenih uslužbencih je zaradi s\oje dobroto in pravičnosti zelo.priljubljen, kar so je pokazalo včeraj zvečer, ko so mu pri Balonu priredili prisrčno slovesnost, katere so je udeležilo mnogoštevilno poštno osebje. Gospodu upravniku tudi mi čestitamo in mu želimo, da bi še mnogo let uspešno vodil našo kolodvorsko pošto. m Lep jubilej dela. Te dni jo minulo 25 let, odkar je uslužben v Cirilovi tiskarni v Mariboru kot faktor g. Bruno Rolter. Hodom je z Gorenjskega, tiskarstva so je izučil v Ljubljani, kol stavec pa je deloval v Ljubljani, Opatiji, Gorici in Celju, odkoder jo prišel v tiskarno sv. Cirila v Mariboru žc pred vojno. Sedaj je žo 25 let nepretrgoma v tem obratu kot faktor. G. Rottor jo veliko pripomogel s svojim strokovnjaškim in zvestim dolom, da je tiskarna sv. Cirila dosegla sedanji svoj razmah. — Znatno je tudi število tiskarskih učencev, ki so se pod njegovim vodstvom izvežbali v dobro stavce in so mu danes hvaležni, da jih jo vpeljal v vse finese to stroke. G. Rotter je zlasti znan v planinskih krogih ter jo bil dolgo let neumoren delavec raznih l>odružnic SPI) ter eotrudnik Planinskega vestnika. K lepemu jubileju dela mu prisrčno čestitamo! m Seja občinskega sveta bo v četrtek, dne 8. aprila ob 18. v mestni posvetovalnici. m Proslava Ljudske univerze preložena. Zaradi Gregorčičevega večera, katerega priredi Maribor dno 9. aprila, je vodstvo Ljudske univerze preložilo proslavo 15 letnice svojega društva na sredo, dne 7. aprila. v m Pogreb dr. Ludvika Pivka. Včeraj ob 4 popoldne se je vršil izpred Narodnega doma pogreb pokojnega poslanca dr. Ludvika Pivka, /.a krsto so korakali med drugim mariborski župan dr. Juvan, mestni poveljnik general Milenkovič, predsednik Okrožnega sodišča dr. Ziher, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak. podžupan Zebot. mnogi občinski svetniki, predstavniki vseli mariborskih uradov in društev ter člani profesorskega zbora mariborskih srednjih šol. Sprevod jo bil ogromen ter so se ga udeležile tudi vso mariborsko srednje šolo. Med politiki, ki so prišli k poslednjemu spremstvu pokojnika, je bil tudi senator dr. Kramer z nekaterimi svojimi prijatelji iz Ljubljane. lii Dva mlada begunca. Od doma sla pobegnila dva mlada dijaka, 14letni Benjamin Vrenko i/. Praprolnikove ulice v Krčevini ter njegov 13 letni prijatelj Alojz Novak. Izginila sta že na veliki ponedeljek lor se dosedaj še nista vrnila. m Umrla je v Studencih v Erjavčevi ulici 2 po dolgi mučni bolezni Marija Gumzej, stara 50 let. Naj počiva v miru! ni V petek 2. t. m. bo darovala sv. maša v stolni cerkvi pri gl. oltarju za pokojnim poštnim služileljem Francetom Jugom. lil Hotel »Orel« otvarja s 1. IV. svoj kabaret in variete. izbran rodbinski program. Znani trio »Trije Loopingk in čarovnik, ilnzijonist mr. VVemllond. m Prirodoslovno društvo sporoča, da je gosji. Petkovšek Viktor, profesor realne gimnazije v Mariboru, društveni poverjenik za Maribor. Naši člani in naročniki 1'roteja« ter »Prirodoslov-nih razprav« dobe pri njem vsa pojasnila in plačajo lahko tam članarino, naročnino itd. — Odbor 1'rirodoslovnega društva. m S svečo in bencinom je skušal zažgati svojo hišo. Pred malim oenatom sta so zagovarjala včeraj brat in sestra, 37 letni posestnik Vinko Pernat in l 45letna llermina Pernat iz Spod. Jablan, in sicer i sla prišla na zatožno klop zaradi suma požiga. Perna je kupil pred poldrugim lotom posestvo v Sp. Jablanah tor si je dal takoj zvišati zavarovalnino za poslopja, ki so bila do nakupa zavarovana za 05.000 Din. To nenadno zvišanje je vzbudilo pri ljudeh sum, da so namerava novi lastnik okoristili z zavarovalnino. Orožniki so postali nanj pozorni lor so ga vedno lajno nadzirali. Ker si skušajo po žigalci vodno ustvariti primeren alibi, so hodili orožniki kontrolirat Pernatovo imetje, kadar so jo odpeljal od doma. Tudi dne 23. februarja lanskega lota, ko se je Pernat z vlakom odpeljal z doma v Maribor, so pregledali poslopja tor našli v skednju \ senu gorečo svečo. Seno okrog sveče je bilo polito z bencinom. Sveča bi bila v preteku nekaj ur dogorela do sena, ki bi bilo — prepojeno z bencinom — takoj vzplamtelo in požar bi bil v nekaj trenutkih zajel celo poslopje. Ker pa bi so Pernat med tem časom nahajal v Mariboru, mil no bi bilo težko dokazati svoje nedolžnosti. Pernat je kljub stvarnim dokazom dejanje tajil. Obsojen je bil na poldrugo leto robije in 3 leta izgube častnih pravic ter na 3000 Din clobe, njegova seslra pa je bila oproščena Celie Kulturni obzornik Ljuben Kureivelov (Ob stoletnici njegovega rojstva) Letošnje leto je pri Bolgarih posvečeno spominu revolucionarja in književnika Ljubena Kara-velova. Ker dan in mesec rojstva nista točno ugotovljena proslave časovno ne bodo enotno. Da bi se tudi Slovenci vsaj v glavnem spoznali z idejami in delom tega idealnega revolucionarja, ki je deloval doma in zunaj, predvsem v Belgradu med mladino šestdesetih let preteklega stoletja in celo napisal nekaj književnih del v srbohrvaščini, ga bom v naslednjem na kratko skušal označiti. Rodil se je Karavelov leta 1837. v vasi Ko-privštici v Srednji gori in sc je prav ko njegov revolucionarni sobrat Oeorgi Rakovski zgodaj zlil z naravo Balkmia iu ljudtni. ki so prebivali tamkaj. Posebej narodno pesem je od vsega srca vzlju bil. Po končani ljudski šoli v domači vasi so ga poslali v Plovdiv v gimnazijo. Pa mu ni ugajala, ker ie bila grška, on pa grščine ni mogel. Postal je trgovski pomočnik, prenotov.il je Bolgarijo, zbiral narodne pesmi, prišel v Srbi]0 m Bosno, spoznal sosednji narod in ga vzljubil. Naučil se je srbohrvaščine, zapisoval narodne pesmi, dočim ie trgovski posel puščal vnemar. Oče je pričakoval, da bo sin postal spreten trgovec; pa sc je ukaml. Od trgovine ni bilo ničesar. Po nasvetu prijatelja Na;dcna Oerova se je Karavelov odločil za Rit-siioTn se leta" 1357. res napotil tjakaj. Tu je prebil skoraj deset let. skušal v začetku vstopiti v vojno akademijo, toda brez uspeha, potem 'pa je študiral na zgodovinskem oddelku moskovske filozofske fakultete. Prav tista leta so v Rusiji prišle do izraza nove, liberalne ideje, ki se iiajverneje zrcalijo v delih takrat še mladih pisateljev in reformatorjev Belinskega, Oogolja, Pisareva m posebej Čer-niševskega. Karavelov je prebiral njihove spise in se sam v veliki meri navzel novega duha. Tu je začel tudi pisati. Navzel se je realističnega duha m pozitivističnih idej, ki jih je poleni razširjal doma v Bolgariji kakor tudi, kakor bomo pozneje videli, v Srbiji, kjer sla se zlasti s socialistom Svetozar-jem Markovičem dobro poznala in skupno delala. V Rusiji je Karavelov lela 1801. izdal zbornik narodnega blaga z naslovom: Pamjatniki narod-nago bita Bolgar«, pozneje pa sc zvezek originalnih novel »Stranicioboje seveda v ruščini. Žele pozneje je te in še druge svoje stvari, napisane v ruščini, prevel sam v bolgarščino. Treba je pripomniti. da je književna vrednost njegovih del sorazmerno malenkostna, zlasti ker so novele itd. pisane izključno tcudenciozno. Karavelova namen je bil. med Bolgari, ki so živeli pod turškim jarmom, ki ni bil lahak. dvigniti jioginu in naščuvati narod na vstajo. . . . Takrat se je realizem pri Srbih komaj začenjal in prav Karavelov je začetnik realistične novele pri Srbih, po ruskem vzorcu seveda. Posebej znana |e njegova tetulenciozna »Ali je kriva usoda?«, ki je pomenila novo smer v srbski novelistiki in pripovedništvu sploh. Omenjena novela je prav za prav idejni prenos znanega romana Cerniševskega »Kaj početi?« v srbščino. Karavelov in Markovič sta bila nosilca novega duha. Kljub ekstremizmu Karavelov ni bil socialist kakor Markovič. ampak v Drvi vrsti bolgarski narodni revolucionar. Na- pisal je še nekaj originalnih novel v srbohrvaščini, prevedel' nekaj ruskih del in napisal dosti člankov. Iz Peste je Karavelov odšel v Romunijo, v Bukarešto, kjer je nadaljeval z revolucionarnim delom. Začel je izdajati list »Svobodo«, ki so ga kmalu prekrstili v »Nezavisnost«, razen tega pa šc Znanje«. Tu je osnoval osrednji revolucionarni komite, bil eden najmarljivejših delavcev, se preutrujal in nazadnje zbolel. Vendar kljub vsemu povedanemu Karavelov ni bil pristaš najekstremnejših revolucionarjev To se je zlasti jasno pokazalo kmalu potem. Dočim ja za časa svojega prebivanja v romunski prestolici še vedno ostal v tesnih stikih s srbskimi mladinci in jih je po sili razmer še enkrat osebno obiskal (v Belgradu je ostal do konca bolgarsko-srbske vojne), jc vendar začel popuščati iu postal bolj zmeren/ tako da je prišlo do zanimi: vcga spora med njim in pesnikom Botevoin, ki jc vztrajd do konca in s svojimi najožjimi prijatelji tudi izdihnil pod turškimi udarci. Karavelov je pisal tudi pesmi (kasnejc\ vendar niso dobre. Nanj so v tej smeri vplivali lleinc, Sevčenko iu še nekateri. Ko je bila Bolgarija leta 1376. osvobojena, sc je vrnil v domačo zemljo, kjer je začel z resnim prosvetnim delovanjem. Burno življenje v tujini in po ječah ga je izželo in tudi narodne svobode ni dosti užil, kajti že leta 1870. je umrl. Danes, ko se odnošaji med nami in Bolgarijo rapidno boljšajo, je bilo več ko potrebno spregovoriti vsaj teh nekaj suhih besedi o tem najvidnejšem starejsem bolgarskem borcu za skupno delovanje dveh jtižnoslovanskih narodov. Tono Potoka r. Pri Kohnu je izšel na 1300 strahoti »Leksikon stranih reči i izraia«. ki ga je sestavil Miian Viija-klija (250 Din). c SK Jugoslavija priredi 1. aprila cross coun-try na 7500 in dolgi progi s startom in ciljem v Celju. c Mestna občina razglaša: Prašičjerejci v območju mestne občine celjske se ojiozurjajo, da se prične zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici koncem aprila t. 1. Interesenti naj se zadevno prijavijo do 25. aprila t. 1. pri mestnem veterinarskem referentu v pisarni mestne klavnice. c Smrtna kosa v mesecu marcu. V Celju je umrlo v mesecu marcu 37 oseb in sicer 19 v mestu, 18 pa v javni bolnišnici. | KREUTZERJEVA SONATA ., . | c Telefonske zvezo v Celju Se vedno pretrgane. Sneg je pretrgal v nedeljo in ponedeljek mnogo telefonskih žic v Celju in v Savinjski dolini, tako da telefonske zveze še sedaj niso urejene v Celju, kakor tudi ne s Savinjsko dolino. — Mestni avtobus. ki ob praznikih radi zasnežene ceste ni mogel voziti v Podsredo, sedaj zopet redno vozi na tej in na vseh svojih progah. — Mnogo škode je naredil zadnji sneg tudi sadnemu drevju, ker jo polomil veliko vej. c Kinu Metropol. Danes ob 10.15, 20.30 NOr S CESARJEM . ob 18.15 OSAMLJENO SRCE (Ave Mariu) Benjamin Gigli. Jugoslovanska knjigarna v ljubilant ' prijioroča sledeče knjige: Dorner, Nctie Stundc de> I Kindes. 236 sir., voz. 54 Din. — Dorner, Litin | gisclie Kimlerprcdigten und Anrogungen zur i richtigon destaltung (les Kindorgottesdienst. 7!» I sir., nevez. 17 Din. — DtSrner. KlmlerprciHgten zur \Veckung aposlolischer Gesimiuug und Tat. 71 sir., novez. 17 Din. — Drinck, AVego der Liehe und (les Lebens. StandesvorlrSge fiir die Jugond itn Lichle der Eucharistie. 194 str., nevez. 39 Din. — Gfall, Die rhristllchr Familie in der IMarr-gemolnsclmft. Im Auftrage der Katliolischon Aktion. 118 sir., nevez. 40 Din. — lleilor, Unser (■luulic an den Auferstaiidonen. Eine geschichts-mothodisehe Dnrlegung. 106 sir., nevez. 29 Din. Koli. Stniideslehroii liir .lungmiinner. 134 str., no-.vez. 40 Din. — Mosshainor, \Yerkhuch der religiozen Miidehen-fiilirung. 326 str., vez. 63 Din. — Pllieger, Vor der Ktselieiduiig. Obcrlcgungen zur seelisehen Bedrohtheit dos lieutigen Menschon. 140 str., vez. 40 Din. — Ralhgeber, Du Miigdlein liiiro! 311 sir., voz. 48 Din. — Radio Programi Radio Ljubljana« (tetrtrk, ;. aprilu: 12 Zli vsakega nekaj (plo-če 12.tr> Vreme, poročilu — 1.'1 Cns, miorod, obvestila 1:1.15 In nekaj za vse (plošio) — II Vreme, borni - 1> Oporctna glasba fl(adljHkl orkester) — 10.10 Slovenšči 1111 zii Slovenca Ig. (lr. Rudolf Koliirif) — 1!1 Cus, vre ino, iioroMlu, spored, obvestila — ll).!K» Nao. um: Južna Srliljn v mitični dolu (dr. CrcmoSnlkl — 19.50 Oershvvin: Moilrn rapsodija (ploSSn) — 3n Velika 1'nvllhovn pvu tikri -- posehnn izdnja zn navadno leto entisofdevelsto-intakodalji'. Odgovorno uredništvo: .loiek in .leiek in ( o. F.xokutlvn- eiunl rad. ler. družino, tlustrnolja v brez.lmrvnom tisku: razni (rlasovl na ploSenll in brez 11JII1. Za smeli in dobro voljo: 1'itnnke In uaRrnde (tej zadnjo stran!) — 22 Cus, vreme, porodila, spored 22.15 Magistrov lereet. — Pri (aprtju nintajah * prebavi vzemite tjiiiral Ga prazen želodec kozarec naravne »Trans-Joscl grenčice«. Pripovedovanje avstrijskega prostovoljca ^ Keio se vojskuje mm Španskem Nekdanji avstrijski nadporočnik se je kot prostovoljec boril na španski fronti na strani belih čet od 31. decembra 1936 do 11. januarja 1937 kot strelec strojnih pušk v tanku. Dne 11. januarja toga leta je bil po plinih v tanku zastrupljen, nakar so ga prepeljali- v bolnišnico, kjer je ostal do 2. februarja. Tega dne je zapustil bolnišnico in Španijo ter se vrini domov v Avstrijo. Ta bivši španski prostovoljec pripoveduje sedaj o španskem vojskovanju te-le podrobnosti: Znano je, da je general Franco znpočel 6vojo ofenzivo iz španskega Maroka, odkoder je udaril na špansko celino#z maroškimi vojaškimi enotami ter z nekaj polki tujske legije. Na Španskem so se mu pridružili člani nacionalističnih organizacij, »falangistk ter karlistični ; reipiisti . Brez posebne zamude je zato mogel vreči nazaj precej slabo opremljene oddelke rdečih miličnikov, ki na kaj takega sploh niso bili pripravljeni. Vojaško pa je to vojskovanje postalo zanimivo takrat, ko je na obe strani prišla na pomoč tuja pomoč s svojim orožjem. Tudi to vojskovanje je pokazalo, da je tudi tehnična vojska nemogoča brez pehote. Pejiota ostaja prej ko slej kraljica vsega orožja, čeprav je dandanes njena važnost manjša, kakor je bila nekdaj. Pehota mora biti tudi sedaj dobro izvež-bana v streljanju, zlasti v gorski vojski, kakršna je sedaj v Španiji. Pa tudi za druge namene mora biti dobro streljajoča vojska na razpolago. V premikajoči se vojski so na primer Maročani kot izvrstni strelci delali belini velikanske usluge. Toda velike izgube Maročanov in tujskih legijonarjev pred Madridom so dokazale, da pehota sama zase nič ne zmore. Saj so samo Maročani izgubili pred Madridom nekako 00% mrtvih in ranjenih. Tuja pomoč! Obramba zoper letala je pri nacionalistih 6koro do cela obrezuspešila vladno letalstvo. Topovske baterije in baterije žarometov so tako ozko sodelovale, da so ob vsakem dnevnem času lahko samo z nekaj streli zbile na tla sovražna letala. Neka baterija na severnozaliodni strani Madrida je po lastnih opazovanjih tega avstrijskega častnika od 5. do 9. januarja t. 1. zbila na tla 19 rdečih letal. Co pa pomislimo, da so baterije morale včasih 6treljati 35CO metrov visoko in to s takim uspehom, moramo priznati, da je bila kakovost topov prvovrstna. Natančno streljanje omogoča fin aparat, ki deluje s pomočjo optičnih naprav. Izmed uničenih letat je bila tri četrtine letal zbitih na tla 6 topovskimi streli s tal. Izkazalo se je, da so beli spočetka imeli boljše letalce, kakor so rdeči imeli boljša letala. Vsekakor pa sta 6i obe poveljstvi spočetka od letal obetali mnogo več uspehov, kakor so jih imeli v resnici. Tudi tanki so se samo tam dobro izkazali, kjer so bila na razpolago dobra moštva. Tuji inštruktorji so skušali Špance v tej stvari izučiti. Toda špansko moštvo je take bojne pohode s tanki tako slabo izvedlo, da so topovi španske vlade njihove tanke kmalu razbili. Šele ko so ti tanki dobili tuje posadke, je nastopil odločujoč preokret in uspeh. Tudi mednarodna rdeča brigada je imela docela moderne tanke, toda brez sposobne posadke. V boj so prihajali samo manjši in srednji tanki. Napada na Ma-lago so se udeležili oddelki motoriziranih čet, pehota in topništvo ter z morske strani tudi letalstvo. Ta napad v malem spominja na materijane bitke na zahodnem bojišču med svetovno vojno. Toda, kaj pomaga najboljše orožje, ako pa ni na razpolago sposobnega moštva! Španec je viteški človek, ni pa vojak. Tisti redki med njimi, ki pa so uporabni, so pa junaki. Ostali niso vajeni vojskovanja ter so zato malo rabni za vojsko. Kdor za kako orožje ni dovolj izvežban, nikdar ne bo imel zaupanja v svoje orožje. Tako se tak človek v boju čuti zapuščenega, kar je začetek strahu. Kadar pa so se Španci bojevali v zvezi z vajenimi vojaškimi oddelki, takrat so se bili kakor junaki. Tudi oprema je pomanjkljiva. Na fronti sem videl vojaka, ki je imel puško (i nun, strelivo pa 8 mm. Tak mož mora pobegniti, ko vidi, da mu njegova puška nič ne pomaga. Izvrstna četa so bili tujski legijonarji, kateri pa so pred Madridom bi,i uničeni. In vse hvale vredni so Maročani. Ti izvrstni strelci so kljubovali vsem vremenskim nezgodam ter so prav za prav tisti, ki so skupaj s tujskimi legijonarji dosegli Francu prve uspehe. Na drugi strani pa imamo mednarodno brigado. ki se priznano dobro upira. Sestavljena je v glavnem iz nemških emigrantov. Francozov, Belgijcev, Švicarjev in Oehoslovakov. Ugotovili smo tudi znatne sovjetskoruske oddelke v raznih vojaških enotah. Rdeče čete imajo tudi najmodernejše orožje francoskega in ruskega porekla. Imajo tudi silno hitra lovska letala. Tudi na rdeči strani se iz istega razloga, kakor na strani belih, bore v prvi vrsti tuje pomožne čete namesto Špancev. Tele, ki ima tri repe, je vrgla krava nekega nemškega kmeta. Teliček je močan in zdrav. Rešitev literarne zlogovnice 1. Kurja vas; 2. Ravnikar; 3. Slemenice; 4. Tržič; 5. Patagonija; 6. Razkolnikov; 7. iguman; 8. sojenice; 9. Aristoteles; 10. Vukovar; 11. ivje, 12. Crnojevič; 13. Iravadi. Prve in nato zadnje črke povedo; Krst pn ba-vici — Sreča v nesreči. dovoli, so si medtem izmislili, da so le nedolžni izletniki, ki jim niti na misel ni prišlo, da bi bili hoteli priti na Špansko. Pri sebi so vsi imeli potni li6t z vizom francoskega konzula v Newyorku, na katerem je bilo zapisano: »Za Španijo ta potni list ne velja!« V noči na velikonočni ponedeljek pa je španska bela stražna ladja blizu francoske obale obstreljevala francosko ladjo, ki je vozila kontraband za rdeče španske čete. Ladja je nasedla. Beli bombardirajo Barcelono. Po bombardementu rdeči miličniki pregledujejo škodo ter aretirajo nekega stanovalca, ki je osumljen, češ, da je sovražniku dajal signale. Lov na rdeče prostovoljce Prvič, odkar so velesile razglasile blokado španske obale, katero je treba stražiti, da 6e ne bi tuji prostovoljci izkrcali na Španskem, se je zgodilo, da je vojna ladja ustavila drugo ladjo ter jo zaplenila, ker je vozila na Špansko prostovoljce. Zanimivo pa je, da je ravno francoska vojna ladja zaplenila francosko ladjo ter jo takorekoč aretirala. Na velikonočno soboto zjutraj je pred francosko luko 1'ort Pendres križarila francoska stražna ladja ter opazovala gibanje na morju. Naenkrat je fran« coska vojna ladja zapazila francosko ribiško ladjo, katera je plula naravnost proti šipanski obali. Stražna ladja je nato krenila za ribiško ladjo ter jo s signali povprašala, kam in čemu. Ribiška ladja je s signali odgovorila, da je namenjena v Cerbere, kjer hoče naložiti pohištvo. Ker pa je poveljnik stražne ladje vseeno zahteval, da bo ladjo preiskal, je kapitan ribiške ladje odgovoril takole: »Ni treba preiskave, rajši priznam, da imam na krovu 25 kanadskih prostovoljcev!« Nato je stražna vojna ladja, ki ji je ime »Cherbere«, signalizirala ribiški ladji; kateri je ime »Sanspareik: »Sledite nam!« in tako prisilila ribiča, da je moral v luko. Medtem so bile francoske oblasti v luki že brezžično obveščene, kaj se je zgodilo, zaradi česar je bila v pristanišču že zbrana množica ljudi in pa vojaške in civilne oblasti. Rdeče prostovoljce so takoj izkrcali na francosko torpedovko, katera jih je prepeljala do suhega. Tam so jih potem pozaprli v orožniško vojašnico. Vseh 25 prostovoljcev je doma iz Združenih držav Severne Amerike, kateri so se na ladji »Queen Mary« ter na »Ile de France« pripeljali v Evropo. Iz Havreja oziroma iz Cherbourga so se pripeljali v Narbonne, odkoder so se z avtobusom pripeljali na obalo. Ker je kapitan ribiške ladje »Sanspareik organiziran komunist, jih je ta hotel prepeljati na Špansko, kar pa mu je preprečila vojna ladja. Ameriške prostovoljce vodi neki Joe Ballet, ki je doma iz Clevelanda. Vseh 25 so v soboto vtaknili v ječo jetnišnice v Perpignanu. Ker so imeli časa Dva na enem padalu privezana sta se za po-skušnjo spustila z letala pri Parizu ter sta srečno pristala na tleh. »Spoštovana gospodična, verujte mi, da sem skromen človek. Samo majhen prostorček bi rad dobil v vašem srcu ...« Zoper zločince pri kraljevem kronanja Na Dunaju ima svoj sedež mednarodna kriminalna policijska komisija, kateri predseduje vsakokratni policijski ravnatelj. Ta komisija sedaj sestavlja vse podatke, zbira slike ter navade glasovitih mednarodnih sleparjev, tatov in drugih takih zločincev, ki se zbirajo samo v družbi bogatih in premožnih ljudi. Angleška policija namreč hoče za kraljevo kronanje izdati priročno knjigo, v kateri bi bili opisani vsi taki nevarni ljudje, da bi jim bilo pravočasno onemogočeno dopotovati v London. Tudi za veliko olimpijado v Berlinu je bilo izdano tako priročno sredstvo, na podlagi ka terega jo tedaj berlinska policija pravočasno preprečila delovanje najnevarnejših mednarodnih zločincev. Od povsod Devet mrličev pri rudniški eksploziji. V Kra- merju v ameriški državi Pennsylvaniji je v rudniku eksplodiral plin, ki je ubil dva rudarja. Tri četrt ure nato, ko je reševalno moštvo prišlo v jamo, je nastala nova eksplozija, ki je ubila še sedem reševalcev. V Londonu se je na velikonočni ponedeljek zgodila na cesti velika prometna nesreča. Velik omnibus, na katerem se je vozilo polno ljudi, in je bil dve nadstropji visok, se je prekucnil, ko se je hotel izogniti drugemu vozu. Pri tej nesreči je bilo več ali man j ran jenih 20 ljudi, katere so naglo prepeljali v bolnišnico. Omnibus je začel goreti, vendar so ogenj kmalu zadušili. Ciganski kralj umrl. V varšavski bolnišnici je umrl na veliki četrtek ciganski kralj Matevž Kwiek. Na jx>greb so prišla ciganska odposlanstva iz vse Poljske. Velika eksplozija municijskega skladišča se je zgodila, na veliki petek v mestu Lanhov, glavnem mestu kitajske province Kansu. Vse hiše pol kilometra naokoli so razdejane. Doslej so izvlekli izpod razvalin 6 mrličev in 22 hudo ranjenih. Nemškega znanstvenika zaprli Kitajci. Nemškega znanstvenika raziskovalca in popotnika Viljema Filchnerja so zaprle kitajske oblasti v kitajskem Turkestanu. Nemški učenjak je popotoval po Kukunorju ter se je sedaj hotel preseliti na ozemlje kitajskega Turkestana, da bi tukaj študiral zemeljski magnetizem. Prepeljali so ga v glavno mesto te dežele, Hotan. Vlom pri poljskem zunanjem ministru. Poljski zunanji minister polkovnik Beck se mudi v južno« francoskem letovišču Cannes. V noči od velike sobote na veliko nedeljo je nekdo s ponarejenim ključem vlomil v sobo njegovega soseda ter prebrskal vse akte. Najbrž je hotei vlomiti pri zunanjem ministru ter mu vzeti važne listine. Za storilcem ni sledu. Španski predsednik Azana hoče pobegniti iz Valencije. To kaže dejstvo, ker si je od argentinske vlade izprosil dovoljenje, da se 6me, če bi se mu zdelo potrebno, zateči na kako argetinsko ladjo ali pa na argentinsko poslaništvo. Nemiri v Dublinu. V spomin na velikonočno vstajo irskih sinfajnovcev leta 1916 60 člani te organizacije letošnjo veliko noč hoteli prirediti veliko slavje. Republikanska irska garda pa je po nalogu vlade to prepovedala, zaradi česar je bilo več krvavih spopadov, v katere so morali poseči tudi oklopni avtomobili. Veliko kitajsko zaroto so odkrili v Mandžuriji. Japonske in mandžurske oblasti so aretirale 200 častnikov in trgovcev, ki so bili člani te kitajske nacionalistične zarote zoper japonske vsiljence. Mrliči na francoski obali. Na francoski obali so našli zopet več mrličev, ki so bili na rokah in nogah povezani. To so najbrž tisti nesrečni Španci, katere so rdeči mogočniki na Španskem lanskega oktobra obsodili na smrt ter jih kar žive in zvezane pometali v morje. Po mnenju zdravnikov se je to zgodilo meseca oktobra lanskega leta. 25 letnico smrti znanega pisatelja Karla Maya so v Radebeulu na Saškem obhajali 30. marca t. 1. Na grobu je govoril prvi župan mesta Dresden. Poleg velike množice ljudi se je slavno6ti udeležila tudi vdova rajnega pisatelja, ki je bil zlasti med mladino znan pod imenom »Old Shaterhand«. Njegove pustolovske in potopisne povesti mladina še danes rada bere. Povodnji v angleški grofiji Fen, ki je zelo rodovitna, so doslej napravile več kakor en milijon funtov šterlingov škode. Med tem pa vode še vedno naraščajo. Največja lokomotiva sveta Na pariški severni fcninnvnr ii- privimin lokomotiva, o kateri trdijo, da je najvccjs na sveta. Dolo- čena je la alžirski ekspres. Davkarija vrnila Bivši ameriški državni tajnik Andrew Mellon je zadnje čase postal v Ameriki močno popularen mož. Ta gospod je sila bogat, je prav gotovo med najbogatejšimi možmi Amerike. Pred nekaj tedni pa je podaril državi najlepše slike svoje sloveče galerije slik ter je ob enem podaril državi še veliko vsoto denarja, da bo država mogla zgraditi lepo zgradbo narodnega muzeja, v katerem bi bile te zbirke shranjene. Ni čuda, če ie vsa Amerika govorila o tem možu. Te dni pa je ta magnat dobil od ameriške davkarije lep dar. Finančno ravnateljstvo države Pennsylvanija mu je namrerč sporočilo, da mu vrača 500.000 dolarjev, ker je dognalo, da je Mel-lonu bilo predpisanih 500.000 dol. preveč davka. Kakor nam je znano, so vse davkarije sveta kaj neprijetne ter strogo izterjujejo davke od revnih in bogatih. V Ameriki, kjer je bogatinov mnogo več kakor pri nas, jih obdavčijo kar za težke milijone dolarjev na enkrat. Gorje mu, kdor takoj ne plača ali pa bi skušal kaj prikriti. Tega zaši-jejo še za nove milijone ter mora poleg tega iti še sedet. Ks? pa milijonarji neradi sede, zato takoj plačajo, čeprav 6e pozneje lahko pritožijo. pot milj. dolarjev Ameriška davkarija nam je svetel vzgled, da se tudi na davkarijah dobe ljudje, kateri so pripravljeni brez pritožbe vrniti davkoplačevalcu denar, če ga je preveč plačal, ne da bi mu bilo treba pritoževati se. So pač možje s svinčnikom v roki izračunali, da mora Mellonu tistega pol milijona biti vrnjenih, ker najprej je pravica, ki pa mora bili za vse enaka. ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO Omleta z gnjatjo. Dve rezini kuhane gnjati razrežeš na majhne kocke in opražiš na presnem maslu. V skledo ubiješ 3—4 jajca, jih razžvrkljaš, malo osoliš, daš k gnjati in vse izoblikuješ v omleto. Narastek iz sira. Vzameš 3 rumenjake, 25 g presnega masla; 1 žlico smetane in to na ognju mešaš. Nato ohladiš in dodaš ščepec soli, 100 g nastrganega parmaza-nnvegn sira. sneg 6 beljakov, daš v posodo in počasi pečeš. Sprrt Gradjanski pred ciljem Kot najresnejSi pretodenti za ponosni naslov 'državnega prvaka v nogometu prihajajo zagrebški purgerji v Ljubljano po točke. Mlajša garda, ponosna na staro slavo svojih prednikov, stoji pred zadnjo tretjino borbe v ligi-jiem tekmovanju; trdno je odločena, da si ohrani do konca vodilni položaj in primeren naskok pred drugimi klubi. Priznati moramo, da spada današnji teain Gradjanskega v elito naših nogometnih klubov in da a popolno opravičenostjo postavlja svojo kandidaturo za prvaka države. Moštvo kot celota imponira e svojo tehniko in požrtvovalnostjo, razpolaga ludi s posamezniki, ki se upravičeno prištevajo v vrsto najboljših in najpopularnejših igralcev naše države. Hrbtenico moštva tvorita skoro nepremagljiva Urh in Hiigl v obrambi, neumorni Kokotovič v krilski vrsti ter talentirani Lešnik kol vodja napada, ki je izboren realizator. Okrog teh imen gravitirajo vsi ostali ter z dvema odličnima kriloma, Medaričem in Plešom, dajo igri purgerjev tradicijonalni elan in prirojeno borbenost, ki je prisilila h kapitulaciji moštva, kot so Liverpool in Admira. Pred očrni ljubljanskega .športnega občinstva ee bo v nedeljo borilo to moštvo z našimi fanti za dve dragoceni točki. Vodstvo tekme je poverjeno enemu najboljših italijanskih sodnikov. Predprodaja vstopnic (sedežev in stojišč) je pri tvrdki »Alpina«, Tyrševa cesta, tvrdki Banjai, Miklošičeva c. in v Unionski trafiki, Miklošičeva c. Cross-counfry prvenstvo države v Celju Nedelja 4. aprila dopoldne ob 11, na Glaziji, — polovična vožnja Dravska banovina slovi že od nekdaj kot matica tekačev za dolge proge v naši državi. Ni čuda, da se zaradi tega tudi večina cross-country tekmovanj za državno prvenstvo vrši v naših krajih: Mariboru, Celju, oziroma Ljubljani, saj tvorijo gros tekmovalcev ravno atleti, člani športnih klubov iz Dravske banovine. Izgleda, da se bo letošnja prireditev vršila v znamenju najbolj posečene prireditve, in tudi kvaliteta bo napram sedanjim stopnjevana, ker se bodo i ozirom na skrajšano progo od 10 na 7 km pojavili na startu tudi mnogi odlični srednjeprogaši. Težišče borbe zadnjih let sta tvorila izključno stara Subljanska rivala Ilirija in Priniorje, od 1. 1930. o danes stalna državna, prvaka za moštva. Letos Ilirija ne nastopa v konkurenci za moštva, Primorju pa se je pojavil opasen nasprotnik v zagrebški Concordiji, ki je tekom zadnjih mesecev bila znatno ojačena s tremi odličnimi atleti bivšim odličnim ilirijanskiin dolgoprogašem Starmanom Adollom, najboljšim dolgoprogašem na teritoriju belgraj-skega Komiteta Pančevčanoin Ceke-0111 in odličnim bivšim primorjaškim sreclnjeprogašem Srakarjem Francom. Ne smemo tudi prezreti odlično Tivar-jevoi^irmjno moštvo, varaždinsko Slavijo, ki ima v svojih, vrstah državnega prvaka na dolge proge v minulem letu Caviča in odličnega srednjeprogaša Takača. Tudi mariborska kluba Železničar in Ma-rattort " bodeta državnemu prvaku ASK Primorju zaradi velike izenačenosti svojih moštev izredno nevarna. Prireditelj bo imel na startu poleg imenovanih moštev še ekipi celjske Jugoslavije in zagrebškega Marathona, skupno 7 moštev po 8 tekačev to je 56 tekačev! Doslej največje število nastopajočih moštev! Borba za naslov državnega prvaka med po-edinci bo še ostrejša, kajti vsem nastopajočim v borbi za moštva se pridružijo še 4 odlični Ilirijani na čelu večkratni državni prvak Bručan, atleti Bratstva iz Jesenic, Litije, Trbovelj, zagrebškega Zaška, Haška ter belgrajske Jugoslavije, Pančeva in Bačke iz Subotice. Impozantna slika okoli 80 tekmovalcev, najboljše kvalitete na dolge proge iz cele države! Brez dvoma za vsakega gledalca in sinipatizerja lahko-atletskega pokreta krasen užitek! Borbo bo gotovo vodila trojica: Krevs, Bručan in Cavič (Slavija Varaždin), danes brez dvoma najboljši jugoslovanski reprezentanti na dolge proge v naši državi! Prednost dajemo vsekakor Krevsu. ki je stilski daleko najboljši naš dolgoprogaš! Ali bodo nekateri novi talenti uspeli poseči odločilno v borbo te trojice in spremeniti čelo tekmovalne skupine? To nam utegne pokazati samo tekmovanje zaradi česar pričakujemo, da bo celjsko občinstvo polnoštevilno posetilo državno prvenstvo, prireditev, ki jo zaniore videti samo enkrat tekom nekoliko let. Smučarske tehme Ilirije v Planci Smučarske tekme Ilirije v Planici, ki so se vršile preteklo nedeljo in so dale te-le rezultate: Pri najmlajših je zmagal Brun Berto (SK Bratstvo, Jesenice) v času 33.:08. Drugi Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 33:36. Tretji Pogačnik Zdenko (Bratsvo, Jesenice) 35:26. Pri juniorjih do 18. leta je zmagal talentirani Smolejev učenec Razinger Anton (SK Bratstvo, Jesenice) v času 39:37. Drugi Kordeš Stanko (SK Bratsvo, Jesenice) 44.21. Tretji Kajžer Franc, Rateče, 45.29. Glavno zanimanje je vladalo za tekmo senior-jev v teku na 12 km. Zmagal je gladko in z velikim naskokom Smolej Franc (SK Bratsvo, Jesenice) v času 1:03:27. Sledijo: 2. Knap Leo, SK Ilirija 1:10:52. 3. Mrak Franc, SK Ilirija, 1:16:31. 4. Močnik Cveto. SK Ljubljana, 1:20:12. 5. Kerštajn Andrej, SK Ilirija, 1:22:45. 6. Dekleva Milan. SK Ljubljana. 1:23:11. Tekme v skokih na novi 40 meterski skakalnici se niso mogle vršiti. Zato so prireditelji tekme v skokih preložili na najmanjšo 25 mefersko skakal- nico. Zmagal je Novšak Albin z dvema skokoma po 20 m in dosegel 37.5 točk. Drugi Pribošek Franc (SK Ilirija) 36.5 točk, 19.20 m. Tretji Zupan Franc (SK Bratsvo, Jesenice) 34 točk, 19 m in 19.5 m. Četrti Bevc Edo, SK Ljubljana. Uradna vremenska poročila Z vez" za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Jugafiov. Ziuulco-športne Zveze, Slovenskemu planinskega društva in Metcoro loškega instituta ljubi lanske Univerze po stanju z dne 31. marca lili!" ob 7 uri zjutraj. Rateie-Hlanica: +2, oblačno, tnirno, .'Ki južnega snoga Plunica-Slatna: U, sneži na 130 južnega snega, mala skakalnica upornim«. Kranjska gora: -4-2, barometer »o dviga, oblačno, mirno. južnega snega. I'ršič, Krnica: 930 južnega snega. Bohinjska Bistrici,- -t- 3, oblačno, in južnega snegu. Razpis rednega občnega zbora Akademskega športnega kluba Primorje v Ljubljani za 22. aprila 1937. Akademski športni klub Primorje v Ljubljani sklicuje v četrtek, dne 22. aprila t. 1. ob 20, lokal bo objavljen pozneje, redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika in volitev 2 zapisnikarjev ter potrdilcev zapisnika, 2. sklepanje o poročilih upravnega odbora in nadzorstva, 3. sklepanje o spremembi pravil, 4. sklepanje o sprejetju in spremembah poslovnika, 5. volitev upravnega odbora, nadzorstva in razsodišča, 6. sklepanje o poročilu, 7. določitev višine pristopnina. članarine in ustanovnine, 8. sklepanje o pravilnikih za delovanje sekcij ter o njih izpopolnitvah ali spremembah, 9. imenovanje častnih članov na predlog upravnega odbora, 10. sklepanje o razdružitvi, 11. sklepanje o samostojnih predlogili in pritožbah. Občni zbor je sklepčen, ako je ob določenem času navzoča vsaj ena tretjina do glasovanja upravičenih članov. Ža primer nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drug občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsaki udeležbi. Dnevni red ostane isti. Samostojne predloge za občni zbor se mora vložiti pismeno upravnemu odboru (naslov tajništva: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica 1 /III.") najmanj 8 dni pred občnim zborom. Poleg pravočasno vloženih predlogov pa zamore občni zbor obravnavati le še one na občnem zboru iznešene predloge, katerim prizna občni zbor nujnost. Pri glasovanjih in volitvah ima vsak do glasovanja upravičeni član samo po en glas, ki ga mora oddati osebno. Le člani izven sedeža kluba zamorejo pooblastiti za glasovanje kakega člana iz sedeža kluba, vendar ne sme imeti en član več kot deset pooblastil. Pravico glasovanja imajo člani, ki so plačali članarino za tekoči kvartal in oni člani, ki odgovarjajo predpisom, izvirajočim iz §§ 6. in 7. klu-bovih pravil. Za Akademski šporini klub Primorje: pod- Bredsednik Sancin Danilo* v. r., tajnik: Raič »ragan v. r. MALI OGLASI Službodobe Kuharico starejšo, zdravo, zmožno vseli hišnih dol, sprejme solidna stranka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 008«. (b) Ključavničarski pomočnik avtogenlčni varilec — se sprejme takoj pri Varšelt v Domžalah. (b) Kuharico ali mlajšega kuharja za kavarno - išče kavarna Medultč, Zagreb. V poštev pridejo samo solidno in marljive ter pošteno ose bo z dobrimi spričevali, b Praktikantinjo S1.> pod »Nemščina.' št. 50«4. (b) Zveza slovenskih lahko atletskih klubov. (Službeno). Sej« tehničnega odbora so vrši v petek 2. t. m. ob is v klubski sobi kavarne Union. l'o seji telmičnegr odbora istotam seja upravnega odbora ob 18.30. — Tajnik 1. S K Reka (smučarska sekcija). Sestanek bo drrvi ob 2)1 v gostilni Konzum, Tržaška cesta. Istočasno poslovilni večer članov, kateri odhajajo k vojakom. Vsi in točilo! iščem ■krojaškega pomočnika. — tiiak Ludvik, krojač. Do tirnic, postaja Trebnje, b Soliden samec mlajši, vorziran, veSO domače in tuje korespondenco, sposoben za nadziranje v večjem tujskem obratu, se. sprejme. Plača. stanovanje in hrana v liifi. Ponudbe pod »Kon tinental št. 5017 v upravo Slovenca-. (b) Ai. Planinšek, Ljubljana Beethovnova H>1, telefon 35-10, vnovči vloge vseli denarnih zavodov najkulantneje takoj v so tovini In daje informacije brezplačno. (d) Posojila dajemo ' državnim in privatnim na-m ob Sencem v Ljubljani ■> gotovini in blagovnih bo tiih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2. (d) Meteor pade z neba Glasovir (Stutztliigel) skoraj še nov, z ogrodjem /. medenine, naprodaj v župnlSCu v St. Jerneju. irrvnrnani I g Jgffi ETrfTtj Namočena polenovka so šo dobi pri I. Uuzzoll-nl, Llngarjeva ulica. (1) Damske štofe velika Izbira - najcenejše Ooričar, Sv. Petra c. "9 69. Kaj pa zdaj? Zahvala vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega predobrega sina, soproga, očeta in brata, gospoda Alojza Macun izrekli svoje sožalje in nam z udeležbo pri pogrebu lajšali težko bol. Žalujoči ostali. Pred hišo Tinčkove matere je Tonček avtomobil ustavil. »Zdaj moram pa hitro k mami, je rekel Tinček. >Me že kiiče. Torej fantje, zvečer ob devetih se vidimo na dogovorjenem kraju, da se pomenimo, kako bi meteor dvignili iz reke. Na svidenje! Dečki so se poslovili, samo Profesor se je čudno obotavljal. Ni in ni se mogel ločiti od mrtvaške lobanje, ki jo je Tinček držal v rokah. Venomer je buljil vanjo in nekaj napeto premišljeval. Ko sta Tinček in Profesor ostala sama. je Tinček izročil lobanjo Profesorju in rekel: Vidini, da ti je lobanja na vso moč pri srcu. Na, vzemi io! Profesor se je za imenitno darilo lepo zahvalil in jo mahnil proti domu. Ko se je zmračilo, sta se Tinček in Tonček napotila proti dogovorjenemu kraju, kjer sta imela s tovariši sestanek. Spotoma je I inček samozavestno rekel: ^Jaz sem prepričan, da meteor lahko na tisoč načinov dvignemo iz reke Samo eden zadostuje! je modro pripomnil lonček. Ra/lo/i mi svoi načrt! Dospeli so spomladanski modeli. Nainoveiši, vsi na krogljiinih ležiščih S.Rebolj&drug Gosposvetska testa 13 Sfampiljke izdelujem po najnižji con!, Franc Dolenc, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Trechcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (I) Moško perilo za pomlad v ogromni Izbiri po naj nižjih tovarniških cenah so dobi pri »Kreko«, Tav čarjeva ulica 3. (1) la med cvetlični, trčen, zajamčeno čist. 10 kg 130 Din, 30 kg 330 Din frank o voznina — razpošilja (J, Drechsler, Tuzla. (1) Gostilna na prometnem kraju Idi zu kolodvora, se zaradi odhoda iz Zagreba pro da. — Vprašati : Zagreb Branlmirova 27. (i) Vinogradnik na štajerskem Ima za oddati ca. 100 hI prvovrstnega belega vina, bur-gundec, rizling in šipon. Naslov pove iz prijaznosti Rosmann & Tsehurn, nasl. Anton Kadivc, Ljubljana. (1) EEE393B! I Rud — na svoje — bi začel toda. kje< to stanovanjet Ce pooledai ter t(' najem.' je rešeno vprašati'« Ob rt Mojster »i in obrtnik in čeliš si odjemalcev: Nič ne smeš prezirati naših prečastitih bralcev. Tovarniško poslopje z vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bliijinl Ljubljane, oddaljeno 3 km od postajo, so odda v najem, oziroma Išče kom-panijona za ustanovltov industrije. — interesenti pošljite ponudbo upravi »Slov.« pod značko »Nova industrija« št. 4SS3. n Pekarijo dobro vpeljano, oddani v najem. Naslov v upravi Slov.« ,pod št. 5081. (n) Vinotoč s stanovanjem oddam takoj. Najemnina 150 Din. Aleševfieva 30, Ljubljana VII. (n) IO n Dražba Dno 12. aprila bo v žup-nlšču v št. J o r n o j u na Dolenjskem splošna razprodaja: konj, voz, poljskega orodja, komatov, konjskih oprem (sirov) itd. Začetek ob devetih. Službe iičejo T viko biti le brez kruhu glad mori samo lenuhu. S par vrsticami pobaraj, vse dobil boi. — nič ne maral Denar imate! Dam obrtni list za trgovino, zmožen voditi Isto. Ne bojim se dela. Sem samski, skromen in pošten. Daplse v upr. »SI.« pod »Delal bom "za vas« št. 5010. (a) Postrežnica pridna, zanesljiva, vajena vsega dela, čista — .želi zaposlitev. Naslov v upr. Slov.« pod št.. 5005. (a) Služkinja vajena vsega gospodinj stva In dobre kuhe, želi službo pri manjši tiru žini. Naslov v upr. »SI.« pod šl. 'feoSts: '(a) Gumbe, plise, entel. ažur p red tisk In monograme hitro izvrši Matck ti Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Kupimo Denarja r lep M kot pečica! Prav radi bi tt dali oa. Kur nudiš nam vse kupimo in vse poltene plačamo. Tračno žago za žagarski obrat, in jar-menik bi kupil v dobrem stanju Ponudbe s ceno in opisom na naslov : Oglasni zavod »Farna«, Beograd. poštni predal 493 pod »Fovoljno«. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po aairiijib cenah CERNE, mvetir, Liubliana Woliova ulica it. 3, \tanoianja I Od Ljubljane oa do Kranja tolen iščeš stanovanja, le zakaj ne inseriratl Stanovanje treh sob s pritiklinami — oddamo takoj nll s 1. majem na Poljanski cesti 12, X. nadstr. (č) Trisobno stanovanje lepo, sončno, oddam s 1. majem. Filgnerjcva ul. št. 7. (č) Enosobno stanovanje lepo, oddam. Rožna dolina, Cesta XI. št. 15. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Ilirska 22, hišnik. Enosobno stanovanje pritlično, ob Cesti v Ito;.-' no dolino, oddam z majem za 300 Din. Naslov v*upravl Slovenca« pod St.5066, (č> (I Pohištvo i Spalnice 6400 Din orehova korenina, politi-rane. s petletno garancijo. Velika razstavna zaloga. Pohištvo Malcnšek, Ljubljana. Dravljo. (s) Umrl nam je naš preljubi sin in brat, gospod Dušan Marn uradnik K. D. E. Pogreb prerano umrlega in nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 2. aprila 1937 ob šlirili iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 31. marca 1937. Žalujoči: Pavla, mati, Svetko. brat, Vida, svakinja, Nevenka. nečakinja, ter ostalo sorodstvo. + Umrl je po dolgotrajni mučni bolezni, v 77. letu s\ojc starosti, gospod Frank Sakser bankir Pogreb predragega umrlega bo v četrlek, dne 1. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti. St. Vid nad Ljubljano št. 2i. New Vork, N. V„ St. Vid nad Ljubljano. Ribnica. dne 31. marca 1937. Frank, sin in ostalo sorodstvo Esai I T m »'i, UNl [O ca BENJAM1N0 G10L1 G!as srca Ueraldina Katnikova H0IJIEE9 Premiera velikega fllmakega dela Jetnihi s hudičevih olohov v Blavni vlogi WAKNER BAXT£K Oltajte roman v nodltBtku S oveiiBkega doma! Na splošno leijo aanes nepreklicno zadnjikrat ni fi T l N t J A bo 14*10 un Angel aerodroma smrle? Ternple fiK ATI CA Mladost kraljice Jenny Jugo, 1'nedricH Benfer 16., 19." m 21."-«^ Pomlad prihaja! i - t Oglejte si ravnokar S došte no- vosti m A. <$ E. Skabernš Ljubljana No. 1807/1-37. Razpis Občina Hrastnik-Dol, srez Laško, razpisuje prvo javno zrnanjševalno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za spodaj navedena dela in dobave pri zgradbi delavske stanovanjske hiše v Hrastniku. 1. Zidarska dela. 2. Mizarska dela. 3. Tesarska dela. 4. Električna instalacija. Vodovodna instalacija. 0. Pleskarska dela. 7. Slikarska dela. 8. Ključavničarska dela. 9. Kleparska dela. 10. Steklarska dela. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 1. aprila 1937 dalje med uradnimi urami v občinski pisarni v Hrastniku. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 15. aprila 1937 do 10. ure dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Uprava občine si pridržuje pravico oddaje razpisanih del ne oziraje se na najnižjega ponudnika. Uprava občine Hrastnik-Dol, dne 30. marca 1937. Izbira ni težka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča I Licitacija za izradu i isporuku stolarije za novu zgradu javne berze rada u Beogradu. Javna berza rada u Beogradu raspisuje treču javnu ofertalnu licitaciju za izradu i isporuku stolarije za novu zgradu Javne berze rada u Beogradu, ugao Risanske i Štrosmajerove ulice. Predračunska suma je 1,289.560 dinara. Licitacija če se održati 17. aprila 1937. god. u 11 časova pre podne u kancelariji šefa Javne berze rada u Beogradu, Miloša Pocerca ulica broj 2. Opšti uslovi, predračun i planovi mogu se videti svakog radnog dana od 9 do 13 časova u kancelariji šefa Javne berze rada u Beogradu, Miloša Pocerca ulica broj 2. Opšti uslovi i predračun mogu se dobiti po ceni od 50 dinara. Iz kancelarije Javne berze rada u Beogradu br. 505, od 25. marta 1937. god. + ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORICANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI javljajo v svojem in svojih nameščencev imenu žalostno vest, da je gospod Janez Trampuš delavniški mojster tvornice celuloze v Goričanah v torek, dne 30. marca 1937 ob pol osmih umrl. Pogreb njegovih zemeljskih ostankov bo v petek, dne 2. aprila 1937 ob treh iz goričanske tovarne na pokopališče v Sori. Vedno neumornemu, zvestemu in zaslužnemu sotrudniku, ki je od leta 1875 dalje deloval v prospeh naših podjetij, ohranimo trajno časten spomin. Ljubljana, dne 31. marca 1937. Državna razredna loterija Z ozirom na to, da je bil spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 32 in 33 kolu s svojimi interesantnimi spremembami sprejet z velikim odobravanjem pri kupcih srečk, ker so bile skoro vse srečke razprodane po pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, je državna razredna loterija ta načrt tudi za naslednje 34. kolo srečk uveljavila. Srečke 1. razreda 34. kola so gotove in dane v prodajo 6. marca 1.1. in sicer 100.000 celih srečk z žrebanjem in to: I razred 14. in 15. aprila 1937, II „ 13. in 14. maja 1937, III „ 15. in 16. junija 1937, IV „ 15. in 16. julija 1937, V razred od 19. avgusta do vključno 13. sept. 1937, Cena srečk za vsak razred je sledeča: Cela srečka Din 200' , polovična Din 100.—, četrtinka Din 50'—. Skupna vrednost dobitkov znaša: Din 64,320.000-— V tem kolu je 9 premij in sicer: Din 2,000.000—, 1,000.000'—, 500.000—, 400.000—, 300.000'—, 2 po 250.000'— in 2 po 200.000'—. Poleg teh premij ie tudi ogromno število dobitkov po Din 200.000'—, 100.000-—, 80.000 —, 60.000-—, 50.000'—, 40.000-—, 30.000'—, 20.000'—, 10.000 — i. t. d. V najsrečnejšem slučaju morete dobiti skupno s premijo in dobitkom v V razredu na eni srečki Din 3,700.000-— Za izplačilo jam(i drŽava Kraljevine Jngosluvije Srečke se dobe pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v vseh večjih krajih. Natančnejša navodila o loterijskem načrtu in splošnih pravilih se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije lahko vsak poedinec poleg osebne koristi, ki je mogoča, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji ter invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj omenjene svrhe. tO- Naznanjamo, da nas je danes 30. t. m. ob deyetih v 79. letu starosti zapustil naš nepozabni oče, stari oče, tast in stric, gospod Janez Trampuš delovodja v papirnici Goričane Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob treh popoldne iz hiše žalosti, v Goričanah št. 17, na farno pokopališče v Sori. Goričane, dne 31. marca 1937. Žalujoči: Ivan, Stanko, Jože in Roman, sinovi; Amalija in Anica, hčeri; Ivanka Trampuš roj. Jenko, Andrej Bohinc in Anton Turk, zeta, in ostalo sorodstvo. TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana, Kongresni trg 5. ker prinaša najlepše modele v plaščih, paletojih in kostumih po najsolidnejših cenah. Rudolf Timmermans: tO Junaki iz Alcazarja Skozi stranska vrata hospilala pridrevita dva častnika in preden ,ju more sovražnik prepoditi z ognjem, vržeta ročne granate na orjaka in v hipu sta spet v kritju. Naglo se pripravita na drugi met, ki bi bil smrtonosen. A topi orjak, ki nemara šele zdaj zapazi, da je ostal sam, se ritensko umika k ostalim tankom in, varujoč moštvo ohromelega tanka, izginejo vse tri topotajoče pošasti za višavjem. A koj nato je ondi spet vse živo. Na levi, ob strani, čez polagoma se nižajoče holme, se pomika večji oddelek mimo pokopališča proti tvornici za orožje. Zanesljivi strelci guardie civil v hospitalu začno sovražnika od strani obstreljevati in povzročijo rdečini nekaj izgub, vendar ne morejo ustaviti njihovega prodiranja, ker dajejo nalahni valovi pokrajine in oljčni nasadi dobro kritje. Saj bo kmalu vse drugačno, ko bo orožarna začela streljati! Za zdaj je tvornica še tiho. Očividno hoče posadka privabiti nasprotnika v svojo bližino, da bo mogla bolje merili nanj. Zdaj so rdeči v razdalji štirih sto metrov. Tvornica še zmeraj molči, zdaj je le še tri sto metrov vmes. zdaj še samo dve sto! Križ božji, ali oni tam spodaj spijo?! Približno še sto petdeset metrov! Rdeči se zaže- nejo naprej. »Ogenj! Ogenj!«, zarjove obupno eden izmed tistih, ki so v hospitalu, proti tvornici, ki je pa preveč oddaljena, da bi .jo mogel doseči ta klic. Zdaj so rdeči na dvorišču tvornice. Noben strel ne pade, vse je lepo mirno. Kaj naj to pomeni? se vsi vzburjeno izprašujejo. Major Villalba stoji ves bled in stisnjenih zob. Tak vendar! »Ta izdajica, ta podli pes!« iztisne skozi zobe. Komaj more izgovarjati besede, ko telefonsko poroča polkovniku Moscardiju, da se je tvornica za orožje predala rdečim. Stvarni, pokojni glas Moscar-dija ga pomiri: »Sporočite takoj vsakršno spremembo bitke.-' »Na povelje, gospod polkovnik.« Ko major odloži slušalko, mu povedo, da zdaj tudi iz tovarne streljajo na liospital. To je bilo pričakovati. Izguba tvornice povzroči, da je liospital v najhujši nevarnosti, zakaj tvornica, ki stoji malo bolj ob strani v ozadju, more napadati liospital na levi strani in za hrbtom. Zdaj morejo rdeči streljati na cesto, ki drži v mesto in vse zveze z zaledjem in ves dovoz živil in streliva je ogroženo. Rdeči so kmalu spoznali važnost spremenjenega položaja! Spet javkajo granate topov; žvižgajo bombe letal; regljajo mrtvaške raglje v ospredju in od strani in napol iz ozadja! — Nato pa tanki in naskoki rdečih miličnikov, ki jih je dosti več ko branilcev! Mala posadka liospitala se bije besno in zagrizeno. Ni jih pretresla podla predaja orožarne; še podžgala jih je, da se še bolj žilavo upirajo. Še in še naskakujejo rdeči —, še in še jim ogenj iz liospitala redči njihove vrste in ovira njih napad. Ne morejo se približati! Toda — liospital ni trdnjava! Spričo čezmernega števila rdečih; napol obkoljeni od sovražnika; brez vsakršne možnosti ojačenja; brez kritja spričo bomb in granat je kar nemogoče vzdržati. Proti večeru zapove Moskardo umik. Vse ranjence, vse orožje in strelivo vzamejo s seboj in kar je nemogoče — je mogoče: posreči se doseči Alcazar brez vsakršne igube! — »Los rojos son torpes,« »rdeči so tepci,« meni Villalba, ko sporoči Moscardoju, kako so izvedli umik. Zaeno se umakne s svojih mest tudi mala posadka z Miradera in druge postojanke, saj bi pomenilo nesmiselno smrt, če bi še vztrajali, kjer so bili. Zdaj imajo rdeče čete prosto pot v mesto. Sestavljene so iz miličnikov ljudske fronte in oddelkov guardie de asalto, varnostne policije, v katero je vlada že dolgo sprejemala samo zanesljivo moštvo ljudske fronte. Divje pribesnijo miličniki. Stisnjene pesti se dvigajo! Kriki in klici: »Dol z armado!« »Živela svoboda!« »Internacijonala! Tu in tam kak »dol s Španijo!« Poveljnik rdečih so naseli v nadškofijsko palačo. Namesto ozke, preproste železne postelje prejšnjega gospodarja — nadškofa v tem času ni v mestu — morajo prinesti težke bronaste postelje. Rdeče čete se ustanovijo v mestu. Že mislijo, da so zmagovalci. Alcazar, tistih nekaj sto metrov zemlje, — oh, — kako hitro ga bodo imeli! — V hitrici zagradijo tu in tam nekaj cest, zasedejo nekaj bližnjih hiš in izstrelijo zdaj pa zdaj nekaj strelov na Alcazar. Patrulje hodijo po mestu. o o a a »o *o O 01 JI< N 2 a .2 .5 * qQQ 0 o s S — u. s®«* Š08« mi ■S O 01 > SooJ 53 S3 S > g g: g? o m "" (D o .. .9 O ®i s c5> a „=§ C z - S -s« s- Bp .2 •o -> ri 2 sls <5 si! C JTJ B 0 S-S-S Ca.t .is _ a -O JO 5) -JNM Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Centii