LIST^EK. Y spomin t dekana J. Žičkarja. (Ob njegovem pogrebu dne 2. vinotoka 1905 v videmski csrkvi govoril prof. dr. Anton Medvad.) Haec dicit Filius Dei. . .: No?i opera tua et fldem et charitatem tuam. To govori Sin božji: Poznam tvoja dela in vero in Ijubezen tvojo. Ap. 18 8. Eatera hisa ne bi žalovala, ako nesejo ajenega blngega goapodarja k pogreba? Eateri otroci ae ne bi jokali, ako spremljajo svojega predobrega očeta k hladaema grabu ? Neizmeraa ljabezea ia globoka hvaležBoat jim takrat aapolfli s tugo arce, a aolzami oči ia s akelečo skrbjo 7so duso. Žalaj torej daaea, ti tako lepa ^idemska cerke^; skrij kraaoto 87ojega obličja ia ograi ae 8 craim prtom, z znamenjem hude žalosti; t7oji Z7oao7i aaj zaplakajo, da se bo čalo ?ez brib ia dol, tvoje orglje aaj zapojejo aajgaalji^ejae žalostiake! Zakaj ? . . . Ah, t^ojega blagega ia modrega gocpodarja nesejo k pogrebu! Zalajte danes, vi možje in žene, žalaj 78a mladiBa, 7si aino^i ia hčere videmake župaije ! Zakaj ? . . . Ah, 7asega preiailega dnhovnega očeta spremljamo k bladaemn groba! Danes je daa velike žalosti za Vas. A ae saaio za Vaa, tem^efi za 780 obširao 71demsko dekanijo, za zlate ravaiae ia prijazne gorice ob pobrežja biatre Sa76. V odkritoarčai žaloati se pa združi z Vami tadi 7sa Ia7aatiaska škofija, da — vsa aasa draga domoviDa. Ta splosna žaloat pnde iz globočia tisočerih arc; ae da se ukrotiti, ker objokajemo pre^eliko izgubo. Ljubi Bog, zakaj si aam 7zel tistega, ki aam je toliko koristil ia katerega bomo tako težko aadomestili ? Zakaj je krula smrt tako zgodaj, tako neaadoma, tako grozovito pokoaila tistega, ki je bil aas 7seb Ijnbljeaec? 0 Bog, bud je udarec, a katerim nas je Tvoja aiba zadcla, strašaa je raaa, katero je vaekal 7 naših srcih meč T7oje pre^idaosti! Preljabi! Tiikaj eredi med aami poči^a 7 preraai tragi tisti, kojega smrt aam je toliko žalost prizadjala, prečastiti goapod d uhovni svčtaik, dekaa ia žapnik na Vidma, Josip Žičkar. Njego^o 7zgledao življeaje ia aeumorao delo^anje je bilo mcgočen po^od ia 7zrok aase ljubezai ia aaaega aposto^aaja do ajega. Ozrimo se aekoliko aazaj na to življenje, da ae naša ljnbezen do nepozabljivega pokojnika tembolj vkorenini, iz aje pa požeae nevsabljive kali — prijazea apomia aa ajega! Prečastiti g. dekaa Zičkarje bil rojea dae 12. 87ečaaa 1846. 1. 7 občini Raztez, 7 sosedai rajheaburski žapaiji. Starisi njegovi 80 bili kmečkega staau, a imo7iti, ?ra7ea pa poeteai, pobožai, pra^i 7zor za 7sako krs^aasko hiao. S^ojemu aiau Jožefu ao vaadili 7 srce žlabtao rožico ži76 7erc ia aeomahljive čedaoati, kar je največja ia Dajdragnceaejša dota za 7aakega otroka. Eer je aia že 7 pr7i mladosti kazal poaebae daaae zmožaosti, so ga dali stariai po izvrstno dovršeni ljndaki aoli 7 Rajbeabarga 7 Iatia8ke sole 7 Celja. Tudi aa gimaaziji je bil Josip Žičkar 7edao odličea ačoaec; vsaj je imel 7 obilni meri tiste tri aeprecealji^e lastaosti, ki aajlepse krasijo dijaka, le-te so: naravna, iz^aaredaa nadarjeaoat, marljivoat ia neomadeževana čiatost 7 vsera obnasanjn. Dovrsil je latinske sole, seve, z odliko. Eam bi potem ael, se mu ni bilo treba 7eliko pomialjati. Njego^o pobožao arce ma je 7elelo 7 bogoalo^je, da bi duho7aik postal. To je tem raje storil, ker so tudi ajegovi starisi imeli edino željo, da bi nekdaj svojega siaa videli kot dubovnika pred oltarjem; a gorečo željo avojih stariaev izpolaiti je smatral Zičkar, kakor vsak dober otrok, za 87eto dolžaoat. Da je bil tudi 7 bogoalo7ju C7et svojih to7arise7, ai treba posebej aagla- sati, kajti njegove lepe laataosti se aiso zmaajsale, temveč ao z njego^imi leti rastle 7 popolaosti. Že 7 tretjem letnika je bil daho^aikom pos^ečeB, dne 21. julija 1870. 1. Prihodaje leto 1871. poalali so ga takratai kaezoskof Jakob MaksimilijaB 7 Vojaik za II. kapelana. Po štiriletaem 8lužbova»ju 7 Vojaiku je priael za II. kapelana v C e 1 j e , katero službo je opravljal deset let. Od 1885 do 1887 je bil potem aiestai 7ikarij 7 Celja. Leta 1887. pa je poatal žnpaik ^Vitaaju, 7 goratih krajih ob jažaem 7zaožju zelenega Pohorja. Triaajst let je pastiro^al 7 zelo razširjeai župBiji; dae 26. aušca 1900 1. pa je bil imeaovan za župaika ia kmalu pozneje za d ekaaa na Vidmu. Na le-tem mcata mu je Bog, žal! samo pet kratkib let odmeril 7 plodoaoaao delovaaje, kajti iniaalo sredo, dae 21. kimovca ga je poklical 7 večaost, upamo, da 7 zasluženo 7ečao 7eselje. Umrl je blagi dekaa 7 samostanu 00. p i a r i s 10 v n a Duaaja, aprevidea 7 posledajih treaotkih avojega ži^ljeaja. To 80 najvažnejši podatki iz življeaja rajaega dekaaa Žičkarja. Priproati ao, akromai, l&kor 80 bile 7ečiaoma skromae alužbe, katere je goapod dekaa po božji odločbi opra7Ijal. A mi moramo človeka aoditi le po z 7 eatobi,aataačaoati iu vnetosti,s katero je opra^ljal 87ojo alažbo, ib naj 8i je bila se tako aizka. Naj^ažaejse 7prašaaje po amrti kogarkoli ai: Eaj je bil ? Eaj je postal ? tem^eč: kaj je storil, kakoje delo7al, kakoje ž i 7 e 1 ? Toje ediao pra^o merilo za vsakogar. Po tem aačeln sodimo tudi aepozabljivega aam dekaaa Žičkarja! Jaz sem 7 daa 87oje duse prepričaa, da 7 tem ozira go^orim 7 iaieua aepriatraaske pravičuosti, ako rečem: rajai g. Žičkar jebil popoleamož kamorkoli je bil po božji naredbi postavljea. Bil je z b a č a j , čist kakor bisar, za 870J 7zviaea poklic vaet z mladeaiakim ognjena apostolakega odulevljeaja. Bil je vodao delavea, kakor rara^ljica, 78trajeB, kakor lastavica aa daljnera potovaajn, plcmenit po 7sem s^ojem misijeaju, hrepeaeDJu, go7orjeaju ia ravnanju. Zraven tega pa je bil ponižen, kakor pomladauska vijolica med bodečim trajem. Za geslo 87ojega ži^ljeaja si je bil izvolil pred vsem be8ede Eristaao^e: BDajte B 0 ga, kar j e božj ega!" Bil je d u h 0 7 a i k po a^ojem poklicu, ifl sicer duhovnik po volji s^ojega Odreseaika. Bil je dika med dahoveaat^om cele akofije. Njego7 vzTiseB ataa mu je bil 87et ia 7iaoko avete so mu bile dolžaosti, katere iaa je iati aakladal. V pryi 7rsti ai je prizade^al, aebe po- svetiti ia ohraaiti kolikor mogoče na 7iaoki stopiaji dahovailke popoluosti. Rnditega je muogokrat vestao opra^ljal dnhovae 7aje. Da bi se bolj vael svojo pobožaost, obiako^al je slo^eča božja pota; bil je 7 R i m a ob grobovih 87. apostolov, v L a r d a, aa aveto^BOznaaeia 87etisču Marijiaem, M je v P r a g 0 ob grob 87. Janeza ia večkrat 7 Velehrad na grob alovaaakega apostola 8?. Metodija. Toda duh 7nik aiiaa le dolžaoati, sebe pos^ečevat, temveč tudi vse tiste, ki so 7 Bjego^o akrb, 7 ajegO7o pastiro^aaje izročeai. Za aje He naj tradi kakor za samega aebe! Rajai Žičkar je skašal to do8eči. Eamor ga je k'icala pastiMka dolžuoat, je sel z ^eseljem ia kopr*»eajem, po^eliče^ati dnaai blagor 87ojih 07Čic. Prižaica je bila kraj ajego^e dela^aosti, odkoder je veduo rad, aeatetokrat, ozaaaje^al žaat božjo, čaat Marijiao, odkoder je Bvaril pred budim ia vnemal k dobremu. Spovedoica je bila zaželjeno mesto, kjer je prebil 7elik del 87ojega duhovaiškega življoaja, kjer jc delil božji mir, odpuščanje grcho7, kjer je tolažil skesaaa srca ia brisal aolze pra^e spokoraoati. Sreti altar pa je bil raj ajego^ega dusaega 7eaelja, sladkih, aebeakih občatko^, kjer je molil a^ojega Iz^eličarja, za sebe ia za 78e avdjc ovčice; altar mu je bil 87eti dom. kjer je obisko^al svojcga Jezusa, katerega je tako aeskoaČBO ljubil. (Eonec prihodnji&.)