289 Ekonomski vidiki športa Izvleček Namen te raziskave je bil preizkusiti zanesljivost in veljavnost slovenskih različic lestvic za ocenjevanje kakovosti storitev (SQAS) ter za motivacijo za vadbo (MPAM-r). V raziskavi je so- delovalo 170 moških (71,4  %) in 68 žensk (38,6  %), vsi so bili člani vadbenih centrov, v povprečju stari 33,5 leta (SD = 14,15). Za preverjanje faktorske strukture instrumenta SQAS in kraj- šega vprašalnika MPAM-R smo uporabili potrditveno ali kon- firmatorno faktorsko analizo (CFA) in izračunali Cronbachov koeficient alfa. Rezultati raziskave so pokazali, da je SQAS s šestfaktorskim modelom zanesljiv in veljaven instrument za merjenje kakovosti storitev v vadbenih centrih, krajši vprašal- nik MPAM-R pa zanesljiv in veljaven za merjenje motivacije za telesno vadbo – oba v kontekstu slovenskih vadbenih centrov. Poleg tega smo poskušali ugotoviti razlike v zaznani kakovosti storitev z vidika spola in starostne skupine, vendar rezultati pri slovenskem vzorcu niso potrdili statistično značilnih razlik. Ključne besede: kakovost storitev, motivacija, vadba, vadbeni centri. Abstract The purpose of this study was to examine the reliability and validity of the Slovenian versions of the Service Quality As- sessment Scale (SQAS) and the Motives for Physical Activity Measure–Revised (MPAM-R). The sample consisted of 170 men (71,4%) and 68 women (38,6%), members of fitness centers, with an average age of 33,5 years (SD = 14,15). To test the factor structure of the SQAS and the shortened MPAM-R question- naire, confirmatory factor analysis (CFA) was performed, and Cronbach’s alpha coefficients were calculated. The results showed that the SQAS, with its six-factor model, is a reliable and valid instrument for assessing service quality in fitness centers, while the shortened MPAM-R is reliable and valid for measuring motivation for physical exercise—both within the context of Slovenian fitness centers. In addition, we attempted to identify differences in perceived service quality according to gender and age group; however, the results from the Slovenian sample did not confirm statistically significant differences. Keywords: service quality, motivation, exercise, fitness centers. „UVOD Po podatkih podjetja Deloitte je panoga fitnesa ena najhi- treje rastočih industrij na svetu, samo v Evropi ima več kot 71 milijonov članov in več kot 64 tisoč klubov (Rutgers idr., 2025). Ne le, da število članstev v panogi fitnes še naprej narašča, povečala sta se tudi raznolikost tistih, ki se odločijo za članstvo, in število fitnes centrov oziroma po slovenski terminologiji vadbenih centrov. Poleg tega sta se poveča- li raznolikost vseh vrst vadbenih centrov (centri za pilates, centri za crossfit itn.) in njihova ponudba (Middelkamp idr., 2022), zato je večja tudi konkurenca za tržni delež. Ker je zadržati člane stroškovno učinkoviteje kot privabiti nove stranke, ne preseneča, da so raziskovalci preizkusili več modelov za razlago zadrževanja strank v vadbenih centrih (Ferrand idr., 2010; Yu idr., 2014). V mnogo modelih iz študij je bila kakovost storitev glavna spremenljivka. V tej panogi je ohranjanje strank ključno (Vučković, 2022), kakovost sto- ritev pa močno vpliva na zadovoljstvo, zvestobo in prenos informacij od ust do ust (Xu idr., 2021). Zato je v vadbenih centrih sistematično merjenje kakovosti storitev ključnega pomena, saj močno oblikuje zadovoljstvo članov, zazna- no vrednost in zvestobo (Barbosa idr., 2022). Kot poročajo empirične študije, zaznana višja kakovost storitev vodi do večjega zadovoljstva in vrednosti, to pa povečuje zvesto- bo in ohranjanje članstva (Sun in Pan, 2023). Sevilmiş idr. (2022) so na primer ugotovili, da je višja kakovost storitev Validation of the Slovenian Versions of the SQAS and MPAM-R in Fitness Centres Vojko Vučković Validacija slovenskih različic lestvic SQAS in MPAM-R v okolju vadbenih centrov 290 neposredno povečala več razsežnosti zaznane vrednosti in zadovoljstva, kar je vodilo do močnejših prihodnjih namer uporabnikov vadbenih klubov. Merjenje kakovosti pomaga vodjem prepoznati prednosti in slabosti (npr. opremo, inte- rakcije osebja, objekte) za izboljšanje uporabniške izkušnje. S spremljanjem teh meritev lahko upravljavci zagotovijo, da kakovost objektov in storitev ustreza pričakovanjem članov, s čimer se zviša zaznana vrednost in izboljša splošna upo- rabniška izkušnja (Iversen idr., 2024). Lestvico za ocenjevanje kakovosti storitev (SQAS) so Lam idr. (2005) razvili posebej za vadbene centre, in sicer meri šest sklopov: kakovost osebja, programi, garderobe, fizični objekti, oprema, varstvo otrok. Poznejše validacije potrju- jejo SQAS v različnih kontekstih, na primer turški prevod je pokazal šestfaktorski model CFA z vsemi značilnimi faktor- skimi utežmi in sestavljeno ali kompozitno zanesljivostjo več kot 0,70 (Gürbüz, 2003). Poleg tega je študija v ZDA s 151 udeleženci potrdila krajšo 19-postavčno in petfaktorsko različico SQAS (SQAS-19) prek CFA, pri čemer je poročala o skladnih vrednostih Cronbachove alfe po dimenzijah (Wal- ker idr., 2017). Yu idr. (2014) so uporabili 28 postavk iz 31-po- stavčne različice SQAS, ki so jo razvili Lam idr. (2005), pri tem pa so izključili postavke, povezane s faktorjem varstva otrok. V njihovi študiji, ki je vključevala člane vadbenih cen- trov, je nastala petfaktorska struktura pokazala dobre kazal- nike prileganja modela. Zaradi vseh omenjenih prednosti SQAS smo se odločili za validacijo te lestvice za slovensko geografsko območje, na katerem do zdaj še niso bile upora- bljene lestvice kakovosti storitev za vadbene centre. Motivacija za telesno vadbo je prav tako ključna za rezultate vadbenih centrov. Izkazalo se je, da je zelo pomembna za študente (Vučković idr., 2022) in tudi za člane vadbenih cen- trov (Vučković in Kajtna, 2023). Te študije so uporabile vpra- šalnik »Exercise motivation inventory-2« (Markland in Ingle- dew, 1997), ki je imel 51 postavk in je visoko zanesljiv tudi za slovensko različico (Vučković idr., 2022). Vendar lestvica z 51 postavkami ni tako praktična, zato je bilo razvitih veliko dru- gih lestvic za ocenjevanje motivacije za vadbo. Med drugim so to lestvica motivacije za telesno aktivnost in prosti čas (PALMS) avtorjev Molanorouzi idr. (2014) ter lestvica usmer- jenosti ciljev v vadbi (GOES) avtorjev Kilpatrick idr. (2003). Ryan idr. (1997) so ugotovili, da ima revidirana lestvica mo- tivov za telesno aktivnost (MPAM-R) dobro zanesljivost (α ≈ 0,78–0,92) v svoji petfaktorski strukturi. Teh pet pogostih motivov je fitnes, videz, kompetence/izziv, socialni motivi in užitek. Ta lestvica je bila pozneje validirana za italijanski (Battistelli idr., 2016), nemški (Witzki in Leyk, 2014), portu- galski (Albuquerque idr., 2017), češki (Vašíčková idr., 2020) in mnoge druge jezike. Nekatere različice so uporabljale tudi krajšo različico MPAM-R s 15 postavkami oziroma s po tremi za vsako dimenzijo (Chen idr., 2013; Chen idr., 2024). Tako kot pri SQAS tudi predhodne raziskave kažejo, da je MPAM-R mogoče prevesti in validirati v različnih kulturah. 291 Ekonomski vidiki športa Pomembno je, da tako kakovost storitev kot motivacija za vadbo delujeta pri oblikovanju poslovnih rezultatov vadbe- nih centrov (Tsitskari idr., 2017). To kaže, da lahko izboljšanje kakovosti objekta okrepi motive uporabnikov za vadbo. Vendar nobena predhodna raziskava ni hkrati ocenjevala teh konstruktov v slovenskem fitnes kontekstu. V Sloveniji le- stvici SQAS in MPAM-R nima validirane različice. Naša študija obravnava to vrzel s prevodom obeh instrumentov v slo- venščino ter testiranjem njune faktorske strukture (prek CFA) in notranje konsistence (Cronbachova α) na vzorcu članov vadbenih centrov. Povezovanje validiranih meritev kakovo- sti storitev in motivacije za vadbo bo omogočilo celovitejše raziskave o tem, kako storitve v vadbenih centrih in motivi uporabnikov skupaj vplivajo na zadovoljstvo in sodelovanje. Nekatere študije so pokazale, da je zaznavanje kakovosti vadbenih centrov pristransko glede na spol. Boljše zazna- vanje kakovosti storitev pri ženskah bi lahko bilo povezano z večjim vrednotenjem medčloveških odnosov, medtem ko se moški bolj osredotočajo na fizične objekte (Cano-Coyle idr., 2024). Tudi študije v Turčiji (Lapa in Baştaç, 2012; Fişne idr., 2017) so pokazale, da bi lahko bile razlike med spolo- ma glede zaznavanja kakovosti storitev v vadbenih centrih. Glede starosti so bile ugotovitve nedosledne. Nekatere štu- dije niso ugotovile pomembnih razlik (Aslan, 2006; Lapa in Baştaç, 2012), medtem ko so jih druge potrdile (Jasinskas idr., 2013). Zaradi te nedoslednosti bomo poskušali ugotovi- ti tudi, ali so razlike v zaznavanju kakovosti storitev vadbenih centrov med spoloma in različnimi starostnimi skupinami. „METODE Skupno 373 posameznikov v treh vadbenih centrih v Slove- niji je bilo povabljenih k izpolnjevanju ankete o izkušnjah s storitvami za stranke. Ta je obsegala 28 postavk, povezanih z oceno storitev, 15 postavk v zvezi z motivacijo za telesno vadbo, eno postavko, povezano z zaznanim zdravjem, in dve demografski vprašanji. Izmed vseh povabljenih jih je v sodelovanje privolilo 238, stopnja odziva je tako znašala približno 63,8 %. Lestvica za ocenjevanje kakovosti storitev (SQAS), ki so jo razvili Lam idr. (2005), je specializirano orodje, namenjeno ocenjevanju kakovosti storitev v panogi fitnesa. Ustvarjena je bila na podlagi strogih metodoloških postopkov, skupaj s konfirmatorno faktorsko analizo, in vključuje šest dimenzij za celovito ocenjevanje kakovosti storitev v vadbenih cen- trih. SQAS obravnava omejitve prejšnjih modelov z vklju- čevanjem mnenj strokovnjakov in statistične validacije, kar zagotavlja robusten okvir za merjenje zadovoljstva strank in kakovosti storitev v vadbenih okoljih. Ker slovenski vadbeni centri ne ponujajo varstva otrok, smo ta zadnji sklop po- stavk izpustili, podobno kot v študiji Yu idr. (2014). Revidirana izvirna lestvica motivov za telesno aktivnost (MPAM-R) je sestavljena iz 30 postavk pri petih splošnih motivih za telesno aktivnost (dejavnikih): užitek (sedem po- stavk); kompetence (sedem postavk); videz (šest postavk), fitnes (pet postavk) in socialni motiv (pet postavk). Na po- stavke je bilo treba odgovoriti na sedemstopenjski Likertovi lestvici (od 1 – »sploh ne drži zame« do 7 – »zelo drži zame«) (Ryan idr., 1997). Krajša različica uporablja samo tri postavke za vsako dimenzijo (Chen idr., 2013; Chen idr., 2024). Zaradi praktičnih razlogov smo uporabili krajšo različico, saj zmanj- ša breme za anketirance, kar pogosto vodi do višjih stopenj odgovora in večje kakovosti podatkov. Ta različica je pre- prostejša in hitrejša za izpolnitev, kar zmanjša utrujenost ter pomaga vzdrževati pozornost in natančnost anketirancev (Allen, 2016). Angleške različice vprašalnikov smo poslali v prevod angli- stom – najprej iz angleškega v slovenski jezik in nato še obr- njeno. Tako smo dobili slovensko različico. Udeležence smo nagovorili, ko so po vadbi zapuščali vad- beni center. Za spodbujanje sodelovanja smo jim ponudili beljakovinsko ploščico in jih vljudno povabili k izpolnjeva- nju vprašalnika. Anketiranci so se udobno namestili in vpra- šalnik na iPadu izpolnili brez prekinitev. Zbiranje podatkov je potekalo od ponedeljka do nedelje, po jutranjih, popol- danskih in večernih terminih vadb. Čeprav je bila uporablje- na metoda priložnostnega vzorčenja namesto naključnega izbora, si vsi vključeni vadbeni centri delijo podobne zna- čilnosti glede objektov, opreme, programskih ponudb in pogojev članstva. Študija je bila izvedena v skladu z Helsin- ško deklaracijo ter kodeksom etike in ravnanja britanskega psihološkega združenja. Od vseh udeležencev je bilo pred njihovim sodelovanjem v študiji pridobljeno pisno informi- rano soglasje. Za preverjanje zanesljivosti lestvic SQAS in MPAM-R je bil Cronbachov koeficient alfa. Povprečne vrednosti petih mo- tivacijskih lestvic so bile uporabljene kot odvisne spremen- ljivke, medtem ko so bile značilnosti udeležencev, kot sta spol in starost, uporabljene kot neodvisne spremenljivke. Zaradi ordinalne in nominalne narave podatkov sta bila v tej študiji uporabljena neparametrična Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal-Wallisov test za ugotavljanje razlik med skupinami glede na starost in spol. Vsi statistični testi so bili analizirani z uporabo programske opreme RStudio (RStu- dio; Posit, PBC, Dunaj, Avstrija). Stopnja alfa je bila nastavlje- na na 0,05. 292 „ REZULTATI Tabela 1 prikazuje spol in starost obiskovalcev vadbenih centrov, ki so sodelovali v raziskavi. Večina anketirancev je moških in večina je starih od 25 do 45 let. Tabela 1: Značilnosti vzorca Spremenljivke (n = 238) Skupina Frekvenca % Spol M 170 71,43 % Ž 68 28,57 % Starost   18–24 32 13,45 % 25–44 91 38,24 % 44+ 65 27,31 % Opombe. M = moški, Ž = ženske V Tabeli 2 so prikazani rezultati CFA za slovensko različico lestvice SQAS. Tabela 2: CFA za slovensko različico lestvice SQAS Konstrukt Item λ CR AVE Osebje     0,925 0,671 Q5aa 0,823 Q5ab 0,857 Q5ac 0,837 Q5ad 0,805 Q5ae 0,847 Q5af 0,735 Program 0,942 0,729 Q5ag 0,835 Q5ah 0,88 Q5ai 0,843 Q5aj 0,86 Q5ak 0,861 Q5al 0,839 Garderoba 0,954 0,802 Q5am 0,924 Q5an 0,94 Q5ao 0,813 Q5ap 0,895 Q5aq 0,885 Fizični objekt 0,894 0,634 Q5ar 0,821 Q5as 0,877 Q5at 0,839 Q5au 0,644 Q5av 0,732 Konstrukt Item λ CR AVE Vadbeni prostor 0,925 0,676 Q5aw 0,81 Q5ax 0,89 Q5ay 0,859 Q5az 0,814 Q5ba 0,72 Q5bb 0,773 χ2 1226,576 df 340 RMSEA 0,105 NNFI 0,851 CFI     0,866   Opombe: λ = standardizirana faktorska utež, CR = kompozitna zane- sljivost, AVE = povprečna izločena varianca, df = stopnje prostosti V Tabeli 3 so prikazani rezultati CFA za slovensko različico skrajšane lestvice MPAM-R. Tabela 3: CFA za slovensko različico kratke lestvice MPAM-R motivacija za vadbo       Konstrukt Item λ CR AVE Užitek 0,877 0,693 Q3a 0,698 Q3b 0,956 Q3c 0,848 Fitnes 0,728 0,496 Q3d 0,78 Q3e 0,755 Q3f 0,591 Kompetenca 0,835 0,628 Q3g 0,776 Q3h 0,78 Q3i 0,818 Videz 0,903 0,755 Q3j 0,829 Q3k 0,896 Q3l 0,884 Socialni 0,858 0,672 Q3m 0,877 Q3n 0,893 Q3o 0,686 χ2 213,268 df 80 RMSEA 0,084 NNFI 0,915 CFI   0,936     Opombe: λ = standardizirana faktorska utež, CR = kompozitna zaneslji- vost, AVE = povprečna izločena varianca, df = stopnje prostosti 293 Ekonomski vidiki športa V Tabeli 4 vidimo, da je zanesljivost obeh lestvic visoka. Vse vrednosti alfa za SQAS so zelo visoke, ena od njih je več kot 0,8 in štiri presegajo 0,9. Od petih vrednosti alfa za MPAM-R ena presega 0,7, tri 0,8 in ena 0,9. To kaže na dobro zaneslji- vost merjenih konstruktov. Tabela 4: Cronbachova alfa merjenih konstruktov konstrukt alfa n items Osebje 0,922 238 6 Program 0,941 238 6 Garderoba 0,95 238 5 Fizični objekt 0,885 238 5 Vadbeni prostor 0,918 238 6 Užitek 0,861 238 3 Fitnes 0,756 238 3 Kompetenca 0,831 238 3 Videz 0,902 238 3 Socialni 0,856 238 3 Opombe. n = število udeležencev. alfa = Cronbachova alfa Kot je razvidno iz Tabele 5, rezultati Mann-Whitneyjevega U-testa za razlike med spoloma na lestvici SQAS niso poka- zali značilnih razlik. Tabela 5: Razlike v zaznavanju kakovosti storitev med moškimi in ženskami Kvaliteta storitev Moški Ženske W p-vrednost Osebje 6,7 6,5 6380 0,20 Program 6 6 6028,5 0,60 Garderoba 6 6,1 6004,5 0,64 Fizični objekt 6,4 6,2 6131,5 0,46 Vadbeni prostor 6,5 6,3 6442,5 0,16 Opombe. n = število udeležencev, p-vrednost = značilnost spremen- ljivke, W = testna statistika V Tabeli 6 vidimo, da rezultati Kruskal-Wallisovega testa niso pokazali značilnih razlik v dojemanju kakovosti storitev med starostnimi skupinami. Tabela 6: Razlike v zaznavanju kakovosti storitev med starostnimi skupinami Konstrukt n starost mediana hi- kvadrat df p- vrednost Osebje 1,24 2 0,538 82 18–24 6,50 91 25–44 6,67 65 45+ 6,83 Program 3,68 2 0,159 82 18–24 5,92 91 25–44 6,33 65 45+ 5,83 Garderoba 1,18 2 0,553 82 18–24 6,00 91 25–44 5,80 65 45+ 6,40 Fizični objekt 0,65 2 0,724 82 18–24 6,20 91 25–44 6,20 65 45+ 6,60 Vadbeni prostor 0,56 2 0,757   82 18–24 6,50 91 25–44 6,33 65 45+ 6,50       Opombe. n = število udeležencev, p-vrednost = značilnost spremenljiv- ke, df = stopnje prostosti „ RAZPRAVA V panogi fitnesa, ki tako v mednarodnem okolju kot tudi v Sloveniji hitro raste, je kakovost ključnega pomena. Kako- vostnejši vadbeni centri imajo več članov, ki to ostajajo dalj časa. Ena najpogosteje uporabljenih lestvic za ocenjevanje kakovosti storitev vadbenih centrov je SQAS, ki pa v Slove- niji še ni bila uporabljena. Zato smo jo prevedli in testirali v slovenskih vadbenih centrih. Naše konfirmatorne faktorske analize, izvedene na sloven- ski različici lestvice za ocenjevanje kakovosti storitev (SQAS), so podprle domnevno petfaktorsko strukturo, ki zajema dimenzije osebja, programa, garderobe, fizičnega objekta in vadbenega prostora. Naša slovenska lestvica je pokazala odlično notranjo konsistenco, s Cronbachovimi koeficienti alfa v razponu od 0,885 do 0,950, kar kaže na robustno za- nesljivost po podlestvicah. Standardizirane faktorske uteži (λ = 0,644–0,940) so podprle konvergentno veljavnost, kar potrjuje, da postavke ustrezno predstavljajo svoje latetne konstrukte. 294 Kljub tem prednostim so globalni kazalniki prileganja mo- dela predstavili mešano sliko. Vrednost SRMR 0,057 je v okviru splošno sprejetega praga (< 0,08; Hu in Bentler, 1999), kar kaže na razumne reziduale med opazovanimi in napo- vedanimi kovariancami. Vendar sta kazalnik prileganja (CFI = 0,866) in koren povprečnega kvadrata napake aproksi- macije (RMSEA = 0,105) nakazovala le mejno ustreznost, saj idealni prag običajno presega 0,90 za CFI in ostaja pod 0,08 za RMSEA (Brown, 2015). Vrednost CFI 0,866 je na meji obi- čajno sprejetega praga za zadovoljivo prileganje, kar kaže na šibkejšo prilagoditev modela podatkom. Ta odstopanja lahko odražajo morebitno napačno specifikacijo modela ali heterogenost vzorca oziroma nianse pri interpretaciji po- stavk v kontekstu slovenskih vadbenih centrov. Značilno- sti vzorca, kot so demografska raznolikost in vrste vadbe- nih centrov, lahko vplivajo na prilagajanje modela. Čeprav SQAS kaže obetavne psihometrične lastnosti, je mogoče izboljšanje za optimizacijo njegove faktorske veljavnosti in zagotovitev njegove uporabnosti tako za raziskave kot za praktično ocenjevanje v slovenskih vadbenih centrih. Rezultati CFA za slovensko različico revidirane lestvice mo- tivov za telesno aktivnost (MPAM-R) so potrdili domnevno petfaktorsko strukturo, ki zajema užitek, fitnes, kompe- tence, videz in socialno motivacijo. Koeficienti notranje konsistence so se gibali od sprejemljivih do odličnih (α = 0,756–0,902), kar podpira zanesljivost podlestvic. Kazalniki prileganja (CFI = 0,936, TLI = 0,915, SRMR = 0,059, RMSEA = 0,084) so kazali mejno, vendar sprejemljivo ustreznost, kar je v skladu s predhodnimi validacijami, izvedenimi v raz- ličnih populacijah (Ryan idr., 1997; Markland in Ingledew, 1997). Faktorske uteži (od 0,591 do 0,956) in medfaktorske korelacije so se dobro ujemale s teoretičnimi pričakovanji, izvedenimi iz teorije samoodločbe (Deci in Ryan, 2000), ki predpostavlja, da so intrinzični motivi, kot so užitek in kompetence, ločeni, a povezani konstrukti, ki spodbujajo vključevanje v telesno aktivnost. Ohranjanje te strukture v slovenskem kontekstu poudarja medkulturno robustnost MPAM-R in njegovo uporabnost za ocenjevanje motivacije za vadbo pri udeležencih vadbenih centrov. S praktičnega vidika te ugotovitve potrjujejo uporabnost MPAM-R kot di- agnostičnega orodja za identifikacijo motivacijskih profilov, ki se lahko uporabijo kot podlaga za prilagojene interven- cije, namenjene izboljšanju sodelovanja in zadovoljstva v vadbenih programih. Prihodnje študije bi lahko raziskale longitudinalno mersko invarianco za ocenjevanje stabilno- sti motivacijskih konstruktov skozi čas in proučevale napo- vedno veljavnost glede izidov vedenja pri vadbi. Poleg tega rezultati Mann-Whitneyjevega U-testa niso po- kazali razlik med spoloma za slovenski vzorec, v nasprotju s študijami v nekaterih drugih državah (Cano-Coyle idr., 2024; Lapa in Baştaç, 2012; Fişne idr., 2017). Čeprav številne študije poročajo o razlikah med spoloma v kontekstu fitnesa, ne- katere raziskave kažejo, da se te razlike lahko zmanjšajo ali postanejo neznačilne v določenih populacijah ali okoljih. Na primer, mednarodna študija ni ugotovila razlik med spo- loma v kakovosti prostega časa, povezanega s sprostitvijo in okrevanjem, kar kaže, da lahko moški in ženske nekate- re vidike kakovosti zaznavajo podobno glede na kontekst (Yerkes idr., 2018). Podobno je Zarotis (2018) poročal veči- noma o neznačilnih razlikah med spoloma pri ocenjevanju vadbenih centrov, z le manjšimi razlikami, kot so preferen- ce glede lokacije centra, kar kaže, da so lahko razlike med spoloma minimalne, kadar je kakovost storitev na splošno dobro ocenjena. Tudi slovenske raziskave poudarjajo, da se lahko ženske in moški razlikujejo v motivaciji za vadbo (Vuč- ković in Kajtna idr., 2023). Nekatere študije kažejo, da so starostne razlike v zaznavanju kakovosti storitev odvisne od posameznih merjenih dimen- zij in homogenosti vzorca. Medtem ko nekatere raziskave ugotavljajo, da starejši odrasli bolj kritično ocenjujejo neka- tere vidike, kot sta čistoča in varnost (León-Quismondo idr., 2020), druge poročajo o nepomembnih starostnih razlikah pri splošnih ocenah kakovosti, kadar storitev ustreza širokim pričakovanjem uporabnikov (Ibrahim idr., 2020). V Sloveniji lahko široka uporaba sodobnih vadbenih centrov in čedalje večja ozaveščenost o pomenu zdravja po starostnih skupi- nah prispevata k enotnejšim zaznavam kakovosti. Nedavna študija v Sloveniji je pokazala na povezavo med motiva- cijo za vadbo in zaupanjem (Vučković idr., 2023). Po drugi strani pa se motivacijske razlike glede na starost ali spol, ki so bile dokazane v Sloveniji (Vučković in Kajtna idr., 2023), ne prevedejo nujno v različne ocene kakovosti storitev. V prihodnjih raziskavah bi dimenzije kakovosti storitev lahko analizirali podrobneje, z novimi spremenljivkami. Na primer, razlike med javnimi in zasebnimi vadbenimi centri glede kakovosti storitev. SQAS je prvi takšen vprašalnik v slovenskem jeziku in se pri- poroča za vrednotenje storitev v vadbenih centrih v Slove- niji. Za merjenje motivacije za vadbo so sicer na voljo drugi vprašalniki, prevedeni v slovenščino, kot je EMI-2 (Vučković idr., 2022), vendar je MPAM-r krajši in zato bolj praktičen. „ LITERATURA 1. Albuquerque, M. R., Lopes, M. C., De Paula, J. J., Faria, L. O., Pereira, E. T., in Da Costa, V. T. (2017). Cross-cultural adaptation and validation of the MPAM-R to Brazilian Portuguese and proposal of a new method to calculate factor scores. Frontiers in psychology, 8, 261. 2. Allen, D. S. (2016). The impact of shortening a long survey on response rate and response quality. 3. Aslan, M. (2006). Determination of the service quality among sport and fitness centers of the selected universities (Magistrska naloga, Middle East Technical University (Turkey)). 295 Ekonomski vidiki športa 4. Barbosa, H. F., Barbosa, J., Sabino, B., in Loureiro, V. (2022). Determinants of service quality influencing customer satisfaction in fitness centers: A systematic review. European Journal of Human Movement, 49. 5. Battistelli, A., Montani, F., Guicciardi, M., in Bertinato, L. (2016). Regu- lation of exercise behaviour and motives for physical activities: The Italian validation of BREQ and MPAM-R questionnaires.  Psychologie française, 61(4), 333-348. 6. Brown, T. A. (2015). Confirmatory factor analysis for applied research. Gu- ilford publications. 7. Chen, Y., Li, W., in Yang, H. (2024). Determinants of physical activity behavior among older adults with subjective cognitive decline based on the capability, opportunity, motivation, and behavior model: me- diating and moderating effects. Frontiers in Public Health, 11, 1338665. 8. Chen, S. P., Wang, Y. B., Rong, J. Z., Pan, X. G., in Bao, J. (2013). The sim- plified version of the MPAM-R: reliability and validity. J. Beijing Sport Univ, 36, 66–70. 9. Cano-Coyle, L., Vegara-Ferri, J. M., Quiles, M. M., Suárez, A. D., & López- -Gullón, J. M. (2024). Análisis de la calidad percibida por usuarios de un servicio deportivo municipal. Diferencias según género. SPORT TK- -Revista EuroAmericana de Ciencias del Deporte, 13, 49–49. 10. Deci, E. L., in Ryan, R. M. (2000). The" what" and" why" of goal pursuits: Human needs and the self-determination of behavior. Psychological inquiry, 11(4), 227–268. 11. Ferrand, A., Robinson, L., in Valette-Florence, P. (2010). The intention- -to-repurchase paradox: A case of the health and fitness industry. Jo- urnal of Sport Management, 24(1), 83–105. 12. Fişne, M., Gül, M., in Soygüden, A. (2017). Assessment of expectations and perceptions of sport business customers for service quality: a stu- dy of sport business sector in Sivas, Turkey. Pamukkale Journal of Sport Sciences, 8(1), 1–13. 13. Gürbüz, B. (2003). Reliability and validity of the Turkish version of the Ser- vice Quality Assessment Scale. Middle East Technical University (Turkey). 14. Hu, L. T., in Bentler, P. M. (1999). Cutoff criteria for fit indexes in cova- riance structure analysis: Conventional criteria versus new alternati- ves. Structural equation modeling: a multidisciplinary journal, 6(1), 1–55. 15. Ibrahim, I., Jamil, N. A., in Amer, A. (2020). Aging adult fitness center service quality: a conceptual framework.  Advances in Transportation and Logistics Research, 3, 878–883. 16. Iversen, E. B., Høyer-Kruse, J., in Forsberg, P. (2024). How do we measu- re? Perspectives for learning, steering, and accountability when me- asuring the utilisation of sports facilities. Managing Sport and Leisure, 1–14. 17. Jasinskas, E., Reklaitiene, D., in Svagzdiene, B. (2013). Evaluation of ser- vice quality in fitness centres. Transformations in Business & Economi- cs, 12(1), 108–124. 18. Kilpatrick, M., Bartholomew, J., in Riemer, H. (2003). The measurement of goal orientations in exercise. Journal of sport Behavior, 26(2). 19. Lam, E. T., Zhang, J. J., in Jensen, B. E. (2005). Service Quality Asses- sment Scale (SQAS): An instrument for evaluating service quality of health-fitness clubs.  Measurement in physical education and exercise science, 9(2), 79–111. 20. Lapa, T. Y., in Baştaç, E. (2012). Evaluating the service quality asses- sment of individuals attending fitness centers in Antalya. Pamukkale Journal of Sport Sciences, 3(1), 42–52. 21. León-Quismondo, J., García-Unanue, J., in Burillo, P. (2020). Service perceptions in fitness centers: IPA approach by gender and age. Inter- national journal of environmental research and public health, 17(8), 2844. 22. Markland, D., in Ingledew, D. K. (1997). The measurement of exercise motives: Factorial validity and invariance across gender of a revised Exercise Motivations Inventory.  British Journal of Health Psycholo- gy, 2(4), 361–376. 23. Middelkamp, J., Rutgers, H. in Wolfhagen, P. (2022) The global fitnes sector. BlackBox Publishers and EuropeActive. 24. Molanorouzi, K., Khoo, S., in Morris, T. (2014). Validating the physical activity and leisure motivation scale (PALMS). BMC public health, 14, 1–12. 25. Rutgers, H., Hollasch, K., Ludwig, S., Gausselmann, S., Papenbrock, J., Brockskothen, M., in Weber, P. (2025). European Health & Fitness Market Report 2025. EuropeActive & Deloitte. 26. Ryan, M., Christina, M. F., Deborah, L. S., Rubio, N., in Kennon, M. S. (1997). Intrinsic motivation and exercise adherence.  Int J Sport Psychol, 28(4), 335–354. 27. Sevilmiş, A., Özdemir, İ., García-Fernández, J., in Zhang, J. J. (2022). Exa- mining the relationships among perceived quality, perceived value, customer satisfaction, and behavioral intention in Turkish fitness cen- ters. Physical Culture and Sport, 96(1), 40–54. 28. Sun, S., in Pan, Y. (2023). Effects of service quality and service con- venience on customer satisfaction and loyalty in self-service fitness centers: differences between staffed and unstaffed services. Sustain- ability, 15(19), 14099. 29. Tsitskari, E., Tzetzis, G., in Konsoulas, D. (2017). Perceived service quality and loyalty of fitness centers' customers: Segmenting members thro- ugh their exercise motives. Services Marketing Quarterly, 38(4), 253–268. 30. Xu, K. K., Chen, K. K., Kim, E., Garcia-Fernandez, J., Nauright, J., in Zhang, J. J. (2021). Dimensions of service quality in health-fitness clubs in China.  International Journal of Environmental Research and Public He- alth, 18(20), 10567. 31. Yerkes, M. A., Roeters, A., in Baxter, J. (2020). Gender differences in the quality of leisure: A cross-national comparison. Community, Work & Fa- mily, 23(4), 367–384. 32. Yu, H. S., Zhang, J. J., Kim, D. H., Chen, K. K., Henderson, C., Min, S. D., in Huang, H. (2014). Service quality, perceived value, customer satisfac- tion, and behavioral intention among fitness center members aged 60 years and over. Social Behavior and Personality: an international jo- urnal, 42(5), 757–767. 33. Vašíčková, J., in Pernicová, H. (2020). Motivace k pohybové aktivitě (MPAM-R): Vnitřní konzistence a vnitřní validita české verze dota- zníku. Tělesná kultura, 41(2), 74–81. 34. Vučković, V., in Kajtna, T. (2023). Uncovering the motivational structure of exercise: A study of the impact of demographic variables. Kinesio- logia Slovenica: scientific journal on sport, 29(1), 203–224. 35. Vučković, V., Kajtna, T., Zalaznik, M., in Kolbl, Ž. (2023). Scrolling For Sweat: Unpacking The Dynamics Of Social Media, Motivation, Trust, And Repurchasing In The Fitness World. Kinesiologia Slovenica, 29(2), 119–135. 36. Vučković, V., Krejač, K., in Kajtna, T. (2022). Exercise motives of college students after the Covid-19 Lockdown. International Journal of Enviro- nmental Research and Public Health, 19(12), 6977. 37. Walker, J. T., Farren, G., Dotterweich, A., Gould, J., in Walker, L. (2017). Fitness Center Service Quality Model Confirmation SQAS-19. Journal of Park & Recreation Administration, 35(4). 38. Witzki, A., in Leyk, D. (2014). Motives for Physical Activity Measure– Revised (MPAM-R): Reliability and validity of a German Translation. In Kongress der Deutschen Gesellschaft für Psychologie (p. 427). 39. Zarotis, G. F. (2018). Gender-dependent fitness-and health centre eva- luation by resigned members. European Journal of Physical Education and Sport Science. dr. Vojko Vučković, doc. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport vojko.vuckovic@fsp.uni-lj.si