©REDNISTVO ZARJE je v fcjobljanj, FranfijSUfanuka ulica St, h itiskarna 1. nadwtr.). Uradn3 ure za stranke w> od 10. do il dopoldne in od 5. do 6. pofddne vsak dan razen nedelj ii» praznikov. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :	sprejemajo	:	;	s
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ta Avslto-Oprslio in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna X 6'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26#40; ca
Posamezne številke po 8 vin.
r -------------     ■—	 1	a	11
Stev. 765.
jŠ.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\ \ • '
tJPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi ulici Štev. 6, n., la nraduje za stranke od 8. do *2. dopoldne in od S. do 7. zvedet laserali: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslan«
:::	in reltlair e 40 vin. — Ineerate sprejema npravnižtvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj* ———	Reklamacije lista so poštnine proste.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 22. decembra 1913.
Leto III.
Finančni načrt v gosposki zbornici.
V	gosposki zbornici se hočejo zopet postavljati na glavo. Nekoliko pozno je prišlo na dan, da obravnava finančna komisija gosposke zbornice že dva tedna tisti finančni načrt, ki niti v poslanski zbornici še ni popolnoma rešen. Kolikor je doslej znano, predelavajo rojeni gospodje zakonodaja načrt po svoje, in sicer v pravem reakcionarnem zmislu. Medtem ko je sprejela poslanska zbornica načelo progresivnega davka, tako da je obdačenje velikih dohodkov pereentualno nekoliko višje kakor obdačenje manjših, se postavljajo visoki gospodje na stališče, da naj plačujejo vsi enake odstotke. In medtem ko je poslanska zbornica zvišala eksistenčni minimum na 1600 kron, ga hočejo lordi potlačiti zopet na 1200 kron.
Navada gosposke zbornice, da ne čaka na to, kaj da sklenejo poslanci, je nekoliko nova. Ampak priporočljiva nikakor ni in tudi s strogimi nazori ustavnosti se nikakor ne vjeina. Po 'duhu konstitucije prihaja gosposka zbornica s . svojim mnenjem takrat na vrsto, kadar je poslanska zbornica povedala svoje. In naravno je, da se gospodje plemenitaši nimajo poučevati o sklepih poslanske zbornice iz časopisov, ker sicer ne bi imelo zmisla, da se zakoni, ki so bili tukaj sprejeti, oficielno naznanjajo gosposki 'zbornici.
Predmet, zaradi katerega se hočejo rojeni in dosmrtni zakonodajci postavljati poslanski zbornici sedaj po robu, je pa tak, da zbornica Izvoljenih poslancev sploh ne more dati odločevati ja iz rok, ako noče priti ob vsak pomen. Davčna in sploh finančna vprašanja so Jedro zakonodajstva. Z njim se določa temelj in smer državnega gospodarstva, tega pa ne more ljudsko zastopstvo prepustiti nikomur drugemu. Najmanje pa bi se mogel tej pravici odreči parlament, ki je izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Dovoljevanje denarnih sredstev je najvažnejše politično sredstvo, in razumljivo je, da je ravno s tem združeno vprašanje zaupanja ali nezaupanja do vlade. Ako parlament ne dovoli vladi materialnih sredstev, ji vzame možnost vladanja. Odločilni pomen te pravice je torej očiten, in naravno je, da Je poslanska zbornica ne more dati iz rok. Gosposka zbornica, ki bi si lastila to pravico, bi s tern kazala, da hoče poslanski zbornici prerezati glavno žito.
Kmei, grofi in baroni, hi delajo zakone ex
Offo, prihajajo zadnja leta vse pogosteje v konflikt z ljudskimi zastopniki. Splošna in enaka volilna pravica je njih večini zoprna. Znano je, <}a je bilo treba že zelo močnega pritiska od Beckove vlade, da so se avstrijski lordi vdali neizogibni reformi, o kateri je vsak politični začetnik vedel, da se ne da preprečiti. A ker so jo morali sprejeti, iščejo sedaj venomer prilike, <la bi demonstrirali moč svojih privilegijev proti demokratičnim pravicam. Zlasti ladi so to delali v socialnih vprašanjih. Zastajanje socialne reforme je v veliki meri pripisovati nasprotovanju večine v gosposki zbornici.
Tudi v sedanjem slučaju igrajo glavno vlogo socialni momenti. Dokler so v državnem zboru izključno odločevail veleposestniki z zastopniki velikega kapitala, je šlo vse davčno zakonodajstvo za tem. da se gospodujoči sloji Čimbolj razbremene in da sc naloži glavna peza Širokim masam prebivalstva. Predvsem se je <o izražalo v pretežno indirektnem obdačenju. Pri direktnih davkih pa so bremena *enako-merno« razdelejevali; to se pravi, da so vzeli od vsakega goldinarja enak znesek, če se je od desetih goldinarjev plačalo dvajset krajcarjev, sta se od stotih vzela dva goldinarja, od Hsoč pa dvajset. Pri tem pa se je popolnoma prezrlo, da je med reveževim in bogatinovim goldinarjem velikanska razlika; kjer je malo denarja, se ne more pogrešati noben krajcar, kjer ga je na kupe, se ga lahko odvzamejo polne pesti, ne da bi se zato občutilo pomanjkanje.
Pod vplivom demokracije se je tudi davčno 'žakonodajstvo nekoliko izpremenilo. Seveda se ni izvršilo še nit revolucionarnega. Indirektni davki niso odpravljeni, ampak dajejo državi še vedno glavne vire. Toda pri direktnih davkih se deloma vpošteva načelo progresivnosti. Parlament splošne in enake volilne pravice ne more kratkomalo zatajiti dejstva, da kapitalist lože plačuje kakor delavec.
Temeljit preobrat v zmislu socialno demokratičnih zahtev, je danes še nemogoče. Kajti tudi v državnem zboru splošne in enake volilne pravice imajo posedujoči sloji še veliko večino. In dokler je moč v njihovih rokah, tudi ne bodo izpustili dobičkov, kjerkoli jih morejo varovati. Le to je: Ce ni socialna demokracija tako močna, da bi lahko odločevala, je pa vendar tako krepka, da tudi meščanska večina ne more popolnoma uiti njenemu moralnemu vplivu. Nacionalistični ali pa klerikalni poslanec mora računati s tem, da poteče doba njegovega mandata- in da ga bo moral potoni zopet iskati pri volilcih. Preočitno izdajanje ljudskih interesov bi mn lahko Škodovalo in odgnalo njegove ljudi med socialiste. Zato mora vsaj deloma ustrezati zahtevam.
Tako je poslanska zbornica sprejela »progresivno skalo« tudi za osebno dohodarino. To se pravi: Od večjih dohodkov se plača nekoliko odstotkov več kakor od malih. Tako velike razlike med malimi in velikimi dohodki, da bi se lahko imenovala resnično pravična, tudi poslanska zbornica ni napravila. Zahteva socialnih demokratov je bila glas vpijočega v puščavi. Vendar pa je sklenila vsaj nekoliko razlike. In to ni všeč baronom in grofom v gosposki zbornici, ki se postavlja na stališče, da je krona krona, če prihaja od težkega dela ali pa od profita brez truda. Pa tudi zvišanje eksistenčnega minima bode gosposke zborničarje. Tudi to mislijo baje znižati na 1200 kron. •
Zaradi ljubega miru ne bi bilo gospodom priporočati takih poizkusov. Med ljudskimi masami bi morali zbuditi največjo nevoljo, kajti sedanji časi niso prav nič primerni za preobre-menjevanje delavskih slojev. Krivično razdeljevanje davščin zbuja vedno nevoljo. V času gospodarske krize, ki se je tako globoko in tako trajno zajedla v življenje množic, pa bi bilo to skrajno razburljivo. In gospodje v višji visoki zbornici so slabo poučeni, ako mislijo, da se jim ni treba nič brigati za razpoloženje ljudstva. Splošno in enako volilno pravico je privedlo v Avstriji gibanje izven parlamenta do zmage, če bi bilo delavstvo čakalo na državni zbor in na njegovo iniciativo, se še nekoliko desetletij ne bi bilo ničesar dočakalo. To zmagovito gibanje pa kaže, da ne gre podcenjevati političnih faktorjev med ljudstvom samim.
Toda takega poseganja v njene pravice, kakršno si zamišlja finančna komisija gosposke zbornice, ne bi mogla trpeti niti poslanska zbornica. Kar hočejo izzvati privilegirani zakonodajci, ni nič več in nič manj kakor vprašanje, kdo ima v temeljnih postavodajnih zadevah odločevati.
Zaradi te pravice se je na Angleškem vnel boj med poslansko in gosposko zbornico. V Angliji, v najstarejši parlamentarni deželi, se je zbornica izvoljenih poslancev postavila na stališče, da ima dejansko le ona sklepati o finančnih vprašanjih. In v boju, ki se je zaradi tega razvil, je angleška zbornica lordov tako pogorela. da ne pomeni v ustavnem življenju Velike Britanije nič več kakor relikvijo iz preteklosti.
Avstrijska poslanska zbornica se je že večkrat pokazala slabotno, kadar so naši plemeniti ubrali drugo pot kakor ordinarni poslanci. Toda v tako važnem vprašanju je popolnoma izključeno, da bi se mogla poslanska zbornica ponižati. Kar je sklenila, je sklenila, in na tem mora vztrajati, čim bi se vdala ukazom zakonodajne aristokracije, bi gosposka zbornica iz tega izvajala posledice za vso bodočnost in bi si lastila odločilno besedo v vseh finančnih vprašanjih.
To pa bi bil konec parlamentarizma. Poslanska zbornica se je dela terorizirati, sprejela je tudi nekoliko klofut, ali vrvi si ne more vreči okoli vratu, ker bi tudi ljudstvo ne trpelo tega. Kar je večina poslanske zbornice v davčnih vprašanjih sklenila, to je za sedaj neizpremen-Ijivo in če noče gosposka zbornica konflikta, ki bi ji sami lahko postal nevaren, tedaj ne more storiti nič druzega, kakor da pritrdi sklepom poslanske zbornice. Kajti če Sttirgkh ni IJoyd Oeorge. pa vendar ljudstvo v Avstriji ni klada, po kateri se lahko bije brez konca in kraja.
Dnevne beležke.
—	O tiskarskem boju 8t je sobotni »Slovenec« široko razpisal. Kar članek na prvi strani Je objavil. A če ga človek čita, ima vtisk, kakor da ga^ Je spisal — gospod Bamberg. Vedeli smo že davno, koliko je vredno praktično krščanstvo naših klerikalcev, vedeli smo, kaj pomenijo vse socialne fraze, ki jih rabijo kakor sraka pavje perje. Ali tako imenitno se gospodje že davno niso razkrinkali kakor v sedanjem boju. Če bi se človek zanašal na pobožni katoliški list, tedaj je kratkomalo vse neopravičeno, kar zahtevajo tiskarji, in prav W bilo, da bi se jim plače še nekoliko reducirale, delavni Čas podaljšal, posredovanje dela pa spoh vzelo iz rok. Ootovo so tiskarji s pomočjo svoje organizacije že to iii ono dosegli, ker imajo boljšo organizacijo od večine delavcev, so tudi razmeroma več dosegli. Ali delavstvu »prijazni« »Slovene« meni. da bi mo-
rali zdaj kar Jenjati pa biti do konca dni zadovoljni s tem, kar imajo. Ampak klerikalne dušice ne smejo pozabiti, da imajo tudi drugi ljudje pratike in koledarje, pa vedo, da se čas pomika naprej. Odkar so tiskarji dosegli zadnje zboljšanje, so se razmere zopet bivstveno iz-premenile in kronica, ki je takrat lahko še nekaj kupila, kupi sedaj že mnogo manje. Medtem se pa stavcem ni skrčil želodec, tudi se niso naučili pričarati mane iz nebes; če so potrebščine dražje, se mora pač njih delo bolje plačati. Ali resnica je, da so mezdne zahteve tako skromne, da je pravzaprav smešno, če se jim podjetniki sploh upirajo. *Ako bi znali nekoliko računati, bi spoznali, da izgube zaradi svoje trme v par tednih več, nego bo znašala diferenca v plačah za nekoliko let. Da zahtevajo tiskarji nekaj skrajšanja delovnega časa, je najnaravnejše, kar si je misliti. Pri »Slovencu« so dobri katoličani; kdo ve, če so se že kdaj vprašali, koliko časa ostaja od težkega in
zdravju škodljivega dela izmučenemu tiskarju za izveličanje duše? In če ni bogomolec, potrebuje nekoliko časa, da kaj čita, da se pozabava s svojimi strokovnimi rečmi, da se kaj ozre po svoji organizaciji. Pozabiti pa se tudi ne sme, da meče vpeljava stavnih strojev venomer tiskarske delavce na cesto. Kaj pa naj bo potem iz njih? Najprimitivnejši čut solidarnosti zahteva, da Jim tovariši ne odjedajo zaslužka s prekomernim delom. Če bi se delavci ozirali na prazne izgovore podjetnikov, tedaj ne bi nikdar nikamor prišli. Principali govore sedaj o delovnem času v Nemčiji in o svoji konkurenci z nemškim tiskarstvom. Delavci pa vendar niso krivi, da v kapitalistični družbi delo Še ni po vsem svetu internacionalno urejeno. Kadar nastopijo nemški tiskarji s svojimi zahtevami, bodo ondotni podjetniki ravno tako peli kakor sedaj avstrijski. Sicer je pa že davno dokazano, da skrajšanje delovnega časa ne uničuje konkurenčne sposobnosti. Na Angleškem in v Ameriki je veliko obširneje vpeljan osemurni delovnik kakor v Avstriji, pa vendar ne bo nihče trdil, da se ima Anglija ali pa Amerika bati avstrijske konkurence. Najbolj pa bode »Slovenca« posredovanje dela. To seveda vemo. Katoliški list govori o »monopolu«. — »Lastnik tiskarne bi bil v tiskarni zadnji hlapec«. Kako grozno je to! Ampak doslej pač ni bilo nič opaziti, da bi bil lastnik res tak usmiljenja vreden hlapec. Ne! Ampak principali bi radi postali absolutni gospodarji, da bi lahko brez razloga metali tiskarje na cesto, da bi preganjali zaupnike, da bi delali s črnimi listami, da bi razgnali organizacijo. To je namreč jedro vsega: Podjetniki vodijo boj proti organizaciji tiskarjev! To pa bodo pomočniki branili do zadnjega, zakaj brez organizacije bi bili brez moči. — Vse kar čitamo v »Slovencu«, je hinavščina. Ako ima Katoliška tiskarna dovolj denarja za boj z delavci, bi ga imela tudi za to, da bi ustregla njih pravičnim zahtevam. Sicer Je pa čisto prav, da je nastopila to pot. Marsikatera mrena bo padla z oči. Koliko je pri teh kristjanih vedno delavskega prijateljstva, kadar se opravi z besedami! Kako organizirajo delavce! Zdaj bodo katoliški delavci lahko premislili, čemu jih vabijo v »krščanske« organizacije in zakaj jih odganjajo od socialno demokratičnih.
V	tem boju pač ne morejo reči, da gre za vero. Ampak lepo bi bilo seveda, če bi imeli tiskarji toliko .vere, da bi si dali plačevati svoje delo z obljubam za nebesa. Potem bi bili katoliški gospodje zelo radodarni. Toda Ce Je treba delati na tem svetu, je treba tudi živeti tukaj. »Katoliška tiskarna« si tudi ne daje plačati svojih računov z nebeškimi nakaznicami.
— V Idriji se je v soboto izvršila ožja volitev tako kakor je bilo,pričakovati. To se pravi: izvoljen je Engelbert Gangl. Ker se je socialno demokratična stranka postavila na stališče, da na noben način, ne direktno ne indirektno ne pomaga pomnožiti klerikalne večine, kar Je politično edino pravilno, je bilo že v torek gotovo, da bo Gangl izvoljen. Liberalna stranka bo torej zopet edina opozicija v deželnem zboru, kajti Nemcev ni šteti med opozicionalce, odkar agitira grol Barbo odkrito za »Volkspartei«. Na podlagi tega rezultata že lahko povemo, da ne pričakujemo od novega deželnega zbora nič pametnega, najmanje pa kaj koristnega za delavstvo. Mogoče je pač. da so klerikalci in liberalci v volilni agitaciji kaj napenjali ušesa, da bi kaj slišali, kaj zahteva delavstvo od deželnega zbora; ali če bo imel ta študij sploh kaj uspeha, bodo kvečjemu kakšne drobtinice, ki odpadejo zato, da bi se delavstvo odvrnilo od socialne demokracije. V tem so namreč veliki nasprotniki — klerikalci in lberalci popolnoma složni, da je treba socialnim demokratom pod-stavti nogo povsod, kjer je le mogoče. Marsikateremu sodrugu, ki si je bil ohranil še kaj naivne vere v prijateljstvo tistih, ki se radi poslužujejo socialne demokratične pomoči, so te volitve vendar prinesle nekaj dobička; odprle so mu lahko oči, da se nima socialno demokratično delavstvo zanašati na nič druzega kakor tia moč svoje orgnizacije. Klerikalci so nasprotniki in liberalci so nasprotniki. O simpatijah govoričijo, kadar nas potrebujejo; če nam pa morejo škodovati na kakršenkoli način, nam eni in drugi radi z največjim užitkom škodujejo. Torej ni druge poti. kakor okrepčati našo organizacijo. Temu delu in pa prepotrebnemu razširjanju našega časopisja morajo biti sedaj posvečene vse sile našega zavednega delavstva. Kolikor borno imeli uspeha na tem polju, toliko ga bo tudi tedaj, kadar bodo zopet volitve.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v pondeljek, dne 22. decembra 191.3 ob šestih zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Potrditev zadnjih dveh zapisnikov. 3. Iz zemljepisnega odseka. 4. Iz knližnega odseka. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Slučajnosti. — Dr. Fran Ilešič, inp.
— Dva petoliznika. Z ozirom na notico pod tem zaglavjem nas prosi gosp. Puhar za priobčilo sledeče izjave: Ni res, da sem podpisani, kot ročni ali strojni stavec, za časa izprtja tovarišev v »Katoliški tiskarni« v podjetje zahajal z namenom, da bi delal kot tak. V poslopju tiskarne imam večkrat na dan opravila kot privatni uradnik, zlasti v uredništvu »Zlate Dobe«. S tem pa še nikakor ni rečeno, da kot stavkokaz iz^ahm svoje tovariše. Pripravljen sem, dotič-nemu plačati na roko 100 K. ki doprinese dokaz
resnice, da sem pri mojih pohodih v poslopju Katoliške tiskarne, ročno ali Iinotypično postavil le eno vrsto stavka. Zahvalno Puhar Leopold, tajnik Protialkoholne zveze »Sveta vojska. — Ljubljana, 21. decembra 1913.
— Zveza dramatičnih društev prične izdajati »Talijo«, ki bo izhajala (v snopičih) v nedoločenih terminih, vsaj po petkrat na leto. Obseg snopiču 5 do 6 pol; format 25. snopiča »Talije«, tiskal A. Gaberšček v Gorici; tisk ravno isti; ovitek malo trši kakor pri imenovanem zvezku; posamezne pole morajo biti sešite in ne z žico spete; število iztiskov 1000. Slovenske tiskarne, ki bi prevzele to delo, blagovolijo naj poslati predsedstvu Zveze dramatičnih društev svoje ponudbe do inclusive 5. januarja 1914 in priložiti tudi vzorec papirja. Ponudbe je nasloviti na Zvezo dramatičnih društev v Ljubljani, Mestni trg 17. II.
— Glavna posojilnica. Poravnalna akcija med zadružniki in vlagatelji tega nesrečnega zavoda se bliža koncu. Tri četrtine vseh vlagateljev (upnikov) je že podpisalo 30odstotne izjave. Tudi zadružniki so se na tozadevne pozive pridno odzvali vabilom likvidacijskega odbora. Med vlagatelji in tudi med zadružniki se pa nahajajo nekateri, ki nočejo nič slišati o poravnavi. Vsako dokazovanje, da je v njih lastnem interesu, da se poravnava kmalu izvrši — je zaman. Eni trdijo, da nočejo ničesar izgubiti, drugi, da nočejo ničesar plačati. Svobodno jim. Tem velja nastopna razložba. Poravnava se bo vršila tudi brez njih. Onim vlagateljem, ki so pristopili poravnavi, bo izplačal likvidacijski odbor do 1. julija 1914 dogovorjenih 30 odstotkov njih likvidnih terjatev iz denarjev, ki jih bo prejel od članov, ki so podpisali tozadevne izjave. Ker si bo moral likvidacijski odbor zasiguratl prispevke pri onih zadružnikih, ki so pristopili poravnavi, se lahko zgodi, da ne bo dobilo ono, dasi malo število vlagateljev, ki po svoji neprevidnosti noče pristopiti poravnavi, niti teh ponujenih 30 odstotkov. Obenem opozarjamo tudi one zadružnike, ki nočejo ničesar slišati o poravnavi, da bodo izročeni na milost in nemilost onim vlagateljem, ki se niso poravnali. Eni kakor drugi si naj pripišejo posledice svoje trmoglavosti.
— Neprevidnost Jezika. Jožef Jerič, brivec v Ljubljani je popival v neki žganjariji na Dolenjski cesti, kjer se je nahajalo več gostov. Med gostt je bil tudi neki Josip Novak, rodom Čeh. Ker Jc Kovoril Novak v češkem narečju, se je
Jerič malo ponorčeval iz njega. Novak mu je pripomnil da imamo »vsi slovanski narodi enega očeta*. Jerič pa je izustil nato besede, s katerimi je žalil cesarjevo osebo. Prišel je pred sodišče, kjer se je zagovarjal s pijanostjo. Obsojen je bil na 1 in pol leta težke ječe.
— Ponesrečna Slovenka v Zagrebu. Pri nadporočniku Petanu v Zagrebu je služila 18-letna Slava Zemljakova, doma iz okolice Brežic. V torek zvečer je še do 10. gladila perilo, nakar se je vlegla k počitku. Ker v sredo zjutraj ni vstala o navadnem času, je njena gospodinja, nadporočnikova soproga, šla gledat v njeno sobico, kaj ji je. Našla jo je mrtvo na postelji s krvavo peno na ustnicah. Zdravniška preiskava je dognala, da so nesrečno Slavo udušili strupeni plini, prihajajoči iz goreče peči.
— Zagorje. V nedeljo, dne 28. t. m. priredi rudarski dramatični odsek iz Hrastnika v dvorani gospoda Mihelčiča žaloigro. Po igri sre-čolov in ples. Sodrugi, agitirajte za mnogobro-jen obisk. Odbor.
— Preselitev novomeškega okrajnega sodišča. Z dnem 19. decembra se le novomeško okrajno sodišče v kazenskih zadevah preselilo iz sedanjih prostorov blizu kapiteljske cerkve doli v poslopje okrožnega sodišča, in sicer na oddelek, ki je bil doslej določen za preiskovalnega sodnika.
Eno si zapomnite, kadar kupujete pri trgovcu ali v konsumu cikorijo, namreč to, da morate zahtevati izrecno Kolinsko kavno primes, če hočete dobiti res izvrsten kavni pridatek, ki Vas bo popolnoma zadovoljil, ker sl boste z njim napravili najokusnejšo kavo. Da Je Kolinska kavna primes res najboljše blago te vrste, Vam gotovo potrdi vsaka naša gospodinja, ki jo rabi. Zaradi njene izvrstne kakovosti tudi mi Kolinsko kavno primes vsem priporočamo.
— »Slednjič sama« se ponavlja le še danes in jutri v kinematografu »Idealu«. Dobri dovtipi nas razveseljujejo. Odhod, vožnja po železnici, dohod v hotel, in »slednjič sama« v zelenem vozu so zbirka krasnih dovtipov. Han-ni Weisse stori vse, da napravi to potovanje kolikor možno veselo. Slika je res zabavna, tako da obžalujemo prehitro konec. Lepi salonski ples »tango« vzbuja občno občudovanje In zanimanje. Na svet večer ostane kinematograf zatvorien. Na božične praznike izvan-reden vzpored z dramo »Poljub ciganke«« v dveh delih.
Starersko.
— Trbovlje. Prosimo vse one delavce, ki so dobili za leto 1913 plačilni nalog za osebno dohodarino (dohodninski davek) naj se zglase s plačilnim nalogom v Trbovljah v pisarni »Delavskega doma« in v Hrastniku v konsum-nem društvu pri sodr. Karolu Malovrhu. — I
1 Sitter.
— Hrastnik. Silvestrov večer priredi rudarski pevski zbor v sredo dne 31. decembra ob 7. zvečer. Spored: 1. Petje. 2. Veseloigra »Damoklejev meč«. 3. Srečolov. Ob poinoči sijajna alegorija. Po polnoči ples. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Sodruge prosimo, naj se udeleže te prireditve.
— Slovensko gledališče v Mariboru. Na Silvestrov večer dne 31. t. m. se uprizori zelo prijetna enodejanska burka »Srečno novo leto«, v kateri želi dramatično društvo vsem posetni-kom predstav in prijateljem slovenskega gledališča najsrečnejše novo leto 1914. Prihodnja predstava bo na dan Sv. treh kraljev dne 6. prosinca 1914 z vprizoritvijo velezanimive burke »Dva srečna dneva«, katera se je že v Celju in na drugih odrih z velikim uspehom predstavljala. Režiser bo g. Molek.
— Samomor. Iz Celja nam poročajo: V soboto je čevljar Wogg skočil v Savinjo in je takoj izginil v valovih. Truplo so pozneje potegnili iz vode. Vzrok samomora je bila velika beda.
— Usodepolna nezgoda. Kočar Jožef Kan-čič pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah je dne 11. t. m. kidal gnoj iz hleva; stal je v hlevu in z gnojnimi vilami metal gnoj na gnojišče.
V	tem pride k hlevskim vratom njegova dveletna rejenka Marija Kolarič ravno v trenotku, ko je on zamahnil z vilami; vile so zadele otroka v levo lice in se zarile tako globoko, da je revše kmalu umrlo.
Državni zbor.
D u n a j, 20. decembra.
Gornici te bil danes na dnevnem redu ganski panama. Debato o znanem odgovoru ministrskega predsednika grofa Sttirgkha je otvoril poslanec sodrug Daszynski. V avstrijskem državnem zboru je že davno vsak govor tega poslanca dogodek. Njegova današnja izvajanja pa so še prav posebno učinkovala, kajti nič ne bi moglo bolj opravičevati njegovega dolgoletnega boja proti Poljskemu kolu tako kakor afera Dlugosz-Stapinski. Po govoru so-druga Daszvnskega je bilo jasno, da ne gre v tej korupcijski aferi le za osebo ministra Dlugosza in za njegovo politično-kupčijsko prakso, fi"?i*!A-Z:? sl.stem Poljskega kola, po katerem so žlabčiči lovih neodvisne kmečke poslance, jih spravljali v svojo službo in struplli vse gibanje. * .r , .efm č(ednem poslu jim je pomagal dispozi-cijski fond. m Daszynski je imel prav, ko je dejal. da je grof Stiirgkh igral naivnega. Razun LMugoszovega prijatelja Angennana se v debati nihče m oglasil, da bi zagovarjal gališkega ministra; tudi on je imel smolo, kajti sodrug Dia-
™U ie xdx,ka5a1, *?a ie s svo}im Kovorom DJugoszu več škodoval kakor koristil. Živ krst
pa ni vstal, da bi bil branil Stiirgkhove nazore o dlspozicijskem skladu.
Dlugosz je kot minister seveda pokopan, uaim prišel v dvorano, ko se je razpravljala megova zadeva, pomeni, da sploh ne pride več Lrrn,C01ko‘ minister. Stiirgkh pa Je res sir ves?k da ima državni zbor tako malo časa za naloge, ki naj bi jih rešil do novega leta.
j pnc,e še do debate o proračunskem pro-vtzorrju, tedaj se bo moralo o dispozicijskem skladu pač nekoliko več govoriti. Splošna in enaka volilna pravica se v Avstrili pač ni vpeljala za to. da bi se volitve podražile in korupcija zanašala med širše mase. Ako misli grof »ttirgkh, da je le to nesreča, če izve javnost kaj več o skrivnostih dispozicitskega sklada se mora pokazati, če ie bila tudi večina zbornice tega mnenja. Po današnji debati in po molku vladnih strank, ki ntso mogle zatajiti svole zadrege, bi bilo soditi, da ne. In potem bi bil tudi čas. da bi gospod grof Stiirgkh izvajal posledice iz nesoglasja med sabo in zbor-njco. Da izgfne DJti^osz, ie nekaj: za osna?,e-n le Javnega življenja je pa vendar treba nekaj vese. Ako se je obračun odgodil, je vendar še upati, da ni pokopan. Kdor bi ga hotel preprečiti, bi prevzel odgovornost, ki bo naposled vendar pretežka, če se ljudstvo le nekoliko resneje zanima za politično življenje.
Seja.
Predsednik otvarja sejo ob 11. dopoldne. Gospoda Dlugosza že tri dni ni na ministrski klopi.
/Razpravlja se o odgovoru ministrskega predsednika na interpelacijo v aferi
Dlugosz-Stapinski.
Za resnico.
. TnuMiili
Roman.
Spisal Jožef L a i c h t e r.
(Dalje.)
»Zakaj — ne razumem vas, Mikyška?«
»No, baš zato,	ker sem	mislil, da	ste nekje
na Kamčatki, ker niste dali	vse	leto o sebi niti
vrstice poročila in ker Je sedaj vse mrtvo, apatično. zoprno — ali ste vi, Hruby. tudi apatični?«
•Čudno bi ne bilo, če bi bil apatičen!« odgovoril je Ivan.
Mikyška je položil Ivanu roko na ramo. »Jaz pa ne bom apatičen niti, ko me polože v krsto «
•In kaj boste	počeli,	ko	vas	denejo v
krsto?« oglasil se	je Ivan.
»Ležal bom, toda zoper svojo voljo. Kam pa greste pravzaprav? Ali se vam mudi? Jaz, poglejte, se vlečem sedajle iz pisarne kakor utrujen konj in grem lepo domov na prigrizek, na večerjo, da si bom glavo namašil z vedo!
Hruby, pomislite, še dva rigoroza in poleg
tega čepeti ves dan v pisarni in begati na sodnijo. to so slasti advokatskega koncipijenta — to so one zvezde — ali se spominjate, kako sem govoril o zvezdah in kako ste govorili o zvezdah vi? Kje so ti časi? In — ali boste prirejali večere? Zopet se bomo navduševali, plavali s krili — veste, zvečer na krilih, a podnevi po lemljl v tem prahu — vsaj jaz, če ne vil Veste.
tsesedo ima
posl. sodr. Daszynskt.
Govornik prosi z ozirom na § 20. državnega osnovnega zakona, naj povabi ministra Dlugosza k tej debati. Potem nadaljuje:
Svojo današnjo obtožbo moram pričeti z obrambo poljskega naroda. Vsem narodom te države naj služi primer poljskih poslancev, ki zastopajo kmete in delavce, pa so se pajdaših z izkoriščevalci ljudstva, za svarilo. Kot edini socialni demokrat sem deset let vodil s Poljskim kolom boj na življenje in smrt. Ob strani mi je stalo enajst neznatnih prikazni: Stojalowski-Janci, ljudska stranka in rusinski kmetje. Prvi, ki so izmed njih vstopili v Poljsko kolo, so bili moralno oslabljeni Stojalovvskijanci. In kje je zdaj še kakšen pristaš Stojalowskega v tej zbornici? Vsa stranka je zdrobljena, raztopljena v sramoti! Bivši poslanec Szponder sedi v ječi. Kdo se ne spominja na falstaffsko prikazen Szajerja — ponajveč pač iz frančiškanske kleti? Tam patni pil za svoje diete, ampak za sramotno plačo kupčevalca z ljudmi; kajti njegova pisarna je bila urejena za prodajo galiških kmetov v švedske tovarne. Pa Stohandel, pa Wilt, pa Paduch, VViorecek in Fidler! Ne more se nam očitati, da pravimo to kot sovražniki Stojalowskijeve stranke. Svoičas je bil Stoja-lo\vski pri meni in me je prosil s solzami v očeh, naj ga rešim divje gonje, ki inu je bila za petami vsled cerkvenega prokletstva in ga je podila od vasi do vasi kakor žival. Pomagali smo mu, ne da bi bili kaj zahtevali od njega. Naši delavci so ga rešili iz žandarskih rok; sami so zato sedeli dolge mesece, on pa jih je dve leti pozneje opljuval. Dokler je sedel v ječi in s težavo vzdrževal svojo stranko s kmečkimi krajcarji, je bil velik mož: kaj pa je postalo iz tega kmečkega agitatorja, ko je prišel
v Abrahainowlczevo družbo?
šaljivec, plitvo gobezdalo, dvorni norec njega ekscelence gospoda Abra!iamowlcza.
Zdaj se odigrava pred našimi očmi tragedija razsula, zadnje ali predzadnje dejanje Poljske ljudske stranke. Leta 1908. ie gospod Stapinski vstopil v Poljsko kolo; danes, po petih letih mora pred zavratnim političnim umorom bežati iz Poljskega kola v javnost in reči mora svojim kmetom: V občevanju z visokimi gospodi sem postal tako črn. da ne tnore biti noben zamorec tak. In denarja tudi nima. In stranka je razcepljena. Eni stoje pri Stapin-skem, drugi čakajo. Če ne bodo mogli še kaj ujeti od Dlugosza.
Dr. D lam a n d: To so etičarji!
Daszynski: Kdor je izvoljen od kmetov, ne more nekaznovan vstopiti v Poljsko kolo. — Ministrski predsednik se nam je včeraj predstavil kot naiven mož, toda
naivnost slabo pristoja avstrijskemu ministrskemu predsedniku,
kadar se govori o dispozicijskem zakladu. Bivši gališki namestnik grof Potočki se je leta 1907, ko je bila sklenjena splošna in enaka volilna pravica, silno ustrašil socialnih demokratov, pa je hotel poiskati kakšno ljudsko stranko, katero je našel v skupini okrog Olombinskega. Nacionalni demokratje so postali nenadoma kraljevska stranka, seveda ne zastonj. Potovali so po deželi in dobili tupatam tudi kakšne pristaše. To je veljalo, kakor je dejal Dzieduszycki v Poljskem kolu.
1,300.000	kron.
Volilni sklad Poljskega kola je znašal leta 1907 skoraj dva miljona kron, ki mu jih je pri-bavil tedanji gaiiški minister grof Dzieduszycki. Dne 8. aprila je zadela krogla mladega Sičin-skega tedanjega namestnika grofa Potockega. In štiri dni nato je šel Stapinski v Poljsko kolo. Obljubili so mu svobodo, rekli so mu, naj organizira kmete, pa naj stori tudi kaj pozitivnega zanje. To naj bi bile gostilniške koncesije, banka za parceliranie, zavarovalna družba. Parcelačnabanka se je ustanovila; končala se je s polomom, z aretacijo obeh ravnateljev in s kupom smradu, ki ga je Stapinski moral vzeti nase. Dlugosz ni dal takrat niti vinarja. Židovski mešetar in oderuh Jonas je posodil Stapin-skemu 35.000 kron, in šele ko so različni ljudje prigos^arjali Dlugoszu, naj vrne to svoto, je dal on 35.000 kron. neki drugi špekulant z nafto pa 15.000 K. V zavarovalnici »Visla« ninia Stapinski nič več opraviti. Tudi dnevnik je dobil
Stapinski in 175.000 K ie bilo žrtvovanih zanj, ampak bil je^zelo slabo urejevan.
Bivši namestnik Bobrzynski se je bahal — ne javno kakor Dlugosz — da dela volitve ceneje kakor grof Potočki; napravil jih je za
1.100.000 kron. Kupovanje glasov je bilo pri zadnjih volitvah edino geslo strank, ki so pripadale Poljskemu kolu. In kako je bil izvoljen Dlugosz? Najprej je darova! 14.000 kron za neki rusofilski internat. Svojemu protikandidatu, kmetu, ki je bil oče osmih otrok, je odkupil kandidaturo, ampak ne naenkrat.
Da se spozna
Dlugoszeva psihologija,
naj služi nekoliko primerov. Veleposestnik je,
pa ima tudi lakaje. Enkrat je imel goste. Neki lakaj je bil neroden, pa je dobil od Dlugosza klofuto. In Dlugoszeva klofuta je dogodek, zakaj v Pardubicih je bil atlet v cirkusu. Lakaj se je jokal in Dlugosz mu je dal pet goldinarjev. čez eno uro je dejal pri kvartanju: Storil sem neumnost; z enim goldinarjem bi bil tudi opravil. Ko je bilo že vse razbito, že po Rze-szowu, je poslal Dlugosz k nekemu nasprotniku: Če ne potrebuje hipoteke za 10.000 K? Nekega drugega je vprašal v deželnem zboru: Ali niste bili pri meni, da bi sl izposodili denarja? (Veselost.)
Zadnje volitve so se izvršile v zelo neugodnem položaju. Od 300.000 kron, ki so jih dobili, se je Dlugosz odškodoval s 40.000 K. Poljski demokratje, takozvani Lcokratje, so dobili
160.000 K; »Narodna desnica«, stranka najbogatejših ljudi se pa ni sramovala vzeti 100.000 kron. Zadnjih sedem let so veljale le
gailške volitve štiri milione.
Če se pomisli, da je v Galiciji le 28 odstotkov avstrijskega prebivalstva in da Galicija nima najdražjih cen (Veselost) in da sedi ministrski predsednik na treh stebrih, tedaj pridemo do sklepa, da se je v Avstriji Izdalo 12 mllionov za volitve. Ker je bilo za dispozicijski sklad v teh sedmih letih dovoljenih le 1.400.000 kron. je vprašanje, odkod je prišlo ostalih deset miljo-nov?
Nič nočem govoriti o tistih dveh miljonih, ki jih je dr. Bilinski kot finančni minister posodil za saniranje parcelačne banke, ne da bi jih bil zbornici obračunal. Ali se mora voditi politika s takimi metodami? Kako se more parlament braniti proti vladi, če ima strup podkupljivosti v svoijh žilah? In kaj vemo o vseh teh skrivnostih? Kaj se mora vedno prodajati in kupovati za štet denar? Ne vemo li. kaj pomenijo koncesije, protekcije, avanziranje, krčenje gozdov?
Če nismo predlagali obtožbe proti grofu Stiirgkhu, grofu Zalesketati lit gospodu Dlugoszu, se je to zgodilo le zato, ker ima zbornica do novega leta tako malo časa. Predlagali pa bomo. da se voli pododsek, ki naj povabi ministre in preišče moje podatke. Pripeljal bom priče. Pred tremi dnevi je grof Zaleski še vse brzojavno utajil. Ministrski predsednik pa je govoril nepopolno. Izjavi naj, da je bil tisti br-zojav direktno zaslepljevanje javnega mnenja. Pove naj naposled, če je pokazal dvornemu svetniku Kandzioru pobotnice ali ne. Kupujte žlahčiče, kupujte buržvazijo, korumpirajte višjih desettisoč, ampak ne kupujte kmečke dušel Da je vlada omadeževala in razbila mlado, na-depolno gibanje med kmeti, to ostane trajen očitek proti njej. Če vendar ne izgubimo upanja. prihaja to iz globokega spoznanja, da bomo črpali iz nezadovoljnosti, ki le poraja beda, vedno več politične in socialne sile kmečkega ljudstva. Prišel bo dan. ko bomo dovolj močni, da obračunamo z vsem sistemom avstrijskih in galiških vlad. (Živahno odobravanje pri socialistih.)
Kic je Dlugosz?
Podpredsednik M a 1 f a 11 i: Poslanec Da-szvuski je izrazil željo, da bi predsedništvo povabilo gospoda ministra Dlugosza na sejo. Predsedništvo je to sporočilo vladi.
Olešnlckij (Rušiti):
Zgodovina tega ministrstva dokazuje, da je bilo vedno odvisno od Poljskega kola.
Tušar (češ. soc.)
se bavi z Dlugoszevo osebo. Podpredsednik P o g a č n i k ga poziva na red. češ naj ne rabi žaljivih izrazov. (Klici: Saj Je Dlugosz pošte-
njak!) ! u s ar: Čuditi se je. da ima cesar, ki je znan kot gentleman in o katerem se ve, da ne trpi nesnažnih ljudi v svoji okolici, tega moža še v kronskem svetu.
Podpredsednik Pogačnik opominja go« vornika, naj ne govori o kroni.
Dr. Leo
izjavlja v imenu Poljskega kola »slovesno«, da Poljsko kolo in njega predsednik, njega namestniki in stranke Poljskega kola ničesar niso vedele o tej časnikarski transakciji, da niso niti ničesar slutili in da gališki minister ni bil prav, nič udeležen. (Viharen smeh.)
Brelter:
Od nekega slikarja je Dlugosz kupil til slike, pa mu je obljubil ravnateljstvo na neki umetno-obrtni šoli. Nekega drugega člana Poljske ljudske stranke je pridobil s tem. da mu je vzel sina v neki internat. Tretjemu je posodil tritisoč kron. Druge Je pridobil na podoben način. V knjižici o avstrijski poslanski zbornici je Dlugosz v svoji biografiji zapisal, da se piše Vladislav pl. Dlugosz. da mu je bil sodni svetnik, da je absolviral. višjo realko In da je študiral na tehniških visokih šolah v Pragi in Krakovem. Vsaka beseda je zlagana. Dlugosz se je izučil ključavničarstva.
Nato so sledili stvarni popravki.
A n g e r m a n n (Polj. lj. str.) je hotel zagovarjati Dlugosza.
Dr. Diamand (polj. soc.):
Dlugosz bi bil dolžan, da bi se osebno zagovarjal v zbornici. Morda pa čuti, da^je izgubil pravico, da bi se še pokazal v tej dvorani. An-germannov zagovor mu Je le škodoval. Mestna občina lvovska le nekoč potrebovala surovega, olja. pa se je obrnila do mene. Šel sem k železniškemu ministru, naj bi ga dovolil. Podjetniki so nasprotovali, ker so hoteli, da naj plača občina dvojno ceno. Minister je dejal, da ne more Izpolniti želje. Nehote pa je odprl mapo in jaz setn čital: Posredovanje Angermanna proti oddaji olja za mestno občino. — Tega Anger-mann ne bo popravil!
Naposled govori še Stapinski v lastni zadevi, s čimer je ta debata zaključena.
Prihodnja seja bo v pondeljek ob 11. dopoldne.
Umetnost in književnost.
—	Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so tretjič igrali Nušičev »Svet«. Predstava ie bila dobra in režija tudi. Za komedijo se pa le ne moremo toliko navduševati kolikor tisti, ki jo imenujejo kar »najboljšo jugoslovansko«. Po primere nam ne bi bilo treba hoditi predaleč. Cankarjev »Za narodov blagor« ali pa »Dolina šentflorjanska« ne bi dali zanjo, tudi če bi dobili še kakšen nameček. Ideja »Sveta« jo zdrava, preveč pa bi rekli, če bi trdili, da je originalna. Kaj da napravijo ljudje lahko s svojimi jeziki, smo že slišali in videli v vseh tno-gečh variantah. Pa to ne bi bilo nič hudega, , če bi bil Nušič krepko pograbi! snov in Izvršil* svojo nalogo tako, da bi se jasno poznalo, da ve, kaj hoče. Ampak sam si je bil le v tem na Jasnem, da se hoče znesti nad ljudmi, nad klepetavostjo, obrekljivostjo, nad vtikanjem nosov v vse kote. Rešitev problema pa mu je napravila težave, katerih ni premagal. »Svet je zopern, toda brez njega, izven njega ne moreš živeti« — to je pravzaprav ves nauk, ki ga s dobi gledalec z odra; in to — boga mi! — ni veliko Finale je pa očitna zadrega. Sploh je ostal pisatelj zelo na površju; kaj globoko ni segel skoraj nikjer. Vrhutega se mu je ponesrečil tudi stil; nekaj časa smo v veseli igri, pa pride naenkrat burka, skoraj da se zaleti celo v tragično. Ne pravimo pa, da je bila uprazoritev odveč. Srbske drame res ni veliko na našem odru. Ali z lokalizacijo se tudi mi ne moremo sprijazniti. V Nušičevem originalu ima lokalni koiorit svoj pomen, ki je izgubljen v ljubljanski transkripciji. Igrali so, kakor smo rekli, prav čedno. G. Danilo je bil tipičen pen-zionist filistrske kvalitete in je prav dobro izvedel prehod iz pohlevne vdanosti v uporno razdraženost. G. Povhe se lepo kvalificira za karakternega komika in dosega z rezerviranim humorjem vse lepše uspehe. Omeniti bi morali pravzaprav s priznanjem vse sodelujoče.
—	Zvečer so uprizorili VVilbrandtovo »Svetinovo hči«, katero bi mi brez nevoščljivosti pre-
Hruby, meni te večne teorije že — — Kje
so časi!«
Ivan se je ozrl Mikyški v oči, kako on pravzaprav misli s tem sentimentalnim vzdihljajem, toda preden je mogel to dognati, je Mikyška naglo vprašal:
»Kaj pa vi. kaj počenjate? Sicer pa vi—l Saj imate denarce in denarci, to veste, so dandanes vse! Jaz bi vam svetoval. Najbolj je biti dandanes akcijonar, na primer smichovski akcijonar. Na Stnichovu so ljudje, ki so si pred dvajsetimi leti nakupili akcije — danes pa gledajo Bogu na okna. Krasni časi — potem se pa človek lahko posveti politiki. Toda nas kdo? Rigorozi. odvetniška izkušnja, pisarna — in pri tem pa še politiko delati — ? In advo-kacija, dragi moj, tudi ni več to, kar je bila. Danes mora biti advokat, če hoče živeti, tat.«
»Molčite, Mikyška, tako hudo pa to vendar
ni!«
»No, Hruby, verjemite ali ne, čisto pošten tat. Sploh pa — ali ne kradejo dandanes vsi? Samo na očitni ulici ne smete krasti, če ukra-det na javni ulici mirno idočemu človeku iz pesti petdeset krajcarjev — pravzaprav je zato drug terminus technicus — vam porotniki zato zasole dve leti, toda če ukradete prav poštenih
petdeset tisoč In končno Hruby, morebiti
že dandanes paralizujemo takole individuelno lastništvo, morebiti se že dandanes približujemo k onemu krasnemu snu: »Kar je mojega. Je tvoje!« Kaj menite? Kako se vam zdi?«
VI.
»Jaz, jaz ne vem, Mikyška,« je dejal Ivan, »kako lo pravzaprav mislite? Človek vas ne razume, ali govorite v šali, ali ironizujete, ali kaj? Ali ie to sarkazen — ali vas peko te razmere, ali ste končno vi sami tudi apatični na-pram življenju in napram vsem?«
»Apatičen, Hruby? Jaz apatičen? Saj sem vam že rekel, da jaz ne bom apatičen, niti ko me polože v krsto. Toda jaz plavam, veste, poetiško povedano, od zvezd na zemljo, v prah, kamor končno mora i naša stranka, če jo hočemo ohraniti pri življenju. Dosti dolgo smo že letali po vzduhu. Vsi Hruby smo frčali po vzduhu, in če nisem jaz sedel za mrežami, je bil to le slučaj, sreča je bila. Ko je sedel
eden, morali bi bili sedeti vsi kakor Zato
pa se vendar, Hruby, sedaj moramo drugače zasukati z vsem, sicer je /a našo slavo amen.«
Ivanu je bilo že neprijetno. Mikyška ga je spremlja! po Vaclavskem trgu, govoril in govoril in Ivan kar nič ni razumeval njegovih besedi. Neprestano se je vpraševal v duhu: »Ali je to sarlcazem, kaj je to?« In zastavil je sedaj prvo vprašanje:
»Mikyška, izrazite, se vendar jasneje! Ne razumem, kaj mislite — sploh — sploh vas dosti ne razumem, kako naj to pojmim.«
Mikyška se je zasmejal. »Hruby«, Je začel razlagati, »predstavite si torej tako-le: Neki človek je bH. in ta človek je imel denarce in ni se mu bilo treba brigati za življenje. In tako je, ko mu ni bilo treba skrbeti za nič, sanjal in sautaL o samih fantastičnih, zračnih gradovih
in poslopjih ... no... naenkrat pa so denarci pošli, in vzdušni gradovi v oblakih so se porušili. Človek je moral Jesti in nihče ni dajal zastonj jedi... In ini ravno tako, gradovi svitli, zidani v oblake, so se porušili... in...«
»Ne, Mikyška,« je odgovarjal Ivan, »ne pojmujete tega prav. Mi smo prav za prav sami zabredli.«
»To je, Hruby,« Je poudaril Mikyška, »ladja Je obtičala na pesku in sedaj treba nekoliko dobrih krmarjev, da bi jo potegnili v pravi tir. Ali poznate pravljico o ciganovi piščalki?«
»Malo se še spominjam.«
»Torej. Hruby. mi si moramo omisliti tudi tako piščalko — na prihodnji seji izpregovorimo o tem, o ti piščalki — in Hruby, nanjo se moramo naučiti tako krasne pesmice, da bi vsi plesali, da bi plesali i mladočehi po notah naše piščalke. In Hruby, to bo veselje, boste videli, kako bodo nekoč mladočehi prepevali našo pesmico, kako bodo oni prav za prav naše krilo in ne mi njihovo. Zategadelj sem jaz odločno zato, da bi mi za sedaj bili diplomatičtia njih avantgarda, skrajno krilo, kakor se je to reklo v preiskavi.«
AH tu je zadel na Ivanov odpor. »Skrajno radikalnejše krilo, mladočeško krilo?« je vzkliknil Ivan. »Nikoli, Mikyška.« To bi bila velika napaka, da se Je sploh kaj podobnega reklo, ako bi bili skrajno krilo mladočešlce stranke, pomenilo bi to do neke meje že mlado-češtvo in kaj je mladočeštvo, to vendar ve vsak Saj smo mu napovedali boj... in sedaj naj bi sami plavali v struii?-
pustili nemškim malomestnim ocVom. Ta solzava sentimentalnost, ki hodi okrog problemov kakor mačka okrog vrele kaše in venomer špekulira na žepni robec, nas prav tako ne more ganiti, kakor nam tehnika, ki potrebuje vsak čas kakšen monolog, pa kakšno (»zase«), kjer se neprenehoma love čudni slučaji in Je zdajpazdaj kakšen deus ex machina na odru, ne more imponirati. Cast Wilbrandtu, ampak problem odpuščenega kaznjenca so drugi avtorji krepkeje pograbili, in o usodi slavne umetnice smo tudi že videli kaj boljšega. Izrežirana je bila stvar dobro, tudi dobro naštudirana in kdor pogleda gledališki listek, najde tam vse, ko bi jih pohvalili po važnosti vlog. Posebej omeniti pa moramo g. Borštnika. Pravzaprav — škoda tolikega poštenega truda!
Zadu|e vesti.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 21. Avstrijska delegacija je imela včeraj plenarno sejo, na kateri se je obravnaval bosanski kredit.
V debati je govoril delegat dr. E11 e n b o -gen. V času balkanske vojne se je pokazalo, kaka nestalna in smešna reč je bosanska ustava. Takrat so n. pr. razpustili socialno demokratične organizacije pod pretvezo — srbo-filske agitacije. Vladanje v Bosni pač ni lahka reč, ampak naš skupni finančni minister je zaradi svoje pameti glasovit mož. Saj je njegova služba, da je pameten. V Bosni so im-portirali celo vrsto upravnih uradnikov, ki ve-Cinoma smatrajo za svojo nalogo, da šikanirajo uslužbence. Dvorni svetnik Mrasek je vzel železničarjem celo pravico pritožbe z naredbo, da se smejo pritožbe vlagati le s pismenim dovoljenjem predpostavljenih. Nekega železničarja, ki se je pritoževal, je poklical v svojo sobo In mu za zaprtimi durmi žugal, da bo premeščen in da ga naznani zaradi punta, če objavi le eno besedo tega pogovora. Ko je bilo ▼ nekem bosanskem listu objavljeno odprto pismo. so železničarski zvezi v neki naredbi žugali z razpustom. Križev pot bosanskih železnic ima svoj vzrok v ogrski nadvladi. Da bi dosegli dovoljenje za sedanji načrt za zgradbo železnic, so izrekli trikrat sveto besedo, da bodo služila strategičnim namenom. Štiristo, petsto miljonov, miljarda — vse, kar hoče militarizem. čudim se le, da so gospodje tako skromni, da ne zahtevajo vsakega polletja dve miljardi.
Finančni minister B’i 1 i n s k i odgovarja, da ni sovražnik organizacij. Delavske organizacije se mu zde veliko bolj utemeljene od uradniških. Časopisov organizacij ne morejo oblasti zatirati, ker v Bosni ni objektivnega postopanja. Zboljšanje položaja železničarjev b! bilo potrebno, pa ni naenkrat mogoče. Pasivne resistence ne bi mogel trpeti nikjer, naj-manje v železniški službi.
Pri glasovanju je bil ves bosanski kredit
sprejet.
Vojni minister K r o b a t i n je potem odgovarjal na nekatere interpelacije, pri čemer
pB ni nič pac4»bno potrudil, tako <§«* in tor
»»fantje tudi niso izvedeli tega, kar so želeli.
Seja Je bila ob 8. zvečer končana.
Prihodnja seja jutri ob 3. popoldne.
POLJSKO KOLO.
Dunai, 22. V parlamentarnih krogih pravijo, da bo danes seja Poljskega kola. kateremu predlagajo, naj se izključita finančni minister Zaleski in Dlugosz iz kluba. O usodi tega predloga so mnenja različna.
GALIŠKA KRIZA.
Dunai. 21. Med nasledniki Dlugosza v ga-liškeni ministrstvu imenujejo tudi bivšega ga-tiškega namestnika Bobrzynskega.
SKERLECZ NA AVDIENCI.
Dunai. 22. Včeraj Je cesar sprejel na avdienci hrvaškega bana barona Skerlecza. ki Je poročal o rezultatu hrvaških volitev in o pripravah za otvoritev sabora.
NEMŠKI STRANKIN ZBOR.
Berlin, 21. Strankin odbor nemške socialne demokraciie je odobril predlog strankinega načelstva, da naj bo prihodnji zbor stranke v VVtirzburgu. V komisijo za proučevanje agrarnega vprašanja, ki naj se sestavi po sklepu strankinega zbora v Jeni, so bili izvoljeni so-drugi Hofer. Kautsky, dr. David, Oto Braun, 6chulzc. Hofmann. Leinert, Schmidt in Oelss-
 Prihodnji ženski zbor za demonstracijo
M iensko volilno ptavico bo dne 8. marca 1914.
DELCASSE ZAPUSTI RUSIJO.
Pariz, 21. Kakor poroga »Matin« navidezno iz oficioznega vira, se poslanik Delcasse, ki pojde v osmih dneh v Peterburg, iz osebnih razlogov koncem januarja definitivno vrne na Francosko.
Pariz, 21. »Agence riavas« poroča, da ni o odstopu francoskega poslanika v Peterburgu. Delccaseja še nič definitivnega sklenjeno.
OGRSKI PARLAMENT.
Budimpešta, 21. Državni zbor se je včeraj odgodil do 12. januarja. Tedaj se bo nadaljevala generalna debata o tiskovni reformi.
ZARADI ŽALITVE VELIČANSTVA.
Budimpešt, 21. Socialno demokratično glasilo »Nepszava« je objavilo meseca januarja tri Članke, v katerih se je obravnavalo razmerje Lukasceve vlade do vladarja. Državno pravdništvo je obdolžilo tri mesta, da obsegajo žaljenje veličanstva. Kot avtor se je oglasil socialno demokratični načelnik bolniške blagajne Štefan Balogh. Včeraj je bila pred kazenskim sodiščem obravnava in Balogh je bil obsojen na šest mesecev državnega zapora ter na tri leta izgube urada.
FRANCOSKI FINANČNI NAČRTI.
Pariz, 21. Finančni minister Caillause je včeraj v ministrskem svetu naznanil, da more šele ob novoletnih počitnicah definitivno sestaviti finančne načrte in jih piedloži zbornici začetkom rednega zasedanja leta 1014. Kakor je slišati, se bo Caillause odločil za arnor-tizačno posojilo; obresti in amortizacijo naJ pokrije davek na pridobljeno bogastvo in sicer jpa kapital in na dohodek.
SPOPAD S STAVKAJOČIMI.
Pariz, 21. Včeraj je bil v elizejski palači ministrski svet. Minister za notranje zadeve je naznanil, da je prišlo dan poprej proti večeru v Mervillu, kjer je pred par meseci izbruhnila stavka, med žandarji in stavkajočimi delavci do hudega spopada, ter da sta dva žandarja in dva delavca ranjena. Mir je že napravljen. Stanje ranjenih ne povzroča posebnih skrbi.
SRBSKO-TURŠKI MIR.
Carigrad, 21. Na včerajšnji seji so se zaključile razprave zaradi srbsko-turške mirovne pogodbe. Na prihodnji seji bo pogodba podpisana.
ALBANIJA.
Volona, 21. Včeraj sta dospela sem dva ugledna veljaka kot zastopnika plemen Hoti in Oruda, da izrazita popolno solidarnost teh plemen s provizorično vlado. Ker se je pred me-■^c: dosegel popoln sporazum med tukajšnir provizorično vlado in glavarjem Miriditov Prenk Bib Dodom, in ker je pred kratkim tudi predsednik provizorične vlade v Lešu Ded Zo-ku izrazil svojo solidarnost s tukajšnjo vlado, ker nadalje nima provizorična vlada nasprotnika v upravi Skadra, se more Albanija izvzemši mali kos v draškem okraju, kjer ima Esad paša vpliv, smatrati za zedinjeno deželo. V političnih krogih (v katerih?) smatrajo to z ozirom na bližajoči se prihod novega kneza za dobro znamenje.
NOVI ALBANSKI KNEZ.
Atene. 21. Princ Wied je dospel s svojim
»n rcrcnimi fonfrc/aimrjf n ra Krf In (70 v
kratkem nadaljeval svoje potovanje v Albanijo. (Srečna .Albanija.)
V
Pošljite naročnino,
če ie še n*s<e 1
▼
Trst
— Novi prostori v Rojanu. Naznanjamo, da smo odprli dne 1.1. m. nove društvene prostore, v katerih se nahajajo sledeča društva: Pevski zbor LJ. odra. mladeniška in politična organizacija za II okraj, železničarji skupina I. in HI., knjižnica LJ. odra in tambnraški zbor. Pevski zbor ima vsak četrtek svoje pevske vaje m sicer od 8. do 10. ure zvečer, kadar se priglasi zadostno število žensk ustanovimo tudi mešani zbor. Vsako sredo in petek ravno ob isti uri se vrše tamburaške vaje in ob nedeljah dopoldan od 10. do 12. are plesne vaje za začetnike* ca plesalce pa od 4. do pol 10. zvečer, nakar posebno opozarjamo vse tiste, ki hodijo vedno v druge plesne šole. Z ozirom na visoko ceno tega stanovanja, prosimo vse sodruge da nas podpirajo in da se vpišejo kot redni ali pa kot podporni člani. Ker natančno vemo, da je toliko sok drugov, ki imajo svoje hčere in sinove, kt se Izgubljajo po drugih društvih in drugod, apefi-rarno nanje, da jih 'pošljejo ali pripeljejo v aaSa kulturna in izobraževalna društva ter d* lih vzgojimo kot popolne fn zavedne socialiste in se na ta način pomnoži naša armada. Vpfeffje se vsak večer od 7 do 9. zvečer v vsa društva. Kdor ima veselje do petja, do čitanja knjig ki časopisov, tamburanja in plesnih vaj, ta ne sme
izostati. Torej sodrugi vsi na delo in novo agitacijo. da se nam izvrši še ta zaželjcna želja.
Odbor.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdnia in zalaga založba »Zatie«.
Tii1" Hfiteljska tiskarna« v Ljuhliani.
Izjava.
Podpisani preklicujem žalitev napram gospodični Bernardi Košuta, ker nisem imel nikakršnega povoda. Zahvaljujem se, da mi je odpustila.
Albert Caltarija.
Ker ne zadostujejo dosedanje ordinacijske ure sem primoran razširiti
zobozdravniško prakso
in ordiniram od danes za vsa zobozdravnika in zobotehničnn dela vsak delavnik od 8. ure popoldne do 5. ure popoldne brez opoldanskega odmora.
Idrija, 12. decembra 1913.
Dr. Branko Žižek,
okrožni in zobozdravnik
4« letni uspeh, KrSTi*
Želodčna i == tinktura
tearnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
Sflffi, G. Piccoii, Ljubljana.
Msiko se pljučne bolesti, dii.šljivi kašel) in nariulia
lahko popolnoma ozdravijo, sporočim vsakomur zastonj. Pošljite frankiran kuvert za odgovor na gospo Kryzek, VrSovice pri Pragi, Češko.
Dobi se fino kranjsko
po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-ženi, Selo, Moste pri Ljubljani.
Edna posebnost likerja je
»Zdravnik
želodca« i
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsili prodajalnah konsura-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan t Pariza z zlato kolajno in (tal krileem.
Ca
PETER KOZINA-
tovarna čevljev v Trž ču
Ljubljana
na Bregu št. 20
poleg sv. Jakoba mosta. Prodaja na drobno in debelo.
Cene za gospode K 14—, 17—, 20’—
Cene za dame K 12-, 15-	18'—
Cene za dečke 36)39 K 10—	12—.
Cene za otroke št. 22—25 26—28 29—31 32—35 K 5 -, 6 -, 7 - 8 -.
Cenejše vrste od kron 150 naprej.
GarantiraDa kakovost.
Na drobno.
mw
Telefon St. 266.
Telefon St. 266.
debelo.
Dober cen premog vseh yrst
prodaja.
r
Franc Uher, špediter
Koks $ L;ubljana, S«lenburgova ul 4.
M
f
M
Za nakup
krasnih božičnih daril
Vam pri poračuni o tvrdko
F. ČUDEN, Ljubljana.
Oglejte si razstav« krasnih daril v mojih izložbah	»s
samo v Prešernovi ulici štev. 1. -.............
Delavske zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Sodnigf, naročajte se naš dnevnik „ZarjoH.
Cenjeni zadružniki!
S 1. januarjem 1914 bomo začeli prodajati v vseh naših skladiščih v Trstu po
26 vinarjev liter
pridelano v mlekarni v Farri, ki so jo prevzele Delavske zadruge.
Tako bomo nudili našim članom ne le eenet^e mleko, marveč tudi Jamstvo, da bo mleko, to važno redilo tudi
sveže, pristno, nepo-kvarjeno in zdravo.
To pa zato, ker smo uvedli v mlekarno v Farri najnovejše stroje za ohranjevanje in ohlajenje; krave, hlevi In seno članov, ki nam oskrbujejo mleko, je pazno ln trstno nadzorovano po ravnatelju* naše mlekarne.
Vsak dan se bo izvršila kemična analiza mleka.
S tem poletjem so naredile Delavske md uge zopet velik korak k
popolnemu zadružništvu.
ki ima namen združiti konsumente in proizvajalce v solidarno medsebojno delo ter odstraniti vse nepotrebne posredovalce, ki navadno po-draže in mnogokrat tudi pokvarijo pridelke.
Uvišl Mani v Farri bodo oskrbovali mleko na&im (lanom v l i stu. To bo pač praktičen zgled, ki jasno pove, kakšna bi lahko bila v bodočnosti	zadružna	družina,	v	kateri bo delal eden za dru-
gega brez izkoriščevalcev.
Pogoj, da bo tudi to nase novo in važno podjetje uspevalo, obstoji v rednim konsumu mleka.
Člani, katerim je ležeče na tem, da bo podjetje uspevalo, se morajo zavezati, da bodo kupovali m*eko vsak dan v siojtin zadružnem sMadišni. Tako bodo znatno omejili izgube.
Zavezujemo se preskrbovati mleko le onim članom, ki bodo v svojem skladišču podpisali izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo nakupili dnevno potrebno množino mleka. Žrtev bo pač majhna napram velikanskim koristim, ki jih nudijo Dela vsi« e zadruge svojim članom pri ceni, kakovosti mleka in pri raz del:tvi čistega dobička.
Ako računamo navadne dividende in participacijo k podporam, bodo plačali člani
dobro in zajamčeno mleko
Moderne srajce, befe in hrv?se
.   —————————————————*
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse droge vrste t ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, na-prsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavic« itd., vse v največji Izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromni« in stalnih cenah v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne poste.
JJH
iti"
^oi
l>r£.
Av
K
		
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Ernest Jaklln, na Toplici pri Zagorju.	od 9 do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, AriiS*» St. Lambert in Kolovrat,
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji.	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši čUB* iz Predilnice. 	
Dr. Karol Wls’nger, v Predilnici v Gradcu pri Litiji.	od 8. do 9. ure	Za Člane iz Predilnice v Gradcu pri Litiji*
Dr. Rudolf Repič, St. Vid pri Zatični.	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju ViŠnjagora.
Okrajna bolniška blagajna
v Zagorju ob Savi.
Pisarna; V poslopju Občnega konsumnega društva 1. nadstropje. — Ura<toe ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in pr*2'
nikih se ne uraduje.
kr;
do mi pri .vls I str
i bi
na
lai
roi
nu
ko
7.0
lin
od
10'
tai
da
nc
no
čil
mi
tr<
(Jr
mi
Bi
nji
st) na Jje in 'Al sli ca se tla sir vi oč
Oli
dani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, ki potrebujejj idr*' niško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznic0’ za zdravnika Člani iz Predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostau člani iz sodnih okrajev Litija in ViŠnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznic^ izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam PozC, druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravt'’*l izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico * ^ treba nakaznice. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
%
inarjev liter
Kdor želi nuditi svojim otrokom ®dravo In redilno mleko;
Kdor hoče biti gotov, da mleko ne prihulil od tuberku-Io/ižc isSi drugače nevarno bolne živine;
Kdor nam želi pomagali s>ri velikem začetem ileln, naj gre v svoje skladišče in naj lam podpiše obvezno izjavo glede nakupa mleka
začenši s 1. januarjem 1914.
Cenjeni zadružniki!
Priprave tega novega podjetja je vodstvo dve leti proučevalo. V pretečenem juliju je bil med nami osem dni ravnatelj mlekarne v Ba-zileji (Švica), ki je največja zadružna mlekarna na svetu in nas je poučil in nam dal dobre nasvete.
Sedaj je ležeče na Vas, zadružniki, da zagotovite uspeh naši incijativi.
V Trstu, meseca novembra 1913.
Vodstvo.
Načelstvo.
mm mmmm
Po trdem delu — razvedrilo je zabavno in poučno čtivo.
GORrCA
m
r '	*	*
m >" '--r
Koder Slovenci prebivajo uzsirjen
„$Iov. liustrovani Tednik"
Vsakdo „
Maroilte si ga in pridobivajte novih naročnikov!
J:
jb- V. StbJi	/v. * v
n
IB
Mnogo užitka, zabave in pouka vam nudi Slov. llusiT. i ednik.