Ljubljana, četrtek, 22. septembra 1955 m ^ Leto XXI Stev. 223 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen Petka. // Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! JLjudSka, PRAVICA L daj; .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1034 // MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1001 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK » OD 1. JUNIJA 106] IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« X. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Vsi predsedniki odborov soglasno izvoljeni Problem sprejema novih članov se bo morebiti premaknil z mrtve točke Na dnevnem redu: 58 starih in nekaj novih vprašanj New York, 21. sept. (AFP). Na ni red. Med njimi je problem za-dopoldanskem zasedanju Gene-, hodne Nove Gvineje (ki jo za-ralne skupščine OZN so izvolili1 hteva Indonezija) ter problem Predsednike sedmih odborov Cipra, Maroka in Alžira. Skupščine. Zasedanje se je začelo Kakor prejšnja leta zahtevajo ob 10,40 po lokalnem času. j tudi letos deiegacije arabskih in Za predsednika političnega od- . azijskih dežel razpravo o vpna-bora (prvega komiteja) je bil so- ! šanjih Maroka, čemur Francija glasno izvoljen Leslie Munro, nasprotuje. New York, 21. sept. (AFP). — Komite za dobre usluge, katerega naloga je rešiti problem sprejema novih članov v OZN, je sporočil včeraj, da doslej ni dosegel nobenega uspeha, da pa ni nemogoče, da se bo stališče velesil o tem vprašanju spremenilo v skladij s spremembo mednarodnega vzdušja. Ta problem je v zagati že skoro 10 let zaradi nasprotnih Predstavnik Nove Zelandije in Veleposlanik te dežele v Wa-shingtonu. Posebni politični komite je izvolil za svojega predsednika siamskega zunanjega ministra princa Van Vajtajakona. Njegovi kandidaturi ni nihče Ogovarjal. Haitski predstavnik Ernest Chauvet je bil soglasno izvoljen 23 predsednika odbora za gospo barska dežel vzhodne Evrope ter Azije sprejeli istočasno. Ker jih niso sprejeli hkrati, je SZ vložila veto -T , ,/i"anina, vprašanja j gledišč ZDA‘in SZ.' eni r> komite), egiptovski dele- Sovjetska zveza zahteva, naj bi °mar Lufti pa je bil prav vse kandidature zahodnih dežel in l«Ko soglasno izvoljen za predsednika odbora za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja 'tretji komite). Za predsednika skrbniškega °dbora fčetrti komite), je bil soglasno izvoljen mehiški predstav-n*k Luciano Joublanc-Rivas. , Norveški delegat Hans Engen bil zatem soglasno izvoljen za Predsednika odbora za administracijo in proračun (peti komi-•• Poljski predstavnik Manfred *mi to povzročilo novo inflacijo franka. Upravičene zahteve delavcev po delnem zvišanju plač odobrava vlada samo v okviru posamez- nih podjetij ali industrijskih panog. Po uradnem poročilu pa je v Franciji nad 50% delavcev in uslužbencev z mesečno plačo d 30.000 frankov, to je manj, :or znaša življenjski minimum, ki so ga določili sindikati. Takšne razmere so povzročile poslabšanje socialnega položaja v deželi. V Nantesu, kjer so lastniki zaprli tovarne in pognali na cesto nad (2.000 kovinarjev, traia stavka že pet tednov. Lastniki so izprli delavstvo še v sedmih industrijskih središčih, da je ostalo brez dela kakih 80.000 delavcev. Razen tega so ustavili delo v 12 večjih industrijskih mestih. Poskus vlade, da bi dosegli sporazum med delavci in lastniki. v glavnem še ni rodil zaželenega uspeha. Vlada se boji, da se val stavke ne bi razširil tudi na železniški promet. Danes dopoldne je železniški pro- met skoraj na vseh progah počival. Direkcija državnih železnic pa je že danes predlagala zvišanje plač za 5 %, od 1. julija prihodn jega leta pa za 4 %. Ni še znamo, ali bo vodstvo sindikalnih organizacij sprejelo to pogodbo, toda stavko so na vseh pariških železniških postajah prekinili. Prvi sestanek stalne italijansko-jugoslovanske komisije Ljubljana, 21. sept. (Tanjug). V Ljubljani se je danes prvikrat sestala stalna mešana italijamsko-jugoslovanska komisija, katere naloga je zagotoviti uveljavljenje videmskega sporazuma o ureditvi malega obmejnega prometa med Italijo in našo državo. Ta sporazum je bil podpisan 20. avgusta. SKUPŠČINA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE ZAKLJUČENA ANALIZA DOSEDANJIH IZKUŠENJ in številni predlogi za izboljšanje turizma in gostinstva v naši državi Ohrid, 21. sept. (Tanjug). V Ohridu je bila danes zaključena letna skupščina Turistične zveze Jugoslavije, na kateri so analizirali dosedanje izkušnje in sprožili številne predloge za izboljšanje turizma in gostinstva v naši državi. Skupščina je sprejela tudi statut in izvolila nove organe turistične zveze Jugoslavije. Da bi izboljšali domači turizem, je skupščina danes predlaga, naj bi sprejeli zvezni zakon in predpise o turizmu, s katerimi bi uredili sta- Jutri se bo začel plenum CS Zveze sindikatov Jutri dopoldne bo Imel Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije plenarno sejo, na kateri bodo analizirali uveljavljenje plačnega sistema v gospodarstvu v letošnjem letu in razpravljali o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Plenumu ,ki bo zasedal 2 dni, bo prisostvovala tudi kitajska sindikalna delegacija, ki se od predvčerajšnjim mudi v naM državi kot gost Zveze sindikatov Jugoslavije. Pošiljke sladkorja, masti in riža Te dni bosta prispeli na Reko ladji »Vojvodina« s 1000 ton sladkorja iz Belgije in ladja »Slovenija« s 300 ton masti iz kontingenta 3600 ton, nabavljenih v ZDA. Na poti v domovino je tudi ladja »Hrvatska« s 500 ton masti. Domnevajo, da bodo prevoz celotnega kontingenta masti iz ZDA kmalu zaključili. Razen tega je iz Pakistana prispelo na Reko 15.000 ton riža, ki ga sedaj razvažajo po državL Delegacija Stalne konference mest odpotovala v Rim Delegacija Stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije bo odpotovala danes na kongres Mednarodne zveze mest, ki bo od 26. septembra do 1. oktobra v Rimu. Na kongresu bo sodelovalo nad 1000 predstavnikov in strokovnjakov iz vseh večjih evropskih ter nekaterih iz-venevropskih mest Razpravljali bodo med drugim o komunalnih financah in njihovem pomenu za lokalno samoupravo. Jugoslovansko delegacijo na tem kongresu bo vodil dr. Marijan Dermastia. tus turističnih društev in turističnih krajev, hkrati pa uredili tudi vprašanje turistične takse, camipov, ribolova in drugih vprašanj. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba doseči boljše sodelovanje z Ljudsko mladino in gospodarskimi organizacijami in da se je treba lotiti gradnje cenejših turističnih objektov, zlasti še v okolici industrijskih središč in večjih mest. Med drugim so tudi opozorili, da je treba usposabljati prek tečajev in šol turistične kadre in v zvezi s tem predlagali, naj bi na ekonomskih fakultetah odprli katedre za proučevanje turizma. V komisiji za tujski promet, kakor tudi na plenumu je bilo govora o tem, da je treba graditi in mo- n ih mestih republik in v najbolj znanih turističnih središčih. Predlagali so tudi uvedbo posebnega kroga zveznega investicijskega kredita za gostinstvo. Skupščina je hkrati priporočila Turistični zvezi Jugoslavije, rraj skupaj s predsedstvom Stalne konference mest in mestnih občin prouči možnosti za lokalne investicije, za adaptacijo in modernizacijo gostinskih objektov. Sklenili so tudi, da bodo storili ukrepe za pospešitev del na izgradnji in modernizaciji glavnih cest, predvsem jadranske in magistrale Sežana—Beograd—Skoplje—Solun. Na koncu je skupščina sklenila, da bodo v vseh okrajih ustanovili dernizirati turistične objekte v glav- okrajne turistične zveze. Elektrifikacijo naših železnic narekuje nadaljnje varčevanje s premogom Naši javnosti je znano, da so v lanskem letu elektrificirali progo od Postojne do Rakeka. Letos so se dela nadaljevala v smeri, proti Logatcu, toda samo nekaj časa, ker so bila namreč nenadoma ustavljena. Elektrifikacija tega odseka proge je bila planirana v letošnjem družbenem načrtu in so bila odrejena zanjo tudi primerna denarna sredstva v višini sto milijonov dinarjev. Železniška direkcija v Ljubljani je nameravala to nadvse važno železniško progo postopoma elektrificirati proti Borovnici in dalje v smeri Ljubljane, tako da bi v treh, najpozneje štirih letih bila proga elektrificirana do glavnega mesta naše republike. Kot rečeno, pa so bila ta dela prekinjena, oziroma so zastala. Ob tem bi bilo potrebno vedeti, kakšni vzroki so narekovali Z GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI OBRTNIŠKA RAZSTAVA — prikaz dejavnosti naših obrtnikov Odprli jo bodo v soboto, dne 24. t. m. — Na niej bo sodelovalo okoli 600 slovenskih obrtnikov, pa tudi obrtniki iz vse države V prvem paviljonu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je še odprta dentistična razstava, medtem ko v ostalih zadaj že pripravljajo obrtniško razstavo, ki bo odprta od 24. septembra do 9. oktobra. To je letos že peta večja razstava na Gospodarskem razstavišču, do konca leta bosta še dve, prihodnje leto pa jih Lmajo že sedaj na programu šest. Ta velika dejavnost na razstavišču kaže, kako nujno je bilo takšno podjetje v Ljubljani potrebno, na drugi strani pa tudi na solidno organizacijo in popularnost izven naše republike, ker so se vseh dosedanjih razstav udeležili tudi številni razstavljavci iz bratskih republik in iz sosednjih držav. Obrtniška razstava a!i bolje velesejem bo največja letošnja prireditev na Gospodarskem razstavišču, saj bo pokritega razstavnega prostora približno 5000 m*. Od slovenskih razstavljavcev jih je prijavljenih 265, toda ker so med tetni nekatere okrajne obrtne zbornice vložile kolektivne prijave in ker bo v okviru nekaterih obrtno-prodaj-nih zadrug razstavljalo več obrtnikov, računajo, da bo na razstavi sodelovalo približno 600 slovenskih obrtnikov. Pa tudi obrtniki iz Hr-vatske, Srbije, Vojvodine in Bosne se bodo udeležili velesejma. Strokovna predavanja, predvajanje strokovnih filmov itd. med razstavo bodo dala delavcem v obrtništvu priložnost za nadaljnjo strokovno izobrazbo, obiskovalce velesejma pa bodo podrobneje seznanili s pomenom in gospodarsko vrednostjo obrtniške proizvodnje za naš standard in njegovo izboljšanje. Obetajo, da bo v komercialnem delu razstave veliko obrtnikov različnih strok razstavilo vrsto svojih najnovejših izdelkov. S tem, ko bodo obiskovalci lahko ločevali kvalitetne izdelke od slabih, bo razstava tudi vzgojnega pomena. Vzgojni pomen bo imela tudi za obrtnike, ki bodo primerjali izdelke različnih obrtnih podjetij in drugih obrtnikov ter izdelke z raznih področij naše domovine. Ni pa morda ugodno za propa- škega velesejma, ki je po vojni prvi v Ljubljani sicer v manjšem obsegu, ko hkrati omenimo, da niso zastopane vse stroke, vsi sektorji in vsi okraji v zadovoljivem sorazmerju. Je nekaj strok, ki jih na razstavi sploh ne bomo videli. Slaba udeležba je tudi iz tako močnih krajev, kot so na primer Kranj, Maribor in Celje. Različne verzije se širijo tudi zaradi odstopanja nekaterih že prijavljenih razstavljal-cev. No, pa o tem kdaj pozneje. Kljub vsemu bo obrtniški velesejem pester in bogat, prikazal bo velik napredek obrtniške proizvodnje od osvoboditve dalje, hkrati pa bo nakazal tudi probleme, ki jih bo treba rešiti v obrtništvu za njegov ak. gando pred otvoritvijo tega obrtni- nadaljnji zdrav razvoj. Nova pomoč UNICEF Jugoslaviji Iz sredstev pomoči bodo med drugim poslali opremo za 100 otroških dispanzerjev in 100 posvetovalnic DODATNO DELO Primeri, da ustanove v posameznih komuna/i manjša podjetja, večinoma obrtnega značaja, v katerih so čezurno zaposleni tudi delavci, že zaposleni v ostalih podjetjih, kažejo na nov poskus, da bi uredili vprašanje dodatnega dela. Gre za to, da je postalo dodatno delo, pa naj ga presojamo ugodno ali neugodno, v našem gospodarstvu ie anitelj, s katerim je treba računati. Posamezna podjetja si ie v začetku svojega obratovanja prizadevajo dati dodatnemu delu določeno organizacijsko obliko in mesto v proizvodnji. Spričo sedanje napete strukture v razdelitvi narodnega dohodka je nastalo dodatno delo kot posledica nezadostne razvite proizvodnje za potrebe Uroke potrošnje ter dokaj nizkih plač in mezd. Zato je nastalo tudi ustrezno vprašanje in ponudba delovne sile na tem področju. To težnjo so še bolj spodbujale pomanjkljivosti v plačnem sistemu, Ker v podjetjih ni bilo dovolj zagotovljeno nagrajevanje po storilnosti, so začeli posamezni delavci iskati nadomestilo za to zgubo v dodatnem delu v podjetju, še večkrat pa zunaj njega. Ankete so pokazale, da se gibljejo zaslužki od dodatnega dela med 13 do 20 % rednih dohodkov, najbrž pa so še večji. Z gospodarskega stališča ne bi mogli kar tako trditi, da je ta pojav negativen. Pravzaprav ne gre samo za dodatni zaslužek, marveč tudi za dodatno proizvodnjo. Dodatno delo ima tudi svoj gospodarski pomen. Sicer pa pripisujejo tudi v mnogih gospodarsko bolj razvitih deželah dodatnemu delu velik pomen. Toda tu je treba takoj omeniti, da stvar ni brez pridržka. Če začenja dodatno delo dobivati množični obseg, tedaj se lahko tudi vprašamo, kaj je z redno proizvodnjo: ali so plače v naših podjetjih določene tako, da zagotavljajo zainteresiranost delavcev na čimvečji storilnost! In ali ni >popoldansko delo• ie samo po sehl začelo zmanjševati storilnosti v redni zaposlit-uif Ne moremo zanikati, da neka- tera naša podjetja tega vprašanja ne načenjajo dovolj resno. Se več, ponekod je dodatno delo ie izgubilo sleherno gospodarsko upravičenost in postalo samo sebi namen. Tako n. pr. si ljudje izmišljajo razne honorarne posle in zapuščajo redno delo, da omogočijo drugim izredni zasluiek itd. Tudi v druibenem in političnem življenju ima to svoje posledice, predvsem na področju delavskega upravljanja. Saj ni treba niti poudarjati, kako lov za honorarji slabi skrb za delovno mesto in podjetje, kako ubija zanimanje za obravnavanje raznih vprašanj s področja samouprave podjetij itd., da niti ne govorimo o tem, kako negativno vplivajo primeri, ko nastopajo kot organizatorji in plačniki dela posamezni brezvestni privatni podjetniki, razni špekulanti in podobni ljudje. Spričo še zmeraj zelo napetih proporcev v razdelitvi narodnega dohodka je dodatno delo vsa) delno upravičeno. Z nadaljnjim izpopolnjevanjem plačnega sistema in doslednejšim uveljavljanjem njegovih načel v podjetjih za večjo zainteresiranost za povečanje storilnosti se bo vsekakor zmanjšal pomen tega pojava, tako da bo v našem nadaljnjem gospodarskem razvoju, ko bomo tudi odnose v našem gospodarstvu bolj uskladili, res gospodarsko upravičen in omejen na normalno mero. Dotlej pa lahko v glavnem presojamo kot pozitivno pobudo nekaterih komun, ki so z upostavit-vijo obrtnih in podjetij za storitve s honorarnim delom nekako uradno uveljavile prakso dodatnega dela. S tem se jim je posrečilo iz zdaj ie ustaljene, toda stihijsko vzdrievane prakse, povzeti elemente, koristne za gospodarstvo in za iivljenjski standard njihovih delavcev. Hkrati pa so onemogočile škodljivo vlogo raznih brezvestnih privatnih podjetnikov in špekulantov. Tako so dale pojavu, ki smo ga doslej trpeli in obsojali, določeno druibeno mesto in obliko. M. Bajec Beograd, 21. sept. (Tanjug). Mednarodni dečji sklad UNICEF je na svojem zadnjem zasedaaiju v Ncw Volku podelil Jugoslaviji za nadaljevanje programa zdravstvene zaščite matere in otroka v 11)56, pomoč v znesku 361.000 dolarjev. To je četrta faza pomoči UNICEF naši državi, V okviru te pomoči bodo kakor doslej razdelili preko natečaja. Okrajni in občinski odbori, ki bodo izpolnili pogoje natečaja [zagotovili prostore za otroške dispanzerje in psvetovalnice in strokovno osebje) bodo dobili opremo brezplačno. ^ Po programu določenem 1953. poslali opremo za 100 otroških di- j? Ju«,>slaviii UNI,C^F od<*ril na. spanzerjev in 100 posvetovalnic, opreme za 121 otroških di- vštevši tudi opremo za mlečne spanzerjev, 393 posvetovalnic in šti-vzorne kuhinje. Po programu jugo- r‘h centrov "a. izpolnjevanje zdrav. slovanskega nacionalnega k oni in;ja * osebja. Letos je opremo bodo iz sredstev le pomoči tudi urč- dobilo 57 dispanzerjev in 138 podili dva centra v Skop!ju in Ni$u, svetovalnic medtem ko jo bodo ostah koristniki dobili do konca leta. v katerih bodo usposabljali zdravnike in srednji medicinski kader za zaščito mater in otrok. UNICEF je sprejel tudi pred- Jugoslovanska vlada je v skladu ^ _______________ m iv__ načelom obveznih medsebojnih log našega nacionalnega komiteja dajatev vložila v zvezi z raznimi o razširitvi omrežja šolskih polikli- Nravstvenega programa nik ter odobril opremo za 60 šol- r'r' ‘ skih dispanzerjev in 20 zobnih ambulant pri šolskih poliklinikah. Razen tega je odobril sredstva za tako imenovani šolski program, za ustanavljanje šolskih kuhinj in sanacijo okolice šol (kopanje vodnjakov, šolske kopalnice, ureditev stranišč), ki bi ga uveljavili v določenem številu šol. Naši deželi so odobrili tudi pošiljko 15 milijonov pilul vitamina A in D. Novi program pomoči predvideva tudi delne pošiljke opreme za tovarno penicilina v Zemunu. Program zatiranja trahoma pri otrocih, ki ga ob pomoči UNICEF v naši deželi že uspešno uveljavljajo, bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu v Srbiji, na Hrvatskem, v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Za uresničenje tega programa je UNICEF že odobril zdravila in sanitetne potrebščine. Vso opremo, ki jo bo dobila Jugoslavija v letošnjem letu, bodo ustavitev del. Verjetno gre za nabavo ene ali dveh lokomotiv za električno vleko, ki bi jih bilo potrebno nabaviti v inozemstvu, ker jih naša industrija še ne izdeluje. Manj verjetno je, da bi primanjkovalo bakrene žice, ki je sicer zaradi visokih cen bakra sorazmerno draga, nosilce pa tako izdelujemo v naši državi Železniški strokovnjaki zatrjujejo, da zaradi podaljšanja elektrifikacije proge do Logatca ne bi bilo potrebno zgraditi vmesne napajalne naprave, kakršne so potrebne pri elektrificiranih progah. Zdi se nam, da navedeni razlogi niso tako pomembni, kot pa je pridobitev in ekonomska upravičenost elektrifikacije te nadvse pomembne železniške arterije. Znano je, da je z naglim razvojem naše industrije pri nas nastopilo tako rekoč permanentno pomanjkanje premoga, čeprav se naši rudarji zelo prizadevajo, da bi oskrbeli našo industrijo, železnico, termocentrale in ostale potrošnike z zadostnimi količinami premoga. (Mimogrede naj omenimo, da je podobno pomanjkanje nastopilo skoro v vseh državah Srednje in Zahodne Evrope. Večina držav, ki razpolagajo z vodno energijo, zlasti alpske države, kot so Avstrija, Italija in Francija, si pomagajo s forsirano gradnjo hidroenergetskih virov.) Verjetno bo v prihodnosti prišlo pri nas še do večjega pomanjkanja premoga, kajti nove tovarne, novi obrati in naraščajoče potrebe ostalih potrošnikov eo vse bolj očitne. Pri nas pa — vsaj v Sloveniji — nimamo nobene možnosti izdatnejšega povečanja proizvodnje premoga, še zlasti ne rjavega, kajti njegove zaloge so zelo omejene. Lahko rečemo, da smo dosegli z letošnjo količino nakopanega rjavega premoga kulminacijo v naši proizvodnji Le proizvodnjo lignita bomo še povečevali iz leta v leto, tako da bo verjetno že čez leto aili dve približno polovico nakopanega premoga v Sloveniji predstavljal lignit Vsekakor pa lahko računamo, da bo po 1. 1962 proizvodnja rjavega premoga pričela zaradi izčrpanosti slojev upadati Zaradi vsega navedenega se še bolj živo postavlja v ospredje elektrifikacija naših prog. Znano je namreč, da naše železnice porabijo velikanske količine premoga, in to predvsem debelih vrst premoga. Varčevanje je torej moč izvesti z elektrifikacijo naših prog. Tako so strokovnjaki izračunali, da bi samo elektrifikacija dvotirne proge Ljubljana—Postojna ter obstoječe proge Ljubljana—Jesenice, kjer je najbolj živahen promet, prihranila našemu gospodarstvu okrog 95.000 ton premoga letno. Ta količina premoga pa je tolikšna, kolikor je n. pr. triletna proizvodnja premogovnika Kanižarica pri Črnomlju! Pri tem se seveda poraja še drugo vprašanje, če imamo namreč zadostne količine električne pri nas nad 2 milijardi din. Na ta način se razvija sodelovanje z UNICEF pri zdravstveni zaščiti matere in otrok v naši državi. Mednarodni sestanek slavistov zaključil delo Včeraj je bil zadnji dan mednarodnega sestanka slavistov v Beogradu. No dopoldanskih sestankih sekcij so nadaljevali branje znanstvenih referatov. Nekateri referati so vzbudili precej zanimanja. Potem ko so prebrali referate, je bila zaključna seja mednarodnega sestanka slavistov. energije, ki bi nadomestila premog. Obstoječe proge na električno vleko porabijo sorazmerno majhno količino električne energije, namreč le okrog 3 % celotne proizvodnje v Sloveniji, zato ne bi v zvezi z nadaljnjo elektrifikacijo naših prog nastal zaradi elektrike pereč problem. Važno pa je vedeti, da električna vleka ni samo bolj ekonomična in s tem upravičena na progah z velikim prometom, temveč se hkrati povečuje tudi prepustna moč proge, ker je električna železnica hitrejša in vleče večje tovore, kar je zlasti važno na progah * večjimi vzponi, karšni so od Borovnice proti Verdu ter od Rakeka v smeri proti Postojni. Nadalje lahko opazimo na progi proti Postojni ter Trstu, oziroma Reki zadnje čase živahnejši tranzitni promet. Naša največja luka Reka beleži vedno večji promet Minimalen tranzit, ki je bil doslej na tej tako imenovani južni železnici, ee zdaj dnevno veča, kajti reško pristanišče vse bolj uporabljajo tudi sosedne države Avstrija, Madžarska ter Češkoslovaška, predvsem za pošiljanje njihovega blaga v države Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda ter na afriška tržišča-Razen tega gre seveda skoro ves pomorski promet Slovenije skozi Reko. Pričakujejo, da bo tranzitni promet v smeri proti Reki še naraščal. Ne bi še nadalje navajali razlogov o potrebi elektrifikacije omenjene proge. Elektrifikacija te proge, kot tudi nekaterih ostalih, ni samo ekonomsko upravičena, temveč postaja zaradi naglega razvoja našega gospodarstva ekonomska nujnost. C. Prodaja namembnih deviz za indnstrijo volne Včeraj, 21. t. m., Je btla na Deviznem obrafi mestu v Ljubljani prodaja deviz za uvoz surovin ln pomožnega materiala za volnarsko Industrijo. Skupno Je bito prodanih za 1 milijardo SO milijonov deviznih dinarjev deviz tn to deloma za takoj (obr. $ Urugvaj, DM) deloma pa termine okt. 1955 ln februar 1956. Največ Je bilo prodanih 08 UfU' gvaj (za 300 milijonov deviznih din)-Lstg (za 280 milijonov dev. din), Us * (za 200 milijonov dev. din), obrač- * vzhodnoevropskih držav Je bilo prodanih za 260 milijonov) Itd. Ker so se predstavniki tnduati1!!0 volne sporazumeli na razdelitvi deviz za posamezna podjetja so bile vse devize prodane po tečaju: US t P° 632.—, Lstg po 1752.—, DM po 146.24, Lit po 0.93.—, obr. t Urugvaj po 600.— dinarjev, Ffrs po 1.72, obr. $ Avstrija ln obr. t vzhodnoevropskih držav Pa po 588.— din. Za vse te devize so podjetja p'8' Cala okoli 2 milijardi 200 milijonov dinarjev. Devize so bile prodane na račun kvote za I. četrtletje 1956 in to za potrebe Industrije volne lz cele države. Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili m ]e ^meJ gospod ij^ii Jugoslavijo, pa tudi ne nje-Mendčs-France v francoskem ve- govih naporov na p0drc>čju med. narodne politike.« Kuomintanške čete naj se umaknejo ZAHTEVA BURMANSKI ČASNIK »NEW TIMES« New Delhi, 21. sept. (Tanjug). Burmanski časnik »New Times« zahteva v današnjem uvodniku novo akcijo za umik kuomintan-ških čet, ki so v severnih področjih dežele še zmeraj vir neredov. Dejavnost kuomintanških oboroženih enot se je zadnji čas omejila na ozemlje v premeru 100 milj okrog severnega mesta Kentunga. Časnik pravi na koncu, da bi morale ZDA vplivati na to, da se te agresivne čete umaknejo iz dežele. Gospod Mendžs-France je poudaril, da je že dolgo časa želel videti Jugoslavijo in se sestati z maršalofn Titom. Zanimala so ga tudi gospodarska vprašanja in posebej še vprašanje sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. Gospod Mendds-France je izrazil mnenje, da je sodelovanje med obema deželama možno in potrebno na vseh področjih. »Nobenega vprašanja ne vidim, v katerem bi si jugoslovansko-francoski nazori nasprotovali,« je dejal g. Mendčs-France in pripomnil, da to velja tudi za vprašanje splošne varnosti, za vprašanje odnosov Vzhod-Zahod, kakor tudi za problem Nemčije. DANES PO SVETU Sporazum z Vzhodno Nemčijo Ko je izrazil posebno zadovoljstvo, da se je sestal s predsednikom republike Titom, je izjavil: »Širina nazorov jugoslovanskega predsednika je napravila name vtis in zadovoljen sem z njegovo presojo sedanjih mednarodnih odnosov. Ta obisk je bil zame zelo poučen in s seboj nosim najboljše vtise.« Govoreč o obisku v nekaterih tovarnah, je Mendes-France rekel, da občuduje industrijski razvoj v Jugoslaviji in da veruje v uspehe jugoslovanskega gospodarstva. Na koncu je izrazil svoje tople želje Jugoslaviji in njenim narodom. Izrazil je tudi upanje, da bo prišlo do tesnejšega jugoslovansko - francoskega sodelovanja ter dejal, da obe deželi lahko koristno sodelujeta, posebno še pri utrjevanju miru in splošnega napredka na svetu. GASILCI OIL BELEŽKE S POTI PO ROMUNIJI Po bukareških ulicah Spremljevalci so nam rekli, da Bukareštanci prav radi pre- kot vsi ostali zaposleni kupujejo j širni z mnogimi cvetličnimi gredicami in vodometi. V njih je več jezerc in vrsta igrišč. Ob živijo svoj prosti čas na ulicah in v parkih. In res. Zlasti popoldne zase v prostem času. je na pločnikih v središču mesta velika gneča, trume ljudi ^ | ^ ^^je^ v ^u knjigam počasi premikajo ob številnih izložbah. In kaj pripovedujejo izložbe? Poglejmo n. pr. tekstilno trgovino. Najnižja napisana cena moškega blaga je 90 lejev za meter, nato slede 280, 350 itd. Kvaliteta, po mojem mnenju, ni ravno najboljša in barve so nekam blede. Kroji v konfekciji izdelanih ge so sorazmerno poceni. Mnogo-kje so na pločnikih stojnice s varni »G. G. Dej« so nam poka- knjigami zali, da izdelujejo povsem sodob- Velika gneča je tudi pred kine obleke za jesensko sezono, nepiatografi. Pravijo, da so dvo-Njihove moške obleke iz kam- rane vedno polne, predvajajo gama stanejo od 600 do 900 lejev, največ sovjetske filme, slede fil-povprečne zimske suknje od 900 mi vzhodnih dežel, nato pa fran-do 950 lejev, dobra pa 1200 lejev, coski, angleški in neorealistični Mnogo pestrejše je žensko blago, italijanski. Domača proizvodnja Cene tiskanega blaga so 9, 13, 16 umetniških filmov je še majhna. Za Adenauerjem se Je od 17. do 20. Vzhodne NemCiJe kot suverene drfa- septembra mudil v Moskvi tudi pred- ve in vzpostavitev stikov z njo. Ta co- sednik vzhodnonemške vlade Grotte- , vest prihaja sicer Iz vzhodnonemških moSKin ODieK, KI STanejO 4Uo, oor, - -_______________ >(l__ wohi z delegacijo svoje vlade. Na virov, toda potek dogodkov v zvezi 751 lejev, v nekaterih izložbah itd. lejev. Dobri moški čevlji v dneh ko sem bil v Bukarešti koncu razgovorov so podpisali pogod- z nemškim vprašanjem ln novo vzduS- niso posebno privlačni. V tem stanejo 300 do 400 lejev, »o o odnošajth med ZSSR ln Vzhodno Je na mednarodnih odnosih na sploš- • , Nemčijo. no bi utegnila obrniti razvoj dogod- oziru pa je videti, da konfekcija ........................................... b. Lazič i že napreduje. V konfekcijski to- S tem aktom so poudarili, da lahko kov v to smer. Vzhodna Nemčija samostojno sklepa o svoji notranji ln zunanji politiki, Potemtakem pa tudi o svojih stikih z Zahodno Nemčijo. Vzhodna Nemčija !n sovjetska vlada se bosta posvetovali o ukrepih za zagotovitev miru, sodelovali in se medsebojno podpirali ha gospodarskem, tehničnem ln znanstvenem področju. Sovjetske čete bo-1o ostale v Vzhodni Nemčiji in »se bodo vmeSavale v notranje zadeve ter socialno ln politično življenje debele«. Obe strani sta izjavili svojo priden ost k poti miroljubnega obravnavanja vprašanja združitve Nemčije. Pogodba Je začasnega značaja — veljala bo do upostavltve enotnosti Nemčije oziroma do sporazumnega sklepa o njeni prejšnji uporabi ati Prenehanju njene veljavnosti. Med razgovori Je sovjetska delegacija izjavila, da bo dobrohotno proučila vpraSanjo nemških ujetnikov v Sovjetski zvezi. Tl razgovori in pogodba z Vzhodno Nemčijo so logično dopolnilo prejšnjih razgovorov ln dogovorov z bonn-sko vlado. Prvo ln drugo sodi med diplomatske akcije, s katerimi je uzakonjeno določeno stvarno stanje. Zdaj Je tudi Vzhodna Nemčija dobila formalno suverenost Nova faza se Je Jačela v času, ki se po svojem duhu razmerah na svetu že znatno raz-'Ikuje od prejinje. To naj bi pritisnilo obravnavanju nemškega vprašanja svoj pečat. V kolikšni meri in kdaj se bo to zgodilo, bodo pokazali dogodki. Metem pa Je težko verjeti, da ne “1 obe nemški državi v duhu stvarnosti in za olajšanje obravnavanja vprašanja svoje združitve — čemur {ahko medsebojno zbliževanje samo koristi — delali za ureditev medsebojnih stikov ne glede na mnenje kogarkoli. Ta proces bi bilo vsekakor “■eba lzpodbnjatl tudi od zunaj. So-Ječ po nekaterih vesteh v Londonu ** načenjajo vprašanje prlpoznanja Novo stanovanjsko naselje Ferentari Z VSEH STRANI SVETA AVSTBIJA GENERALNA SKUPŠČINA V03NA0XaAS Medicinskega združenja , Dunaj, 21. sept. (AFP). Danes se *® začela na Dunaju IX. generalna “»upSčlna »Svetovnega medicinskega ‘druženja«. Zasedanje Je zače.1 av-"JrlJ&kl minister za socialno skrbstvo JJaJsel y navzočnosti delegatov lz j™ dežel In opazovalcev 30 mednarodnih organizacij. , Zasedanje, ki bo trajalo do “*• septembra, bo posvečeno medlcln-®»emu pravu. Izdelavi programa zn ™®nJavo zdravnikov med raznimi "e*olaml ln pripravi mednarodnega *«kona za zdravnike. KITAJSKA KUOMINTANSKA VOJNA LADJA STRELJALA NA BRITANSKO LADJO , nongkong, tl. sept. (AFP). Britanska mornarica Je objavila, da je “eka kuomintanAka vojna ladja da-P*s streljala na britansko ladjo »He-jjkon«, ki se Je zadrževala v bližini “•tajskega pristanišča Fu Ceu. Kuo-jnjntanSka ladja je ukazala britanski ‘adjl, naj se pristanišču ne pribil. Pomorski manevri atlantskega pakta London, 21. sept. (Tanjug). — v pomorskih manevrih atlantskega pakta, ki so se danes začeli “lizu norveške obale prvikrat ®odelujfe tudi eskadra helikopter-Jev za boj proti podmornicam. V •Manevrih sodelujejo pomorske snote Velike Britanije. Kanade. ■ZDA in Norveške ter enote vojnega letalstva Velike Britanije in Norveške. , tuje. »Hellkonn«, ki ni utrpel nobenih Izgub. Je prihitel na pomoč brl. tanskl rušilec »Komus«. ANGLIJA OBISK HOLANDSKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA London, 21. sept. (Tanjug) Ho- egiptov8ke~meJe'“Prli»mnl“ Je. "da* so landskl obrambni minister »tar, ki *- ’ ~ - IZRAEL PREMIKI CET Jeruzalem, tl. sept. (AP). Predstavnik Izraelskega zunanjega ministrstva je objavil, da Je neka enota Izraelskih obrambnih sli zasedla demilitarizirano cono Nlzana v bližini Je včeraj prispel v Veliko Britanijo, se bo v petek raagovarjal z brltan. sklm obrambnim ministrom Selwy-nom I>Ioydom. Med svojim petdnevnim obiskom sl bo ogledal britanske vojačke naprave. ITALIJA ALBANIJA IZPUSTILA Štiri Italijane Rim, 21. sept. (AF). Albanija je danes Izpustila štiri Izmed trinajstih v Albaniji zaprtih Italijanov. S tem je izpolnila svojo obljubo. Italljan- to ukrenili glede na »dve egiptovski voja&k) postojanki« na tem ozemlju . ker Egipčani odstra- njujejo obmejne inske na tem pod ročju. V izložbah živil vidiš naslednje cene: moka 4, sladkor 9,30, olje 12,50, riž 9, meso od najslabšega po 6 do 12,50, mast pa 13 lejev. Toda končajmo s tem naštevanjem. Pripomnil bi le, da so cene enakih predmetov v vseh trgovinah, v mestu ln na vasi, iste, predpišejo jih drž. organi. ge cena vina. Najnižja, ki sem jo videl rta ceniku, je bila 11 lejev. V našem hoteli* pa je bilo vino po 40 lejev. Rekli so nam, da je tako drago, da ga ne bi hodilo pit preveč ljudi iz mesta. In zaslužki? Dekle v knjigoveznici zasluži, če doseže normo, 360 lejev. Če jo preseže, seveda več. Strojni stavec 560 lejev. Tisti, ki presežejo normo, zaslužijo tudi od 800 do 900 lejev. V to-j varni konfekcije, kjer delajo na akord, znaša srednja delavska plača 500, najnižja na akordu 400, najvišja do 1000 lejev. Tehniki od 495 do 1200, povprečno 650. Inženirji od 605 do 1400 lejev. Vodilno osebje 2000 do 2200 in direktor 3000. Seveda dobi to osebje še posebne premije, če preseže plan. Tako so nam rekli v tovarni konfekcije, kjer je zaposlenih okrog 7000 delavcev. V nekaterih tovarnah, kjer so moči še bolj kvalificirane, je povprečje večje. V tovarni »23. avgust« so nam rekli, da je 850 lejev. Neki starejši natakar v hotelu je dejal, da ima 329 lejev plače. Otroške doklade dobe od tretjega otroka naprej, so pa nizke. Razen tega, kot sem že omenil, dobe v zameno za karte po 51 ali 65 lejev mesečno. Zakaj te številke? Precej ljudi me je že vprašalo, kako žive v Romuniji. Približno sliko si morda vsaj s tega področja napravimo tudi iz teh podatkov. Trgovine so odprte zvečer vsaj do osmih, mnoge pa tudi do desetih zvečer. Prve začno vdpiratl zjutraj ob sedmih. In tudi ob nedeljah so nekatere odprte. Trgovine imajo različne urnike. Tako lahko tudi trgovski uslužbenci so predvajali dokumentarni film o obisku sovjetske delegacije v Jugoslaviji. Zanj je bilo veliko zanimanje. Številni prometni miličniki vzdržujejo red po mestu. Razen s svetlobnimi znaki še z neprestanim žvižganjem odpirajo in zapirajo ceste in se hudujejo nad kršilci cestnih predpisov. Kot prvi vzgojni ukrep za kršilca pešca je, da mora priti gledat film o prometnih nesrečah, če pa ne pride, ga kaznujejo denarno. In tudi šoferji, ki lahko na odprtih cestah vozijo največ 60 km, v mestu pa precej manj, imajo strah pred čuvarji reda. Hitro namreč lahko izgubijo svoje tri kartone v šoferski knjižici. Pravijo, da so ti ukrepi uspešni; prometnih nesreč je malo. rebu parkov je tudi nekaj muzejev in razstav. V bližini Stalinovega parka je na primer muzej hiš iz raznih krajev Romunije. Doslej so jih sem prenesli že 30. Pravijo, da bodo muzej dopolnili še s hišami narodnih manjšin. V nekem drugem parku je razstava človeka, dalje je razstava o elektroenergiji in televiziji. Obiskovalcev je kar precej. Praiv tako kot v pisarnah je tudi po muzejih, parkih in trgih v raznih mestih mnogo Stalinovih kipov in slik. Njegovo ime je med drugim dobil park v Bukarešti, prav tako neki okraj v mestu, vojna akademija, veliki tiskamiški kombinat Scinteie, bivše mesto Brešov, oblast Stalin, neka tovarna testenin, katere izdelki s to firmo so razstavljeni v številnih izložbah, itd. Vsi ti zunanji znaki so na nek način odraz sedanjega stanja, da je namreč ostalo še vedno mnogo starega stalinističnega duha. Vendar je treba z druge strani ugotoviti, da se že čuti pozitivni vpliv nove sovjetske politike. Na primer likvidacija mešanih sovjetsko - romunskih družb je v teku. Razen tega so tudi neki novi ukrepi na notranjem področju. Ta proces je zelo pomem- Zlasti popoldne in ob nedeljah ben, saj od njega v mnogočem so tudi številni bukareški parki zavisi nadaljni razvoj, polni obiskovalcev. Parki so ob- 1 I. Šinkovec Bela knjiga o pobeglih diplomatih London, 21. sept. (Tanjug). — Predsednik Eden je danes predsedoval vladni seji, ki so na njej vodilni ministri proučevali bese- ska vlada poroča, da so to četv(i*lco j-i i v. i Italijanov Izročili Italijanskemu po- dllo vladne »Bele knjige« O brl- slaništvu v Tirani. INDIJA 2RTVE POPLAV Kalkuta, tl. sept. (AFP). Število žrtev v poplavah v pokrajini Orisi zna£a po uradnih podatkih 91. Osemindvajset ljudi še niso naill. BRAZILIJA ŽELEZNIŠKA NESREČA Sao Paolo, tl. sept. (AFP). Oh prihodu nekega vlaka na ielezniško postajo Quartn Parada Je zadnji vagon Iztiril. Pri tem je bilo ubitih 7 ln ranjenih 6« potnikov. JAPONSKA EKSPLOZIJA V RUDNIKU Tokio, tl. sept. (AFP). Med eks. plozljo, ki Je davi nastala t nekem oremogovnlku v bllilnl Fnkoke na Japonskem. Je bilo ubitih S rudarr jev, 8 pa je bilo ranjenih. Eksplozija ■e Je pripetila v globini tStm. tanskih diplomatih Burgessu in McLeanu, ki sta pred štirimi leti pobegnila iz Londona. Javnost pričakuje objavo Bele knjige z velikim zanimanjem. Člani opozicije napovedujejo ostro parlamentarno razpravo, brž ko se bo 25. oktobra sestal Spodnji dom. Pred vladno sejo je nekdanji Indija se zanima za naše ladje Beograd, 21. sept. (Tanjug). Pomočnik indijskega ministra za proizvodnjo g. Khera bo prispel konec septembra v Jugoslavijo. Vodiil bo gospodarsko delegacijo, ki se bo med bivanjem v Jugoslaviji seznanila z možnostmi jugoslovanskih ladjedelnic. zunanji minister v laburistični vladi Herbert Morrison zahteval, naj brez odlašanja izvedejo podrobno parlamentarno anketo o delu Foreign Officea. Namestnik voditelja laburistične stranke predlaga, naj bi bile v anketni komisiji vodilne osebnosti treh strank Britanski veleposlanik v Skoplju Skoplje, 21. sept. Veleposlanik Velike Britamije v Beogradu Frank Roberts ie prispel s soprogo danes v Skoplje. V Maike- doniji ostane več dni. jiutri bo ®ti Skoplja, pot j predsednika Narodnega sobra- obiskal ugledne politične osebnosti Skoplja, potem pa bo gost nja Makedonije Lazara Kolišev-skega. Iz Skoplja, kjer si bo ogledal zanimivosti mesta in muzeje, se bo odpeljal v Titov Veles, potem pa v Ohtrid. I. Z. PREVRAT V ARGENTINI vplival na politični položaj v Braziliji Zunanji minister Femandes je »Union demokratica« naklonjeni po nujni konferenci s predsedni-' časnik »Diarno denotisias« pa kom Cafe Filhom sporočil, da piše, da ne bi smeli dopustiti, da brazilska vlada ne bo takoj pri- bi Gulart postal podpredsednik poznala nove vlade Argentine,1 republike. J. Almuli ker hoče počakati, da se bo po- ložaj razčistil. Najbrž bo minilo SekretOT »Tudeha« nekaj dni, preden bodo ugotovili, „ . , , ali bo nova argentinska vlada nQ ZfltOZni Klopi stabilna. Teheran, 21. sept. (AFP). Davi Na drugi strani pa brazilski <*. je pred izrednim prekim sodi-tisk in večina članov Kongresa sčem začela obravnava proti Morte-ne prikrivata zadovoljstva spričo zu jazdijUj bivšemu sekretarju CK zmage upornikov, kar ni prav nič strank<: Tudeh. Sodi5če lajno zase. presenetljivo, če pomislimo, da da T vojašnici so vse brazilske politične stran- ‘ VojaSki tožilec general Hasan ke, razen Vargasove Delavske Azernudeh zahleva smrtno kaz€n za stranke Brazilije, zmeraj odkrito Morteza Jazdij kl ■ obtožen ,ve_ centra „ b.le d.sti ideološke 1" 'k“'' “ ekspanzije Peronovega gibanja i • in £ dolžile, da bo skušal vse- rih T“ mu kontinentu vsiliti hegemoni- ^ politifne- jo Argentine in režim »sindikali- v? °^ravnava Prot' stične republike«. Mosadiku .n Fatem.ju. Pisanje tukajšnjih časnikov Trmnnclrn kaže, da dogodki v Argentini . JUpUIlSKU vplivajo na dokaj napeti poli- parlamentarna delegacija tični položaj v Braziliji. Konser- nH Rnlnrmlnu vativni stranki naklonjeni časni- P11 ®ul9ajhni in šSbkJ. V zadrugah gre večkrat za milijone in ne da se poslovati kar po domače. In O UMETNIH GNOJILIH IN NJIH UPORABI Thomasova žlindra in saturacijski mulj Thomasovo žlindro pridobivajo pri Izdelavi plemenitega Thomasovega jekla lz surovega železa. Po navadi vsebuje IS do 17 •/« lahkotopne fosforne kisline in okoli 43 do 50 */• apna; uporabljamo Jo na zakisanlh zemljah., predvsem za večletne rastline, kot na pr. na travnikih In pašnikih, v sadovnjakih, vinogradih, za detelje In sploh večletne krmne rastline na njivah ter za hmeljnlke. Z njo z uspehom gnojimo tudi vsem ostalim rastlinam. Razen fosforne kisline in apna vsebuje tudi nekatere druge, za rast rastlin neobhodno potrebne elemente. Fosforna kislina v Thomasovl žlindri ae ne izpira iz tal in deluje več let. 21tom potrosimo pred setvijo kot osnovno gnojilo 400 kg Thomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli na ha, pomladi pa pod list 200 kg dušikovih gnojil. Thomasova žlindra poveča odpornost prod pozeb! in zviša pridelek zrna. Fosfatno gnojenje zlasti poveča tudi težo zrna. Krompirju gnojimo pred sajenjem s 400 kg Thomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli. Ko ozeleni, toda še preden ga osipljemo, dodamo 200 kg dušikovih gnojil. Thomasova žlindra daje velik pridelek gomoljev, ki so zdravi ln izenačeni fo velikosti ter Imajo visok odstotek kroba. Travnike gnojimo s 400 kg Thomasove žlindre ln 200 kg kalijeve soli na ha. Pašnikom dajemo iste količine teh gnojil v Jeseni ali pozimi, poleg tega pa še med pašno dobo 300 kg dušikovih gnojil. Thomasova žlindra pospešuje rast detelj, povečuje pridelek in kakovost krme. Redno ln Izdatno gnojenje s Thomasovo žlindro zagotavlja na vseh zemljah in pri vseh kmetijskih rastlinah velike pridelke. Zato gnojimo redno pomladi ali Jeseni polja In travnike z 200 kg kalijeve soli, 200 do 300 kg dušikovih gnojil ter 400 kg Thomasove žlindre. Saturacijski mulj — odpadno apno sladkornih tovarn — vsebuje tudi en odstotek fosforne kisline, nekaj kalija in organske snovi. Ta mulj se ne kvari na dežju, soncu In vetru. Uporabimo ga lahko ob poljubnem času. Kjerkoli primanjkuje apna v tleh. Je uporaba saturacijsUcga mulja umestna. Kjer Je zemlja težka, spomladi hladna, v suši poka in dela skorjo, «e poslužujemo mulja. Tudi tam, kjer rasto borovnica, resa, praprot, breza, kostanj kjer slabo uspevajo slive, marelice češnje ln hruške, kjer so na travnikih slabe trave ln kjer hlevski gnoj nima pravega učinka, Je saturacijski mulj koristen. Na lahkih tleh troatmo 2000 do SMO kg mulja na hektar, na težkih glinah ln Uovlcah pa 5000 do 15.000 kg na ha. To so dajatve za njivske površine. Za travnike, sadovnjake zadostuje polovična dajatev. Saturacijski mulj trosimo čim bolj enakomerno po površini. Travnik nato pobranamo. Ce ga globoko za- orjemo, prvo leto ne bo videti nčtaka. Saturacijski mulj uporaMJamo pri obdelavi zemlja, okopavanju, po koSnjl, ob vsakem letnem časa. Mulj snatno ln trajno povečuje donose, zlasti na travnikih, daje večji in trajnejši učinek hlevskega gnoja, težke, hladne gline postanejo rahle in tople, puhlice (rahla tla) bolj vezane. Saturacijski molj izboljšuje sestav tal, zmanjšuje vplive suše, prevelike mokrote ln zmrzali. Učinek traja tri do pet ln tudi več let. Praktična uporaba saturacijskega mulja je široka, ker rahlja težko zemljo ter dela v njej grudlčastl slog In veže . ki ao večtai rastlin močno škodljive. Ker apno rahlja zemljo ln Jo dela bolj zračno, vpUva s tem aselo ugodno na razvoj koristnih bakterij. Pomniti moramo, da Je razkrajanje organske snovi v prisotnosti saturaclj-skeca mulja hitrejše. Ce hočemo, da bo kateifOcactJa (apnenje zemlje) koristna, moramo zemljo hkrati gnojiti tudi a hlevskim gnojem ali pa st pomagamo a podorom (zeleno gnojenje), kor samo tedaj lahko pričakujemo stalne ln trajne uspehe pri zboljšanju rodovitnost* naše zemlje. MuHj Ima to pomanjkljivost, da se nahaja v večjih grudah In kepah, ki se tedlco enakomerno drobijo. Zaradi tega ga trosimo Jeseni, pa ga jenje rentabilno. Močna kmetijska zadruga bi bila torej na mestu. Zadruga, ki bi imela dovolj potrebnih kmetijskih strojev, dovolj sredstev za potrebne investicije, ki bi lahko vzdrževala vsaj enega kmetijskega strokovnjaka itd. »Hm, vse lepo,« so dejati v Lisičnem, »ampak zakaj naj bi bila zadruga ravno na Kozjem? Mi poznamo Kozjance: nočejo delati, samo kravate b4 nosili, imeli gladke dlani, nam pa v kašče gledali.« »S Kozjanci nočemo imeti opravka,« so rekli tudi v Dren-skem rebru, »rajši gremo iz zadruge. Se se spominjamo, kako je bflo z njihovimi jjaprazamd'. Vse dobro ju največ so vzeli na Koajem v centrali, poslovalnicam so poslali pa sam šfcart.« Tako ee je takoj po polletnem Občnem zboru letos v omenjenih zadrugah začela po vseh vaseh diskusija na Široko. Dobrodošel je bil »vaak, ki. J« izbezal kaj novega proti Kozjancem. Nekaj se je res Se naSSo med starino. Celo pametne gospodarje po okoliSkih vaseh moti, da bi se združili * Kozjim, ker menijo, da bi oni reževali finančne stiske kozjanske zadruge. Kmetijska zadruga Drensko rebro je imela lani okrog 850.000 dinarjev do- yplr_T ____ vlage fn hladu razpada počasi, spo- I jona. Kaj pa Kozje? enžkomernoI>°nutde^Jen j . ™ ne molče. V ro- 5Ink kah imajo močnejSe argumente. inž. Lado jerše I Najmočnejšega smo že omenili, namreč: splošno gospodarsko korist, ki bi jo imel ves okoliš od močne zadruge. Sosednim zadrugam očitajo Kozjanci, da so samo trgovci, ne pa kmetovalci, vi-nogradniiiki in sadjarji Zdaj pa prekinimo s temi prepiri, čeprav je bilo prav, da smo čuli obe plati. Za sedaj so se tako že odločili: kmetijski zadrugi Drensko rebro in Disično sta se združili, združili pa sta se tudi Kozje in Buče, pa Se Podsredo vabijo k sebi. Pravijo pa, da bodo spomladi ponovno sprožili združitev v eno zadrugo. Radi bi objektivno resnico, v kolikor se da priti do nje med temi homatijami in natolcevanji. Tilsto o zadružni ekonomiji na Kozjem čisto že ne drži. Res, zguba je bila, toda zaradi investicij. Precej novega je v ekonomiji že eno leto, odkar jo je nov kmetijski strokovnjak postavil na gospodarski račun. Potrebne pa so bile investicije za sadovnjak, vinograd, hlev, živino in vrtnarstvo. Koristi te ekonomije bodo imele ne le zadruga Kozje, ampak vse okoliške zadruge. Ekonomija bo že drugo leto vzorno posestvo, ki bo vložilo precej investicij za gnojilne in semenske poskuse, za proizvodnjo sadik in semen, čez nekaj let pa bo imelo tudi lepo plemensko živino itd. Kmetijske zadruge na majhnih, razdrobljenih parcelicah si vsega tega niti s tehnične niti s finančne plati ne morejo privoščiti. Ker bodo dobile sosedne kmetijske zadrug tu gmotno in strokovno pomoč, pa res ne bi bilo prav, da bi žrtve in riziko nosili le Kozjanci. To je grda sebičnost io bo najbrže držalo tisto o trgovini... Dobro, če že ne gre drugače, naj pa vsaj svoje fonde za pospeševanje kmetijstva, ki jih ima vsaka zadruga, odstopijo kozjanski ekonomiji Ne bilo bi prav potezati se za to ali drugo stran, ker je tu volja zadružnih članov. Ker pa vsi člani niti ne vedo, za kaj gre in kakšne koristi bi imeli z združitvijo, jdm je treba vse pošteno pojasniti. Vse gornje le v premislek Kozjancem in ostalim, ki imajo podobne težave pred združitvijo. Zadružni člani naj sami pretehtajo, kaj je zanje prav in kaj ni-Kdorkoli jam bo kaj svetoval, naj ga najprej pretipljejo, kakšne koristi ima od tega, nato Pa naj se odločijo po prosti volji', vendar je treba imeti pred očmi napredek kmetijstva. 1* Nova rodovita vrsta pšenice PSenlca Je naSa najvažnejša rastlina, ki Je ne more nadomestiti nobena druga, saj nam daje vsakdanji kruh. Med vsemi žiti Je najbolj rodovita, toda njen donos pri nas še zmeraj daleč zaostaja z donosi v Zahodni Evropi. Donose moremo in moramo povečati. To pa lahko storimo samo z dobrimi rodovltlml vrstami In gnojenjem z umetnimi gnojili. Najvažnejše je vsekakor dobra vrsta. Edino rodovita vrsta nam lahko poplača dobro obdelavo ln Izdatno gnojenje. Dobra vrsta Je kakor stroj v tkalni Industriji. Nekoč so dajali Ribič v Veliki Polani PO USTANOVAH, KJER SE ŠOLAJO NASI MLADI KMETOVALCI V šentjurski kmetijski šoli Ob cesti med St. J ur jem in Gro- , beLnim je majhno naselje. Dve veliki stavbi in številna gospodarska poslopja. Letos je minilo 46 let, odkar so v tem kraju s privoljenjem graškega deželnega zbora ustanovili prvo kmetijsko šolo s slovenskim poučevalnim jezikom na Štajerskem. Že pred vojno so gojenci šole razširili po vsej Sloveniji resnico o kvaliteti Kmetijske šole v St. Jur ju. Leto za letom so zapuščali kmetijska poslopjia ob cesti v Grobelno novi napredna kmetovalci. Se prav posebno pa je spodbudno vplivala ta šola na razvoj naprednega kmetijstva v šentjurskem okolišu. Poiskal sem direktorja šole inž. Cizeja drugi dan po začetku novega šolskega leta. Gojenci so v prijetnem septemberskem popoldnevu prav pridno opravljali različna dela na šolskem posestvu. Skupina sadjarjev je v kleti pripravljala jabolčnik, drugi so stregli stroju za čiščenje pšenice, pobirali krompir, ga sortirali,- obirali sadj« in čistili hleve. Z direktorjem šole, ki je hkrati tudi upravitelj velikega posestva, sva bila kmalu sredi zanimivega pogovora. »Po vojni smo našli žalostno zapuščino. Direktor šole je tik pred osvoboditvijo odpeljal s seboj vse, kar je bilo moč odpeljali. Hlevi so bili prazni, njive zapuščene. Spomladi 1946 smo pripravili že prvi vrtnarski tečaj, v jeseni istega leta pa odprli prvo Srednjo kmetijsko šolo, dokler se le-ta ni preselila v Maribor. Odločili smo se za nižji tip kmetijske šole. Leta študija so se neprestano menjavala. Naposled smo dobili enoletno krnelijsko šolo, ki se ji je pred dvema letoma pridružila še enoletna gospodinjska šola.« Šolsko leto se Je začelo. Dopoldne teoretični pouk, popoldne pa delajo na šolskem posestvu »Kakšni pa so pogoji za sprejem v šolo?« »Mlajših od 17 let ne sprejemamo. Gojenci morajo prej opraviti vsaj šest razredov osnovne šole. Naša želja je prav tako, da pred vstopam v šolo gojenec konča gospodarsko kmetijsko šolo v svojem kraju. Gojenci nas po enem letu zapuste kot polkvalificirani kmetijski delavci, ki pa že po nekiij letih lahko pridobe popolno kvalifikacijo, lahko pa ludi nadaljujejo šolanje na kmetijski srednji šodu« »Kam so odhajali vaši 'gojenci po koncu šolanja v minulih letih?« »Nad dve tretjini gojencev sc vrača na domove, kjer s pridobljenim znanjem pomagajo na kmetiji ali kmečki zadrugi. Med našimi gojenci je tri četrtine štipendi-rancev kmetijskih zadrug.« »Ste z letošnjim prilivom novih gojencev zadovoljni?« »Prav gotovo, saj nismo mogli niti ugoditi vsem prošnjam. Sprejeli smo 32 gojencev v kmetijsko šolo in 32 gojenk v gospodinjsko šolo. Dober glas o šoli je prodrl v vse slovenske predele, tako da so se letos fantom in dekletom izpod Po. h or ja in Štajerskih okrajev pridružili mladi kmetovalci iz vseh strani. Zelja vodstva šole je, posredovati gojencem temeljno teoretično fchanjc o naprednem racionalnem kmetijstvu, hkrati pa jih s praktičnim delom seznaniti z napredno živinorejo, sadjarstvom in poljedelstvom. Zalo se trudim, da na posestvu uvedemo najsodobnejše pridobitve agronomije. Naša šola naj bo vzgojitelj ljudi, ki se bodo z vso prizadevnostjo borili proti ostanku konservatizma med našim kmečkim prebivalstvom.« Na sprehodu po gospodarskih poslopjih in med njivami, kjer so gojenci prav tisti čas pobirali krompir, sem se o vsem tem tudi sam prepričal. Pripravljajo prvo strojno molžo v Jugoslaviji. 2e nekaj časa imajo živino v odprtih hlevih; gojijo najboljše sorte kmetijskih pridelkov. Vrednost posestva se zrcali tudi v izbranih pasmah živine; mod številnimi govedi je tudi »Gora«, ki je na republiški razstavi zasedla drugo mesto; letno ima povprečno 6189 1 mleka. Vse to so odlike naprednega kmetijskega gospodarstva. »V dopoldanskih urah so gojenci zaposleni s teoretičnim poukom, popoldne pa je namenjeno praktičnemu delu na posestvu. Naša želja je, da se iz obsežnega državnega posestva, nekaj manj kot 400 ha, oddvoji manjše šolsko posestvo, na katerem bodo gospodarili le gojenci. Površine med cesto in Voglajno bi povsem zadoščale. Spričo teli ogromnih površin pa se včasih nehote gleda predvsem na delovni učinek, na učenje in pridobivanje znanja pa se pozablja.« »In težave?« »Ne tako velike, da jih z dobro voljo ne bi mogli premagati. Srečujemo se s problemi, ki jih rode svojstvene razmere na šoli. Vsako leto sprejemajo nove mlade ljudi z različno predizobrazbo, ki imajo različno mentaliteto. Tudi psihološka doživljanja mladih ljudi s kmetov so bogata in raznolika. Vse to skušamo vskladiti in ustvariti zadovoljivo sožitje, ki je nepogrešljiv pogoj za uspešno delo v šoti. Pri lem nam mnogo pomaga mladinska organizacija.« Ogledala sva si tudi učilnice in spalnice. Povsod zares vzoren red. Ne samo stroka, tudi šola samostojnega življenja je tu. Ob zadnjem gospodarskem poslopju sva se poslovila. Sonce se je že nagnilo proti šentjurskim gričem, gojenci pa so še zmera j pridno delali. /. G. primitivni stroji malo slabega P,atnj^ ■/.daj pa dajejo sodobni stroji mn0E“ in zelo dobrega platna. Prav tako J nekoč stara domača pScnlca obroau<» slabo, gnoja pa Je potrebovala mn0",I Nove rodovlte vrste pa dajejo bogat donose, toda za to potrebujejo tu®* mnogo gnoja. Vtem ko Je znašal donos star* pšenice v najboljših letih 10 do £ stotov na oral, pridelajo zdaj Vot"“ kod 15 do 16 ali celo 20 stotov. zna»® Je v Sloveniji razširjena Korlcev* golica Ul. Donos te vrste znaša tu® nad 25 stotov, če Je zemlja dobro ®j\ delana in pognojena. To so la!re ?3 donosi, ki pa še zmeraj zaostajajo * donosi v Zahodni Evropi, kjer Podelajo na hektar 50 do 70 stotov. smo sl tudi pri nas prizadevali v*®.,! Jitl nove vrste, ki bi dajale še veCJ donos, da bi se približali cvropsken* standardu. In to se nam Jo v ” meri posrečilo. Novo vrste pšenic> ki Jih je vzgojil prof. dr. Mirko H® rič s svojim kolektivom, so daje 1®*®. nad 25 in celo nad 30 stotov na oT~' Nekateri kmetje so pridelali 50 0 Gn stotov na oral, DJuro Sabados Opatovcu (Vukovar) pa celo 65 st0 h- Te nove vrste pšenice bi bilo tre® preizkusiti v Sloveniji, da bi u8° ® vili, ali ustrezajo našim razmeranjj Ce bi ta pšenica pri nas uspevala, ® se donos znatno povečal. Naši g®sP ^ darjl so znani kot najnaprednejši Jugoslaviji in pri nas uporabljarn mnogo umetnih gnojil. Ce pa PicI „0 nima trdih bilk, ne prenese mnog gnoja, ker poleže. Tudi če nima v r0 koga klasa z mnogo zrni, ne I“°Ja izkoristiti gnoja. Ta vrsta pa močne bilke, velik klas in zrnja. Razen tega pa Je odporna Pr® rji In raznim vremenskim nezgoda • Co jo posejemo zgodaj na dobro ® delani in pognojeni zemlji, je don zelo velik. Toda ta pšenica ni P* merna za vsak kraj. Zato Jo Je tre povsod najprej preizkusiti. In s ** , namenom sem napisala pričujočaI nek, da bi opozorila slovenske K*n tovalce na to vrsto pšenice. Naj * naroče ln posejejo nekaj, pa se b® sami prepričali o njenih prednostih. Naj omenim še nekaj novih pšenice. S-K Je pšenica z dolgim * som, mnogo zrnja In visoko bilko. oral je posejemo kakih 50 do 60 Njene bilke so visoke 150 do 170 c ’ vendar pa prenese mnogo gnoja, da bi polegla. Na dobri zemlji P‘ nese 400 do 500 kg umetnega Bno> , na hektar. Sejati Jo Je treba *B° c(j ker dozori nekoliko pozneje vrste Ul. Z-K Je pšenica s*kratklm, d®6*1*1’* klasom in 3 do 6 zrni z enem kja* .a Ta pšenica ima kratka in zelo de® stebla, tako da prenese innogo g“ 500 do GOO kg na hektar, ne “a polegla. Njeni listi so široki m ^ poml proti rji. Dozori Po;tne^,ini. S-K, toda za Slovenijo dovolj zgo®‘^ Sejati jo Je treba zgodaj ln na je posejemo 60 do 70 kg. . U 12 Je pšenica kratkega k!asau„. nizkih bilk. Prenese torej vsako llčlno gnoja, ne da bi polegla. Ta P . nlca dozori pred vsemi drugimi vr. ml. Na oral Je posejemo 50 do »“ a kakršna in kakor Je pač pognoj zemlja. o0. Vse te tri vrste pšenice, če J o sejemo na dobro obdelano in P”*][j{ Jeno zemljo, nam zagotavljajo v-donos, ki ne zaostaja mnogo za , 0 večjimi donosi v deželah *ab® , Evrope, zlasti če jo posejemo zg® , Kdor želi preizkusiti to PSen,, 'raSt-se obrne na Postajo za selekcijo p r Un — Brezovica, pošta Hrv. LesKo Inž. Svetka Jamšek-Kori »TRŽNI DNEVI« v Mariboru Maribor, septembra V ponedeljek so se na prvi seji Gospodarskega sveta mestne občine Center dogovorili o novem načinu dovoza kmetijskih pridelkov na mariborski trg. Ob tkzv. tržnih dnevih bodo odslej podjetjem, ki so se bavila z dovozom in nakupom, priskočili na pomoč tudi proizvajalci sami, s tam, da bodo sami dovažali na trg pridelke. Do sedaj so oskrbovala Maribor podjetja Orač, Povrtnina in Vino-sadje. Ker niso imela dovolj prevoznih sredstev, niti skladišč , in embalaže, niso mogla v času, ko ljudje nabavljajo žimnico, kriti vseh potreb. Dosedanja preskrba je bila tako v mnogo-čem pomanjkljiva, razen tega so postavljali zelo visoke cene. Kmetijska gospodarstva, zadruge in privatni posestniki bodo v tem laže zadovoljili potrošnike. Nedvomno bodo blago lahko prodajali ceneje, ker prevoz z vozmi in ostali stroški ne bodo tako visoki. Tržni dnevi bodo sprva 2- do 3-krat v tednu, če bo treba, pa tudi večkrat. Dokončno so se člani Sveta dogovorili tudi o prostoru, ki bo na Vojašniškem trgu Ob petletnici delavskega samoupravljanja V soboto so V sevnišld Kopitarni slavili peto obletnico delavskega samoupravljanja in desetletnico obratovanja po osvoboditvi. 2e pred praznikom so obnovHl fasade tovarniških PoslopLj, urediiU dvorišče, delavci pa so neposredno pred praznikom očistili stroje in vse notranje prostore. Razen delavcev so se na slavnost zbrali tudi zastopniki krajevnih oblasti in Predstavniki drugih kolektivov Ustanov. in v bližnjih ulicah pri Vodnikovem trgu. Da bi svoj sklep čimpreje uveljavili, so določili tudi komisijo, ki bo že te dni stopila v stik z Zadružno zvezo, Trgovinsko zbornico in Sanitarno inšpekcijo, da se dogovori o vseh podrobnostih organizacije. F lisija bo v najkrajšem času vzpostavila stike tudi s kmetijskimi posestvi in zadrugami, medtem ko bodo za čim boljšo obveščenost kmetovalcev poskrbele tudi ostale mestne občine in krajevni odbori. Ta ukrep Gospodarskega sveta občine Center je imel zelo ugoden odmev že ob prvih vesteh o tržnem dnevu. Tržni dnevi bodo objavljeni v dnevnem tisku, da se bodo tako proizvajalci kot potrošniki, ki bodo kupovali večje količine, lahko pripravili. Gospodarski svet bo nadalje interveniral tudi tako, da bodo od trgovskih podjetij zahtevali, ■da izboljšajo svoje poslovanje glede kakovosti in količine, kakor tudi v cenah. Razen tega je Svet razpravljal med drugim tudi o tem, kako čimpreje organizirati podjetje, ki bi predelovalci različne pridelke za žimnico, tako kislo zelje, repo itd. Tudi to je za tako veliiik potrošniški center kot je Maribor, zelo potrebno, saj vsako zimo teh stvari primanjkuje. S. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V G0TEBORGU Goteborg, 21. sept. (Tanjug). Rezultati zadnjega, 21. kola : Donner—Petrosjan 0:1, Szabo—Ke res remi v 22 potezi, Sliwa—Spaski remi v 17 potezi, Unzicker—Geller prekinjeno, Stahlberg—Ilifvicki remi v 15 potezi, Filip—BroStajn remi v in | 14 potezi, Fuderer—Pachman prekinjeno, Guimard—Rabar remi v 41 po- , Slavnost le odprl predsednik de- tezi, Najdorf-Medlna remi v 39 posavskega sveta, za n.Hm pa je podal j tezl' Pilnik—Bisguier remi v 16 pote . kratko povojno zgodovino podjetja Stanje na tabeli v 21. kolu: Bron-tov. Jože Jenčič, v. d. direktorja. V štajn 15, Kcres 13,5, Panno 13, Petros-kulturnem programu pa Je domači jan 12,5. Szabo 12, Geller 11 (1) Spaski, Pevski zbor zapol nekaj narodnih pllnik, Filip 11, Ilivicki 10,5 Pachman borbenih in umetnih pesmi, delavski kvartet pa Je zajgral nekaj pesmi, med njimi tudi himno Kozjanskega °dreda. popoldne pa so imeli delavci zabavo. CJ. M. 10,5 (1), Najdorf, Guimard 9,5. Fudc- Poslonica Bulganina Eisenhowerju Washington, 22. sept. (AFP). Zvedelo se je, da predsednik Eisenhower sprejel posebno poslanico predsednika sovjetske vlade Bulganina. Za sedaj jav- i nosti ni znana njena vsebina. V j ministrstvu za zunanje zadeve sol poslanico spirejeli v torek. Takoj j so jo poslali predsedniku Eisen-hoiverju v Denver v Coloradu, kjer je sedaj na oddihu. Ciper naj bo vojaško New Yorkt 21 sept (AFp) - oporišče Atlantske zveze Danes popoldne se je sestal Ge- neralni komite Generalne skupščine Združenih narodov zaradi sprejetja priporočil o dnevnem redu X. zasedanja Generalne skupščine. V Generalnem komiteju so predsednik Generalne skupščine, sedem podpredsednikov in predsedniki sedmih komitejev Generalne skupščine. Priporočila tega komiteja mora potrditi plenarna skupščina. Na začasnem dnevnem redu Generalne skupščine je 68 vprašanj. Ko je Generalni komite razpravljal o teh vprašanjih, je najprej priporočil, naj se na dnevni red najprej postavijo vprašanja razorožitve, izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene SESTANEK GENERALNEGA KOMITEJA GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV NA ZAČASNEM DNEVNEM REDU GENERALNE SKUPŠČINE JE 68 VPRAŠANJ Generalni komite je priporočil, naj se na dnevni red najprej postavijo vprašanja razorožitye, izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene in politični problemi v zvezi s korejsko vojno. Razpravljali so tndi o rasni politiki, o položaju v južni Afriki, Cipru in Maroku. MENI NARODNI POSLANEC CROSSMAN London, 21. sept. (Tanjug). — Narodni poslanec Richard Cross-man predlaga kot »rešitev« ciprskega vprašanja, naj postane otok vojaško oporišče Atlantske zveze. O tem piše v »Daily Mirroru« tole: »Ciprskemu prebivalstvu je treba zajamčiti pravico do samoodločbe ob potrebni zaščiti turške manjšine. Ciper ne sme biti izključno vojaško oporišče. Namesto tega naj Velika Britanija predlaga, da postane otok oporišče Atlantske zveze, »kjer bi Grki in Turki delili odgovornost z Angleži na temelju enakopravnosti«. Položaj v Argentini Enote se bodo kmalu vrnile v vojašnice? Ukinjena blokada vseh argentinskih pristanišč. Peron še vedno v pristanišču v Buenos Airesu na paragvajski topnjači. Poziv delavcem naj bodo mirni in naj nadaljujejo z delom in politični problemi v zvezi s korejsko vojno. Vprašanji v zvezi z rasno politiko in položaj Indijcev v južni Afriki sta bila predmet pozitivnih priporočil, vkljub pripombam predstavnika Južne Afrike, ki smatra, da Združeni narodi niso pristojni za reševanje tega vprašanja. Novozelandski delegat se je vzdržal glasovanja. Generalni komite je potem prešel na vprašanje Cipra, ki ga je sprožila Grčija. Britanski delegat Anthony Nutting se je pro-tivil postavitvi tega vprašanja na dnevni red in izjavil, da bi razpravljanje o tem vprašanju v Generalni skupščini med tremi zavezniškimi državami, Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo lahko zastrupilo njihove odnose, a da pri tem ne bi rešili tega vprašanja. Izrazil je prepričanje, da bi vprašanje Cipra lahko rešili kasneje v direktnih razgovorih. Govoril je še tudi o nekaterih drugih argumentih za odložitev vprašanja Cipra z dnevnega reda Generalne skupščine. Grški poslanik Georgios Manas je zavrnil britanske argumente. Tilrški delegat Selim Sairber je izjavil, da je Buenos Aires, 21. sept. (AFP). Vojaška junta je pozvala zvezne in pokrajinske oblasti, naj kontraadmiralu Anibaiu Livisriju, bivšemu mornariškemu ministru in kontraadmiralu Samuelu To-ranzu Salderonu ter drugim osebnostim, ki jih bosta ona dva imenovala omogoči čimprejšnji prihod v Buenos Aires. V komuni- rcr 9 d), Rabar 9 iTnzicker 8 d), keju, objavljenem po državnem Blsguier, Stahlberg 8, Donner, Sliwa, .. Medina 5,5. Jutri bodo odigrali preki-; radiu pripominja vojažka junta, njene partije. _____ IZPEED SODIŠČA V LJUBLJANI... Nova dejstva o umoru v bohinjskih planinah Obravnava, polna skrivnosti, preložena Včeraj se Je nadaljevala pred petčlanskim senatom ljubljanskega Okrožnega sodišča razprava proti 31-letni Ružt Lučič in 27-letnemu Milanu Goliču. O poteku prve obravnave smo poročali. Konec maja je bila v bohinjskih planinah na gnusen način Umorjena Hasičeva. Vsi trije, Hašiševa, Lučlčeva ln Golič, so se namreč ^Pravili proti meji, da bi jo na nedovoljen način prestopili In Hasičeva Je bila nekakšen vodja obeh obdolžencev. Po dvodnevni hoji je bila Hasičeva pa gnusen način umorjena ln oropana, Golič ln Lučlčeva pa sta Ee vrnila v Slsak, kjer sta bila že po nekaj dnevih aretirana. To Je skoraj Vse, kar vemo o tem primeru, o VEem °stalem pa lahko samo ugibamo. Včerajšnja razprava je sicer pokazala, da sta Oba obdolženca imela *e od vsega začetka namen, da pobegneta preko meje, kar sta doslej trdovratno zanikala. Lučlčeva je namreč menila, da bo odslej govorila čisto resnico, ker Jo Je na zadnji obravnavi Golič pričel obremenjevati, češ da Je ona IzvršUa zločin. Golič ?e namreč zaveda, da je bila preiskava na mestu dogodka pomanjkljiva in da so tl trije bili čisto sami v Planinah in da sodišče nima prav nobenega dokaza o krivdi ejega In drugega. Pričel se Je zavedati, da n?u gre za glavo ln sedaj na vse na-cine skuša zvaliti krivdo na svojo zaročenko. Toda podatek, ki ga Je po-Qala Lučlčeva pred sodiščem, da so °ni Imeli namen pobegniti preko 'neje, bi nam lahko nudil odgovor na vprašanje, kaj Je bilo gibalo za ta zločin. Hasičeva Je namreč nosila ? seboj nekatere dragocenosti, poleg tega pa ljudje vedno računajo z dejstvom. da taki, ki hočejo na nedovoljen način prekoračiti mejo, nosijo “ seboj večje vsote denarja ali zlata. Lučlčeva se Je na prvi obravnavi °d'očno brarvila, da nima posla s tem jjniorom. ker Je GoMč trdil, da je Jrav ona žrtev dotolkla, ker so Jo našli z razbito lobanjo. Pred sodiščem ^e. bila prvotno samo obdolžena, da ni prijavila dejanja, kar bi bida njena dolžnost. Dokaj čudno je moraOo biti, da oba obdolženca nista zabrisala za seboj siledov in sta se odpravila nazaj v Sisak. Kako Je Lučičeva mogla še dalje živeti skupaj z morilcem, ne da bi kar koli ukrenila? Ona Je colo poslala Goliča, ko Je bila žrtev že mrtva, da JI Je odvzel dragocenosti. Pred sodiščem si je bilo težko ustvariti pravilno sliko, kdo taned obeh Je kriv. Jaivnl toMec Je zahteval za Lučičevo branilca, ker je bil proti njej Izrečen sum, da Je umorila Ha-sičevo, medtem ko obtožnice doslej še ni razširil. Pred sodiščem Je bil zaslišan tudi tovariš, ki je bil skupaj z Goličem zaprt v ljubljanskem preiskovalnem zaporu, ln ta Je vedel povedati, da sl Goličeva izpoved nekoliko nasprotuje, razen tega pa da ga Je očito nalagal, da še ni bil nikoli kaznovan, medtem ko vemo, da je že presedel 2 leti in 9 mesecev zapora zaradi dveh kaznivih dejanj zaradi tatvine ln vloma. Kako surov je Golič pa je vedela povedati njegova bivša žena, ki Jo Je pretepal na najbolj surov način. »Ce ne bi bilo mene in moj« mame v stanovanju, bi ob neki priložnosti ubil nekega svojega znanca ln kakor je povedal, bi ga skril v smetišče.« Tako Je Izpovedala bivša žena Goliča ln to mogoče kaže na njegovo nagnjenje do zločina. Tudi Haslcevo je zakopal v seno, potem ko Je bila umorjena ln mogoče ravno ta opomba bi lahko privedla na pravo sled, kako se je ta zločin zgodil. »Nočem nobene odškodnine, zahtevam pa smrtno kazen za oba obdolženca.« Tako je pred sodiščem Izpovedal oče ubite Haslčeve. Golič je o njej trdil, da Je vrgel nanjo kol, ko Je bil Izzvan po njenih psovkah. Oče umorjene pa nam je povedal, da Je bila Hasičeva dobro vzgolen? ln da nikakor ne more verjeti, da bi lahko kdajkoli preklinjala. Zaradi nekaterih znakov, da ie Golič duševno bolan, Je bila obravnava preložena za nedoločen čas. da bi sodišče dobilo mnenje Izvedenca za psihiatrijo. -lna Ostanki in postranski zaslužki To dni je bilo prod Okrožnim sodiščem v lijuiMjiuni več trgovskih poslovodij in uslužbencev iz Ljubljane. Pred kazenskim senatom se je prvi zagovarjal Viktor Grabnar oseminpetdesetletni upokotjemoo iz Kožne dolino. Bil je obtožen, da se je neupravičeno ukvarjali s trgovino, in sicer tako, da j® nakuipil v lotih 1953 do 1955 v trgovskih poslovalnicah »Pri Janezu«, »Tiskanina« in v skladišču podjetja »Toksttl« najmanj 160 kg ostankov tekstilnega blaga, nato pa te ostanke prodajal Štefki Jerala, ki prestaja sedaj osemmesečno zaporno kazen, in Se nekaterim drugim. Grabnarju je sledil pred sodniki nabavni referent v skladiftču podjetja Tekstil«, ViikfoT Velkavrh. Ta si je ustvaril postranski zaslužek tako, da je sporazumno z Leonom Prezrlom. Vse priče pozor: krivo pričevanje hudo kaznivo »Opozarjam vas, da govorite čisto resnico, ker je vsako krivo priče-v««Je hudo kaznivo.« Ta stavek lahko slišimo na vsaki obravnavi, ko sodnik opozori priče na resnično pričevanje. Enako opo-Jprtjo priče tudi v kazenski preiskavi. To Je takšna navada, da se ljudi opozarja, priče pa nimajo vedno te navade, da govorijo resnico. V torek *Ja sedela na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča taka dva obdolženca, ki se opozorila nista držala. ~o sta bila Marjan ta Zofija Toporlš, |tara 29, oziroma 28 let, doma lz Tržiča. Zakonca Toporlš sta se prepirala z N. J., ki Je sestra Toporlša. Hotela ®ta se na kakršen koli način znesti nad njo in sta pričela govoriti po domačem kraju, da je J. N. raztrgala *n zažgala sliko našega voditelja, pri J&TO pa da je Izrekla žaljive besede. ~akšno dejanje Je kaznivo ln zahteva nradni pregon, zato je javno tožkl-stvo uvedlo kazensko preiskavo Med Preiskavo sta Toporlša Izpovedala, da fta sama prisostvovala temu dejanju, da ga Je napravila J. N. Pri tem Pričanju pa sta priila v hudo proti- slovje, razen tega so druge priče popolnoma ovrgle njuno Izpoved, tako da se je na koncu koncev ost obtožbe obrnila proti njima. Javno tožilstvo je ustavilo preiskavo proti J. N. ln je predalo zakonca Toporlš sodišču. Obenem se je tokrat še pridružila njuna prijateljica Marija Kristan, stara 39 let, prav tako Iz Tržiča. Ona je bila obdolžena obrekovanja uradnih oseb, ker Je po neki obravnavi, kjer je bilo govora o kaznivem dejanju J. N., povedala, da Je sodnik podkupljen ln da zato ni postopal tako, kot M moral. Sodišče Je vse tri obdolžence spoznalo za krive ln Je obsodilo zakonca Toporlš vskega na 8 mesecev zapora, pogojno na dve leti, medtem ko mora Kristanova plačati 8000 din kazni. Pri izreku sodbe Je sodišče posebej upoštevalo, da je dejanje zakoncev Toporlš družbeno zelo nevarno, ker bi njuno krivo pričevanje lahko spravilo J. N. za nekaj mesecev v zapor Da pa sta dobila pogojno kazen, le sodišče opravičilo s tem, da še nista bila kaznovana in imata dva nedolet-na otroka. -in« poslovodjem trgovine »Volna-Sukno« Jožetom Skubicem, ki je poslovodja znane trgovske poslovalnice »Pri Janezu«, Viktorjem Keržičem in Dragom Bajžljem, oba poslovodji pri trgovskem podjetju »Manufaktura«, izdajal manjše količine tekstilnih ostankov, kakor jih je pa navedel na dobavnicah. Tako dobljene ostanke 3® prodajal sam na sroj račun posameznim znancem, sem pa tja pa tudi uslužbencem skladišča »Tekstil«. Da bi se zdela vsa stvar 'legalna, je pla. čeval poslovalnicam za količine ostankov, ki si jo je pridržal sam, vedno ustrezale zneske kot pirotivrednost pri' držanih ostankov. Ker je videla, da uspeva »kšeft« z ostanki predpostavi jen im, je hotela priti na lahek način do denarja tndi blagajničarka v trgovski poslovalnici »Pri Janezu«, Janja Žumbar. Kot uslužbenki tega podjetja ji je lahko uspelo dobiti v trgovini približno 4o kg ostankov. Za te ostanke jo dobila tud) kmalu hvaležnega kupca v osebi Vero Aljančič. Ta ji je dala iz hvaležnosti razen plačila še 3000 dinarjev nagrade in otroške drsalke Sodišče je bilo tokrat pri izrekanju kazni precej milo. Grabnarja je obsodilo na 18.000 dinarjev denarne kazni, Velkavrha na štiri mesece. Premrla in Skubica vsakega na dva meseca, Keržiča in Zumbarjevo vsakega na em mseo ln pol, Raj Sija j>a na en mesec zapora. Skuhicn, Bajiijn in Žtftnbarjevi je Izvrši tov kazni tudi odložilo, prvemu za dve leli, drngima dvema pa vsakemm aa dobo em«ga 'leta. Čeprav ni bilo v dejanjih obtožencev ni kaki h senzaoij, je vendar 7.a obravnavo proti njim, ki je trajala dva dni, bilo veliko zanimanja. Po. trošnikom pa Je bila prav s tem pro cesom rešena utganka, zakaj v teh trgovinah niso mogli priti nikoli do ostankov. _ak. Izvršitev smrtne kazni Včeraj je bila Izvršena smrtna kazen nad Karlom Gorjupom, ki ga je Okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo na smrt, ker Je v aprilu 1953 ubil lz koristoljubja Jožeta Mlakarja, delavca na Državnem posestvu Snežnik na Kočevskem. Turčija prati postavitvi vprašanja Cipra na dnevni red. Združene države Amerike so se pridružile stališču Velike Britanije in Turčije. Francoski delegat Alpfano se je prav tako izjasnil proti postavitvi Cipra na dnevni red. Sovjetski predstavnik Soboljev je zahteval, da se vprašanje Cipra postavi na dnevni red. Po njegovem mišljenju je to vprašanje precej zapleteno in je morda to še en razlog več, da se Združeni narodi lotijo njegovega reševanja. Potem so prešli na glasovanje, ki je pokazalo, da se je Generalni komite izjasnil proti postavitvi ciprskega vprašanja na dnevni red. Za postavitev na dnevni red so glasovali: Mehika, Egipt, Sovjetska zveza in Poljska, proti pa Francija, ZDA, čile, Velika Britanija, Luxemburg, Norveška in Nova Zelandija. Glasovanja so se vzdržali Haiti, Etiopija, kuomin-tanška Kitajska in Siam. Zatem je Generalni komite priporočil, da se vprašanje Maroka postavi na dnevni red, nato pa je bila seja prekinjena. Naslednja seja pa bo v četrtek popoldne. da so omenjene oblasti odgovorne za osebno odgovornost admiralov Livierija in Calderona, ki sta bila aretirana po nemirih 16. junija. - Hkrati je predsednik vojaške junte general Jose Domingo Mo-lina pozval vse državne uslužbence, naj ne uničujejo in seži-gajo dokumentov. Uprava državne varnosti je danes po radiu objavila, da žan darmerija in policija trdo držita red v glavnem mestu in okolici svojih rokah. V komunikeju zahtevajo od prebivalstva naj se ravna po navodilih uprave državne varnosti in naj z njo sodeluje ptri ohranjevanju javne varnosti Malo kasneje so po radiu prebrali tndi poslanico v kateri vr hovni poveljnik vojske naroča enotam izvzemši tistim, ki vzdr žujejo red v glavnem mestu in pokrajini naj se pripravijo na povratek v vojašnice. General Juan Peron je še na paragvajski topnjači »Paraguay« Hkrati se je razvedelo, da se je bivši finančni minister Miguel Re ves ti do zatekel v čilsko vele poslaništvo. Buenos Aires, 21. sept. (AP) Uporniška vlada je danes sporočila, da je ukinjena blokada vseh argentinskih pristanišč. Za sedaj se še ne ve, če bo to avtomatično omogočilo Juanu Peronu, da bo lahko z ladjo odpotoval iz Buenos Airesa v Paragvaj. Po zadnjih vesteh, je od včeraj na paragvajski topnjači »Paraguay«. To sporočilo je podpisal uporniški kontraadmiral Isak Rohas. V sporočilu je rečeno, da je blokada ukinjena zato, »ker je vojaška junta sprejela pogoje revolucionarne vlade«. Danes dopoldne je bila topnjača »Paraguay« še v pristanišču in močno zastražena. Ona je zasidrana med dvema inozemskima ladjama in nima prostora za manevriranje. Oboroženi paragvajski mornarji so na palubi, medtem ko argentinska policija in pripadniki pomorske prefekture stražijo na pomolu. Buenos Aires, 21 .sept. (AP). Generalni sekretar argentinske konfederacije dela Hugo di Pie-tro je danes pozval argentinske delavce, naj bodo mirni in nadaljujejo delo za dobrobit države. Konfederacija je do sedaj močno podpirala Juana Perona. Di Pietro je govoril preko argentinskega državnega radia. Včeraj so se razširili glasovi, da je vojaška junta aretirala Di Pietra, ki je bil več let zanesljiv Peronov pristaš. Tiskovna konferenca predsednika Generalne skupščine Združenih narodov Jose Maze New York, 21. sept. (USIS). Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov, čilski predstavnik Jose Maza veruje, da so razorožitev, mirnodobska uporaba atomske energije in eventualna revizija povelj Združenih narodov najpomembnejša vprašanja, ki stoje pred X. zasedanjem Generalne skupščine. V teku svoje prve konference za tisk v svoj-stvu predsednika Generalne skupščine je Maza dejal, da imajo ta vprašanja večji pomen, kakor vsa druga vprašanja, ki so na dnevnem redu Generalne skupščine.’ Rekel je, da bo Generalna skupščina to leto morala odločiti, če bo potreba sklicati konferenco rodov. Izrazil je tudi upanje, da bo Generalna skupščina dosegla nadaljnji napredek v vprašanju kolonializma. Kakor je dejal, je bil v preteklosti v tem vprašanj-u dosežen premajhen napredek. New York, 21. sept. (AFP). Po izvolitvi predsednikov odborov je Generalna skupščina OZN izvolila sedem podpredsednikov. Ob prvem glasovanju so bile izvoljene: Francija (53 glasov), 'Etiopija (53), ZDA (53), Velika Britanija (52), ZSSR (50), Luxem-burg (49) in Kitajska (41). Skupščina je zatem odgodila delo za četrtek ob 16.30 uri. Generalni odbor Skupščine je imel danes sejo, da bi potrdil dnevni red X. zasedanja Generalne skupšči- za revizijo povelj Združenih na- I ne OZN. Adenauer bo danes v Bundestagu p rečital deklaracijo o zunanji politiki Bonn, 21. sept. (Tanjug). — Kancler Adenauer je danes na seji vlade podal osnovne črte deklaracije, ki jo bo jutri prečital na plenarnem zasedanju Bundes-taga. Adenauer je prav tako seznanil zunanje politične odbore obeh domov Bundestaga s svojo deklaracijo it* povedal poslanikom podrobnosti iz razgovorov, ki jih je nedavno imel v Moskvi s sovjetskimi državniki. V parlamentarnih kjogih pričakujejo, da vladna deklaracija o zunanji politiki, ki jo bo kancler jutri ftrečital, ne bo vsebovala nove elemente. Smatrajo, ^tavitve diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, kakor tudi uspeh, ki je dosežen v Moskvi z obljubo sovjetskih voditeljev, da bodo kmalu osvobojeni Nemci, ki so na prestajanju kazni v SZ. Po istih vesteh, bo Adenauer zopet potrdil, da vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo nič ne spreminjajo dosedanjih odnosov med Bonnom in zahodnimi silami. Prav tako bo verjetno potrdil prepričanje, da se odnos bonnske vlade nasproti vzhodnonemški vladi ne bo spremenil tudi po najnovejših sporazumih, ki so bili podpisani med da bo Adenauer posebno nagla-1 Sovjetsko zvezo in vzhodnonem-sil prednosti, ki izhajajo iz vzpo- | ško vlado. Vzhodnonemška delegacija se ie vinila iz Moskve Moč je ustvariti združeno, miroljubno in demokratično Nemčijo je izjavil Grottewohl ob svoji vrnitvi iz SZ Berlin, 21. sept. (AFP). »Spričo splošnega pakta evropske varnosti, je moč ustvariti združeno, miroljubno in demokratično Nemčijo«, je 'danes izjavil predsednik vlade demokratične republike Nemčije Otto Grottevvohl, ki se je vrnil iz Sovjetske zveze. Poudaril je, da sta si med razgovorom v Moskvi obe državi NOČNE BRZOJAVKE LONDON, 21. sept. (AFP). V Dow-ning streetu so potrdili, da Je v osebni poslanici, Id Jo Je predsednik sovjetske vlade Bulganin danes po- danes popoldne obiskal predsedstvo britanske vlade in Izročil predsedniku Edenu osebno poslanico marSala Bulganina. V dobro poučenih krogih slai britanskemu premieru Edenu. Iz- pravijo, da se poslanica nanaša na raieno obžalovanje sovjetske vlade razorožitev. zaradi majhnega napredka v delu podkomiteja OZN za razorožitev. Pod-komlte bo končal s svojim delom jutri, t. J. v četrtek. JERUZALEM, 21. sept. (AP). Pred stAvnik Izraelskega ministrstva za zunanje zadeve, Je danes sporočil, da je ZS zveza demantirala vesti o raz govorih o pošiljanju orožja arab LONDON, 22. sept. (Tanjug) Na letni konferenci konservativne stranke, ki se bo začela 6. oktobra, bodo razpravljali predvsem o finančnem in ekonomskem položaju. Konferenca bo zaključena 8. oktobra z množičnim mitingom, na katerem bo govoril vodja stranke Anthony Eden. PEKING, 21. sept. Nova Kitajska). sklm državam. V uradni izjavi SZ sc Štirje francoski senatorji so danes govori, da so te vesti brez sleherne prispeli v Peking na povabilo kitaj-podlage. j skega Instituta za zunanjepolitična LONDON, 21. sept. (AFP). Sovjet- vpraSanja. Pred tem so bili na obiski odpravnik poslov v Londonu Je I sku v Severnem Vietnamu. zastavili kot glavno nalogo mimo rešitev za celotno Nemčijo in sklenitev mirovne pogodbe. Podpredsednik vlade Walter Ulbricht, ki je spregovoril za Grottewohlom, je dejal, da je napredek v smeri ponovne združitve odvisen od stališča bonnske vlade. Po neuspehu »politike sile« se prebivalci Vzhodne Nemčije nadejajo, da bo Bonn popravil svojo politiko, je pripomnil Ulbricht in poudaril, da »je treba premagati pariške sporazume«. Podpredsednik vlade Otto Nuschke je poudaril, da je moč ponovno združitev Nemčije takoj doseči, če bi se Bonn odpovedal pariškim sporazumom. Podpredsednik vlade Heinrich Rau, ki je na letališču sprejel vzhodnonemško delegacijo, je imel pozdravni govor, v katerem je objavil, da bo Vzhodna Nemčija formirala oborožene sile, potrebne za obrambo države. »Vzhodna Nemčija želi zastaviti vse sile«, je dejal, »da bi odpravila ovire na poti k ponovni združitvi«. Na IV. kongresu Zveze književnikov Jugoslavije, ki je bil te dni v Ohridu, je bila razen in često tudi minio referatov in diskusije izrečena tudi marsikatera tehtna beseda, ki bi zaslužila, da bi ostala nekje zabeležena. Najtemperamentnejši razgovori so bili ob večerih, v bolj ali manj zaključeni družbi, za mizo ob steklenici slabega vina in skodelici pomirjajoče črne kave. Toda temperament teh razgovorov je bil vse premočan, da bi človek tedaj pomislil na svojo beležnico. Vanjo sem ujel le nekaj beležk iz, če jih tako imenujem, popoldanskih razgovorov z nekaterimi vidnimi jugoslovanskimi književniki. Med najpomembnejša imena sodobne jugoslovanske proze nedvomno sodi tudi Dobriča Čosič. 2e s svojim prvim romanom »Daleč je sonce« si je na mah osvojil vso jugoslovansko publiko, laskave pohvale pa je doživel tudi v inozemstvu, kjer so se kmalu začeli pojavljati prevodi njegovega prvega romana. Lani je bil kot najboljši roman leta nagrajen Cosičev drugi roman »Koreni«. To me je napotilo, da sem ga povprašal, kaj namerava povedali s tern obširnim ciklom romanov in kaj ga je vodilo pri pisanju tega romana. Dobriča čoeič je nekako takole odgovoril: »Trudim se, da bi vzpostavil neko kontinuiteto med generacijami, da bi prodrl v usodo ljudi, na kosteh katerih ml, njihovi potomci, »zidamo svoje vratolomne zgradbe«. Želel bi, da se v literarni analizi dokopljem do nekih determinant naše psihološke, sociološke in nacionalne konstitucije, ki so ustvarile dobo in sedanjost, kateri tudi jaz pripadam. Ko je izšla prva knjiga iz mojega nameravanega cikla štirih romanov, jo je poleg ostalega pričakovalo tudi razočaranje, ali da bom točnetjši, vsaj občutek razočaranega pričakovanja. Pričakovali so namreč, da bodo »Koreni« tako imenovan/i zgodovinski roman. Za takšno nalogo pa jaz nimam niti potrebnih kvalifikacij. Ta zvrst me literarno niti ne zanima. Trenutno me predvsem zanimajo nekatere človefike strasti, za katere se trudim, da bi: jih pogledal iz nekega širšega aspekta. Nikakor si ne umišljam, da bi mogel dati kompleksno sliko družbenih odnosov dob, v katerih se odvija dejanje mojih romanov. To tudi zato ne, ker sem nagnjen k dojemanju tragičnega in dramatičnega, kar je prav gotovo ena bistvenih komponent življenja, seveda nikakor ne edina. Mene boli ono tragično v mojem narodu in jaz ga prikazujem, trudeč se, da mu bom pravičen, pravičen v obsodbi kot v afirmaciji. Junaki »Korenov« so kmetje. Hotel sem jih pogledati globlje in bolj kritično, kot se to često dela, pa tudi v naši sodobni lite- raturi. Sem pa prepričan, da je vse to samo začetek. Če bom uspel, bo morda pokazal kateri izmed romanov iz naših sodobnih dni. Ne bi želel, da me napačno razumete: vas ni edino, kar me zanima.« Zanitmalo me je, kakšen odnos je našel pisatelj med obravnava- Dobrlca Čoslč njem naše preteklosti in sodobnim izrazom, ki ga uporablja v svojih delih. »Zdi se mi,« je dejal Cosič, »da se niti ne bi ukvarjal s pro-hlemi in temami iz preteklosti, če ne bi mogel. ideološko in estetsko stati na sodobnih pozicijah. Moje dojemanje sveta je tako imenovano dramatično dojemanje. Bistvo v tem dojemanju je intenziteta. Ta poetska intenziteta, razumljivo ne hrez stilnega napora in ne brez okoriščanja dosežkov sodobne literature, je dobila obliko, ki vsekakor pomeni znatno odstopanje od metode in prijemov, ki sem jih uporabljal v svojem prvem roman« »Daleč je sonce«. Ne smatram se za novatorja, a še manij si domišljam, da so rezultati, ki sem Tone Kralj: sejale« jih dosegel, taki, da jih ni treba izpopolnjevati in korigirati. Trudim se, da najdem, izraz, s katerim bom mogpl najuspešneje povedati to, kar me teži. Če ta moj izraz nosi elemente, ki niso v praksi tako imenovanega klasičnega realizma, če sta moja forma in občutek za jezik usmerjena k strujam nekih določenih literatur tega stoletja, to vsekakor nima nikakršne težnje po modnosti. Prepričljivost in resničnost sta mi edina kriterija. Vse premalo se še ukvarjam z literaturo, da bi mogel, biti ekskluziven v estetskih koncepcijah, torej tudi v negaciji tega ali onega umetni- r > RAZGLEDI PO SVETU V MANTOVI v Italiji jo bil ustanovljen »Orfoo« komite, ki bo podeljeval nagrade — zlate kipce Orfeja — onim pevcem In dirigentom. ki bodo med letom do. sefell naivci'j i‘ uspehe kjerxlh»*dl na svetu. V razsodišču bodo po leg Italijanskih kritikov tudi glasbeni strokovnjaki. Tekmovanj« za »srebrnega Orreja« se lahko udeležijo tudi mladi pevci in operni dirigenti. NA PROGRAMU ATENSKE-HA FESTIVAI.A od 24. avgusta do 2. oktobra Je Mozartov »Ido-menec«, O-luckova opera »Orfej« ln Stravinskega »Oedlpus rox«. Poleg tega bo uprizorjenih 1* antičnih tragedij, med njimi Evripidova »Hekiiba« In Sofoklejev »Edtp«. Prireditve so v znaku go. stovanja ameriških pe-veerv l>n newyorSkega filharmoničnega orkestra. NAGRADA »M880NE« za moderno slikarstvo bo *v Milanu tudi leto« oktobra mcMoea podeljena v višini milijon Ur. Medtem ko so smeli lani sodelovati le Italijanski, francoski ln nem-Skl umetniki, so bili leto« povabljeni ge slikarji lz Anglije. Av. strlje, Belgije, Brarillje, Holandske ln Svite. ZA 25. OBLETNICO SMRTI največje baletne umetnice našega časa Ane Pavlovo, ki j« umrla 2S. Januarja 1**1. so ustanovili v Ijomtonu pod predsedstvom Pikina Klcliardsona poseben odbor, ki bo organiziral spominske svečano,- ■a. BAYKJ3UT»KI WAjGNEBJEV FESTIVAL se je končal z uiwl-zorkvijo »Taimhitiiserja«. !5 predstav se j« udeležilo 5D.MA poslu. Saleov, mod terni !# */• tujcev. Radijske postaje vsega sveta so v 1(1 prenosih predvajale direktno ali n« magnetofonskem traku Wag. nerjov cllčlns »Nlbelunikl prstan«, »Letečega Holandca«, »Tannhfiuse-rja* ln »Parslfala«. »Novobayrenth-sJri stil« Wagnerjevlh neSakov Wlolanda In AVolfganga se Jo T soglasnem mnenju domače ln tu le kritike dokončno uveljavil, kar pomeni precejšen poseg v današnje gledališko ustvarjanje. Na prihodnjem festivalu bodo osrednja točka na novo lnseenlranl »Mojstri pevci«, medtem ko »Tanuhlinser« odpade. Nameravano gostovanje v Barceloni za leto 195« z Isto zasedbo vlog Jc nepreklicno odpo. vedano, vendar so se ponovno začela pogajanja za leto 1957. PLODNA RAZISKAV ANJA ČEŠKOSLOVAŠKIH ARHEOLOGOV. Izkopavanja arheološkega oddelka Csl. Akademije znanosti na področju nekdanje Velikomoravske države so v zadnjih letih rodila bogate sadove. Razislkavanja so pokazala, da se lahko govori o posebni vellkomoravskt arhitekturi, ki spričo svolega bogastva predpostavlja daljši predhodni knltuml razvoj Zah. Slovanov, V_______________________________^ škega izraza. Želim, da se okoristim z izkušnjami, tako Stendhala kot Faulknerja, tako Dostojevskega kot Bore Stankoviča, tako Andriča kot Voranca in Leonova ter drugih. Samo zato, da bi bil samosvoj in prepričljiv. Da bi čim popolneje in čimbolj poetsko spregovoril o ljudeh.« »In kaj menite o sodobni jugoslovanski prozi?« »Spoštujem jo, se z njo okoriščam in sem optimist v vsakem pogledu. Ponosen sem, ker živim v času, ko moji sovrstniki, kakor tudi mlajši in starejši od mene, pišejo dobre knjige, čedalje boljše knjige. Če sem vendar nad nečem zamišljen, je to samo: zakaj več in globlje ne govorimo o problemih človeka v socializmu.« • In poslednje vprašanje: »Kaj mislite o sodelovanju med posameznimi nacionalnimi književnostmi in o zbližanju med posameznimi kulturami?« »Ali ima sploh kak smisel danes govoriti alternativno o tem vprašanju. Mar ni to neki imperativ, brez katerega bi naša pesniška beseda zvenela v prazno in se izneverila sama sebi. Ne boriti se zb jugoslovansko integracijo v literaturi, pomeni izmaličiti smisel, vlogo in našo eksistenco. Seveda je treba tudi organizacijskega napora, da bi bili rezultati boljši. Zdi se mi, da ta napor ni v skladu niti s potrebami niti z našim občutjem. Prepričan sem: mi moramo korakati izpred prakse naše, državne izgradnje in njenih organizacijskih oblik. Republikanstvo v literaturi — prosim, da me napačno ne razumete, tu ne mislim o nikaki likvidaciji samobitnosti nacionalnih kultur —, je anahronizem, a njegovi pojavi niso redki. Boriti se proti — v negativnem pomenu razumljenim — regionalnim in republiškim kriterijem in merilom, pomeni v prvi vrsti borbo za intenzivnejši in hitrejši razvoj prav nacionalnih kultur. Sem torej za sodelovanje v vseh oblikah, saj sta si Beograd in Ljubljana blizu, blizu in eno in isto v onem, kar je bistve »Odsevi vojne in groza v evropski grafiki« je naslov predavanju, ki ga bo imel asistent umetnostnozgodovinskega seminarja ljubljanske univerze Lucijan Menaše danes, 22. septembra ob 20. uri v Moderni galeriji. To predavanje Je predzadnje v vrsti predavanj, ki jih prireja odbor I. mednarodne grafične raistave, ki se zaključi v nedeljo, 25. sept. ob 19. uri. Martin Frank (Anglija): Mldinetka, 1952 Med novimi knjigami in revijami BESEDA ST. 5—«. Pravkar izišla dvojna številka »Besede« prinaSa pesmi Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, Daneta Zajca, Bojana piska, Aladina Janca in v prevodih Herberta Grtlna pesmi A. B. Simiča. Originalno prozo sta prispevala Lojze Kovačič ln Dominik Smole. Vlastf Pachelner tiska krajSl prevod novele Vlolante ali svetskost, mladostno delo Marcela Prousta. Esejistični in kritični del revije napolnjujejo prispevki Janka Kosa (Poglavje o kritiki, v katerem zavrača polemiko Mateja Bora), Primoža Kozaka (nadaljevanje in konec kritičnega pretresa referatov zadnjega plenuma Jugoslovanskih književnikov), Miklavža Prosenca (Analiza lanske gledališke sezone v ljubljanski Drami). Razen tega ocenjujeta Vital Klabus in Mirko Zupančič zadnji dve novi pesniški zbirki Petra Levca ozir. Janeza Menarta. KONCERTNI LIST, avgust 1955, St. 1. Izdaja Slovenska filharmonija v Ljubljani. Celotna številka vsebuje prispevke o gostovanju Slovenske filharmonije v Italiji. To Je članek no in V onem, kar je bodočnost.«; uspehu Slovenske filharmonije v raz- ličnih koncertnih dvoranah Italije ln CIRIL ZLOBEC I potopisni zapiski. List prinaša na S I. mednarodne grafične razstave v Moderni galeriji Zlatko Priča: Kompozicija m kraju razpis abonmajev za koncertno sezijo 1955-56. OBZORNIK ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, Ljubljana, letnik I»-št. 1. Po letu presledka je glasilo Društva matematikov In fizikov LRS zopet Izšlo. Prva številka prinaša članke in razprave A. Vadnala, N. Pril®" telja, A. Peterlina ln M. Svikaršica-Ostali del revije napolnjujejo Novice. Domače vesti, Odgovori, Nove knjlge ln Vprašanja. SAVREMENIK ST. 9, Beograd; literarni del številke so prispeval^ prozo Ivo Andrlč in Mirko VujaČic. pesmi pa Slobodan Markovič (SO s?" netovl), Jure Franičevlč, Dragutin Vujanovič ln Zvonimir Popovič; V ostalem delu številke so zanimiv* predvsem esej Odmevi sentiment ali?' ma v srbski književnosti Draglše ZiV' koviča, Poezija mladega Njegoš® (esej dr. Nikole Banaševlča) in kritike Veltbora Gllgoriča (Nova Pot književnega ustvarjanja Vekoslava Kaleba), Zorana Gavrlloviča, Marjana Jurkoviča In Ivana Lallča. Številk® zaključujejo stalne rubrike Fllozofsk1 pregled, Gledališki pregled ln Knji' ževni pregled. RIBIC. List za sladkovodno ribištvo. St. 9. Izdaja Ribiška zveza Slovenije. SADJARSTVO, VINARSTVO, NARSTVO. St. 9—10. Izdaja zaloW Kmečka knjiga. Iz vsebine: N o vos u za naše sadjarje-zadružnike, Novo škropivo proti peronospori, Znanstvene in tehnične novosti in zanimivosti v sadjarski, vinarski in vrtnarski P*°m izvodnji, dopisi čitateljev, novice drugih dežel in republik kakor tuo* gospodarski nasveti. LOVEC. Glasilo Lovske zveze SIJ' venije. St. 0. Važnejši članki: Dr. Otto Rohr: Bonitiranje lovišč, Dr. Stank® Bevk: Se nekaj o jelenih, in razprava Dr. Antona Svetine o lovu ln ribo' lovu v Ljubljani ln okolici od 16. o° 18 , stoletja. NOVA PROIZVODNJA 1955,- št. »■ Vsebina: Dr. Maks Vraber: Dom*c; kostanj v Sloveniji; Franjo Kočevai’ Organizacija raziskovalnega dela tekstilno Industrijo; Stefan Zagoričnik: Površinsko dobivanje ln tehn>c' no-ekonomskl faktorji v primerjavi ‘ jamskim obratovanjem; Mlodrag M1' lojevlč: Uporaba »tekočih plinov« pogon avtomobilov; Jan Jože: Nek^J nasvetov k asfaltiranju naših cesi> Kafol Frane: O žganjekuhi In izoe' lavi likerjev. TAMBURASKA GLASBA, Zagreb Leto I. št. 1. Novi hrvaSkl časopis glasbo, ki obravnava posebno tatnojj' raSko glasbo. Poleg člankov (Za predek tambure. Iz početnog razdoDJ tamburaške glazbe, Ivan Zajc 1 Wiy' bure) prinaša tudi glasbeno Pr*'°fn in sicer Ivana Zajca Koncertno koi°- W\\\\>\\ww\\\w\\\\\WA\\w\\\\\\\\\\\\\v\\v\\\\\v\w^ Kakor v grških tragedijah; junak, tokrat je to Jude Fawley, drvi v pogubo, kakor to veleva neizprosna usoda. Okoliščine se sprepJeteJo v neprodiren obroč, iz katerega vodi samo ena pot: v smrt. A vendar ta primera ne drži povsem. Pri Hardyju so namreč postavo božanstev zamenjali vsemogočni zakoni narave ln družbe, ki jih pisatelj čestokrat istoveti. Kakor pri Zolaju: dednost Je usodna. A vendar ni docela tako. Pri Hardyju je dednost važen čtailteU. ki uravnava žltje ln bitje njegovih Junakov. Jude, preprosto rečeno, s svojim tragičnim življenjem potrdi pravilo, da njegov rod ni »nadarjen« za zakonsko živ-ljenje. A to ni edini, niti odločilni člnltelj. Vidi pa se, da je bil pisatelj pač sin svojega časa ln tako se J« navzel tudi nekaj Zolajeve naturalistične teorije o usodni dedni pogojenosti človekovega ravnanja. Hardyjev pesimizem ni posledica mode, on ni nekakšen Schopenhauerjev učenec In nič več. Ce na primer Tessa v romanu »Cista žena« pravi, da sc JI zde svetovi kakor Jabolka ln da Je »vet, na katerem živimo, podoben gnilemu jabolku, to ni poza, ampak Izraz pristnega čustvovanja ln pogleda na svet tn življenje. To velja tudi za roman »Temno srce«. Vendar ob ponovnem branju te Hardyjeve mostrovlne dozori v bralcu spoznanje, da je takSno črnogledo presojanje ljudi In stvari, zlasti ljui*l v njihovih medsebojnih odnosih zgolj odsev sllovlitega upora proti Aružbl, ki utesnjuje in onemogoča sprostite* žlahtnih umstvenih ln čustvenih sil posameznika. Ena poglavitnih značilnosti evropskega romana 1». stoletja, obdobja, v katerem so objavili svoja najboljša dela taki velikani, kakor Balzac ln Tolstoj, Flaubert in Dostojevski, Zola ln Turgenjev, A. France ln A. Trollope, G. Meredlth ln (ne nazadnje) Th. Hardy, Je ravno slikanje spopadov posameznika s sodobno družbo. Ta motiv konflikta med umsko, čustveno ln etično čvrstim posameznikom, prostim vseh spon predsodkov In konvencij, in družbo, ki se Je že zabubila v toga pravila In dogme, s katerimi varnje svojo oblast In privilegije, nenehno srečuješ v romanih tistega časa. Pri Hardyju Je ta konflikt mojstrsko orisan v »Cisti ženi« ln morda še bolj v »Temnem srca«. NOVE KNJIGE Mojstrovina poslednjega viktorijanca THOMAS HARDY: TEMNO SRCE. PREVEDLA MIRA MIHELIČ. CANKARJEVA ZALOŽBA 1955 Samuel Richardson, Henry Fielding, Tobias Smol-let in Laurenče Sterne, ki so v zadnji četrtini 18. stoletja ustvarili angleški roman, so bili spričo tedanjega položaja Anglije, ki Je terjal trdne etične vrednote, predvsem |n pretežno moralisti. Ljudi, bralce so učili dobrote, plemenitosti, humorja, smisla za dobro ln lepo. Hardy, ta poslednji viktorljanec, kakor ga upravi- v Čeno imenujejo literarni zgodovinarji, pa je v svojih najboljših delih rušil te vrednote, oziroma njihovo karikaturo, saj so se sčasoma zmaličile v puritansko ozkosrčnost, predsodkarstvo in licemerstvo tedanje tako imenovane viktorijanske družbe, samozadovoljne tn ošabne spričo uspešnih In donosnih kolonialnih osvajanj. Devetnajst let pred Izidom »Temnega srca« (1895) se dž namreč kriljlca Viktorija kronati za cesarico Indije ln trinajst lot poprej (1882) se Anglija zasidra v Egiptu. Zdaj ko smo očrtali nekatere bistvene potezo Har-dyjevega pisateljskega lika, sl oglejmo Se zgodbo romana »Temno srcc«, ki smo ga ob SOletnicl izida dobili tudi pri nas v prevodu Mire Miheličeve in v Izdaji Cankarjeve založbe. Jude Fawley, sirota, človek dobrega srca, vedoželjen, čustven in čuten, propade. Na pragu srartl Sepeta: »Tam mirno leže zasužnjencl skupaj in ne slišijo več glasu priganjalca. .. Mali ln veliki; tam je eno in Isto ln hlapec Je prost gospodarja svojega. Cemu Je dal bog siromaku luč ln življenje onim, ki se v bridkosti duše?« Ko pa Je bil Jude mlad, je bil poln visokoletečih sanj, prebiti se Je hotel Iz revnih In tesnih razmer na vseučilišče ln postati Skof, nemara celo papež ... Po-UeJ pa je, neizkušenega, kakršen Je bil, zmedla ln zvi- jačno speljala v zakon Arabella Donn, preračunljivo, amoralno kmečko dekle, ob Judu se Je hotela, videč njegovo vnemo in bistrost, kakor slak povzpeti kvišku, med bogate ln veljavne ljudi. Ko pa Je kmalu uvidela, da so upi splavali po vodi, Je moža zapustila, kasneje, tik pred smrtjo pa se Je spet vrnila k njemu. Nadaljnje Judovo življenje pokaže, da imajo ženske nanj usoden, poguben vpliv, čeprav so nekatere, kakor njegova sestrična Sue, plemenite ln dobre. Ta vpliv Je močnejši od njegovih ambicij, da bi postal Izobraženec ln našel svoje pravo mesto v življenju. Na prvi pogled se torej zaljubi v sestrično Sue, lepo ln bistro dekle, ki se Je poročila iz strahu, da ne bi podlegla čustvom do Juda, z učiteljem In Judovim mladostnim vzornikom Phlllotsonom. Vendar svoji ljubezni ne more uteči, Se zlasti, ker ji je njen mož priskuten. Zato zapusti starega šolnika in odide s svojim bratrancem. Ljubimca f>i lahko ostala prosta, če bi se Sue ločila od PhUlotsona, Jude pa od Arabelle. Lahko bi se poročila, toda Sue se boji storiti ta odločilni korak, ker meni, da uradna sklenitev zakona nujno uniči pravo ljubezensko čustvo. Toda tudi poroka ne bi dosti pomagala, kajti malomeščani so že planili po njiju zaradi »pregrešnega« življenja, vrh tega Jima umrejo vsi otroci, Sue rodi mrtvo dete, vse drvi katastrofi naproti. Sue se vsa strta vrne k svojemu možu. Jude začne spet piti, kakor po tistem nesrečnem zakonu r, Arahcllo. Na koncu se pojavi So njegova nekdanja žena, ln vtem ko Ji mož umira, gre Arabella veseljačit In ljubimkat z drugimi moškimi. Takšna Je zgodba, povedana s skopimi, zelo skopimi besedami. Hardy Jo Je oživel s psihološko poglobljenim slikanjem glavnih junakov, zlasti Juda ln Sue ter pri tem znal dobro motivirati razne prelom-' nlce, zlasti Phtllotsonovo odločitev, da pusti svoji ženi prosto pot ln Suln kasnejši sklep, da se vrne k sV0' jemu možu. Roman Je sprožil pravo pravcato poplavo obsodi’1 Puritanska Anglija se Je dvignila zoper avtorja. NeK‘ kardinal je Izjavil, da je knjigo sežgal. Značilno J®> **a so se tej gonji proti HardyJovl »amoralnosti« in »brcZ' božnostl« pridružili tudi nekateri pisatelji, na prlmt>r Chesterton, ki mu je odrekel vso človeško tehtnost ln pisateljsko poštenost In Izrekel priznanje samo nJe govemu stilu . .. Oblikovno Je Hardy, če ga primerjamo s stopnJ0, ki Jo Je že tedaj dosegel evropski ln svetovni roma11’ precčj konvencionalen. Kar zadeva stil, risanje karakterjev In oblikovanje zgodbe — ni prinesel v literatur° nič novega. Svoje karakterje gradi domala samo čustvih — ambicijah, ljubezni, ljubosumnosti Itd. PraV drui tako ne moremo reči, da Je podal podobo celotne be, v kateri Je živel, kakor sta to storila Balzac Tolstoj in kakor je skušal to doseči Zola. Hardy Je ” vso preveč navezan na Wessex, na pokrajino Dors« v jugozahodnem delu Anglije- kjer s6 Je rodil ln kJe^ Je preživel večino svojega življenja. Brž ko Je sku-a z umetniško besedo naslikati veliko podobo sodobm Anglije ln F.vrope, se mu Je snov zdrobila pod rokam • delo je bilo skaženo. 55lva, a nema In pozabljena Pr tega Jo epska drama »Dlnastl« s svojimi tremi de > devetnajstimi dejanji In sto tridesetimi prizori, ki J° napisal potem, ko je opustil po gonji, uprizorjeni zoP' njega, pisanje romanov. Zal se moramo pri ocenjevanju prevoda spričo P° manjkanja prostora omejiti samo na nekaj splošn' ugotovitev. Mira Miheličeva Je znala to HardvJevo d* ' n« samo tekoče prevesti, ampak Je umela tudi v s venščlni ohraniti dialoge žive, plastične, kakrSni s0 v originalu. J. SlrccU Razgovor z DOBRICO ČOSIČEM L MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA PRED ZAKLJUČKOM T R I Ž E L J E Zadišalo je po dežju in kmalu je zaSkropotal po drevju. Mamica je ukazala Puhku, naj ostane lepo na suhem v sobi, toda toliko da mu je obrnila hrbet, je smuknil na vrt. Ptice so bile utihnile in slišati je bilo samo $umotanje dežja. V kotu vrta je stalo veliko staro drevo, tako veliko kakor cela hiša. V prvem nadstropju je stanoval kos z družino, v drugem nadstropju so imele sinice pevsko šolo, v tretjem nadstropju si je pravkar zgradila rimsko gnezdo veverica, ki so jo ptice in ptičice postrani gledale. Hišnik je bil palček; ta je imel lepo Stanovanje v pritličnem votlem deblu drevesa, od koder si prišel po lestvi ▼ prostorno klet pod koreninami, kjer je imel spravljene zaloge za zimo. Ko je prišel Puhek pod drevo, *e je zapodil med veje deževni veter m utrgal prvi žolti list. List je zaplaval po zraku in se nato spustil Puhku na glavo. »Hvala lepa«, je rekel Puhek, ki je bil brez čepioe. »Za klobuček n»i boš.« Temu se je moralo veliko »taro drevo smejati. Sliv Vi se je od smeha in utrgal se je drugi žolti list, zaplaval po zraku in padel Puhku na roko. Ta list je bil večji od Prvega in Puhek je rekel: »Hvala lepa, dežnik potrebujem!« To je slišal palček, odprl oknice »Tojega stanovanja — bile so iz lubja in lepo pobarvane — pomolil glavo ven, utrgal najbližji list, ki j« raste! na veji nad okencem, in Ra vrgel proti Puhku. Ta je bil še večji od drugega in se je ulegel Puhku na rame. »Hvala lepa«, je rekel Puhek. »Pelerino si želim! Mamica pravi, da mi je ne piore kupiti, ker je predraga 4« Zavil se je ▼ žolti list in dež mu ni mogel do živega . »To so bili prvi trije jesenski listi«, je rekel palček. »Kdor jih najde, mu izpolni tetka Jesen prve tri želje.« Zdaj je Puhek začudeno videl, da so se listi spremenili v tisto, kar Ijivega blaga, v roki rdeč dežnik s pozlačeno konico. Vse to je bilo zelo lepo in dragoceno, ker je bilo izdelano v veliki palčkovi delavnici pod zemljo, kjer izdelujejo palčki rokodelci najlepše igračke za sanje pridnih otrok. Toda namesto da bi bil Puhek tega vesel, je začel razmišljati, kaj vse bi si bil mogel želeti, ko bi bil vedel, da se mu bodo izpolnile tri žel je. Tako si, na priliko, že dolgo želi lepo majhno trikolo s pravimi gumijastimi plašči na kolesih, Kdo je to? Kdo, uganite, bi to bO: spodaj bel je, zgoraj siv, rep na dvoje razi etan, skrit plahanček je tez dan. Ko mrakovi v gozd polzijo, pojde iz dupla na gostijo. Ta zadteska, tam popraska, slastno poierušček mlaska: Kfistanj, itlod, iir in lešnik, pse pospravi goltni grešnik, vse slaščica mn je slastna, vse pečenka mn je mastna. A petenkarja odklenka, ko postane — sam pečenka, ko na jiten tolst zaspi, debeluha vsak ulovi. Zdaj menda pa vsak le ve, polh je temu goltu imel Danilo Gorinšek. % y /// je rekel, ko so priplavati k njemu iz zraka. Na glavi je imel klobuček s širokim obodom zoper dež, okrog ramen pelerino iz nepremoč- kakršmoga niti dedek Mraz n« more prinesti, ker ga trenutno ne izdelujejo na snežnih poljanah. Rad bi hnel tudi vlak, pa ne lesenega, ki ga ni mogoče naviti, temveč takšnega, ki teče sam po lepih svetlih tračnicah. In tretja želja — naj' večja izmed vseh — majhna harmonika z bisernimi gumbi, na katero bi tako lepo igral, da bi bile v hiši samo smeh in veselje. Ol misli na vse to se je Puhek take žalostno razjokal, da se ni mogef potolažiti. Vsem prebivalcem dre vesa se je hudo zasmilil in drevi je začelo stresati veje, da so padalt z njih debele kaplje po Puhkovenr lepem dežniku kakor solze. Vsi i palčkom na čelu so poprosili tetk< .lesen, naj dovoli Puhku še era željo, in tetka Jesen je izjemam* privolila. Tega Puhku sicer nisf povedali, zakaj prvi pogoj za čarovnijo je, da o nji molčimo. Palček mu je samo zaklical: »Puhek, kaj bi si zdaj zaželel, če bi imel še eno željo?« »Želel bi si, da bi si nikdar ne bil žele! tistega, kar sem si najprej zaželel!« je rekel Puhek. Ta trenutek se mu je želja izpolnila. Na glavici ni imel več klobučka, ampak suh list, v roki ni držal dežnika, ampak porumenel list, ogrnjen ni bil več v pelerino, ampak na rami mu je ležal velik list z drevesa, ki se je začelo Puh-k oveni u osuplemu obrazu tako smejati, da ga je pokrilo a celo ploho odpadlih listov. Palček je jezno zaprl oknice svojega stanovanja. Puhek pa je med jokom tekel domov, kjer ga je mamica pošteno oštela, ker je prišel premočen do kože. MIRA MIHELIČ. NA PAŠI Tam ob šumi, tam v bregad to je, bogme, zdaj veselo. Franček šibje skupaj vlači, Tunek šel d krompir na delo Micka piha na vse kriptfe v ogenj, ki goreti noče. Nič ne de, če dei se usiplje, če nebo sam6 te joče. Zdaj jesen je in je paša, zdaj se pečejo kostanji. In je u grapi vas osa naša kot čebel poleti v panji. Golar Manico. (Mojc počitnice v č&ttfrdCjC Spoznajmo bolje prijateljsko državo na jugu Balkana Za Grčijo lahko rečemo, da ima le dva letna časa. Ko pri nas že brijejo zimski vetrovi in nam nosijo prvi sneg, je v južni Grčiji še vedno dovolj svežega sadja, ki spominja na poletje. * V starodavni prestolnici Grčije, v Atenah, živi skoraj vsak šesti prebivalec te dežele. Pirej, atensko pristanišče, je tretje največje ob Sredozemskem morju. Nenavadni zavezniki V naravi vlada najpogosteje j jateljstvo je zgrajeno na oboje-Pravica močnejšega. Močnejši laže ' stranskih koristih. Ptička, labo- Pride do plena, ima prednost pri Izbiranju prostora, po katerem se Giblje, in najpametneje, kar lahko storijo ostaie živali, je, da se Močnejšemu umaknejo s poti. So Pa primeri, da sklepajo močnejše živali s slabotnejšimi prijateljevo. Seveda je to stvar prepro-gtega računa in to — obojestran-skega računa. Od takega zavez-ništva imajo koristi te in one. KROKODIL IN NJEGOV »ZOBOTREBEC« Kot veste, se zobje radi kva-«3°. Pa se kvarijo tudi krokodilu 1x1 je to zanj še toliko bolj neprijetno, ker mu jih nima kdo Popraviti. Zato se mora kar sam Pobrigati, da ohrani zdrave zobe. Pa torej krokodil prepreči kvarjenje zob, si jih redno »čisti«. Seseda tega ne dela sam. Živi pa £ tistih krajih ptica, ki ji pravijo kar »ptica-krokodil«; vedno se Nahaja v njegovi bližini in je pripravljena po vsakem kosilu krokodilu očistiti zobe. Ko se krokodil najč, zleti ptica med njegove čeljusti in potlej iz zob pobira ostanke hrane. To opravlja °rez strahu, čeprav so krokodilovi zobje dolgi in ostri ko žaga. Srez strahu opravlja to delo, ker ^e, da ji krokodil ne bo storil nič malega. Tako ima krokodil vedno ciste zobe, njegova spremljevalka Pa ni nikoli lačna. JAZ TE BOM HRANIL, TI ME BOS BRANIL Primer takega zavezništva je Med dvema pticama na Ohridskem jezeru: med labodom in Majhno ptičko, ki je zelo spreten lovec. Dostojanstveni labod, gospodar ohridskih voda, je vedno * družbi s to ptičko. Tudi to pri- dov spremljevalec, je zelo spreten lovec na ribe in vedno jih polovi več, kot jih more sama pojesti. Ne moremo sicer trditi, da tudi labod ni spreten lovec, toda prav rad dovoli, da mu ptička že ulovljeno ribo prinese h kljunu. V zameno za to uslugo brani labod ptičko pred sovražniki. Ce kakšna velika ptica napade labodovo spremljevalko, se labod odločno postavi za njene pravice. Basen »Volk in jagnje« je stara 2500 let. Sestavil jo je Ezop, ki je v svojih pripovedkah In basnih smešil človeške slabosti in napake. Dela starih grških učenjakov so temeljni kamen za mnogotero današnjo znanost Pitagora je številke razdelil na parne in neparne in prvi je sestavil poštevanko. * V enem predelu Solunskega pristanišča vihra naša trobojnica. To je delček Jugoslavije v Grčiji in se imenuje »Jugoslovanska svobodna cona«. Tu pristajajo la- dje, ki dovažajo blago za našo državo, ali pa odvažajo blago, ki preko naše države potuje v druge evropske države. Dragi tovariš uredniki Moja stara mama je it dolga leta naročnik »Ljudske pravice*, zato sem sklenila, da bom napisala nekaj v ta časopit. Kadar boste imeli prostor v pionirskem kotičku, lepo prosim, če natiskate tudi tele moje vrstice: TEŽKO JE BILO SLOVO... Prav danes je teden dni, odkar sem se vrnila s prelepih počitnic iz Anglije, kamor me je poslala Zveza borcev Jugoslavije. Stara sem dvanajst let in nimam očeta ne matere. Oba sta dala življenje za našo svobodo. Zdaj skrbe zame stara mama in tete in da mi je lepo in dobro, pripomore tudi okrajna Zveza borcev v Trbovljah. Letos so me predlagali za počitnice v Angliji. Iz Ljubljane smo se dne 19. junija odpeljali v Beograd. Na vlaku sem spoznala Marjana in Ido. Mi trije sino bili določeni za vožnjo z letalom, dva pa sta se odpeljala v Anglijo z vlakom in ladjo. V Beogradu smo se priključili drugim jugoslovanskim otrokom ki komaj sem čakala, da vstopim ▼ letalo. Vožnja iz Beograda v London jo bila moja prva vožnja z letalom. Nikoli je ne bom pozabila. Prav nič mi ni bilo slabo. V Londonu so nas zelo lepo sprejeli. Tam so nas prevzete družine in nekateri smo se odpeljali v Enfield, drugi pa v Keternig. En-field je prijazno mesto 20 km severno od Londona. Družina Gosti je imela tu lepo hišo z vrtom. Pri njih sem preživela dva in pol meseca najlepših počitnic. Takoj so me vzljubili in njihova otroka Geofry in Julie sta me ponosno predstavljala svojim prijateljem. Z devetletno Julie sem en mesec obiskovala angleško šolo, kajti angleški otroci imajo počitnice šele od 20. julija dalje. Sprva nisem razumela niti ene angleške besede in bilo je dosti smeha, predno smo se sporazumeli. Potem pa sem iz dneva v dan znala več m zadnja dva tedna smo se že marsikaj pomenili. Ob sobotah in nedeljah smo s« z avtomobilom peljaK k Temzi ali pa k bližnjim jezerom. Nekega dne jih je ogledovala cela množica ljudi različnih narodnosti. Pokazali so mi tudi številne muzeje in zanimive stavbe. Enkrat sem gledala kinopredstavo v podzemeljski kinodvorani. Bila je ogromna in zeJo čudna, slike na velikem platnu pa so se videle zelo lepo. V velikem živalskem vrtu so mi bili najbolj všeč pingvini, ki so peli v zboru in so se po končanem nastopu priklonili. Takoj nato pa so M sem na dve uri oddaljenem jeze- | začeli kruliti (vreščati) vsak po svo ru naštela sedemindvajset labodov.' je. Tudi slon se mi je prikupil. Bil Tudi k morju smo se peljali za je zelo prijazen in nič se ni upiral, nekaj dni. Vendar se mi njihovo morje in obala nista zdela tako lepa kot naš Jadran. Obljubili so mi, da bodo čez dve leti prišli pogledat naše msrje. Zelo zanimiv se mi je zde! London. Mnogokrat so me peljali tja, pa še nisem vsega videla. Stražarji pred kraljičinim dvorom so bili v svojih visokih kučmah in s paradnim korakom zelo smešni. Vedno KOSTANJ IN SONČEK Sonček veselo pomčl je oči zgodaj, prav zgodaj v z6ro. »Glej no, meglice danes ni, je pobegnila čez g6ro.« Videl je sončka mali kostžnj, tisti kostanjček debeli, ki se v jeseni že mesec In dan guga ln guga na veji. Ej, ta jesen ga je odčla v kožuh z bodico — ne eno, suknjiča topla ga je grela nek’tero jutro megleno. Toda, danes, ej zlati sonček je meglo razgnal in po gozdu, po trati žarke je svoje poslal. Toplo je, toplo, vse do poldne, kdstanjček se poti, kožuh z bodicami si odpne, kožuh raz njega zleti. Urno pretegne nožiče, rok6, še se na veji zaguga, na tla ga odnese prav opoldni lahni veter od juga. A. Rijavce 4UOMDHMOM IZPOLNJEVALKE Stric je danes za orača, s plugom zemljo preobrača. tam na vrtu se podita, se lovita in kričita. Cene nesrečno trešči v hruško in dobi na čelo — — (Buško) Tinka tonka pod gor6, deca pleše tam »Kol6«. Kar naenkrat mali Rade se spotakne, po tleh pade. Z Radom vred so vsi na tleh. — To povzroči bučen — (Smeh) Manica. 2 + 1 = 1 Dve in ena, to je tri — tak računar cvek dobi! Le računaj: v naši hiški mačka je in še dve miški. Miški mačka pokončala, pokončala — sama ostala! Vidiš: šala ni nobena — dve in ena, spet je ena .. dve in ena, spet je ena ... Dve in ena, to je tri — tak računar cvek dobit D. G. Ko imel bo vse zorano, njivo zgladil bo še z — — — (oun.iq) Cene in Jakec, fantalina, neugnana potepina. ko je šest otrok sedlo na njegov hrbet. Trikrat nas je nesel okoli po svojem prostoru. 22. avgusta smo bili vsi jugoslovanski otroci povabljeni k nekemu kmetu zunaj Enfielda. Tja je prišel tudi zastopnik radia Zagreb. Nekateri otroci, smo po radiu poslali pozdrave v domovino. Spoznala setn se z mnogimi angleškimi deklicami. Vse so me imele zelo rade. Vabile so me na svoje domače slavnosti in na ogled lutkovnih predstav v televizijskih aparatih. Ko sem se poslavljala od njih, so jokale in vse so mi prinesle majhne spominčke. Najtežje je bilo slovo od družine Gostt. Želeli so, da bi za vedno ostala pri njih, toda razložila sem jim, da tega ne morem. Čeprav mi je bilo pri njih tako lepo, se mi je le stožilo po domačih, po domovini. Obljubili smo si, da si bomo pisali in da se bomo še videli. Tako sem v teh dveh in pol mesecih spoznala daljno tujo deželo, nekaj njenih lepot In zanimivosti, predvsem pa dobre ljudi ter njihove navade. Vesna Pavlič, dijakinja 3. razreda gimnazije, Trbovlje Š K ORE C Star gozdar je imel škoTca. Le-ta je znal reči: »Čakaj, čakaj!« Nekega dne je šel gozdar v mesto, da bi kupil sladkorja. Med potjo je tat videl, da je šel starec zdoma. Skrivaj se je približal gozdarjevemu domu, da bi ga okradel. Odprl je vrata, tedaj pa je škorec zakričal: »Čakaj, čakaj!« Tat se je prestrašil in zbežal. 8 { fPORT IN TElEtNA VZCOJA ) ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 1955 PRED MEDDRŽAVNO TEKMO JUGOSLAVIJA B : NEMČIJA B V LJUBLJANI Že sedaj zanimanje občinstva Drugi trening B-reprezentance si je ogledalo nekaj sto ljubiteljev nogometa — »Ubogljivi učenci« trenerja Čuvaja Tud! z levo nogo se da doseči gol ■|ekma v Ljubljani ostaja v senci A reprezentanc, ven- LJnbljana, 21. sept Včeraj so se v Ljubljani začele priprave nogometne reprezentance B. Kače, da se vodstvo zaveda skopo odmerjenega časa do nedeljske tekme z B reprezentanco Nemčije in skuča zato s smotrnim treningom kar najbolje pripraviti naše mlade nogometaše. dar pa je zanjo menda med mla^ perspektiv^ reprezentan- slovenskim občinstvom prav enako zanimanje kot za ono. To je bilo opaziti že na današnjem popoldanskem treningu, ko se je na stadionu za Bežigradom zbralo nekaj sto ljubiteljev nogometa. Reprezentanti pa so trenirali že dopoldne. Splošno prevladuje mnenje, da so naši nasprotniki boljši zlasti v fizični kondiciji. Zato je bil današnji trening posvečen predvsem temu. Dopoldne so igrali mladi nogometaši košarko in »nogometni tenis«, popoldne pa so hkrati uvežbavali tehniko z žogo in »nabirali« kondicijo. 2e dolgo nismo imeli priložnosti videti tako zanimivega treninga, kakor ga je imel trener Čuvaj s svojimi gojenci danes popoldne. Igre, streljanje in podajanje se je skladno menjavalo. Igralci so pridno in prizadevno sledili navodilom in nasvetom svojega trenerja. Na treningu so bili zbrani vsi določeni reprezentanti razen Ll-pošiinoviča iz zagrebškega Dinama in Mujiča iz Veleža, ki je poškodovan in bržkone ne bo mogel nastopiti v nedeljo. Medtem pa je prispel tudi drugi vratar — Maček iz Zagreba. Videti pa je, da bo mogoče tudi od ostalih nogometašev moč sestaviti dovolj dobro moštvo. Jutri bodo imeli nogometaši B reprezentance Jugoslavije zadnji izpit Na trening tekmi, ki bo popoldne ob 15.30 uri na Centralnem stadionu, bodo pokazali vse svoje sposobnosti. Moči so izenačene, nogometno moštvo pa šteje le enajst igralcev. Zato bo vsak izmed njih pokazal vse svoje sposobnosti. Saj je to naša TRENING A MOŠTVA PROTI »VOJVODINI« Novi Sad, a. sept. Skupno z Igralci »Vojvodine« so kandidati za A reprezentanco danes prvič Igrali na dva gola. V prvem delu igre (okrog 30 minut) so na eni strani Igrali: Kralj, Belin, Zekovlč. Krstič II. Horvat, Bogkov, Rajkov, Milutinovič. Vukas, VI-doSevlč ln Zebec, na drugi strani pa Beara, Selena, Crnkovič, Ljubenovlč, Milovanov, Živkov, Ognjanov, Coklč, ca, ki bo v skorajšnji prihodnosti morda zamenjala naše prvo moštvo. Nastop v tej sredini pa je za nogometaše tudi zadnja stopnica pred vstopam v A reprezentanco. Ze sedaj menijo za nekatere od njih, da bi lahko z uspehom nastopili tudi v Beogradu ... Optimizem na obeh straneh Optimizem pred nedeljskimi tekmami ni pojenjal. Najbolj zanimivo je, da sta obe strani prepričani v zmago. In to v obeh tekmah. Nihče ne omenja polo- vičnega uspeha. Nemški zvezni kapetan Sepp Herberger dn naš zvezni kapetan Timanič sta dala skoraj enaki izjavi. Bolj skeptična je ostala športna javnost. Motijo jih poškodbe nekaterih igralcev. Naši »aduti« Kaj pa lahko rečemo za ljubljansko tekmo? Prvi »adut« v naših rokah je neodločena igra mladih reprezentanc Nemčije in Jugoslavije v Frankfurtu (8:8). Drugi — zadovoljiva forma igralcev B reprezentance. Po ocenah športnih časopisov sodeč, so bili prav igralci B reprezentance v nedeljskih ligaških tekmah najboljši možje svojih moštev. Tretji »adut« pa je mladost. Kadar bodo odpovedale noge, bo srčnost naših igralcev prispevala k uspehu, ki si ga vsi želimo. Edina slaba točka B reprezentance bi utegnila biti nevigranost Kako se bodo igralci, izbrani iz sedmih različnih klubov, sporazumeli med seboj, bomo imeli priložnost videti na trening tekmi s kombinirano ekipo »Ljubljane«. Tedaj bo moč tudi dokončno oceniti naše možnosti. Za trening tekmo je določil prireditelj popularne cene vstopnicam (od 60 din navzdol). Za nedeljsko tekmo pa se dobijo vstopnice pri »Poletu« v pasaži Nebotičnika, pri. Putniku in v Turist biroju, v trafikah v središču mesta, na Gospodarskem razstavišču in v Domu JLA S. F. n. MEDNARODNI MOŠTVENI SAHOVSKI TURNIR V PORTOR02U Odločitev je padla! Polfinalno tekmovanje je končano — Čedalje večje zanimanje med gledalci PRED FINALNIM EKIPNIM ZENSKIM PRVENSTVOM FLRJ TRIJE FAVORITI Za prva tri mesta se bodo borile Mladost — petkratni državni prvak — ter slovenski ekipi Odred in Kladivar Hkrati z mednarodnim atletskim pleten, ln je težko dati kake konkret-mitingom v Zagrebu bo v soboto ne prognoze. Odgovore na nepojas-24. septembra tudi srečanje Šestih njena vprašanja ln vrstni red ter najboljših ženskih ekip, ki so se lestvico ženskih ekip za leto 1955 pa na podlagi dobljenih točk I. in nam bo dalo medsebojno srečanje, II. kola v predtekmovanju uvrstile kjer bomo videli trenutno moč naj-za to najpomembnejše ekipno tek- boljših ženskih ekip v Jugoslaviji. movanje. V soboto se bodo na zagrebškem stadionu v Maksimiru pomerile ekipe Crvene zvezde (Beograd), Odreda (Ljubljana), Kladlvarja (Celje), »Varaždina« ln domačinke Mladosti ter Dinama. TRIJE KANDIDATI ZA PRVO MESTO Pri moških smo lahko v Ilnalu določUl in razvrstili že v naprej kandidate po mestih (z izjemo dvoboja za naslov prvaka med Crveno zvezdo P. D. Portorož, žl. sept. Z današnjim III. koloni n. moštvenega šahovskega turnirja pod geslom »8ah združuje narode« je bilo končano polfinalno tekmovanje. Jutri se bodo odigrala prva finalna tekmovanja za dokončno razvrstitev moštev na tem doslej pri nas največjem moštvenem šahovskem turnirju, ki ga prireja Okrajni šahovski odbor v Kopru, Ko so bili včeraj vpisani vsi rezultati iz prvih dveh kol v tabele, ki so na vpogled pred poslopjem, kjer se odigrava turnir, se Je pred njimi zbralo veliko število šahistov, ki nastopajo, ter tistih, ki na žalost prisostvujejo le kot gledalci. Vsi so razpravljali o poteku turnirja, pro-gnozirall rezultate zadnjih kol polfinalnega tekmovanja. In ne samo tu pri tabelah, tudi na kopališču, v kavarnah in restavracijah, na cesti, zvečer v baru, skratka, povsod je potekal pogovor o šahu. In to ne o šahu nasploh, temveč o tukajšnjem turnirju. Vest o porazu Fudererja z Bronstelnom v Gdteborgu Je bila skoraj postranska reč. MORAL BI VLECI KRALJA NA C-l Je zatrjeval neki Mariborčan Beograjčanu pred avtobusno postajo. »Jutri moramo premagati Železničarja«, sta pri brivcu »kovala načrte« dva Som-borčana. Šahovska mrzlica Je zgrabila vse, kar gre ln leze v Portorožu. Se tistih par tujcev, ki se še ne morejo ločiti od našega Jadrana, večkrat srečujemo v zakajenih dvoranah, kjer se odvija boj na črno-belih poljih. Odločilen boj za vsako točko. Današnje zadnje kolo polfinalnega _ _ _ tekmovanja Je bilo torej za vsa Veselinovič, Ivoš' lil Krstič'i.' Po' od- moštva odločilnega pomena. Tisti, ki morn Je trener reprezentance Moša 60 v prvih dveh kolih nekoliko za-Marjanovič naredil »rošado«: Zekovlč ustali, so tokrat upali nadoknaditi Ognjanov z Rajkovom, Veselinovič pa r»zJ1*0' dni?‘ P» so skušali prednost je vstopil namesto Zebeca obdržati. Zato so imeli kapetani Zebec se je le s težavo gibal po moštev danes dovolj dela. Letali so Igrišču. Videti Je, da ne bo mogel od deske do deske, ocenjevali položaj nastopiti v nedeljo. Vukas — drugi nasprotnikov, seštevali točke ln bo-poškodovani Igralec — pa Je Igral drlii svoje igralce, ves čas, tako da smo dobili vtis, da ^ bo Izgubil na četrti deski«, bo lahko nastopil proti reprezentanci poroča kapetan Partizana. — »Ko bi Zahodne Nemčije. J. P. I vsaj Slška zmagal«, prognozlrajo Ljubljančani po lepi in zanimivi partiji Frelnfalka na prvi deski. Tako ln podobno vzdušje je bilo v vseh taborih. Nervoza in borbenost sta glavna značilnost tega kola. Zato presenečenja niso izostala. V dvoboju LUSK »Olimpija« Metalac je Že kazalo, da bodo ljubljanski študentje visoko premagani. Trampuž Je namreč na drugi deski proti pričakovanju hitro Izgubil partijo, toda Gabrovšek ga je kmalu nato maščeval. Kljub temu je zmagal Metalac. Mariborski Branik Je tesno podlegel 2eleznlčarju iz Beograda. Dr. Nemec je ponudil remi Karaklja-jiču, ki ga Je le-ta odklonil ter odločil partijo v svojo korist. Prvo moštvo NSK Je Imelo v svojem drugem moštvu dostojnega na- RAZSTAVA »ŽEBELJ IN VIJAK« OD ANTIKE DO DANES OD 2. DO 10. OKTOBRA V KROPI sprotnlka, saj Je zmagalo s tesno razliko. Na prvi deski je mojster Tot remiziral. Avstrijski mojster Beni Je spet sam remiziral. Sicer pa so tudi ostali mojstri njegovega moštva dobili samo po pol točke v dvoboju z Borcem iz Novega Sada. Ljubljansko moštvo PTT Je proti Partizanu (Bgd.) zmagovalcu podskupine doseglo neodločen rezuštat. Na prvi deska Je zmagal Germek. Prvo zmago v današnjem kolu Je dosegel slepi Igralec Napredka na četrti deski. Nasprotnika Je premagal v 13. potezi. Ostali njegovi tovariši so bili manj srečni, tako da je to simpatično moštvo zavzelo drugo mesto z enakim številom točk kakor zmagovalec podskupine. Enim Je uspelo, drugim p« ne. Močnejši bodo sedaj v finalu tekmo-vaili za višja mesta, slabši za nižje. Tekmovalo! podskupine iz ene skupine bodo sedaj medsebojno Igrali za prva mesta v skupini, drugoplasi-rant za naslednja mesta naprej, itd. V soboto ob 13. uti pa se bodo ustavile šahovske tire. Nedokončane partije bodo ocenili, naito pa bo objavljen dokončen rezultat ln razdelitev nagrad. Tako se bo končal letošnji, že sedaj lahko rečemo nadvse uspeli, mednarodni moštveni tumiT. »Na svidenje prihodnje leto«, se bodo pozdravljati šahisti z vseh koncev In krajev, ki so se spoznali tu v Portorožu In v nekaj dneh postali dobri prijatelji. KONČNI VRSTNI RED POLFINALNEGA TEKMOVANJA A skupina: I. podskupina: Hletzing I. 7,5 Bo-rac 6, Metallac 5,5, LUSK 5; n. podskupina: Zagreb 9,5, Mladost 8,5, Maribor 3,5, Zvezdara 2,5; III. podskupina: NSK I. 7,5, Branik 6, Železničar (Bgd.) 5,5. NSK 5; IV. podskupina: Partizan 7, LSK I. 8.5, PTT 6, Hletzing n. 4,5. B skupina: I. podskupina: Sombor 8,5, Rudar I. 8.5, Zvezdara II. 6, »Ljubljana« 3; II. podskupina: Torpedo 8, Bačka Topola 7,5, Takovo 6, Solidarnost 2,5; III. podskupina: Jedlnstvo 7, Na-predak 7, Jugovinii 5,5, Tekstiilac 4,5; IV. podskupina: LSK 9,5, Obrtnik 6.5, Koper 5,5, Sapho 2,5. C skupina: I. podskupina: Napredak 8,5, Svoboda (Tržič) 6,5, Jadran 5,5, Ognjen Priča 3,5; II. podskupina: Ponikve 8,5, Rad-nlčki 6,5, Radovljica 6, Graflčki zavod 3; III. podskupina: Savinjčan I. 8,5, LUSK n. 7, Jesenice 7, Ljutomer 1,5; IV. podskupina: Svoboda (Ruše) 8, Udarnik 6, Rudar n. 5,5, Jugomonta-ža 4,5. D skupina: I. podskupina: Nada Dimič 8,5, OTJ 7. Krtvoje 6, Šmarje 2.5; II. podskupina: Sežana 8,5, Jugo-petroi 8, Jugovinii II. 5, ženska reprezentanca Ljubljane 2,5; III. podskupina: Edo Blažek 7,5, Vuktca Mitrovič 7,5, Ventilator 5,5, Savinjčan II. 3,5. E. G. VESTI IN DOGODKI Zadnje kolo medeonskega turnirja Nocoj se začne v Gčteborgu zad-in Partizanom). Pri članicah pa Je to nje, XXI. kolo medeonskega turnirja zelo težko. Za prvo mesto se bodo | 7.a svetovno prvenstvo. Srečali se bodo: borile skoraj popolnoma izenačene , Fuderer — Pachman, Guimard — ekipe, ln sicer Mladost, Odred in Kla- Rabar, Donner — Petrosjan, Szabo — dlvar. Zagrebška Mladost Je prejšnja Keres, Pilnlk — Bisguler, Najdorf — leta brez resnega tekmeca petkrat \ Medina, Filip — Bronsteln, Stahlberg zaporedoma osvojila naslov državnega j _ nivlckl, Unztcker — Geller, Sllwa ekipnega prvaka. Lani pa so se atle- — Spaskl. Panno Je prost, tinje Odreda ln Kladlvarja že zelo , _ rPa“ve točkah^ malenkostna}* Wla zadn “e *°>° n‘ P°«“ iSSŽSK in n6kol?'vldtoo^Tmata^belli ' reta^uvrstitf med ‘prv^devetorka in II« kola, vidimo, da imata odc slo* i » „jj Danvimannni „„.1,4 * ...j'..* z moreoitno zmago nad pacnmanom nfm držl?nPlmPprvakomPTo pa^šene | *>£uderer ute*n11 dose« 80 * ™žnlh 0č.rn™vn.SavV«rrJd' Bronstelnu je prvo mesto zago- Vnt ! tovljeno, Keresu drugo in Pannu tekmovanju dosegla več točk kot tretJe mesto sigurni finalisti so še Geller, Petrosjan ln Spaskl. Kdo bo zasedel 7. do 9. mesto še ni docela jasno, saj Imata nekaj upanja še 111-vicki in Pachman. Za Pachmana še niso poročali, kako je uspel v prekinjeni partiji z Gulmardom. Zaključna slovesnost bo v petek, 25. septembra, ko bodo uradno raz- glasili rezultate ln razdelili nagrade. Pester spored »Partizana« v ptujskem okraju V nedeljo, 18. t. m., so se zbrali predstavniki in načelniki TVD »Partizan« iz ptujskega okraja na posvet, kjer so se pogovorili o sporedu prireditev do konca letošnjega leta ln za prihodnje leto. Koledar prireditev, katerega so na posvetovanju osvojili, Je dokaj pester. Dne 9. oktobra bo v Ptuju okrajno prvenstvo v atletiki ln odbojki, v zimskih mesecih bodo smučarska tekmovanja, aprila meseca okrajno prvenstvo v ljudskem mnogoboju, maja meseca pa bodo po novih občinah meddruštvena ln pionirska tekmovanja. Društva se bodo posebno orioravila za zlet v Ptuju, ki bo pri—‘en v Juliju 1956. Na po-svetovaniu ooročal tudi predsednik okrajnega n-’'—-n TVD »Partizan« tovariš Komac o sklepih republiškega posveta v Kranjski gori. Mladost. Vsaka od teh ekip ima nekaj Izvrstnih poedlnk, ki bodo zelo vplivale na plasma v tem tekmovanju. Omeniti pa moramo, da Je prvo mesto Mladosti zelo ogroženo, ln da ga bo težko obdržala. BORBA ZA ČETRTO DO SESTO MESTO V drugem troboju tega velikega šesteroboja se bodo pomerile ekipe Crvene zvezde, Dinama in »Varaždina«. Tudi to so zelo Izenačene ekipe, za katere Je težko reči, na katero mesto se bodo plasirale. Po našem mišljenju bi morala biti Crvena zvezda četrta, Dinamo peti in »Varaždin« šesti. Kot vidimo, je položaj pred finalnim tekmovanjem članic zelo za- EVROPSKI POKAL Remi v Stockholmu Stockholm, 21. sept. (Reuter). — V nogometnem tekmovanju za evropski nogometni pokal, ki ga prireja pariški športni list »L’Equlpe« sta švedsko nogometno moštvo »Dlurgar-den« ln poljski prvak Guardla Igrala neodločeno 0:0. PRED TEKMO V BEOGRADU Skrbi Seppa Herberger ja (OD STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 21. sept. Se nedavno jo nemški športni tisk prenehal komentirati nogometno tekmo med reprezentancama Zahodne Nemčije in SZ. O bližnji tekmi z Jugoslavijo je le malo pisal. Te dni pa posveča mnogo prostora nogometni tekmi med reprezentancama Jugoslavije in Zahodno Nemčije v Beogradn. TE2AVNEJE KOT V MOSKVI Komentatorji poudarjajo, da je obema reprezentancama zelo veliko na tem, da zmagata. Jugoslovanska reprezentanca bi se rada oddolžila za poraz leta 1952 v Ludwigshafenu ln leta 1954 na svetovnem prvenstvu, Zahodna Nemčija pa bi sl rada spet pridobila po petih porazih Izgubljeni sloves svetovnega prvaka. Časniki opozarjajo nemške reprezentante, da Jih v Beogradu čaka težavnejša naloga kot v Moskvi ln da se morajo fizično in psihično pripraviti na to tekmo. O našem nogometu Je moč brati celo pretirane pohvale. Športni Ust »Kleker« trdi, da Je nemškim nogometašem nudila na svetovnem prvenstvu najhujši odpor Jugoslovanska reprezentanca, ne pa avstrijska in madžarska reprezentanca. »Ce bi obstojal apaTat, ki bi zaznamoval utripe srca, nastale zaradi strahu, tedaj bi — piše »Kicker« zaznamoval več minusov pri nemških igralcih, ko so vodil! z 2:0 v tekmi proti Jugoslaviji, kot pri 2:1 v tekmi z Madžarsko. PRIPRAVE V TIŠINI Prav zato, ker o nogometni tekmi z Jugoslavijo niso poprej veliko pl- Nasprotno, skrbno Je bdel nad posameznimi pripravami slehernega kandidata ln si z vsemi silami prizadeval uresničiti tisto, kar je po njegovem mnenju poglavitna skrivnost nogometne veščine — najboljšo telesno kondicijo slehernega Igralca, s katerim Je moč zdržati dobrih 90 minut najhujše borbe. Nemška nogometna reprezentanca se pripravlja v športni šoli v MUn-chen—Grtlnwaldu. Priprave potekajo v tišini, brez velikega hrupa. Trdijo, da je Sepp Herberger zadovoljen. NAPAD BREZ RANNA Dastravno je Herberger zadovoljen s fizično in tehnično pripravo reprezentantov, pa ima vendarle veliko skrbi ln težav. Eden izmed najboljših nemških napadalcev Rann namreč ne bo igral v Beogradu. Poškodoval se Je na tekmi in nima nobenega upanja, da bi prišel na svoje mesto na desnem krilu. Prav tako ne bo igral branilec Juskowiak, ki si je poškodoval ramo. Zamenjal naj bt ga Retter, vendar je tudi ta odpovedal zaradi poškodbe. Zategadelj bodo v nemškem moštvu spremembe. Zanesljivo bosta ___________ Igrala vrataT HeTkenrath in branilec sall. bi lahko dobili vtis, da ni bilo Poslppal. Vse kaže, da bo drugi bra-nobenih posebnih priprav. Toda po nilec Schmidt. ___ _ porazu v. Moskvi zvezni trener In ka- Za krllsko vrsto delajo takšne kom- gnovl), Jug ' (Dubrovnik) ’—" Mladost petan Herberger Sepp ni miroval, j binadje, da bi bil levi krilec najbolj- Mornar (Split) — Primorje (Reka) št Igralec na tekmi v Moskvi — zv«z» Rerich. Sodijo, da bi s svojimi »univerzalnimi nogometnimi sposobnostmi« utegnil biti kot levi krilec še najbolj učinkovit v napadu in v obrambi. Srednji krilec bo najbrž Liebrich, desni pa Eckel. Od tega, ali bo Rerich krilec ali zveza, Je odvisna tudi sestava napada. Ce bo Rerich krilec, tedaj bo napadalna trojica takale: Fritz Walter—Otmar Walter—Morlock. Schšferju je mesto na levem krilu zagotovljeno. Herbergerju pa dela skrbi Rannova poškodba ln še ni znano, kdo bo tega nadomestil. Razen Morlocka Je kandidat za levo zvezo tudi novinec Kraus. Spričo poškodb treh kandidatov bo reprezentanca sestavljena šele tik pred odhodom v Beograd. Vsekakor Ima tudi Sepp Herberger več kot dovolj skrbi. Obren Miličevič VATERPOLO Pred odločilnimi tekmami Split, 21. sept. V soboto in nedeljo bo v plavalnem bazenu Jadrana v Splitu prvi del letošnjega državnega prvenstva v waterpolu. Sodelovalo bo šest naših najboljših moštev. Na kvalifikacijskih tekmovanjih v avgustu so si pridobili pravico za udeležbo na državnem prvenstvu; Mornar in Jadran iz Splita, Jug (Dubrovnik) i*1 Primorje (Reka). Na posebnem kvalifikacijskem turnirju v Zadru pa sta se naknadno uvrstila zagrebška Mladost ln Jadran iz Hercegnovega. Prvi dan se bodo v Splitu pomerili Jadran (Split) — Jadran (Herce- m\v,\\Vk\\\\\\&\vea\\\»\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v»\vfcw\vc«\\vM\v»^^^ VICK1 BAUM m HOMAN'” 283 »Pot v ta hotel mi je utrlo naključje,« je odgovoril Kurt »Saj veste, da mora imeti človek uglajeno pot. Nekaj časa sem imel razmerje z neko brhko Japonko. Gospodu sem bil dal že prej na dekleta naslovljeno pismo, pa mu brez mene niso odprla vrat. Zato se me je oklenil ko klop. Ko sem končal delo v baru, me ni pustil domov. Vlačil me je po najrazličnejših lokalih in pil ko nor. Gospod ni bil prijeten, kadar je bil pijan,« je dejal Kurt in se ozrl na Helen, ko da pričakuje od nje potrdila. Helen njegovega pogleda sploh ni opazila in tudi poslušala ni, kaj govore na gornjem koncu mize. Njen pogled je bil zaverovano uprt v Frankove roke, ki so bile pravkar prižgale cigareto, zdaj pa so ugašale vžigalice ob pepelnik, že poln cigaretnih ogorkov. Na nekaterih je bilo videti sledove rdečila z njenih ustnic. Umora, ki ga je bila zagrešila, ni čutila v duhu in vesti, marveč samo kot neprijeten, telesni spomin, nekoliko podoben občutku, Id ga je imela, ko je nekoč povozila psa. Kdaj pa kdaj jo je spreletela zona ob tem spominu in to je bilo vse. Hkrati pa se je morala potruditi, da je zadrževala histerični in zmagoviti smeh, ki ji je zmeraj znova silil iz grla, vtem ko je sir Kingsdale-Smith trmoglavo vrtal po svoji bedasti sledi. Moj sl, je pomislila, ko je upirala pogled v zagorele Frankove roke. Iztrgala sem te iz najglobljega pekla in ne dam te več iz rok. Zdaj si moj. Čisto drugačne so bile misli Franka Taylora, ko je kadil čedalje hitreje in metal proč pol cigarete, da si je takoj prižgal drugo. Vrata so se odprla in vstopil je doktor Hain. Sir Kingsdale-Smith ga je vprašujoče pogledal, ko je neslišno sedel. »Pravkar sem telefoniral doktorju Rradleyju,« je rekel doktor Hain. »Na to pridemo pozneje,« je dejal sir Kingsadle-Smith in spet uprl pogled v Kurta Plankeja. »Ali je gospod Russell že prej kadil opij?« je vprašal. »Ne, kaditi ga je začel šele tu, reči pa moram, da mu je Storil opij bolje kakor alkohol,« je dejal Kurt. »Zdramil mu je tisto malo pameti, kar je je bilo v njem.« »Ali hočete reči, da je v četrtek ponoči prvikrat kadil opij?« »Ne, tudi to ne drži. Gospod je že prej prišel v roke sleparjem, ki so mu prodajali škatlo najslabših odpadkov za deset dolarjev, naravnost smešno. S tem je prišel pred nekaj dnevi v bar; imel ni ne svetilke, ne pipe ali igle, mislim, da sploh ni vedel, kako je treba to napraviti. Naravnost smilil se mi je in potem, ko so bar zaprli, sem ga vzel 6 seboj k dekletom v Hapej, ki sicer sama nimajo opija, pač pa znajo pripraviti pipo. To je bilo čakajte, da se spomnim v ponedeljek « »Ali ste pri tej priložnosti tudi kadili?« »Ne, sir, žal nisem. Privoščil sem si samo zadovoljstvo, da sem gledal, kako kadi gospod.« »To pa ni nič kaj verjetno, gospod Planke.« »Sir, morda poznate kitajski pregovor, ki pravi: ,Ce se hočeš odvaditi pijančevanju, moraš gledati pijanca, ko si sam trezen,*« je odgovoril Kurt. To je bila čista ironija. »Mar hočete trditi, da ste se tako skušali odvaditi opija?« je vprašal sir Kingsdale-Smith nejevoljno. »Seveda. V tej smeri sem napravil nekaj skromnih in ne posebno uspešnih naporov,« je odgovoril Kurt smeje. Doktor Hain se je nestrpno premikal na stolu sem in tja. To, da je bil še zmeraj živ, je bilo nekaj presenetljivo začasnega-Tega bankirja Canga moram še operirati. Čakati moram še, da bo končana avtopsija, si je pripovedoval pozneje. Ostati moram t0 in pomagati Kurtu iz te kaše, je pomislil zdaj. Kurt se mu je malone bodrilno nasmehnil. »Govorili smo o tem, kako ste se v četrtek ponoči pripeljali z gospodom Russellom v hotel Krizantem. Ali ste takrat vedeli, koliko denarja je imel pri sebi?« je vprašal sir Kingsdale-Smith strogo. »Rad bi takoj zdaj pojasnil neko psihološko zablodo,« je rekel Kurt. »Za denar se sploh ne zanimam. Denar je zame brez pomena.« »Ne? Mar niso V Sangaju pravili, da ste večkrat dopustili. da so vam ženske plačevale za raz za usluge za, kako naj se izrazim « »Če hočete reči, da sem bil gigolo, sir, vam moram zaupal nekaj, kar zveni smešno. Ljubil sem vsako žensko, s katero sem legel v posteljo; vsaki izmed njih bi bil rajši podaril briljante, kaikor da bi sprejel od nje le eno ovratnico « je rekel Kurt in nehote potipal z roko pikčasto ovratnico, Meilanino zadnje darilo- »V hotelu Krizantem sta torej z Russellom kadila opij,« le rekel sir Kingsdale-Smith, ne da bi se dije pomudil pri Kurtovem pojasnilu. »Koliko pip? Kako dolgo sta ostala tam? Ali sta tam tudi spala?« »Jaz opija nisem kadil, marveč sem samo gledal in poslušal gospoda. Bil je zelo odkritosrčen, kadar je kadil. Bridko se je pritoževal. Bal se je svoje žene.« V Kluba kulturnih delavcev govori v četrtek, 22. septembra ob pol 21 prot. ConstantM BraUolu, stailni sodelavec UNESCO: O folklorni glasbi (ob predvajanju magnetofonskih posnetkov). Za nameščence ln delavce. Večerni Instinktivni točali pod .strokovnim vodstvom profesorjev za polaganje Izpitov čez V.—VIII. glmn. razred se zopot začno dne 1. oktobra 1055 na VI. gimnaziji v Ljubljani. Šubičeva. ulica. Informacije ln vpisovanje l3to-tam dne 26. septembra 1955 od 13. ure dalije. Avtopromet Gorica ukinja s 25. septembrom 1955 obratovanje sezonske proge Bovec—Trenta—Kranjska gora. Vpisovanje n,i ekonomski oddelek Pravno-ckonomske fakultete bo za novince od 26. septembra do 1. oktobra, a za ostale od 1. do 8. oktobra 1S55. Začetek predavanj bo 10. oktobra. Urade, zavode, podjetja ln njih uslužbence opozarjamo na Višji administrativni, Enoletni administrativmi in StenodaktilografsM tečaj ter specialne tečaje strojeplsa, stenografije ter korespondence (dnevni, večerni — začetni, nadaljevalni, vlSJi). — Informacije, vpisovanje v tajništvu Soile, Ro-8ka 15 od 10. do 13. in od 16. do 19. ure dnevno razen sobote popoldne. Te lefon 30-917. Pouk se začne v začetku oktobra. Fotoklub Ljubljana začne v petek, 23. septembra ob 20 url v klubskem lokalu, GradiiSče St. 3 z rednimi tedenskimi sestanki. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije. DANES 8VE2E MORSKE RIBE V ribarnici! Ce veliko stojiS, aiM mnogo hodlS, daj tvojim nogam osvežujočo kopel * »JELA« soljo. Poizkusi ln povej drugim. da je »JELA« sol edinstvena. Kakor milo, tako spada k osebni higieni »JELA« kopalna soli Dezlnfl-cira. osvežuje, krepi tvoje živce! Zahtevaj kvalitetno »JELA« sol! Gospodinja, pri nakupu špecerije ne pozabi na odlični OBVESTILO V ZDA je umrl dne 22. decembra 1954 v mestu Superior v državi Arizoni ameriški državljan John Namko. Rodil se je 3. novembra 1906 v Bosanskem Samcu. Dedi« imenovanega naj se p rila-v'do Državnemu tajništvu za zunanle zadeve — Konzularni oddelek. 2173 Umrli so v Ljubljani Dimitrij Peševslci, uradnik. Pogreb bo danes ob 17. url na Zalah. Svojemu članstvu sporočamo žalostno vest, da se Je pri Izvrševanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil dolgoletni član sindikalne podružnice rudarjev in član pevskega zbora DPD »Svoboda« I Hrastnik, tovariš JULIJ DOLANC Na zadnji poti ga bomo spremili danes, 22. septembra 1955 ob 16. url izpTed Delavskega doma na pokopališče Dol. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Sindikalna podružnica radarjev Hrastnik Pevski zbor DPD »Svoboda« I Hrastnik. Gnitje krompirja preprečuje KRO- SAN! Da zaščitiš 300 kg krompirja, ti je dovolj 1 kg KROSANA. Dobiš ga v zadrugi, semenarni, drogeriji. KONCERT) I. abonmajski koncert Slovenske filharmonije za »rumeni abonma« bo v ponedeljek, 26. septembra ob 20.15 ur! v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Dirigira Juan Jose Castro, solist prof. Karlo Rupel. Nekaj vstopnic Je še na razpolago v računovodstvu Slovenske filharmonije, Trg revolucije 9. Slovenska niharmonlja sporoča, da so vstopnice za vse abonmaje domala razprodane. Zato namerava razpisati repriznl abonma, če bi se prijavilo dovoilij Interesentov, bodisi za posamezne abonmaje ail za vse tri skupaj. Prijave za repriznl abonma bo sprejemala Slovenska filharmonija do vključno 24. t. m. dopoldne in popoldne. GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 24. sept. ob 20: Cehov: »Utva«. Premiera. Izven. Otvoritev sezone. Nedelja, 25. sept. ob 20: Cehov »Utva«. Izven. Torek, 27. sept. ob 20: Cehov »Utva«. Abonma red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 24. sept. ob 20: Konfino: »V soboto se poročim«. Veseloigra. Izven. Nedelja, 25. sept. ob 20: Kantino: »V soboto se poroaim«. Veseloigra. Izven. Šentjakobsko gledališče odpre v soboto, 24. t. m. letošnjo predsezono z veseloigro »V soboto se poročim«. Predprodaja vstopnic od petka dalje v Mestnem domu, rezerviranje tel. St. 32-860. Vpisovanje abonmaia dnevno v plsamd med 10. dn 12. uto. RJUHO UURUANA Spored za četrtek, 22. septembra. 5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Za dobro voljo Igrata Vaški kvintet ln CeSka godba, pojeta Božo ln MlSko — 7.10—7.30 Tangi ln passodobll — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Z glasbo po svetu — 11.45 Skladatelj Emil Adamič — mladini — 12.00 Opoldanski operni koncert — 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Zun-kovlč: Zasipnice za krompir — 12.40 Skladbe Alojzija Mihelčiča poje mešani zbor »Ljubljanski zvon« — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Spored popularne orkestralne glasbe — 14.25 LJudskoprosvetnl obzornik — Jerko Bezič: Zapis ob kongresu folkloristov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Iz mladinske književnosti: Kakšen Je letošnji program knjig za mladino MK — 15.45 Pesmi za naše male — 16.00 Gospodinjski omnibus — 16.10 Glasbene uganke — 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Domače aktualnosti — 18.10 »Od pred-klasike do danes« — 18.30 Radijska univerza — 18.45 Igra orkester George Melachrino — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 »Četrtkov večer« domačih pesmi ln napevov — 21.00 Literarni večer — 21.28 Bela Bartok: Godalni kvartet št. 1 — 22.15—23.00 Za vsakogar nekaj v plesnem ritmu — 22.15—23.00 UKV program: Operni koncert — 23.00— 24 00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos lz Zagreba). Spored za petek, 23. septembra. 5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10—7.30 Zabavna glasba — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Operetne uverture — 11.45 Cicibanom — dober dan — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke, ki jih radi poslušate — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame —13.30 Iz evropskih opernih gledališč —14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature— Angelo Cerkvenik: Ujetnik strahu — 15.45 Slovenske umetne zborovske skladbe — 16.00 Modni kotiček — 16.10 Popoldanski simfonični koncert — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Zvestoba — 18.15 Kmečka godba ln Štirje fantje — 18.35 Tečal francoskega Jezika — 18.50 Igra kvartet Jožeta Kamplča — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Te- 1 denskl zunanje-polltični pregled — 20.15 Življenje ln delo Franca Lestč-jaka — 21.00 Mednarodna radijska univerza — 21.20 Igra plesni orkester ! Radia Ljubljana — 22.15—23.00 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15—23.00 UKV program: Ritmi in melodije — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba) VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 22. sept. lekarna »PHantnka«, Glavni trg 90. Petek, 23. sept. lekarna »Pri gradu«. Partizanska c. 1. KINO: PARTIZAN: ameriška barvna risanka »Aliča v pravljični deželi« s tednikom. UDARNIK: franc. flflm »Vrag v telesa« brez tednika — zadnji dan! POBREŽJE: amer. film »Banditi Korzike« s tednikom. STUDENCI: angleški film »Vidim mrkega tujca« s tednikom. LETNI KINO »SOLA«: amer. film »Banditi Korzike« s tednikom, predstava ob 19. uri. CELJSKE VESTI POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V OKRAJU CELJE V CASU OD 10. DO 17. SEPTEMBRA 1955 Rojenih: 15 dečkov in 10 deklic. Poročili so se: Ivan VidemSek, avtomehanik iz Vojnika In Erna Kajtna, delavka lz Vi&nje vasi; Avguštin Potočnik, kamnoaak iz Loga, obč. RogaAka Slatina in Justina Artič, kmetovajlka, stanujoča Istotam; Karol Golež, kmet iz St. Vida pri Grobelnem in Amalija Gorufcan, po-ljedelka iz Platrnovoa, obč. Šmarje pri Jelftah. Umrli: V domu onemoglih v Vojniku je umrl Anton GorjakoŠ&k iz Griž, star 90 let; Pavla Marinc, gospodinja iz Vojnika, stara 57 let: Frane Krajnc, kmetovalec i% Mačkovca, obč. La£ko, star 77 let: Mi- Leskovftek, previitkarioa iz Dohle&ič, obč. Kozje, stara 71 let; Marija Sto-žir, gospodinja iz Smart-na v Ro*, dol., stara 64 let; Ivan Pučnik, polje- iičev je predobro poznal. Pobral se je kot blisk in jo ucv?1, da so drevesa kar ivigala mimo njega.