Leto XXII., št. 137
UpravaiStvo: Liubliana. Huccimjeva alica 5 Telefoo fc. Jl-22. 31-23. 31-24
Ljubljana, četrtek 18. junija 1942-XX
Cena cent. 7?
Inseritili oddelek: LiubOana ai — Telet oo iu 31-25.
Puccinijeva ul> 31-26
Podružuica Novo mesto: Uubl lanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pn poštna čekovnem zavodu «t. 17.749. za ostale kraj» Ita Ine Servizio Conti Cor» Post No 11-31U>
IZKLJUČNO IOPSIvo za oglase a Kx Italije in inozemstva ima
Union? »uhhlicifà Italiana S. A MILANO
libali »»«k d a o razen p o o e d e i i k » Naročnina znaia m e » e i o o U« 12.—•
za inozemstvo pa Lir 22.80_
U red o i i t « o: Ljubljana. Puccini iev» ulica 4te». 4. telefoo bev 31-22. 31-23. ii-24_
ftokopin se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pub
blicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
VELIK PLEN V MARMARIKI
224 ^klopnih vez, SS topov In več sto avtomobilov zaplenjenih — Nad 6ooo ujetnikov - 4 angleške križa rke in 1 rušilec ter več trgovskih ladij potopljenih, 6 križark, 1 rušile c in mnoge druge ladje poškodovane
Glavni stan Italijanskih oboroženih sil je objavil 17. junija naslednje 749. vojno poročilo:
Operacije osnih čet v Marmariki napredujejo ugodno v območju Akrome in El Ade ma. L trjene in ogorčeno hranjene postojanke so bile zavzete po trdih hojih. Vojni plen akcije, ki je privedla do zavzetja Ain el Gazale je narastel, kolikor je bilo doslej ugotovljeno, na 224 oklopnih in blšn-diranih avtomobilov, 85 topov in več sto motornih vozil. Ujetnikov, ki so bili že prevedeni v taborišča je nad 6000.
Letalstvo je bombardiralo pristanišče v Tobruku in sestrelilo 3 Curtisse. Letalski oddelki so podnevi in ponoči napadli vojaške naprave VAlfaru in Mikabi ter pri tem obstreljeval razne objekte. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Nemški letale; so uničili okrog otoka Linose angleško letalo, čigar posadka je bila ujeta.
Na morju ob Sieiskem prelivu, kjer je potekala zmagovita letalsko-pomorska bitka, ki se bo imenovala po Pantelleriji, je bilo pobranih nekaj sto angleških častnikov in mornarjev, z vojnih in trgovskih ladij, ki so bile zažgane ali potopljene. Med rešenci je okrog 100 bolj ali manj težko ranjenih.
Sovražni konvoj, ki je prihajal iz Ale-ksandrije in je bil sestavljen iz okrog 50 enot, je potem ko je bil napaden od italijanskega in nemškega letalstva med vožnjo proli Malti in je zapazil naš močan bojni oddelek, ki se mu je približeval v vodah okrog Krete, obrnil smer in ni niti poskusil priti na mesto, kamor je bil določen. Ko se je naglo vračal na kraj odhoda, je bil znova napaden cd letalcev, ki so mu prizadeli nove hude udarce.
Celotne izgube tega konvoja se lahko označijo takole: Nemško letalstvo potopilo 4 križarke odnosno torpedne rušilce in številne trgovske ladje. Mnoge druge ladje so bile zadete in poškodovane, razen tega pa je bila ena križarka zadeta v polno od nemške podmornice. Posebej so naši letalci potopili en torpedni rušilec in težko poškodovali pet križark in štiri ladje.
Prostirsmfe proti Tabruku
Berlin. 17. jun. d. Po prodora nemških čet do obale pred Tobrukom so nemške in itali lanske čete na dai je vaile prodiran'e in za-edle nadaljnja ozemlja. Po prodoru v pcnodeljek so čete osi osvojile večje število močno utrjenih sovražnikovih puščavskih utrdb. Ujetih je bilo 800 britanskih vojakov, med plenom pa je mnogo topov in velika množina municije ter vsakovrstnega dri:<?cga vojnega materiala.
Berlin, 17. jun. d. V pristojnih nemških vojaških krogih ne dajejo n'kakih podrobnih informacij o nadaljnjem nemšk-o-iteli-jansikem prodiranju v severni Afriki in o prodoru sil osi proti vzhodu v sovražnikove obrambne črte. niti ne navajajo ciljev, k.i jih zasleduje nemšiko-italijanska ofenziva, ki je že doslej rodila presenetljivo velike uspehe. Število zajetih britanskih vojakov, ki so jih sile osi pri prodoru na obalo Sred r c mrkega morja odcepile od glavnine britanskih sil, dosilej še ni bi'lo ugotovljeno.
P32?r,3Ss222siI c napadu na ksayo] iz AleksanMje
Rim, 17. jun. s. Razen sijajnih zmag, ki jih je italijansko letalstvo izvejevalo 14. t. m. proti britanskim pomorskim silam na poti iz G:braltarja, je treba omeniti še drugi niz važnih uspehov, ki so iih dosegli italijanski letalci 15. t m. v napadih na drugi angleški konvoj. Ta je bil odšel iz Alek-sar.drije z zelo močnim spremstvom in se je pomikal preti zapadu. Dočim so letalske sile s Sardinije in s Sicilije z bombami in torpedi potapljale posamezne ladje velikega konvoja, ki je vozil Lz Gibraltarja proti vzhodnem delu Sredozemskega morja, so izvidniška nemška in italijanska letala budno pazila na gibanje druge množice sovražnih ladij, ki se je pomikala cd Alek-sandrije. Ta "konvoj je odšel iz luke z nekoliko zamudo, nadejajoč se, da se bo čim bolj izognil napadu od strani onega letalstva, ki nadzonre Marmariko in srednji de' Sredozemskega morja.
Ob sclnčnem zahodu 14. junija se je dvignilo nekaj italijanskih bombnikov s svojih oporišč na Egejskem morju in dohitelo ta fconvoi iugozapadno od Krete. Letala so takoj "napadla in je velika bomba povzročila pož3r na krovu neke sovražne ladje. Naslednjega jutra 15. t. m. so sovražne pomorske sile opustile nadaljevanje svojega pota. Konvoj se re zp.Čel pomikati nazaj ln ko je bil na višini libijskega poldnevnika, so ga opazile izvidnice na jugu otoka Gra-ido pod Kreto. Takrat se je konvoj že vračal proti Aleksandri ji, ni pa mogel uiti napadu bombnikov in torpednih letal z libijskih oporišč. Ob 17. so italijanski bombniki naskočili sovražne ladje, ki so bile do takrat prevozile pol pota med Kreto in Marmariko. Bombe so deževale na eno izmed ladij srednje vel;kosti, ki je bila poškodovana na krmi. Torpedna letala, ki so se morala braniti napada sovražnih lovcev iz Egipta, so zadela s torpedi 5000tonsko pomožno križarko, ki se ie zaradi poškodb močno nagnila. Drugi torpedo je zadel 7000tonsko križarko. t~da pos!ed:ce se niso dale točno opaziti, ker je v istem trenutku italijanske bombnike napadla velika množica sovražnih lovcev, izmed katerih sta bila dva sestreljena in sta padla v morje. Da je bila sov-ažna ladja res zadeta '.n poškodovana, se 1e pokazalo, ko so kar tri
Ohaiè¥it€ naročnino!
sovražne ladje zapustile svojo smer in se z največjo naglico obrnile proti križarki. Skoro v istem času in v največji bližin; tega bojišča so rušilna letala z egejsklh oporišč napadla britanske ladje in z Izredno lepim zadetkom potopila angleškega lovca tipa »Jarwis« (1690 ton). Izstrelek je tako precizno zadel sovražno ladjo, da se .e potopila v nekoliko minutah. Letalski torpedi so razen tega zadeli in poškodovali še dve križarki.
Nasprotnik je predvideval možnosti silovitega napada, zato ne preseneča število ladij za spremstvo, toda po iz;'avah britanskih mornarjev njihova poveljništva niti najmanj niso slutila in- pričakovala tako silnega letalskega napada v tem odseku. Takisto sta Britance presenetila elan in drznost, s katero so se italijanski letalci vrgli na sovražnika. Gosta zavesa dima, ki so jo ustvarile okoli sebe napadene sovražne ladje, ni ovirala predrznega junaštva italijanskih letalcev, izmed katerih se se nekateri vračali v naskok po petkrat in šestkrat, dokler se ni posrečilo doseči odličen zadetek. Britanski mornarji si niso obetali mnogo dobrega pri odhodu iz Gibraltarja, toda tako silovitega spopada pa tudi nihče ni pričakoval. Neki poveljnik topništva je izjavil: Naši častniki so nam zagotavljali, da bomo z lahkoto presenetili sovražnika in da bo naše topništvo lahko kos morebitnim sovražnikovim napadom, toda mi, ki smo bdeli in preizkusili, česa so zmožni italijanski letalci, že prošlega septembra, smo šli na pot s tesnim srcem :n smo malo zaupali v uspeh podjetja Naše slutnje niso bile neutemeljene, živi smo ostali le po čudežu in zaradi izredne sreče. V prvi mah res nismo srečali italijanskih ladij, zato pa je kasneje bilo tem hujše in ako ne bi imeli izredne sreče, bi se nihče izmed nas ne vrnil živ domov. Nekatera letala so nas zasledovala in obstreljevala s strojnicami ne glede na naše lovce, ki so se dvigali z nosilk letal, marveč so neprestano obstreljevali naše ladje ter metali torpede iz višine par sto metrov, dočim so topovi z njih krovov kar bruhali ogenj proti našim sovcem. Napad italijanskih letal je bil tako silovit in strahovi*, da moštvo pri naših protiletalskih topovih sploh ni vedelo, na koga naj strelja. V iz-vestnih trenutkih sploh nihče ni ničesar razumel, tako silna je bila zmešnjava v gostem d;mu. Nebo in morje sta bila spremenjena v pekel in Italijani kakor izpuščeni hudiči niso popustili. Ta doživljaj si bomo dobro zapomnili za lep čas.
Izpvedbe ranjencev
Tanger, 17. jun. s. Prvi ranjenci, soudeleženi v silovitem spopadu v Sredozemlju, so prispeli v Gibraltar ter povedali nekoliko zanimivih podrobnosti o akciji, ki je zaradi izredne napadalnosti Italjanskega letalstva in zaradi doseženih uspehov Angleži sami smatrajo kot bitko, slično oni na Koralskem morju. Ranjenci in nepoškodovani udeleženci bitke pripovedujejo, da se je konvoj sestavil v Gibraltarju in je bil namenjen na Malto, kjer je položaj v pogledu živil in vojaških potrebščin zelo resen. Odkar osovinsko letalstvo noč in dan bombardira otok, ni pristal v malteških lu-kah niti en konvoj, kajti konvoj zahteva znatno spremstvo, ki ga pa Anglija ni mogla dati, boječ se pomorske in letalske premoči Italije na Sredozemskem morju.
Zelo majhne pošiljke živil in municije, zlasti pa potrebščin za letala, so lahko prišle še v teku meseca septembra na Malto toda te pošiljke so pripeljale podmornice in »letala. Razmere na otoku so odtlej postajale vedno težje in stalno obsipavanje z bombami je razbilo vodovod ter elektrarno, uničilo pa tudi mnoga skladišča. Položaj je bil zlasti neznosen za prebivalstvo, ki je bilo prisiljeno skoro neprestano bivati v podzemeljskih zakloniščih. Nezadovoljstvo je bilo zato splošno in si je dajalo duška ne glede na množice agentov in bi-ričev, ki so pazile na mir in red v zakloniščih. To nezadovoljstvo je prišlo tako daleč, da jemorala oblast seči po strogih ukrepih in je bilo nekoliko najglasnejših nezadovoljnežev celo ustreljenih. To je seveda še bolj razburilo prebivalstvo.
Pod bombami osovinskih letal so cele vojaške naselbine zravnane z zemljo, poveljništva pa so se skrila v cerkve in muzeje, v to'nišn;ce in v 9o.'s. Izredno kritičen položaj Malte je končno prisilil London k obupnemu poskusu, da pošlje na otok dva konvoja v nadi, da se bo posrečilo prevarati budno pazeče italijansko brodovje v prelivi med Sicilijo in Tunisom. To se seveda ni zgof.io.
Nemški tisk o uspehih v Marmariki
Berlin, 17. jun. s. Nova velika zmaga, ki so jo dosegle osovinske sile proti Britancem v Libiji je dobila največjega poudarka tudi v današnjih jutranjih listih, ki poročajo o tem znamenitem dogodku na prvih straneh pod ogromnimi naslovi, nagla-šujoč zlasti posebno vojno poročilo, ld ga je včeraj objavil italijanski glavni stan.
Dnevniki podčrtavajo posebno veličasten uspeh, ki so ga dosegle italijanske letalske sile v Sredozemlju, ter na častnem mestu objavljajo podrobnosti zmagovite akcije, ki jo je opisal posebni poročevalec agencije Stefani. »Völkischer Beobachter« piše v zvezi z operacijami v Marmariki naslednje: Britanci so bili že na tem, da zapojo zmagoslavno pesem o^ bodočih osvojitvah ozemlja in so videli že vso Libijo v svoji oblasti, sedaj pa so se znašli v položaju, ki je kljub njihovi tradicijonalni sposobnosti za sijajne vpade ne mare y ničemer
zmanjšati nesreče. Težke izgube ljudi ln sredstev se pač ne dajo utajiti z lahkotnim nasmeškom.
Ako k britanskemu porazu na kopnem dodamo še izgube trgovskega bojnega brodovja, ki jim jih je prizadelo italijansko letalsko orožje v zadnjih dveh dnevih, se vidi takoj, kako strahovito težak je postal položaj angleških čet v Afriki. Čeprav so po številu v premoči, jih po vojaških vrlinah in borbenem duhu močno prekašajo italijanske in nemške vojske, dasi operirajo proti sovražniku, ki je razpolagal z zelo znatnimi silami najmodernejšega orožja. V nadaljnjem nemški list posebno pohvalno omenja hrabrost, sposobnost in veliko drznost italijanskih letalskih posadk v Sredozemlju. V zvezi s tem naglaša, da je vse prebivalstvo Nemčije z nepopisno radostjo in s silnim občudovanjem sprejelo na znanje ta novi uspeh zavezniškega orožja.
»Lokalanzeiger« piše. da je London strašno razočaran in da gleda v bodočnost s strahom in zaskrbljenostjo. Reuter poroča, da je položaj resen in da je treba biti pripravljen na čim da'je bolj vznemirjajoče vesti. »Manchester Guardian« smatra za najbolj presenetljivo to, da so itali j ansk einem šk e čete pokazale nepričakovano energijo. To je priznanje čudovite borbenosti, ki preveva sile osi na ofriški fronti, poudarja berlinski »Lokallanzeigcr«, ki omenja nato, da so Angleži gojila v>ei!iko upanje v pertek bitke in so skušali ob pričetku bitke in v njenem poteku z ogromnimi napori obvladati položaj. Sile, ki naj bi obvladale italijansko-nemški napad, so bile zelo močne in sestavljene iz izbranih čet. Da bi nadomestilo izgube in obrnilo položaj v svoj prid, je vrhovno poveljništvo v Kairu zahtevalo in dobilo dva velika konvoja z vojnimi potrebščinami. Cela mornarica je bila mobilizirana za obrambo tega dragocenega transporta, toda letalsko-pcmorske sile osn so budne srtražiile in so Angležem zadale smrtni udarec.
Berlin, 17. jun. s. »Börsenzeitung« podčrtava težke izgube, ki jih je pretrpelo britansko letalstvo v zadnjih bojih, saj je bilo nič manj kakor 80 angleških letal sestreljenih. Sovražno letalstvo je bilo dobesedno pometeno z bojišča in pritisk italijanskih in nemških leta1 je bil tako učinkovit, da je angleško poveljništvo takoj odredilo umik preostalih ladij v najbližje luke.
Britanska admiraliteta je kakor običajno izjavila, da ne more objaviti nobenih podrobnosti o teh dogodkih, dokler britanske ladje ne bodo dosegle svojih namembnih luk. Ker pa te ladje, pravi zasmehljivo »Deutsche Allgemeine Zeitung«, nikoli ne bodo dosegle namembnih luk, je jasno, da se je hotela admiraliteta otresti vsakršne izjave o tej zadevi. V ostalem pa je takisto jasno, da Churchill, zvest svojim metodam, nikoli ne bo pristal, da bi bila ta bitka pomorski poraz za Anglijo in bo zaradi znanih razlogov šele čez tedne priznal izgubo kakih parnikov zelo skromne velikosti ter morda izgubo kakega lovca.
Sijajna zmaga italijanskega in nemškega orožja je razen tega še enkrat dokazala tesno sodelovanje osnih sil tudi na morju, ki ga je sedaj pokazalo v mogočni ofenzivni učinkovitosti pred očmi vsega sveta. V zvezi s tem pravi »Lokalanzeiger«, da je britanska admiraliteta skušala v drugič prodreti preko Sredozemlja, kar pa se je izkazalo za pogubno za sovražne ladje. To pomeni, da čutijo britanske čete v Libiji veliko potrebo po preskrbi z živili in z mu-nicijo, zato bi moral konvoj dospeti za vsako ceno na določeno mesto. Britanci so stavili vse na eno kocko in tako se je zgodilo, da je italijansko letalstvo lahko istočasno napadlo oba konvoja.
Pristaši De Gaullea v ujetništvu
Berlin, 17. jun. d. Francoske gaullistične čete, ki so bile zajete pri osvojitvi Bìt Ha-keima v severni Afriki, bodo internirane v posebnem ujetniškem taborišču. To je bilo včeraj objavljeno s pristojne nemške vojaške strani s pripombo, da sc bo s temi ujetniki postopalo kakor s pravimi vojnimi ujetniki. Po mednarodnem pravu bi se lahko smatrali degaulListični ujetniki za pripadnike ireguilarmh čet, vendar se nemške vojaške oblasti ne bodo posiužile te pravice, ki jo dovoljuje mednarodni zakon. Pri osvojitvi Bir Hakeima je bilo ujetih približno 2000 degauMističnih vojakov.
Španski tisk . o položaju v Sredozemlju
Madrid, 17. junija s. Španski tisk posveča veliko pozornost letalsko-pomorski bitki v Sredozemlju in zmagovitim operacijam v Libiji ter podčrtava velike izgube, ki jih je utrpela Anglija. Tisk pripominja, da so te izgube povzročile veliko vznemirjenje v angleški javnosti, in pravi, da se obupni britanski poskus za preskrbo vojske v Libiji ni samo ponesrečil, marveč je veljal tudi silne izgube vojnih in trgovskih ladij. Te izgube se bodo nedvomno boleče odrazile v položaju na morju, ki postaja zaradi udarcev osi vedno težji za Angleže. Listi naglašajo, da je pobuda še vedno na strani osi in zadnja italijanska akcija je še enkrat potrdila, da je pot po Sredozemlju za Anglijo naravnost nemogoča.
»Informaciones« slavi junaštvo italijanskih letalcev, spominjajoč se podvigov italijanskega letalstva v Španiji, ter sporoča bratski pozdrav letalstvu fašizma.
Turški komentar
Carigrad, 17. jun. s. Znani vojaški kritik Usta »Tasvöri Efkar«, general Ihaaan Savia,
Novi vdori v sevastopoljske utrdbe
Zavzete so bile na obeh krilili vaine višinske postojanke Odbili sovjetski napadi pri Umenskem jezeru in Volhovu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Napadi nemških in rumunskih čet na trdnjavo Sevastopolj so bili kljub ogorčenemu odporu in velikim terenskim težkočam nadalje uspešni. Vdori v sovražnikov obrambni sistem so bili močno razširjeni in zabiti odtod globoki klini v utrdbene črte. Močno branjene višinske postojanke in utrdbe so bile v težkih borbah zavzete na obeh napadalnih krilih. V današnjih jutranjih urah je bila zavzeta znatna utrdba »Sibirija«. Letalstvo je odlično podpiralo boje pehote.
V	srednjem odseku vzhodne fronte so bile v ozadju fronte razpršene sovražne čete uničene. Sovražnikovi napadi južno od II-menskega jezera so se izjalovili.
Na fronti pri Volhovu je skušal sovražnik ponovno z močnimi silami prebiti po nemških četah že teden dni na močvirnatem in gozdnatem ozemlju čvrsto branjene postojanke. Vsi napadi so ostali brez uspeha. Obroč okrog sovražnikovih skupin, ki so obkoljene severno od teh postojank, je bil še bolj stisnjen. Letalstvo je zadalo južnovzhodno od Ilmenskega jezera in na fronti pri Volhovu sovražniku znatne izgube.
Na obali Ledenega morja je bila v luki Jokomgi potopljena z bombami sovražnikova trgovska ladja s 3000 br. reg. tonami.
V	severni Afriki so se Izjalovili poizkusi prodora zapadno od Akrome obkoljenih angleških čet. Doslej je bilo v bojih zadnjih dni za postojanko pri Ain el Gazali ujetih nad 5000 angleških vojakov. Razen tega je bilo zaplenjenih ali uničenih 224 tankov, 45 topov ln nad 500 tovornih avtomobilov. V odseku pri EI Ademu so bile sovražnikove postojanke kljub ogorčeni obrambi zavzete. V letalskih bitkah so izgubili Angleži 21 letal.
Kakor je bilo objavljeno ie s posebnim poročilom, so zadali oddelki nemškega letalstva in edinice nemške vojne mornarice ob sodelovanju z italijanskimi letalskimi pomorskimi silami angleški mornarici in sovražnikovi oskrbovalni plovbi na Sredozemskem morju hude udarce. V času od 13. do 15. junija so nemške letalske in pomorske sile potopile v močno zavarovanih angleških konvojih 4 križarke in rušilce, 2 zaščitni ladji in 6 trgovskih ladij s skupno 56.000 tonami. Kazen tega so bili 1 ruši lec in 8 trgovskih ladij zadeti s torpedi, zažgani ali tako hudo poškodovani, da je računati z njihovo izgubo. Sest nadaljnjih vojnih ladij in 6 trgovskih ladij je bilo za detih z bombami ali torpedi. V spopadih z lovskimi letali, ki so varovala konvoje, je nemško letalstvo sestrelilo 33 sovražnikovih letal. Pri tem je bilo izgubljenih 10 nem ških letal.
Pri tem uspehn so Imeli posebne zasluge letalski oddelki, ki so bili pod vrhovnim poveljstvom generalnega maršala Kesselrin-ga ter pod vodstvom letalskega generala Lörzerja, letalskega generala Geisslerja in generalnega poročnika v. Waldaua. Poseben delež pri tem uspehu ima nadalje podmornica pod vodstvom pomorskega poročnika Reschkeja, ki je potopila sovražno križarko.
Ob angleški južni obali je potopilo letal stvo pri nočnih in dnevnih napadih 3 trgovske ladje srednje velikosti. Pri Brightonu in Portlandu so bile zadete z bombami važne vojaške naprave.
Angleška letala so v pretekli noči izvršila motilne polete nad zapadno nemško ozemlje. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 9 napadajočih bombnikov.
Boji vzhodno od Donca
Berlin, 17. jun. d. Nemški vojni dopisnik Beer objavlja v «Deutsche Allgemeine Zeitung«, da leži sedaj reka Dontc za hrbtom nemške fronte in da že spada v zgodovino vojno področje pri Harkovu, ki je v vojni na vzhodu imelo tako veliko vlogo Boji na prostoru pri Harkovu so bili praktično zaključeni že pred nekaj dnevi z zajetjem 28.000 sovjetskih vojakov, ki so držali tamkajšnje sovjetske postojanke. Nemške ofenzivne operacije, ki so potisnile bojno črto vzhodno od Donca, so bile od vsega po-četka usmerjene na to. da se popravi bojna črta in prilagodi pokrajinskim nujnostim, kakor jih diktira prostor ob Doncu. Prav vzhodno od Harkova so sovjetske čete držale zapadno od Donca važno mostišče in zaradi tega je bilo treba prenesti nemške operacije vzhodno od Harkova preko reke. Ta načrt je po svoji izvedbi že v nekaj dneh pokazal vidne uspehe in tri dni po pričetku nemških napadov so bili sovjetski od-■ —■—————^^——gggg
komentira operacije v marmariški puščavi in poudarja, da so oklopne skupine osi zasedle 11. junija Bir Hakeim. Angleško poročilo, ki je dan prej javilo, da bodo postojanko branili kakor Tobruk. je brž naznanilo, da je bila izpraznjena po ukazu, toda dejstvo, da je postojanka padla in da so čete osi zajele 2000 ujetnikov ter ogromno množino vojnih potrebščin, kaže. da je trdnjava padla po hudih borbah. S padcem trdnjave je bila oslabljena postojanka El Gazala. Po zasedbi Bìt Hakeima so motorizirane siile osi prodrle proti Tobruku ter zapletle sovražnika v borbo pri El Ademu. Pozornosti vredno je dejstvo, da Angleži niso mogli, čeprav razpolagajo z močnejšimi silami, vzdržati v severni Afriki napadov osi.
Odmev na Švedskem
Stockholm, 17. «unija s. Pod naslov preko vse strani prinaSa o švedski listi pord-čila o pomors&o-letalskl bitki v Sredozemlju ln zlasti poudarjajo silovite lzgub^, k; «o jih italijanske sile prizadele britanskemu brodovju. Prav tako razpravljajo cb-široo o uspehih osovinskih čet v Libiji.
delki vzhodno od Harkova obkoljeni in obsojeni k postopnemu uničenju.
Preprečena sovjetska
izkrcanja na Kerču
Berlin, 17. jun. s. Iz vojaškega vira poročajo, da so boljševiki izvedli razen že objavljenih poizkusov izkrc-anja še četrti poizkus, da 6i se izkrcali v noči na 16. junij na obali polotoka Kerča, in sicer s šestimi ladjami. Preden je boljševikom uspelo doseči obailo, se je moralo okreniti pet ladij zaradi takojšnje intervencije obalnih baterij šesta Ladja pa se je s posadko vred potopila.
Berlin, 17. jun. s. Sovjetsko poveljništvo podvzema obupne manevre za izkrcanje čet na treh točkah obale, vsekakoT z namenom, da bi zmanjšalo naraščajoči pritisk nemških čet. Poizkusi so se popolnoma izjalovili. Boljševiške vojne in transportne ladje, ki so jih boljševiki uporabljali pri teh akcijah, so bile pognane v beg, preden je enemu sovjetskemu vojaku uspelo pristati na Krimu. Poizkusi izkrcanja so bili izvedeni, kakor deznava DNB. 14. junija in v noči na 15. junij pri Evpatoriji, Jalti in pri Mariupoiju.
S finskega bojišča
Helsinki, 17. jun. s. Finske obalne baterije so učinkovito obstreljevale sovjetske pomorske edinice v zalivu Kronštata. Sovjetske ladje so se kakor predvčerajšnjim umaknile ognju finskega topništva v zaščiti umetne megle in se naglo oddaljile proti vzhodu. Obalno topništvo in finske topni-čarke, ki operirajo v Finskem zalivu, so preprečile napad številnih velikih oboroženih sovjetskih motornih čolnov zapadno od otoka Suursari. Vzhodno od reke Svir se je predvčerajšnjim zvečer razvila letalska borba, v kateri so finski lovci sestrelili dva sovjetska lovca najnovejšega tipa »Jak 1«. Finska skupina se je v celoti vrnila na oporišče. Predvčerajšnjem zvečer je sovjetsko letalstvo bombardiralo Lahbentohlo ob La-doškem jezeru in je povzročilo gmotno škodo. Bombe so ubile dve civilni osebi, 12 pa ranile. Poročajo o številnih letalskih alarmih v raznih krajih ob obali Finskega zaliva zaradi napadov rdečih letalcev, ki pa krajev niso bombardirali. Po poročilu glavnega stana se je vojno delovanje na kopnem omejilo na topovske dvoboje in na kre-tanje sovražnih patrol.
Suner v avdijend pri Kralju in Cesarju
Livorno. 17. jun. s. Včeraj ob 10.30 je minister Serrano Suner položil venec na grob Coetanea Ciana, nakar je odpotoval z grofom Cianom v San Rosorre, kjer ga je v avdicnci sprejel Nj. Vel. Kralj in Cestar. Vladar je obdržal oba zunanji ministra pri obedu.
Livorno, 17. jun. s. Včeraj popolne sita imela Serrano Suner in grof Ciano dolg razgovor. Nato sta obiskaiLa pomorsko akademijo. Kasneje je grof Ciano v hotelu »Palazzo« predstavil Sunerju skvadriste in prostovoljce iz španske vojne, s katerimi se je španski zunanji minister tovariško razgovarjal.
Dr. Gobbels o vojnem položaju
Berlin, 17. jun. s. Opisujoč političen in vojaški položaj voditeljem narodno-socialističnih organizacij v Berlinu je nemški minister za propagando dr. Göbbels med drugim izjavil:
Naši izgledi za nadaljnji potek vojne so bolj ugodni kakor kdaj prej. Naravno je, da je tretje leto vojne ustvarilo probleme posebnega značaja, vendar pa so energije naroda neizčrpljive in ni dvoma, da bomo znali premagati vse težkoče. Nemčija lahko računa ne samo s sodelovanjem svojega naroda, temveč skoraj vseh evropskih narodov tako, da je tudi na področju proizvodnje zmaga gotova. Edino upanje, ki ostaja našim sovražnikom je Sovjetska zveza, vendar pa vemo, da je njena usoda zapečatena in da bo neizbežno prišel dan, ko bomo zbrali sadove doslej doseženih zmag. Molotov lahko podpisuje sporazume, dokler hoče. Kar odloča je nemško orožje, ki je nudilo na Kerču in pri Harkovu nove dokaze svoje sile.
Vojna na morju
Rim, 17. junija s. Admiraliteta Zedinjenih držav javlja, da so podmornice osovinskih sil potopile na Atlantskem morju in pri Antilih 6 trgovskih ladij, izmed katerih 90 bile 3 ameriške, 1 britanna, 1 panamska in 1 norveška. Vse so bile v službi Zedinjenih držav.
7 angleških letal sestreljenih nad Nemčijo
Berlin, 17. jun. d. Med poleti nad ozemljem zapadne in jugozapadne Nemčije so v noči na sredo britanska letala vrgla bombe na več naselij. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so po doslej zbranih podatkih nemški nočni lovci sestrelili 7 izmed napadajočih britanskih bombnikov.
Ponesrečeno angleško
vojaško letalo
Lizbona, 17. jun. d. Včeraj je v bližini portugalske obale treščilo v morje angleško dvomotorno vojaško letalo. ŠtiričJ^n-ska posadka se je v gumijastem čolnu rešila in so jo kasneje portugalski ribiči po-tegnili na suho.
Sestanek Združenja Fašističnih železničarjev
Nacionalni svetnik Moretto Moretti med našimi železničarji
Ljubljana, 17. junija Dne 12. t. m. se je Nacionalni svetnik Morello Morelli, nacionalni svetnik Državnega združenja Fašističnih železničarjev sestal z voditelji ljubljanske sekcije. Sestanku je predsedoval Zvezni Tajnik Orlandini in so bili navzoči tudi pokrajinski zaupnik; dr. Ettore Sardo, zaupnik triestske sekcije comm. Gugliemetti, vršilec dolžnosti načelnika vzhodne železniške delegacije inž Giianaroli, Poveljnik avtonomnega oddelka železniške milice Seniore De Felice, pod-zaupniki, načelniki skupin in zastopstvo železničarjev skvadristov.
Dr. Sardo je poročal o delu, ki ga je opravila ljubljanska sekcija od dneva svoje ustanovitve do danes. Orisal je nacionalnemu svetniku Morelliu položaj italijanskih železničarjev v poslanstvu, ki ga opravljajo v tej pokrajini, ter razložil njihove želje in potrebe.
Nacionalni svetnik Morelli se je v svo odgovoru dotaknil dela, ki ga je sekcija Fašističnih železničarjev opravila do danes, ga odobril, nato pa govorili tova/rišem o raznih vprašanjih, ki se tičejo železničarjev, ki tukaj službujejo
Ob tej priložnosti sta Zvezni Tajnik Ot-landini in Nacionalni svetnik Morelli obiskala železničarsko menzo in k njej priključene prostore za sestanke, to je okrepčevalnico, čitalnico, dvorano za zabave in dvorano, kjer je na razpolago biljard. Prvaki so' se nekaj časa razgovarjali s tovariši
železničarji in so izrazili pokrajinskemu zaupniku svoje zadovoljstvo za lepo ureditev
Praznik Kr. Karabinjerjev v Novem mestu
Nove mesto, 17. junija
Dne 5. junija je bila v vojašnici 37. odseka Kr. Karabinjerjev v prisotnosti Generala Coronatia, Poveljnika Divizije »Isonzo«, okrajnega komisarja in političnega tajnika proslava praznika velezasluž-nih Kr. Karabinjerjev. Proslava je potekla v strogo vojaški obliki.
Po maši, ki jo je daroval vojaški kaplan, je General Coronati naslovil na navzoče vojake kratke besede pohvale in vzpodbude, sklicujoč se na slavo karabinjerskega orožja v preteklosti in bližnjih dneh. Posebno je podčrtal trdo in težko službo, ki jo najzvestejši Kr. Karabinjerji opravljajo na tem ozemlju.
Uvedba mednarodne
poštne nakaznice
S 1. julijem bo uvedena v Ljubljanski pokrajini služba mednarodne poštne nakaznice. Nadaljna obvestila o modalitetah in pogojih, s katerimi so združene zadevne operacije, lahko dobe zanimanci pri poštnih uradih. V Ljubljani je za opravljanje te službe pooblaščen samo poštni urad glavne pošte. Opozarjamo, da na mednarodnih poštnih nakaznicah niso dopustna pismena sporočila.
Novi porazi čangkajškove vojske
Japonsko prodiranje na vseh bojiščih
Tokio, 17. junija, s. S fronte v Kiangsiju poročajo, da so Japonci uničili okrog 10.000 Kitajcev v močvirnatem pasu v južnem delu pokrajine Kiangsi. Japonci so zasedli Kiki, 30 km južnovzhodno od Fučova ter so napredovali v severni smeri in uničili sovražne skupine 75.000 čungkinške divizije ter se polastili Ingpana, 20 km vzhodno od Tungua, ki je važno železniško križišče na progi čekijang-
Kiangsi. Druge japonske edinice so silovito napadle sovražne položaje v vojaškem predelu Anašana, 15 km zapadno od Kve-
jikija ter so zasedle Kipohien. Kvejki je pred padcem.
Tokio, 17. jun. s. Z nenadnim napadom na sovražnikove postojanke pri Meašanu, 18 km vzhodno od Kvejkeja, so Japonci včeraj ob zori zašel li sovražne obrambne postojanke. Japonci so nato napredovali in zavzeli Ingtan. Kitajci so uničili most čez reko Kin. Na svojem umiku so morali zopet prekoračiti reko in so se poslužili pontonskega mostu, katerega niso mogli pravočasno uničiti, ter so se japonske čete, ki so Kitajce zasledovale, polastile vseh čolnov in drugega inženjerskega materi jal a.
Hankov, 17. jun. s. Kljub vročini so japonske čete pričele operacije proti 11.000 Kitajcem v okolici šasija, ki leži 205 km zapadno od Hankova ob severnem obrežju reke Jangce. Dne 15. t. m. ob- zori so se Japonci polastili Hosuča, 50 km južnovzhodno od šasija, dočim so druge čete, ki prodirajo proti vzhodu, zasedle Caoki-jang, 25 km vzhodno od šasija, ter pognale v beg 15.000 Kitajcev. S temi je bila ustvarjena zveza japonskih edinic, ki prodirajo proti vzhodu, z edinicami, ki prodirajo proti zapadu.
Tokio, 17. jun. s. Dopisnik lista »Asahi«, ki se mudi pri japonskih četah na Kitajskem, piše, da se lahko smatrajo vojne operacije Japoncev v pokrajini čekiang za tako važne kakor one v bitki za Malajo. Japonske čete, ki so se borile na področju 10.000 kvadratnih milj, so morale prehoditi 500 km in so zasedle 16 mest, ki so vsa strateško važna.
Tokio, 17. jun. (Domei.) Vojni dopisnik lista »Asahi« javlja z bojišča pri šangjao v centralni Kitajski, da se operacijsko področje, ki so ga morale japonske sile obvlalati v svoji ofenzivi v centralni Kitajski, raztega preko 100.000 kvadratnih kilometrov. V globino so morale japonske čete prodreti že 800 km daleč, preden so zasedle mesto šangjao na obmejnem področju med pokrajinama Čekiang in Kiangsi. Po ogromnih razdaljah, ki jih morajo obvladati japonske sile pri teh svojih operacijah, je japonska ofenziva v centralni Kitajski zelo slična japonski ofenzivi na Malajskem polotoku, kjer so imele japonske sile prav tako opravka v ogromnimi razdaljami na skrajno odljudnem terenu. Na fronti Čekiang-Kiangsi so japonske sile prodrle 800 km na ozemlju, ki je povsod presekano z rečnimi strugami. Prodirale so po močvirjih po gorovju in go-ščavju, premagujoč poplave, ki jih je povzročila lokalna deževna doba, ki vlada sedaj na tem vojnem področju. Kolikor je b;lo med japonsko ofenzivo lepega vremena, je japonske vojake silno mučila nepopisna vročina. Dopisnik »Asahija« pripominja, da so v dosedanjem poteku operacij na tem vojnem področju japonske sile okupirale 16 kitajskih trdnjav, med katerimi so posebno omembe vredna mesta Tungijan, Ivu, čienteh, Fukiang, Kinhva, Lanci, Joki, Ijunkeng, Tangči, Lungi ju, čučov, Kiangšan, Jušan in šangjao.
V	čungkingu so nezadovoljni
Tokio, 17. jun. (Domei.) Po informacijah iz čungkinga je zavladalo v Čung-kinških krogih skrajno nezadovoljstvo zaradi postopanja Zedinjenih držav in Velike Britanije pri sklepanju zadnjih dogovorov s Sovjetsko zvezo, ker so pogodbenice čungkinško Kitajsko docela ignorirale. V čungkinških krogih so mnenja, da bi bila sklenitev take vojaške zveze potrebna tudi na Pacifiku, kjer bi moral biti v njo vključen čungkinški režim. Ako so bili angle-ško-ameriško-ruski dogovori sklenjeni z namenom, da bi se stabilizirali vojni napori v Evropi, bi bòlo po mnenju čungkinga kaj takega enako nujno potrebno tudi na Pacifiku, kjer Japonska popolnoma obvladuje položaj in je nevarnost za zavezniške sile akutnejša kakor pa v Evropi.
Napadi na Port Darwin
Tokio, 17. jun. (Domei.) Glede na zadnji napad japonskega letalstva na Port Darwin v Avstraliji pripominjajo v japonskih vojaških krogih, da je japonsko letalsko od 19. februarja do 14. junija izvršilo nič manj ko 17 napadov na Port Darwin in
V	okviru teh napadov sestrelilo 90 sovraž-juh letal. Posebno huda sta bila letalska
t napada 13. in 14. junija. Ob teh dveh napadih so japonska letala sestrelila 12 odnosno 8 ameriških lovskih letal. Ugotovljeno je bilo, da so sestreljena ameriška letala dospela v Avstralijo šele nekaj dni pred napadi. Med 17 japonskimi letalskimi napadi na Port Darwin je bila prizadeta velika škoda na tamkajšnjem letališču, porušeni so bili hangarji, vojaške lope in uničena municijska skladišča, postojanke protiletalskega topništva in vsakovrstni drugi vojaški objekti. Pri vseh teh napadih je japonsko letalstvo izgubilo samo 14 letal.
Posvetovanja v Melburnu
šanghaj, 17. jun. d. Iz Melbourna javljajo, da se je danes sestal pacifiški vojni svet, ki mu je prisostvoval poveljnik zavezniških sil na jugozapadnem Pacifiku, ameriški general Mac Arthur. Avstralsko poročilo pravi, da je vojni svet razpravljal o splošnem strateškem položaju na Pacifiku po zadnjih japonskih ofenzivnih akcijah proti Aleut-skim otokom, Midwayu in po pomorski bitki na Koralskem morju. Avstralsko poročilo pripominja, da je imel Mac Arthur pred sejo vojnega sveta posvetovanje z min. predsednikom Curtinom in vojnim ministrom Fordeom.
Varnostni ukrepi
v Južni Afriki
Stockholm, 17. jun. d. Po informacijah, ki jih objavljajo iz Londona dopisniki švedskih listov, so južnoafriške oblasti s takojšnjo veljavnostjo odredile popolno zatemnitev mesta Durbana na vzhodni obali južne Afrike. Uveljavljeni so bili najstrožji predpisi o zatemnitvi, ki mora trajati od solnčnega zahoda do vzhoda in sicer ne samo za mesto Durban, marveč tudi za vse področje 20 milj okrog Durbana. Londonske informacije ne vsebujejo nikake utemeljitve te stroge odredbe o zatemnitvi in ni bilo mogoče zvedeti, odkod se južnoafriške oblasti nadejajo nevarnosti. Včeraj je bil v Durbanu zopet znak za nevarnost, ki je trajal neprekinjeno vso noč. Kakor je bilo že včeraj objavljeno, je bilo o priliki prvega znaka za pripravljenost tik pred luko v Durbanu potopljenih troje zavezniških trgovinskih ladij.
Konferenca za neodvisnost Indije v Bangkoku
Bangkok, 17. jun. d. Delegati na konferenci za neodvisnost Indije, ki je pričela v ponedeljek zjutraj zasedati v Bangkoku, so se po otvoritveni seji sestali popoldne k prvi privatni seji, ki ji bo sledilo še večje število nadaljnjih privatnih sej. Konferenca bo zaključena z drugim javnim zasedanjem. Na prvi privatni seji so indijski delegati iz vseh dežel vzhodne Azije razpravljali o položaju in je prišlo do živahne izmenjave misli v okviru poročil posameznih delegatov o aktivnosti indijske lige za neodvisnost v raznih deželah vzhodne Azije. Vrhovni poveljnik indijske nacionalne armade kapetan Mohan Singh, je na seji podal pregled vojaškega položaja s posebnim ozirom na indijske čete, ki služijo izven Indije. Njegov govor je na vse delegate napravil močan vtis in nadalje podkrepil odločnost članov lige za nadaljnjo borbo. V torek je sledila druga privatna seja delegatov na neodvis-nostni konferenci, na kateri je bil izvoljen poseben odbor, čigar naloga je pripraviti konkretne predloge, o katerih bodo nato delegati razpravljali na današnji seji.
Likvidacija dveh bank v Hongkongu
Hongkong, 7. jun (Domei.) Japonski generalni guverner v Hongkongu je odredil, da se morajo v Hongkongu zapreti podružnice »Centralne kitajske banke« in »Kan-tonske banke«, ki sta bili pred japonsko okupacijo podpornici čungkinškega režima. Likvidacija »Kantonske banke« je bila poverjena japonskemu denarnemu zavodu »Yokohama Specie Bank«.
Nadomestilo za nosilko letal „Lexington"
Lizbona, 17. jun. d. Iz Washingtona javljajo, da namerava ameriško mornariško ministrstvo v kratkem uvrstiti v sestav svojega vojnega brodovja novo letalsko matično ladjo, ki naj bi nadomestila v bitki na Koralnem morju potopljeno ladjo »Lexington«. Nova letalska matična ladja na$ bi tudi ime podedovala po svoji potopljeni prednici.
naročnino!
Poziv vsej misleči javnosti
lz vrst iitateljev smo prejeli naslednji poziv in želimo, da ga naia javnost podrobno pretrese, premisli in uvažuje:
So ljudje, ki jim ne zaleže nobena pametna beseda, ker so Strankaisko popolnoma zaslepljeni. Njim zaman predočuješ njihovo zločinsko početje, ker so do temelja pokvarjeni, tako da se zdi. kakor da se sami vesele strahotne nesreče, v katero so pahnili slovensko ljudstvo.
Peščica izkoreninjencev si je vtepla v glavo, da se mora z nedostatnirru silami vmešati v borbo orjakov. Žalostno pri tem je, da ta peščica ne uvidi svoje nemoči, da jo zaktiva z bahatimi besedami, ki so daleč od prave resnice in resničnega stanja, da na-pihuje svoja bedna dejanja, dajoč jim videz borbe za slovenske korist L Nihče, kdor z lastno glavo misli, jim tega ne verjame, oni pa z znano s\x>jo predrznostjo, ki je plod dolgoletne kominternske šole, trdijo vedno svoje, da prevpiiejo tesnico o prelivanju krvi. Sedeč na varnem. daleč od dosega strahot, ki jim je izpostavljeno ostalo prebivalstvo, odločajo o usodi, imetju in življenju našega ljudstva, drže pod stalno grožnjo vsakogar, ki ne misli tako, kakor velevajo oni — in takih je pretežna večina —, ter brezvestno razpolagajo z življenji članov našega ljudskega občestva.
Ljudje božji, spametujmo se. uvidimo vendar to preprosto dejstvo, da v sedanjem gigantskem boju naše malenkostno številce nikakor in nikjer ne more odločevati. Tudi ona peščica, ki z naslado gazi po naši krvi in kopiči žrtve na žrtve, si mora dati obračun, da je nje delo nepopisno pogubno za naše ljudstvo. Slepa gonja za nekim prividom baje boljšega družbenega reda se izkaže kot strahotna in krvava zabloda, če pomislimo, da ob koncu borbe, če bo šlo tako naprej, ne bo več našega ljudstva, ki naj bi uživalo namišljene bi ago-dati te utvare, ki nam jo slikajo nepošteni in brezvestni agitatorji.
Gre za nič manj kakor za obstoj našega ljudstva in našega imena. Pred tem dejstvom mora stopiti v ozadje vsaka politična ideologija. Obstoj našega ljudstva je v vsakem primeru važnejši in nujnejši od socialnega reda, ki naj bi zavladal na naših tleh nad našimi grobovi.
Taka bodočnost nikogar ne mika in smrt. ki jo pripravljajo brezvestni in s slepoto udarjeni ljudje našemu ljudstvu, je nekaj tako gorostasnega. da se mora nad tako temno zamislijo zgroziti vsak pameten človek.
Dovolj je te krvave gonje, katere grozne posledice padajo nazaj na naše glave in moramo mnogokratno poplačati vsak nepremišljeni podvig tistih, ki so si vzeli v zakup, da samolastno odločajo o usodi slovenskega človeka, tirajoč nas v borbo za nekaj, kar je tuje našemu narodu. Borba za to je v danem položaju tem neumestne jša. ker se z njo postavlja na kocko obstoj celotnega našega rodu in življenje prav vsakega posameznika.
Slovenstvo nima nikakršnega posla v tej orjaški borbi vsega sveta, njega edini interes v sedanjem trenutku je ta. da ohrani mir in red na tem koščku zemlje ter si s tem zajamči svoj obstoj. Kdor misli drugače, je škodljivec, in kdor dela drugače, je zločinecl
Sklepne produkcije GA in G$
Ljubljana 17.'unija. Sklepne produkciie Glasbene akademije in srednje glasberve šole se bodo vršile v naslednjih dneh: I. v nedeljo 21 junija ob 10.30 v veliki fil
harmonični dvorani. II. v ponedeljek 22. junija ob 18.15 istotam.
III.	v sredo 24. junija ob 18. v mali filhar monični dvorani.
IV.	v petek 26. junija ob 18.15 v veliki fil-harmonični dvorani.
V.	v nedeljo 28 junija ob 10.30 v Huba dovi dvorani (Glasbena Matica),
VI. v ponedeljek 29 juni'a ob 10.30 v veli ki filharmonični dvorani. III. produkcija je namenjena komorni ■glasbi. V. orgelski glasbi, ostale bodo pa obsegale mešane sporede (petje, klavir, vio 'ino in druge orkestrske inštrumente). Sporedi za produkcije ki veljajo obenem kot vstopnice bodo naprodaj v Matični knji gami po 3 lire. za dijake 1 liro.
Gospodarstvo
Nove žrtve komunističnega atentata
Z Brezovice poročajo o novih žrtvah komunističnega napada. V noči od petka na soboto so bili ustreljeni ugledni brezo-viški gostilničar Anton Mravlje ter njegova dva sina: Visokošolec France in uči-teljiščnik Vinko. Vsi trije so bili katolik: mož e, na dobrem glasu zaradi poštenosti, zavedni Slovenci. Zato si zgroženi občani osupli ne morejo raztolmačiti, zakaj jim je morilska krogla pretrgala nit življenja
Pogreb vseh treh nesrečnih pokojnikov, ki je bil v ponedeljek dopoldne, je pokazal kako globoko je brezoviško faro prevzela tragična smrt Antona Mravljeta in njegovih dveh sinov Zgodaj dopoldne so se začeli ljudje zbirati v gručah okoli domače h še. kjer*so vsi trije skupaj počivali na mrtvaškem odru. Iz Ljubljane so pribite"1 visokoéolci in učitel;iščniki, da se posiovijo od svojih dveh tovarišev. Mrtvaški oder je kras;lo mnogo cvetja in vencev. Soglasna je bila obsodba strašnega terorističnega dejanja. Razvil se je dolg žaln sprevod. Pretresljivi dogodek na Brezovici je nov kričeč opomin, da bi vendar še bilo kaj pameti in razsodnosti!
Oblačilne nakaznice na Irskem
Lizbona, 17. jun. d. Kakor javlja londonski list »Daily Herald«, bodo zaradi naraščajočega pomanjkanja blaga ki je zavladalo zaradi britanske blokade, uvedene tudi na Irskem oblačilne nakaznice, ki bodo imele za dobo do 31. maja drugega leta po 50 kuponov. Na moško obleko in suknje bo odpadlo po 40 kuponov na ženske po 33. na srajce pa 13 in pol kupona ter na nogavice po poldrug kupon za par Obenem javlja londonski list. da je irski minister za oskrbo ukinil nedavno uvedeno racionirano prodajo kruha, ker je Irska zadnji čas prejela več ladijskih tovorov moke.
Skrb za dobro živinsko krmo
Košnja sena je v polnem teku ln ni odveč prav v sedanjem času opozoriti, naj vsakdo posveti čim večjo skrb spravljanju živinske krme. Zadostna zaloga krme preko vsega leta je temelj živinoreje in proizvodnje mleka, odnosno masla, žal pri senu pogosto nastanejo Izgube, ki bi se lahko preprečile. Velikega pomena je pravočasna košnja, če kosimo tedaj, ko je trava še v cvetju, pridobimo sočnejšo in s hranljivimi sestavinami bogatejšo krmo kakor pri poznejši košnji, pri kateri dobimo sicer več trave, ki pa je že preveč zrela in je izgubila del hranilne vrednosti. Ni pa namen spravljati slamo, temveč polnovredno krmo, ki ima obilo hranljivih sestavin. Pa tudi zaradi plevela na travnikih je zgodnejša košnja bolj priporočljiva. Zgodnejša košnja prepreči dozori-tev plevela in njegovo nadaljnje širjenje. Pri pravočasni košnji trava tudi lažje ponovno požene in bolje rase, kar omogoča drugo in celo tretjo košnjo.
Pri košnji je treba posvetiti tudi posebno pozornost sušenju pokošene trave. Krme naj ne močita dež in rosa, zato naj se trava čim preje osuši. Z vsako uro, ko pokošena trava še živi, se v njej trošijo hranilne snovi, dež pa izpira najbolj vredne sestavine. Zaradi vpliva rose torej ni priporočljivo pustiti napol osušeno seno razprostrto na travniku, temveč je treba seno zvečer zgrabiti v kopice, drugi dan, ko se rosa osuši, pa zpet raztrositi, da se docela posuši. Pri tem načinu sušenja nastane v suhem vremenu le do 25% izgube v suhi tvarini, v slabem vremenu pa do 50% in še več. Zato se v okrajih, kjer je precej padavin, poslužujejo sušilnih naprav na drogovih in stojalih. Posušeno seno, ki je spravljeno v skednju, se pozneje še znoji in da od sebe poslednjo vlago. Pred koncem znojenja, ki traja približno 6 tednov, pa se seno ne sme pokla-dati živini.
Gospodarske vesti •
= Donos državnih monopolov. V novem državnem proračunu, ki se bo začel izvajati letos 1. julija, je predviden donos državnih monopolov v višini 5334 milijonov lir, medtem ko je bilo v proračunu za leto 1941-42 predvideno 4350 milijonov. V Italiji obstoja monopol na tobak, sol, cigaretni papir, vžigalice in kinin. Povečanje dohodkov je predvideno predvsem od tobačnega monopola.
=z Italijansko žitno gospodarstvo v novem gospodarskem letu. Kakor smo že poročali, bodo odkupne cene za žito kakor tudi cene za mlevske proizvode in kruh ostale v Italiji tudi po novi letini nespremenjene. Sklep, da se ne povišajo odkupne cene za žito je bil storjen spričo okolnosti, da se obeta dobra letìna in da bodo kmetje, glede na večji pridelek pri nespremenjeni ceni dosegli večji izkupiček za prodano žito. Državne premije za predčasno oddajo žita, bodo ostale nespremenjene. Z novo žitno letino so razširjeni predpisi glede odkupnih cen tudi na proso, graharico in volčji bob.
= Novi dovoljeni pribitkS k prodajni ceni. Na prošnjo Pokrajinske zveze delodajalcev — Združenja trgovcev v Ljubljani za odobritev kosmatih pribitkov za nekatere vrste blaga, je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino na podlagi ČL 1. naredbe s predpisi glede cen blaga, storitev in rabokupov z dne 9. maja 1941-XIX v zvezi z določbami ČL 2. uredbe o cenah in po ugotovitvi, da je prošnja utemeljena, odobril naslednje kosmate pribitke v prodaji na debelo in na drobno (prva številka označuje pribitek v trgovini na debelo, druga pa pribitek v trgovini na drobno): toaletna mila in kr^me za britje 15% (v trgovini na debelo) odnosno 30% (v trgovini na drobno), zobne paste 20 odnosno 30%, zobne ščetke 20 odnosno 30%, ustne vode 20 odnosno 40%. izdelki iz gumija 20 odnosno 50%, ščetke za lase 20 odnosno 50%, glavniki 20 odnosno 40%, parfumerija 2o odnosno 50%, mineralne vode 20 odnosno 30%, razpršilci iz stekla 20 odnosno 50%, irigatorji 20 odnosno 50%, pralni praški 15 odnosno 20%, Ovoma^tine. Nestle, Fosfati-na, Elodon in vse druge konzerve 8.5 odnosno 15%, alkohol v trgovini na drobno 30%, bencin za rane v trgovini na drobno za 30% Za te pribitke veljajo v ostalem smiselna določiln naredbe Visokega komisarja z dne 27. novembra 1941-XX.
= Iz hrvatskega gospodarstva. V žvezi z reorganizacijo hrvatskih podjetij, ki pripadajo srednjeevropskemu koncernu Dynamit-Nobel, je zagrebška družba »Titanit«, ki je prej Izdelovala eksplozivne snovi za rudarstvo, pa ji je potekla koncesija in je prešla v likvidacijo, sklenila preklic likvidacije. Družba je znižala glavnico od 8 na 4 milijone kun in spremenila naziv v D. d. za eksplozive in kemične proizvode v Zagrebu«. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bo ta družba z emisijo novih dp'nio svojo glavnico zopet zvišala od 4 na 8 milijonov kun — V zagrebškem trro'reg'-tru je bila vpisana sprememba pri podružnici tvrdke Tekstilne tvrdke Mautner d. d. Podjetje je sedaj podružnica Litijsko-prebold-ske tekstilne tvornice d. d. v Mariboru.
= proizvodnja ovsene moke ln ovsenega riža na Hrvatskem. Kakor poročajo iz Zagreba. je Primorska luščilnica riža d. d. v Zagrebu preuredila svoje naprave za predelavo ovsa, in sicer za izdelovanje ovsene moke za človeško prehrano, ovsenih kosmiče v, ovsene kaše in ovsenega riža. Glede na izkušnje v drugih državah, kjer se je že pred vojno pričela naglo širiti potrošnja ovsene moke in ovsenih kosmičev zlasti za otroke spričo lahke prebavljivosti in glede na okolnost, da ovseni riž skoro ne zaostaja za pravim rižem, si obetajo na Hrvatskem od predelave ovsa zboljšanje prehrane prebivalstva.
= Korektura delniških glavnic v Nemčiji. Lani v juniju je bila v Nemčiji izdana naredba o omejitvi dividend, s katero je bila nemškim delniškim družbam dana možnost, korigirati delniško glavnico zlasti v primerih, ko je bila delniška glavnica po svetovni vojni o priliki postavitve zlatih bilanc določena prenizko, ali v primerih, ko ima podjetje znatne tihe rezerve, kar vse ima za posledico, da notranja vrednost podjetja znatno presega nominalno vrednost delniške glavnice in da je tudi dividendnl odstotek navidpz Izredno velik. Da ne bi omejitev divldendnega odstotka po novi naredbi « predvsem zadela ona solidna podjetja, ki so iz previdnosti v zlatih bilancah postavila
nizko glavnico, je bilo nemškim delniškim družbam dovoljeno, da izvrše korekturo glavnice. V teku enega leta, odkar je izšla ta naredba, se je te možnosti v Nemčiji po-služilo 800 delniških družb, ki so svojo glavnico povišale s korekturo knjižne vrednosti investicij od 4.8 na 7.6 milijarde mark. Tako se je celotna delniška glavnica vseh 5470 delniških družb v Nemčiji povečala od 21.2 na 24 milijard mark.
= Predpisi za Izdelovanje pisemskega papirja in kuvert v Nemčiji. Nemški državni urad za papir je izdal predpise za izdelovanje pisemskega papirja in kuvert, ki ima namen uvesti štednjo, ki jo narekuje vojna. V bodoče se sme pisemski papir tudi v blokih izdelovati samo v maksimalni velikosti 148 X 210 mm. Bloki pisemskega papirja morajo vsebovati najmanj 250 listov. Namesto dosedanjih 14 velikosti kuvert, je v bodoče dovoljeno samo 9 velikosti. Kuverte za poslovni promet in za promet med uradi se smejo izdelovati samo v štirih velikostih (največji format 162 X 229 mm). Izdelovanje pisemskega papirja v kasetah, škatljah, mapah itd. m več dovoljeno.
= Kranjska industrijska družba je prenesla svoj sedež na Jesenice. Dne 5. t. m. je bil na Jesenicah izredni občni zbor delničarjev Kranjske industrijske družbe, ki je sklenil, da se prenese sedež družbe lz Ljubljane na Jesenice. V upravni odbor so bili, kakor poroča »Kärntner Zeitung«, na novo izvoljeni rudniški svetnik Jožef Franceschini, dr. inž. Hans Malzacher ln vladni predsednik na razpoloženju pi. Pawlowski. Od dosedanjih članov uprave so bili ponovno izvoljeni Kari Noot, Jožef Pfeiffer, Adolf Westen in Avgust Westen. Novi upravni odbor se je nato konstituiral in izvolil za predsednika Avgusta Westena, za podpredsednika pa Adolfa Westena. >
= Ustanovitev trgovinskega In zadružnega registra za Gorenjsko. Po odredbi šefa civilne uprave se za zasedeno področje Koroške in Kranjske ustanovita nov trgovinski in nov zadružni register pri sodišču v Kranju. Vse tvrdke in zadruge, ki morajo biti registrirane in imajo sedež na zasedenem področju Koroške in Kranjske, se morajo do 30. septembra t. 1. prijaviti za vpis v register, in sicer bodisi neposredno pri sodišču v Kranju ali preko sodišča, ki je pristojno na sedežu tvrdke ali zadruge.
= Nemška naročila za Nizozemsko. Kakor poroča nemška trgovinska zbornica za Nizozemsko je doslej oddala Nemčija nizozemskim industrijskim podjetjem za 2.5 milijarde mark naročil. Z nemškimi naročili je najbolj zaposleno ladjedelstvo poleg železarske in kovinske industrije ter strojne industrije. Večja naročila je dobila tudi industrija za predelavo lesa, nizozemska keramična industrija pa dobavlja znatne količine opeke v sosedne pokrajine Nemčije.
=švedi izdelujejo krmo iz celuloze, švedska je pred vojno uvažala znatne količine krmilnega žita in ostale živinske krme. Sedaj pa je pretežen del tega uvoza odpadel. Nadomestilo za prej uvoženo krmo je švedska našla predvsem v izdelovanju krmilne celuloze. Izdelovanje take celuloze za krmo je zavzela že znaten obseg, zaradi česar se je bistveno zmanjšal izvoz celuloze.
= Banka za mednarodna plačila v Baslu
bo za ieto 1941-42 izplačala nespremenjeno 6% dividendo na vplačano glavnico v višini 125 milijonov zlatih švicarskih frankov. Za izplačilo te dividende pa bo morala deloma uporabiti dividendni rezervni sklad. Kakor lani bodo na občnem zboru zastopane nov-čanične banke vojujočih se držav po nevtralnih predstavnikih.
Hrib se je pogreznil v zemljo
Madrid, 17. jun. d. Po močnem lokalnem potresu se je snoči dobesedno vdrl v zemljo grič Ahios v bližini mesta Cuenca 150 metrov daleč od železniške proge Arran-juez - Cuenca. Čeprav je bil grič skoraj tik železniške proge, je ostal nasip docela nepoškodovan. Kolikor je znano, ta nenavadni naravni pojav nj zahteval nikakih človeških žrtev.
Madrid, 17. jun. d. O vdoru griča pri Cuenci se je zvedelo, da se je pred potresom, med katerim je zemlja pogoltnila kameni to gričevnato gmoto, čulo močno podzemeljsko bobnenje. Iz zemlje so se dvignili več sto metrov visoki stebri prahu. Okrog pogreznjenega griča je v okrožju kakih 100 m zazijalo v zemlji več globeli. Na teh mestih se je zemlja vdrla in je pogoltnila več oljčnih nasadov in vinogradov.
Madrid, 17. jim. s. Hrib Cerro Hijoso v občini Castilleos del Römer al v pokrajini Cuenca se je nenadno sesul in zdrvel v dolino v ogromnem zemeljskem plazu. Dogodek ima seizmološke vzroke, kajti pogreznenje je spremljalo močno podzemeljsko grmenje in precejšen lokalni potres. Potresni sunki so se začeli v prvih jutranjih urah včeraj in so povzročili velik preplah med tamošnjim prebivalstvom. Na mesto so takoj prihitele čete in se lotile reševanja. Proti večeru pa je grič že popolnoma izginil in z njim vred so se pogreznil i nasadi oljk ter vinogradi v obsegu nekoliko stotin metrov. Plaz je grozil, da zasuje železniško progo na Ara-njuez, vse pa kaže, da se je ustavil. Doslej ne poročajo o kakih človeških žrtvah.
Zaplemba židovske
industrije v Bolgariji
Sofija, 17. jun. s. V prid blagajni za socialno pomoč so bile zaplenjene naprave ko-žarske industrije, ki so bile last Žida Mosea Alkalaja. Zaplenjena industrija se ceni nad 300 milijonov levov. Zaplemba je bila izvršena, ker je Žid Alkalaj ponaredil dokumente in na ta način dobil odlikovanje Vojnega križa, da bi lahko še naprej vodil svojo dobičkanosno industrijo. Žida in njegove tovariše so ovadili sodniji.
Pobijanje špekulantstva v Španiji
Madrid, 17. jun. d. Pod presedstvom generala Franca je imel španski ministrski svet včeraj sejo. na kateri je med drugim naložil globe v višini 2 milijonov pezet nekaterim španskim industrij cen, ki so se pregrešili proti uredbi o najvišjih cenah. Na tej seji so bili odobreni tudi načrti za razširjenje luke v Tarragoni.
Izpit je grenka reč...
Približal se Je čas izpitov. Napeta doba, polna živčnosti in skrbi, pa tudi veselega sproščenja, ko je izpit srečno opravljen' Odkar poznamo šole, vemo, da so izpraševalci strogi ali Pa mili. Razne zgodbice so nam ohranile spomin nanje.
L
Med najmilejšimi izpraševalci je bil pomožni škof Marschall, ki je na dunajski pravni fakulteti izpraševal cerkveno pravo. Nekoč se je pripeljal k izpitu kandidat, ki ga je vsa zunanjost razodevala, da je z bližnjega vzhoda. Res se je koj izkazalo, da je doma iz Galicije Ko ga je začel škof Marschall izpraševati, ni niti enkrat odprl ust. Tedaj je škof Marschall zmajal z glavo, se nasmehnil in vprašal:
—	Kako se pa prav za prav pišete?
—	Morie Naftalin
—	Kako se pa imenuje vaš oče?
—	Aron Naftalin.
—	Nu. še to mi povejte, kje ste se pa
rodili?
—	V Kamionki Strumilovi.
Tedaj je stari gospod škof zadovoljno prikimal in je smejé se rekel:
—	Le j te na tri vprašanja ste mi kar odlično odgovorili... Hvala!
II.
Tudi na* drugih fakultetah se primeri **ako leto marsikaj zabavnega. Sloveč izpraševalec, ki mu ni manjkalo humorja, je bil profesor Neumann. Pride k izpitu nadut študent, ves v burševski opravi. Na sebi je imel mnogo tega. v glavi pa žal i ako malo. Sam se je hvalil, da dnevno čita edino jedilni list. Profesor Neumann ga začne izpraševati iz porodništva:
—	Kaj je prezgodnji porod?
—	Če ženska porodi kak mesec pred porodom.
Profesor Neumann je brž videl, s kom ima opravka in je resno pokimal. Sledilo je takoj drugo vprašanje:
—	Kaj pa je zapoznel porod? Kandidat je mrko in debelo gledal predse in je odgovoril:
—	Če porodi ženska dve leti po moževi smrti.
Profesor je spet jako resno prikimal, poslušalci so grizli svoje robce. Tretje vprašanje:
—	Kak pa je nenormalen porod?
—	Če namestu zene dobi guvernanta otroka! je treščilo iz študenta kakor iz topa.
—	Bravo! Bravo! — se je zagrohotal profesor Neumann. — S tem odličnim znanjem, dragi gospod kandidat, postanete v kratkem najodličnejši urednik šaljivega lista.
III.
Profesor Virchow je nekoč prisostvoval izpitu, kjer je moral kandidat pokazati, kako bi opravil porod s pomočjo klešč. To je bil neroda! Postavljal se je sem in tja in ko je rekel, da bi takole in takole ravnal, je vzkliknil profesor Virchow:
—	Sijajno! Zdaj pa še zavihtite klešče in treščite otrokovega očeta trikrat po glavi. Tako boste iztrebili celo družino!
IV.
Medicinci morajo opraviti tudi izpit iz fizike, sam bogvedi zakaj! Toda to je pač ena izmed tistih skrivnosti, ki jih še vsebujejo učni predpisi na vseučilišču. Seveda medicinci — z izjemo nekaterih stremuhov, ki bodo nekoč občinski zdravniki — niso posebno poglobljeni v fizikalno učenost. Po navadi so vprašanja iz fizike dokaj preprosta, pa še tedaj ni iz študentov kaj prida spraviti na svetlo.
Prišel je nekoč študent, stara bajta, docela nepripravljen k izpitu. Profesor brž opazi njegovo praznoto, pa bi se ga vendar rad iznebil pri izpitih. Zato pokaže na zvonček na mizi pred seboj, da bi mu študent razložil, kak je fizikalni učinek zvončka. Zato vpraša staro bajto:
—	Povejte mi, kaj se zgodi, če pritisnem na gumb na zvončku?
Student odgovori v globokem basu in z globokim prepričanjem:
—	Če pozvonite, bo takoj prišel pedel, — mislim, da ima Janez Spiček danes dežurno službo.
V.
Med posebno slavnimi profesorji dunajske medicinske fakultete je bil neki Nobelov nagrajenec. Naši zdravniki ga poznajo, mi pa bomo ime zamolčali. Bil je odličen zdravnik za duševne bolezni. Ker pa je neprestano imel opravka z duševno bolnimi, je to precej vplivalo na njegovo zunanjost in na njegovo obnašanje. (V ostalem vemo, da si tudi nekateri zakonci postanejo podobni po dolgih letih zakona).
Pred tem slavnim gospodom je torej sedel maloveden kandidat. Za zeleno mizo je sodel profesor v beli halji, bolnik v beli halji in nekaj asistentov, vsi v belih ha-
ljah. Kandidat bi moral izprašati duševno bolnega in dognati, kaka je njegova omra-čenost Če bo odgovoril, da je kitajski "e-sar, trpi na domišljavosti. Ce bo rekel, da sedi na desni strani Gospodovi, j« pač versko blazen, in tako.
Vsa nesreča je bila v tem, da vrli kandidat ni nikoli hodil k predavanjem in tako je slavnega profesorja zamenjal z blaznežem. blazneža pa s profesorjem. Uprl je
svoje oči v slavnega profesorja in ga vprašal:
—	Kje se nahajate? In kaj ste? Slavni profesor se je zdrznil, potem je
dostojanstveno vstal in odgovoril:
—	Jaz to vem. Toda vi očitn0 tega ne veste, gospod kandidat
In je dostojanstveno odmeglil iz dvorane. Študentu ni bilo nikoli usojeno, da bi postal zdravnik.
Bil Je izpit iz narodnega gospodarstva, ln izprašujoči profesor M. ni mogel kandidata privesti na to, kaj je »menjava«. Na vs° načine mu je pomagal, slednjič pa rekel:
_ No, spomnite se, kaj smo delali kot
dečki, kadar nismo imeli...
Gospod kandidat ni pustil, da bi profesor povedal ce! stavek, in je zmagoslavno treščil na dan: _ Kradli smo!
Dežela za sedem milijonov dolarjev
, Za ta denar so Američani pred 74 leti kupili Aljasko
Z zasedbo aleutskega otoka Attu in z japonskim prodiranjem proti ostalim otokom Aleutov je vojna na Pacifiku prešla na ameriška tla pred vrata Aljaske.
Trikrat večja kakor Španija
Aljaska pripada skupaj z otočjem Aleutov Zedinjenim državam šele od leta 1867. Sredi 18. stol. je Danec Bering po naročilu ruske vlade raziskoval neznane kraje na severu Pacifičnega oceana. Pri- tej priliki je odkril tudi morsko ožino, ki vodi iz Pacifičnega oceana v Severno ledeno morje in se po njem Imenuje tudi Beringc-va ožina. Odkritja Beringa, ki je umrl na Aleutskem otoku Avatcha, potem ko je v imenu Rusije zasedel otočje, je pozneje dalo niski vladi povod za nadaljnje prodiranje proti vzhodu in tako je kmalu za tem Rusija zasedla tudi Aljasko. Načrti Rusije so šli celo za tem, zasesti sedanjo kanadsko pacifično obalo. Ko je leta 1823. James Monroe proglasil svojo doktrino, je med drugim mislil tudi na te ruske načrte. Zaradi odpora Anglije in Zedinjenih držav se je car Aleksander I. zadovoljil s tem, da je Anglija priznala rusko posest na Aljaski. Pozneje pa se je Rusija za to področje malo zanimala. Dežela je ostala brez prave zveze z Rusijo, čeprav so imeli ruski naseljenci v Aljaski na razpolago velike količine kožuhovine in drugega blaga. Tako je Rusija leta 1867. prodala vso Aljasko Zedinjenim državam za bagatelno ceno 7.2 milijona dolarjev. Takratni ameriški državni tajnik Seward, ki je napravil to kupčijo, s katero so Zedinjene države pridobile področje, obsegajoče 1.52 milijona kvadratnih kilometrov (trikrat več kakor Španija), se je moral celo zagovarjati, češ da je zapravil sedem milijonov dolarjev za brezpomembno »ledenico« Aljasko.
Lov za zlatom in drugimi zakladi
Do začetka sedanjega stoletja se Zedinjene države same niso mnogo zanimale za Aljasko, zlasti zato ne, ker niso imele z deželo neposredne zveze, šele tri desetletja potem, ko so Zedinjene države pridobile Aljasko, so tudi Američani pričeli spoznavati pomen dežele, zlasti ko so odkrili obilna ležišča zlata. Pričel se je pravi lov za zlatom, ki pa je marsikoga razočaral, ker so bila pristopna najdišča kmalu izčrpana. Navzlic temu je proizvodnja zlata na Aljaski še danes prav pomembna. Tako so leta 1939. pridobili na Aljaski za 25.4 milijonov dolarjev zlata. Celotna proizvodnja zlata na Aljaski je od konca pret. stoletja presegla že 500 milijonov dolarjev, to je 70 krat toliko, kolikor je znašala kupna cena za vso deželo. Lov za zlatom je pripomogel do tega, da so odkrili tudi ležišča drugih zemeljskih zakladov, zlasti bakrene in svinčene rude. Poleg zlata so pridobili na Aljaski leta 1938. še 500.000 unč srebra in 29.000 unč platine, medtem ko je proizvodnja bakrene in svinčene rude še v razvoju. Na Aljaski so tudi ležišča kositrove rude, kar vzbuja trenutno v Zedinjenih državah prav posebno pozornost, ker je prenehal dovoz kositra iz vzhodno-azijskega področja in spričo okolnosti, da je to edino ležišče kositrove rude na področju Zedinjenih držav.
Celotna vrednost izvoza Aljaske je v letu 1938. dosegla 56 milijonov dolarjev. Pretežni del ižvoza odpade na izvoz rib in ribjih konzerv. Ribolov nudi še znatne možnosti razvoja, čeprav je že sedaj na Aljaski 156 tvornic za izdelovanje ribjih konzerv. Z razvojem industrije se je pričela razvijati tudi proizvodnja premoga, ki se sicer zaradi prometnih ovir ne more izvažati iz dežele. Ribiči na Aljaski imajo na razpolago 872 ladij s skupno tonažo 12.300 bruto registrskimi tonami in je znašala leta 1938 vrednost vlovljenih rib 15 milijonov dolarjev. Prav na severu Aljaske, nedaleč od rtiča Barrow pa so odkrili tudi ležišča zemeljskega olja.
Kljub bagastvu
malo prebivalstva
Navzlic vsemu bogastvu je dežein še vedno zelo slabo obljudena, saj živi na tem ogromnem področju komaj 73.000 ljudi. Nc»-vejša izsledovanja so ugotovila, da je Aljaska po večini sicer nerodovitna in zlasti na jugu zelo gorata (najvišji vrh pogorja Mac Kinley sega 6240 m nad morja), na jugo-zapadu pa so podnebne razmere ugodne in so na razpolago ogromne površine za naselitev. Tu bi se lahko obdelalo 17 milijonov hektarjev zemlje, nadaljnjih 9 milijonov pa bi bilo na razpolago za pašnike. Strokovnjaki sodijo, da bi se lahko na Aljaski naselilo okroo 10 milijonov ljudi. Od sedanjih 73.000 prebivalcev pa odpade polovica na nomadska plemena Indijancev ln Eskimov, ki imajo okrog 600.000 severnih jelenov.
Glavno mesto Aljaske J u n e a u, ki leži na skrajnem jugu, to je na ozkem obrežnem pasu nedaleč od otoka in oporišča Sit-ka, šteje komaj 4000 prebivalcev, v središču Aljaske pa leži mesto F a i r b a n k s, ki ima železniško zvezo proti jugu s pristaniščem Anchorage in Seward. Glede na ogromno razsežnost dežele je močno razvit letalski promet, ki je posebno važen
za pridobivanje zlata, v zvezi * dovozom materiala in odvozom zlata samega. Ker se razvija ta promet na ogromne razdalje (razdalja od Fairbanksa do New Yorka znaša skoraj 6000 km), so morali Američani zgraditi celo vrsto letališč kot vmesnih postaj za letalski promet.
Rastoči pomen dežele pa je dal vladi Zedinjenih držav povod, da je pričela graditi močna letalska in pomorska oporišča, in sicer predvsem na Aleutih, pri čemer so bili merodajni tudi imperialistični cilji spričo okolnosti, da so zadnji otoki na Aleutih le malo oddaljeni od azijske celine, zlasti od Kamčatke. Pri tem se moramo seveda zavedati, da sega veriga Aleutskih otokov 2000 km v dolžino. To otočje sestoji iz približno 150 otokov s skupno površino 38.000 kvadratnih kilometrov. Po večini so ti otoki neobljudeni. Vzdrževanje oporišč je doslej zahtevalo ogromne stroške ln napore. Ker je trenutno morska pot zaradi vojne ogrožena, si Zedinjene države prizadevajo v naglici zgraditi vsaj dobro cestno zvezo preko Kanade v Aljasko, kjer nameravajo spričo pomanjkanja kovin znatno povečati rudarsko proizvodnjo. Prav zaradi teh načrtov je vdor Japoncev na Aleute za Zedinjene države izredno kočljiva zadeva.
Važno vprašanje Japonske: prehrana
V totalni vojni je vprašanje prehrane posebno .važno zato, ker taktika današnjih vojn skuša z blokado onesposobiti sovražnika ali mu vsaj otežkočiti prehranjevanje. V pretekli svetovni vojni se je Angležem posrečilo, da so s pomočjo blokade Nemčiji otežkočili prehrano, za sedanjo vojno pa so se oso vinske države v pogledu prehrane toliko zavarovale, da blokada zanje ni več smrtonosno orgžje. Kako je s prehrano Japonske, ki je gostota njenega prebivalstva največja in ima omejeno področje proizvodnje? Japonska ima 80 milijonov prebivalcev in je ena najbolj gosto naseljenih dežel na svetu. Neobičajna gostota prebivalstva na omenjenem prostoru je zato postala vodilna nit vse japonske politike.
Pomanjkanje prostora je samo po sebi razumljivo dovedlo do svojevrstnega načina v prehrani, posebno še, če pomislimo, da meri prehranjevalni prostor za vsakih 100 prebivalcev na Japonskem 14 ha, medtem ko na primer v Nemčiji obsega 42 ha. Tri četrtine obdelane zemlje pripada malim kmetom, katerih posestva obsegajo komaj polovico hektara. Da bi japonski kniet mogel na svojem zemljišču pridelati še kaj za izvoz, bi moralo njegovo posestvo obsegati najmanj 2 ha. Brez ozira na težkoče japonskega kmeta, ki jih mora premago-vait zaradi pomanjkanja zemlje in zaradi prenaseljenosti, poljedelstvo kljub temu ni slaba točka japonskega vojnega gospodarstva iz več razlogov: donosi na hektar so na Japonskem zaradi intenzivnega obdelovanja veliki; podnebje pa je tako ugodno, da so v velikem delu države možne dve žetve, v južnih področjih pa celo tri. Velik delež v ljudsiki prehrani na Japonskem zavzema rastlinska hrana. Potrošnja mesa je neobičajno majhna in je zaradi tega le malo zemlje posejane z živinsko krmo. Zelo velika je potrošnja rib, kar v veliki meri prispeva k prehrani. Težko je primerjati japonsko hrano z evropsko. Glavna jed na Japonskem je riž, iz katerega izdelujejo tudi priljubljeno pijačo. Nad 60 odstotkov vse japonske agrarne proizvodnje odpade na riž.
Z ozirom na velik pridelek riža je znatno manjša proizvodnja drugih žitaric, kakor na primer pšenice, ječmena in Ovsa. V klimatsko ugodnih področjih, kjer se pridelujeta dve žetvi, sejejo najprej pšenico ali ječmen, potem pa riž. Pri pšenici je zadnja leta dosežen poseben uspeh. Medtem ly> so 1932. leta še 85 odstotkov pšenice uvažali, zdaj že vso domačo potrebo pökftvajp z lastnim pridelkom. To se je doseglo sicer
na račun ječmena, ki ga zdaj v večjih količinah uvažajo iz Koreje. Proizvodnja po-vrtnine je precej majhna in znaša kor;ij 7 odstotkov vse japonske agrarne proizvodnje. Važen je pridelek fižola in še posebno soje, iz katere pridobivajo olje in gnojila. Sojo uvažajo tudi iz Mandžukuja, kjer jo največ pridobivajo. Od svetovne proizvodnje soje odpadeta dve tretjini na Mandžurijo. Na Japonskem nadomešča soja živalsko mast pri beljenju jedi.
Dobro je v deželi vzhajajočega sonca razvito sadjarstvo, kjer se v prvi vrsti vzgajajo oranže, ki jih je okoli 27 milijonov dreves. Velike važnosti je za Japonsko proizvodnja sladkorja, ki ga skupno s For-mozo pridelajo okoli poldrug milijon ton na leto in ga torej lahko nekaj izvažajo. Ce kdaj sladkorja primanjkuje, je to navadno posledica slabe žetve sladkornega trsa v Taivanu, glavnem sladkornem področju Japonske. Čeprav sladkor pridelujejo doma, ga Japonci na osebo potrošijo polovico manj kakor na primer Nemci. Tudi čaja ki ga sade po vsej državi, preko 40 odstotkov pridelka izvozijo.
Meso na Japonskem niti od daleč nirr.a tolikega pomena za prehano kakor v Evropi. Verjetno je to posledica dejstva, da na Japonskem obstojajo samo majhna gospodinjstva in gospodarstva, ld ne dovoljujejo, da bi redili živino. V živinoreji imata večji pomen samo konjereja in perutuinar-stvo. Prva iz vojaških razleljov, perutnl-narstvo pa zato, ker se lahko goji tudi na najmanjših kmetskih posestvih. Majhna količina živine omejuje seveda tudi potrošnjo mleka, masla, 1ajc in živalske masti. Vprašanje prehrane na Japonskem je vse-kako vezano na dovoljno proizvodnjo riža. Razen riža pojedo Japonci tudi veliko količino rib; nikjer na svetu nI potrošnja "rib tolikšna kakor v tej deželi.
Kratki podatki, ki smo ^ navedli, dovolj dokazujejo, da je prehrana Japoncem zagotovljena ln da odgovarja potrebam prebivalstva. Ne glede na novo zasedena področja, ki Japonski še bolj olajšuje prehrambene razmere, Japonci v pogledu prehrane vojno bVez nadaljnjega lahko vzdr-že, kajti riža, soje in rib imajo doma v zadostnih količinah.
PRIDEN UČENEC
—	Torej kako je bilo danes v Soli, Jurček?
—	Zelo lepo, mama. Gospod učitelj je rekel, da bi morali zapreti šolo, če bi bili vsi učenci taki kakor jaz.
Rudolf Horvat f
Ljubljana, 17. junija
Po daljšem trpljenju je umrl v Ljubljani g. Rudolf Horvat, nadučitelj v pokoju. Danes popoldne je nastopil iz kapelice sv. Andreja na Žalah svojo zadnjo pot k Sv. Križu. Njegovo ime ni in ne bo pozabljeno. Bil je namreč mož, ki je dolga leta nastopal med Slovenci v poslanstvu, kl pri nas ni popularno, tola krvavo potrebno: bil je goreč glasnik treznosti. Spominjali smo se tega vrlega narodnega vzgojitelja, ko je predlanskim 15. aprila obhajal 701etnico rojstva.
Rudolf Horvat je bfl Ljubljančan ln je v domačem mestu dovršil učiteljišče, služboval pa je vso dobo, razen zadnjih treh let, na deželi. Čeprav mestni otrok, se je povsod vživel v kmečke razmere, jih vzljubil in vedno mislil na njih izboljšanje. Prvo službo je nastopil 1889 v Oreh-ku na enorazrednici. Ostal je tam osem let in poučeval tuli verouk. Tam si je tudi zbral zvesto družico iz znane notranjske Kraigherjeve hiše, ki pa mu je umrla že pred 15 leti. Služboval je nato še v raznih notranjskih krajih, a po prevratu se je preselil v Ljubljano in je tri leta poučeval v šoli na Grabnu» Leta 1924. je bil po 35 letih službe upokojen. V vseh krajih službovanja je pridno delal tudi izven šole. Posebno pri srcu mu je bilo petje, ki ga je gojil v pevskih društvih in cerkvenih zborih. Ljudje so ga zato povsod rad; imeli in se ga še danes prijazno spominjajo.
Pomembno je bilo Horvatovo delo za ljudsko treznost. Ob njegovi TOletnici je minilo 40 let, kar se je sam popolnoma odpovedal vsaki opojni pijači, ker je videl, da je lastni zgled najboljše sredstvo v borbi proti alkoholizmu. Zato se je ohranil s treznim življenjem prožen in čil, dokler ga ni lani napadla za vratna bolezen, od katere si ni mogel več pomoči. Dokler je mogel, je nastopal z besedo in zgledom za svojo zdravo idejo. Priredil je dolgo vrsto treznostnJh predavanj, s toplo in prepričevalno besedo je odvračal ljudi od pijančevanja. Ze pred dobrimi 50 leti je postal član učiteljske stanovske organizacije in ji je bil zvest vse življenje. Po njegovem lepem zgledu so si tudi hčerke in oba sinova izbrali učiteljski poklic, širokemu krogu žalujočih sorodnikov izrekamo odkritosrčno sožalje, blagega pokojnika pa bomo ohranili v častnem spominu.
• Major John Bagot Glubb je t'sti angleški agent, ki ga iz Londona hvalijo kot novega angleškega pionirja na Bližnjem vzhodu, takorekoč kot naslednika polkovnika Lawrencea. »Frankfurter Zeitung« pravi o njem: To je nizek, okreten, sivolas mož, star nekaj nad 40 let. Je sin angleškega generala in je bil v prvi svetovni vojni ranjen na francoskem bojišiu. Potem je šel na Bližnji vzhod. Izprva je deloval v Iraku, od 1931 dalje pa v Trans-jordaniji. Ta področja So po protektoratu ali pogodbi navezana na Anglijo. Major Glubb je poveljnik »arabske legije«, ki ima zelo pestre uniforme. V miru je obsegala 1200 častnikov in vojakov, v vojni pa je zrasla na 5000. S to legijo se vzdržuje angleška oblast na področju, ki obsega kakih 80.000 km2 in šteje kakih 300.000 prebivalcev. V puščavi lahko živi samo tisti, ki ima vodo. Zato je major Glubb razmestil svoje posadke ob vseh vodnjakih. Vodo dobi samo tisti, ki je pokoren. V sedanji vojni je major Glubb s svojo arabsko legijo sodeloval tudi pri bojih v Iraku in v Siriji, zato ga Angleži slavijo. Toda zanesljiv »it njegove legije se bo pokazala šele tedaj, ko bo resen sovražnik nastopil svoj pohod v Indijo, šele takrat se bo videlo, ali zna major Glubb res vplivati na arabske bojevnike tako, kakor njegov vzornik Lawrence.
KULTURNI PREGLED
Župančičev prevod „Viharja"
Po »Romeu in Juliji« v Župančičevem prevodu in po dveh Sofoklejevih tragedijah v prepevu Frana Albrechta je izšel v »Vezani besedi«, pesniški zbirki Slovenske Matice. Shakespearov »Vihar«. O pomenu te poslednje dramatske pesnitve, ki jo je mogel Shakespeare dovršiti, preden mu je neizprosna Atropos pretrgala življenjsko nit. je že bila beseda v stolpcih te kulturne kronike (Jutro, 4. junija t. L) Sedaj, ko leži pred nami knjižna izdaja, ki po elegantni opremi ne zaostaja za prejšnjima zvezkoma. naj se ustavim za trenutek pn Župančičevem prevodu »Viharja«.
Menda je to že dvanajsta knjiga Shakespeara ki nam jo je podaril Oton Zupan-č i č. Največji del teh prevodov je izdala Tiskovna zadruga, pn čemer je zanimivo, da sie je na knjižnem trgu najbolj uveljavila njena izdaja »Hamleta«, ki je tudi na odru posebno priljubljeno Shakespearovo delo in vzdržuje prvenstvo med vsemi tragedijami O splošni vrednosti Zupančičevega Shakespeara, o njegovih prevajalskih kvalitetah in visoki pesniški lepoti, o tem. da se uvrščajo ti prevodi med izrazno najbogatejše pesniške dokumente slfovenskega •ezika. so bile že mnogokrat zapisane laskave besede. A kadar koli vpi-qjie kronist v slovenske slovstvene anale nov dogodek Župančičev novi prevod Shakespeara, mora vedno obžalovati, da delo tolikega obsega in pomena. kak<jr je Zupančičev dosedanji Shakespeare, ni še dovolj proučeno v literarno kritičnem in filološkem smislu Menim, da bi taka študija iz kompetent nega peresa pomenila najlepše priznanje sloveni-
teilju Shakespearovega dela. Da so Zupančičevi prevodi na nadpovprečni višini in da dosezajo po svojem pesniškem vaileurju najboljše prevode v tuje jezike, o tem simo sii že dolgo edini. Toda proučevanje Župančičevega prevajalstva, ki ga je načel Anton Debeljak v Jubilejnem zborniku, je stopilo komaj kakšen korak naprej s to ali ono tehtno kritiko; taka je bilia na primer Buda-lova primerjalna ocena »Romea m Julijo« v LZ 1940. Ob Zupančičevih prevodih, Èi ne rešujejo samo problemov Shakespearove slovenske interpretacije, marveč segajo gHo-boko v samo problematiko prevajanja pesniških umotvorov, se moramo vedno znova spomniti, koliko prinašajo vsiej slovenski pesniški besedi, njena gibčnosti, njeni formalni dognanosti.
*
Prevod »Viharja« ni Župančičevo najnovejše delo, saj so to igro uprizorili v ljubljanski Drami že v sezoni 1929/30 m je prevajalec svoj tedanji prevod samo tu in tam izlikail in opM. Prav okrog Zupančičevega petdesetega leta so nastajali prevodi ki kažejo. v koliki meri se je naš pesnik poglobil v Shakespearovo delo in koliko se je le-to združilo z vso njegovo osebnostjo. Ze nekoliko prej je Župančičeva izvirna tragedija o Veroniki Deseniški pokazala neke vrste »izbirno sorodstvo« med tema časovno in narodno tako oddaljenima pesnikoma. Samo ob taki duhovni spojenosti ie mogoče da prevajaliec polaga v svoje prevode toliko žlahtnega tvornega napora in doserà tako " velike pesniške uspehe. Vsii vemo. kaj po-1 meni prevajati detla, ki so formalno tu in
tam že arhaizirana, v katerih pa leže široke in žive plasti najbolj žgoče dramatske lave in plasti najrazkošnejše poezije, kar so jih kdaj vrgli iz svoje notranjosti skrivnostni vulkani tvorne fantazije. Uspeh povprečnega prevajali ca je že v tem, da filod oško. t. j. besedno in stilistično obvlada Shakespearov
Oton Župančič
tekst in da ga prenese v približno podobne pesniške kaiupe svojega jezika. Toda preva-jalec-pesnik, kakor ie Župančič, vidi tu šeje začetek pravega dela. Njeunu gre za to, da ujame tudi čim več odtenkov, dalje, da daje Shakespearovemu izrazu kar moči domačo podobo, da zgradi svoj prevod ne samo sti-
listično, marveč tudi stilno, se pravi, da najde ustreza jočo silovensko govorico za Shakespearov bujni dramatski stil, prav kakor za njegov metaforično bogati lirični sti ki se tu in tam prepleta kakor renesansa in barok. Dalje, da najde pravi domači ton za Shakespearovo nekoliko suho komiko. kakor za njegovo, ponekod s časovno navlako zapredeno tragiko; da ne prezre ali ne zameša tistih posebnih karakteristik. ki jib je dal Shakespeare dvorskim, meščanskim m preprostim ljudem in ki dajejo barvo, pa tudi be6edje in izrazje njegovim osebam. Ni malo teh zelo rahločutnih nalog in vsaka zahteva nemailega truda pri narodu, čigar jezik je šele nedavno jel prehajati iz svoje kmečke osnove in prve literarno nadstavbe v sociološko diferencirano notranjo razčlenjenost.
To je nekoliko najvažnejših vprašanj Shakespearovega prevajalstva, in kdor bo kdaj osvetlil 9 podrobno primerjalno razčlembo Župančičevo delo s Shakespearom, bo prišed ne le do sintetične sipoznave Župančičeve prevajalske umetnosti, marveč tudi do spoznanja poti in uspehov našega pesniškega prevajanja sploh. Formalistične-mu proučevanju v smislu sodobnih teorij odpirajo ti prevodi obsežno m hvaležno polje, čigar težkoča p« je, kakor je bilo rečeno ob drugi priliki, v tem. da bi moral biti takle literarni teoretik hkrati še dober
angllicist in še boJjši slovenist.
*
V »Viharju« je vse pod«o n*5®*- ki zavzemajo ne le s svojo dramatisko vsebino, marveč tudi misedno ali poetično. Taka je, pootavjmo, takoj v prvem dejanju Prosperava izpoved Mirandi. Knjigo!jub bo v tej izpovedi opazi] ljubezen do knjig, saj jih dobi Prospero celo na čolnič s katerim je bil poslan na široko morje:
... in iz dobrote, vedoč, da ljubim knjige, oskrbel me z zvezki z mojih je polic, ki so mi več od kneževine.
Lepa je Arielova posem. nežno srečanje Mirande in Ferdinanda. Tako bi lahko nadaljevali tudi za ostala dejanja; vendar sii bo bralec sam poiskal strani, ki bodo v tej Shakespearovi dramatski pesnitvi najbolj zapele njegovemu srcu in največ nudile duhu. Naj samo še zapišem, da je v četrtem dejanju sočni spev Iridej in Cerere: siladka sivatovska pesem mlade ljubezni. Kdo bi ne prisluhnil s toplo pozornostjo Prosperove-mu monologu v začetku petega dejanja »Vi palčki z gričev, gajev, jezer, lok ...«, ali se ne bi zasanjal v končni prizor te prečudne pravljice o življenju in potlej premislili smisla epiloga, ko pravi Prospero: »Konec zdaj je čarovnij.« Vse nam kaže. da je v člove škem življenju mnogo opravljeno, ko so vsaj za silo rešeni etični zakoni sožitja človeka s človekom, saj je že sama pot na ta vrh dolga in zamotana. Toda preden »gremo v elemente«, moramo te stvari kar urediti v duhu odpuščanja in pravične poravnave.
Medtem ko je Oton Zupančič spisal opazke, ki so s svojimi pojasnili že neogibne pri vsaki novi izdaji Shakespeara, je prispevali kritik dr. France K ob 1 a r spremne besede V tem esejsko spisanem sestavku je segel v živčno središče problematike »Viharja« in bralcu zelo Olajšal globlje razumevanje Shakespearove labodje pesmi. »Mož skozi katerega so šli vsi dogodki njegovega časa « pravi pisec, »vse veliko in nizkotno, pa ni ničesar v svetu mogel spremeniti, je postal ob svojih uspehih in razočaranjih do samega sebe trd. nepokoren ustvarjalec. Saj mora tudi največji oblikovalec mnosjokrat premagati upor do dela in čim globlje prodira do dna, tem teže se vrača vanj. Shakespeare
KAJ VEM? KAJ Zl^IAM?
106.	Kaj je absolutni posluh?
107.	Kaj je zaporni ogenj?
108.	Koliko ploskev ima ikozaeder?
109.	Do katere globine nahajamo rastlinje v morju?
110.	Kako imenujemo 100 m z eno besedo?
*
111.	Za ljubitelje geometrije.
Pred seboj imamo štiri geometrične like: enakostranični trictnik, kvadrat, pravilen šesterokotnik m krog. Vsi ti liki imajo enak obseg, recimo 60 cm. Kateri izmed
njih se ponaša z največjo ploščino ?
*
112.	Prazno je bilo težje od polnega.
V	nakladal Ried nekega industrijskega podjetja je stal prazen železniški voz cisterna, eden izmed tistih, kaktšne uporabljajo za prevažanje goriva, vsakovrstnih kemikalij itd. Tehtal je 10 ton in je imel uporabne prostornine 30 kubičnih metrov. Ko so ga natovorili, se je pokazalo nekaj čudnega: sedaj je tehtal namreč malenkost več nego 9966 in pol kilograma. Kako je to mogoče?
*
113.	Zmešani številčni kvadrat.
V	tem začaranem kvadratu se je zmešalo šest števil. Postaviti jih je na druga mesta, da dobimo v vsaki navpični, vodoravni in diagonalni vrsti vsoto 18:
10	B	3
8	2	5
y	4	7
enota se imenuje kilogramometer, ki ga najenostavneje opraviš, če dvigneš težo
enega kilgrama meter visoko.
Sila ima tem večji efekt, čim večje delo opravi v časovni enoti. Praktična enota efekta je sekundni kilogramometer, to je v eni sekundi opravljeno delo enega kilogra-mometra.
Konjska sila je efekt 75 sekundnih kilo-gramometrov, to je v eni sekundi opravljeno delo, ko se 75 kg dvigne meter visoko ali ko se kilogram dvigne 75 m visoko. Ta efekt dejansko ustreza zmogljivosti srednje močnega konja, vpreženega v delo •skozi 8 ur.
Koliko k. s. (konjskih sil) ima n. pr. avto? Recimo, da vozi avto s hitrostjo 36 km na uro in opravi na poti 100 m delo 10.500 kilogramometrov. Za to pot je avto potreboval 10 sekund (ura ima 3600 sekund) in je opravil v vsaki sekundi delo 1050 kilogramometrov ali z drugimi besedami: efekt je 1050 sekundnih kilogramometrov. Ker je 1 k. s. enaka 75 sekundnim kilogramo-metrom, je avto pokazal torej efekt 1050:75 to je 14 k. s.
Koliko k. s. ima človek? To zavisi od tega, kar baš dela. Vzemimo primer hoje na goro in recimo, da se 75 kg težak turist vzpne 1000 m visoko ter da potrebuje za to višino povprečno 3 ure. Ker se po »zlatem pravilu mehanike« pridobitev na sili izravna z daljšo potjo, je opravljeno delo prav tolikšno, kakor če bi bil navpično
splezal 1000 m visoko, to je dvignil težo 75 kg v višino 1000 m. V 3 urah (10.800 sekundah) je ta turist opravil tedaj delo 75.000 kilogramometrov, v eni sekundi 750/108 kilogramometrov ali ali 10/108 k. s^ to je približno 1/10 k. s.
Znak za k. s. je v nemščini P. S. (Pferdestärke), v angleščini H. P. ali HP (horse-power, izg. horspauer), v italijanščini c. v. (cavallo-vapore).
103.	Kakor poroka se imenuje zr>ana igra s kartami marjaš, po francoskem mariage = poroka.
104.	Zena maharadže je maharani, ma-harana.
105.	Racionalna razsvetljava-
Podoba nam kaže eno izmed možnih rešitev:
REŠITEV NALOG 16. t. m.
102. Konjska sila ni »sila« v pravem fizikalnem pomenu besede, temveč neki določeni »efekt« (učinek, uspeh) sile. Sila se v fiziki imenuje vsak zvok, po katerem se gibno stanje kakšnega telesa spremeni. Sila je potrebna, da se telo spravi v gibanje, ali da se hitrost zveča ali zmanjša, ali da se spremeni smer gibanja, ali da se telo ustavi. Praktična enota sile je težna enota, kilogram.
Ce sila premaguje neki upor, pravimo, da opravlja delo. Praktična enota dela je delo, ki ga sila opravi, ko premaguje upor enega kilograma na poti enega metra. Ta
eia prhie zemlje
n iiy iiiuiim;/
'lili
•m^MKmm^mmBBmssmssm^m^^mm^^t ^m^^mM-mm^SOm
Bitka, ki besni v Marmariki, ni zadržala žetve. Italijanski vojaki pomagajo kolonom
pri tem delu
Od kar so Japonci zasedli kitajsko pri-morje in prodrli do središč kitajskega odpora, je postalo ime nekega mesta simbol neke vlade. Cungking. Tako stari Peking, kakor Nanking sta v japonskih rokah, čangkajšek je bil prisiljen, da se umakne čedalje globlje v nedostopne zapadn.e pokrajine ogromnega kitajskega sveta ter da si poišče, potem ko so mu bile zaprte pomorske dovozne poti, zvez s svojimi anglo-ameriškimi simpatizerji po kopnem. Tem zvezam naj bi rabil Cungking, ki je bil že v sijajnih časih kitajskega cesarstva izhodišče in zbirališče vladarjevih generalov, ki so prodirali preko gorovja v Birmo.
Zapadna pokrajina Sečuan, ki ji je Cungking središče, je živela v kitajski zgodo-
Išsf
Italijanska vojna mornarica
vini že od pamtiveka svoje posebno življenje. Cungking ob Izlivu Kilianga in ob orjaškem sistemu Jangceja je bil že pred stoletji glavno tržišče pokrajine, ki so jo obljudovali drugače samo kmeti. Več nego 600.000 prebivalcev, po večini trgovcev, ki so imeli v svojih rokah trgovino na Jang-ceju in karavanski promet s Tibetom in Birmo, se je gnetlo v tem velikanskem podeželskem mestu.
Džingiskan je bil prvi vladar, ki je s svojim stalno zastraženim cestnim omrežjem spravil tudi pokrajino Sečuan popolnoma pod oblast pekinškega dvora. Ko pa sta osrednja oblast na Kitajskem in cestno omrežje razpadla, so postale zapadne pokrajine ponovno malodane samost \ne. V nedostopnem Sečuanu je imela veljavo samo še beseda vsegamogiočnega tuiiuma, vsakokratnega pokrajinskega guvernerja Ta se je za povelja in odredbe pekinškega dvora presneto malo brigal in če je gospodarju zmajevega prestola v Pekingu od časa do časa poslal priznavalni davek, je delal to bolj iz navade nego po dolžnosti. Zmede kitajske revolucije in nadaljnjih dogodkov po L 1911. so s svojimi krvavimi valovi komaj segale do Sečuana. Cungking se skoraj ni seznanil s strahotami neskončne državljanske vojne, razdalja 3000 km od bogatih obalnih pokrajin je pomenila v kitajskih razmerah skoraj nepremagljivo oviro za vse, ki bi se jim skominalo po gospostvu nad Sečuanom in njegovim bogastvom. Pač pa so lz sečuanskih gora od časa do časa vdirali provincialni generali proti vzhodu in se vračali z bogatim plenom domov.
Sečuan je kazal najdalje vse prvotne kitajske posebnosti. Navzlic vsem odredbam so nosili kmetje tu do najnovejšega časa tradicionalno kito in živeli ter delali sploh kakor njihovi predniki tisočletja prej. Bogastvo pokrajine se je stekalo v Cungking, ki so njegove večnadstropne hiše odmevale od poslovnega živžava sto tisočev. Svilo, vosek in zlasti 9pij so pridelovali sečuan-ski kmetje, na njihovih ploščadnih gorskib poljih je cvetel rdeči mak ter dajal vsej pokrajini posebno barvo. Cvetela je v nasprotju z drugimi, davno eplenjeniml kitajskimi pokrajinami, tudi živinoreja, se-čuanske kože so slovele po vsej Kitajski. Po reki Minu ali Kiliangu in po Jangceju se je usmerjal glavni del izvoza preko nevarnih brzic na vzhod.
Baron Richthofen je bil prvi evropski raziskovalec, ki je prepotoval te kraje metodično in razkril marsikatere njihove skrivnosti, med drugim skrivnost njihovih čezmerno rodovitnih prhlih tal. Dognal je, da so vetrovi v tisočletnih dobah prenesli to prst iz puščavskih predelov Gobija, razkril je zveze te dežele s Kvenlunom m odrastki tibetskih gorovij, neka gorska veriga, ki se dviga do 6000 m visoko, nosi Se
danes njegovo ime. Iz neskončnih valovitih ravnic Srednje Kitajske se dvigajo gorovja v stopnicah drugo za drugim v Sečuan, ozki p revah in malo prehodne steze vodijo skozi deželo, ki seže v Minja Gonkarju naposled 7000 m visoko. Rob tega gorskega sveta, že sredi stopničastega ozemlja, predstavlja Sečuan s svojo prestolnico Cung-kingom. Omrežje manjših gorskih verig v deželi in njena mogočna obrobna gorovja ustavljajo vetrove, ki prihajajo s prhlico natoverjeni iz puščave, ter jih prisiLio, da jo odlagajo na njena tla. Neštete vodne žile, bodisi naravne reke ali umetni prekopi, preprezajo ogromno skledo sečuanske pokrajine in jo spreminjajo v zvezi s prhlico v prebogato polje. Dve žetvi na leto sta tukaj pravilo.
Kitajsko vodno pravo izvira iz teh krajev, iz izročil njihovih kmetov. Njegove določbe so zbrali učenjaki cesarskega avora že pred dvema tisočletjema ter ga napravili obveznega za vso Kitajsko. To pravo kaznuje vsako uničevanje namakalnih naprav s smrtjo. Poedini kmetovalec ima pravico do določene količine vode, ki je v skladu s številnostjo njegove družine. Krajo vode so kaznovali prav tako itrogo kakor uničevanje prekopov in jezov, sodbe pa je izrekala vaška občina. Iz kitajske zgodovine so znani »vodni roparski vitezi« iz Sečuana, ki so ob največjih zapornicah gradili svoja utrjena taborišča ter pobirali davke za dragoceno močo. Denarja seveda niso uporabljali za vzdrževanje namakalnih naprav, temveč za svoje osebne potrebe. Pekinška osrednja oblast je s temi roparji končno obračunala in strašna je bila kazen, ki jih je doletela. Spričo velikanskih kmečkih zborov so jih po cele mesece, »od sonca do sonca«, torej vsak dan strahovito mučili in jih na zadnje še žive sežigali. Kmetje teh krajev se rodovitnosti svoje zemlje zavedajo že od pradavnine, o tem govorijo premnoge svete gore s hrami, ki so posvečeni bogovom rodovitnosti. S svojo površino 350.000 štirjaških kilometrov in prebivalstvom kakšnih 50 milijonov duš je Sečuan najbolj obljudena kitajska pokrajina
Radio Ljubljana
ČETRTEK. 18. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoveda časa. 8.15: Poročila v italijanščini 12.15: Koncert so-pranistke Drage Sokove. 12.40: Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. 13 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Glaska za godalni orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistke Agiese De Peppo. 17.40: Cerkveno glasbo izvaja bariton ist Ferdinand Corena. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini.
20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 21.15: Koncert sopranistke M. Mlejnikove. 21.40: Koncert violinista L. Pfeiferja in pianista Marijana Lipovška. 22.10: Operna glasba. 22.45 Poročila v italijanščini PETEK. 19. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert šram-la Ljubljana. 1240: Godalni orkester, vodi dirigent Spaggiari. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15- Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. 14.00: Poročila v ital ijanščini. 14.15: Domači orkester, vodi dirigent Fragana. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopra-nistke Ksenije Kušejeve. 17.35: Četrt ure za tvrdko Nizzardo. 17.50: Pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00- Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30: Vojaške pesmi. 20.45: Simfonična prireditev družbe EIAR. Simfonični koncert, vodi dirigent E. Salza, sodeluje pianist Rio Nardi. 21.25: Predavanje v slovenščini. 22.10. Mistični potopis: Božja pot v Genazzanu. 22.25: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini.
A N E K
T A
Brahmsa so povabili v neko družbo. V njegov čast je domača hči zaigrala neko'i-ko njegovih valčkov, toda vse prej nego tako, kakor bi bilo treba.
Po igri je stopila mati mlade dame k skladatelju in ga vprašala, kako mu je kaj ugajalo.
»Zdi se mi, da je zvenelo skoraj kakor moji valčki,« je odgovoril Brahms rezervirano. »Morda sem jih danes slišal končno pravilno igrane in sem jih doslej sam napačno igral!«
VSAK DAN SNA
Mož, ki je gleual v svoji mladosti športne tekme vedno skozi luknje v ograji ln je to navado obdržal tudi v zrelih letih . ..
je že v Sonetih tožil o razočaranju, zgodnji starosti in utrujenosti. Zdaj je res konec. Ali se je morda zgrozil nad smislom in namenom muke in radosti v umetnosti? Čemu trpljenje, čemu smeh v življenju, čemu v umetnosti, če ostane človek vedno isti!...« — Toda: »Shakespearova umetnost je še vsa svetla, a moško trpka, zato je tudi slovo svetlo-trpko. Njegova labodja pesem v Viharju še enkrat prikaže človeka v vseh najvidnejših podobah, ga velikodušno spokori in se loči od njega. Zadnjič je po svoje uredil svet, celo državo1 je po svoje uravnal, s prijateljstvom in pravico: kar mu v zgodovinskih igrah ni bilo mogoče, je tu pokazal kakor v pravljici. Čudovit mir je v naravi in ljudeh, sreča in blagost napolnjujeta vse stvarstvo"— za pesnika ni ostalo drugega kot razočaranje ...«
n»
Morda slednje ni daleč od trpkega spoznanja, ki si ga pridobi na poti življenja vsakdo, kdor hodi dovolj dolgo in pozorno. Vedno znova čutimo, da »vse mine brez sledu«, a da je včasi p.rav v tem tolažba in rešitev. In tudi po »Viharju«, tem simbolu človeškega življenja, si šepečemo v duhu besede, ki jih je naš pesnik zapisal in me-rooriam svojemu prijatelju:
Dan jaxii, dan oblačni v noči mine, Srcé veselo in bolnó, trpeče Vpokoj'le bodo' groba globočine.
To je isti bolestni ton. ki trepeče pod vso zgradbo Shakespearove dramatske pesmi o dobrem Prosperu, iščočem miru in pozabe po trudnih viharjih življenja.
ZAPISKI
Alexius Meinong
O nekdanjem profesorju filozofije na graški univerzi in ustanovitelju posebne filozofske smeri, ki j s znana pod nazivom
»predmetna teorija« (Gegenstandstheorie) je predaval v torek pod okriljem lektorata Nemške akademije v Ljubljani Meinongov učenec g. univ. prof. dr. France Veber Predavanju so prisostvovali zastopniki obeh Generalov, Federala, kancelar nemškega konzulata in občinstvo, ki poseča predavanja Nemške akademije. Predavatelja je pozdravil lektor g. dr. Drüner.
Prof. dr. Veber je v svojih izvajanjih, ki so imela naslov: »Al. Meinong, moj učitelj in vzgojitelj«, združil dvoje: osebne spomine na vseučiliščnega učitelja, čigar filozofsko smer je sam prevzel in nadaljeval in kratko razlago Meinongove predmetne teorije, teorije o vrednotah in nauka o doživljanju. Z nekaterimi poljudno izbranimi primeri je skušal uvesti poslušalce v jedro filozofije,( ki jo je učil njegov graški učitelj. V zgoščenih obrisih je povedal, zakaj in kako se predmetna teorija bavi s predmetom ne glede na to, ali obstoji ali ne in da ji je predmet vse, kar je mogoče intelektualno pojmovati ali si misliti: torej resnične, mogoče in tudi nemogoče reči. Prav tako je predavatelj orisal bistvene značilnosti vrednotne teorije in teorije doživljanja.
Vmes je vpletal osebne spomine na Mei-nonga in pokazal z ganjenim tonom glasu, da je bil človeško povezan s svojim učiteljem ter da so Meinongovi učenci, med katerimi je bil tudi za italijansko psihologijo zaslužni Vittorio Benussi, prav kakor nekoč Sokratovi učenci tvorili s svojim učiteljem ne le filozofski, ampak tudi človeško prijateljski krog. Meinong je bil sin visokega avstrijskega častnika plemiškega rodu, zelo nadarjen, glasbeno aktiven, a skoraj slep, dejstvo, ki je nemara prispevalo k temu, da se je njegov duh tembolj poglabljal.v svet abstraktnega mišljenja in logičnega umovanja.
Po predavanju je spregovoril lektor g. dr. Drüner in opozoril na pomen filozofije, ki z ene strani globlje pojasnjuje idejno ozadje velikih zgodovinskih dogodkov, z druge pa ob sodelovanju filozofov raznih narodov in časov ustvarja pogoje miselne skupnosti, ki naj bi tudi privedla k temu, da bi se narodi tesneje zbliževali, poudarjajoč v večji meri to, kar jih zbližuje, in ne to, kar jih razdvaja.
K vprašanju slovstvene periodizaci je
Prof. dr. Waldemar Oehlke je izdal obsežno knjigo »Deutsche Literatur der Gegenwart« (Sedanje nemško slovstvo), ki je zanimiva predvsem zaradi rešitve vprašanja, kdaj se začenja slovstvo, ki se lahko ozrflči kot izrazito sodobno. Oehlke postavlja kot mejnik leto 1914, ko se je začela s svetovno vojno povsem nova doba v svetovni zogdovinj in ko so se na novo razmejile tudi generacije. Vse, kar je nastalo pred letom štirinajstim, spada v dobo, ki ni zaključena samo literarno, marveč tudi zgodovinsko.
Ob tej Oehlkejevi periodizaciji se moramo tudi mi spomniti, da ie priljubljeni pojem »povojna generacija« že izgubil upravičenost in ga bo treba nadomestiti s pojmom »generacije po prvi svetovni vojni« ali kako drugače, saj bo po tej vojni nastopila nova »povojna generacija« s povsem novo, za sedaj še nedoločljivo slovstveno problematiko in umetniško usmerjenostjo. Nekatera vprašanja, ki so se zdela »povojni generaciji« sila važna, bodo povsem obledela v svetlobi novih pojavov in nove, ogromne življenjske izkušenosti. V naši kroniki rabimo že nekaj časa izraz »literatura v razdobju med dvema vojskama«. Vedno bolj se kaže, da sta obe vojni samo dve dejanji istega velikega zgodovin-
skega procesa. Dvajsetletni mirovni presledek je mogel imeti samo značaj izrazito prehodnega časa, zato bodo mnogi njegovi pojavi stopili daleč v ozadje, kakor hitro se konča sedanja stopnja silnega zgodovinskega procesa.
Ni dvoma, da se bodo na tej razvojni točki evropske literature znova razmejile generacije in nova kristalizacija se utegne začeti z revizijo in s prevrednotevanjem tistega, kar je imelo v razdobju med dvema vojnama izredno velik pomen in kar pred novimi pojavi ne bo moglo ohraniti svoje veljave. Sedanja vojna ne bo samo silno povečala in razširila tematiko poezije, proze in dramatike, marveč bo prinesla tudi novo kvašenje v formalnem pogledu, čeprav je malo verjetno, da bi mogla povzročiti ono isto stilno anarhijo, ki je nastopila po prvi vojni in ki je dosegla ne ravno slavni višek v tako zvani izrojeni umetnosti, pojavljajoči se najsilneje v slikarstvu, v atonalni glasbi in v liriki.
Vsekako so danes še prezgodnja vsa ugibanja v slovstvenih in umetnostnih smereh, ki utegnejo nastopiti po sedanji vojni. Jasno pa se kaže, da bo imela skupnost dveh velikih vojn in njuna svetov-nozgodovinska pomembnost velik vpliv na presojanje slovstvenega razvoja v zadnjem četrtstoletju in da so se že z današnje retrospektive strnili v eno mnogi pojavi, ki so se zdeli pred sedanjo vojno proizvod novega duha. Nekateri so se temu, kar je bilo pred letom štirinajstim, bolj približali, kakor se je zdelo še pred začetkom sedanje vojne, drugi pa so bili nemara že znanilci tega. kar se bo izkristaliziralo iz sedanjega ogromnega kvašenja političnih, intelektualnih in moralnih sil.
Hrvatska akademija, naslednica Jugo-slavenske akademije v Zagrebu, je izdala med svojimi novimi publikacijami 272.
zvezek Rada z razpravo pok. prof. Reše-tarja o glavnih značilnostih Gunduličeve-ga jezika in z nadaljevanjem Filozofskih študij dr. Alberta Bazale. Izšel je nadalje 2. zvezek »Rječnika narodnih zoologičkih naziva«, ki ga je — prav kakor prvega — sestavil prof. dr. Miroslav Hirtz. Nadalje je objavila Akademija dva zvezka svojega »Bulletin International« in sicer prvega za prirodne in matematične vede, drugega pa za zgodovino in jezikoslovje.
Državne fiterarne in umetnostne nagrade na Hrvatskem so bile pravkar podeljene 19. književnikom in umetnikom. Nagrado za najboljšo pesniško knjigo odnosno knjigo pesniške proze (po 10.000 kun) sta prejela Frano Alfirevič za lirično knjigo »More i daleki gradovi« in Vladimir Nazor za »Knjigo pjesama«. Nagrado za najboljšo pripovedno knjigo si delita Vjekoslav Ka-leb (novele »Izvan stvari«) in Mila Miho-ljevič (»Za svijetlom«). Za najboljši roman je bil nagrajen dr. Mile Budak (»Musin-ka«). Za esejsko knjigo si delita nagrado dr. Albert Haller (»Iz tudjih književnosti«) in Vladislav Kušan (»Arset artifex«). Nadalje je bila nagrajena knjiga prof. Zimmermanna »Filozofija života«. Iz mladinske literature sta nagrajena Stefa Jurkič in Krsta Mihotič. Nagrado za najboljše slikarsko delo je prejel Anton Mezdjič za tihožitje, iz kiparstva Grga Antunac za kip »Zlarinka«, iz operne glasbe Ivo Papač za opero »Adelova pjesma«, iz oratorijske glasbe Boris Papandopulo za »Hrvatsko mašo«, iz simfonične glasbe Ivo Brkanovič za skladbo »2ivo srce u mrtvom gradu«, iz komorne glasbe Miroslav Slik za »Tema con variazioni«. Nadalje so bili nagrajeni skladatelj Petar Dumičič, Rudolf Matz in dr. Vinko Zganec. Nagrade je podelil Državni zavod za narodno prosvjeto, ki mu je na čelu dr. Mile Starčevič.
o iiiica
•	Poroka Tajnika Stranke. V nedeljo, 14. t. m. sta se v škofijski kapeli v Triestu poročila Tajnik Stranke Eksc. Aido Vidu-ssoni in gdč. Ana Faccini.
•	Stoletnica ustanovitelja »ledene« tehnike. Dandanes lahko shranjujejo drždve ogromne tone masla, rib, mesa in svežega sočivja v orjaški) hladilnicah. In marsikatera gospodinja ima svojo ledeno omarico. Življenjska oskrba modernih narodov se ne dà zamisliti brez konserviranja s pomočjo ledu ali mraza. Zasluge za to pa si je pridobil inženjer in fizik Karel Uinde, ki se je rodil 11. junija 1842. Njegov oče je bil skromen berlinski čevljar. Sin se Je dobro izkazal kot dijak m takoj nato v tehnični praksi. S spretno kombinacijo kompresije, ohladitve in raztezanja lahko hlapeče tekočine je dosegel zelo nizke temperature. Prvi kompresijski hladilni stroj j» zgradil za monakovskega plvovarnarja Sedelmayrja. Ob mednarodnem kongresu pivovarnarjev 1873 na Dunaju je nato razvil svoje načrte in njegovi izumi so nastopili zmagovito pot po Evropi. Učenemu možu se je posrečilo ustvariti mraz 200° C pod ničlo. Dosegel je plemstvo, premoženje in svetovno slavo. Umrl je šele leta 1934. Bil je do zadnjega telesno in duševno izredno čil. Veljavnost njegovih »hladnih« izumov se prav uveljavlja šele v današnji vojni.
•	Sestra japonskega vrhovnega poveljnika prebiva v okolici Pariza, pri Blcisu, slavnem gradu nekdanjih francoskih kraljev. Poročena je s Francozom in jo vsi poznajo po imenu Madame Depardon. Prej se je imenovala Haruko .Jamada. Je hčerka premožnega trgovca z rižem iz Fage, naj-hnega mesteca severno od Nagasakija. Oče je imel 10 otrok, a to mu še ni bilo preveč in je adoptiral šest otrok. Deveti izmed njegovih otrok, Matsui Jama la, je bil od usode izbran, da postane vrhovni poveljnik japonske vojske. Sestra, ki jo je živahen francoski trgovec povedel v Evropo, kjer živita srečno sama zase, pripoveduje o svojem bratu, da je bil že v mladosti svojevoljen značaj. Ko mu je bilo 14 let, je nekoč zapustil šolo, ker je profesor storil njegovemu sošolcu krivico. Sam ravnatelj je moral priti po dijaka, da se je vrnil v razred. Vojaštvo je v družini Jamada že dolgo v tradiciji in tako ni čudno, da se je Matsui Jamada izkazal že v prvi svetovni vojni in da je postal s 50 leti general.
*	Madžarsko-bolgarsko društvo je bilo ustanovljeno v slavnostni dvorani Akademije znanosti v Sofiji. Prišli so predstavniki vlade, oblastev, diplomatskega zbora in tiska. Kralja je zastopal vodja pisarne Pomenov, kot pokrovitelj novega društva je prispel predsednik vlade Bogdan Filov. Ko je guslarski zbor odigral obe himni, je iz-pre govoril o novem društvu bivši minister, poslanec dr. Nikolaj Nikolajev, za njim pa madžarski poslanik dr. Mihajlo Jungarth-Amothv. Oba sta naglašala, da so Madžari in Bolgari po doseženih novih mejah prežeti s hvaležnostjo do svojih zaveznikov in da se bodo skupno trudili za tisti prostor, ki jim gre po zgodovinskih zaslugah.
*	Nov rektor slovaške univerze. Slovaški državni predsednik je imenoval nove vseučiliške funkcionarje za študijski leti 1942-43 in 1943-44. Za rektorja slovaške univerze v Bratislavi je bil imenovan dosedanji dekan medicinske fakultete prof. dr. Filo. Doslej je bil rektor slovaške univerze predsednik vlade dr. Tuka.
*	Skrivnostna smrt angleškega znanstvenika. Kakor poročajo iz Londona, je umrl nagle smrti sloveči angleški znanstvenik Cecil Oswald Browne, ki si je pridobil zlasti velike zasluge pri raziskovanju izumov za gledanje na daljavo. O vzrokih njegove nenadne smrti ne javljajo iz Londona nobenih podrobnosti. Znano pa je, da se je Browne bavil z zelo važnimi skrivnimi raziskovanji. Star je bil šele 37 let in je zadnji čas izdeloval veliko teleskopsko oddajno. postajo, ki jo je naročila uprava angleškega radia.
*	ščuka z briijantom. Resnično sijajen lov je napravil neki ribič iz Tessina, ki je te dni vlovil 2 kg težko ščuko. Zlasti veliko je bilo njegovo presenečenje, ko je ščuko odprl in v njej našel briljant. Žlahtni kamen je nesel pokazat draguljarju, kl ga je ocenil 200.000 frankov.
*	Taščica je preprečila alarm. Taščice so prijazne ptičke, ki se držijo blizu naših domov in se brž navadijo ljudi. V Langen-bergu v Porenju pa je taščica domala povzročila nesrečo. Ko so te dni preizkušali sireno za primer letalskih napadov in požarnih nesreč, sirena ni ubogala. Sli so tókat napako in so našli na sireni skrbno zgrajeno gnezdeče, kjer sta se naselila taščica in njen zakonski tovariš. Previdno so prenesli neprikladno bivališče ptičje družine nekam drugam in zdaj je sirena spet v redu, gnezdo pa tudi.
*	Stekleni zvonovi na Češkem. V neki češki obmejni vasi, kjer je zelo razvita steklarska industrija, so sklenili, da bodo za farno cerkev vlili nove zvonove iz stekla. Steklo bo zelo trdo in bo prijetno zvenelo. To bodo prvi stekleni zvonovi v protekto-ratu. Ako se bodo obnesli, jih bodo gotovo uvedli še v drugih krajih.
*	Porod v gledališču. Majhno tragiko-medijo si je privoščilo življenje nedavni večer v gledališču v Kufsteinu. Med gledalkami je bila neka mlada gospa, ki je v doglednem času pričakovala porod. Pa se je menda ona ali pa priroda nekoliko zmotila v koledarju. In tako se je zgodilo, da je mlada gospa sredi predstave začutila krče. Hitro so ji pomagali in jo spravili v neko sobo, na pomoč je bila poklicana babica. In že se je ta nekoliko tragična zadeva iTpremenila v živahno veseloigro, ko je v današnji svet zavriskal čvrst, jokäv novorojenček.
*	šest žrtev zastrupljenja s klobaso. »Pester Lloyd« poroča: V kraju Bagliasa-lyi in v okolici se je nevarno zastrupilo 6 oseb. Prepeljani so bili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da so se zastrupili s pokvarjenimi klobasami. Med nesrečniki-je bil tudi mlad zakonski par s 41etnim sinčkom. Zboleli so takoj potem, ko so pojedli klobaso. Čeprav so po treh urah vse izbruhali, jih ni bilo mogoče rešiti, ker je mesni strup že prešel v organizem. Policija je prijela nekega mesarja, ki je najbolj osumljen, da je izdeloval klobase iz govejega mesa, katerega ni mogel re Ino razprodati.
*	Stroga kazen za omalovaževanje himne. Pred velikim senatom v Györu se je moral zagovarjati mladenič Jurij Haberwellner, ker je omalovaževal madžarsko himno. Pri slavnostni maši mladinske organizacije Le-
vente, ko so vsi drugi stali v pozoru, se je obtoženec nalašč lahkomiselno naslonil ob klop in je leno prekrižal roke na hrbtu. Njegovo obnašanje je bilo očitno omalovažujoče. Veliki senat ga je obsodil na dva meseca ječe, toda v višji instanci so mu kazen povišali na tri mesece: češ: naj bo ostali mladini v svarilo, da se ne bo nikdo nedostojno obnašal ob madžarski himni, še zlasti ne v cerkvi.
*	Naseljenci na zasedenem Poljskem. »Völkischer Beobachter« poroča iz Poznanja: Vrnitev dragocene nemške krvi na nova vzhodna področja — to največje ljudsko preseljevanje vseh časov — se bliža svojemu koncu. Naselitveni in delovni štabi, ki jih je postavil nemški državni komisar za učvrstitev nemštva, so doslej pre-selih v te pokrajine 223.000 Nemcev.
*	Naplavljeno truplo. Dne 15. t. m. je
Ljubljanica v sigah pri vasi Slapah naplavila truplo moškega, starega 30 do 35 let. Na rokah je imel tetovirano N. V. 1926 in mornarski znak. Oblečen je bil v rdečkasto karirasto srajco, hlače in telovnik brez suknjiča. Truplo je ležalo v vodi 2 do 3 mesece. Pokopan je bil dne 16. t. m. na pokopališču pri D. M. v Polju. Ce bi kdo spoznal po teh znakih utopljenca, naj o tem obvesti njegove svojce.
IZ LJUBLJANE
u— Tudi nekaj toče je bilo. Vreme je bilo v ponedeljek ves dan kujavo. Zdaj pa zdaj je rosilo, potem je spet posvetilo sonce, a popoldne je med nenadnim nalivom začela padati toča, ki je bila precej gosta in zrna kakor bob debela. K sreči je toča trajala le kratek čas in ni napravila posebne škode. Bila pa je kakor v oporain, kajti prav zdaj šele stopamo v poletje, ki nam z vročino in soparico lahko prinese ujme. V noči od torka na sredo se je ozračje še bolj shladilo in je živo srebro kazalo davi komaj 9» C, kar je pravcata aprilska temperatura. Zato ste zjutraj lahko videli nekatere Ljubljančane in Ljubljančanke spet v lahkih površnikih. Sonce si hoče polagoma spet pridobiti veljavo, vendar ga pogostokrat zakrijejo oblaki. Delo po vrtovih in njivah se zdaj pridno nadaljuje. Najboljši zgled nudi Zvezda, kjer so včeraj že zgodaj začeli osipavati krompir. Delo s konjem gre naglo in skorajda brez truda od rok.
u— Na živilskem trgu je bilo včeraj manj živahno kakor druge dni. Slika se večkrat menja, tako da je enkrat na prodaj več ene zelenjave, drugič zopet druge, kakor pač nanesejo razmere in letni čas. Samo nekaj dni nazaj je bil trg še preplavljen s celimi kupi graha, ki ga je zdaj zamenjala solata. Druge domače povrtnine res še ni veliko na trgu, toda prihodnje tedne se lahko nadejamo, da bo dovolj graha, fižola, kumar, paradižnika itd. V ponedeljek se je cena uvoženim češnjam znižala in jih je spet manj na trgu. Domačega pridelka tega najzgodnejšega sadja pa bo gotovo vsak dan več na prodaj. Sostro in Dobrunje sta že od nekdaj zalagala ljubljanski trg s češnjamfi. Baje so tudi letos češnje v teh krajih prav dobro obrodile. Tudi prve borovnice so se pojavile na trgu. Prodajajo jih po 5 lir kg ali liter 3.5 lire.
u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce železniški uradnik g. Jože Kopač. Za njim žalujejo mati, 4 sestre ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti so blagega rajnkega spremili včeraj popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je ga. Jožefa Mlakarjeva roj. Karimšek. Pogreb pokojnice bo v četrtek ob 16>z žal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Vesel epilog lz Veselega teatra. Zadnjič smo zapisali, da je Veseli teater zaključil sezono, ki je bila uspešna. Nikakor pa ni sezone zaključil ravnatelj g. Božo Podkrajšek. Nasprotno! Spoštovanemu občinstvu lahko danes zaupamo novico, da je direktor Božo pravkar šele začel svojo novo, čisto zasebno sezono, za katero mu želimo, da bi bila dolgotrajna in uspešna. Te dni je namreč stopil v zakonski stan. Pred oltar je povedel gdč. Vero Remčevo, svojo mlado, živahno nadarjeno sotrud-nico. Bilo srečno!
u— Navodila za domačo kuho zanimajo dandanes gospodinje. Temu namenu hoče služiti knjižica, ki jo je pravkar izdala Marija Remčeva. Obsega 148 strani in daje mnogo nasvetov, kako se dandanes pripravljajo juhe, meso, samostojne jedi brez mesa, priloge, usukanci, pečenjaki in moč-nate jedi in kako je treba vkuhavati in shranjevati. Vsega ima knjižica 355 preizkušenih navodil za današnji čas.
u— Prodaja sladoleda in slaščic po ulicah ter krošnjarjenje s slaščicami v javnih lokalih je z ministrsko uredbo prepovedano tudi v Ljubljani in po vsej Ljubljanski pokrajini. Prodajanje sladoleda po ulicah je v Ljubljani sicer že več let prepovedano, vendar so se pa prodajalci spet pojavili zlasti na robu mestne občine. Mestno poglavarstvo bo po svojih organih strogo nadzorovalo izvajanje te naredbe in prestopke tudi kaznovalo.
u— štirnOvo kopališče naprodaj. 12 let je služilo štirnovo kopališče na Ježici vode in sonca željnim Ljubljančanom in okoličanom. Kopališče je prostorno in ima poleg restavracijskih prostorov tudi 350 kabin. Vsa leta je bilo v kopališču in okoli njega polno obiskovalcev. Ta teden bo prisilna dražba štirnovega kopališča pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Naprodaj je 6 pošlo, pij, kopališče, 2 travnika, 1 stavbna in 1 vrtna parcela. Vrednost je ocenjena na 743.413 lir, najmanjša ponudba pa znaša 495.609 lir.
u— Sklepne produkcije Glasbene akademije in srednje glasbene šole se bodo vršile v naslednjih dneh: v nedeljo 21. ju-nja ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani; v ponedeljek 22. junija ob 18.15 isto-tam; v sredo 24. junija ob 18 v mali filharmonični dvorani; v petek 26. junija ob 18.15 v veliki filh. dvorani; v nedeljo 28. junija ob 10.30 v Hubadovi dvorani (Glasbena Matica); v ponedeljek 29. junija ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani. Produkcija v sredo 24. t. m. je namenjena komorni glasbi, v nedeljo 28. t. m. orgelski glasbi, ostale bodo pa obsegale mešane sporede (petje, klavir, violino in druge orkestrske inštrumente). Sporedi za produkcije, ki veljajo obenem kot vstopnice,
bodo naprodaj v Matični knjigarni. (Cena 3 lire. za dijake 1 Uro.)
u— Nesreče. S kropom se je poparii po prsih in rokah 4 letni sin delavca Marjan Kompare iz Ljubljane. 30 letni delavec v opekarni na Brdu Franc Prinčič si je zlomil noga Voz je pritisnil ob skalo 28 letno delavko Elizabeto Paternostrovo iz Velikih Lašč in ji hudo poškodoval desno nogo. Zdravniško pomoč so ponesrečencem nudili v ljubljanski splošni bolnišnici
Iz Novega mesta
n— Dež je namočil zemljo. Po skoraj
celomesečnem res krasnem sončnem vremenu je v noči na torek nebo le uslišalo neštete prošnje dolenjskih kmetovalcev in poslalo" že tako potreben dež. V ponedeljek proti večeru je že pričelo polagoma rositi, okoli 21. pa se je vlila prava ploha, ki je z redkimi presledki trajala vso noč in je do dobra namočila že popolnoma izsušeno zemljo. Tudi v torek je še s presledki deževalo v največje veselje naših kmetov. Sedanji dež prelstavlja res pravi božji blagoslov za dolenjsko zemljo in bo mnogo pripomogel k res dobri letini, katero si posebno letos tako zelo žele kmetje in meščani.
n_ Preselitev okrajnega namestitvenega urada. Te dni se je. preselil novomeški okrajni namestitveni urad iz svojih dosedanjih prostorov v Prosvetnem domu v pisarne novomeške poslovalnice Zavoda za socialno zavarovanje na Ljubljanski cesti pri okrajnem glavarstvu.
n— živinski sejem. Na ponedeljkov živinski sejem, ki se je vršil na Loki v Novem mestu, je bilo pripeljanih le manjše število prašičev in konj, katere so v glavnem pripeljali kmetje iz Kostanjevice in orehoviške občine. Zanimanje za prašiče je zopet nekoliko porastlo in prihajajo sedaj na novomeški živinski sejem v glavnem kupci iz Stične in okoliških vasi. Skupno je bilo prodanih 129 prašičev. Cena prašičem je padla in se dobijo prašički za rejo že po 300 lir.
Z Gorenjskega
Okrožni zbor v Kamniku je sklical okrožni vodja Pilz. Razložil je razne ukrepe, ki jih bo treba izvršiti v bližnji bodočnosti. Pozival je sotrudnike, naj se povsod smatrajo za zastopnike stranke in naj kot taki delajo in živijo. V zbor so bili sklicani tudi vsi nemški nameščenci in nemški rojaki, bivajoči v Kamniku. Pozval jih je, naj bodo čuvarji nemških kulturnih dobrin v kamniškem okrožju. Od vsakega posameznika je odvisno, ali bo ta dežela kos nalogi Reicha. Vsak mora opravljati delo tako, kakor to zahteva narodni socializem. Za vse Nemce tega ozemlja je izdal Pilz parolo: »Nemčija in njen vodja!«
V	Vrbskem jezeru je utonil v soboto pri kopanju 21 letni kmečki sin Friderik Si-manek. Truplo so našli kmalu po nesreči, vendar mladeniča niso mogli več obuditi v življenje. — Pri Št. Vidu na Koroškem pa je utonil pri kopanju kmečki delavec Peter Križnik, ko se je podal v ribnik, ne da bi vedel, kako je globok.
Motorist jo je podrl. Sredi Celovca je neki motorist v diru podrl poštno name-ščenko Pavlo Kusianovo. Dobila je hude poškodbe po obrazu, rokah in v trebuhu. Prepeljati so jo morali z reševalnim vozom v bolnišnica Tudi motorist je padel in se pobil,, motorno kolo pa bo moral dati v popravila
V	Črnuče je prišla Celovčanka Gartner-jeva, referentka za žensko glasbo. Povabila je žene in dekleta na sestanek ter jih je učila koroških nemških pesmi.
Nesreče otrok. Petletni Jože Hofer iz Čuvajnice v Gradnici se je poizkušal s kolesom. Po nesreči si je zlomil tri prste. Na Dobravi je 10 letni Tomaž Kužnik pasel konja, ki ga je naenkrat udaril s kopitom v glavo in mu zdrobil čeljusti. V Gornjih Krajah je padla opeka na 5 letno Marjeto Pakovo in jo hudo poškodovala na glavi. Vsi trije mali poškodovanci so bili prepeljani v celovško bolnišnico.
Na smrt obsojen Korošec. V Celovcu je bilo uradn objavljeno: 32 letni Kilian Schauss iz Št Petra pri Celovcu je bil 18. februarja 1942 pred posebnim sodiščem obsojen zaradi pripravljanja veleizdaje na smrt in na trajno izgubo časti Bil je 12. junija 1942 usmrčen. Obsojenec, ki je že več let deloval proti državi, je skušal kot veleizdajalec razkrajati odporno silo nemškega naroda.
Iz Spodnje štajerske
s O vzgoji mladih Hočevarjev na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu je prinesla »Tagespost« daljši članek, kjer pravi, da je vseh 40 mladih Kočevarjev z dobrim uspehom opravilo preizkušnjo in da se zdaj lahko imenujejo kmetijske pomočnike. Ko bodo dovršili pomočniško dobo, prejmejo listino kmetijskih delavcev*. Pokazali so veliko zanimanje za moderno obdelovanje polja, vinograda tn sadovnjaka, zlasti so se tudi brigali za živino. Zdaj bodo morali pripomoči, da bo štajerska prispevala k prehrani nemškega naroda tisti delež, za katerega nuiijo ljudje in dežela najboljše pogoje.
V	zaščito planinskih cvetlic se je oglasil v štajerskem časopisju deželni vodja gorskih straž dr. Obersteiner, ki pravi: Večkrat čujemo, da je trganje posameznih cvetlic dovoljeno. Taka sodba je napačna. Niti ena cvetlica, ki je zaščitena, se ne sme odtrgati. In teh je cela vrsta: encian, planika, Marijin čeveljček, planinska anemona, planinska lilija, orhideja, nageljček, ciklama in še nekaj drugih. Neumno m grobo je tudi, če kdo odreže vejice s cvetočih iglavcev. Cvetlice so lepe samo tako dolgo, dokler cveto v prirodi. Ce jih utrgaš, ovenejo v kratkem času. Treba ie tudi poznejšim pokolenjem ohraniti cvetoči vrt v prirodi.
O bistvu ln pomenu biotehnike je v Gradcu predaval predstojnik novo ustanovljenega muzeja za biotehniko in lovstvo na deželnem muzeju Joaneumu. Izjavil je: Priroda je naša učiteljica, vzornica in voditeljica. Ona sama je sleherno tehnično vprašanje rešila na raznovrsten način. Bioteh-nika si je torej zastavila veliko nalogo, da podpre ustvarjalno tehnično delo kulturnega sveta s tem, da nudi za zgled tisto, kar je nakazala že priroda sama. V podkrepitev njegovih izvajanj so nato predvajali filme o frfotanju kolibrijev. Filme je Izdelal ornitološki oldelek zoološkega muzeja na "berlinski univerzi's pomočjo nemške letalske akademije.
Iz Srbije
Delovanje nemškega Rdečega križa v Srbiji. Pooblaščenec nemškega Rdečega križa v Srbiji je ob priliki obletnice obstoja in delovanja njegovega urada prejel s srbske strani številna priznanja. Ministrski predsednik Nedič se mu je zlasti zahvalil za pomoč, ki jo je nudil nemški Rdeči križ prebivalstvu z zdravili, kakor tudi za dobro postopanje z vojnimi ujetniki. Beograjski zastopnik mednarodnega komiteja Rdečega križa v ženevi se je pismeno zahvalil nemškemu Rdečemu križu za njegovo iniciativno delovanje.
Filatelistična razstava v Beogradu. Preteklo nedeljo je bila odprta razstava pi* semskih znamk, ki bo trajala do 28. t. m. Razstavljene bodo najlepše in najdragocenejše srbske in evropske znamke.
Potna dovoljenja dobe samo tisti, ki so plačali davke. Krajevna oblastva v Užici so nedavno objavila, da ne more dobiti nihče potnega dovoljenja, klor ni plačal davkov za lansko in letošnje leto.
General Kuntze v Beogradu. Namestnik nemškega vojaškega poveljnika za jugovzhod, pionirski general Kuntze, se je
te dni muiil v Srbiji, kjer je imel važne razgovore in je pregledal čete. Med drugim je sprejel tudi ministrskega predsednika generala Nediča.
Minister Ačimovič v Basato. Na svojem inšpekcijskem potovanju je obiskal notranji minister Ačimovič tudi banatsko okrožje in se mudil v Petrovgradu, Veliki Kikindi, Vršcu, Alibunarju, Pančevu in Čoku. Na konferencah z okrajnimi glavarji in voditelji posameznih narodnostnih skupin je razgovarjal o vprašanjih, ki se nanašajo na vzdrževanje javnega reda in miru.
Srbsk) tisk o bivši Jugoslaviji. Beograjski dnevnik »Obnova« je pred dnevi objavil članek o bivši Jugoslaviji. Med drugim se vprašuje: »Kdo naj se še peha in bori za to usodno kombinacijo? Srbi nočemo ne živi ne mrtvi znova v ta jugoslovanski pekel. Na to trhlo desko ne bomo več stopili.«
Nova imena beograjskih kinematografov. Na zahtevo beograjskega policijskega predstojnika so morali vsi hoteli in restavracije, ki so imeli tuja imena, spremeniti svoje nazive. Zdaj so prišla na vrsto tuji kinematografu
S P O R T
Konec Je vseh ugibanj
Še nekaj besed k zaključku nogometnega prvenstva v diviziji A
Zavesa je padla v nedeljo proti večeru, nogometno prvenstveno tekmovanje v najvišji diviziji za sezono 1941-42 je zaključeno. Novi prvak Italije v nogometu je moštvo Rome, v divizijo B pa morata obe najslabše plasirani enajstorici Napolija in Modene. To vse in še nekaj podrobnosti o tem važnem terminu v italijanskem nogometnem življenju smo zapisali že v naši torkovi številki.
Toda vendar se nam zdi, da je treba za dokončno slovo od tega dolgotrajnega prerivanja za mesta med elito italijanskih no-8 metašev pristaviti še nekaj splošnih misli, tako kakor so to, večinoma zelo obširno in podrobno, že opravili tovariši po svojih športnih rubrikah. •
Letošnji turnir za nogometno prvenstvo Italije, drugi v vojni dobi, je prevrgel tradicionalno razvrstitev sil med tekmeci te vrste in spravil na površje celo vrsto novih imen, pa tudi s tehniène strani prinesel marsikaj novega. S športne strani je bilo tekmovanje vredno izredne pozornosti, predvsem zaradi tega, ker glavnih odločitev — za zasedbo prvega mesta niti za izbiro obeh kandidatov, obsojenih v nižjo divizijo — ni bilo skoraj prav do zadnjega. Marsikaj se je sicer dalo računati v naprej, toda vse samo na pol in skoraj, in baš ta okolnost je pripomogla vsakemu kolu do posebne privlačnosti.
Naslov prvaka je šel v Rim, in sicer prvič v skoraj 50 letih zgodovine italijanskega nogometa v roke enajstorice iz južnejših predelov polotoka. Moštvo Rome je to lavoriko zaslužilo ne samo po svojih najbolj izravnanih nastopih v vseh tridesetih terminih in svoji dobri igri na splošno, temveč tudi zaradi žilave vztrajnosti, s katero je premagovalo vse ovire na dolgi poti do tega ponosnega končnega cilja. Dedšči-na, ki jo je prevzela od lanskega prvaka Bologne, je prav gotovo v krepkih rokah in vsi športniki Italije so z zadovoljstvom sprejeli vest o tej spremembi na italijanskem nogometnem prestolu.
Medtem ko so kapetana Rome Masettija starega intemacionalca, v nedeljo na ramenih odnesli z igrišča, so Napolitanci v Genovi preživljali svojih kritičnih 15 minut, ko so čakali— sami so bili takrat že poraženi in brez možnosti, da bi si pomagali — izida iz Milana. Ko je bil znan še ta (2:o v korist Livorna), je bila njihova
Srce pri športnikih
2e nekaj desetletij je tega, kar so stro-• kovnjaki ugotovili, da so imeli športniki, predvsem kolesarski dirkači, maratonski tekači to smučarji na dolge proge večje srce kakor bi ga morali imeti po svoji velikosti, telesni teži in razvoju drugega mišičevja. Ker so smatrali ta povečana srca za bolezenski pojav, so v tistih časih sodili na splošno, da je sport nevaren za ljudsko zdravje.
Proti temu naziranju govori dolga vrsta ugotovitev številnih raziskovalcev iz novejše dobe. Tako je med ostalimi nemški zdravnik dr. Reindell v svoji dosedanji praksi pregledal nad 800 športnikov, med njimi številne evropske in olimpijske prvake, pri katerih je bilo srce povečano zaradi dolgoletnih velikih naporov v športu. Zanimivo je pri tem, da povečanje srca pri tekačih na kratke proge ali skakalcih na daljino ni bilo tako izrazito kakor pri onih športnikih, ki so morali prestati hujše napore, kolikor se nanašajo na delovanje srca. "
Statistika kaže, da ima kolesarski dirkač med športniki največje, sprinter to skakalec pa najmanjše srce. Značilna je bila tudi ugotovitev, da tako zaradi sporta povečano srce v miru deluje mnogo manj intenzivno, kakor srce normalnega človeka. Medtem ko bije normalno srce okrog 70-krat v minuti je dr Reindell ugotovil, da se srce športnika, kadar počiva, skrči samo 40 do 50 krat v tem času, imel pa je pred seboj tudi olimpijca. ki mu je srce brez vsakega vznemirjenja udarjalo samo 28-krat na minuto. Iz teh pojavov zaključuje ta zdravnik, da športno srce v miru prav za prav varuje samo sebe in zbira takrat določene množine krvi, da lahko opravi težji posel, kadar je treba.
Zadnji razlog, da se srca vseh športnikov niso preveč povečala, še danes ni raziskan. Tudi glede vprašanja, koliko škode trpi srce pri izvajanju raznih športov, niti v strokovnih krogih še ni razčiščeno. Da bi prišli tej skrivnosti do dna, so zdravniki preiskovali tudi starejše športnike glede delovanja srca. Kolikor so mogli ugotoviti, zatrjujejo, da škodljive posledice športnih naporov v mladosti za srce niso bile bogve kako hude. Baš v teh primerih je prišlo na dan še najbolj zanimivo dejstvo, da se človekovo srce, če se več ne udejstvuje v športu, polagoma spet vrne v stare meje. Vse v vsem se lahko trdi, da lahko dolgoletno športno udejstvovanje povzroči na srcu nekatere spremembe, ki pa nikakor niso bolezenskega izvora, temveč samo smotrena prilagoditev srčne mišice na večje napore, ki jih mora opravljati telo.
usoda zapečatena. Skupno z Modeno bodo morali prihodnjo sezono preživljati svoje dni v družbi drugih in šibkejših tekmecev v diviziji B.
V	arhiv pa je bila vložena iz divizije A za sezono 1941-42 naslednja prvenstvena tabela:
Roma	30 16 10 4 55:21 42
Torino	30 16 7 7 60:39 39
Venezia	30 15 8 7 40=25 33
Lazio	30 14 9 7 55:37 37
Geneva	30 13 11 6 53:35 37
Juventus	30 12 8 10 47=41 32
Bologna	30 12 5 13 50:37 29
Triestina	30 8 13 9 29=32 29
Fiorentina	30 11 5 14 51=50 27
Milano	30 10 7 13 53=53 27
Liguria	30 10 7 13 39=56 27
Ambrosiana 30 7 12 11 31=47 26 Atalanta	30 8 8 14 34=47 24
Livorno	30 9 6 15 35=57 24
Napoli ' 30 8 7 15 32=51 23 Modena	30 ' 6 7 17 23=59 19
V	diviziji B bo enako tekmovanje končano šele v štirih tednih. Situacija se od zadnjič ni bistveno spremenila; Bari je kljub remisu zadnje nedelje še zmerom daleč najboljši, pa tudi Padova za njim si je okrepila postojanko na svojem osamljenem drugem mestu. Kandidati za odhod v divizijo C so ostali isti — Fiumana (kljub izdatni in presenetljivi zmagi nad Udinom), Reggiana (ne glede na to, da je bila njena zadnja partija s Pescaro prekinjena), Prato in Lucchese.
V	tabeli je slika te družbe takale: Bari 30 18 8 4 42=23 44 Padova	30 17 7 6 54=21 41 Vicenza 30 13 13 4 49 = 18 39 Pescara 29 16 6 7 41=22 38 Brescia 30 15 7 8 ^51=31 37 Novara 30 13 8 9 40=27 34 Spezia 30 13 6 11 48=34 32 Alessandria 30 13 5 12 35=42 31 Pisa 30 13 5 12 40=49 31 Pro Patria 30 10 8 12 35=32 28 Fanfulla 30 12 4 14 41=41 28 Siena 30 11 6 13 33=34 28 Udinese 30 11 6 13 32=42 28 Savona 30 11 5 14 39=37 27 Fiumana 30 8 6 16 45=50 22 Reggiana 29 6 9 14 20=42 21 Prato 30 6 8 16 25=58 20 Lucchese 30 3 3 24 19=86 9
Dodatki od nedelje
Med številnimi nogometnimi prireditvami, ki so bile zadnjo nedeljo na sporedu izven italijanskih terenov, kjer je bil oddan celo naslov novega italijanskega prvaka v nogometu, mislimo to pot na zanimivo nogometno prireditev na Jesenicah, v kateri so Jeseničani po dolgem slavili v prvenstveni borbi velik uspeh proti enemu svojih najmočnejših nasprotnikov iz novega okolja. V gosteh so imeli enajstorico Kac-a iz Celovca in jo porazili neoporočno in več kakor izdatno s 5:0 (2:0). V jeseniškem moštvu sta se najbolj odlikovala kot strelca Strombi in Janežič. Vsekakor je treba pristaviti, da Celovčani na to tekmo niso mogli poslati vseh .svojih najboljših igralcev.
Madžarski amaterski boksarji so se na povratku iz Rima oni dan ustavili še v Zagrebu to nastopili proti reprezentanci Hrvatske. Dvoboj je bil predčasno prekinjen, ko je bilo stanje točk 6:6, to sicer zaradi tega, ker se Hrvati niso strinjali z odločitvijo nekega madžarskega sodnika glede k. o. zmage madžarskega boksarja Jaszaja nad Hrvatom Hladnim. V ostalem sta do tedaj obe boksarski eliti zabeležili po tri zmage, in sicer Hrvati po zaslugi IVlaglice, Devčiča in Krleže.
Prvo evropsko prvenstvo pod nadzorstvom nedavno v Uimu ustanovljene nove evropske Zveze poklicnih boksarjev (APPE) bo dne 28. junija v italijanski prestolnici. Ta dan bo Italijan Urbinati branil naslov evropskega prvaka v mušji teži proti španskemu mojstru Ortegi, ki je iz Barcelone že na poti v Rim.
Oni teden so se pojavih v Antibu na terenih tudi francoski atleti v precej lepem številu. Med raznimi znanimi in neznanimi novimi francoskimi zvezdami na tem športnem polju je nastopil tudi znani sprinter Valmy — o njem smo zadnjič pisali, da ga smatrajo za bodočega najboljšega tekača v Evropi —, ki je v teku na 100 m prišel na cilj prvi s precej povprečnim časom (zanj seveda!) 10.9. Valmy je startal tudi v skoku v daljino, kjer je dosegel razmeroma boljšo znamko kakor v svoji pravi disciplini, to sicer 6.98 m. Tudi med ostalimi ni nihče mogel poskrbeti za senzacije!
— Časten nastop hrvatskih nogometašev v Budimpešti. Mednarodna tekma, ki so jo preteklo nedeljo igrali Hrvati proti reprezentanci Madžarske v madžarski prestolnici, se je končala remis z 1:1. Na tekmi je bilo 25.000 gledalcev. Po zmagi nad Slovaško so zdaj Hrvati več kakor častno prestali še drugo preskušnjo na tej turneji, saj so se vrnili nepremagani iz ene od trdnjav evropskega nogometa.
a posvetovalnica
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«. Odgovore objavljamo v vsaki ponedeljski in četrtkovi številki.
Pozor! Značke: Rodbinsko življenje. Pozabili ste podpisati. Samofrč. Opišite natančneje zadevo. 1.27. 1950. Navedite poklic in ime tiste osebe. Zastrupljena mladost. Niste izpolnili pogojev. Kontinent. Pišite s črnilom. D. M. 27: Navedite rojstne podatke in poklic.
Mlada leta. Zdi se, da vas ima resnično rad. Da se zdaj brani, pa je razumljivo. Mislim, da boste tudi vi razumeli, zakaj. Ni dvoma, da je že imel kako znanje. Da bi vam lahko kaj več povedal, pa bi moral imeti več podatkov. Tisti stavek se glasi: »Brzdajte svoja čustva in pazite, da se ne daste preslepiti po varljivi zunanjosti in se ne odločite prenaglo za kaj, kar bi vam utegnilo škodovati.
Roj naprej. Nezadovoljni ste sami s seboj, a ne veste, zakaj. Medtem ko že s precejšnjo samozavestjo stopate po svoji še nezaèrtani poti in se znajdete v marsikaterem neugodnem položaju, trpite na pomanjkanju poznavanja samega sebe m nimate ravnotežja. Oboje boste kmalu dosegli, priporočam vam pa več odkritosrčnosti, volje, vztrajnosti in samopremago-vanja. V svojem prizadevanju boste uspeli, če zahteve vaše ne bodo prevelike.
Tom Mix 62- Imate nenavadno veliko domišljijo, nemir in mnogo želja. Razumem vaše hrepenenje, toda potovanja po morju, posebno čez »lužo« zdaj niso priporočljiva. S konvoji gre težko, o tem se lahko prepričate iz vsebine vojnih poročil, ki jih objavljamo vsak dan. Vojne ladje ali podmornice pa nimate, kaj ne? Za zdaj posvetite vse svoje sile učenju, ker sicer boste razočarani in počakajte, da ponehajo nevihte. Potem boste lahko zajadrali po morju.
Vita — življenje. Tudi vi močno bolehate na napaki, ki bi je bil iahko vsakdo vesel: Zelo mladi ste še. a se tega ne zavedate, odnosno bi hoteli biti že starejši, čustva, domišljavost in nemir vam povzročajo trenutne neprijetnosti, ker še ne poznate življenja in pod silo vsake sapice omahnete. Ker se ravno razvijate, se posvetite učenju in spoznavajte samega seoe. Od obeh opisanih ni niti prva, niti druga primerna za vas. Brez naglice poglejte za- tretjo. Pri obeh ste se osmešili, -zato spremenite vedenje in videli boste uspeh.
Fotografija. Nič lažjega za vas, ki niste nikomur ničesar storili in se nimate ničesar bati. Z vztrajnostjo in voljo boste oboje dosegli. Kadar pridete do točke, ki se vam zdi nepremostljiva, da se zbojite, si s prigovarjanjem vlivajte poguma. Po prvem uspehu ohrabreni, boste vedno zmerom laže premagovali take ovire ln kmalu vam bo vse to lahko in samo po sebi umevno.
Krim. Sebična in zelo čustvena oseba, ki rada podleže okolici. Neodločnost in neuravnovešeni odnos do življenja ji povzročata težave. Zmerom mora imeti nekoga, da sloni na njem. Več vam ne morem povedati, ker niste navedli točnih podatkov, stopnje izobrazbe in poklica.
PesniSka žilica. Odlikujejo vas natančnost, odločnost in čut odgovornosti. Močno razvita čustva imate in po eno merico ne-odkritosrčnosti in sebičnosti. Vendar boste lahko obe negativni lastnosti izravnali. Ali vas veseli pravo?
17 — 6. Ste v letih, ko sodobno mladmo boli ali manj »razganja«. Trenutna nestal-nost in neuravnovešenost .vam delata ne-prilike in vas silita k reševanju vprašanj, ki jim še niste kes. Temu je še treba dodati pomanjkanje volje. Vse to pa je v zvezi z vašo starostno dobo in mislim, da bo samo od sebe vse prešlo. Priporočam vam več resnosti. Tisti pojav je živčnega izvora in ga boste odpravili z voljo in potrpljenjem.
Tarzan. Oba je življenje občutno pretreslo, da sta živčna, razburljiva in nagle jeze, v bistvu pa nista slaba človeka. Z obojestranskim primernim popuščanjem bosta lahko premostila nepomembne pojave, ki so v življenju nujni, saj ni nikjer tako, kakor bi moralo biti. Naj se vzameta! óe bosta skromna in poštena, bosta srečno živela.
Zagreb — čret. Ona je močno čustvena
in nekoliko sebična, a spada med ženske, ki znajo osrečevati moža, za katerega so se resnično vnele. Njen ideal je mož v pravem pomenu besede, ker je v izvestnih stvareh neodločna in si želi močne roke. Vam bi priporočal, da si pridobite volje in več trdnosti v odnosu do življenja. Vsekakor bi bilo dobro, da dokončate učenje, saj ste tik pred smetrom. Potem boste laže uresničili svoje namene. Pomnite: Vaša in njerra sreča je v prvi vrsti od vas odvisna!
Resna mladost — 22. Mnogo razočaranj in drugih bridkosti ste doživeli v mladih letih, da ste skoro trudni življenja, in bi
se bili nagnili k slabemu, če bi ne bili v bistvu pošteni. Zaradi zgodnjih izkušenj ste očitno nezaupljivi do svoje okolice, odlikujeta vas pa odkritosrčnost ln zaupanje v dobro. Svoj smoter boste nedvomno dosegli, ker imate večji del lepe lastnosti in so vaša čustva v ravnotežju z razumom.
Mlada ljubezen 42. Iščite primerne prilike, da se seznanite ž njo. Vendar se vam zaradi tega ni treba preveč gnati. Tako boste pretehtali vrednost lastnega čustva, obenem pa še njo bolj spoznali, da boste lahko resneje nastopili če boste odločni in vztrajni, uspeh ne bo izostal.
Odkrit značaj I. Priloženi rokopis izdaja slabiča in je vaš sum upravičen. Njegova izrazita poteza je neodkritosrčnost Sploh je v njegovem značaju več negativnih kakor pozitivnih lastnosti, da se ne more primerjati vam, ki ste zmožni, energični, velikodušni in tudi sicer pošteni. Je pa že nekak običaj ali kaj, da dobi poštena žena slabega moža. pošten mož pa slabo ženo. Škoda bi vas bilo, zato počakajte. Pravico imate osrečiti sebi vrednega moža.
EJa. Imate močno razvit čut za red in mnogo smisla za svoj poklic. Čustva in razum sta skoro uravnovešena. Razočaranje v mladih letih vas je napravilo sebično, vendar ne v pretirani meri. Ste okrito-srčni in imate še zmeraj smisla za življenje, ki vam bo, kakor vse kaže, prineslo še mnogo lepih dni.
Rozamunda I. Ste nagonski. Čustva imajo pri vas glavno besedo, zato bodite previdni, da vam ne bo žal. Prevelika lahkovernost in zaupljivost, ki se jima podzavestno vdajate, bi vam utegnili škodovati. Kaj naj povem o priloženih rokopisih? Niti prvi niti drugi ni za vas! Zato počakajte, da se ne boste kesali, ko bo že prepozno! Čez čas boste lahko preudarneje izbrali sebi primernega druga.
Osemnajstletna — S. Čustvena in poštena oseba, ki gleda idealno na svet. Življenje mu je že zgodaj zastavilo težke preizkušnje, kljub temu pa ima mnogo smisla za družabno življenje in bo osrečeval tisto, ki mu bo zvesta in mu bo nudila, kar upravičeno zasluži.
Naše gledališče
nR AMA
Četrtek 18. junija, ob 17.30 uri: šola za žene. Red četrtek. Petek 19. junija zaprto. (Generalka) Sobota 20. junija, ob 17.30: Kralj na Be-
tajnovi. Red Premlers ki. Nedelja 21. junija, ob 17.: Romeo in Julija.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
J. P. Moliere: »šola za žene.« Dramatik Je postavil v to petdejansko komedijo kot glavno osebo tip nekoliko patološkega meščana iz baroka, ki si hoče po sili vzgojiti popolno ženo, a je zaradi svoje sebičnosti ogoljufan, preden jo more poročiti. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chrysalda
—	V. Skrbftišek, Oronta — M. Skrbinšek, Enriqua — Košuta, Alalna — Potokar, Georgetto — Kraljeva. Režiser in Inscena-tor: ing. B. Stupica. Muzikalne intermezze igra pianist B. Adamič.
V soboto bo prva letošnja uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi« za red Premierski. Zasedba bo naslednja: Kantor — Pavel Kovič, Hana — Gorin-škova, Francka — Kraljeva, Nina — Sim-čičeva, Krneč — Košič, Make — VI. Skrbinšek, župnik — J. Kovič, Bernot — Nakrst, sodnik — Gorinšek, njegova žena — Kovičeva, Lužarica — Starčeva, oskrbnik
—	Košuta, kmetje: Malec, Verdonik, Ver-tin. Režiser: Jože Kovič.
OPERA
četrtek 18. junija, ob 16.30 uri: Evgenij
Onjegin. Red B. Petek 19. junija ob 17.: La Boheme. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene cd 24 lir navzdol. Sobota 20. junija, ob 16.30: Carmen. Red
A. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja 21. junija ob 15.: Boccaccio. Izven.
Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
P. I. čajkovskij: »Evgenij Onjegin«. Opera v sedmih slikah. Peli bodo: Larina
—	Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga
—	Španova, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Filipjevna — Stritarjeva, Triquet — B. Sancin, stotnik
—	Skabar, Zarecki — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent — A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja — R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
Drugo gostovanje Zlate Gjungjenčeve bo v petek 19. t. m. ob 17. uri v Puccinijevi operi »La Boheme«, v kateri bo pela partijo Mirni. Pevske in igralske kvalitete te
umetnice so našemu občinstvu izza njenega delovanja v Ljubljani dobro znane ln cenjene, zato bo njeno gostovanje pozdravilo s posebnim zadovoljstvom. Opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice.
Zaposlenost na Dolenjskem In v Bell Krajini
Novo mesto, 17. junija
Področje poslovalnice Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu obsega poleg Dolenjske še vso Beilo Krajino in daje pregledno sliko o zaposlenosti in zdravstvenih razmerah dolenjskega in belokranjskega delavstva.
Konec meseca maja je bilo pn zavodu zavarovanih 3169 oseb, od tega približno 25°/» žensk, medtem ko znaša povprečno število zavarovancev 3196 in prekaša za preko 100 število v mesecu aprilu zavarovanih oseb. Posebno viden je porast zavarovancev pri javnih delih, v lesni in gozdni industriji in v oblačilni stroki. Pri javnih delih je bilo veliko število delavstva na novo zaposlenega pri sečnji gozdov, večjih cestnih delih, nadaljevalnih delih pri gradnji vodovodov v Suhi in Bdi Krajini, raznih melioracijah ter železniških delih. Dokaj viden pa je padec zaposlenosti v gradbeni stroki, medtem ko je bilo vsa prejšnja leta v tem mesecu zavarovanih povprečno 700 do 800 oseb, jih je letos le 132. V ostalih strokah je ostalo stanje zaposlenosti skoraj nei zpremen jeno.
Se vedno narašča število zavarovancev v občinskih podjetjih, ki so posebno v zadnjih mesecih izdatno povečala število svojega osebja, med katerim je mnogo uslužbencev zaposlenih v občin siki h prehranjevalnih uradih in na novo ustanovljenih ana-grafskih uradih. V tej statistiki niso vračunani podatki za rudarstvo. Na področju novomeške poslovalnice obratujejo trije rudniki, katerih delavstvo je zavarovano pri Bratovski skladnici. Med industri j sikimi panogami je poleg lesne industrije najbolj razvita usnjarska industrija, ki zaposluje še vedno 159 delavcev, od katerih je večina zaposlena v veliki mokronoìki tovarni usnja.
Zdravstveno stanje dolenjskega in belokranjskega delavstva, za katerega skrbi devet zdravniških okrožij in trije protituber-kulozni dispanzerji, se je ponovno nekoliko poslabšalo. Medtem ko je znašal v aprilu odstotek obolelega delavstva 2.61 °/o. je dosegel v maju 2.72 %; zdravniško pomoč je iskalo 87 zavarovancev. Vendar je v primeri z ostailimi kraji Ljubljanske pokrajine odstotek obolelega delavstva na Dolenjskem in v Beli Krajini daleč najnižji.
Največje število delavstva je še vedno zaposlenega na področju novomeškega zdravstvenega okoliša, kateremu sledita črnomelj-ski in mokrono'Ski okoliš, medtem ko je že vsa poslednja leta zabeleženo najmanjše število zavauovancev v Kostanjevici in v Št. Jerneju, k;er ni nobene industrije in večjih obrtnih podjetij.
Iz Hrvatske
Odlikovanje generala Oxille. Ob navzočnosti nekaterih članov vlade in ustaškega pokreta je Poglavnik odlikoval načelnika italijanskega vojnega odposlanstva v Neza-visni državi Hrvatski generala Giana Battista Oxilio z redom krone kralja Zvoni-mira z danico in meči ter s pravico do naslova vitez.
Dar predsednika slovaške republike Po-glavniku. V četrtek je slovaški poslanik v Zagrebu obiskal Poglavnika in mu pri tej priliki izročil darilo predsednika republike dr. Tisa — prekrasno kristalno čašo v znak iskrenega prijateljstva, ki veže oba prijateljska naroda. Na čaši sta napisa dr. Ante Pavelič in dr. Josef Tiso ter hrvatski in slovaški državni grb z zastavama.
Novi uspehi hrvatskih letalcev. Hrvatsko vojaško odposlanstvo v Berlinu poroča, da je 7. t. m. major čulinovič na ruskem bojišču sestrelil dva sovražna lovca, kapetan Ferenčin enega lovca in nadporočnik Veličič en bombnik.
Pravoslavno ljudstvo se vrača na svoje domove. Hrvatski listi poročajo, da se pravoslavni Hrvati iz okrajev Banja Luka. Ko-tor — Varoš, Ključ in Sanski most vračajo na svoje domove, izražajoč vdanost in pokorščino hrvatskim državnim oblastem. Tudi v vzhodnih krajih Hercegovino je nastopilo pomirjenje. Promet se razvija nemoteno. Ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove, se z veseljem vračajo na delo.
Zagrebški župan je daroval 100.000 kun za vseučiliško menzo. Ob priliki Poglavni-kovega godu je zagrebški mestni načelnik Ivan Werner dirovai vseučiliSki menzi vsoto 100.000 kun kot priznanje vseučiliški mladini pri izgradnji ustaške Hrvatske.
Požv učiteljem, že pred časom je Zveza hrvatskih učiteljskih društev pozvala mlajše učitelje, naj se javijo za učiteljsko službo v Rumuniji, kjer tamošnji Hrvati žele vzgajati svoje otroke v hrvatskem duhu
Pozivom so se odzvali le maloštevilni učitelji in zato Zveza učiteljskih društev ponovno naproša zlasti mlajše učiteljstvo, naj se čim prej javi za službo v Rumuniji.
Nova avtomobila Rdečega k-iža. Osrednje društvo hrvatskega Rdečega križa je v Nemčiji nabavilo dva sanitetna avtomobila, v katerih vsakem je 6 ležišč in 4 sedeži.
Cena konjskemu mesu. Urad za določanje cen je dovolil prodajati svež« konjsko meso po 20 kun kilogram.
Institut za pobijanje kriminalnosti. Z odredbo notranjega ministrstva je bil ustanovljen državni Institut za pobijanje kriminalnosti. Zavod bo imel na razpolago najmodernejša pomožna sredstva.
Mali oglasi
Službo dobi
Beseda L — 60. Uksa —.6(. za datarne naslova ali « <ifro L J.—._
Zobotehnika
prvovrstno moč, iščem. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8071-1
Šiviljsko pomočnico
samostojno, za boljša dela, sprejme takoj salon Augustin, Gajeva 8.
8124-1
Ai>to, motofi Kolesa
Beseda L—.60. taksa —.60. ; Beseda L—.60. taksa—.60, za daianie naslova ali za M daiante naslova ali za
šifro L 3.—.
Fiat Topolino
Cabrio, skoraj nov, proda ugodno DKW zastopstvo Lovše, Celovška 95.
8109-10
Knjigovodja
dobi stalno službo pri večjem lesnem podjetju na deželi. Biti mora dober računar ln obvladati mora perfektno italijanski Jezik. Prednost imajo tisti, ki so že vpeljani v lesni stroki in samski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«.
8098-1
Služkinjo
iščemo. Oglasiti se Je v Kopališki ulici št. 2 (Ko-lezija) od 12. do 15. ure ln od 19. ure dalje.
8104-1
Beseda L — .60. uksa —.60 t* datante oaslova tli » Iifro t .
Smoking
popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8105-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. Na ogled: trgovina Bertok, pri remisi, Celovška cesta.
8115-6
Kupim
Beseda L —.60. uksa —.60. za datante oaslova ali za iifro L 3.—.
Prazne steklenice
od Jekocitrola. Tonovina, Efetusina ln Eukalcina, očiščene kupujemo, če-hostaklo. Resljeva c. 8.
7993-7
Otroški voziček
športni, kupim takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep«. 8107-7
Izredna prilika! i
Fiat Balilla, na pogon z i ogljem, z voznim dovo- | ljenjem, v odličnem sta- j nju, zelo ugodno napro- i daj. Generator delavni- I ca, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
8120-10
šifro L 3.—.
Stare bicikelj gume
(zračnice in plašče) ter kompletne biciklje in njih dele, karbid in vreče. vsako količino, kupimo. Generator delavnica, Tyrševa 13 (levo dvorišče), tel. 29-27. 8123-11
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60. za datante naslova ali za Iifro L 5.—.
Delovne prostore
c ca 200 m2, za malo industrijo, vzamemo takoj ' v najem v mestni črti ' v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijski prostori«.
8085-19
Beseda U —.60, uksa —.60, za datante oaslova ali za šifro t i.—.
Enosob. stanovanje
ali prazno sobo z upo- : Ijama. Opekarska c. 38.
Pozor, triciklji!
Vaše kolo vzamemo v račun in Vam istočasno dobavimo nov tricikelj z nekaj doplačila, katere imamo v različnih velikostih na zalogi. Specialna delavnica za triciklje, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče), tel. 29-27.	8122-11
Nekaj rabljenih
tricikljev
po znižani ceni naprodaj. Eventuelno vzamemo v račun bicll-eli. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
8121-11
Beseda L — 60. taksa—.60, za daianie nas'ova ali za šifro L 3.—.
Opremljeno sebo
oddam z dvema poste-
Opremljeno sobo
lepo. oddam takoj solidni, stalni osebi. Lastno perilo zaželjeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8112-23
Prazno sobo
lepo, brez uporabe kuhinje. oddam takoj. — Ogledati: Čopova 19-111.
8118-23
Takoj oddam
lepo sobo z dvema posteljama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8117-23
Beseda L —.60, taksa —.60, za daian-e naslova ali za šifro L 3-—.
rabo kuhinje, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za dva«.
8103-21a
8106-23
njj.
Beseda l —.60, taksa —.60. '.a daian<e naslova ali za šifro L 3.—.
300 lir dam
tistemu, kdor mi preskrbi sobo s posebnim vhodom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«.	8101-23a
INSERIRAJ
Opremljeno sobo
z dvema posteljama od-dem v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8113-23
Posestnica
lepe hiše v LJubljani ln v drž. službi, iščem pri-mern^ea moža Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od 45 let naprej«.
8102-25
Beseda L—.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Dva ključa
eden med njima tovarniške znamke »Zelss Ikon«, eern izgubil na Tvrševi cesti v neposredni bližini Sv. Krištofa. Pošten najditelj naj odda ključa v ogl. odd. Jutra proti nagradi.	8114-28
CREMO MABSALO in pristni VERMOUTH
dobil v vagonski pošiljki — Oddajam na debelo v zatožni kleti — Zaloška cesta 51 — V. BRAZ, telefon 36-17
Pisalno mizo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška miza«.	8108-7
Lahek voz
»samec« kupim ali dam v zameno težki voz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voz«. 8116-7
v'	■*'	- .'.VWKM
Popolnoma nepričakovano nas je zapustila moja preljuba žena, sestra, gospa
Jožefa Mlakar roj» Kariittšek
Pogreb drage pokojnlce bo v četrtek, dne 18. junija ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. junija 1942.
ŽALUJOČI SOPROG — in ostalo sorodstvo
'•v .
•V.-. - -
t
Umrla je naša ljubljena žena, mati, babica ln tašča, gospa
loslpfna Perico
soproga šolskega upravitelja v pokoju
previdena s tolažili za umirajoče.
Pogreb nepozabne matere se bo vršil v petek, dne 19. junija 1942 ob y^ 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Višnja gora, Poljane, dne 17. junija 1942.
Globoko žalujoči rodbini: PERKO — KOKALJ
■■■■•syr.-.ü^,
MIKI
Nikoli v svojem kratkem življenju še ni bil tako dirjal; nagon ga je opominjal, da je končno naletel na nekaj, kar se ga ne boji, in da je sam v smrtni nevarnosti. Poti ni utegnil izbirati, kajti po svoji strahoviti zmoti vobče ni več pomnil kraja, kjer je počivala mati. Slišal je Makusa, kako drevi za njim, in v diru zagnal divji krik, neizrekljivo obupen klic na pomoč.
Ta klic i e dosegel staro, zvesto Nuzako, ki je po bliskovo skočila kvišku, ne da bi se le trenutek obotavljala. Niva je kakor črna topovska krogla zletel mimo skale, pod katero je spala, in Makus je bil komaj deset korakov za njim! Medvedek je s končkom očesa videl mater, a brzina, s katero je dirjal, ga ie zanesla mimo nje naprej. Tedaj je Nuzak posegla vmes: kakor igralec pri nogometu, i e preračunala svoj zalet tako, da je z vso težo treščila naravnost v starega Makusa. V klopčiču, ki se ie zdel Nivi silno razburljiv in imeniten, sta se zverini zavalili po tleh.
Mali je bil obstal in je s široko odprtimi, okroglimi in kakor dva majhna oniksa svetlimi očesci zrl na prizor. On, prav on, ki je še pred nekaj minutami hlepel po boju, se zdaj ni mogel ganiti od groze in strmenia nad tem, kar je videl. Medveda nista prizanašala drug drugemu; rjovela sta na vse grlo, trgala drug drugemu meso in udri-
hala, da sta kamenje in prst kakor toča letela okrog njiju. V tem smrtnem spopadu je bila Nuzak izprva na boljšem. Silovitost njenega naskoka je bila vzela Makusu sapo; medvedka se ie s tem okoristila, mu zasadila svoje polomljene in škrbaste zobe v grlo in mu j eia z železnimi kremplji tako neusmiljeno mesariti po hrbtu, da ie divjemu staremu medvedu kri curkoma tekla iz ran in je rjovel zamolklo kakor bik v svoji smrtni uri.
Niva je presunljivo zavreščal, da bi dal materi poguma, ter se z zavihanim nosom in divje oskalje-nimi zobmi vrnil na prizorišče. Dvanajst pedi od nasprotnikov je jel razbrzdano plesati okrog njiju: Suminitikova kri ga je navdajala z željo, da bi tudi sam posegel v metež, a vendar se nekako ni upal. Zdajci pa se je zgodilo nekaj, kar je docela izpre-menilo njegovo blazno radost nad materino zmago. Samec Makus je bil seveda spretnejši v borbi ; nenadoma se jfe iztrgal Nužakinim čeljustim, jo zavalil podse in jel tako navdušeno obdelavati njeno telo, da je stara medvedka zagnala krik smrtnega strahu, ob katerem je Niva okamenel.
Zanimivo je ugibati, kaj bi storil deček, ki bi videl svojega roditelja premaganega od močnejšega napadalca; če ima pri rokah orožje, ga bo nabrže rabil. V življenju je ni hujše nesreče kakor imeti roditelja, ki ga je tovarišev oče dejansko obdelal. Najbolj vroča želja vsakega normalnega dečka je mimo te, da bi postal predsednik Združenih držav, tudi ta, da bi imel očeta, ki bi bil zmožen korenito premikastiti vsa druga dvonožna bitja, ki nosijo hlače. Pri Nivi so bilo te človeške značilnosti močno
razvite. Ko je začul. materino tuljenje, mu je bilo, kakor bi se svet podiral okoli njega. Čeprav so bila leta nekoliko zmanjšala Nuzakino moč, je bil njen glas še vedno silen, in krčeviti kriki, ki jih je zaganjala, so segali vsaj pol milje daleč.
Niva tega ni mogel več prenašati in se ie v slepem srdu zapodil naprej. Prst na nogi velikega Makusa je bil po naključju prvo, kar mu je prišlo med neusmiljene male čeljusti. Zobje so se mu zadrli v meso kakor dvojna vrsta slonokoščenih igel. Medved je hrznil, toda Niva ni izpustil in je. ugriznil še močneje. Tedaj je Makus potegnil svojo šapo nazaj in jo zavihtel kakor lucalo. Vkljub svoji trdni volji, da ne izpusti, je Niva odletel visoko v zrak; pristal je na skalah, dvajset pednjev od boreče se dvojice, tolikanj silovito, da je malone omedlel in je minilo osem ali deset sekund jalovega prizadevanja, preden se je pobral. Ko sta se mu vrnila zavest in luč oči. mu je spričo tega, kar je videl, živeje zaplala kri po žilah. Makus se ni več boril: bežal je, da ga je bilo kar sramota gledati!
Uboga stara Nuzak je stala vzravnana na zadnjih nogah in zrla za umikajočim se sovražnikom. Sopi-bala je kakor ranjen tjulenj, zevala z velikim gobcem in kazala jezik ; kri ji je curkoma lila od telesa po tleh. Vsa iznemogla je bila, vsa polna hudih ran. Toda spričo nasprotnikovega poraza Niva ni opazil njene bed«. Sovražnik je skušal uteči, torej je bil premagan, in medvedek od radosti ves iz sebe, je veselo javkaje stekel k materi.	_
m.
Ko je stal pri materi na toplem solncu tistega prvega majskega poldneva in gledal za Makusom, kako beži čez strugo potoka, si je Niva domišljeval, da je izkušen star bojevnik, ki tehta vsaj svojih r;tiri sto 'funtov; pa je bil vendar samo medvedek, majhen medvedek z debelim trebuhom in debelim vratom, kvečjemu devet funtov težak.
Od hipa, ko je Niva zasadil staremu medvedu svoje divje kočnjake v naimehkejši del prsta, pa do trenutka, ko je našla Nuzak toliko sape, da je mogla zamolklo revkniti, je bilo prešlo le malo minut. Lakotnice so ji butale kakor meh v kovačnici.
Ko je Makus izginil z onega brega, je sédel Niva pokonci, junaško zastrigel z uheljci in jel z okroglimi, bleščečimi, nemirnih misli polnimi očmi opazovati mater. Nuzak je s sičečim glasom zastokala in počasi krenila proti skali, kjer jo je bil tako mahoma zbudil Nivov klic. Zdelo se ji je, da so vse kosti njenega ubogega telesa polomljene ali izpahnjene; šepala je, se spotikala in puščala v travi krvavo sled za seboj: Makus ji jih je bil pošteno naložil.
Legla je na vse štiri, še enkrat zaječala in pogledala Nivo, kakor bi mu hotela reči:
jDa nisi uganjal neumnosti in pripravil staro zverino v gnev, se to ne bi bilo zgodilo. Poglej me zdaj, kakšna reva sem!«
Mlad medved bi se bil hitro opomogel od posledic boja; Nuzak pa je ves tisti popoldan in vso noè ležala na tleh, ne da bi se oglasila.
Urejuje Davorin Ravljen
- Izdaja za konzorcij »Jut«« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratnl del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v LjubljanL