* JilK~;A a fc- B T E V. 47. M E S E C N A P II 1 L O G A »NOVICE V SLIKAH« E E T O 42 V L J 0 B L J A N' I, DNE 20. NOVEMBRA 1929 Cena 58 Din za celo loto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja rsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Ob koncu oblastnih samouprav. i. Dne 15. novembra 1929 so prenehale poslovati oblastne samouprave po vsej Jugoslaviji in 16. novembra so prešli vsi njihovi posli na pristojne banovine. Zakaj ni več oblastnih samouprav ' Nove razmere v državi so zahtevale tudi glede samouprav, ki jih je ljudstvo lako vzljubilo, novih ukrepov. Komisar ljubljanske oblasti dr. Marko Natlačen je v svojem poslovi'"em govoru na oblastno uradništvo jasno označil temeljni vzrok, zakaj so morale biti tudi samouprave raz-pttščene. Rekel je: »Z mirno vestjo danes ugotavljam pred vsem svetom, da mi naroda, ki si je od samouprave obetal zelo mnogo, v njegovih nadah nismo varali. — A žal, v mnogih delih naše države se oni, ki jim je narod poveril skrb za oblastno samoupravo, niso nam enako zavedali svojo odgovornosti pred narodom in zgodovino. Zato je prišlo, kar je v korist državne neokrnjenosti, državnega edinstva in državnega ugleda moralo priti.« Uspehi slovenskih oblasti na vseh poljih. Obe slovenski samoupravi sta izvršili v kratki dobi od 23. februarja 1927, ko sta se osnovali, ogromno delo za gospodarski in kulturni razmah slovenskega naroda. Naj navedemo za danes le važnejše sklepe in dovršena dela bivše ljubljanske oblasti. Za naše šole. V načrtu je bilo, da se tekom desetih let oskrbijo vse občine z zadostnimi šolskimi poslopji. 15 milijonov dinarjev je bilo namenjenih v ta namen in 2 milijona 300 tisoč dinarjev je bilo za šolske stavbe v dveh letih tudi dejansko izdanih. Skrb za ceste. Ko je naša oblast prevzela ceste od države, so bile te v silno slabem stanju. Na 15 km je prišel en cestar, a še ta je bil slabo plačan. Oblast je rešila vprašanje cestarjev in pričela z gradnjo novih in popravo starih cest. Samo za vzdrževanje cest je izdala ljubljanska oblast okrajnim cestnim odborom nftd deset milijonov dinar- jev. Milijone in milijone p& je iz.lala oblast !sa nove ceste. Po zaslugi oblasti je bila nadalje zgrajena cela vrsta mostov. Za kmetijsko strokovno izobrazbo. Oblastni kmetijski strokovnjaki so predavali na brezštevilnih tečajih; skoro ni občine, kjer ne bi bila oblastna samouprava priredila tečaja ali vsaj predavanja. Oblastne gospodinjske učiteljice so imele v dobi, odkar je uvedba kmetijskih gospodinjskih tečajev prešla na oblastno samoupravo, 44 desettedenskih gospodinjskih tečajev, na katerih se je izobraževalo okrog tisoč kmetskih deklet. Samouprava je obstoječe zasebne gospodinjske šole denarno podpirala. Že stari zahtevi naših kmetov je ustregla s tem, da je osnovala lastno kmetsko gospodinjsko šolo na Mali Loki, a v ta namen graščino na Mali Loki temeljito popravila in jo opremila z vsem potrebnim. Nad 3000 gnojničnih jam se je zgradilo v ljubljanski oblasti s podporo ljubljanske samouprave in na njeno pobudo; sto in sto posestnikov je začelo s podporo oblastne samouprave uporabljati umetna gnojila in oblastna samouprava je sama izvedla na mnogih krajih poizkuse z umetnimi gnojili. Kot zgled so ji služile napredne države, ki so na enak način dvignile lastnega kmeta. Sadovi tega dela se morajo pokazati v bližnji bodočnosti s tem, da se bo poljedelski pridelek izdatno dvignil. Oblastna posestva in zavodi so se spravili v red. Oblastna samouprava je prevzela v svojo upravo posestva in zavode v zelo zanemarjenem stanju. Zboljšala je gospodarstvo na teh zavodih, popravila, odnosno nanovo zgradila gospodarsko poslopje, tako da je izročila banovini vse zavode v najlepšem redu. Kupila je veleposostvo Ponoviče pri Litiji, da ustanovi tamkaj predvsem živinorejsko središče za vzrejo dobre plemen-ske živine. Ža oblastne kmetijske zavode je nabavila oblastna samouprava prvovrstno ple- mensko živino v inozemstvu, da bi se potom teh zavodov, ki naj bi postala nekaka rejska središča, širilo po deželi zdravo in prvovrstno pleme. V ta namen so 1^1 > deležni znatnih podpor živinorejski odbori in živinorejske zadruge, kakor tudi posamez-ni vzorni živinorejci. Za dvig vinogradništva in sadjarstva. Naše vinograde, ki so že opešali, je treba obnoviti; da dobi prvovrstni materi-jal za obnovo vinogradov, je ustanovila oblastna samouprava trtnico v Drašičih, v Leskovcu pri Krškem, znatno razširila trtnico v Kostanjevici in obnovila tudi zapuščeni matičnjak v Črnomlju. V dveh letih bo nasad v Drašičih oddajal 200.000 trtne-ga naruščaja, nasad v Črnomlju pa 110.000 in poleg tega še po štirih letih 5 do 6 tisoč sadnih dreves; trtni nasad v Leskovcu bo produciral letno 300.000 korenjakov, razen tega bo vseboval vzorni vinograd z najboljšimi vinskimi sortami ter drevesnico z letno kapaziteto 6000 sadnih dreves. Da dvigne sadjerejo, je oblastna samouprava poleg podpor vsem sadjarskim društvom in poleg podpor za sadjarske razstave skrbela tudi za to, da se zgradi čin več vzornih sadnih sušilnic. Zadnja leta so zadele našo deželo premnoge elementarne nezgode. Bili so kraji, kjer so ljudje naravnost stradali. Samouprava je tem krajem pomagala z dobavo brezplačnih, odnosno cenejših živil, v vinorodnih krajih pa zlasti s tem, da je prispevala velike zneske k nakupu galice. Močna opora je bila oblastna samouprava tudi zadružništvu. Pomagala je ustanoviti prvo vinarsko zadrugo v Metliki in ji omogočila gradnjo nove moderne kleti. Tudi v brežiškem okraju je nameravala podpreti ustanovitev vinarske zadruge, a s? radi spremenjenih razmer ta namera še ni mogla izvesti. V korist ljudskemu zdravju. Izvedla se je organizacija samoupravne zdravstvene službe na deželi. Zdravstvena okrožja so se potrebam primerno preuredila, odnosno pomnožila. V zvezi s tem se je uredilo službeno razmerje okrožnih zdravnikov in njih službenih prejemkov. Osnovala so se mesta okrožnih babic; doslej se je popolnilo 48 mest okrožnih babic. Bolnišnica v Brežicah se je povečala, kar je stalo okrog poldrug milijon dinarjev. Umobolnica na Studencu se je deloma popravila, z zgradbo sestrske hiše in za-vodne kapele pa je bilo končno ustreženo želji, ki se je že skozi 30 let leto za letom ponavljala. Od ljubljanskega potresa sem, torej 34 let, so sestre morale stanovati v barakah in bile leto za letom izpostavljene nevarnosti, da se v slučaju večjega snega zruši streha nad njihovimi glavami. Stroški za to dela tudi presegajo poldrugi milijon dinarjev. Vse zgradbe oblastnih bolnišnic, ki jih je prevzela oblastna samouprava deloma v skrajno zanemarjenem stanju, so se vsaj za silo popravile. Med važnejšimi deli naj omenimo ureditev v rentgenološkem institutu v Ljubljani z nabavo novega Rontgen-aparata; isto se je izvršilo tudi v brežiški bolnišnici. Zelo mnogo je bilo treba trošiti za obsežni? materijalne nabavke, zlasti perila, čigar inventar je bil pri prevzemu bolnišnic domalega že izčrpan. Za izobrazbo zdravniškega stanu v obliki študijskih podpor je izdala oblastna samouprava 150.000 Din, a pri nastavljanju pomožnih zdravnikov se ni postopalo ozkosrčno; mesta te vrste so se oddajala v čim večjem številu, da bi se na ta način tudi v gmotnem oziru poskrbelo za zdravniški naraščaj. Organizacije, ki goje telesno nego, so bile v izdatni meri deležne podpor oblastne samouprave, a za zdravstveno ureditev vasi je izdala oblastna samouprava v teh letih vsoto, ki daleko presega en milijon dinarjev. Mnogo denarja se je vložilo v zdravilišče za bolne na pljučih na Golniku. Samo v letošnjem letu je bilo tu vloženih nanovo približno pet milijonov dinarjev. Nabavil se je za zavod nov instrumentarij, nov Rontgen-aparat, nov avto za prevažanje bolnikov s kolodvora v Kranju in obratno. Za omiljenje družabnega zla. Dočim je prevzela oblastna samouprava od države svoječasno iz obeh mladinskih domov 59 otrok, jih vzdržuje sedaj 170. Nastanjeni so deloma v Oblastnem mladinskem domu ali pa v raznih dobrodelnih zavodih, odnosno pri družinah na deželi v zasebni oskrbi. Pri tem niso všteti otroci drugih mladinskih zavodov, to je onih, ki se oskrbujejo v gluhonemnici, v deškem vzgajališču in v Zavodu za slepo deco v Kočevju. V kolikor niso zadostovala oblastna sredstva, je oblastna samouprava posredovala po svojih organih za oddajo zapuščenih otrok v brezplačno oskrbo premožnejšim družinam in je tudi število onih otrok, ki so bili na ta način preskrbljeni brez denarnih žrtev oblastne samouprave, precej veliko. Preteklo poletje je bilo 40 slabotnih otrok poslanih k morju na oblastne stroške. Velikega pomena je pomožna- stanovanjska akcija, ki jo je izvajala oblastna samouprava z ustanovitvijo posebnega zaklada za gradnjo malih stanovanj. Dala je v ta namen na razpolago 2,500.000 Din in s tem omogočila v času od meseca junija 1928 dalje zgradbo 179 hišic s 514 stanova-21 KAJ II NOVEGA d Sedemdesetletnico uspehov polnega dela na cerkvenem in svetnem torišču je praznoval pretekli teden stolni prošt mariborski g. dr. M. Matek. Na mnoga letal d Naši misijonarji odhajajo v Indijo. Preteklo nedeljo se je vršila v Ljubljani ganljiva slovesnost: trije mladi slovenski jezuitje: Stanko Poderžaj, Ivan Udovč in Franc Drobnič odhajajo misijonarit v Indijo. Knezoško! dr. A. B. Jeglič jim je popoldan podelili v cerkvi sv. Jožefa misijonski križ ter jim spregovoril za pot nekaj prisrčnih besedi, univ. prof. dr. Ehrlich je na prižnici očrtal važen pomen tega dogodka, ko slovenski narod gre ustanavljat v Indijo svojo misijonsko provinco, ki bo poganom in tudi nam v blagoslov. K večerni slovesnosti v Unionski dvorani se je zbralo toliko ljudstva, da se je moral velik del vrniti domov. Govoril je stolni župnik dr. T. Klinar, nakar so se zvrstile pevske točke, otročiči so pod vodstvom gospe banove inž. Sernečeve zarajale in končno je imel mladi misijonar Stanko Po-držaj izčrpno predavanje o Indiji, kjer bo torišče njihovega misijonskega dela. — Bog blagoslovi naše mlade misijonarje in po njih delu naše ljudtsvo. d Nova lara. Občinski odbor v Mostah pri Ljubljani je sklenil, da se ustanovi v Mostah, ki so sedaj pod Sentpetersko župnijo, nova župnija s cerkvijo sv. Cirila in Metoda. Občinski odbor je za to daroval prvi znesek 200.000 Din ter se je osnoval odbor, ki naj vodi pripravljalna dela za novo faro, ki bo štela 7000 duš. d Ban dravske banovine g. inž. Sernec je sprejel te dni vse v Ljubljani poslujoče inozemske konzule. V imenu konzularnega zbora ga je pozdravil avstrijski konzul dr. Pleinert. d Posvetitev nove katoliške župne cerkve na Čukarici v Belgradu se je izvršila 17. novembra z vso slovesnostjo. Za tamoš-nje katolike, med katerimi je največ Slovencev, je bil ta dan velik praznik. V okolici Čukarice živi okrog 800 katolikov, žup-nikuje jim pa g. Tumpej. d Začasna imenovanja. Minister javnih del inž. Savkovič je imenoval inž. Mateja Krajca za upravnika banske tehnične uprave v Ljubljani. — Do imenovanja osta- nji. S primeroma majhnimi žrtvami je storila oblastna samouprava v tem času za ublažitev stanovanjske bede toliko, kakor težko še kak drug činitelj v Sloveniji. V zvezi z okrajnimi blagajnami in z zdravstvenimi zastopi se je započela "akcija za rešitev hiralskega vprašanja in ustanavljanje okrajnih, odnosno okrožnih hiralnic. Jzvršena so tudi vsa pripravljalna dela za nakup zemljišča, kjer naj bi se zgradila nova umobolnica, da bi se tako že enkrat rešilo vprašanje preskrbe umo-bolnih, ki je že od vojnega prevrata sem za Slovenijo pravi kulturni škandal. (O delu oblastne samouprave v Mariboru izpregovorimo prihodnjič.) lih šefov posameznih oddelkov bansk« uprave v Ljubljani je ban dravske bano( vine inž. Sernec poveril z začasnim vod« stvom splošnega oddelka dr. Miroslava Se< nekoviča, z vodstvom upravnega oddelkfl dr. Rudolfa Andrejko, z vodstvom kmetiji skega oddelka Franja Trampuša, z vod« stvom oddelka za socialno politiko in nat rodno zdravje dr. Ernesta Mayerja, z vodi stvom oddelka za trgovino, obrt in indu strijo dr. Rudolfa Marna. d Neki brezvestni ljudje, ki poštenega človeka sploh ne morejo trpeti, so neduv« no grdili bivšega oblastnega komisarja dr. Natlačena celo na kraljevem dvoru, eešj da ne postopa nepristransko pri podeljevanju podpor. Zdaj se je izkazalo, da je bil podpis na dotični pritožbi — potvorjen, Ovaduhi, ki so pred 6. januarjem hoteli še državo razkosati, hočejo imeti zopet glav« no besedo, magari, če jo pridobe z brezvestnim in lažnivim — ovaduštvom. d Kdaj se bomo vrnili na parlamentarna tla. Nedavno je bil sprejet poljski časnikar Mihajlovič pri ministru dvora g. Jef« tiču, ki je med drugim izjavil, da se vrnemo na parlamentarna tla, kadar bo popolnoma dovršena notranja ureditev Jugoslavije. d Novi železniški most v Zidanem mostu je v glavnem dokončan. Pri njegovi zgradbi so sodelovali od inženerjev do delavcev skoraj izključno Slovenci. Gradbena dela je vodil gradbeni podjetnik g. Slai vec iz Kranja. Novozgrajeni most je izredno velikega pomena za celokupni železni' ški promet Srednje Evrope. d 25 let zvestega dela pri isti družini, Naša dolgoletna naročnica gdč. Marija Ra-kovec je obhajala preteklo nedeljo 25 letnico, odkar je kuharica v veleugledni družini predsednika deželnega sodišča g. Re-karja v Ljubljani. Treba je javno poudariti tak žal vedno redkejši dokument poselske zvestobe in udanosti, pa je to obenem tudi sijajno spričevalo za družino, da ve ceniti delo svojega uslužbenca. Gdč. Rakovec iskreno čestitamo, ugledni družini pa časti d Slovensko društvo »Triglav« v Belgradu. V Belgradu živeči Slovenci so sklenili ustanoviti svoj »Slovenski klub«. Upra* va mesta Belgrad pa jim pravil ni potrdila, na kar so spremenili ime društva v »Klub Triglav«. Po tej spremembi so bila pravila potrjena. d Finančnih direkcij v vsej državi bo samo še 10 namesto dosedanjih 14. d Sava je od Broda naprej nastopila za 6 m. Če bo še rastla, bo kmalu ves svet od Broda do Belgrada pod vodo. d Znižanje železniških tarif za izvoz vina pripravljajo v promet, ministrstvu. d Proti vsem sklepom občinskega od" bora v Trbovljah se je pritožila Trboveljska premogokopna družba na pristojno oblast. Izmed važnejših sklepov nam omenimo regulacijo Trboveljšice, trinajsto plačo občinskim nameščencem in zidanje Sol. d Srce In možgane "pokojnega Rame8 so našli pri odpiranju blagajne v konkuE* zu se nahajajoče Hrvatske seljačke zadružne banke v Zagrebu in sicer v neki 1 alkoholom napolnjeni medicinski steklenici. Malo več spoštovanja do voditelja hrvatskega naroda bi gospodje, ki jim je Radič dal vse, pač lahko imeli. Srce in možgani Stjepana Radiča med konkurzno maso propadle radičevske banke — rccite kar hočete — malo prehuda jc ta reč. d Za ravnatelja železniške direkck.9 v Ljubljani je imenovan g. Borko, ki je zavzemal doslej ravnateljsko mesto v Suboti-ci, kamor pride dosedanji ravnatelj ljubljanske železniške direkcije g. Kneževič. d Francoske bojne ladjo pridejo v ši-benik. Oddelek francoske vojne mornarice, ki se sedaj nahaja na Krfu, bo prve dni decembra obiskal šibeniško luko. Šibenik jim pripravlja svečan sprejem, ker je to prvikrat, da pridejo francoske ladje v šibeniško pristanišče. d Za doktorja vsega zdravilstva je bil potrjen na vseučilišču v Inšpruku g. Bogdan Brecelj, sin ljubljanskega zdravnika dr. BreceMa. Častitamo! d Kmalu bomo kurili domač petrolej. Na planini Majevici v Bosni vrtajo v zemljo. 1000 m globoko bodo šli in upajo na zaloge petroleja, ki bodo zadostovale za vso potrebo v naši državi. Pri vrtanju v zemljo so naleteli tudi na plasti izvrstnega črnega premoga. — Naša država izda letno velikanske vsote v inozemstvo za nafto in njene proizvode: petrolej, parafin, bencin itd Če se bodo petrolejski vrelci v Bosni izplačali, bi ves ta denar ostal (loma, povrhu tega pa bi mnogo naših ljudi našlo pri proizvajanju nafte ter po dotič-nili čistilnicah dober zaslužek. d Telc'onsko zvezo so otvorili med Zagrebom in italijanskim Turinom. 25.000 mr sveta kupuje nemški vele-industrijec Krupp pri Solinu (okolica Splita) v Dalmaciii, do zgradi tam tovarne. d 100 miljonov dinarjev znaša proračun mesta Split. Je od ministrstva že odobren. d Tovariši borci iz vojne! Vabimo vas, da pridete v velikem številu na naš občni zbor, ki bo v Ljubljani dne 24°. t. m. v salonu tovariša Rozmana (pri Jerneju) sv. Petra cesta 85 ob 9 dopoldne. Vsak bivši vojak ima dostop in lahko izreče svoje želje. Sicer spored kot ponavadi. d Smrt predsednice hrvatskili Orlic. V Ivaničgradu je umrla ga. Zdenka Hren-čejič, soproga lekarnarja dr. Jurija Hren-čejiča. Pokojnica je bila predsednica hrvatskih Orlic. Njen soprog je predsednik Orla. d Hipoma je zagledal v daljavi zver. Te dni je šel posestnik in znan lovec Ivan Kruc iz Lazin pri Hinjah iz Hinj proti domu. Tik pod osnovno šolo, v gozdiču proti Lazinam je hipoma zagledal v daljavi medvedko, ki je v spremstvu štirih mladičev lomastila naravnost proti njemu. Kruc »e je skril za bližnjo smreko in od tu ustrelil proti medvedki, ki se mu je skokoma približevala. Medvedka je razjarjena radi strela divje zarjula. V tistem hipu je ustrelil Kruc ponovno in jo zadel naravnost v srce. Medvedka se je zvrnila z groznim rjutjem. Štirje mladiči so se iz strahu razbežali po hosti. Medvedka je krasna prednostmi ena .M J. i \ ■Jijtfitffflli ii > l Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le & Izredno ostro rezili, iz najboljšega jekla reže pri vsaki potezi z aparatom. Kupite pravočasno nove britvice Gillette/ c O.I » Qkllette ska oblast imena Hranilovič, Križnjak, Pospišil, šofer Babič in Soldin. Ugotovljeno je tadi, da so te osebe bile deloma v osebni in neposredni zvezi z na smrt obsojenima veleizdajalcema dr. Paveličem in Perčečem, ki sta oba v inozemstvu. d Meteor med svati. V srbskem mestu Zajecaru so obhajali ženitnino. Sva-tovski sprevod je ravno krenil v cerkev, kar prlžvižga nekaj izpod neba in trešči na voz med svate. Bil je namreč meteor (nebni kamen), ki je imel kakih 40 cm v v premeru. Dve ženski sta bili močno ranjeni. d Vole Je k«j>il s ponarejenimi bankovci. Na živinskem sejmu v Bjelovaru je kupil te dni neki goljuf par volov za 28 tisoč dinarjev in je vsoto plačal z 28 ponarejenimi tisočaki. Takoj nato pa je prodal vole za 2G.700 Din in prejel seveda dobre bankovce. Goljuf, ki je sicer policiji znan, je pobegnil. d 800.000 Diu državnega denarja je ponereril bivši občinski izterjevalec Ko-sta Rusinov iz Starega Futoka. Pobiral je od kmetov davek in mesto da bi denar izročil v občinsko blagajno, je ta denar pri-držal zase in ga zapravil v raznih nočnih družbah. Kosta Rusinov je bil pretekli teden pred sodiščem v Novem Sadu zaradi poneverbe obsojen na poldrugo leto ječe. d Ker so jedli meso okužeue krave. Kmetu Ivanu Babiču v vasi Rankoviču pri Banjaluki ie poginila krava za govejo kugo. Mesto da bi jo zakopal, je poklical svojega bratranca Juro Babiča, s katerim je kravo zaklal in razsekal. Juraj je vzel srce ter ga poslal domov, da ga žena pripravil za kosilo. Ko sta kravo razsekala, je Ivan obesil meso sušit na podstrešje. Ko je prišel domov, je Juraj s svojo ženo pojedel kuhano srce. Zvečer pa sta oba težko obolela. Zjutraj je Juraj umrl, njegovo ženo pa so umirajočo prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je zastrupitev nastala radi pokvarjenega mesa. Ivo Babič ie po vaškem običaju ponu- jal meso raznim sosedom. Kmet Pero Ko jif; je kos tega mesa vzel in pojedel. Takoj nato je zbolel in v banjaluški bolnišnici umrl. d Žrebca iz hleva, sebe v zapor. Te dni je nekdo ukradel, drž. žrebca na Zg Otoku pri Radovljici, Žrebec je spet pri svojih, tat pa pri državnih jaslih v Radovljici. Konj je bil dovolj znan v vsej okolici, d Tako je prav. Sodišče v Kruševcu v Srbiji je odredilo, da se odvedejo v preiskovalni zapor župan vaške občine MeSe-vac, Milan Vukadinovij, dalje občinski tajnik, bivši župan, oba občinska svetovalca in celo občinski sluga. Aretiranih je bilo vseh šest radi številnih zlorab v občinski upravi, ki jih jc na podlagi aktov ugotovil komisar Glavne kontrole. d Prosil ga je, naj mu ne zbeži. Sredi glavnega trga bosanskega mesta Bjelint je bil te dni vpričo številnih meščanov In kmetov ubit vojaški begunec Milan Lukij iz vasi Pilice v Sremu, Bilo je takole: Po vsej poti od vojaškega tabora pa do železniške postaje so gledali ljudje čuden prizor. Majhen vojak je gnal pred seboj velikega vojaka v slabi in ponožoni uniformi, prvi vojak, droban in majcen, doma iz Južne Srbije, je poti težo puške in bajoneta neprestano prosil velikega in dobro razvitega vojaka, naj gre mirno in naj mu ne zbeži. Drugi vojak pa je šel hitro, kolikor je le mogel, samo, da bi bil korak dalj od svojega čuvaja. Sredi trga je veliki vojak, hoteč izrabiti splošno zmedo na trgu, skočil in se pognal v beg. Mali vojak je stekel za njim, na ves glas kričeč, naj ustavi. Razdalja med beguncem in preganjalcem je bila vedno večja. Preganjalec je sprožil med tekom v zrak, toda begunca to ni motilo. Nato je preganjalec pokleknil, pomeril in ustrelil za beguncem, M se je takoj nato zgrudil. Strel ga je zadel skozi hrbtenico v srce. Ko je videl preganjalec, kaj je storil, je priskočil k mrtvecu in se pričel jokati. Ni se umaknil od mrtveca, dokler ga ni izmenjala straža in mu je bilo ukazano, naj se vi-ne v vojašnico. d Hajduki so pometali policaje is: avtomobila. Hajduki imajo v Črni gori še vedno nekaj besede, časopisje poroča o napadu, ki ga je izvršil nedavno hajduk Spiro Milačič. Dopoldne nekega dne je odšel avtobus iz Podgorice v Cetinje. V njem sta sedela dva cetinjska trgovca in še neki meščan. Komaj je avtobus prevozil sloviti Vezirov most, so ga hajduki že ustavili. Razbojniki so zahtevali, naj da vsak potnik, kolikor sam hoče sza nagega reveža«. Brez vsakega nasilja so mu potniki dali vsak po 100 Din, šofer pa 20 Din, tako da so roparji dobili 320 Din. Tri kilometro odtod se nahaja državna bolnišnica. Potniki so se pri tej ustavili, ker je tam najbližji telefon. Ko so iz bolnišnice sporočili, da so jih napadli hajduki, je okrajni gla- PriporoCa se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini te vrstel — Podružnice: v CELJU, Breg it. 33 - ZAGREB, Haceinova ulica 12 - SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 in v SPLITU, Ulica XI. puk» LjudsHa nmopomoč v Maribora sprejme M slučaj smrti in doživetja vse zdrave osobe od 1. do y0. iela in izplača do naiveč 53.000 Dlu nu podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. var lakoj poslal avtomobil z dvoma detektivoma, ki naj bi preiskala vso stvar. Hajduki so počakali tudi ta avtomobil, ga ustavili pometali jK)lieaje ven, sedli sami v avlo in ukazali šoferju, naj jih odpelje proti Kokotu. Blizu Kokota je moral šofer zopet ustaviti avto, Roparji so ukazali šoferju, naj izpusti ves bencin iz rezervarja, nato so pa plačali šoferju bencin in dnevni zaslužek, ter izginili neznano kam. d Za svojo se oddasta 11 mesečna in dveletna deklica. Natančnejša pojasnila v zavodu za zaščito mater in dece, Lipičeva ulica, Ljubljana. d Trimotorni Fordov monoplan, v ce-leti izdelan iz kovine, ki je preletel vso Evropo, je kupila Češko-Slovaška za državno zrakoplovstvo med Prago in Bukarešto. Polet je bil v vsakem oziru zelo uspešen in je vzbujal največje zanimanje povsod. S tem je definitivno dokazano, da imajo zrakoplovi kot potovalno sredstvo po tem čudovitem poletu, ki je bil z brezhibno točnostjo izveden, najboljšo bodočnost. Pred prodajo je vsak stroj napravil 200 do 250 letalnih ur ter je torej okolu 40.000 km prevozil brez vsakega defekta ali mehanične pomoči. Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odsfranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. »Fraaz-Jesef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NAZNANILA. u Odsek ia rejo kuncev Kmetijske družbe v '4iibtj&ni vabi vso članstvo na I. zborovanje kun-terejrev. ki se bo vršil v ned.ljo dne 24. novembra t. I. ob 10 dopoldne r prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. n Preddvor. Kat. prosvetno društvo v Preddvoru bo priredilo v nedeljo 24. t. m. ob 8 po-Jioldne narodno igro s petjem »Zaklad«. Vljudno vabimo. PO SVETU Katoliška cerkev. s Razno. Predsednik čehoslovaške republike Massaryk je odlikoval papeškega državnega tajnika kardinala Gasparija z redom velikega križa belega leva na vratni verižici. Odlikovanje naj bi bilo znak Massarykove zahvale za nedavno sklenjeni sporazum med Čehoslovaško in sv. sto-lieo. — Največja cerkev na svetu je še vedno sv. Petra v Rimu, kamor gre 54.000 ljudi. Kalifa. s Poroka italijan. prestolonaslednika z belgijsko princezinjo Marijo Jose se bo vršila 15. januarja 1930 v neki kapeli kraljevske palače v Rimu, seveda z velikimi slovesnostmi. s Razno. V Gorici je preminula Ivana Mozetič, roi. Laeič, soproga upokojenega žel. uradnika. — V Postojni je umrl 76-letni Mihael Kovač iz Stare vasi. — »Nihče ne more biti obenem prijatelj Italije in prijatelj Jugoslavije,« piše fašistovsko časopisje. Belgija. s »Naša priucezinja tam ne bo varna.« Ljudstvo v Belgiji na splošno ni nič kaj zadovoljno, da se princezinja Marija Jose poroči z italijanskim prestolonaslednikom. »Naša princezinja tam ne bo varna,« govori belgijsko ljudstvo. V glavnem mestu so se vršile nedavno demonstracije pod geslom: »Italijanu naše princezinje ne damo.« Marija Jose se pa za vse to nič ne zmeni; ona princa Humberta, po katerem se pretaka tudi jugoslovanska kri, idealno ljubi in hoče postati njegova žena, pa naj pride, kar hoče. Nemčl|a. s Spomladni polet »Zeppelina« na severni tečaj. Bodočo pomlad hočejo s »Zep-pelLnom« na severni tečaj in se v ta namen že vrše velike priprave. Na sever pojdejo tudi trije ameriški in devet nemških učenjakov. »Zeppelin« bo poizkušal na večnem ledu tudi pristati, da bodo tako učenjaki Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union1. Obresfovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. imeli priliko se čim bolj seznaniti z dotič-nimi pokrajinami. »Zeppelin« hoče vzeti s seboj živeža za 30 dni in 23 polarnih psov, Holandifa, s Bivši nemški cesar bi hotel župana po svoji volji. Zadnji nemški cesar Viljem je našel po porazu v svetovni vojni zavetišče v mestu Doorn na Holandskem. Tam ima na razpolago lepo vilo in je z vsem preskrbljen. Zadnji čas pa se je nekdaj vsemogočnemu Viljemu moral župan v Doornu nekaj zameriti, zakaj Viljem je posredoval pri holandski vladi v Haagu za župana po svoji volji. Holandska vlada pa se je Viljemovi želji odločno uprla in jasno povedala, da hoče imeti v Doornu župana, ki bo tudi Viljemu ostro gledal na prste. Amerika. s Razno. V Kansas City je preminul Jurij Veselič iz Adlešičev v Beli Krajini. — V Chicagi je umrl John Ahčen. Se je ponesrečil pri motornem kolesu. — V Clevelandu so pokopali Josipa Jeriča, večletnega lastnika trgovino z železnino. Pokojnik je bil doma iz vasi Zagrič, fara Prim-skovo na Dolenjskem. — V Jolietu je umrla Ada Zevnik, roj. Claier, prej ljudskošolska učiteljica. — V Peoriji je umrla od kapi zadeta Neža Kašič, roj. Mramor iz Nove vasi pri Rakeku. — V Waukeganu je preminul Andrej Čepon iz Horjula. V Ameriki je živel trideset let. s Pred policijskim sodnikom Haubertom v Njujorku je te dni stala Poljakinja Lydia Brideyski z obtožbo, da jo je njen mož s čevljem hudo nabil ali pretepel. »Kaj naj z njim storim?« je vprašal sodnik tožite-ljico. »Zaprite ga v ječo za mesec dni,« mu je odgovorila žena. Sodnik je to kazen potrdil. Drobne novice. Za izpraznitev Porenja se je izjavil predsednik francoske zbornice Bousson. Mnogo žrtev je zahtevalo neurje, ki je besnelo minuli teden med Anglijo in Francijo. Za en milijon dinarjev je bila te dni prodana v nemškem Leibzigu stara Rem-brandtova slika »Trije križi«. 10 žensk je bilo izvoljenih pri zadnjih volitvah v češkoslovaški parlament. Novi francoski ministrski predsednik Tardieu hoče kmalu obiskati italijanskega kralja in Mussolinija. 4040 občinskih odbornikov imajo sedaj social demokratje v Avstriji, druge stranke pa 17.647. Okrog 30.000 kmetov iz okolice romunskega Bukarešta je došlo k proslavi prve obletnice sedanje Maniu-jeve vlade. Sloan-o-v tlnlmenl odstranjuje bolečine! Rešite se revmatičnih bolečin! Ako želite, da bodo izginile bolečine v mišicah in sklepih, tedaj vzemite takoj Sloan-ov Liniment (mast). Zadostuje že, da se le malo namaže. Mast gre takoj v kožo, hladi pri vnetju, odstranjuje kožni srbež, ključenje in bolečine. Na tisoče ljudi je na ta način odpravilo svojo revmo. Rabite Sloan-ovo mast proti revmatizmu, i3ijasu, bolečinam v križu, proti boleznim v bokih, bolečinam distorzije in kontnzije ter proti vsem boleznim mišic. Generalno zastopstvo Miškovič A Comp. Beograd, Sarajevska 70 Dobiva se v vseh lekarnah In drogerijah PO DOMOVINI Prosvetno delo. (Novo mesto.) okrajna kmetska zveza je pričela z gospodarskimi predavanji. Kot predavatelje jc naprosila najboljše strokovnjake kmetijske stroko z grmske kmetijske šole iu druge. Preteklo nedeljo jo predaval v Stopičah strok, učitelj g. Klcgo, 24. t. m. jia predava v št. Petru g ing. Absec, na Mirni g. iug. Kotlovšek ter v Vavti vasi g. Klego — po>vsod j ni jutranjem cerkvenem opravilu. V nedeljo 1. decembra zjutraj bo predaval g. Flego v šmihelu pri Novem mestu o vinarstvu in kletarstvu, v I1 rečni pn g. ing. Absec o govedo iu prašičereji. Kmetovalci se vabijo, dn se radi in v obilnem številu udeležujejo teli predavanj. Naslednja predavanju objavi »Domoljub« pravočasno. — Stavbna zadruga Prosvetni dom v Novem mestu je pričela s pripravami za zidavo društvenega doma. Svet je že kupljen, treba je pa sedaj, do tudi novomeška okolica zaviha rokave in pomaga, saj je namenjen novi dom tudi okolici. Brez žrtev ne bo šlo, brez krepkega sodelovanja tudi ne. Zidava doma mora biti srčna zadeva vseh, zato vsi na pomoč in na delo! — Najprimernejše darilo za Miklavža je gotovo hranilnik Otroci se navajajo |w>tom hranilnika na varčevanje. Pri Ljudski posojilnici v Novem mestu je še nekaj komadov na razpolago, zato, tovariši, sezite po njih! Kako je t našim gospodarstvom. (Laški okraj.) Izredno dobro letino, kakršne že ni bilo od i. 1!>23 lahko beležimo vsi kmetje laškega okraju razen listih vasi in .krajev, kjer je pobila toča. Zelo je obrodilo sadje, posebno jabolka in češplje, i-elo trta, ki v našem okraju bolj slabo uttpeva, je leto« boljše obrodila. Kar pa je za naše kmetijstvo posebno ugodno, je to, da so bile cene živine in Občinsko volivno pravico so dobile ženske v Grčiji. Na Montblanku je srečno pristal z aero-plauoiu francoski častnik Marinier. 550.000 Slovanov je no Madjarskem, od teli 380.000 Čehoslovakov. Trockega tudi Danska noče sprejeti. 126.000 je bilo koncem oktobra brezposelnih v Avstriji. 3000 več kot isločasno lansko leto. Nad lisoč milijard dinarjev je povzročil /gube zadnji ameriški borzni krah. Velike množine pšenice bo uvozila Portugalska, ki je imela letos slabo letino. Za župana v ameriškem N;ujorku je izvoljen odličen katoličan VValker. Več županskih mest so izgubili socialni demokrati pri nedavno se vrsečih občinskih volitvah na Nižjem Avstrijskem. Italijansko časopisje besno napada Romunijo, kar je dokaz, da je Romunija na pravi poti. V vprašanju podmornic je zavladalo zopet napeto razmerje med Italijo in Francijo. Poganja med Bolgarijo in Jugoslavijo so se zopet pričela; to pot v Sofiji. Avstrijsko časopisje natančno poroča o atentatu na Mussolinija, kar italijanska vlada zanika. ■ Bral mm E K 3 ALFA mm ia živinoreja sta temelja kmetijstva ! modernega Oprema mlekarskih zadrug po spe-delnem tehniškem biroju ,ALFA" d. d. - Saoaratorji in mlekarski stroji 7AfiPEli -- zvonimirova 2 lesa višje kot pa prejšnja leta. Živina in les tvorita v našem okraju važno izvozno panogo našega kmetijstva. Nova carinska tarifa z Avstrijo nam ni toliko škodovala, ker se mnogo živine in lesa izvaža sedaj v Italijo. Vendar pa so bili nekateri kraji v laškem okraju letos zelo hudo oškodovani po toči. Tako na primer dne 9. junija Hazbor, dne 2. avgusta Šmohor nad Laškim, dne 19. avgusta Trnje v občini Pol. Pa tudi tem so ji: skušalo olajšati bedo s podporami. Tako je prejela občina Loka uekaj pšenice od oblastnega odbora. Okrajni! blagajna pa je na občnem zboru letos določila za podporo ]k> toči oškodovanim kmetovalcem znesek 50.000 Din, ki so se že razdelile med najbolj oškodovane. Oblastni odbor in okrajnu blagajna sta letošnje leto zelo podprla kmetijstvo v laškem okraju. Bivši oblastni zastop je od 1 jan. 1929 pa do likvidacije dne 24. julija izdal okroglo 105.000 dinarjev za kmetsko namene in to predvsem za cepljcnje svinj kakor tudi odškodnino za poginulo živino. Okrajna blagajna, ki posluje kot naslednica okr. zastopa od 24 julija, je vstavila v proračun za kmetijstvo znesek 292.000 Din. Od te vsote odpade kakor že zgoraj omenjeno 50.000 za oškodovance po toči. Znesek 80.000 Din je določen za melioracije in vodovode. Okrajnu blagajna pa je storilu važne sklepe tudi na socialnem polju, tako n. pr. nameravano ustanovitev okrajne ulKižnice, kar je ena najbolj perečih zadev našega okraja. Želeti je samo, da institucija okr. blagajn ostane neokrnjena še dalje Veseli pojavi. (Cerklje ob Krki) Kadar začno ljudje kazati zanimanje za izobrazbo, je to veselo znamenje za boljšo bodočnost. Prav posebno to velja ui kmečko ljudi, ki se navadno težko odtrgajo od m olik,-, pluga in krampa tur primejo za knjigo. To smo opazovali zadnjih par let ludi pri nas! Pred tremi leti siuo pričeli De. Mavrici j Matjašič je pričel ordinirati v Kamuika, šatna 15 (hiša g. trgovca Stcrgurja). Ordinira od t) do 12. s kmetijsko nadaljevalno šolo. Težko je bilo tedaj! Toda oni fantje in možje, ki eo vztrajali v tej šoli dve leti, so danes najboljši propagatorji za izobrazbo kmeta. Letos so se trije od tu udeležili veliko kmetijske razstave v Monakovem na Bavarskem. Zadovoljni so prišli nazaj in povedali, da naša zemlja in razmere niso slabše oj)ra-vile, ker sami bi do to prekoristne naprave ležlio prišli vsaj nekateri. — Kaj več novega Vam boni povedal ako pridejo te črtice srečno mimo urednikovega košeka. K sklepu želim še tebi »Dom® ljub' mnogo novih naročnikov za Novo leto So veda ludi plačnikov. — L Ifčič, Poklek. Smrt ieoe. (Boh. Bistrica.) Pokopali smo 12. nov. Mencinger Frančišku ia Bistrice pos. ženo iu bubioo. V tej službi je bila 44 let; 9 let v Zasipu pri Bledu v Bohinju je pa 35 let nosila na svet mlade Bohinjec in Bohinjke. Bila je skrbna in vzorna mati devetih otrok. Teiko bolezen, ki jo je 9 tednov trdno privezala n:i postelj, jt prenašala potrpežljivo, vdana v voljo božjo. Ljudje so jo ljubili: mrliški oder in grob ?o kar zasuli z rožami. Bodi ji časten spomin, njem duša naj pa pri Bogu uživa zasluženo plačilo. Naši na tuiem. (LIJopttal-Moselle) Slovensko podporno društvo Edinost je ime-lo 20. oktobru veselico in vinsko trgatev v dvo-runi Goettinun. Prireditve se je udeležilo mnogo ljuds-tva. Dobiček bo za podporo bolnikom in IMihnliljenim. I. decembru bodo ob priliki jugo-slovanskegu državnega prazniku vsa slovenska društva napravila proslavo v Mcrlebuchu. Cleveland. Po preteltu pulili let moje odsotnosti >' domovine sem se namenil zopet enkrut oglasili v vušeiu cenjenem listu. KnKor večino izseljencev seiu se tudi ju/, podal v širni svet z namenom, da si |K> mogočnosti i/boljsaui svojo bodočnost. V lein upanju sem se podal v Francijo, kamor je v listom čas u šln večje število Slovencev. Naselili smo se v mestu Leiies, kjer je največjo premogo- Jtopiui industrija Francije. Letno se proda okrog 5 milijonov ton premogu. Tu smo takoj dobili delo. llelulo se je s polno puro šest dni na le- den. Plače so bile različne jki kvalifikaciji delaven od 21 do 30 frankov, življenje tudi ni bilo predrago, tako d« smo živeli primeroma dobro. A gledali smo za boljšim zaslužkom. Dolgo časa smo ugibali, kam bi se okrepili. Končno smo se odločili zu srednjo Ameriko, republiko Cubu. Vendar smo se poprej informirali pri konzulatu v Parizu. Dobili smo jiovoljiie informacije od kubanskega poslanika, kateremu smo kot uradni osebi verjeli. Tako smo se mesecu februarja 1923 okrcali na puruik in smo sc vozili IS dni j>o morju. Občutili smo veliko razliko v podnebju. V Franciji je bila zima, a ko smo 19 dni pozneje stopili na kubansko ozemlje, jc vladulu silna vročina od katere jc bilo vse po-žgano. Potem pa je vročina stalno še naraščala, tako da smo vsi zboleli'. A ko smo par dni pozneje začeli gledati za delom, smo doživeli strašno razočaranje. Nikjer m bilo nobenega dela dobiti. Če smo pa bili tako srečni, dn smo ga dobili, smo delali po devet ur za jioldrug dolar in šc to le za par tednov in zopet smo bili na cesti. Tako smo preživeli žalostne čase, večkrat lačni kot siti. In tuko je šlo naprej 18 mesecev. Spomladi leta 1926. se mi je pa posrečilo preseliti sc v Kanado. Na dan I. aprila se nam je ukrcalo v glavnem mestu Ilavana 201) l judi vsakovrstne narodnosti in smo 5. maja zc zagledali kip svobode v Ncwyorku. Stali smo dva dni v Newyorku, seveda dobro zastraženi, da nismo nikamor mogli. Drugi dun smo bih na priselniškcm uradu na pregledu. 1'otem Pa pod strogim nadzorstvom policije nu postajo-Ob 6 zoeeer smo se odpeljali po državi W?w York proti Kanadi. Vozili smo se celo noč, zjutraj smo pa prišli v Montreal. To jc največje mesto Kanade. Ko smo bili gotovi, so nas naio; žili na posebni vlak, nato po tri dni in tri no« do Vinipcga, Po vsem dolgem potovanju ni ti- Teti drugega ko sanic planjave z ogromnimi jezeri. Od vinipcga naprej je 50 ur vožnje samo polje. Tukaj sejejo največ pšenico. So pu ogromne kmetije. Nekateri posejejo po več tisoč bušlov (mernikov) pšenice. Sejati začno v sredini maja, a žetev se začne okoli 15. avgusta. Vsako loto importirajo na tisoče poljskih delavcev iz Evrope, pa nobeden ne ostane nu kmetijah. Vzrok je naporno delo in slabe plače, l3ela sc nn kmetih zjutraj od 4 in zvečer do 10. Torej polnih 18 ur, u plačajo po 25 do 30 dolarjev. Zuto pu ljudje gledajo za drugim zaslužkom, pu se tudi težko kaj dobrega dobi. V rudnikih je še najboljše. Dela se osem ur in se zasluži 4.25 dolarje. Po teh rudnikih jc juko težko in nevarno delo. Jaz sem prepotoval vsega skupaj do 1800 km. ko sem hodil za delom no ruznih krajih širom Kanade, Po dveinnol-Jctnem bivanju pa sem končno prišel v Združene države v mesto Clevelnnd-Ohio. To jc veliko industrijska mesto, kjer so v gotovih delih mestu same tovarne. Slovencev je tukaj čez 50 tisoč. Nekateri imajo le|>e trgovine in razne delavnice. Tudi nn društvenem polju je zelo živahno. lmnino več lepili društvenih domov in razna i>od]x>rnu društvu iu ima vsakdo le|>o priliko, du se zavaruje za slučaj bolezni in smrti. Kar se tiče delavskih razmer, sc letos še precej dobro delu. Posebno avtomobilske tovarne delajo čez leto precej dobro. Končno pošiljam vsi iu rojakom in čituteljein Domoljuba presrčne lozdrave. John Svetlin. Radfo. Vsak delavnik: 12 80 Reproducirana glasim. iS časovna napoved, liorza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 22 Časovna napoved in poročila Četrtek, 21. nov.: 18.30 Nekaj zanimivosti o Angliji in Angležih. 10 Srbohrvaščina. 19.30 Sueški prekop. 20 Koncert godbe Dravske divizije. 22.15 Koncert radio orkestra. 23 Na|>oved programu za naslednji dan. Petek, 22. nov.: 18.30 Moreejevi znaki. 10 Delavska ura. 19.30 Italijanščina. 20 Glasbeno predu-vanje. 20.30 Zdravice jmje g. ltradstcter. 21 Kla- sična glasba, izvaja radio orkester. 22 Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 23. nov.: 18.30 Esperanto. 10 Vzgoje-slovno predavanje: Rodbinski večer. 19.00 Nemščina. 20 Varietetni večer. 22 Koncert radio orkestra. 23 Napoved programa za naslednji dan. Nedelja, 24. nov.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Kulturno-gospo-darsko predavanje. 11 Koncert radio orkestra. 15 O mlekarstvu, predavanje. 15.30 ^Napoleonov sa-movarc, veseloigra. 16 Lahka glasba. 16.80 Ilumo-ristično čtivo. 17 Koncert radio orkestra. 20 Prenos iz Zagii jn. 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. 23 Napoved progr. za naslednji dan. Ponedeljek, 25. nov.: 18.80 Francoščina. 19 Higijensko predavanje. 19.30 Angleščina. 20 liu-moristično Čtivo in narodne pesmi s spremljevalcem orkestra; koncert radio orkestra. 23 Napoved programa za naslednji dan. Torek, 26. nov.: 18.30 Lutkovo gledišče. 1!) Predavanje o fotoamaterstvu. 19.30 Ruščina. 20 Klavirski večer ge. Osterc-Valjalove. 21 Koncert radio orkestra. 28 Napoved programa za nasl. dan. Sreda, 27. nov.: 18.30 Pravljice. 10 Slike iz mraveljskegn življenja. 19.30 Francoščina. 20 Glasbeno predavanje; večer radio orkestra. 22 Napoved programa za naslednji dan. Likovič Joža: Alkohol. Krčmar se ni več zmenil za pijano siroto. Razstavil je čašice, debela steklovina je bila umazana in naškrebljana. Skrbno je natakal žgano pijačo, skupušno meril in štel zelenkaste kapljice, da ja ne bi kanile preko roba. »Kisle vode jim daj...« je tolkel Andreje po mizi in izzivajoče mahal z bičem. »Tebi pu zelnice, da se boš streznil!-? se je obregnil starikav fant ob mešetarja. Kmetje so se zakroliotali in tolkli po kolenih. Bili so jezni nanj, ker je kupoval od njih živino za slepo ceno, kadar so bili v zadregi radi rastočih dolgov in krčmarjevili groženj, da jim proda bajte radi neplačane pijače. Krčmar se je široko smejal in skrivaj privoščil mešetarju, da se mu kmetje rogajo; ta pa je dvignil bič in grozeče govoril: »Koliko pa vas je, gmajnarji beraški! Po trebuhu sc plazite in grenko travo gri-zete. Od krčmarjeve milosti živite, za kau-ček zelenega žganja mu prodajate svoje žulje in otroke. V pratiki vas ima zapisane, bajtarje in hlapce, grešnike in nedolžne. Vaše hiše so že določene, kdaj padejo v njegove roke, vaše njive so že zaznameno-vane v njegovih papirjih. Kolikor požirkov nupravite, toliko črnih pik dobite, ki bodo požrle vas in vaše domove. Ha-ha! Jaz sem pa gospod, v malhi imam nekaj, a tudi v glavi se mi posveti, kadar sem v sili. Vi ste pa mevže. Kadar ste žalostni, pijete, kadar ste trezni, kolnete zemljo in svoje otroke, kadar pa tolče birič na vaše bajte, tedaj pa jokate in se skrivate kakor plašni otroci pred cigani...« »Tiho Andreje!« se je vznemiril krčmar in požugal mešetarju, ki je pal v dve gubi in umolknil. Kmetje so se zganili, nekdo je zaš» petal: »Vrana vrani oči ne izkljuje! Andreje in Numrek že vesta.« Za mizo se jo zdramil kmet iz Šumnika in zajokal: »Ne po žandarje! Gospodje, ne zvežit« me, saj bom priden. Ne bom več pretepal žene, ne bom več pil.« Dotipal je kozarček žganja in ga pri- 56 RAZNO Dve razvadi ua Bolgarskem. V Bolgariji je bila izdana pred krotkim zakonska prepoved, da ne smejo nositi mrli-čev nn pokopališča v odprtih, ampak zaprtih krstah. Do pred kratkim so nosili v bolgarskem glavnem mestu v Sofiji po najbolj obljudenih ulicah mrliče v čisto odprtih krstah iz-lired hiše žalosti ali cerkve na mirodvor in to brez izjeme, da je bil umrli: otrok, odrusli, minister, geoerul ali berač. Bolgarsku pokopu-li.šču so daleč ven iz mest. Pri vetru in dežju, snegu ali pri oblakih prahu v poletnih mesecih so sc pomikali po-grebci |x> cele ure po mestnih ulicah. Sprevod z odprto krsto je postal na vseh važnejših mestih, kjer so se opravljale dolge molitve in mučno je cingljnl tramvaj. drčuli vozovi, avto. niobiii itd. Ta razvada ,|e sedui prepovedanu. - Po zakonu dovoljeno je še vedno možu, da lonkq z batinami kaz-. C Cirkuški otrok ] Veselo in ponosno se je ozrla vanj Lili. : 0, prečastiti,« mu je odgovoril močni stotnikov glas. »Ne smete nas več svariti, odkar ste se ondan sami tako žtirili, da bi se poklonili lepotici.« »Kako to?« je rekel kaplan nekoliko osuplo. »No, no,« se je smejal stotnik; »spomnite se! Nič več časa za nas, lakojšnje odpotovanje — in nato pošljete posetnico najlepši med lepimi! Le čakajte! Niti niste slutili ono jutro, da sem stal tik poleg vas, ne da bi me bili opazili, ko ste poizvedovali v hotelu. Upam pa, da v svoji duhovniški vnemi lepi dami niste napravili prehude pridige. Karstenov cirkus bi ne bil nič brez krasne Nore.« »Ah! Vi menite moj obisk pri gospodični Nori Karstenovi,« je rekel kaplan, ki ga jo silno neprijetno iznenadila ne ravno nežna šala. »Da, obiskal sem jo. Poznam jo že od njene otroške dobe,« je mirno dostavil. Kurt se je zdrznil, trak v Lilinih laseh je zopet prosto plapolal. Drugače je ostal na videz ravnodušen, prav tako naslonjen kakor poprej. Grofica pa, ki se je bila vsedla daleč od skupine, je prisluškovaje dvignila glavo; videti je bilo, da ni mogla verjeti, je li prav čula ali ne. »Da,« je neslutema nadaljeval stotnik, »mora se priznati, da lepšega kot je to dekle na konju, ni. Res, Degenthal, takega jahanja ne vidiš zlepa. Ali je na svojih potovanjih niste nikjer srečali? Saj nastopa Karstenov cirkus že skoraj povsod.« »Ne,« je rekel Degenthal kratko in trdo, Potem pojte vendar v prestolico. Se izplača. Zdaj lepotica vzbuja velikansko zanimanje. Celo prečastiti gospod tukaj je bil ves navdušen.« »Pač ne toliko navdušen, kolikor poleg globokega sočutja,« je dejal kaplan. »Težka usoda jo je prisilila, da jo nastopila to pot. Vzgojena je bila za vse kaj drugega.« Kurt,« je zdaj rezko prekinila pogovor grofica, »hladno že postaja; ti gotovo ne smeš biti več zunaj. Ali ne bi šel rajši noter?« Mladi mož ni ničesar odgovoril, pa tudi pozivu se ni odzval. Morda je bilo priznanje, ki ga je dal opominu na previdnost, da se je pokril s svojim slamnikom in ga pomaknil nizko na čelo, tako da mu je zakrival obraz. Stotnik pa se ni dal motiti v svojih mislih. »Zakaj težka usoda?« je nadaljeval, obrnjen h kaplanu. »Saj je vendar hči svojega očeta... torej nič naravnejšega! Je pa baje zelo dostojna in zelo nedostopna, to sem tudi slišal.« »Pravijo, da je zaročena z lepim Landolfom, prvim poslovodjo njenega očeta,« je rekel eden drugih gospodov. »In temu na ljubo je nastopila ta javni poklic,« je rekel tretji. »Preje, tako pravijo, ni nastopala.« »Jaz mislim, da so vse to samo govorice,« je pripomnil kaplan. »Pa gotovo, govorilo se je o neki ljubezenski zgodbi,« je zatrjeval stotnik. »Le ne spominjam se jasno, v kaki zvezi je to bilo.« »Dokaj se govori, zlasti o takih stvareh, a često-krat brez vsake resnične podlage. V tem slučaju to celo odločno laliko trdim. Jaz sem, kot rečeno, zelo obžaloval, da je napravila Nora ta korak; vendar pridejo včasih razmere, ki jih je težko premagati in jaz ii ne morem odrekati svojega spoštovanja.« lisnil k razpaljenim ustnicam. V polsnu se je dvignil izza polite mize, stegnil tresočo se roko in sanjaril: »Micanka! Ne kriči nad menoj... Joj! Lase mi bo populila, grda žena ...« »Matevž, le spančkaj, vsaj si pri pri- Kteljih!« je posadil krčmar blodečega pi-nca za mizo in mu izvil iz krčevitih rok prazen kozarček. Mešetar v kotu je izzivajoče mežiknil in se zopet oglasil: »Ga ubogate, krilatci nedolžni? Kožo si pustite potegniti s hrbtov, samo da vam (>omoli kozarček žganja.« »Molči, Andreje! Pometi pred svojim pragom, oderuh neusmiljeni.« Dva kmeta sta planila proti mešetarju in mahnila po njegovi glavi. Nekdo mu je izvil bič, ga prelomil in vrgel v sredo pivske izbe. Andreje je stisnil bisago in obupno »ogledal krčmarja, ki je urno pobiral ko-jarce ter pogovarjal razkačene pivce. Mize so grozeče škripale, stoli so se lomili v rastočem metežu... »Boš nas še goljufal, privandranec črni!« so kričali razdraženi pivci in suvali mešetarja v koščeni bok. Ta se je odmikal v kot za vrati in hitel prestrezati naperjene udarce. Pesti so blikovito križarile pa za-ilimljenem zraku, klopi so se tresle, sajasta luč je migotala, nerodna vešča se je priklatila in se zaganjala v cilinder... Pretep se je začel! »Kravo in mene je odri,« je vikal suhi jav kmetič in mahal z golimi rokami. »Kdor se me dotakne, bo mrtev!« je grozil prepadeni mešetar in potegnil dolg nož izza pasa. Najbližji pretepači so ocUkočili, obrazi so se povesili in pobledeli. Srčnejši so pritiskali prednje naprej, krog se je ožil, okovane pete so se zajedale v mehki pod. »Kaj se ga bojite skupuha gladovnega?« je grmel širokopleč fant in dvignil stol. »Fantje mir, samo mir!« je ječal krčmar Numrek in vil debele roke. Otepal je po pivcih z zamaščenim predpasnikom, raz-rival svitek okoli mešetarja in žugal kmetom, da bode poslal po žandarje ... Tedaj pa je nekdo pograbil trebušato steklenico in jo iian-oril... z-z-zink ... steklovina je grozeče blisknila in se razletela na nasprotni steni; črepinje so padale na razgrete glave pretepačev. Zagata je postajala za mešetarja vedno usodnejša, neprijeten občutek ga je zmrazil. Stisnil je ustnice in sunil z nožem proti najbližnjemu. Tanka, rdeča proga je sinila tia čelu nesrečneža, kri se je poiila, oko je izkelo. Ranjeni je omahnil v naročje pijanih gostov, ki so se začeli puliti za nezavestnega. Mešetar je pa izrabil zmedo ter planil v mrko jesensko noč... Razburjenost se je polastila navzočih. Krčmar je letal od okna do okna, razgrinjal preozke zasfore in javkal: »Grdobe! Za dobroto me bodete spravili na beraško polico. Žandarji pridejo, hišo bodo pretaknili, na sodnijo bom moral iti... Stroški, grozni stroški,..« Pobiral je kozarce, se spotikal ob pre-vrnjenih stolicah in naganial pivce domov. Ti so se začeli strahoma razhajati. Pozabili so na mešetarja in pijačo, dogodek in krč-marjeve grožnje so jih napravile otročje zbegane. Nekateri so odšii po ženo ranjenega kmeta, ki je tarnal na klopi za pečjo, drugi so predlagali, da naj gre kdo s ko-njem po zdravnika... Pod oknom se je medtem skrival Ho gin, peklenski kralj alkohola. Za njegovim hrbtom sta ždela dva hudobca, zelene oči so se strahotno bliskale v gosti temi. »Nič več krvi ne bo nocoj?« se je čudi! Rogin in strigel s kosmatimi ušesi. Zvedavo je poškilil v pivsko izbo, ki je bila že prazna. Za pečjo je še vedno ležal ranjeni kmet, drobna žena se je sklanjala nad njim in mu prevezovala oko. Za mizo pa je gro-madil krčmar Numrek številke in dolgove, ki so jih napravili nocoj bajtarji in hlapci, »Nocoj ne bomo ničesar vlovili,c je obupal proti polnoči Rogin in se odpravil v pekel. Za njim sta tekla oba pomagača s praznimi malhami... Pred nebeškimi durmi pa si je obrisa! angel varuh grenko 8olzo ter odšel pred prestol Usmiljenega po tolažbo in milost MaSo pokramSlalmo. Samo toliko se je mož izdal, da jt kmet. Podpisal se ni. Čeprav to ni hvale in časti vredno, da se mož plaho skriva za grmom, je pa vendar v njegovih vrsticah toliko blage volje, ki hoče svetu pomagati na noge, da bomo vseeno ne samo z njim, ampak z vami vsemi malo pokramljali « njegovih nazorih. 1. Poglavje o varčevanju. »Domoljub« nas opominja — tako pravi pismo —, da bodimo varčni, da varčuj-mo. Vse to ima prav. Toda dotični pisec je pozabil povedati, da se silno veliko de? »Toda Kurt,« je trpko in nestrpno rekla zdaj grofica, »neodpustljivo je zate, da še ostajaš zunaj. Jesenska megla pada ,.. kako hočeš ozdraviti, če si tako nepreviden?« »Jaz ne vidim nobene potrebe,« je odgovoril mladi mož in vstal. Vendar se ni oddaljil več ko do salonskih vrat in se tam naslonil nanje. V ideti je bilo, kakor da se ne more odtegniti pogovorom. »Noro Karstenovo sem jaz zelo dobro poznala,« je rekla Lili; »in še več kot to, imela sem jo jako rada. Bili sva skupaj v istem vzgojevališču v Bruslju. Nisem hotela verjeti, ko sem čula, da je nastopila. A gospod kaplan ima gotovo prav v tem, ko pravi, da jo je moral ie kak zelo resen razlog pripraviti do tega. Uboga Nora.« Tedaj pa je njen pogled zadel grofico, ki je čedalje mučneje in nemirneje zrla v svojega sina. Lili je menila, da jo razume. »Mislim, da napravimo najbolje, če sejo tu prekinemo,« je rekla, »da prisilimo porednega bratranca k pameti. Pridi Kurt; v salonu je zdaj prijetneje.« Sledeč migljaju mlade gospodinje so se vsi napotili v hišo; a prijetneje tam ni bilo. Prejšnja vese-lost je izginila in zdelo se je, kakor da se je vleglo nekaj težkega na vso družbo. Najbrž so pripomogli k temu grofičini pogledi. Razburjeno in boječe jih je upirala v sina, ki je seveda tudi nenavadno pobledel in hipoma obmolknil; kakor preutrujen se je naslonil na stol. Gostje so se pripravili k odhodu, da bi ne jriotili miru okrevajočemu bolniku. »Toda prosim vas, gospod kaplan,« je srdito tekla grofica, ko so odšli gostje in sta bila sama, »kako ste mogli biti tako neprevidni, da ste na ta način začeli ta pogovor in vzbudili te spomine v mojem sinu.« »Mislim, da ti spomini še niso nikdar zaspali v njem in da so prej ko slej vzrok njegove bolezni,« je resno rekel kaplan. »A! Pojdite!« je vzkliknila grofica, »njegove bolezni je bilo krivo samo podnebje. Zdaj ga je treba samo čuvati pred vsakim zbližanjem s preteklostjo in radi tega mi je bila doslej njegova odsotnost po volji. »Gospa grofica, mi ljudje premoremo z vso svojo skrbjo neskončno malo. Grof Kurt in gospodična Nora sta bila že spet skupaj.« »Za božjo voljo!« je vzkliknila grofica, »kako je bilo to mogoče?« »Sestala sta se slučajno na vlaku, ko je grof potoval semkaj in to svidenje ga je tako pretreslo, da je znova obolel. Vidite, kako malo so zaspali v njem ti spomini, če so mogli imeti še toliko učinka.« »Moj Bog, moj Bog!« je zopet vzkliknila grofica,« in to ravno zdaj, ko sem imela že toliko upanja, ko so se tako dobro skladali vsi moji načrti, da ga zve-žem z njegovo sestrično!« »Gospa grofica, raje nikar ne delajte takih načrtov, ki bi ga samo odbijali. Prepustite nebu, naj ukrene ono tako kot bo najbolje za vse. Gospodične Nore se vam ni treba več bati, že davno se je bila odrekla vsem pravicam do njega.« »Ko bi vsaj ne bili gospodom ugovarjali! Bilo je čisto prav, da je Kurt slišal, kako govore o njej.« »Bila pa je neresnica in ta ni nikoli dobra,« je odločno, a prijazno rekel kaplan, zakaj grofičina raz-draženost ga je bolj bolela kakor pa jezila, ker je razumel njeno skrb. »Moral sem povedati resnico, kajti znano mi je, kako žalostno se je preokrenila ta stvar.« »Ali pa vam je bila sila, s svojim obiskom zo-pet otvoriti zvezo s to družino?« nuje svojo nepokorno zakonsko ženo. Vsak lKjlgnrski zakonski mož imn žo danes pravico, ;<-tinanja zlorabiti. Vsak Bolgar si pa tolmači lo nečloveško postavo po svoje! Logično. Pijanček v gostilni: i Al i naj spijem Se enega? Želodec ml pravi ,da', glava pa ,ne'. Glava je običajno bolj pametna ltot želodec, vsled tega tudi popustljiva. Pa spijmo torej Se enega.c Stari Rimljani so plačali samo en davek, to je bil davek na zapuščine. Znašal je 5 odstotkov, toda samo od zapuščin, ki so btle vredne več kol 250.000 naših dinarjev. Sloni t lučkami. V ve-likem indijskem mestu Bombayu ni nič čudnega. 8e ugledal na ulici orjaškega slona, kako dobrodušno mahedra in vleče za seboj naložen voz. Za cestne policijske predpise se tak debelokožec kajpada ne zmeni veliko. Zato se je pa tudi pripetilo, da Je oni dan zvečer neki motoctklist zadel v to orjaško vprežno živino. Motor se je razbil, slon pa še kihnil ni. Da bi se etične nesreče ne pripetile več. le boinbaT- oarja zapravi dandanes tudi Se na druge načine. Veliko več kot se zapije po nepo-irebncm, so dandanes no nepotrebnem za-(ida in izda za drago in elegantno hišno »pravo in za velike in drage spomenike po nnrlili in za pogrebne stvari sploh, kar vse avira iz napuha in nečimernosti. Naj nam dobri mož odpusti, če mu bo-110 kar naravnost povedali, da je zadnja rrditov njegova o napuhu in o nečimerno-sti kar naravnost pretrda in pretirana. Kar veseli smo, da ne vemo za njegovo ime; bo imel vsaj mir pred tistimi, ki jih jc sicer nepremišljeno, pa vendar malo preveč usekal. Vsakdo mora priznati, da je poglavitni vir zapravljanja nezmernost in razuzdanost. Pri nezmernosti ne mislimo samo na pijačo, ampak imamo tudi pred očmi nezmernost v obleki, nezmernost v plesnih veselicah in še mnogo drugih vrst nezmernosti. Z nezmernostjo se pa redno druži razuzdanost, ki navadno tudi ni prav poceni. v Ljubljanskem župnem listu »Vera in življenje« beremo, da je pisec dotičnega članka našel med stodinarskimi bankovci enega, ki je imel na robu napisano: »Zate sem dala svojo nedolžnost 10. maja 1929.« Koliko takih bankovcev pa kroži po svetu »mutastih«, brez napisal In to, da bo mož pomirjen, zlasti po mestih in predmestjih. Vzemimo pa zdaj naše delavce, ki si zidajo nove domove, naše kmete, ki prezidava jo ali nanovo zidajo svoje hiše. Ali res vsi ti zidajo le iz napuha in nečiraernosti? •AJi je oče vseh stavb, kar jih je sezidala Ljubljarfa, reš sam napuh, sama nečimer-nosf? Kdor to trdi, zraven pa ve, kakšni naznanilo! Cenj obC!nstvu vljurlno naznanam, da sem otvorila fotografski atelje in bom vsakomur vsak čas in ob vsakem vremenu točno in solidno postregla Za cenj. obisk se priporoča — lotoalelje pri Fl.NANCARJU - ANICA C.AMPA - Domžale siromaki so tisti, ki morajo bivati v najetih stanovanjih, zlasti tisti, ki pripadajo delavskemu stanu ali pa v vrste tako zva-nega nižjega uradništva, mora priznati, da ti ljudje zidajo svoje hišice iz samo žive potrebe. Potem pa še eno vprašanje. Kakšen je razloček med denarjem, ki ga zazidam v stavbo, in pa med denarjem, ki ga po-tratim za čezmerno uživanje te ali one vrste? Denar, ki ga zapijem, ki ga zapravim po plesiščih in pri drugih malovrednih zabavah, je kakor vržen v zrak. Ko se zavem, me boli kvečjemu glava in v žepu čutim, da računi niso prav v redu, morda včasih med tednom potem celo stradam, ker sem enkrat prehudo denar razmetaval. Denar, ki ga zazidam, pa ohrani še vedno svojo vrednost. Če sem zidal z lastnim denarjem in če plačujem v redu predpisane davščine, sem v svoji hiši samsvoj gospod in ta zavest je vendar več vredna, kakor pa pijana vrtoglavost. Če sem pa morda zidal s tujim kapitalom, če sem vzel denar na posodo in če v redu plačujem obresti in kar je najbolj pametno — če počasi vračam tadi dolg, sem tudi samsvoj gospod v svoji hiši. V vsakem slučaju pa ima hišica svojo vrednost. To vedo dobro tudi pri posojilnicah, če bom šel posojila iskat zato, da poravnam svoje kljuke in križe po gostilnah, bodo odborniki desetkrat premislili, preden bodo dovolili posojilo in samo enkrat, da bodo sklenili: »Ne!« Če bom pa iskal na posodo denarja za novo stavbo,, bo pa mnenje pri pametnih možeh vse drugačno. Prijatelj, kako? Nikar gledati v sedanji svet samo s črnimi očali 1 (Dalje prihodnjič.) To je zavest! Švicarski katoličani, po večini siromašni gorjanci, imajo poleg tednikov nič manj kot 23 katoliških dnevnikov. Ni ga skoraj kraja na svetu, kjer bi bili katoličani tako zavzeti za svoje časopisje, kot so v Švici. Katoličana, ki nima katoliškega dnevnika, v Švici sploh ne smatrajo za katoličana. Popolnoma izključeno je tudi pri katoliškem Švicarju, da bi naročil ali sploh pustil v svojo hišo nekatoliški ali pa kak nekrop-nevoda časopis. Zato pa vzdržuje komaj en milijon švicarskih katoličanov kar 23 katoliških dnevnikov. Tudi Slovencev je okrog milijona, in pa še za zaveden katoliški narod se štejemo. Če bi bili res zavedni kot nismo, bi imel po švicarskem primeru, naš katoliški dnevnik »Slovenec« vsaj sto tisoč naročnikov. Kurat kaznilnice: »Ali niste nič mislili na prihodnjost, ko ste šli krast?« Kaznjenec: »Seveda sem, saj sem denar naložil v hranilnici.« 57 ska policija določiln, da morajo imeti sloni, čo gredo ponoči na ulico, spredaj dve svetli in zadaj eno zeleno lučko. Prepričan dokaz. Ona: »Ti vedno (rdiš, da me ljubiš; ali ti smem tudi zaupati?« On (kramar); »Zaupati? Ako mi zaupa Petri-tič, ako mi zaupa Souvan in ako mi zaupa Mayer, mi moraš zaupati tudi ti.« Kaj znajo mati. Milica: »Moja mamica igrajo na klavir, tvoja pa ne!« — Milan: »Moja pa vzamejo vse zobe iz ust. Tega pa tvoja ne morejo!« 100 let stara je znana opera >Viljem Telt, ki jo je uglasbil skladatelj Rossinl. 3. avgusta 1829 30 jo prvič peli v pariški operi. Dotlej je bil Ros-sini, ki je svoje ime proslavil tudi s »Seviljskim brivcem«, navajen, da so vse njegove opere iz-žvižgali. »Viljem Teli* Pa se je občinstvu na mah priljubil. Od tedaj ) šče v trgovini Anton Savnih. škofga loka GORENJCI! No delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v Radovlilco in na Dieti VINIiO SAVNIH-n Tam bodete ravno tako postreženi. kakor v Kranju in Ljubljani, torej ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. Cene zajamčeno nizke, kakor v vsaki večji trgovini. Le en sam poset! In poplačan je Vaš trudi Tisk je velesila; ali mnogi to velesilo prav malo upoštevajo,, zlasti med nami katoličani. Kralj žveplenk. 48 letni Šved ivar Kruger izdeluje danes žveplenk. kolikor jih svet potrebuje. Na svetu, zlasti na Švedsko mima 150 tovaren za vžigalice, v katerih dela S0.000 delavcev. Monopol na vžigalice ima v večini evropskih dežel. Kruger, kralj vžigalic, je še samec. Živi le za trgovino. Je visoko izobražen človek. ki sam zase le malo potrebuje. V prostem času se bavi nekoliko le 7, glasbo in slovstvom. — Kaj torej starega fanta žene, da hoče svoje vžigalice vseinu svetu vsilili? Vedno počitnice. Teta: »No, Korlček, ali bi rad hodil v šo'o?« — Karel: »Ja, že; pa...« — Teta: »No, pa kaj...?« — Karel: »se rajši bi hodil, če bi bile zmerom počitnice.« Brezposelnosti v bodoči Panevropi ne bo, tako je govoril na gospodarskem zborovanju v Oxfordu A. Salter, direktor finančnega oddelka pri Zvezi narodov. Blagostanje Ze-dinjenih držav Severne Amerike temelji v nasprotju z Evropo v dejstvu, da tam države ne postavljajo armad druga proti drugi ter da med njimi ni carinskih mej. Vso to bo prišlo dobro tudi Panevroi>: žal, da je, odgovoril tako neprijazno! kaj mu je pre-ostajalo drugega, kakor da ji je s podvojeno gorečnostjo zagotavljal, da ji je pokoren sluga in da je pripravljen na vsako uslugo. Mladenkin obraz se je zopet hitro zveselil in ni je bilo treba dolgo prositi, naj smatra njegovo obljubo za resno. »Vožnja ti bo koristila,« ga je zagotavljala in 9 tem pomirjala samo sebe; toda povedati ni hotela niti »kam«, niti »čemu« se bosta peljala. »Poslušati me moraš na besedo in vse storiti, za kar te bom prosila ter vse prepustiti meni. Zakaj, ti bom povedala pozneje,« je rekla s pretkanim obrazom. »Tvoji materi bom kar povedala svoj sklep, tako, da mi ne bo mogla odreči... če mi ne boš ti kaj ugovarjal, Kurt.« Kurt ni nič ugovarjal; ko ji že prvič ni mogel odreči, mu je bila vsaka nadaljna beseda, vsaka na-daljna misel odveč. Grofica je, seveda, osupnila nad samolastnim in skrivnostnim namenom svoje nečakinje, ki se ni povsem ujemal z njenimi nazori o družabnih običajih. Toda prav sedaj ihi marala motiti ničesar, kar bi moglo pospeševati zaupno razmerje med njima in tako je brez nadaljnega privolila. Ko se je, vsa prevzeta od svojega dejanja, odpeljala na svoji kočiji z bratrancem poleg sebe, je postala sila dobre volje. »Sedaj pa moraš tudi vedeti, kam te peljem,« je rekla Kurtu, ki ji v nevoljo ni pokazal prav nič radovednosti. »Na Dunaj se pel jeva, a ne z vlakom, kar bi bilo škoda ob tako lepem vremenu in v dveh urah pritečeta konja tja. Potemtakem prideva še dovolj zgodaj, da opravim, kar nameravam in imava še nekaj ur na razpolago. Voz pošljem poprej nazaj na oažo oostaio, kjer naju bo zopet počakal. Zvečer ne smeš tako dolgo potovati; zato se vrneva z vlakom, ki rabi komaj četrt ure in dospeva še o pravem času domov. Kaine, ali nisem lepo uredila?« Kurt ji je moral pritrditi; tudi to ji je moral priznati, da mu vožnja dobro de. Mirno drdranje voza skozi sveži, vedri zrak ga je bolj pomirjalo kakor pa, če bi bil moral preživeti današnji dan v materini družbi. Polagoma se je zazibal v nekako dremavico, v kateri je preslišal skoraj vse besede svoje sosede. Še preden sta pretekli napovedani dve uri, sta bila že na cilju in konja sta se dopihajoč ustavila pred Lilinim hotelom, ki ga je ta imela v mestu. Dvorni hišnik je mladi gospodarici uslužno odprl sobo, ki je bila vedno pripravljena zanjo. Dočim se je Kurt zdaj šele zavedel, kje je ia kaki spomini ga vežejo na ta kraj — kajti po svojem odhodu v Orient ni bil še nikoli v prestolici — sc je Lili dolgo razgovarjala s svojim uslužbencem. Čez nekaj časa je prišel ta z nekim listom ter ga izročil mladi grofici. »Tako, Kurti,« je rekla Lili, »ali si se dovolj odpočil, da me boš mogel spremljati? Potem, prosim, pojdiva. Poglej, v tole gostišče me pelji... it' morava skozi tele ulice,« je pristavila ter mu podala beležke, katere ji je bil pravkar izročil hišnik. Kurt je raztreseno bral list, da bi se spoznal, nato pa je ponudil sestrični roko. Preveč so se zopet oglašali v njem spomini, da bi razmišljal, kaj namerava Lili. »Bržčas namerava kupiti kako darilo, s katerim hoče koga presenetiti,« "si je mislil. BREZPOSELNI! Poslužite se najugodnejše prilike pletilncga stroja Walter, ki Vam ga nudi F. Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5. s popolnim ooukom in sigurnejšo eksistencol hupuiem kakor vsako leto vse vrste lobofrcbcc mmm po najvišjih cenah. N. Pakit. LfuDifana Sv. Petra nasip 27 (za vodo) Edino najbolj^ šivalni stroji in pletilni W\t. ..Dubied stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. Pelelinca orUtHer, Adler Najnižjo cene! Tudi na obroke! L|ubl|ana blizu PreSemovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija. 1ZVANREDNA PONUDBA! Za deževni Vetni čas priporočamo, da si nabavite kolno peserino za dež C. O. V. tehta sanio 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko 9 seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in šport. — Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem samo 70 Din, franko, za-carinjena, poslana po poštnem povzetju, dva kosa 138 Din. Razpošilja A. Marik. export, Praha XII., Londynska 57. (Ce ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati. BLAGO ZA ŽENSKE OBLEKE za montelne pllš. žamet, velur, kamgarn, NAJNOVEJŠI ŽAMET za obleke, KOCKE OSRINJALKE, POBHANTASTE MUHE. ŠERPE, RUTE. ČEŠKO PER3E — kupite najceneje pri ČEŠNIk-u LJUBLJANA - Unsarjeva ulica Solldnost moiesa podjetja ie znana JC zaroki naše ljubljene vnukinje, nečakinje in sestričine, gdč. Hilde Reiner, Bela Crkva, z gospodom ing. Julijem Wassermannom Ljubljana, iskreno čestitamo. — Pepa Seif, rodbina Simon Seif, Anzclm, Karel, Artur, Ana, Luci-Jan in mag. ph, Leon Seif, Drohobycz, Malopolska. da kupite razno manulak-turno blago za jesen in zimo Nc pozabite da kup turno bi iKdfcenclc v trgovini, Anton Savntka v Skoliilokl Ali s« hoCeta (»rez nevarnosti osvoboditi proti na, REVMATIZNA trganja v krilu In iSiasaf Revmatizcm je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve iBSe v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so ob>ike, ki se v Djih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot ravmatizem. Sedaj so bolellno v udih In sklepih, sedaj zopetotekll udje, sključene roke In nage, trganje, *S»a-danjo po raznih delih telesa, da celo slaba oC< so prav i;o-godo posledice revmatičnih in pr.itinskih boli W Kakor pn je raznolika poloba, ki jo nudi ta bolozen, tako mnogostranska so vsa moeoča in nemogoča sredstva, zdravila mešanice In mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko di>bo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenčiiice, ki je pomagalo ie mnogim »olnikom. Naše zdravljenje Je izbnroo iu učinkuje naglo ludi pri zastaranth, kronlfnih boieznlh. Da si pridobimo prijateljev smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvobodlti.svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše ie danes! august mArzke, Briichsalarstrasse S, Abtallung 17. lil proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1 Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Ha prostog. dražbi se bo prodala v ne' deljo, dne 24. t. m hiša z gospodarskim poslopjem in trgovino v Ratečah pri Gorenj vasi št. 2 pri Jerebu' EiMOJIfl^Vn razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Po'eni čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300-—. L. Brozovič, kemična čistiona perja Zagreb, Ilica 82. CEBljarshi pomožnih, ki je vajen šivanega dela in gojzerc, se sprejme na stalno mesto, zajamčeno z vso oskrbo. Ponudbe na upravo »Domoljuba pod šifro „Cevljar" št. 12547. Podplate in vse H potrebščine za obutev priporoča lastni izdelek strojarna Fran Tršar na Vrhniki. Pre- «?!LovSa?š8či za takoj treznega starejšega svmjarja ln konjarja. Samo letna služba. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Domoljuba pod 13071. službe. Dosedaj sem služboval kot oskrbnik 10 let. Cenj. ponudbe z navedbo plače prosim na upravo Domoljuba pod štev. 12996. Učencaz? ,lrgov-meS/ , blaga sprej- mem. Dečk' od 14—15 let, kmečkih star šev imajo prednost. Oskrba v h-ši. Fr. Mikolič, So-dražica. starega od 14—15 let, iz poštene družine išče Zakrajšek Anton, mizarstva, Srobotnikšt.9, p Vel. Lašče. Kostanjeve hlode vtema tudi kože v stroj in kupuje vse vrste kož.Cene najugodnej e. ali deske kupim. Ponudbe na Fran Repič, sod., Ljubljana, Trnovo Ključavničarstva priučiti pri dobrem mojstru zdrav i n krepak kmečki fant. Našli v v upravi pod št. 13012. MlghapnOOd^amzde- vsemi stroji in mlekarskimi potrebščinami. -Pire Marija, Matena 28, p. Studenec-Ig. Kmečkega fanta » domača dela sprejmem takoj Jožef Vengar.Ja-vornik, Gorenjsko. Fanti! od 15 let dalje ' sprejmem k živini in za po jska dela. Naslov v upravi Domoljuba ped št. 12817. linis divjačine kupu-_L.jem, - J. Mihe »c, Vrhnika. Mizarskega pomoč- mm ^o lepo^vi- s petimi sobami in pri-tiklinami z vsem konti rtom s kletnim stanovanjem za hiSnika, na najlepSi točki ob Celovški cesti v Šiški, a urejenim sadovnjakom in cvetličojakom s 1700 ms sveta, katerega se lahko odproda. Natančen naslov se izve v uprav! tega lista pod št. 12805. ijjia sprejmem takoj z vso oskrbo Jožef Sitar, strojno mizarstvo, Križe pri Tržiču. Čevljarski vajenec ki se je že nekaj časa učil, se sprejme v dobro učenje takoj z vso oskrbo v hiši brezplačno Alojzij ZavrSnik, Čevljar, Šmaren št. 77, p. Kamnik. "T Budilke r. ČUDEN Mal^ana - Prešernova I Gofove ohtehe in površne suknje! Da ustreiem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih polov in stroškov, sem vpeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri njtna svojega krojača, ali ni ž njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago — in dobi v 6 dneh zgotovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo cenejša, kot povsod drugod _ za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlago)! Vpeljal sem tudi vse vrste usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se. IVAN A. GROSEK trgovin« z meianim blagom — TREBNJE CENIK Prvovrstna glasbila direktno iz TOVARNE oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovani dobite zaslon,. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalaici glasbil v Južoslaviji MEINGL i HEROLD trornica glasbil, eramotonov in harmonik podružnica M ARI BOK št. 102-11 thollna . . Ud Oin 93'- delie Timourlci „ „ 96 - „ Mandoline „ „ 136'- ., Trube . . „ „ 503"- „ Gramofon „ .. 343"- .. Ročne harmonike it) Din 83'- . Seziifka prodala novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za moške obleke od 100 Din, razno sukuo od 45 Din, doubl za zimske suknje od 125 Din, za ženske plašče od 45 Din, volneno blago za ženske obleke (130 cm široko) od 34Piti, različni ltambriki, vsakovrstni parhenti in ilanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za rjuhe od 20 Din, koci od 120 Din naprej. Suknena obleka 3-10 in blaga z vso dobro podlogo samo Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. - Vsakdo naj se posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah, in to v manulakturni trgovini IVAN KOS, dražba z o. z., LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. 23. 230 Dift L raihuz Ljubljana, Mestni trg 15 Na malo Delnih! Na veliko V*tanovl|eoo 1639 Telelon 2282 Varčujte! Veliko si prištedite na času in denarju, če si za bodočo hudo zimo nabavite dobro peč za kurjenje z žagovino. - Krojači in šivilje! Za grejenje likal-nika izdelujem posebne vrste tudi za žagovino. -Trgovci! Zahtevajte ilustrovan engro cenik pri tvrdki Št. Lamut, Vransko pri Celju, izdelovanje štedilnikov in peči na debelo. Tečaj prik rojevanja in šivanja za krojače, šivilje in nešivilje začetkom decembra. KROJNO UCILIŠCE, Ljubljana, Stari trg it 19. Prostih je več mest za krojače in Šivilje. Učenci tečajev imajo prednost. Za zimo si nakupite toplega perila in blaga za obleke in plašče najceneje in najsolidneje pri tvrdki IuanSaunik-Kranjis Največja izbira galanterije, parlumerije, kolesarskih potrebščin, instrumentov itd., itd. Pridite!.— Prepričajte sel PREKLIC. Podpisani Anton Merhar, posestnik iz Prigorice št. 90, prekličem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti Karolu Merharju iz Kota št, 8, lesnemu trgovcu, in ga smatram za pošle-njaka, ter se mu zahvaljujem, da je od sodniškega postopanja odstopil, Anton Merhar. Prometni zaood za premen d. d. MaMlana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PrCSStOfl domači in inozemski za domačo * kurjavo in industrijske svrlie Kooatki premog vseh vrst Koks. livarniškl, plavžarski in plinski Brikete. Pramitai zarod za premog d. d. s MaMianl Miklošičeva cesta št. 15, I. nivlstr. Najpopolnejši sToeue Šivalni stroji ta ttvilie, krojač« ia čevljarja ter ca vaak dota. Preden si nabavita atroj, eglejt« ti te izredeott pri tvrdki L, Baraga, Ljubljana Seienburg. nL 6 Brezplačen pouk 15 letne jamstvo. Pozor, gozdarji in tesači! Naznanjam, da imam vedno v zalogi najboljJU plankače in sekire. Pošiljam po pošti. Cena nizka, KRMELJ MATEVŽ — Log, pošta Skotja Loka ZDRAVNIK Dr. PoicnšcSf mnm ordtnlra v NOVEM mesti Mestna hiša, 2. uadstr., zraven gostilne Košak. v lastni hiši št. 27. Rač. pošt. hr. 10.704. Tel. št. U. nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi r e n t n i davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje jposojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19. Z glavo ob zid bi butnili, ako nas ponovno napade lobohol . . . Ako tadi Vi trpite na tem, tedaj timo nekoliko ki p j-e pri etno d'-e-čega Frllerjevfgi E'saf »ida na bombaž >n v piškur lob a na In a obklaiiek i Ei-af n dom — in bolečine prenehajo' „KI«anuid" i iTsrovan z zakonom! Ze 33 lat je povsod eenje>o to preizkušeno narodno sredstvo in knsmeri-kum. — Poizkusite es za uldaženje bolečin pri revmat zrnu, protinu, prebujenju, uenmnosli. kot zašrito proti giioi; noranje na sladkorju proti želodčnim krčem, slabostim in kašlju. To pomaga! V lekarnah in vseh podotinih trgovinah: poizkusita klcuifioa Din 6'—. dvojna sti-lilen!ca Din 9'-. specijolna slcklenioa Din M'—. Po povit najinanje 1 zavoj > 9 poizkusnimi ali G dvor niml, ali 3 speoiialnlma -toklenicama siane Din si • Dva tako zavoja 8 poštnino in zavojem samo Din 102 —. Naročila na naslov - I EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsa trg 16. Ako pa patrebujotc dobro odvajalno sredstvo, ki krepi Ji-loTIcc. toda) zahtevajte Feller Je ve Elaa krogi Jice. G škatljic Din 12'—. Izdajatelj: Dr. Fran« K t: leteč. V irednik: Viktor Crniii. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.