Let° V!„ St. 171.
PoSinlna platna v geiovlnl.
V Ljubljani, v fi©FSk 1B au^issta 1S22.
P®sam. št. 75 p.
IflPREI
glasilo So«talisii&te stranke Jugoslavije.
Nove
smernice.
■ , kralja imamo in ustavo tudi. Oboje in i/Vr- kogu na mestu. Po božji milosti tarn° nar°da smo ustavna in parlamen-noma T,?narhija- Zad°voljni smo popol-beln n	in med se Pretakata na de-
'JDraginje ni.
liurt^a	Pravijo »državotvorci« —
wctstvo seveda drugače.
liena - Paidamer,tu vlada večina sestav-kaina lz. strank brez progmamov: radiih sn’ fem°Kratska in samostojna. Vse n>mairf ’ 0 Katerih lahko trdimo, da le, ^ Programa, in če so ga kdaj ime-strankSau^? zdavnaj vrgle v koš. Vse te Prav v 0^ej0 »demokratične«, če-kracjj-0 samo ena tako imenuje, o demo-/* Pa ni ne duha ne sluha nikjer. Lju^steiz°2ibno se bližamo volitvam, le ohi^u..s*cer ne ve v nobenem kraju lo jz i^bljene dežele, kako bi se izkopa-ysi Dn ’ vendar v enem se strinjajo cijo	odstraniti je treba korup-
viadne S kprupciia je tisto, kar drži njih m^a u ke pri mo^i> kar vzdržuje dar so -1?0 zvezo tl,di takrat, ka-sirank S‘ interesi teh posameznih liudstvn Pop°inoma nasprotni. Čeprav hteva . ne vo» kako iz blata, vendar za-sti in _ epovsod vsaj jasnosti in javno-razkrinP ?e koji nit* lastne somišljenike ruptnos-t», kadar spozna njihovo ko-
stvo nkl mislijo proti korupciji je Ijud-n,ti tre-)1C+ va*° v°lilev- Nismo mislili več ;a k’ da bodo prinesle te volitve do g0J.10stk toda računali smo, da bo-strankam ° pnnesie poraz vsem tistim režim. - so °dgovorne za sedanji
v	nezadovoljnosti vsekakor je
|em ljudstvu.
ski	pa	Poslušajte, kaj piše nedelj-
v- Narod« na uvodnem mestu:
•ra 'lank^^-Je’. da se<danji minister dvo-jn da	ni povsem kos težki nalogi
J°ktivnn-a ne rH^rvniva popolnoma ob-ske£a n U1i todno\ Dolgo bivanje aten-iUaršaiarf ka. jn bivšega dvornega — Vati s	3e treba razrnotri-
^emh rf*|šča dalekosežnih novih izpre-Svetova,UaJ^džič 3e bil vedno najboljši ^etra Tv I.1! najvernejši prijatelj kralja Pfed na , elikega Osvoboditelja. V Švici ^lim-nn ?pom vladavine je kralj Peter pisala ° val z Balugdžičem. Oba sta ^arskiii ^nogo socialističnih in gospo-^ Prec^- kov' Balugdžič je znan, da Pja. Tiih-	socialističnega	mišlje-
ter 0u kralju Aleksandru je kralj Pe-žičg zaSmrt-ni p°slelji priporočil Balagd-da, u , najboljšega svetovalca, rekoč, Doir.^ ...ar Je država v težkih in kritičnih
Poiožaii, uiMva v iezK.ni in Kruicnm Pa posVgt nai kralj pozove Balugdžiča
da p^rlamentarnih krogih navajajo, ^dsedu Aleksander ministrskemu nku Pašiču dal nove smernice
glede nadaljne naše politike. Predvsem je priporočal Pašiču: 1. dvig dinarja do višine francoskega franka; 2. neobhodni sporazum s Hrvatsko; 3. omiljen je vseh odredb proti kumunistom; 4. obnova solunskega procesa in 5. vzpostavitev di-plomatičnih stikov s sovjetsko Rusijo.
V parlamentarnih krogih je ta vest vzbudila splošno odobravanje.«
Kraljeva desna roka bo torej »socialist«. Ta desna roka bo »demokratično« spodila vsako vlado, če ne bo zmožna zvišati našo valuto na sedemkratno vrednost, sporazumeti se s Hrvati in komunisti, pobratiti črno in belo roko in pobotati se s sovjetsko Rusijo.
Tudi mi bi vse to radi videli. Vendar že danes svarimo ljudstvo, naj se ne da omamiti. Lep program — vendar zelo | slab, ker ne smemo upati, da bi nam ga' mogel izvršiti posameznik, čeprav kraljeva desna roka in »socialist« obenem.
Protiustavno je vplivati na ta način. Tudi če gre za dobro stvar, moramo povedati, da nam diktatorstvo ni vseč, ker ne more vesti do cilja. Kaj naj pa rečemo, če izhaja vsa stvar iz neke nevidne sile in če slišimo, da vse te točke, ki jih ta nevidna sila zahteva, »parlamentarni krogi splošno odobravajo«, dočim so do sedaj isti parlamentarni krogi (vladna večina seveda) vseh teh pet točk smatrali za pogubne.
Zato ne le. da ne verujemo temu »socialistu - odrešeniku«, temveč smatramo vso to novost samo za prav navaden trik, s katerim hočejo vladne stranko nametati volilcem peska v oči.
Nevidna sila. ki je vse to vrgla na dnevni red, se imenuje »porodica«. Vla-dotvorci, ki se drug drugega imenujejo državotvorce, žele še nadalje ostati na vladi, žele še nadalje ribariti v kalnem, žele se skrivati ne le za kraljev hrbet, temveč tudi za kraljeve lepe ideje. Zviševali bomo valuto — pri tem bomo imeli borzne dobičke. Sporazumevali se bomo s Iirvati — pri tem bomo Hrvate hujskali na Srbe in narobe. Odredbe proti komunistom bomo omilili — zato pa izdali nove. Solunski proces bomo obnovili — črno in belo roko bomo pa obdržali v armadi. S sovjetsko Rusijo bomo stopili v diplomatične stike. — Vranglovcem bomo pa dali še več pomoči, nego dosedaj. Ljudstvu bomo povedali tisto, kar rado sliši — delali pa bomo tako, kakor je prav — za nas.
Prosveta,
(Dalje.)
Za zdravo mladino.
Tukaj se je govorilo tudi že o tem, da se posveča položaju dijakov vse premalo pažnje. Slišali ste že pritožbe z ozirom na ustanove. Kakor je tukaj dijaška menza zanemarjena in kakor sc ic hotelo še njej
Izhaja razen pondeljka in dneva po praz-uiku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 1.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
nekaj odvzeti cd tistih siromašnih sredstev ki so se ji priznavala, tako je, gospodje. tudi s podporami za podobne dijaške ustanove v Ljubljani. Ne bom našteval detajlov; ali lahko vam pravim, da sem se takorckoč na svoje oči prepričal, da so tam dijaki, ki so mogli le na ta način študirati, da so obedovali no trikrat na teden, sicer so pa morali živeti od kruha in kave. o kateri dobro veste, da pravzaprav ni hrana. Take posamezne žalostne slučaje smo v preteklosti imeli zlasti z dijaki, ki so morali študirati v tujini, ker nismo doma imeli visokih šol. Poznani zelo žalostne slučaje iz Prage ,z Dunaja, iz Gradca itd. Ali to so bili več ali manj izjemni slučaji; sedaj na nastaja tukaj beda en masse, beda. kateri sc ne more vsakdo upreti. Le za šalo je mogla veljati tista znana »plenus venter non studet liben-ter« (poln trebuh se ne uči rad); če pa hočemo govoriti resno, moramo priznati, da ie boli resnična tista »mens sana in corpore sano« (zdrav duh v zdravem telesu) če nima telo dovoli moči, mora tudi duh oslabeti. Merc se pričakovati, da se človek nekai časa prekomerno napenja, toda preko svoje moči ne more nihče.
Gospodje, želel bi. da sc omogoči otroku v ljudski šok ne le da dobi knjige in kar je sicer potrebno za pouk. ampak tudi, kar zahteva njegovo telo in kar je za pouk enako potrebno; prav tako pa tudi želim, da bodi enako poskrbljeno za onega na visoki šoli. Najslabša vseh varčnosti, gospodje, je varčnost pri zdravju in moči naše mladine. Če ne bomo poskrbeli, da bo pomladek močan na duhu in na telesu. tedaj nikar ne deklamirajte o bodočnosti svojega naroda. (Minister Pribičevič hodi mimo govornice, smejoč se.) Gospod minister, če se zaradi tega smejete ... (Minister Pribičevič:	Ne rogarn se. Le
poslušam.) naj povem, da ne spadam
med tiste, ki se delajo, kakor je nekaj časa prišlo v modo. češ, da je omladiua vse. vsi drugi pa nič. V take ekstreme ne zahajam. Toda eno je jasno kakor solnce: Mi borno pomrli, oni bodo pa ostali, in če ne bodo oni močni, tedai gospodje, mora narod propasti. Tudi jaz želim, da bi bil moj narod močan na duhu in na telesu. Jaz ljubim svoi narod na ta način, da ga hočem videti v prvih vrstah vseh narodov. ne pa da bi sc vlekel daleč za drugimi. Zato je treba z vsem naporom delati na tem, da se to tudi uresniči.
Umetnost.
V	resort ministrstva prosvete spadajo i tudi nekatere druge reči, ki niso strogo 1 naučne. Tu ie na primer vprašanje umetnosti. med drugim vprašanje gledališč. Le nrM.'n!i!,'besed bi rad o tem	voPai
nosu. inču ui.ukmi v incioanjc meuaiisc. J-.e nekoliko besed bi rad o tem dejal, zakaj če bi se spuščali v detajle, bi bilo za to treba zelo obširne diskusije. Že samo naše ljubljansko gledališče bi potrebovalo obširne razprave. Zlasti ne mislim zaha-
je govorilo in pisalo v javnosti. Gre mi le za umetnost in njene interese.
Predvsem naj mi bo dovoljeno omeniti, da ni opravičen vihar,, ld se tukaj včasi dviga zoper vzdržavanje in podpiranje umetniških zavodov. "Večkrat sem že slišal: »Kmalu bomo imeli v vsakem mestu gledališče! Kai nam ie tega treba, dokler imamo dovolj drugih skrbi« itd. —
1 ako »hudo« sicer še ni. da bi res imeli v vsakem mestu gledališče, in če bi prišlo do tega, ne bi bilo to nič hudega. Treba ie le vzeti^ obzir, da je med gledališčem in gledališčem lazlika, prav tako kakor je razlika med knjigo in knjiso, kakor so razlike tudi v drugih rečeh. Gledališče' je lahko enostavno prazno zabavišče, ki ne zasluži podpore od nobene strani: deda-lišče je lahko eden najvišjih kulturnih zavodov. ako ie prav organizirano in če se vodi v duhu prave kulture. Gledališče. ki gre le za tem. da postane institut velikega profita, kakor je na žalost bilo doUgo ne le pri nas, ampak precej povsod po fcvropi, kisr se ie le vpraševalo, kako se privleče čim več občinstva, kako dobiti igre, ki bi mogle na pet, šest mesecev In dalje polniti hišo in blagajno; kjer je le to važno tam gledališče ni nikakršen kulturen zavod.
„ Toda. gospodje, dobro urejeno gledališče s primernimi cilji in s cilji se ujema-iočim delom lahko doprinese prosveti in kulturi naroda toliko, kolikor vseučilišče. Zato ima država ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da se tudi za to panogo briga kakor za vse druge panoge umetnosti in prosvete snloh.
Vprašane naše književnosti je vprašanje vsega naroda: naše slikarstvo, naše kiparstvo, so reči. ki se tičejo vsega naroda, če je narod kot celota organiziran v državi, mora potom države računati s temi rečmi.
_____________ (Konec	prih.)
Politične vesti.
-f- Nova »Obznana«. Ministrstvo je predložilo vladi zakonski načrt o javnih zborih, ki vsebuje 4 poglavja in 56 členov, Clen 5. se glasi: »Zabranjuju se zborov! radi manifestacija protiv ustavnih vlasti u državi, ill da bi izvršio pritisak na kralja, vladu, narodno predstavništvo IH druge ustanove I organe državne vlasti, da se odreknu nekoč svoga ustavnoz Hi zakonskog prava, ill da neko pitanje, o kome su nadležni da odluče. riie|i do želji maniiestanata. Isto tako zabranhije se manifestacije za ideale 1 forme vladavine, koie su suprotne I neprijateliske sadaš-njemu obliku vladavine. Učestvovanie na manifestacijama, kole su u smislu pred-nieg stava zabranjene, smatra se kao ore-stupak orotlv Javnoe ooretka i učesnik samo za to učešče kazni se do godinu dana zatvora. Sazivači zabranjene manifestacije kazne se godinu dana zatvora.« O tej novi »Obznani« bomo še poročali. Reakcija v Jugoslaviji izzivalno dviga svojo slavo.
+ Na Bolgarskem je vlada predložila parlamentu načrt o podržaviicnju odvetnikov. Zelo umestna misel.
+ Madžarski mlini kupujejo naše žito, seveda ne za potrebo lastne države, temveč za kupčijo. Naša izvozna politika pospešuje pač izvoz žita. mesto da bi pospeševala izvoz moke. Tako je mogoče, da prevzemajo madžarski mlini naše žito tudi v mletje, ori čemur zaslužijo visoko mlevnino in še otrobi ostanejo zunaj države. Nasi mlini pa komaj živijo, ziasti v Sloveniji.
-f Iz Galicije prihajajo poročila, da so tam velliki nemiri proti poljskim plemičem. Upliv Rusije?
4- BerFnska »Rothe Fahne« je prinesla manifest tretie internacionale, v katerem poziva proletariat vsega sveta, naj vstane proti ropanju Rusije s strani mednarodnega kapitala. V proglasu pravi, da je hotela skleniti mir z buržoazijsko Evropo (?!). da pa ni mocela sprejeti stavljenih ji pocrojev. Dolžnost proletariata je, da ;ii priskoči na pomoč. — Od časa revolucije pa do danes se ie sovjetska Rusija umikala na vseh koncih in krajih. V času, ko se r.e udeleževala kapitalističnih konferenc. se je zbiral evropski proletariat nri svojih mizah ter ie sklepal o svoji usodi. Sijajen primer ie ravno konferenca amsterdamske strokovne -komisije, ki se .ie vršila pred dnevi.
+ Drugi internacionalni kongres vojnih sirot in udeležencev svetovne vojne je sklenil prirediti vsako leto 30. julija manifestacije proti vojni. V to svrho 5e izdal poseben proglas, podpisan od Schniirma-cherja in Kornmullerja. Manifestacije so se vršile v vseh večjih mestih Evrope. Znamenite so bile dunajske manifestacije. berlinske in londonske.
NARODNA SKUPŠČINA.
29. julija. Debata o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Govoril je posl. s. Divac (S. S. J.) obširno o potrebi da je izvesti agrarno reformo dosledno, ker le tako je mogoče preprečiti agrarno revolucijo. Govorili so še drugi, ob koncu debate ie posl. M. Pribičevič stavil na ministra za agr. reformo vprašanje, če se naseljevanje v južni Srbiji in Vojvodini nadaljuje in če se res dela razlika med Srbi in Hrvati. — Na to »naročeno« vprašanje .ie seveda dal minister takoj zadovoljiva pojasnila: naseljevanje se še nadaljuje ter se ne dela pri naseljevanju nobenih razlik med plemeni.
Nato je bil ta del proračuna sprejet. Sprejet je bil tudi proračun ministrstva za konstituanto.
S tem so bili sprejeti vsi deli proračuna v podrobni razpravi in prišlo je do končnega glasovanja o cdlem proračunu. Oddanih ie bilo 210 glasov. 162 za in 48 proti. S tem ie bil sprejet prvi redni jugoslovanski državni proračun in zaenkrat preneha gospodarenje z dvanajstinami.
Dnevn« vesti.
Korupcija ostane. Ustava ostane tudi •— seveda razlagali jo bomo mi, po svoje. Tudi kralj ostane, vplivali bomo nanj po svoje. Republikance bomo zatirali po svoje, nevednemu ljudstvu pa bomo rekli, da je kralj socialist in republikanec. Za vraga! Na to vabo pojdejo še komunisti! Gotovo so si zapomnili naš manever s pomiloščenjem Stejiča in če bo treba, jim 'v volitveni borbi povemo tudi to, da Balugdžič pravzaprav ni socialist, temveč — komunist, ki je pisal že tudi v anarhistične liste.
(Dodatek k današnjemu uvodniku »Nove smernice".)
Nova bančna afera? Nedeljsko »Jutro« št. 178 prinaša iz Trsta poročilo ,o velikih potvorbah knjig in drugih dokumentov v tamkajšni »Batiča Adriatica« (Jadranska banka). Suspendirani bančni ! uradnik Kolumbič je naznanil tržaški policiji. da je omenjena banka falsificirala knjige, da dokaže ogromne kronske terjatve. za katere nai 'bi v smisiu rimske lconrerenciie dobila zamenjavo v lirah. Goljufija bi presegala vsoto 22 milionov lir. Policija je obkolila banico, zaplenita vse
knjige in aretirala tri višje ^dnike 13aJe
je izdana tiralnica za generalnim ra^iate ljem Jadranske banke. Kamenarovicem. ki je kakor znano nastanjen v Liubljan-To poročilo ie prineslo torej »Jutro«. Kaj in koliko resnice je ra tem, ne vem • To bode že pokazala bodočnost. Vsekak ie treba sprejeti poročilo z vso	•
tembolj ker poznamo razmerje m »Jutrom« in Jadransko banko.	..
V Mariboru so zalotili ^dustn^jo
mesnih proizvoda d. d. u	17
hotela utihotapiti čez mejo brez car vagonov živih težkih svinj Zavod e ral plačati globo v znesku 600.000 K. _ liufijo je odkril carinik Knezevič. kat so hoteli podkupiti s 100.000 dinarji. » bodna Trbuna«. ki poroča o tem škandal poziva oblasti, naj pregledajo knjige njenega zaveda, ker je moralo tihotap
trajati že defli časa.	A,.,nVnVi.
V	Bakru so prijeli tihotapca MUaKov ča iz Sušaka z šestimi kg. srebrne v in 114 kg tabaka. Pred par dnevi^ P	.
prijeli tihotapca Godino, ki je skušal hotapiti 40 kg srebra in Milana Fuck , ie skuša! utihotapiti 24 kg srebra in množino zlatega denarja. V to	:n-
upleten tudi neki agent generalnega . spektorata ministrstva financ, za *ai
so izdali tiralico.	t ^;udolu
Za delavsko zdravilišče v Kob H
poleg Sarajeva, ki smo o njem pre« ^ kim poročali je prispevalo ministrs\ ka soc. politiko doslej 300.000 K,	tvenl
pokr. uprava 200.000 K. bos. zdrav . . r-odsek 80.000 K, bratovske skladnice jev so darovale pol milijona in ?ruSta-en milijon in še cela vrsta..^ru<f ^nost'-nov je, ki se zavedajo svojih p01 ^0 Tudi v Sloveniji bo treba misliti n ntra-zdravilišče. Pa nova organizirana ^ ^ la za delavsko zavarovanje mesto. podpirala investicije za zdravje in bit delavstva še meče polenaPO1a, r}ja|) (Prim. ustavitev zidanja ambuia ^ Dunajski Jesenski semeni sc vrsi	strj]sKl
10. do 18. septembra, 1922. Tukajšnji' v^irrl konzulat je pooblaščen deliti potov^ aVS^st3 na podlagi semenjsfeih listkov	od	"	•	s®pt«Jj'
1022 dalje za dobo veljavnosti	do	•	^ .5
bra 1922 za polovioo pristojbine, to (.»[trefll' dinarjev. Pri konzulatu se dobijo tu	stat'1’"
ski izkazi po 20 Din in list za n.a^f-cij£ dal® vanje po 6 Dhi. VsakrSnckoll Infom^. konzu-vedno točno pismeno in ustno Avstr lat v Ljubljani.	.	opoz*L«
Slovensko Planinsko Društvo	otrrnejn^1
svoje člane, da se držijo pri gorovju takih potov in točk. ^oder	^	pot-
sko Planiško Društvo svoja zavetiS	naPovC^
Svari pa turiste, da brez popraš !	gtcfcott
pri obmejnih stražah ne hodtfo po ta* in prelazih, koder promet turisto^	L
Generalna direkcija posroanln dovolila, da se za lovske karte za	.
vračuna polovica celoletne ta<se> k nošena za lovske karte. Izdane v 51	^	lote'
ljavnostio od 1. januarja do 31. '^®7,iru na resovane kroge se opozarja v tem Liu*1'1 v glas delegacije ministrstva flnan_ £ m času štev. B II 366/2. ki izide v najkrajsen
Uradnem listu.	Miozaria
Delegacija ministrstva flOan?.. Were činstvo na spremembe takšne tarn* ^van»ist,r bujejo čl. 5-7 zakona o P/^ačuns^	^	jte£
ni za mesec Juli} (slej Uradni list	»k
225 iz leta 1922.) Med dragim £	jjj	od '
za vloge, carinske prijave, in . dinar-na 3 Din, za priloge od 0.50 na spričevala in potrdila, admlnlstrat .varte la pritožbe od 5 na 10 Din.	nogod^®	nj
domine od 30 na 50 Din, za premičninah od \% na 2%. o jn'ei?. \% na * * 5 na f>% in za zakupne pogodbe . oSn Te fekse sc pobiraio v zvišanem	J. iu tl
avgusta 1922. Znižana Je in 1922 samo taksa za stave pn od 20% na 10%.
UoteSIana-
Kdor se še ni nilcjer prijavil ^ delavski zlet dobi izkaznico	ul.	^	'
preja«. Ljubljana. FranČlskansKa
skozi dvorišče.
v tor?^i^v’ .JfjJ)^anske podružnice! Danes
•Janško podružnic** n® Vrf °(iborova se» Hub-poaruznlce. Dnevni red zelo važen!
'dne 2 Vlf IH Ve^r/e.b0 vrSii v sredo §iski nj't v, v Zadružnem domu v sp.
GmI Z ČIanov dolžnost!
zavarovani S*Ce okrožnesia »rada za znano n delavcev ustavljena. Kakor
vSovant a,mieraval °,krožni lira'd za z^-zid?H f x- C avcev ^Bo,niška blagajna)
Sterni?0 St“Vbo v Uublia™ * vimi „C™' Pripravami za zdravljenje bdi-
120 mi h	stala	Povprečno od 90—
S0sredni; ni°V ^ , z notra?je opreme.
V	Za crr«K ur za zavarovanje delavcev to fiSS* ua stoii na stališču, da bi bilo ukara? ^ eme- Preveliko, zato je za-flnan^ni a xn?u 'raa Predložiti natančen no na	xz katerega naj bo razvid-
Dokfpr £, xacin 86 bodo tj izdatki krili, nii urL J n,e bo Podložen, je Osred-odredil Di° dveh posebnih odposlancih
Nadnjo st-f i Se ^l!?a ustavi^ z nadaljno to žp	Kakor smo doznali se je
ditev ntnr"\ !n s’Cer tako, da se je gra-stavhp h i- e na sPrednii in zadnji del ■iužnesra ri0?111 se gl'adnja severnega in daljeva' , Aa avbe za enkrat ne bo na' ^n drvK;' stvari bomo obširno Doročali 2&o Jasnejšo sliko.
jasnejšo sliko.
urad v Ljubljani za
nZl^avc- 0 radi Preureditve novih ~v £asu o* 2. do 16. avgu-^stni ,-Jt e, ,u dn“ s- avgusta dopoldne uTf/osvetovainiei.
?|^ih J««** zbor društva državnih pisar-tca
"Sr' v Ljnouani s sledečim dnevnim ,,°rr>ega k-larf f v ?>ravil Pogrebnega in ped-S^itev	tcT	sprememba pravil. 2. Usta*
levinc svro „ adintaistrativnlh činovnika kra-' n- tovariš vj važnosti dnevnega reda sc hn ab«ne?a 'k ,ani ,vabiio- da s° tega izredne-1Zr«dni ,1- !"a ^nostevilno udeleže. Ako bi S’ se vrSj ^J ^or °b določeni uri nesklep-7kLt>r*vf! r.j misIu S 15.. odstavek 2 drnštve-z istim i^2 Jl°zne!c druei obCni čredni v* "a Stevn	rcdoni	in ie sklepčen ne
'cev. tcv,l° navzočih ali zastopanih zboro-
v . ^*'Uštv
ho?10 0O07arinta!5OVailJski,! najemnikov za Slo-n°r(>va sela 5 so vrSi prih<x)nfa lavna od-wLv veliki x bredo dne -■ avgusta t. 1. ob 20. inf da.i- xToranj Mestnega doma. Društvena (ip.^cSf. c-an?J^ dnevno od 18. do 20. ure Qe^o. 180 Sv. Petra ccsta štev. 12 pritlično
Privatnih paviljonov. Glasom razsfsinf morajo biti privatni paviljoni z rfYi , Magom dne 30. avgusta v po-ur<3' r ima v nasprotnem slučaju . 1r°$ke dnMx_pra/v‘C0 negotove paviljone na ^azstaiS ifc;?a rlzs*avlialca tako) odstraniti. S? teden ,ejn se h(5do prostori odkazali d« DrirerihV niesecu avgustu. V sploJnem ie i,i ' ki Irv, t prostorov vezan vsakdo na navo-dajali pooblaščenci sejmskesca Jročii0 ; ^ razstavljalec prejme pravočasno J?redii. pr-^ cov’ lfic in kateri prostor se mu je „r'*"amo< da si puste razstavljale?
, "bilom naPraviti pisemske pritožne letake z sl *s63nir, t5*Vx^ odjemalce nal ga obiščejo na iu ga velpsl • bo razl>oslal urad ljubi jan-^'di dr„^nja. vsem razstavljalcem in na že-lu?°Sa h	interesentom male letake kot
DoshJ*^?.spondenci' katere sc naj blazovo-'uzevati v največji meri.
Celle.
jtieli 50 se!.V četrtek, dne 27. 7 so Jt. *ZDrem’a n.astavljenci občni zbor. ki se Drot; »ni v bl,mo protestno zborova-^ 0dv7f»« + anam tre- remija, kateri ho-f^iski nnv-^: nast- 8 urni delavnik in ne-ni(jn km Mala dvorana v hotelu ,več ^ovhr -j1 nabito polna. Nastopilo je * So t~	iz vrst trs:, nastavljencev.
^tavli~« to 0brazložili bedni položaj da • ev- — Vsi srovorniki so nasrla-s^HOvskn Dotrebno ustanoviti borbeno telegi,i\, ®r5anizac'j°- Zborovanja so. se larie: Kn- tovariši iz Maribora in Liub-?eHem. ivjf? sprejeti z odkritosrčnim ve-So _e5 ,’zvaianiem raznih
pitalistični razred. Tako n. pr.: 8 urnik hočemo, povišanje plač hočemo, 1. maj mora veljati kot praznik. Končno se je sprejela spomenica z obširnimi določbami kakor: dopust, 1. maj kot praznik in še mnotfo več. Navzoči so se zakleli, da ne marajo biti več neorganizirani. K temu sijajnemu zborovanju se še povrnemo.
ItolSMsr.
Treba, da iavaost sodeluje pri stanovanS-f.uem vprašanju. Preieli smo iz Maribora naslednji dopis: Svojčas je »Naprej« pozval vse, ki tripe radi navideznega stanovanjskega pomanjkanja, naj uredništvu naznanijo vse prazne ali premalo uporabljene prostore, da se potem stanovanjski urad prisili, naj jih zaseže. Dopisnikom je bila tajnost zajamčena in tako je imel poziv uspeh in ga bo še imel. Pripomnim, da bi morali z ozirom na Maribor akcijo nekoliko razširiti. Tu ne gre toliko za to, da bi poizvedovali za prazna stanovanja, pač pa bi rnorala javnost sodelovati pri stvari, o kateri 'C »Naprej« že pisal in k; nakratko imenuje:	brez-
primerao izkoriščatpjc najemnikov in podnajemnikov s straini gospodarjev. Kaj bi dosti govorili, v sNapreju« ste itak povedali slučaj, da si neka gospodinja za eno samo sobo zaračuna mesečno nad 1600 K. Ali b,i ne kazalo, da bi take človeške sesalke javno- ožigosali v listih in opozorili nanje merodajne oblasti, da jih primejo za ušesa? Seveda, oblasti samo pa ne bi smele držati roke križem in čakati, kdaj bo kako ime imenovano v časopisju, temveč bi morale tudi same zapojjeti akcijo, ki jim jo eden zadnjih »Napreiev* priporoča. Imele bodo polne roke dela, ker slučaiev. kakor ie navedeni, jc v Mariboru res legiion in oni so pravzaprav, ki tvorijo našo stanovanjsko mizerpjo. Priporočam torej uredništvu, da odpre svoje predale za vse konkretne primere stanovanjskega izkoriščanja, ki bi jih dobilo iz Maribora. O stanovanjskem uradu pa nimam vzroka misliti, da bi mu bilo takšno sodelovanje javnosti neprijetno, kakor jc bilo n .pr. neprijetno ljubljanskemu stanovanjskemu uradu. — Nekdo, Ui sc bo še oglasil.
»K. tf. k. KommiSbrot und Paraderaarsch« vsak dan litij e straši po mariborskem revirju. Včasih se prikaže v osebi kakega oficirčka, ki hruli preprostega vojaka,. Revež um ni izkazal predpisane časti, ker ni videl, kako ie oficirčel mimo zadišal. Drugič prisostvuješ na iavni ulici večji predstavi. Četa upehanih rekrutov se vra ča od vsaj. Mimo gre na izprehod kaka višja glava. Ostro povelje — pete udarijo, kakor namazane druga ob drugo. Gorje, če ne gre ka-kor_ namazano. Dotlej bi še šlo, čeprav se strmeče civilne miši zaman povprašujejo, čemu taksne komedije v demokratičnem 20. stoletni, y državi, ki se ponaša, da .ie pomagala razbijati pritsovski »dril«. Ampak nadležna postane stvar, ko se staroavstrijski komis — in — para-demaršni duhovi (boijc r.mradovi) dvignejo na-vsezgodn.io jutranjo uro iz grobov in se z zvenečimi trombami kobacajo po ulicah, budeč trudne ljudi iz zasluženega spanja. Vojaško oblast milo prosimo, naj napravi tem jutranjim podoknicam po mestu konec. Zunaj v prosti naravi, kamor nai se hodijo čete vežbat. če se vam zdi. da je od tega na vsak način odvisno, ali bo država življenja zmožna ali ne, tam zunaj pa le trobite, kolikor vam drago. Po katerem zakonu nai bi tudi civilno prebivalstvo trpelo zavolio brezobzirnosti militaristične dresurne manije?    _____________________________
nie. Gospodarstvo: Gibanje cen na Angleškem. Strokovni pregled:	Zanimiva
razsodba LyonskcKa sodišča v zadevi stavkolomstva. Položaj rudarjev v Združenih državah. Socialna politika: Statistika o zaposlenosti v Nemčiji. Kako preračunavajo v Nemčiji eksistenčni minimum. Dravinjske doklade v Nemčiji. Revije, publikacije in polemika: Polemika »Njive« proti »Našim Zapiskom«. Urejujeta Stanko Likar in Filip Uratuik.
SODRUGJ, UDELEŽITE SE POLNO-ŠTEVILNO 6. AVGUSTA L VSEDELAV-SKEGA ZLETA V CELJU.
»Šport« številka 11. — naš edini slovenski športni list je izšel. Prinaša lep pregled vseh važnih športnih dogodkov zadnjih tednov. Zlasti opozarjamo na poročilo o športnem mitingu na Bledu. Z ozirom na notico v nekem Jjubljan-Sicem dnevniku o športu opozarjamo
»1, .f- in naše plasti na važni članek »Mladina, šport, šola«, ki zelo razumljivo razlaga pomen si>orta za vzgojo naroda, zlasti naše mladine. »Šport« mora-mo iz vseh ozirov najtopleje priporočati.
Cepiš!.
Čianojm ljubljanske podružnice! Zaostalo članarino naj poravnajo člani nemudoma v centralnem tajništvu v židovski ulici, ker je zadnji čas. da napravi odbor red in uvede prepotrebno disciplino, da se bo ljubljanska podružnica vendar enkrat konsolidirala.
govorni-
Da<fcdi madklici, uničujoči za ka-
KultomE vestnik;
»Naš! Zapiski«! socialistična revija štev. 5. in 6. Vsebina: E. K.: Avtonomija in samouprava. Peter Jug: Oblastna in okrajna samouprava v Sloveniji, —p—k: Konzumne in produktivne zadruge. (Dalje prih.) Ivan Favai: Socializem in etika. (Konce). X.: Naravno pravo. Filip Urat-nik: Programatična študija. Misli o agrarni reformi. Dr. M. Schacherl: Naloge občinske Uprave. (Dalije prih.) Utrinki: Mase. Ivan Svetlin: Draginjske številke. Pregled: Politika: _ Politične razrftere v Sloveniji. Razpust ljubljanske mestne hranilnice. Zadružništvo: Zadružno gibanje v Jugoslaviji. Mednarodno zadružno giba-
Javornik. 23. juli — zgodovinski uan, zavednega delavstva na Javorniku n Koroški Beli. Brez pompa in parade, brez prisiljene vsiljivosti se je zbralo ta dan delavstvo ter položilo kamen novi stavbi, na kateri sloni vsa moč razredno zavednega, delavstva. Ustanovili smo si podružnico »Svobode« z najboljšim namenom, da s tem pospešimo delo za zavednost proletarca. Več sourugov se je cglasiio k besedi. Iz vseh govorov se je lazvidelo pravo pojmovanje in neugnano stremljenje po izobrazbi. Sodrug Cerkvenik nam je posebno krasno orisal pomen in delo, ki nas še čaka. — Ne strašimo se dela, ker se zavedamo, da je ie v delu rešitev. Predvsem delo na izobraževalnem polju, nam bodi porok Doijse bodočnosti. Vsem sodrugom, ki se niso udeležili tega pomembnega dne naj pa velja samo: Opustite jim, saj ne vedo da grešijo!
FRANCOSKA »UR^AZIJaTrotT’ KOMUNISTOM.
Francoska sodišča niso slabša od drugih, kadar se gre za preganjanje ljudi, ki so protivni sedanjemu družabnemu redu. Sedaj imajo na piki komuniste, ki dajejo s svojo revolucionarno bomba-stiko vladi in sodiščem dosti -materiala kakor svoječasno bivše ameriške komunistične stranke, ki so danes v pozab-ijenosti in je od vsega ostala le še mata skupina, drugi pa se prištevajo h komunistom, ne da bi sc ravnali po moskovskem evangeliju in spadali h komunistični stranki.
Zadeva, ki jo imamo v mislih, se tiče francoskega komunističnega poslanca Valliant - Couturierja, ki je eden izmed najagilnejšlh mlajših francoskih komunistov. Obtožen je vsled nekega protimi'i-tarističnega članka, ki ga je priobčil v glasilu komunistične omladine, katerega on urejuje. Zaeno z njim je obtožen Marcel Cachin, ker je kot tajnik komunistične stranke odgovoren za pisanje strankinih organov. Ker sta oba poslanca, jih varuje pred iznx:itvijo sodišču poslanska imuniteta. Sodišče je zahtevalo njih izročitev in tozadevni odsek se ie z večino glasov izrekel, da se izročita.
Ob priliki debate o izročitvi, ki se je vršila v francoskem parlamentu zad-
nji teden, je VaHiant - Couturier s svojim govorom napravil mnogo razburjenja, ker je francoske državnike obdolžil odgovornosti za svetovno vojno in to dokazoval z dokumenti, ki so mu jih dali na razpolago v Moskvi. Govornik ni zanikal, da spada velik del odgovornosti za vojno na rame nemških militaristov. Pač pa je trdil, da so v splošnem odgovorni vsi državniki kapitalističnih vlad, ker so intrigirali drug proti drugemu in sklepali militaristične zveze.
Militaristične države so povsod enake in povsod se naslanjajo na silo in omejevanje svobode. Kakor nalašč pa iim za mnoge drastične naredbe dajejo material ekstremisti, ki nimajo nikake moči uspešno nastopiti proti vladajočemu režimu, toda se delajo, kakor da jo imajo. Potem pa opravljajo Palmerji svoje delo.
Kot znano ,je Marcel Cachin tudi urednik lista komunističnega dnevnika L/Humanite, ki je bil pred razkolom list socialistične stranke. Marcel Cachin je Jel med vojno v Italijo, kjer je propagiral za vstop Italije v vojno na strani zaveznikov. Pozneje, ko je bil kajzerizem poražen, je postal komunist. Takih vodij je med francoskimi komunisti precej. 1 udi v Ameriki se najdejo in povsod drugod, toda da zakrijejo »slabosti« svojih liudi, hodijo z velikansko metlo pred tuje prage.
S francoskimi komunisti imajo tudi v Moskvi svoje težave. V pogledu akcije
za zedinjeno fronto proletariata, je francoska komunistična stranka odprto nastopila proti moskovski eksekutivi tretje Internacionale, doma pa je izključila tiste, ki so propagirali zedinjenje s socialisti. Karl Radek pravi	v enem svojih
člankov o francoskih	komunistih med
drugim sledeče: »... samo po sebi se razume, da je potrebno v borbi za zedinjeno delavsko fronto predvsem skupnega dela komunističnih strank. Dogodki zadnjih mesecev pokazujejo, da tako skupno delo ni obstojalo. Bilo bi otročje zakrivati oči pred tem dejstvom. Nastopanje francoske komunistične stranke, ki je sabotirala stališče eksekutive, bo izzvalo resno razpravo	pred eksekutivo
in storjeni bodo primerni koraki, da se pride pred francoske sodruge. Francoski sodrugi bodo morali odgovoriti na vprašanje, da-li žele imeti centralizirano internacionalo ali mešanico ...«
Mi smo od vsega začetka pisali, da bo nemogoče diktirati posameznim strankam, kako se morajo zadržati v vseh podrobnostih, in zato smo nagla-šali, da so famozne, sedaj skoro pozabljenih 21 točk, izdanih v Moskvi, v praksi neizvedljive. To je pokazala Nemčija in sedaj Francija, kjer je imela tretja internacionala najmočnejše stranke in v njih tudi največ notranjih sporov, ki so dovedli do novih sporov in razdorov.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: Anlcn Podbevček.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
jOIJIi, MBMffl ID SIHJi
—- FEfilSTROKiiif ZHCRUGfi I OMEJEM 7	*
ViSKOVENS 2* SOLE,
STVA IN URADE. HftJMODEIR* MEJ3E PLAKATE 6N VABIL*
ZA SH9SE IN VESELICE^.’.
ETNE ZAKLJUČKE
NAJMODEEMEiSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ1«» BROŠUR ITD.
STEREOTIP! JU. MT©6RAF»A*
a
t.
V trajno delo sprejmemo 10
kamnosekov
proti dobri plači ali na akord. Ponudbe na Kamnoseška in u strijska družba, Celje.
IamTpeIlo
za dsise, gosiade ia deio priporoča tvrdta
A.*B.Skabam* g
Ljub!jana, Mestni trg *
Častna Izjava.
! Nujno se iščeta za veleindu-strijsko podjetje
dva oženjena
Podpisani priznavam in ob- i žalujem, da sem se v pogovoru \ z Martinom Hotko, posestnikom v Velikem Obrežu, na Telovo t. 1. o g. Andreju Veble, graščinskem logarju in posestniku v Kapelah, neresnično, pa za njega žaljivo izražal, ter se mu zahvalim, da mi je žalitev od-j	.	.
pustil in tožbo umaknil.	j	Ponudbe naj se vposljejo pod
Ivan Gec, posestnik in logar j šifro „postrugae“ na upravo v Selah pri Brežicah.	|	„Naprej-a‘‘.
postni gača
(Eisendreher).
Kaj »reSJa zaloga
Mm is iii r
J. D O S. E N C,
l,S«Ssiš3!isa, Ma55eriewa	šS.	5
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Danajska cesta 33 („BALKAN“)
N
O
>
S
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ................. izdelki.	..............
Telefon 306. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana Čekovni račun štev. 10.473.
tl!
mm
Poi*rs
se priporom«
:s;h iostru;
kup najboljši"
mentov izvrs
varn po
8* »v-.
4 mililone kron
zadene v najsročnejSem slučrin igralec v IV. ko.u Dr „u8ta redne loterije. Žrebanje v 11. razredu se vrši dne 7. »n • jr[jnka 1.1. Srečka stane cela K 192'—, polovična K > nTeignj©® K 48'— in osminka K 24'— z:i one, ki so igrali že v P az,.ed
razredu. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za pošljejo jniki, katerim se pošiljajo srečke po posti, n j reje-
nazaj. Naročnik.,	^	~- *	...
zravea še K 8.— za poštnino in stroške. — Naročila .	majo 5e do 3. avgusta t. 1.
Srečke ima na razpolago
Mm ioparcia Mia, i i i
I|	©unajs&ia	css4a	38-1.
J
Komuni* društvo rudarjev ¥ Hrastnik
vpisana zadruga z omej«"«« poroSSvom
—- sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°lo-
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.20 -82.	~	1 —Društveni delež K 17.1
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—"*
Član postane lahko vsak.
»j ———— i. lu.iif .n m