Liberalizem ,,v ktodi". Hudi so bili kedaj časi, prav budi. Pravi se, da je graščinski oskrbnik imel veliko oblaat čez oae kmete, ki ao bili pod graščiao, čije oakrbovanje je bilo v njegovib rokah. Zamera pri oakrbaiku bila je za kaieta že malo, da ae toliko, kolikor priti ,,v klado". Ako so ga v resaici kje deli ,,v klado", to pa vam je revše trpel potlej bude bolečiBe ia more biti ae, da bi si jib bil zaslužil. Take klade se ae bojimo vec v aaših daeh a za to nismo brez kazai, brez bolečiae. Ne vemo, ee še Baše bolečiae ae skelž huje od onih, ki so jih naši pradedje trpeli, toliko pa ae nam dozdeva, da ai jib mi, Sloveaci, tudi v aaših dneh ae zaalužimo,* vsaj ae, kar se tiče večine slov. ljudatva. Hvaležao smo bili vzprejeli odpravo graščiaskih oblastaikov ia veliko bi dali za to, ko bi aas drugi; tlačuai, aemškutarji ia v obče liberalci ne bili dobili v avoje pesti. Ali to se je izgodilo. Ravao v letib, ko se je saovala vtstava v državi, to je. ko ao se delale prve postave aa podlagi svobode, imeli so liberalci ia ž ajimi aaši aemškutarji večiao tako v drž. zboru aa Duaaju, kakor v dež. zboru v Gradcu. Le-ti 80 torej kovali na aovih postavah, na tiatib, ki ao podlaga razraeram, v katerih 8e aabaja cesaratvo še Baše dai. Spomia aa to težko, če bode za ljudatva vesel. Pač so ti ljudje imeli svobodo aa jeziku, toda ajih svoboda ni bila svoboda za ljudstvo. pač pa za aekalere ljudi, ki ao dobro umeli razdreti stare aaprave, ali novih, to je dobrih ne vemo, 6e so zadeli le eao. Sprva še je eaa ali druga imela podobo za to, ali zdaj, ko je aekaj njih že zarilo svoje korenike globlje v vsakdaaje življeaje, kaže ae aa žaloat ljudatev, da je sovražaik sejal ljuliko v lepo polje cesarstva. 0 ta ljulika! Vsepovsodi je je polao. Ni polja, na katerem bi je ae bilo. Gledč Ba aapis, ki smo ga postavili tem vratam aa čelo, opozorimo aaše bralce daea samo na tisto, ki velja že tudi možem, ki so sicer v polaem aa- aprotju z Bami, za pravo pravcato ljuliko. To je rešitev razaih davkov v deBarju. Dubov- ščina je, kakor se razumeje to že po sebi, prva izpftzaala, da aovi možje, ki so stopili aa o?1" ^^fejiaredeb v cesarstvu, aič aiso t»>'; ^aterim ^človek lehko zaupal. 0— se je torej jim ^ostavila po robu. . v Łj Kaj so to^cj le-ti hoteli, aaj bi se dalje se ^brfržali ua vrbu. druga, kakor da so se poata- \;^«f~zoper dubovščiao tudi po robu ? _ Njim je t«gaj veljalo vse, aaj bi duhovačiai, kjer in ka- kMf^bi bilo koli mogoče, izpodbili tla. Dotlej pa Je bila dubovšuiaa n& aajvečih krajih imela svoje življenje od zbirec, to je, kmetje so ji da- jali Bekdaj od svojih pridelkov, tistih, ^ ki ao jih ravBO premogli. Teb zbirec je torej bilo ko- aec ia zato je bilo treba ob eaem vae druge davke, ki so se dotlej odrajtovali v pridelkih, deti pod klop. Vse te reči so ae ia se rešuj6 ae v našib. daevih — v deaarjih. Ali da bi še ostalo pri tem! Liberalizem ai bil vsem pogodu, bilo je torej treba ljudi spraviti aa pot liberalizma. V to pa je prav dobro storilo vzboljšanje plače tacim, ki so je želeli, pa so ob eBem tudi imeli kaj dela pri razBih volitvab. Ni zlodej, da bi to ue poaiagalo! Izkuaaja kaže, da je v tem jo liberalizem dobro pogodil. Vsi ti ia ae več tacih, ki so boteli v take službe ali pa bi bili avoje siae radi spravili va-aje, atopili so aa straa liberalizma. Njegova zmaga je bila za več let, kakor pribita. Še v teh aaših, recirno, da že nekaj treznišib daevib, tiči nam globoko v udih. Državao kravo molzti, to v resnici ni prehudo delo, posebao pa ne, ako ji bi trpba skrbeti za potrebao hraBO. Ia te akrbi ni bilo treba. Tako se je vsaj dalje čaaa govorilo. Ljudje so bili vedao le upili: Več plače, ve6 plače! Malo pa ao se za to meaili, odkodi da jo bode država zmogla. Država je bila imela precej lastaega premože- nja in dokler je bilo tega, razprodalo se ga je vsako leto za več milijoaov. Mojstri ao v tetnbili miaistri, ki so ae babali, da so iz vrste mestjaaov; kar je bila imela država, to so porazprodali ali v državaih kaaali se je delala še daa aa daa večja tema. Kaj ao sedaj hoteli? (Koaec prih.)