Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlcljn v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Scnienlšklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon • štev. 74.
Štev.
У Ljubljani, v četrtek 16. decembra 1897.
Letnilt XXV,
Birokracija in židovstvo.
Za čuda še tičimo v liberalnih verigah. V prak-tidkem življenju, v slovstvu in splošnem naziranju o svetu in življenju je liberalizem še celo mogočen gospodar in tudi tisti, kateri se štejejo, da so njegovi najhujši sovražniki, se ne morejo popolnoma oprostiti njegovega vpliva. Strankarstvo, katwro pomenja, je tako rekoč vse razrilo. Duša narodova je jedino ostala zdrava, ne v posamnikih, no v narodovi celoti. Naj se nagiblje tok javnega življenja kamorkoli, trojni znak narodnosti, s o c i j a 1 -nosti in vernosti se vedno prijavlja iz narodovega življenja. Časih se ^e kaže, kot bi hotel umreti kateri teh znakov in kot bi liberalizem zma goval tudi že nad narodovo dušo.
Naša dolžnost je, da sovražniku pogledamo pogumno v lice in da ga do dobra premerimo. Strankarstvo, vzplojeno po liberalizmu in v njegovi službi sicer ne more treščiti ob tla vzbujene narodne čete; lažnjivo se baha, da jih je premagalo v zadnji par-lamentski vojski; zastopniki narodov so krepkejši, nego so bili kedaj preje, toda silno je še vendar le. Tega ne smemo pozabiti in prav je, če razmišljamo, kje ima to strankarstvo temelj in oporo.
Brez ovinkov hočemo zapisati, da sta birokracija, vzlasti višji, in pa židovstvo tisti sili, ki vzdržujeta strankarstvo.
Birokracija! Naše ustavno življenje je istovetno s centralizmom; centralizem pa pomenja uradniško nadvlado. Ustavno življenje v sedanji obliki, t. j. centralizem, služi nemškemu strankar-stvu po svojem bistvu in zgodovina nam isto priča. Torej je jasno, da tudi birokracija zavzemlje strankarsko stališče.
LISTEK.
Sveti Sava.
(Konee.)
Izvestno je cerkvena zgodovina iztočnih Slovanov zelo zamotana, in mnogokdaj je težko določiti, je li bil ta ali oni metropolit zjedinjen z rimsko cerkvijo ali ne. Saj je do poznih stoletij, rekli bi do najnovejšega časa, kakor vemo za trdno iz ruske zgodovine, časih ta metropolit bil zjedinjen, a oni ne.
Kar se tiče sv. Save, prišteva ga Martinov v „Annus eccle8ia8ticu8 graeco — slavicus" (Acta Sanctorum 69. tom Octobr. XI.) odločno med katoličane in svetnike. Kakor pa pravijo Bolandisti v uvodu k grško-slovanskemu koledarju (monitum V.) nazval je Martinov v koledarju svetnike le tiste, ki jih zgodovinarji izvečine prištevajo med katoličane in ki jih tudi katoličani časte. Ker je bil Slovan Martinov izvrsten poznavate!j slovanske cerkvene zgodovine, je že to, da Martinov našteva sv. Savo med svetnike, vnanji dokaz, da je bil Sava do smrti zjedinjen s katoliško cerkvijo.
A ne le Martinov, tndi N i 11 e s v epohalnem delu „Kalendarium manuale utriusque Ecclesiae ori-entalis et occidentalis" (tom. I. pag. 446 sequ. ed.
Sredi med narodi in med najvišjo oblastjo stoji tuj element, ki ni organično zvezan z nobenim iz teh dveh činiteljev. Ta element je birokracija, klin, porinjen med narode in najvišjo državno oblast — strankarstvo samo na sebi. In ta element vlada v resnici.
Izročena mu je prav za prav le upravna oblast, a dejanjski ima vse v rokah. Njegovo gospodstvo je odločno protislovansko, protiljudsko in protiversko. Vodo bi nosili v Savo, ko bi to dokazovali. To je resnica, ki je postala v zavesti vsacega ljudoljuba — aksijom, ki sploh drugačen biti ne more.
V višjem uradništvu nimamo pet odstotkov slovanski mislečih mož, kapitalizem jim je prešel v meso in kii in ljudstvo jim je — Hekuba. Ob ti birokra ciji se razbije vsak resnejši poskus ljudstvu v korist, iz te birokracije drže mreže, ki so že tolikrat vjele zbornico v ljudstvu sovražnem smislu. O verskem prepričanju je pa mej birokracijo komaj kaj govora. Hvala Bogu, da mfimo v svojem vladarju in njegovi rodbini oporo. Ko bi te ne bilo, — gorje nam 1
Moč birokracije je v centralistiški ustavi neizogibna. Kadar se kaže, da bi se imela oslabiti, pa nastopa ta strankarska sila s predrzno nedolžnim licem rekoč: Državne koristi so v nevarnosti. Birokracija se istoveti z državo in najbolj čudno je, da dobi pri ti skrajno nelogiški trditvi toliko vernih poslušalcev.
Vse te puhlice: Splošni državni interes, čast in veljava cele države, državni blagor itd. so prav za prav le strankarsko orožje za obrambo sedanjega, narodom krivičnega sistema. Država se sestavlja iz manjih organizmov; v naši državi so ti organizmi razni narodi, stanovi in rodbine. Po večini druzih
dižav imajo samo po jeden narod; zato se ondu narod istoveti z državo. Pri nas ni tako, marveč je organizem bolj sestavljen iu zato njegovo življenje tem bujnejše.
Iz manjših organizmov sestavljeni organizem — država pa more le tedaj biti zdrava, če so zdravi organizmi, ki jo tvorijo. Ako na primer pri telesu glava ni zdrava, ali prsi, ali noga, ali roka, ni telo zdravo in bolni ud je treba najpreje ozdraviti. Splošni interes telesa je skrb za zdravje vsacega po-samnega uda.
Pri državi je ravno tako. Ce uporabljamo to resnico na našo državo, moramo reči: Posamni narodi morajo imeti svoje samostojno, krepko narodno življenje, posamni stanovi morajo imeti zagotovljeno svoje bivanje, rodbinam se mora pustiti, kar jim pripada po njihovi natori, potem bo splošni organizem, namreč država, sam po sebi zdrav. Sedaj pa vidimo, da se slovanski narodi in delavski stanovi v Avstriji borć za svoj obstoj, da še do pravega življenja priti ne morejo. Pomagati jim do tega, je prvi državni interes I Ob ti resnici se razbijejo biro-kratiške puhlice, ki smo jih preje navedli.
Združeni zastopniki narodov so vse to vpošte-vali in njihov boj velja tudi centralizmu in birokraciji. V svojem že v prejšnjih člankih imenovanem adresnem načrtu zahtevajo tudi „pravično izvršitev zakonito zajamčene ravnopravnosti v vsem javnem življenju, v uradu in šoli in ohranitav zgodovinske samostojnosti in celokupnosti kraljestev in dežel." Zato hočejo, da se dadč deželnim zborom večje pravice in potrebna samostojnost v upravi. Tu se ne bomo prerekali o tem, kako se mora narodnim manjšinam v posamnih deželah zagotoviti samostojnost, le to poudarjamo, da moramo v boju proti centralizmu vsi biti jedini, da pa zraven seveda pri-
2.) prišteva sv. Savo med katoličane in svetnike. — Tudi to je vnanji dokaz.
Notranjih razlogov pa je več. Najprej je bil Sava iz katoliške rodovine. Njegov oče Štefan Nemanja, veležupan srbski, je bil zvesto vdan rimski cerkvi. Kakor je razvidno iz lista, ki ga je pisal njegov sin Štefan papežu Inocenciju III. leta 1199, je priznaval rimskega papeža za poglavarja vse cerkve in za svojega duhovnega očeta. Isto velja o sinu Štefanu, poznejšem „prvovenčanem" carju. „Mi, tako je pisal Inocenciju, vedno sledimo za rimsko cerkvijo, kakor naš oče, ki mu bodi blag spomin ; mi vedno hranimo nauk sv. rimske cerkve 1" (Innoc. III. regest. 1. II. ep. 177. apud Martinov o. c. pag. 230). Prav tisto leto je cerkvena provinci-jalna sinoda izjavila, da vsa Srbija priznava in iz-poveda rimsko cerkev za mater in učiteljico vseh cerkva. Podpisal pa je izjavo škof Teodor.
Sava je bil torej vsaj izprva katoličan. A ni le bil, ampak je tudi ostal.
Zgodovina priča, da je šel na „sveto goro" (&fiov 3pos, mons Athos), kjer je bil menih v ruskem samostanu sv. Pantaleona. Prebivalci sv. gore pa so bili v 13. stoletju še zjedinjeni s katoliško cerkvijo. To zopet neoporečno dokazuje neko pismo Inocencij» III. Menihi so prosili papeža, naj bi potrdil njih svoboščine, ki so jih nekateri bili začeli motiti, in naj bi jih vsprejel v varstvo sv. Petra in sv.
stolice. Dne 17. januvarija 1213 1. jim je Inocencij III. milostno odpisal. (Cf. reskript pri Nilleeu tom. I. pag. 179). Sv. Sava pa je bil uprav ta čas na sv. gori. Ni torej dvoma, da je Sava ostal katoličan. Tudi iz poznejše dobe ni nobenega dejstva, ki bi dokazovalo, da ee je ločil od katoliške cerkve. — Bes je sicer, da je pozneje kot nadškof večkrat šel v Carigrad, ter bil s častjo vsprejet, toda to ne dokazuje, da se je združil z razkolniki, zakaj carigraj-sko cesarstvo in patriarhovstvo sta bila tedaj v oblasti Latincev (od 12. aprila 1204—1261).
L. 1221 sta cesar in patriarh imenovala sveto Savo za metropolita celokupne Srbije in pomorjs. Kot metropolit se je s svojim bratom veliko trudil, da bi oživil v narodn versko zavest. Zasnoval je, kakor smo že dejali, 12 škofij z grškim obredom, ter povsod širil in učil pravo katoliško vero. Ko je tako položil temelje srbski cerkvi, hotel je utrditi in poveličati še srbsko veležupanstvo. Poslal je, kakor poroča sam učenec sv. Save, menih Domecijau, (Cf. Martinov: an. ecc. gr. sl. ad 24. sept. p. 231) škofa Metodija v Bim, da izprosi pri papežu Hono-riju III. carsko krono za Štefana Nemanjo.
Potem je sklical vse škofe in je vpričo vse duhovščine in neštete množice naroda venčal svojega brata za srbskega carja. Zato je car dobil pridevek: „Prvovenčani".
To poslanstvo in venčanje, ki se je »vršilo let

Političen list za slovenski narod.
čakujemo od naših slovenskih poslancev, da se za-jamčijo pravice našemu narodu, kjer je v manjšini.
Poleg birokracije smo imenovali židovstvo. Ta mednarodni krošnjarski element je silen, ker je bogat. Veliki kapital je v njegovih rokah. Za svoje namene potrebuje centralizma in birokracije. Zato ju podpira z vsemi močmi. Zato krošnjari z liberalizmom, z brezverstvom, s socijalno demokracijo, z nenravnostjo in žalibog — le predobro iz-pečava svojo robo.
Zunanje najmočnejše sredstvo mu je Ca bo-• p i s j e. Vse večje časopisje v naši državi je v židovskih rokah. Sredi krutega in surovega boja, ki ga je vprizorilo nemško strankarstvo proti zastopnikom avstrijskih narodov, se je režal in se še reži kot glavni podpihovalec krivonosi židovski šmok, židovski časnikar, bodi že od „Neue Freie Presse" in njenih tovarišev, ali pa od „Arbeiterzeitung". Kar je zmedenega v naši državi, je zmedlo po večini židovsko časopisje. Lepo so bili pričeli boj proti ži-dovstvu dunajski kristjanje; že se je zdelo, da so zmagali, a v zadnjem boju so zopet podlegli; pokazali so, da je od Židov vprizorjeno javno mnenje še silnejše, nego njihovo boljše-prepričanje. Stopili so v tiste vrste, kjer je godel vodilno melodijo — žid. Po ti poti jih čaka jedino le gotov propad!
Tudi v poljskem kolu je nekaj Židov. A ti ne pomenjajo židovskega načela, marveč razmere jih same silijo, da so priklopljeni desnici. Njihovo bivanje ne sme zadržati boja združenih zastopnikov avstrijskih narodov proti židovski skvarjenosti.
Pasti mora škodljivi vpliv višje birokracije in židovetva s svojim časnikarstvom, predno se more zasnovati v okviru avstrijske države mirno in srečno življenje vseh manjših organizmov, ki v sedanjih razmerah zastonj iščejo v nji svojih pravic.
Baron Schmidt-Zabierow — umi-rovljen.
Iz Celovca, dne 15. dec.
Vendar enkrat! — Tako izvestno danes in jutri vsklikne vsak rodoljub slovenski, pa tudi še marsikdo drugi, ko po uradnem listu dozna novico: da je umirovljen koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabi^row ter mu je ob tej priliki podeljen veliki križec Franc Jožefovega reda. Vendar enkrat, — pravimo. Tolikokrat se je v zadnjem času že govorilo in pisalo o le tem umirovljenju, toliko se je ugibalo o nasledniku itd., da nas novica o definitivnem preobratu v našem deželnem predsedništvu ne more več posebno iznenaditi.
Slovenci smo označili svoje stališče do eksce-lencije bar. Schmidt-Zabi6rowa že tolikrat in tako jasno, da bi bilo odveč, ko bi o tem obširneje pisali. Storili smo to letos, ko je umirovljeni predsednik dnć 22. sept. t. 1. praznoval petdesetletnico svojega službovanja.
Doba Schmidtovega predsedništva na Koroškem bila je za nas doba trpkih in hudih borb za male mrvice narodnih pravic, doba preziranja, prega-
1222, zopet dokazuje, kako tesno je bil združen sv. Sava z rimskim papežem.
Cez nekaj let si je izbral Sava Arzenija ia naslednika na metropolitanski stolici, sam pa se je zopet umaknil v ljubo samoto na sv. goro. Potem je še potoval v sv. deželo h Gospodovemu grobu, 1. 1237 pa je umrl, sloveč s čudeži v življenju in po smrti. Njegovo truplo so prenesli v samostan v Mileševo.
Tudi po njegovi smrti je ostal srbski narod še katoliški. Seveda so Grki neutrudno sejali seme razpora in razkola. Toda še predzadnji Nemanič, mogočni car Štefan Dušan (1336—1356) je bil katoličan. Izprosil je v Eimu pri papežu Inocenciju VI. za srbskega metropolita patrijarhalni naslov. Leta 1355 pa je izgnal iz Srbije vse grške duhovnike, ki so trosili Focijevo ljuljko in podžigali sovraštvo do Bima. Car je bil strogo zaukazal, da nihče ne smeši latinskih obredov. Ker so grški duhovniki vkljub prepovedi to počenjali, zbral je car okrog I. 1355 sinodo srbskih škofov ter izgnal grške duhovnike. Carigrajeki patrijarh Kalist je zato izobčil carja in vse srbske škofe. Z Rimom pa je ostala srbska cerkev še vedno zjedinjena. (Nilles ). c.)
Se zadnji Nemanič, nesrečni Uroš, je bil katoličan in vdan rimski cerkvi. To spričuje Pejačevič v srbski zgodovini in potrjujejo letopisi frančiškanskega reda k 1. 1359. (Nilles: e. c. 455.)
njanja, brezobzirne germanizacije. Tega nam ne utaji noben še tako lepo pisan članek uradnega lista, noben še tako vzvišen slavospev liberalno-na-cijonalnih listov. Ne dvomimo, da bodo te vrste listi v prihodnjih dneh na vse mogoče in nemogoče načine proslavljali odstopivšega dež. predsednika, prirejali mu ovacije, ne dvomimo, da se bodo ob tej priliki čohali tudi ob nas Slovence, češ, da nočemo priznavati zaslug, dobrohotnosti, nepristra-nosti itd. itd. našega bivšega dež. predsednika, — vendar ostane istina, kar smo napisali že večkrat o njegovem predsedovanju na Koroškem.
Baron Schmidt Zabidrow nas koroških Slovencev ni hotel poznati, za naše politične in kulturne potrebe se niti zmenil ni; o nas so ga podučevali sami ljuti naši nasprotniki. Ali je potemtakem čudno, da se zmielimo le z bridkimi čutili nazaj v minule dni 1 ?
Hočete novih dokazov za staro resnico ? Demonstracije, ki so se vršile tu ob času padca Ba-denijevega ministerstva, nam to potrjujejo! Demonstrirali so ljudje, kakor si jih je vzgojil g. Schmidt-Zabierow, stranka, kakor jo je negoval in podpiral on 1 Ali ni najbolj značilno in dokazilno za našo trditev dejstvo, da je na shodu, na katerem so se bili ob zadnjih demonstracijah zbrali glavni nemškonacijonalni kričači, da zabavljajo dunajski vladi, državnozborski večini itd., da je na takem shodu mogel posl. Dobernik proslavljati g. barona Schmidt-Zabierowa, peti mu čast in slavo, da vlada Koroško tako „srečno" v smislu — obstrukcijonistov!
Kdo nam tedaj sedaj more zameriti, da vskli-kamo „Vendar enkrat!" — želeč nj. ekscelenci, da naj le oživa „zasluženi" pokoj ?
A kaj sedaj? Na mesto Schmidtovo pride iz Gradca predsedniški namestnik pri tamošnjem namestništvu, dvorni svetovalec pl. F r a y d e n e g g. — Da ga nam pošilja baron Gautsch in da mu bo on dajal instrukcije, kako mu je vladati Koroško, to je za nas slabo upanje! Da bi se za nas razmere zboljšale ? Zn4 biti in dal Bog 1 A upanja nimamo nobenega, bojimo se marveč, da ostane vse pri starem, na slabem I Bode li novi predsednik hotel poslušati naš glas, glas za pravično, dobro, domoljubno stvar, ki je le Avstriji na korist? Ali pa bode tudi on pripoznaval ne le teoretično, marveč tudi dejanski oni nauk o »Herrenvolku", kakor ga je proglasil siloviti dr. Steinwender, ter smatral nas Slovence le za — inferijorne? Stojmo, o vsem tem nas ima poučiti — bodočnost.
Stanje slovenskega rodu je obupno, strahom gledamo v bodočnost, — a da je tako, prištevajo nasprotniki baronu Schmidt-Zabičrow-u v največjo „zaslugo".	—rn—
Mažari v hrvatskem Primorju.
XIX.
Kako prav smo imeli, ko smo v našem zadnjem članku o reških zadevah trdili, da boste obe betvi takozvane autonomne stranke na Reki slednjič rajše potegnili z Mažari nego s Hrvati, dokazujejo nam i =====- —
Da, Pejačevič in ž njim Martinov še Janeza Brankoviča (f 1503) prištevata med katoliške svetnike. (Martinov: a. ecc. gr. — slav. pag. 304.)
Po vsem tem se zdi, da ni mogoče dvomiti o katoliški veroizpovedi sv. Save.
Pravimo torej, da je bil sv. Sava res prvi metropolit srbski in nstanovitelj srbske narodne cerkve, a ne razkolne, ampak zjedinjene z rimsko cerkvijo. Od rimske katoliške cerkve so odtrgali srbsko cerkev še le pozneje viharji časa in ljudske strasti.
Med tem pa je počivalo truplo sv. Save 360 let v Mileševem. Leto sa letom so romale neštete pobožne množice k njegovemu grobu. Vsi so častili sv. Savo za svetnika. Cerkev srbska ga je vsprejela v koledar. Kos dežele, ki je v njem ležalo njegovo truplo, je dobil celo ime : vojvodina s v. Save. Ta vojvodina je današnja Hercegovina.
L. 1595, 27. aprila pa so udrli divji Turki v Mileševo, osvojili je, vrgli truplo sv. Save iz groba in je sežgali.
Tako so izginili pozemeljeki ostanki sv. Save. Njegov duh pa še živi. Bog daj, da bi ta duh oživil v srbskem narodu staro versko zavest, da bi srbski narod zopet izpovedal e prvovenčanim carjem Štefanom Nemanjo: „Mi eledimo za rimsko cerkvijo, kakor naši očetje ; mi branimo nauk svete rimske cerkve!"	A. U.
najnoveji dogovori te stranke z ogerskim minister-skim predsednikom Banflyjem. Ze takrat, ko se je podal reški župan dr. Mayliinder v Budimpešto, da prisostvuje posvetovanju glede uvedenja novih postav na Reki, se je izjavil Erazmo Barčic o njegovem ravnanju prav nepovoljno, kajti očital mu je javno, da je on sporazumljen z ministerskim predsednikom glede teh novih postav, saj se ni, kakor bi bil moral, še o pravem času zglasil pri ministru ter ga niti opozoril, da te nove postave ne morejo veljati za Reko, dokler jih ne sprejme mestno zastopstvo. To izjavo je moi al storiti reški župan mnogo prej, nego je minister Banffy razglasil, da imajo te postave veljati tudi za Reko.
Od tega časa pa, ko je ogerska vlada sklenila, da te postave na vsak račin uvede na Reki, igrata župan dr. Mayliinder in pa odbornik Osojnak s svojo stranko in z ogersko vlado slepe miši. Hrvati pa dobro vedo, kaj vse to pomeni, posebno še napadi Osoj-naka na reške hrvatske rodoljube. S temi napadi hoče se ta zveriženi političar Mažarom le prikupiti, kajti prav neveijetno je, da bi hotel kaj drugega doseči; milosti mažarske je pa tako potreben, kakor vsa njegova stranka, kateri je zdaj že žal, da je sploh podvzela kakšno akcijo proti mažarskim nakanam glede reške autonomije.
Da je temu res tako, poroča se iz Budimpešte, da sta župan dr. Maylander in Osojnak dolgo časa skušala, kako bi mogla biti zaslišana pri ministru predsedniku. Težko sta to dosegla, kajti Banffy ni še pozabil, kako sta ravno ta dva junaka (!) kriva, da je mestno reško zastopstvo odstopilo in da je reško prebivalstvo demonstriralo proti vladinim privržencem. Vendar se je slednjič ministerski predsednik dal pregovoriti, da je sprejel oba spokorneža. In kako tudi ne! Saj je mogel slutiti, kaj mu želita povedati. Prosila sta ga, da ne zameri, ker sta bila skovala malo opozicije proti novim postavam. To je bilo се!б potrebno, sta zatrjevala ministru, kajti drugače bi bil Valušnik nadvladal, a ker se on še nekak najbolje s Hrvati razumi, moglo bi se pravej (!) autonomnej stranki na Reki še slaba goditi. Zategadelj sta oba sklenila v bodoče po mogočosti zatirati vsako opozicijonalno gibanje pri svojih privržencih radi novih postav, kajti oba sta se prepričala, da morejo te nove postave razvitku reške uprave le koristiti, ne pa škoditi.
Samo nekaj sta prosila ministra predsednika, da bi namreč dozvolil, da se upravni odbor sestaje in posvetuje v mestnej svetovalnici, ne pa v guber-nijalnej. Narodu treba namreč pokazati, da je tudi še za naprej vsa uprava v rokah mestnega zastopstva in svetovalstva. S takimi navideznimi uspehi hočejo tedaj reški autonomisti zaslepiti narod. Kdo je bil srečneji in zadovoljneji nego Banfiy, ko je videl pred seboj popolnoma skesana zastopnika one stranke, ki je še pred kratkim tako šumno in oholo pred narodom zatrjevala, da ne sme na noben način popustiti ogerskej vladi.
Tako ravnanje ne sme nobenega naših čita-teljev presenetiti, kdor je prebral oceno političnega delovanja obeh omenjenih mož, posebno pa še Osoj-naka. Takih mož je žalibog dandanes povsodi preveč, pa zategadelj tudi ni nič čudnega, da se pri nas sploh tako žalostno razvijajo naši politični odnošaji. Tako je minister Banffy popolnoma zmagal s svojo osnovo še pred volitvami, kajti oba junaka dr. May-lander in Osojnak sta mu obljubila, da se hočeta podvreči novim postavam brezpogojno ; pa se je radi tega tudi že vsem odličnejim njunim privržencem naročilo, da naj pri bodočih volitvah vsi delajo sporazumno z liberalno ali mažarsko stranko. Ce kje, more veljati o tem pokretu na Reki: parturiunt montes, nascitnr ridiculus mus.
Da bode dr. Mayliinder še bolj opran vsakih opozicijonalnih peg, zavzel se je zanj njegov sorodnik dr. GroSič pri ministrn Vlašiču ter ga prosil, da se zavzame zanj pri ministru predsedniku, kajti on ni niti najmanje kriv, če so ga obdolžili, da je on opozicijonalec. Da to ni, pokazal bode s tem, da se bode popolnoma držal vseh nalogov, katere bode minister Banffy oglašal za Reko. Pa naj še potem kdo reče, da niso naši Rečani pošteni in odločni političarji I
Kaj pa reški italianissimi ? Mažari jih nič kaj ne cenijo, ker so jim na potu, da ne morejo oni gospodariti po svojej volji. Posebno so se še Mažarom zamerili, ker se je na njihov predlog zahtevalo, da se spremeni v novih postavah ona točka, Ki govori o državnem nadzorstvu reških šol. Tali-janissimi so Mažarom zavidni, da bi se mogli s po-
močjo tega članka nove postave okoristi na njihovo škodo, kajti Mažari bodo brez dvoma gledali, da uvedejo v vse Sole mažarski jezik ter počasi iztisnejo laški.
Zatoraj želć popolnoma dobiti vse šole v svojo oblast. Do zdaj je imel nadzorstvo nad reškimi šolami reški mestni šolski odbor, katerega člani so bili skoraj vedno le najhuji italianissimi pod vodstvom dr. Via in dr. Garafole. Gledalo se je, da so bili za učitelje na reških šolah imenovani zagrizeni Talijani iz Istre ali pa iz Trentina ter so večkrat zaradi teh odbili celo domačine. Ti učitelji iz Istre in iz Trentina so širili po reških šolah kar očitno laški irredentizem, čemur se Mažari niso protivili, ker so ž njimi skupaj tlačili Hrvate. Ni pa bilo večjih protivnikov hrvaškega naroda od teh prite-penih irredentarjev, ki si tako dolgo rovali proti Hrvatom, da je šolski odbor na Reki odstranil hrvaščino iz vseh reških šol v mestu in celo iz popolnoma hrvaške okolice.
Tako so dosegli irredentarji pa tudi Mažari svoj cilj, kar se tiče Hrvatov, vendar pa Mažarom zdaj ni po volji, da se talijanska stranka ustavlja nji hovim nameram glede reških šol, pa skušajo, kako bi jo počasi iztisnili iz njenega sedanjega položaja. To bodo dosegli z novo postavo o nadzorovanju reških šol. Dokler so Mažari potrebovali irreden-tarje, da iztisnejo Hrvate, niso bili za državo nevarni, zdaj jih bodo pa gotovo kot take proglasili, ker rujejo proti mažarizaciji. Godi se jim pa popolnoma prav, samo želeti je, da se tako zgodi tudi Mažarom, saj tudi oni nimajo na Reki večih pravic, kar se tiče narodnoeti, kakor irredentarji. Hrvatom so sovražni jedni ш drugi, a vendar je Reka hrvatska po svojem zemljepisnem položaju in državnem pravu. Zatoraj se bodo Hrvati pri prihodnjih volitvah čisto lahko odločili, kaj jim je storiti. V zvezi s takimi strankami ne morejo biti. Le kot samo-stalna hrvatska stranka se morejo udeležiti volite", a kot taka so zdaj seveda v manjini, toda s pogumnim in previdnim ravnanjem more se sčasoma tudi njim sreča nasmijati. Fortes fortuna adjuvat.
Politični pregled,
V Ljubljani, 16. decembra.
Posl. Milevski o položaju. Pri banketu povodom velepomembnega poljsko-ljudskega shoda v Erakovu je govoril mej drugimi tudi poslanec profesor Milevski v ime poljskega kluba, čegar govor je bil velike politične važnosti, ki prav dobro osvetljuje sedanji položaj. Na tem mestu objavljamo le nekaj najvažnejih stavkov njegovega govora. — Dandanes, pravi govornik, razločujemo v političnem gibanju dva zistema. Pristaši jednega apelujejo na srce in čutstvo narodov, vzbujajo ljubezen in zavest mejsebojnih dolžnostij, drugi pa vzbujajo le sovraštvo ter sejejo nevošljivost in nezadovoljstvo. Oni, ki govore o ljubezni, hočejo vse povzdigniti, vsem pomagati, drugi pa delajo vedno le na to, kako bi druge ponižali in zatirali. Na stališču katoliške vere, ki nas uči ljubezni in upanja, zamoremo hoditi le po prvo označeni poti. To smer je opažati posebno v današnji politiki desnice. S posebnim priznanjem pa moramo naglašati soudeležbo nemške katoliške ljudske stranke, ki se je uvrstila mej bojne čete slovanskih zastopnikov in ki si je zapisala na svojo zastavo geslo pravičnosti napram vsem, posebno pa onim narodom, katerim je donesla zgodovina do zdaj še kaj malo sreče. Katoliška stranka je takoj spoznala in pokazala, da naš program ne pomenja zatiranja drugega naroda, da ni program boja, marveč program pravičnosti. — Konečno je govornik v krasnih besedah proslavljal slovansko vzajemnost ter ji napil. Njegove besede so kar očarale mnogobrojne navzočnike in sledila jim je burna, dolgotrajna pohvala.
Obstrukeija v hrvatskem deželnem *boru. Zadnje seje hrvatskega deželnega zbora so bile telo burne, na dnevnem redu je namreč rogo-viljenju v avstrijskem parlamentu podobna obstrukeija, katera se pa s prvim nikakor ne da primerjati, ker je postopanje hrvatske opozicije popolno opravičeno, ako se tako postopa s hrvatskimi narodnimi poslanci, kakor to dela mažaronska klika na Hrvatskem. Pravi zastopnik naroda bi v tej zbornici kmalu ne emel odpreti ust v obrambo narodnih pravic. Poslanca Potočnjaka so izključili od SO sej samo radi tega, ker je baje izgovoril nekaj žaljivih be-eedij, česar mu pa niti dokazati ne morejo. Umevno je, da so se takemu nasilstvu uprli vsi njegovi so-
mišljeniki ter glasno ugovarjali mažaronski večini. V včerajšnji seji ga je hotela večina zopet izključiti od nadaljnih 40 sej, toda o tem predlogu se ni moglo glasovati, ker je zborovanje onemogočila večina. Seveda, da jej vse to ne bo muogo koristilo, ker ima mažaronska stranka več moči, kakor jo je imela večina v avstrijskem parlamentu, toda prav je, da pokaže mažaronom, da je tudi opozicija tukaj in treba tudi čuti glas narodnih zastopnikov.
Mir mej Grško in Turčijo je sicer že sklenjen in mirovna pogodba tudi podpisana od sultana in raznih pooblaščencev, preostaja le še ko-nečna odobritev od strani grške vlade, ozir. kralja Jurija. Sodilo se je splošno, da Grki nikakor ne bodo s tem odlašali, ker jim je dobro znano, da kaj boljšega ni mogoče doseči. Toda vkljub temu se Grki ne marajo še udati in so te dni doposlali sultanovi vladi dopis, v katerem se zahteva, naj se rok za konečno odobritev mirovne pogodbe podaljša za mesec dnij. Turškim krogom se zdi to posebno čudno, ker ne morejo umeti, iz kakih namenov je storila grška vlada ta korak, in se seveda nekoliko boje za mastni dobiček, ki jim izvira iz te mirovne pogodbe. Strah je najbrže vseskozi neopravičen.
Na Grškem se še sedaj ni polegla razburjenost mej narodom radi zadnje nesrečne vojske. Kakor znano, je izvolila poslanska zbornica iz svoje srede posebno komisijo, ki se peča sedaj z raziska-vanjem v tej zadevi ter proučava razne spise in dokumenta. V tem kritičnem položaju se skušajo rešiti iz zagate možje, ki tičč za „Ethnike Hetairia", ter objavljajo razne dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil Deljannis takoj s početka poučen o združevanju vstaških in upornih čet in da je „Ethnike Hetairia" [zadnje mesece pred izbruhom vojske ravnala popolno tako, kakor je želela tedanja Delyannisova vlada. Z drugimi besedami se toraj dokazuje, da je načelnik tedanje vlade popolno odobraval vse rovarsko počenjanje ter lepo molčal na prvotne izgrede vstaških čet. Seveda se mož sedaj izgovarja in dokazuje, da so vsa ta poročila popolno neresnična, ter objavlja v dokaz svojih trditev druga pisma in različne akte. Preiskovalna komisija ima kajpak mnogo opravila in bo najbrže preiskava trajala precej dolgo časa, predno se pride resnici v okom. Sploh pa prevladuje mnenje, da je vse zakrivilo tajno rovarsko. društvo.
Socijalne stvari.
Socijalno razmišljanje.
(Dalje.)
Zidom ta razdelitev ni prav nič škodila, temveč mnogo koristila. Ko bi bilo ostalo vse pri starem, torej, če bi se ne bilo delilo, bi bili židje v zadregi, h kateri stranki naj se na Mažarskem pritisnejo, da si ne pokvarijo „kšefta". To so hitro zapazili, in Beust, ki je vpeljal dualizem, je vedel, po čegavem navodilu, za koga in zakaj je to naredil. Danes vladajo židje v Translajtaniji po svoji volji. Glavno mesto Buda-Pest je že zdavnaj imenoval dr. Lueger po vsi pravici Juda-Pest. Toplo in pripravno gnjezdo ima torej Izrael na Mažarskem. V tostranski polovici se mu je dobro godilo, dokler je bila državno-zborska večina v rokah liberalnih Nemcev, ki so vladali, kakor jim je narekaval Izrael.
Toda naenkrat se je stvar obrnila. Nemško-liberalna večina v parlamentu je padla in med ljudstvom je zašumelo za Izrael strašno geslo: Antisemitizem I Tudi med Nemce je padlo to geslo in širilo se je kamor ogenj na slamnatih strehah. Razneslo se je i po Dunaji —- v ječi židovstva — in posledice so 8>- kmalu pokazale. Židovsko • liberalna vlada na Dunaji je padla, padla je i v deželnem zboru spodnje-avstrijskem in dr. Lueger, ta utelešeni simbol antisemitizma, se je vsedel na županski prestol dunajski. V vrstah židovskih se je začul obupen krik, ki je odmeval v njihovih listih, brošurah in shodih. Na vse moči so delali, da bi zatrli antisemitizem. „Verein zur Abwehr des Antisemitismus", kateri je v najožji zvezi s soc. demokrati, je začel agitovati, da je mrzlico dobil. A vse je bilo zastonj; zastonj je bilo to, da ni bil Lueger takoj potrjen za župana, zastonj so ščuvali židje in njihovi janičarji — soc. demokrati pri volitvah proti antisemitom, ki so kljub vsem zaprekam zmagali.
Kaj pa sedaj? Liberalni parlament je bil pokopan, Dunaj zavarovan pred židovsko vlado, antisemitizem in krščanski socijalizem se širi — židovski nadvladi v Cislajtaniji zvoni. Toda Izrael ni prišel v zadrego. Uvedel je to, s čimer je žugal v
slučaji, da bi bil Lueger potrjen. Preložil je težišče svojega delovanja v Pešto. Spominjamo se še dobro, kako je židovska „Neue Freie" pogosto prinašala to grožnjo in jo razkladala. In židovska „haute finance" je to v resnici uvedla. Videč, da v Cislajtaniji ne bode imela več take moči in oblasti, se umakne v onostransko polovico, da si ondi pripravi mehko ležišče in pridobi popolno pravo. Za vse to pa potrebuje Izrael, da se preloži tudi politično težišče naše polovice v Pešto, da bi Izrael ondi vlekel za narodnogospodarske vrvice. A kako to izvesti? Drugače to ne pojde, nego če se oslabi ali uniči avtoriteta avstrijskega parlamenta. In to se je godilo in se še godi, in obstrukeija je oni vmesni člen, kateri v zvezi s socijalnimi demokrati robota Židom, znižuje in uničuje avtoriteto avstrijskega državnega zbora pred celo Evropo. Žalostno dejstvo je, da je naš parlament že veliko izgubil na svojem ugledu, in da je tudi Cislajtanija prišla precej ob veljavo, in da se evropski mogočneži že bolj obračajo k drugi polovici našega cesarstva — k Mažarom. Mažari so sicer že od davnega časa peli prvi glas v našem cesarstvu, vendar pa so nas pustili, da smo sekundi-rali, sedaj pa, ko pade avtoriteta našega parlamenta, bodo peli soli. Saj se je to pri obisku nemškega cesarja v Pešti že pokazalo, in Viljem II. je dal to čutiti s tem, da je hvalisal Mažare kot jedini steber našega cesarstva. Židovsko framasonstvo, ki vlada v Pešti, pa si veselja mane roke, ker se mu je tako lepo obneslo. Ni mu všeč personalna unija obeh polovic našega cesarstva, marveč drži se trdno, kakor je rekel Banffy, duvalizma. In kako ne, ko vse na to dela, da bo tostranska polovica nekoč pokorna isvrševateljica ukazov onostranske, tedaj namreč, ko bodo Mažari, to je pravi pravcati židje, odločevali v narodno gospodarskih zadevah celega cesarstva. Zidje so svoje mreže prav dobro spletli, hitro razprostrli in prav spretno zadrgnili. Rotšild je na vprašanje, kaj misli o takozvanem sionizmu, t. j. o prizadevanju Judov, preseliti se v Palestino in ondi obnoviti staro izraelsko kraljestvo, odgovoril baje tako-le: „Zidom se ni treba preseliti od tod v Palestino, saj je Av-stro-Ogerska njihova Palestina 1"
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. decembra.
(Imenovanje.) Z Dunaja se nam brzojavlja, da je cesar deželnega poslanca barona Liechten-berga imenoval namestnikom deželnega glavarja v vodstvu deželnega zbora kranjskega.
(Zlati križ.) Niena c. in kr. visokost presvetla gospa cesarjevična-vdova nadvojvodinja Štefanija je blagovolila kot pokroviteljica loterije za zlati križ odobriti, da se loterijsko srečkanje vrši dne 20. januvarija 1898. leta. Od dne 10. do dne 20. januvarija bodo dobitki razstavljeni v dunajski umetniški hiši.
(Umrl) je nagloma dne 15. t. m. č. g. Andrej M a r t i n č i č , vpokojeni duhovnik v Lokvi. Porojen je bil dne 20. novembra 1823 v Samotorci pri Horjulu, posvečen v duhovnika dne 17. avgusta 1852. R. I. P
(Na graškem vseučilišču) je 13. t. m. č. gospod Evgen Lampe napravil prvi strogi izpit iz bogoslovja.
(Pojavi slovanske vzajemnosti.) Nemška obstrukeija v državnem zboru je vzbudila slovansko zavest, vzdramila speče duhove iz letargije, da po širni Avstriji odmevajo glasni pojavi vzajemnosti v boju za prava pojedinih doslej tlačenih narodov. A ti pojavi so ob jednem najodločnejši protesti proti nelojalnemu in naravnost veleizdajskemu početju stranke pod vodstvom Wolfa in Schonererja, katera živita in delata le za skupno Germanijo. Taka pojava nove dobe v Avstriji sta bila vseslovenski shod v Ljubljani in nedeljski slovanski shod v Krakovu; takih pojavov se smemo nadejati še v bližnji bodočnosti na severu in jugu naše države. Posebno nas še veseli, da naše borbe pazljivo in sočutno zasledujejo tudi oni bratje onkraj Sotle, ki še niso prodali svojega boljšega prepričanja političnemu, narodnemu in verskemu svojemu protivniku. Tako je združena hrvatska opozicija brzojavno pozdravila slovanske klube v državnem zboru. G. dr. S u s t e r š i č je kot načelnik „Slovanske krščansko-narodne zveze" prejel to-le brzojavko: „V dneh težke skušnje vsako iskreno slovansko srce dobiva tolažbo v vstrajnem in solidarnem delu slovanskih zastopnikov v državnem zboru. Naj pride, kar hoče, vstrajnost in solidarnost naša razruši vse mahinacije, ki merijo na to, da bi
bili Slovani Se nadalje materijal za izkoriščanje Tev-tonom in tovarišem. Potomstvo gleda na Vas, vstra-jajte v jedinosti in slogi 1 Klub hrvatske zjedinjene opozicije pošilja Vašemu klubu srčne pozdrave. Dr. Bresztyeuszky, baron Rukavina. — Dr. Susteršič se je takoj v imenu kluba brzojavno zahvalil, izražajoč upanje, da bodo zmagala v Avstriji ona pravična načela, katera zastopajo Slovani v zvezi z nemško katoliško ljudsko stranko, kajti na teh načelih temelji bodočnost, slava in moč naše države.
(Idrijski socijalni demokratje) Iz Idrije se nam piše : Ni moja navada, da bi dopisoval časnikom. Vender vsprejmite nekaj črtic o naših osreče-valcih, to je mokračih. Kakor že znano, je poljedelsko ministerstvo žalostno stanje naših rudarjev nekoliko zboljšalo. Od novega leta naprej bodemo rudarji žito iu drva, katera smo doslej plačevali po znižani ceni, dobivali brezplačno. In kaj mislite, kdo nam je to priboril? Po vsej Idriji raznašajo novico : Ali vidite, kaj so nam priborili soc. demokratje ? In storili bodo še več za Idrijo, ako se vsi pridružimo mokračem. Mi pa vprašamo naše mokrače: Kdo od vas ali soc. demokratskih poslancev pa je v državnem zboru ali pri vladi storil korake za zboljšanje naših razmer ? Zakaj se lepotičite s tujim perjem in naravnost lažete ljudem ? Vam je samo za hujskanje, a ne za resnico. Da vi v dejanju no poznate pravice, to ste zopet pokazali pri zadnji volitvi odbora za rudarsko zadrugo. Tu ste se pokazali le za svoj strankarski, a ne za splošni blagor rudarjev. Na volilnih listkih ste imeli razun enega ali dveh sama svoje „učenjake", katerih komaj trije znajo čitati in pisati. Vi gotovo mislite, da je že dober za ministra, če zna le z bičem pokati. Ali ste že poročali „Delavcu" o tej vaši strankarski volitvi ? Na tak način, kakor se je vršila zadnja volitev, jeden volilec lahko oddi 15 listkov. — Ko je nekdo grajal to postopanje, odgovoril je jeden vaših pristašev : „Zakaj pa ne, če lahko !" Io to delate možje, ki imate vedno ljudsko pravico na jeziku. Pride čas, ko bode ljudstvo spoznalo vaše sleparije.
B u d a r.
(„Reakcija"), ta glas odmeva tudi po Francoskem. Nekaj let je, ko se nihče ni menil za to, ali je kdo pogan, ali jud, ali kristijan. A prišlo je drugače — in Epikurjeva čreda se trese! Nekaj časa pač so ljudje menili, da je dobro tako, če vsak živi po svoji volji in svojih zakonih, a kmalu so uvideli, da imajo raj le nekateri, da jih le sto uživa, a drugi da gladujejo; prišle so Paname in Panamine, in narodu so se začele odpirati oči! Danes pa se po vsej Franciji dviga narod proti liberalizmu in vrača se zopet — doba krščanska! Krščanska demokracija se širi bolj in bolj; odgojo mladine izročajo redovom; državne šole se prazne, cerkvene se polnijo. Francija vstaja !
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 16. decembra. Obe delegaciji, avstrijska in ogerska, se snideta dne 2 2. decembra k zadnji seji v tem zasedanju. Budgetni odsek avstrijske delegacije ima sejo v torek, dne 2 1. t. m.
Dunaj, 16. decembra. Zatrjuje se, da se mej Badenijevo in Banffyjevo vlado dogovorjena in obče zahtevana odpoved mlinarskega obrata s 1. januvarijem najbrže ne bode
izvršila. To je baje prva kazen za tostransko obstrukcijo,
Praga, 16. decembra. Kazensko sodišče je obsodilo včeraj pet oseb radi udeležbe pri zadnjih nemirih. Kazen je odmerjena na zapor do osmih mesecev. Mej obsojenci jo tudi 17 letna deklica.
Praga, 16. decembra. Akademični senat nemškega vseučilišča je izdal objavo, v kateri se mej drugim naglaša, da je nemško vseučilišče v Pragi naravni in zgodovinski centrum kulture nemške narodnosti v deželi.
Zagreb, 16. decembra. Deželni zbor ima te dni po dve seji na dan. Opozicija je včeraj dala duška svoji nevolji, ker je večina mej največjim vriščein vsprejela predlog, naj se izključi Potočnjak od 80 sej.
Budimpešta, 16. decembra. Na dnevnem redu današnje seje je razprava o novem nagodbenem provizoriju. Kazni govorniki grajajo vlado, ker je tako dolgo odlašala s to predlogo.
Berolin, 16. decembra. Budgetna komisija je sklenila, da se prične razprava o proračunu 12. januvarija in takoj na to o zakonu glede pomnožitve mornarice.
Rim, 16. decembra. „Agenzia Štefani" poroča, da se snide parlament prihodnji ponedeljek.
Madrid, 16. decembra. Kraljica je vsprejela generala Weylerja v avdijenci, ki je trajala poldrugo uro.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in '2000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	36 9—9 6
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih.
IJutri! Hit:
14. decembra. Ivan Trtnik, krojač, 63 let, Prešernove uliee 24, ostarelost. — Neža Razdrli, krčmarja vdova, Stre-liške ulice 4, ostarelost.
Tujci.
14. decembra.
Pri Slonu: Spitz iz Varaždina. — Popper iz Brna. — Rapo, Schmenitz, Gangel, Neuberg, Pressburger, Sehamburek z Dunaja. — Munda iz Brežic. — Havliček iz Maribora. — Krčil iz Prage.
Pri Maliču: Schmidt, Ruekel, Brauner, Lobl, Kostiha, Glas, Scholz. Hochstatter z Dunaja. — Sehuley iz Ribnice. — Haselbach, Gasting;er iz Celovca. — Žagar iz Starega Trga. — Tertnik iz Maribora.
Pri Z7o j/r/M:Wiej a k iz Gradca. — Hummel iz Trsta.— Fajdiga iz Sodražice.
Pri Bavarskem dvoru: Vero iz Gradca. —- Stolz iz Winterberga.
Pri Juinem kolodvoru : Brodsky z Dunaja.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
a ■e	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24. urab v uim.
15	9. zvečer	74-12	4-6	sr. sever	oblačno	
16	7. zjutraj 2. popol.	743H 744 3	3 0 67	sr.vzhsvzh. sl. svzh	oblačno n	01
Srednja včerajšnja temperatura 5'9\ za 7'5° nad normalom.
Ekaekutivne dra ibe.
Jerneja P r e m r o v iz Stranj posestvo (3615 gld.) dne 20. doc. 1897 in 22. jan. 1898 v Senožečah.
Ferdinanda S c h u 1 e r j a iz Vodmata neprem. posestvo (4000 gld ), terjatev 1700 gld., dno 20. dec. 1897 in 31. jan. 1898 v Ljubljani.
Franceta L e š n j a k a iz Raven zemljišče (2376 gld. 20 kr.) dne 20. dec. 1897 in 19. jan. 1898 v Ložu.
Loronea C e h o v c a i t Srednjih Gamelj neprem. posestvo (3470 gld.), terjatev 365 gld, dno 20. dec. 1897 in 22. jan. 1898 v Ljubljani.
Antona Palčiča iz Uavasi zemljišča (2769 gld.) dno 20. dec. 1897 in 19. jan. 1898 v Ložu.
Prodajalka,
dobro izurjena v trgovini kramarskega, špecerijskega in mešanega blaga, in bi si upala tako trgovino deloma samostojno voditi, dobi takoj službo z dobro plačo.
Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem slnžbovanji, starosti itd , če je mogoče s fotografijo do 20. deoembra na upravništvo „Slovenca".	841 3—1
Oblastveno dovoljena
^popolna razprodajam
elegantnih predmetov primernih za božična in novoletna darila.
Cene so neverjetno trnke.	822 13
FR. STAMPFEL v Ljubljani, Tonhalle.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prod a,j a
I I
мшбшма olja,
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 £6
IVaj bol jši spomenik je
slovenski stenski koledar,
ki ima prostor za vsakdanje biležke.
Za privatne in urade priporočen. Stane 35 Ur., s poŠto 35 lir.
Dobiva se pri
833 3-2	J. Bonač-u v
Zavod za umetnoat
slikarji
26-17 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj ln franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogled.
I > n n a j 8 k a bor
ж a.
Ппб 16. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	60	kr.
Skupni državni de!« v srebru.....101	„	40	„
Avstrijska zlata renta 40/,,......121	„	65	,
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„	60	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„	55	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	50	„
Avstro-ogerske bančne deinice, 600 gld. .	947	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............350	„	40	„
London vista...........120	„	30	„
NemSki drž. bankovci za 100 rn. nem. drž.velj.	59	„	—	„
20 mark............11	„	80	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	65l/»„
Italijanski bankovci........45	„	60	„
C. kr. cekini......................5	„	70
Dne 15. deoembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 6°/„ .
„	„ dolenjskih železnic 4°/0
159 gld. 50 kr.
159 „ - „ 188 „ — „ 99 138 129 107 112 98
98 225 182 125
99
15
25
50 20 40 50 30 50 60
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirniii rubljev 100........
200 gld. 50 kr. 166 „ — „ 19 24 74 79 57 23 160 3405 417 77 94 128 168 128
50 25
75 50
50 50 12
jfcJT" Nakup ln prodaja TUB, vsakovrstnih driavnlh papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„1K KRČU
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
gSJT PoJasnlla~£a v vseh gospodarskih in finančnih stvarci
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednsstr.il papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccgi obrestovanja pri popolni varnosti JSoC naloionili (flnvnio.