Nekdaj in sedaj. Iz dnevnika nekega starega učitelja. Poslovenil Jože Jerom. (Dalje.) ^Danes bote pa dobro kosili", reče kerčmarica 'učitelju; ,,ali to za gotovo veste?* praša učitelj. „0 ja! danes pridete k takemu stiskaveu, od kterega vsak nekoliko, pa vendar vsi vsega ne vejo, in še njegovi posli ga ne poznajo; ta človek je prišel pred kakimi 3. letmi v vas, in ne vemo, kdo je: kupil je tam uno grajščinico, in se ne peča z nobenim človekom". Učitelj gre kosit, in se prav veseli, ko vidi, kako je na dvorišču vse posnaženo; gospodar ga že na pragu čaka, ter ga prijazno pozdravi. Ta gospod je bil kaj čudno oblečen, polovico gosposko, polovico kmečko; imel je visok klobuk, plavo suknjo in kratke hlače. Ucitelj mora iti čez dvorišče, in tukaj ga zapazi hišna siraža: cela truma gosi korači proti njeniu, in ttidi purani ga pridejo gledat, sp šopirijo in ga kavsajo; učitelj sp temu le smeja, ali kmali priskaklja tudi mlado žebe k njeinu, in ga začne bercati; gospodar mu pravi, da naj se nič ne boji, sej se samo igra; toda učitelj se hoče tej igrači umaknili, tla pod njim se vderejo, in naenkrat plava po gnojnici. — nZa božjo voljo!" pravi gospodar, wali ste se kaj pobili? in vleče iz gnojnice reveža, kteri se od mokrote in od sniradu ves trese. Družina ga peljejo v posebno sobo, in mu dajo obleke, da se preobleče; pa čudna obleka! bil je res prečudna wmaškora", imel je rumen tplovnik, belo ruto za vratom, plav frak, kteri je do tal segal z rumpnimi debelimi knofi, rudeče čižme, zelene hlače in bele nogovice, in tak pride h kosilu; vsiga gledajo in se komaj zderžujejo smeha, pa tudi sarn sebi se smeja, ko se pogleda, ter ne tnore jesti, čeravno je lačen, in komaj čaka, da rau dekla prinese njegovo obleko, da se preobleče in gre ves domii s terdnim sklepom, rajši lakoto terpeti, kakor še kdaj po hišah jesti iskati.  Ravno je bilo 14 dni preteklo, kar se je ubogi učitelj s sosesko zavoljo šole prepiral. Xeki dan premišljuje, koliko in kake sitnosti je že mogel preterpeti med tetn časom; bil je pa vendar zadovoljin, ker se inu je že vse precej po sreči izšlo. Nova šolska soba je bila že pred osmenii dnevi z vsim potrebnim opravljena; tudi bolj pridni otroci radi hodijo v šolo, in se še precej radi uče; tudi starši spoznavajo in so prepričani, da so že davnej potrebovali take sole. Ko učitelj tako premišijuje, naenkrat nekdo močno na vrata poterka, in župan stopi notri, ter sprpgovori: ,,Jaz vam pridem nekaj povedat". ,,Usedite. se oče župan, in povejte!" wSej tudi stoje lahko govorim", pristavi jezno župan, in niolči. nXo!" pravi učitelj, nle govorite, in povejte, kaj vas tako tišči". Župan se odkašlja, in pravi: 8Le poglejte, učitelj, kakor je bilo nekdaj pri naši soseski, tako mora tudi ostati, in vi morate še eno službo prevzeti". ,,Zakaj pa ne, če je primerna mojemu stanu, prav rad", pravi učitelj. ,,Vaš sprednik, čednikov Jaka, je opravljal štiri službe; bil je tudi čednik; ali nočete tudi vi te službe prevzeti, to je naj boljše ia najpripravniše, ker po zimi ui treba pasti". nXo- beden ne more služiti dvema gospodarjema", pravi učitelj, Jaz imam že dovolj veliko čedo, s ktero imam tudi dovolj opraviti; ako bi pa čedo pasel, bi ne inogel podučevati, kpr v dveh krajih ne niorem biti, pa vender so mi otroci bolj pri sercu, kakor vaša živina, ktero vsak revež rad pase, in je tudi zadovoljen z malo plačo". ,,Če pa nočpte nc cednik, ne soseskini hlapec biti, morate pa biti čuvaj, sej po noči ni šole, in lahko to delo opravljate; tukaj imate piščalko, in kdor ima piščalko, mora čuti in vsako uro po noči vpiti". Pri teh bcsedah se župan hitro oberne skozi vrata, in pusti piščalko na mizi ležati. Ucitelj pa vzame piščalko, in jo shrani v miznico, ter se ne meni se kterikrat za njo. In res, odkar je on imel piščalko, sp čuvaj več ne oglasi' na vasi, zato pa tudi ponočnjaki če dalje bolj rogovilijo, in tudi učitelju, kolikor in kar morpjo, nag^ajajo; tolčejo niu po stenah, pobijajo okna, ter ga kličejo: wSolmajsterček, vstani! otroci jokajo". Zopet se kteri drugi oglaša, in začne počasi: i-u-e-o-a i. t. d. Učitelj pa kmali spozna, kdo tako šunta in podpihuje fantaline; ta je čednikov Jaka, kteri ni mogel učitelju odpusliti, ker mu je prevzel službo. c»*rih. d«ije).