1Z9. Stanite. I Ljibljaii, f soboto, 8. jonija 191Z. XLV. lelo. .Slovenski Narod" ve$a: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ceio Icto.......K 24— celo leto.......K 2*>__ poMcta........ 12— pol leta.......m lice« leta ....... 6-— čem eU.......5\S0 na mesec....... 2-— na mesec......1*90 Dopisi nai se frankira:o. Rokopisi se ne vraćalo. Uredniihro: Eaailova ulica ŠL S (v nritltf!, 'evr^ telefon 4t 34. Ixhala vsak dan svečar isvsaaUl ■•#alf« te praznike. Inserati veljajo: pelerostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vui-, za trikrat ali večkrat oo 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri več j ih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se posiljaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to Sijaj sijaj solnčice« in Novakov »Gorski kraj«. Občinstvo se je divilo krasoti in mi-lobi naših jugoslov. pesml. Burno pohvalo sta žela solista tov. Pfeifer in tov. Kramar. Bivša članica slov. opere v Ljubljani gca. M. Peršlova je pela z njej lastnim umetniškim poj-movanjem Michlovo »Cloveka ni-kar«. Njen krasni sonorni alt je pri-šel do popolne veljave in je morala na aplavz občinstva dodati še eno pesem. Tenorist vinogradskega gle-dišča g. N. Matošič je očaral s svojim glasom in temperamentnim predna-šanjem vse navzoče. Pel je balado iz orsere ^Rigolettt>« in arijo iz opere »Pagliacci«. Izredno fino in do naj-manjšega dettila izeizelirano Ie h1*-1o proizvajanje Chopinove i-moll fantazije klav. virtuozinje gce. Pribor s k e. Akademija se ie zaključila z Zajčevo skladbo »Jugoslov. pes-mi<^, nakar je sledil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra. Sodelujo-čim gostom so bili podarieni v znak zahvale krasni šopki. Akademija in ples sta uspela nad vse sijajno in občinstvo se je razšlo s popolnim zadovoljstvom in v veliko pohvalo. Tretji dan, dne 2. junifa. Kot zaključek slavnosti je sledila v nedeljo popoldne velika ljudska slavnost na Žofinskem otoku. Zanimanje za to čisto slovensko pri- LISTEK. Služba. Jos. Premk. Komaj je minulo par tednov. od-kar je priSel v Loke stražmojster Martinec, pa so že govorili vaščani, da se ženi pri poštarjevi Rozalki. Koliko je bilo na tej stvari resnice. ni megel od začetka nikdo dognati, kai-ti stražmojster Martinec ni bil kakor nfegov prednik, ki se je razgovarjal z vsakim vaščanom. Še s tistimi tremi žandarji. ki so službovali na isti postaji, je govori! Ie službeno in še tn z zapovedujočim. skoro osornim glasom, da ni naposled nikdo pogre-šal njegove družbe in se mu je mar-sikdo celo umaknil, Če ga je zagledal na cesti z visoko dvignjeno glavo in trdim, odločnim korakom, kakor je hodil vedno. pa naj si je bil v službi, ali na izprehodu. Star je bil okroglo trideset let, dasi ga je izdaial njegov strogi in mračni obraz skoro za nekoliko starejšega. Kadar je govoril s človekom, se mu je čelo nagubančilo, oči pa so gledale izpod stisnjenih obrvi, kakor da hočejo videti vsake-mu čisto v dno duše. Govoril je malo, hesede pa je nekoliko vlekei in zate-goval, da so ga Ločani kmalu obso-dili za Dolenjca, kar pa Martinec ni bil. Služboval je pač nekaj let tuđi na Dolenjskem, svoja detinska leta pa je preživel na pustem Krasu, kjer je po-kazal že kot otrok svojo osorno in kruto naravo, da se je človeku zdelo, kakor da so ga hotela tru:t Kraška tlo pokazati svetu kot pristnega svojega otroka. Očeta ni po/nal nikoli, dasi je pozneje izvedel popolnoma ra^anko, kako se je zgodilo z njegovo mnterio. ki je odšla v svet kmaln po njego-vcm rojstvu in se ni vrnila nikoli več. Takrat so gradili nedaleč od vaši novo cesto, nad zorova I in vodil pa je delo neki tujec, ki se je nastanil pri Martinčevih. Tako se je zgodilo, da ni prav vedel, kdaj in kako: cesta je bila dograjena. tišti priktipljivi tujec je odsel. Martinčcva hči pa se ie skrivala pred ltudmi in dva meseca potem je porodila sina, ki so ga krstili za Medarda. Kmalu po niegnvem rojstvu je izginila tuđi ona. Nekateri so menili, da je odMa za njim, ki jo je onesrečil in zapusti!, drugi pa so mislili drugače, Ie njena mati. ki je bila vdova že nekaj let. je tiho pre-našala to sramoto in negovala malc-ga Medarda kakor lastne^a otroka. In da ni umrla osem let potem nena-doma brez vsakega testamenta, bi bilo tuđi Medardovo življenje vse lepše in ugodneje. Tako pa je pripad-lo vse domaćemu sinu, ki se je kmalu potem oženil, Medardu pa izročil koze in ovce, kar je prej opravljal neki bajtarjev sin. Zdaj je bilo zMe-dardovim učenjem pri kraju in če je kdaj še mogel pogledati kak tiskan papir, se je to zgodilo Ie ob nedeljah in praznikih. Ko je postal za pastiria že premoćan, se je udinjal pri županu za hlapca, čez Štiri leta pa je od-šel prostovoljno v vojake, kjer ga je srećalo cisto novo živlienjr. ^elczna strogost, kateri se je suženjsko po-koril, mu je ugajala bolj od vsake svobotle in v njegovern srcu ie živela samo želja, da bi mogel kdaj tuđi on zapovedovati s tisto osorno silo Red in točnost v vsem, sta mu postala naenkrat najvažnejši smoter živlienia in ko ic drugo leto poteni postal pod-častnik. je svote nazore tuđi udej-sr\ il. !n polkovnik. ki je dobro pozna! njegovo naturo, nm je zadnje leto svetoval, naj vstopi med orožnike, kjer mu ie zagotovlienn še lepa bodočnost. Martinec je hrez vsakega pomisleka sledil njegovemu nasvetu, kajti življenje, kakršno je že poprej imel. se mu je zdelo tako pusto, hrez vsakega reda in brez vsake oblasti, čemur bi se ne mogel nikdar več pri-vaditi. In služboval je prva leta na Dolenjskem, kjer je vsak za najneznat-nejši prestopek takoj spozna! orož-nika Martinca. Nič več ni bilo v vaši toliko pretepov, krčmarji so zapi-rali — točno kakor na povelje in ko se je čez nekaj let raznesla novica, da je povišan Martinec v sražmoj-stra in odide v kratkfem tja daleč v Loke, si je marsikdo veselo oddahnil. A Martinec se ni izpremenil na svoji novi službi niti za las, zato se je zdelo marsikomu celo čudno, da se ženi pri poštarjevi Rozalki. Pa stvar je bila resnična. Napravili so vse nekako na ti-bem in tako hitro, da ju je celo župnik oklical enkrat za trikrat. In nato je bilo ženitovanje tiho in mirno, kakor še nikoli v Lokah, zato so tuđi Ločani skimavali in menili, da njunin zakon ne bo kaj pnda. Tn še nekaj dru gega se je tuđi govorilo. Tišti Slaparjev Ivan, ki je štu-diral nekaj časa v mestu, po očetovi smrti pa prevzel posestvo in ostal v Lokah. je gledal bate za poštarjevo Rozaiko in zdaj so ugibali fantje na dolgo in široko, kako se bo osvetil nad žandarjem Martincem. Pa Sla-par.iev Ivan menda ni misli! na nikako maščevanje. ker je hodil po vaši tih in miren, dasi nekam čudno zamišljen in celo to so opazili nekateri, da se družbe nekako ogiblje. Par dni pozneje pa je izbruhnil na pošti požar. Ppnoči se je zgodilo in dasi so se trudili Ločani na vso moč, je vendar pogorelo do tal. Plamen je lizal zidovje s tako čudno na-glico in strastio. da ni vide! ziutraj poštar od svoje hiše drugega, ko velik kup pepela. Da je zanetila ogenj hudobna roka, o tem so bili vsi ena-kih misli, a kdo bi bil storil ta zločin, Ločani kar nišo mogli dognati, kajti poštar je bil miroljuben in skromen človek in ni imel sovražnikov. Fantje so si med seboj pač nekako skriv-nostno namigavali, gotove besede pa si ni upal nikdo izreci, dokler ni Slaparjev Ivan s svojim nenadnim begom iz vaši, povedal dovolj jasno, da je požigalec on. Zdaj so videli Ločani žandarja Martinca vsepovsod s tištim mračnim in strogim obrazom in vsi so bili prepričani, da mu gotovo ne uide, kajti Slaparjev Ivan ni pobegnil bog-ve kam iz dežele. kakor so mislili od početka, ampak držal se je vedno v blizini in marsikdo je pripovedoval, da ga je videl tu in tam . . . Skoro so se pričeli Ločani bati, da ne napravi še kakega hudodel-stva, oni pa, ki so poznali Ivana na-tančneie, so bili drugačnih misli. Kajti Slaparjev Ivan je bil blag in tako usmiljen človek. da je bilo težko razmišljati, kako je mogel storiti ta zločin. Take in enake govorice je slisal tuđi žandar Martinc, ki pa ni verjei na njegovo plemenitost in je videl v njem samo grđega zločinca, dnsi je dobro vedel, zakaj se je zgodilo to. Bil je na nogah skoro noč in dan, a Ivana Ie ni moge! zaslediti nikjer. Bila pa je šesta noč po tistem požaru, ko je zopet blodil žandar Martinec vsepovsod, in tistikrat je zapazil ob mesecini na gozdnem pa-robkii nekega, ki je planil pokoncu kakor ranjena zver. Žandar Martinec je spoznala Slaparjevega Ivana in je zdirjal za njim. tam na ovinku pa, kjer je držala čez vodo ozka brv, je nenadoma zdrsnil in padel v vodo. Z orožjem in ves kakor je bil težko opravljen, je kmalu izginil s površja, a tistikrat se je vrgel nekdo za njim in ga po težkem naporu vendar rešil na breg. Žandar Martinec je bil še pri zavesti in je takoj spoznal v svojem resitelju — Slaparjevega Ivana. Pomislit je za trenotek, nato pa mu je zapovedal osorno: »V imenu postave ...« Ivan ga je gledal nekako prezir-Ijivo, nato pa se mu je nasmehnif in odkorakal pred njim z vklenjenima rokama ves visok in ponosen. Stran 2.________________________________________________________SLOVENSKI NAROD.____ 129 štev. ređitev je bilo po vsej Pragi velikan-sko. Nabralo se je v resnici že okoii 3. are popoldne izredno mnogo ljudi in prihajalo jih je vedno veČ m vec. Pri razJičnih paviljonih, posebno pa v slovenski vinarni in v planinski koči, kjer so prodajale Češke dame v narodnih nošah slađko vinsko kap-Ifico in pristne kranjske klobase. se je razvilo že prav animirano razpo-ženje. Pospeševal je neumorni kranjski Janez v gorenjski narodni noŠi, ki je prav po kranjski šegi igral na harmoniko. Obiskali so nas tuđi hr-vaški tamburaši, ki so nabrali okrog sebe plesaželjno mladino. Ljubke go-spice so delile razglednice iz slovenskih krajev, proda jale cvetliee in planinke, srećke itd. in bilo je priča-kovatu da se razvije izredno veselje in prav slovensko razpoloženje. Vo-jaška godba je že svirala in pri vseh šotorih se je prićelo življenje. Naen-krat pa se je stemmlo nebo in v par trenotkih je jelo liti, grmeti in bliska-ti. da je bilo groza. K vsemu temu se je osula še toča. Kljub temu, da je vihar pozneje potihnil. se slavnost ni mogla vršiti tako. kakor se je name-ravalo; ali razpoloženje je ostalo ne-izpremenjeno. Vsi udeleženci so si bili edini v tem, da je bilo lepo: moralni uspeh je bil velik in to nam je glavno! »Ilirija« je prejela ob priliki svoje desetletnice izredno obilo pismenih in brzojavnih pozdravov in če-stitk, izmed katerih omenjamo zla-sti: pismo vseuč. prof. dr. H e y -rovskega, dekana dr. Kadle-c a . klr. > . u t j i ■■ c r ,. . J.v. Iti; s-sa, ekscelence viteza Rande, dr. Rostoharja, župana vinograd-skega Buresa. člana gosposke zbornice, dvornega svetnika dr. Hl a v e , organizacije mladočeške stranke na Ceškem, organizacije mladočeške stranke v Plznu. župana dr. Q r o š a . podžupana K a s a 1 i c-k e g a . dr. S t e h I i k a , dr. T u m e. dr. R y b a f a , A. O a b r s č k a. pismo »Triglava itd. Doslovno objavljamo sledeče: Dunai. — Radujoc se uspehov »Ilirije« na polju češko - slovenske vzajemnosti in želee, da deluje v tem pravcu dalje, kličem jej: vivat, crescat, floreat. — Ivan Hribar. Dunai. — Čestitam in želim, da bi nam »Ilirija« dala mnogo trdnih in neupogliivih značajev. — Dr. Rav-n i h a r. Ljubljana. — Osebno zadržan, pošiljam najiskrenejše pozdrave. »Ilirija« vivat, crescat. floreat. — Dr. Triller. Celje. — Ob pomembnih dneh Vas srčno pozdravriam, želee Vam in slovensKemu imenu častnega uspeha vaših prireditev. Prepričan sem, da dobimo u Vašega društva energične sodelavce v našem jav-nem življenju, kar je našemu narodu danes nujnejše potrebno, nego kdaj koli. — Dr. K u k o v e c. Trst. — Zalibog zadržan udele-žiti se Vašega lepega slavlja, kiičem >Ilfriji*, da ostani tuđi v bodoče sre-dišče češko - slovenske vzajemnosti, — Dr. Stare. Ptaj. — Ostani gojiteljica na-predka v boljšo bodočnost mile domovine. — Dtt. Š a 1 a m u n. Pribrani. — Slava prvoborite-Ijem za slovensko češko vzajemnost. — Prof. Skrbinšek. Gradec. — Uspehi desetletnega pomiorne^a defovania Vam bodi fiaflepšc plačilo in nat^rčnejsa čestit- ka k današnjemu jubileju. — Bratsko društvo »Trigla v«. Celje. — Veseleč se z Vami iskreno čestita. — Klub napred. slov. akademikov v Celju. Gradec. — K desetletnici naše pozdrave in čestitke, živeia »Ilirija«! — »Bodočnost«. Dunaj. — Najiskrenejše čestitke k desetletnemu slavlju! — U r b a n-č i č , predsednik »Save«. Gorica. — Želeč obilo uspehov tuđi v bođbče, se pridružujeva Vašemu slavlju celim srcem. — Dr. 1 r -g o 1 i č . A. D o m i c e I j. Gorica. — Ob priliki desetletnice kličejo: vivat, crescat, floreat vIlirija«. — Dr. Marusič, K n a -flic, Krašovec, Formaza-rič. Celje. — Desetletnice se raduje-jo, zadržani se slavlja udeležiti. — Dr. Hrašovec, Hudina, K 1 o-ar.Kosi,Suha č. Jasenovac. — Desetgodišnicu vzornega rada čestita Vam duhom Vaš. — Dr. D a v i d o v i č. Rokvcan. — K jubileju rajsrčnej-še čestitke. Naj živi slovensko dija-štvo! Naj dočaka lepšo bodočnost svojega naroda. Delujte in bojujte se za uresničenje lastne univerze. — Dr. Chodounskv, profesor češke univerze. Plzen. — Naše popolne simpatije Vas bodo sprcmljale tuđi v dru-gem dcsetletju, do katerega želimo Vašemu dtiovanju mnogo uspeha. — .Mlada generacija mestne organizacije narodno svo-bodomiselne stranke. Dunaj. — Želim Var \ ^c najbolje in izvanreden uspeh pri Vaših strernljenjih. — Drž. posl. V a c 1 a v Kotlar. Dunaj. — Najiskrenejše čestitke k desetletnici. Živeia Ilirija-! — K r a s društvo agronomov na D un a j u. G deželnem gospodarstvu. Včeraj smo mimogrede omenili studijo, ki jo je v »Vedi« priobčil bivši deželni noslanec J. Mandelj- Nekateri odstavki v tej studiji se nam zde v stvarnem oziru tako za-nimivi in poučni, da bi bila škoda, ako bi se i njimi ne seznanila tuđi širša javnost. Zato borno v naslednjem podali iz Mandljeve razprave nekaj odlom-kov. iz katerih je jasno razviden ko-losalen razloček med deželnim gospodarstvom o času. ko je bila na krmilu narodno - napredna stranka, in med deželnim gospodarstvom se-dai, ko so na vladi klerikalci: prejc »štedljivost in previdna poraba skromnih razpoložljmri «redstev«, sedaj rasipanje, lahkorniselnost in neprevidnost. Oovoree o računskih zakliučkih dež. zaklada v 1. 1907., ko je bila na krmilu še napredna stranka, in v 1. 1910.. ko so gospodarili v deželi že klerikalci. piše .1. Mandelj: »Gospod poročevalec o račun-skem sklepu dež. zaklada (priloga 20 ex 1908 str. 54) nam /a 1. 1907 kaže dejanjskega primanjkljaja 13.794 K \Z v, a za 1. 1910 pa tuđi primanjkljaj in sicer: 396.577 K 73 v (priloga 15 ex 1910 str. 68). Kako to? To zato, ker ima za I. 1907 drugačno računsko kalkulacijo kakor za 1. 1910. Sledeči kalkulacijski izkaz najbolje pojasni, po kateri poti je prišel gospod poročevalec do deficita 396.r77 K 73 v in nazadnje, kakor pravi, do »prav za pravega« deficita per 89.187 K K> v. I Kalkulacija za 1. 1907 je moja, za f. 1910 pa poročevalčeva. i\«imumljam i£nax» 1M7 191O _________________________________________ K TrT ' K Ih .A) Efekt celotnega gospodarstva (Izkaz III) —13.794|12 -+-151.14227 B) Od svote A se odbije prejemek posojila i i v dotacijo blagajne (Glej izkaz I, E a) 199.000— 547.720 — C) Se pokaže primanjkljaj:...... —212.79412 —396.577 73 Ob tem dejanskem primanj. je upoštevati sledeče izredne izdatke: 1907 odplačila dol-gov per K 1,049*900 (glej Rač. sklep pro 1907 str. 55) in nakup obvez. per K. 40249 (glej Rač. sklep pro 1907 str. 48 pogl. XV) skupno 1,050,302-49-— 1910: plačila dol-gov in investicije per K 307*390.63 (glej Rač. sklep pro 1910 str. 69). Za te svote se je premoženjska bilanca dež. zakl. v 1, 1907 odnosno 1910 izboljšala, vsled tega se od primanjkljaja sub C odbije . . . 1,050.302 49 4-307.390 63 Po tem odbitku pokaže v konečnem efektu Za leto 1907 seni natanko sledil argumentaciji gospoda poročevalca v rač. sklepu za I. 1910. in postavil resultate v gornji kalkulacijski izkaz. Ta pokaže, da ako se trdi, da ima 1. 1910 »prav za pravega« primanjkljaja le K9.1S7 K 10 v. izkaže leta 1907 uvaževanja vreden prebitek 837.508 kron 37 v, ne pa 13.794 K 12 v deficita. Ta primerjava kaže, da je bilo poročevaleu na tem. da pokaže za 1. 1910 kar mogoce u u ode n uspeh. Ne rekel bi besedice. da se je tako grupiranje Številk izvajalo tuđi druga leta n. pr. za 1. 1907. Ce se pa en-krat grupira tako, drugič pa druga-če, potem se ne dobi za primerjavo računskih sklepov raznih let enotna podlaga, kar ni dobro. V naslednjih vrstan pokažem, da 1. 1910 financijalno ni bilo tako ugodno, kakor bi se po besedah gospoda poročevalca o računskem sklepu za 1. 1910 dalo sklepati. Iz primerjalnega izkaza III. Je pri celotnem denarnem prometu dež. zaklada za 1. 1910 razviden prebitek per K 151.142*27. Ali kako je ta prebitek megoč? Mogoč je za to, ker se je sejrlo po rezervati in so se najela izposojila. Kasirale in v porabo nakazale so se sledeče glavnične rezerve: 1. Zaklad za pospeševanje javnih del in podjetij . . K 61.19657 2. Pokojninski zaklad za dacnrje . » 46.85334 .3. Nalozena rezerva iz normalnošol-ske?ra zaklada . » 41.712*— 4. Pokojninski zaklad dež. uslužbcncev » 59.204o7 5. Ostanck se nepo- rabiienc rezerve iz zaklada 3Y° drž. posojila . . » 4.225 63 Vsota A . . K 213.19211 Pri Iastnih, izven računa dežel-nega zaklada se nahajajočih zakladih pa so se najela sledeča posojila: Pri vseučil. zakladu K 120.880*— Pri garancijskem zakladu dol. žel. . » 204.840 — Pri melijoracijskem zakladu ...» 222.OOO-— Vsota B . . K 547.720 — Skupna vsota A fn B . K 760.912*11 Ta znesek je deželni odbor v računskem sklepu odkazal med izredne dohodke in s tem dosegel. da kaže sklep celotnega gospodarstva deželnega zaklada za 1. 1910 (Izkaz III.) prebitka — 151.142 K 27 v. Recimo, da bi bila sredstva de-želne blagajne močna in da bi za iz-plačila ne bilo treba blagajne dotirati; kaj bi bila morala deželna blagajna izplačati Čez dejanske prihod-ke. ako bi ne bil dež. odbor kasiral nekaterih zakladov in tuđi ne napra-vil dolgov pri Iastnih zakladih? Račun je priprost: Dohodkov je bilo (gl. izkaz III) . K 5,131.141-93 odšteje se gornja a ... - 760.91211 preostaja še doh. . K 4,370.229-82 Prenos . K 4,370.229-82 v primeri s celot- nimi stroški . » 4^>79.999-66 se kaže deficit . • K 609.769*84 Deželni zaklad je po gornji kalkulaciji sklenil račun z efektivnim primankljajem . • K 609.769-84 poročevalec dež. odbora računi efektivni primankljaj . » 396.577*73 tedaj manj za ... K 213.192*11 ker vsote kasiranih zakladov smatra za izreden dohodek. Ta zadnja vsota je pač izreden dohodek, ali pomisliti je, da se je deželna imovina zmanjšala za ta znesek. Sicer pa pri prisoji, kako stojimo v deželnem gospodarstvu, ni me-rodajna edino le bilanca deželnega zaklada, temveč upoštevati je tuđi imovina drugih zakladov* ki so del deželnega premoženja. Lahko se zgodi, da imovina deželnega zaklada vzrase v enem letu za stotisoče, a se na drugi strani izven računa dež. zaklada naredi za isto vsoto novih dolgov in deželno premoženje ostane tam, kjer je bilo prej. Na-sprotno ne pomeni deficit v rač. sklepu dež. zaklada izgube na dež. premoženju, ako so se napravile na drugi strani investicije, ki tvorijo aktivum dež. posesti. Da dobimo celotno sliko o stanju deželnega gospodarstva, si moramo napraviti pregled o stanju vseh zakladov z njihovimi aktivi in pasivi ter končnim saldo in nadalje upoštevati obstoječe javne dolgove deže-le, ki nimajo obračuna v zakladih. Primerjalni izkaz o imovini raznih zakladov. —■—- _ . * * Imovina koncem oziroma aktivni saldo % Ime »klada 1SO7 1 iHT^ _£____________________________________________K h K h 1 Deželni zaklad.......... 4,711.237 07 5,003.27679 1 2 Melijoracijski zaklad........ 2,988.239 08 1,476.466 37 3 Penz. zakl. okr. zdr......... 34.972 37 31.483,98 4 Deželnokult. zakl.......... 18.574 54 3.778 — ! 5 Garanc. zakl. dol. žel........ 1,110.091 50 1,390.74270 j 6 Prisil. delavnica ......... 188.249 91 90.974 97 7 Muzej I. zakl. (prvotni)....... 596.165 79 579.789 01 II. „ (za reorganiz.) .... 95.000— 160.964 38J in. „ (Smoletova zapuše.) 201.864 33 201.874 58i 893.030 12 942.627 971 8 Grm.....* .... I ... '. 141.08857 154.047J18 9 „ šola..........'..■■ 16.646:73 . 18.976i48 10 Norm. sol. zaklad...... . • . 224.912*— 183.200'—- |11 Gledal. zaklad.......... 345.828 73 453.776 09 ;12 Zakl. bolnice........... 728.318 92 707.97227 13 „ blaznice...... • . . . 174.240 30 165.720f80 14 „ porodnice.......... 15.550— 15.330;— 15 „ najdenišnice......... 14.600— 14.600,— 16 „ pokojn. dež. uslužbencev .... 41.96945 — '— 17 Učiteljski pokojn. zaklad...... 64.100— 64.100 — 18 Zakl. za kredit, javnih del in podjetij . 53.443 15 — — 19 Pokojn. zakl. dež. dacarjev..... 46.68790 — — 20 Vseučiliški zaklad......... 583.857 03 703.65003 21 Zakl. 3no drž. posojila....... 77.699 77 16.109 66» Skupaj . . . ' 12,473.337 14 11,436.832 78 Po tem izkazu je znasala skupna imovina: koncem I. 1007 . . K 12,473.337'14 koncem 1. 1910 . . * 11,436.83278 tedaj tekom treh let pomanjšek imovine za . . K 1,036.504 36 Kolik je pomanjšek imovine v posameznih letih, t. j. 1. 1908, 1909 in 1910 za vsako leto posebej, ne morem izračunati, ker nimam dotičnih računskih sklepov na razpolago. Po mojem utemelienem prevdarku pa se največji del pomanjška nanaša na zadnje leto, t. j. leto 1910. V tem izkaz'u pa nišo še upoštevani javni dolgovi s svojimi pasivi 1. 1907 ozir. 1910. Tuđi na to se moramo ozirati. Najpoprej naj pa sledi skupna tabela o vseh dolgovih. Lepi stričeh. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guv de Mau- passant — Prevel O t o n 2 u - p a n č i č. Drugi del. (Dalje.) Toliko da so povečerjali, je po-tegnila Madelcna svojega moža ven-kaj, da ne bi morala sedeti v ti mračni sobi, koder je piaval še vedno oštri duh od starih pip in razlitih pi-jač. Ko sta bila zunaj, ji je rekel: »Tebi je že dolgčas.« Hotela mu je ugovarjati, a usta-vil jo je: >Ne, ne, saj sem videl. Ako želiš, pa odpotujeva jutri.« Zamrmrala je: >Le. Jaz bi rada.c Zlagoma sta hodila brez cilja na-prej. Bila je topla noč in Ijubki, glo-boki mrak je bil kakor poln rahlega šuma, šustenja, vzdihov. Zavila sta bila na ozko gozdno pot pod zelo visokim drevjem, na obe strani ne-prodirno crna goščava. Prasala je: >Kje sva?« Odgovorit }e: >V gozdu.* »Ali ie velik?« >Zelo velik, izmed največjih na Francoskem.« Hilo je, kakor da spi nad tem potom duh zemlje, dreves in nnahov-ja, tišti svezi in stari vonj gostih le-sov, zlit iz sokov madja in vele in preperele gozdne trave. Ko je dvig-nila glavo, je zagledala Madelena zvezde med vrhovi dreves. in če-prav ni pregibala najmanjša sapica, vej je čutila okrog sebe nerazločno trepetanje tega oceana nebrojnih li-stov. Ćudna groza ji je obšla dušo in jo je izpreletela po životu; zmedena bojazen ji je stiskala srce. Zakaj? Sama ni vedela. A dozdevalo se ji je, da je izgubljena, vtopljena. ohkrože-na z nevarnostmi, zapuščena od vseh, sama samcata na svetu, pod tem živim obokom, ki je šumel nad njo. Zamrmrala je: »Malo strah me je. Najrajša bi se vrniia.« »Dobro, pa pojdiva nazaj.<' »In ... in jutri se odpeljeva v Pariz?« »Da, jutri.« »Jutri zjutraj.« »Jutri zjutraj, če hoćeš.« Prišla sta domov. Stara dva sta bila že v postelji. Madelena je slabo spala, neprestano so jo budili vaški glasovi, ki jih ni bila vajena, skovi-kanje sove, kruljenje prašiča, zapr-tega v svinjaku za steno, in petje pe-telina, ki je kukurikal od polnoči. S prvim svitom je bila pokonci in pripravljena za odhod. Ko je Georges povedal staršem, da se boce že vrniti, je bilo obema hudo, zakaj uganila sta, odkod izha-ja ta sklep. Oče je prasal samo: »Ali te bom kmalu kaj videl?« »Seveda. Še to poletje.« »No, prav, prav.« Starka je zagodrnjala: »Bog daj, da se ne bi nikoli ke-sal, za to, kar si naredil.« Pustil jima je dvesto frankov za dar. da bi iima potolažil slabo voljo; nekega dečka so bili poslali po voz, in ko je prišel okoli šeste ure, sta se mlada poročenca poslovila od starčev in sta se odpeljala. Ko so krenili po klancu navzdol, se je l>uroy zasmejal: »Vidiš.< je dejal, »saj sem te svaril. Ne bi te bil smel seznaniti z gospodom in gospo du Roy de Can-tel, očetom in materjo.« Tuđi ona se je zasmejala in je odgovorila: »Jaz sem pa sedaj zelo vesela. Dobri ljudje so in zelo sta se mi prikupila oba. Iz Pariza jim moram kaj poslati.« Potem je zamrmrala: »Du Roy de Cantel!... Bos videl, živa duša se ne bo začudila najinemu obvesti-lu. Pripovedovala bova, da sva bita teden dni na posestvu tvojih star-Šev.« In privila se je k njemu, mu lah-no poljubila konec brkov: »Bog daj, Geo!) pri zaklad. 3% drž. posojila..... 200.000 — — — — — c) pri melijoracijskem zakladu ...... — — 222.000 — 1,508.600 — d) pri vseučiliškem za- i kladu »..«.. — — 120.880 — — I — 200.000 — 564.720 — 4,855.180 | — Nejavni dolgovi in predujmi de-želnega zaklada pri drugih deželno imovino tvorečih zakladih so v pri-merjalnemu izkazu pri dotičnih zakladih upoštevani, nasprotno pa ni- šo upoštevani javni dolgovi. Te treba tedaj od imovinske vsote pred-idočega izkaza odšteti, da Uobimo pravo sliko čiste imovine. 1M»7 191O K h K | h Svota imovine zakladov. ..;.'.;.. 12,473.33714 11,436.83278 Odštevši svoto javnih dolgov ...... 9,670.600— 9,116.800 — Preostaje čiste imovine. , * - , . 2,802.737 14 2,320,032 78 Ako primerjamo čisto imovino koncem 1. 1907 . . K 2302.73714 5 čisto imovino koncem L 1910 . . » 2,320.032-78 Odnos . K 482.704-36 Prenos . K 482.70436 se Dokaže za konec 1. 1910 zmanj-šek Čiste imovine za . . . . K 482.704 36 Glavna rezultata predidočih računskih izvajanj sta sledeča: 19O7 191O K h K h 1. Pravi gospodarski deficit dež. zaklada . 212,794 12 609.769 84 2. Čista imovina deiele ..••..... 2,802.73714 2,320.03278 i 1 Cista imovina dezele se je zmanjšala tekom treh let za okroglo 480.000 K - 172 >. Iz te činjenice fzhaja logična posledica, da smo na začetku pota, ki pelje navzdoi. Padanje čiste imovine v geometrični progresiji je ne-izogibno, ako se redni dohodki ne zvtšajo ali pa izdatki ne skrčijo. Ni treba biti prerok in vendar se 5 sigurnostjo srne trditi, da bo konč-na bilanca za samo leto 1911. pokazala še znatneji upadek na čisti imovini, kakor zadnja triletna doba sku-paj in facit vsega tega bo. — rebus sic stantibus — da bo skromna čista imovina prav v kratkem porabljena.« Tako piše o klerikalnem dežel-nem gospodarstvu T. Mandelj, bivši klerikalni deželni poslanec. In ta mož. ki pač ne more priti na sum, da bi simpatizoval z napredno stranko, ima samo pohvalo za deželno gospodarstvo v času, ko ga je imela v rok ah narodno-napred-na stranka, vzpričo sedanjega kleri-kalnega gospodarstva pa ga objema strah in bojazen. da dvojno vzklika. »da smo na začetku pota, ki pelje navzdoi.« To govori več kakor debela knjiga in potrjuje vse ono, kar smo mi pisali o klerikalnem dežeinem gospodarstvu. Roncna beseda h vrhnišhemu tečaju za živinozdravnišhe pomoćnike. Po zadnji oficijalni objavi dežel-*-£ga odbora v časopisih, bi človek misli!, čemu je bilo treba toliko pre-rekanja. Kdor pozna stvar le po teh .asopisnih kontroverzah. da, kdor pa ima v ves ta boj natančen vpogled, \e dobro, da ie vsa zadeva imela rredvsem poprej drugačno lice. Faktura je, da je deželni odbor namera-val vzgojiti živinozdravniške pomoč-;ke, rectius mazače. To je bilo raz-. ldno iz vseh časniških poročil. zla-Mi v »Slovencu«, pokazala je to de-želnozborska debata — v kateri so X)leg tega omalovaževaii ljudski za-stopniki ves kužni zakon in zanika-vali kužnost nalezljivim boleznim — crno na belem spet dokazuje to na-mero deželnega odbora Legvart, neki mlekarski in »živinorejski nadzornik« v svojem kotedarju (piparskem) na strani 44. (Peželna mlekarska šola na Vrhniki): Vsako leto meseca fe-Hruarja in marca se priredi tečaj za živinozdravniške pomoćnike, ki tra-ja 8 tednov. Ko je izvedela za ta snujoči se tečaj za mazače osrednja organizacija avstrijskih živinozdravnikov, je nskim osiguranjem prakse živino-Jravnikov že čez dve leti. Ministr-tvo je zahtevalo takoj informacij od cželne vlade kranjske. In res je devini odbor poročal v tem poročilu, da ne namerava drugega, kakor dvigniti izobrazbo kmečkih posestnikov in njihovih sinov. ?>e predno se je to sporocuo v ministrstvo, je vložilo akadonnčno društvo slovenskih veterinarje na Dunaju informacijsko spomeni. * na deželni odbor, v katerem je razložilo in utemeljilo svoje principijalno sta-lišče in obenem dokazalo škodljivost takšnega tečaja za živinorejo in njeni ugled napram tujini, ter dokazalo zadostno frekvencijo živinozdravniške visoke sole na Dunaju s splošne, kakor tuđi specijalno slovenske potrebe. V tej spomenici je le gola res-nica. saj število slušateljev veterine je sestavljeno po inskripciji. Te »spomenice^ ne more nihče tajiti, ker vsebuje resnične podatke. A vendar zahteva deželni odbor od slovenskih veterinarjev, katerim je obljubil pod-pore, podpis, da se ne strinjajo z omenjeno vlogo akad. društva slov. veter. Značilno je, da govori deželni odbor v dopisu, v katerem zahteva podpise za »Izjave«, o »živinozdrav-niških pomočnikih«, v I/javi pa le o izobrazbi kmečkih posestnikov In njihovih sinov. To je zavijanje; kaj sličnega ne more podpisati nobeden slovenski veterinar, ker ni nikdar nasprotoval izobrazbi kmečkih posestnikov in njihovih sinov, ampak to pozdravlja, kakor je to sporočilo v poznejši spomenici društvo dežel-nemu odboru. »Nesporazum ljenje«, kakor je ta boj imenoval »Sloven-čev« dopisnik, ni bilo prav nič ume-tno, še manj umetno gojeno. ker irna-jo »deželni otroci« se zmiraj toliko razuma, da vedo, kaj je mazaški tečaj in izobrazba posestnikov, ne ve pa tega. ali pa noče vedeti deželni odbor, zlasti pa y tem vprjšanju ža-libog preveč vodilni Barbo. Stvar se je sedaj končala, in sicer na najbolj-ši, še v tem položaju rnožni način, vdal se je deželni odbor, in to je sto-ril prav, Uprevjdei pa ic menda do- volj, da ne gre preveč hiteti s stvar-mi, katerih še ni natančneje preštu-diral s strokovnjaki. Za svojo osebo dvomim, da bo sedaj namenjeni tečaj dosegel najboljše uspehe. Stvar je še nova, nepreskušena. Tu stori deželni odbor najbolje, če stopi v dotiko s kranjsko organizacijo živinozdravni-kov in se tehnična stran natančno premotri. To svetuje Notranjec, da ne bo grof Barbo zopet iskal zločinca po vseh kotih kranjsKe dezele. _________ X. Streli v ogrski zbornici. Streli v ogrski zbornici so imeli že svoje posledice. Poslanec Karolvi je odložil svoje predsedstvo v polje-delskt družbi. V seji direktorija je iz-javii, da odlaga svoje mesto zato, da se izogne stalni zvezi z vlado. V interesu družbe pa je, da ostane v stalni zvezi z vlado. Sicer se s krvave-cim srcem loči od svojega predsed-niškega mesta. Snoči je bil poslanec Kovač neposredno po operaciji, ki je udejstvi-la, da bo izgubil vid vsaj na enem očesu, zaslišan. Izjavil je, da ni na-meraval izvršiti atentat, da pa je bil v onem trenutku tako razburjen, da ni vedel, kaj dela. Pač je pred par dnevi sklenil, da bi oddal par stre-lov, če bi mu zabranili člani delavne večine vstop v parlament, če bi ga pa redarji s silo iztirali iz zbornice, bi izvršil samomor. V sanatoriju so poslanca Kovača prijeli po naročilu državnega pravdnika, pač pa so ga pustili Še nadalje v sanatoriju pod nadzor-stvom policije in detektivov. Ob 9. zvecer se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. Opozicijonalni posranci so odšli takoj po seji v kiubov lokal »Ljudske stranke« ter so sprejeli od akcijske-ga komiteja predlagani predlog, da se jutri korporativno udeleže seje državnega zbora- Za razne protestne shode so bili nato določeni posebni delegati. Opozicijonalni poslanci so namreč izdali na ljudstvo oklic, v katerem nrotestira-jo proti izvolitvi Tisze za predsedni-ka zbornice, ter označujejo silo, ki se je godila poslancem v zbornici kot kršenje postave. Dolžnost opozicije je, da označi vse sklepe, ki so se izvršili v tem času kot nepostavne. Kralj Hikolaj crnogorski v Svstriji. Avstrijska ladja »Gaa« je do-spela predvčerajšnjem ob 6. zjutraj v Bar ter oddala salut 21 strelov, kateremu je odgovorila crnogorska baterija v Volovici. »Gaa« se je zasi-drala pred kraljevo palačo Topolica ter se okrasila z zastavami. Ob 9. dopoldne je stopil povelj-nik ladje na suho, da se vpiše v polo, ki je bila pripravljena v kraljevi palači. Nato je poveljnik ladje obiskal guvernerja v Baru in avstro - ogr-skega vicekonzula. Kmalu po 3. popoldne so sprejeli kralj Nikolaj, prestolonaslednik in prestnlonaslednica poveljnika ladje »G;ia in častnike v palači. Pozneje se je podal kralj s prestolonasledni-ško dvojico in spremstvom na ladjo. Ob njegovem prihodu je oddala ladja zopet Z\ strelov in godba je zaigrala crnogorsko himno. Ko si je ogledal prestolonaslednik ladjo. se je poslo-vil od kralja in se vrnil v Bar med grmenjem topov in glasovi crnogorske himne. Ob polu 5. je zapustila »Gaa« pristanišče med grmenjem topov v Volovici. Včeraj ob 6. zvecer je priplula ladja v tržaško pristanišče od koder je nadaljeval kralj Nikolaj svojo pot po morju v Miramar. kjer je vstopil ob 8. zvecer v dvorni vlak ter se od-peljal na Dunaj. Katastrofalna eksplozija smodniSHicE i HOlIersdorfu. Včeraj ob en četrt na devet se je pripetila v W611ersdorfuf katastrofalna eksplozija tamošnje velikanske smodnišnice. Pri objektu št. 48 je eksplodiralo najpreje več zabojev smodnika približno 200.000 kg, ravno ko so vojaki in delavci nalagali smodnik na vojasko - tovorni avto-mobil. Kako je prišlo do eksplozije še ni dognano in bo tuđi težko dognati, ker je ostai samo eden očividec, ki je bil v blizini in sicer stotnik Ibru-ljevič, ki leži težko ranjen v bolniš-nici. Bil pa je tuđi ta toliko oddaljen od prostora, kjer je nastala eksplozija, da ne bode mogel konstatirati, kako je eksplozija nastala. Učinek eksplozije je bil grozen. 30 do 40 oseb, vojakov in civilnih delavcev je bilo usmrčenih, in več kot 120 oseb težko ali lahko ranjenih. Grme- nje se je slišalo ćelo do Dunaja na eni in do Ogrske na drugi strani. Na tisoče šip je bilo pobitih, posebno v bližnjih krajih kakor v Voslavu, Modlingu, Felitdorfu in Dunajskem Novem mestu. Nebroj tovarniških dimnikov se je porušilo, ćeli nasadi vrtov so bili popolnoma demolirani. Na bližnjem letalnem polju je odne-sel pritisk zraka hangarje in polomil več letalnih strojev. Na Dunaju so Čutili to grmenje in so najpreje mislili, da je potres. Nad smodnisnico se je zbral cei velik vblak gostega dima, katerega je veter gnal na vse strani in je en del tega priletel ćelo na Dunaj, kjer je ocrnil po mestu več hiŠ med temi tuđi parlament. Na kolodvoru južne že-leznice v Matzjeinsdorfu so čuli eksplozijo natanko kot silno močan strel iz topa. Grmenje je trajalo skoro četrt ure v kratkih presledkih po par sekund. Ćela smodnišnica je popolnoma razdrta, ćele stene in skupine opeke in zidovja je odneslo par kilo-metrov daleč. Pol ure daleč na okrog ni nobene hiše. Na mestu nesreće so našli po eksploziji vse uničeno. Med razvalinami so našli strašno razme-sarjene žrtve nesreće. Infanterist Bohrer, ki je vodil avtomobil je težko ranjen, eden njegovih tovarišev lahko in dva težko. šest civilnih delavcev, ki so bili uslužbeni v smod-nišnici so našli na kose raztrganih med razvalinami. Od poveljnika smodnišnice visjega oficijala Adam-koviča so našli samo ovratnik in kose njegove uniforme in odtrgan prst, na katerem je no.sil poročni nrstnn. U radno poročilo vojaške komisije poroča o nesreći, da je do sedaj 10 mrtvih, koliko pa je ranjencev se še ne more dognati. Ravno tako se ne more dognati kako je eksplozija nastala, bržkotne se je smodnik vsled drgnenja pri skladanju užgal. Mrtvi so: višji oficijal Adamičko, enoletni prostovoljec Hofman, voja-ška šoferja Preuer in Bora in 6 civilnih delavcev, ki so bili uslužbeni v smodnišnici. Veliko ponesrečencev pa so odpeljali v civilne in vojaške bolnišnice. Žena oficijala Adamičke je hotela skočiti skozi okno v drugem nadstropju, ko so ji povedali o ne-sreči, in so K> le z veliko težavo spravili v neki sanatorij. Ob času katastrofe je peljal ne-daleč od smodnišnice brzovlak. Silni zračni pritisk je kljub precejšni oddaljenosti vlak nagnil in skoro v trenotku ustavil, tako, da so mislili pasažirji, da je vlak trčil v drug vlak. Na robu malega gozdička, ki leži nasproti letalnemu polju so našli enega vojaka brez nog, enega pa popolnoma raztrganega. Ćelo letalno polje je pokrito s kosi nabojev, kro-gelj, opeke pomešane z ostanki uni-form. Dobe se tuđi krvavi sledovi. §est hangarjev na polju, ki so last vojne uprave je popolnoma demoliranih, od drugih je cdneslo strehe. Pet letalnih strojev je popolnoma razbitih. veliko zelo poškodovanih. Ćelo polje so v širokem krogu zaprli z vojaškimi stražami. ker je mogoče. da se eksplozija ponovi, kajti v neka-terih je ostalo še nekaj streliva. V bolnišnici v Dunajskem Novem mestu sta umrla snoči zopet dva težko ranjena. V bolnici je še čez 200 ranjencev. V ćeli okolici je povzročiln eksplozija silno paniko. V Dunaiskem Novem mestu so pobegnili vsi ucenci z učitelji vred iz sol. Povsod in daleč okrog je padalo kamenje in deli opeke, silni pritisk zraka pa je po-škodoval tuđi več hiš. Skupna škoda, ki jo je povzroči-la ta katastrofalna eksplozija je ogromna in se sedaj niti ne more dognati. Tuđi število ranjencev in po-škodovancev je dosedaj še nedolo-čeno. Štajersko. Desede in dejanja. V zadnji šte-vilki »Slovenskega Gospodarja« čitamo na drugi strani med noticami: »Liberalno načelo je: udarjaj po bratu Slovencu, laži o njem, Škoduj mu gmotno, poslužuj se za dosego svojega cilja in namenu sredstev, četudi so najgrša in najpodlejša. Liberalec se veže z lažnjlvci, veže se z narodnim! nasprotniki, veže se s slepar-jem . . .« V tem stavku je že pokazal »Slovenski Gospodar«, čigavo načelo je, udarjati po Slovencih. lagati o njih in jim škodovati. Še lepše pa je to dokazal »Slovenski Gospodar« z uvodnikom v isti Številki, v kateri piše o »liberalnih« nacelih tako, kakor smo zgoraj citirali. Tam čitamo v članku »Liberalna lažnjivost« med drugim: »Uspešno Kregarjevo delo-vanje v Ljubljani je silno vznemirilo liberalne kroge. Zato so pred poldru-gim letom, ko so se začele priprave za nove občinske volitve v Ljubljani, naredili satanski naklep, kako Kregarja v javnosti onemogočiti in ga politično ubiti. NafeM so si nekega človeka (očividno misli »Slov.Gosp.« na Eržena) ia mu plaćali 2000 K, za kar se je moral zavezati, da si Izmisli laži, na podlagi katerih bi prijelo Kresarja sodišče . . . Kar so uganjali liberalci v Kregarjevem slučaju, to delajo dan za dnevom. Lažejo, obre-kujejo, podpihujejo, ovajajo, hujska-jo, kjerkoli najdejo človeka, ki se upa njihovim nakanam ustavljati. To nišo več Ijudje s človešklm, ampak z divjim, živalskim srcem!« In tako dalje, človeku se naravnost gabi, če mora čitati in v informacijo napredne javnosti prepisovati take srčne iz-live katoliškega duhovništva na Sp. Štajerskem. Take surove hujskarije si še ni upal in tuđi ni hotel napisati noben napredni časnikar, četudi pri-dejo človeku, ko mora v interesu najskromnejše politične morale take brezmejne sirovosti duhovniških po-litikastrov zavračati, časih oštre be-sede na jezik. Kaj se nam je potem čuditi, Če gredo kmečki Ijudje, ki trd-no veruiejo glasilu mariborskega škofa »Slov. Gosp.«, nad svoje brate naprednjake s koli in nozi, kakor se je to že zgodilo v dveh slučajih v žal-ski okolici? Ali samo tožiti nad ta-kimi izrodki klerikalne politične po-divjanosti je premalo: na noge, kar vas je dobre volje in kar vas želi našemu ljudstvu dobro! Na noge, širite naš tisk, širite politično izobrazbo, trebite klerikalno časopisje! Napredni inserenti in klerikalno časopisje. V »Straži« in »Slov. Go-spodarju« vidimo in čitamo mnogo inseratov od naprednih trgovcev in obrtnikov. Ćudimo se, da imajo ti gospodje tako dobre želodce: spre-daj se jih kot naprednjake in sploh neklerikalne Slovence zmerja s pro-palicami, živino, goljufi, sleparji, laž-njivci — zadaj pa se ti gospodje pri-poročajo klerikalcem in še plačajo zato. Stvar ie prvič sramotna s politi čnega stališča, drugič pa popolnoma zastonjska: kajti klerikalnih kmetov je videti malo v narodnih trgo-vinah in obrtih, ti se v svoji narodni nezavednosti drže Nemcev. Le po-glejmo si to reč v Mariboru ali Ce-ljo in vide4i borno, da je res. Duhov-ništvo se drži Nemcev iz koristolov-stva in strahu pred protestantizmom, kmetje pa ga posnemajo. Zato proč z inserati iz klerikalne »Straže« in »Slovenskega Gospodarja«. Iz Trbovelj. Slavno občino v Trbovljah vljudno vprašamo, če je dala ona dovoljenje, da ima pravico, trboveljske gostilničane nadzorovati ob policijskih urah neka znana trbo-veljska gostilnicarka. njen energični »gospod mož« in neki njihov hišni prijatelj. Če je to istina, potem ne rabimo nič več stražnikov; če pa to ni istina, borno pa prišli na dan z imeni dotičnih špiceljnov, da se jih bodo znali ogibati vsi sedanji prijatelji-gostilničarji. — Eden gostilni-čarjev. Iz Celja. Štajerska odvetniška zbornica je imenovala gosp. dr. Jurja lirašovca za začasnega namest-nika umrlemu dr. A. B r e n č i č u. Pevci iz Celja in Gaberja se naj točno udeleže pevske vaje v nedeljo, dne 9. juni ja ob 1. popoldne v »So-olskem domu«. Tekmovalno streljanje mariborskih gimnazijcev. Preteklo sredo se je vršilo na vojaškem streljišču tekmovalno streljanje mariborskih gimnazijcev. Streljanje je vodil stotnik Kisvardar. oficijalni del pa ravnatelj dr. Tominšek, ki je po kratkem nagovoru na mlade strelce, razdelil darila. Prvi dve darili sta dobila Nemca sedmošolca Ferrari in Kauf-mann (230 tock), tretje osmosolec Muhič (210 točk), četrto pa osmošo-lec Kovačec (200 točk). Okrožni zlet »Posavskega sokol-skega okrožja« se vrši letos v Sev-nici dne 14. julifa t. 1. Vrše se že priprave v Sevnici z vso vnemo, v ce-lem Posavju pa vlada veliko zanimanje za ta zlet in niemu sledečo veselico, ki obeta biti ena najlepših, Icar jih je bilo do sedaj v naši dolini. Apelujemo pa na bližnje kraje, da se te slavnosti, katere začetek je dopoldne z ustanovnim občnim zborom sevniskega »Sokola«, udeleže koli-kor možno v polnem številu, da se pokaže napredujočemu nemškutar-stvu, da v Sevnici ni za take objest-neže prostora. Iz Maribora. Na Telovo popoldne se je vršil v tukajšnjem Narod-nem domu zanimiv narodnoobramb-ni sestanek, na katerega so poslale delegate skoraj vse štajerske podružnice C. M. D. V imenu glavnega vodstva C. M. D. so se sestanka ude-ležili gg. prvomestnik Seneko-v i č , blagajnik Hudovernik in odbornik dr. Tavčar. Na dnevnem redu sestanka so bile tri točke: a) delitev skupščine. b) ustanovitev pokrajinske zveze štajerskih C. M. po-družnic, c) institucija potovalnega učitelja C. M. D. za Štajersko. Konstatirala se je soglasno potreba po delitvi glavne skupščine C. M. P. v zborovanje delegatov in javno ma-nifestacijsko zborovanje. Glede usta-novitve pokrajinske zveze štajerskih C. M. podružnic je bil razgovor le in-formativnega značaja in se je zadeva odgodila. Kar se tiče družbinega potov. učitelja za Štajersko, ie iz- Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 129 štev. rekla pretežna veČitia zborovalcev prepricanje, da je ta institucija nu|-no potrebna. Izreko se le priznanje debi dosedanjega potov. učitelja Iv. Prekorška in se je izrekla želja, naj ostane isti še nadalje na svojem mestu. Tekom razprave o te] točki je predlagat župan dr. T a v č a r . naj prevzamejo štajerske C. M. podružnice vzdrževanje družbinega poto« valnega učitelja za Štajersko, če smatrajo to institucijo za nujno potrebno. V imenu navzočih. delegatov je na to izjavil dr. Josip Sernec iz Celja, da vzamejo to izjavo glavne-ga vodstva, katero smatrajo za obvezno, lojalno na znanje in da se bode v tem smislu nasla pot za razbre-menitev družbe s sredstvi štajerskih C. M. podružnic. ki hočejo na vsak način vzdržati institucijo potovalne-ga učitelja C. M. P. za Štajersko tuđi se vnaprej. Sestanek je znova do-kazal. da hočejo spodnjestajerski Slovenci z vserni močmi podpirati narodnoobrambno dek> C. M. D. Še vnaprej in pri ukrepih družbe tuđi soodtocevati. Sađjarsko - vinarskega tečaja v SHberbergu pri Lipfiici se udeležijo tMe slovenski učitelji: Cvetko Fran, Tradučitelj. Vučja vas: Ivanjšio Ljudevit, učitelj, Sv. Marko; Jezovsek Ivo, nadučitelj, Št. Lovrenc nad Pro-žinom: Kvac Ko. nadučitelj. Smart-no v R. d.; Klemenčič Ivo. učitelj, Ptujska gora; Kosir Fran. učiteli. St. Jur ob Tab.: Kovačič Ferdo, učitelj, Selnkra: Zidar Fran. nadučitelj. Lem-berg. Tečaj se pricne 10. in traja do 22. jnnija. \t Gradca. Načelnik c. kr. r>ost-nc:4a in brzojavnoj ravnaieij>t\ a, za štajersko in Koroško dvomi svetnik Karei Pokornv je stopil v trajen pokoj. Ob tej prilUci sa je cesar po-vzdisrnil v plemenitaški stan. Pokornv je bil od I. 1889^—1898 načelnik tržaškega poštnega in brzojavnoga ravnateljstva, od 1. 1898 pa dosedaj je pa opravfial enakn službo v Gradcu. Napram nradništvu je bil dober in pravičen šef, v narodnostnem ozi-ru pa te plaval s sedaniim germam-zatoričnim tokom pri javnih uradih. Iz Celja. (Klerikalci in o b-činske volitve v Celju.) Ko-raižo pa irrrajo naši klerikalci. kadar vidijo. da ni treba udariti! ^Slov. Naroda ie izrekel splošno mnenje slovenskih kromov v Celiu. da se še z ozirom na zastareli volilni red in nezadosr«K> število zavednih slovenskih volilcev ne kaže udeležiti ob-činskih vohtev — a -Straža- mora seveda biti radtkalnejša in trđiti ravno nasprotno! Ljuba »Straža*, v to-zadevnem odgovoru na elanek *S1. Nar.«, priobčenem v zadnji tvoji izdaji, čitamo sicer vse mogoce krvave historije o »zvezk med rapredni-mi Slovenci in — nemškimi nacijo-nalci. dalje trditve, da naprednjak i nič ne storimo za napredek celjske-ga slovenstva — samo to pa ne stoji nikjer. koliko je že naređil đr. Benkovič, ki je skoraj toliko časa v Celin. kolikor časa obstoji Narodna stranka, za napredek celjske-ga slovenstva? In dr. Benkoviča vendar ne smemo glede njegovih zmožnosti. delavnosti in vpliva niti zdaleč primerjati pobitim in prema-ganim liberalnim generalom ter kor-poralom ali osamljenim slogaškim prvakom. Vsi ti ne pomenijo na Sp. Stajerskem sedaf ničesar. le dr. Benkovič ima za seboj ljudstvo, mogočne denarne zavode in dalekosežen vpliv v Gradca in na Dunaju. Ali čudno, da mož ne stori v Celju ničesar temveč zahteva od neznatnih liberalcev in slogašev. da bi se vojskovali s celj-skimi Nemci. Dolžnost naprednih meščanov in okoličanov je, da skrbe za slovenske trgovine, obrti in urad-r»?ke — klerikalci pa lazijo po nem-■"> ostari ja h. trgovinah m odvetni-skiii pisarnah. (Slučaj Kregar-Zangger!) V T. razredu je vse pomo nemških uradniških volilcev. ki ne ^radajo v Celje; dofžnost je napred-nrakov, da spravijo ta nemški mrčes v>>;ran. dasi nimajp v državnem zboru nobenega poslanca iz Štajerske! Dr. Benkovič ima kvečiemu patent ovajati slovenska podjetja (slučaj, ko je dal na njegovo ovadbo zapreti magistrat slov. tiskamo) in delati ovi-re, kjer le more. V okolici je naznanil branjarijo. ki je ševe kot odvetnik r.e izvršuje, samo. da je dobil pasivno volilno pravico in se vrinil v poprej složni okoiiški občinski odbor nemira in prepira delat. Pa dovolj o tem! Na »Stražino« obrekovanje, da smo se zvezali zaradi okoliških župan-skih volitev z nemškimi nacijonalci, niti ne odgo var jamo; saj nam je znano, da ga je mogel v svet spraviti samo kakšen s pasjim bičem tepen lažnjivec, kateremu noben p<>šten Clovek nič več ne more verovatL Klerikalci se vedno širokoustijo. kadar je pa treba res kaj storiti, ali kaj dati. Pa jih nikjer ni. Vsakemu. ki je prepričan, da bi šli celjski duhovniki za mestne obćinske volitve agitirat ali ćelo volit, damo takoj groš! Poznamo sladkega g. opata dovolj do-bKLJS^e biraju! KaJto^se je ^Straža* blamirala s svojim senzacionalnim člankom o »slovensko ~ liberalni nem^ki zvezi« v Celju, kaže tuđi. da skribent tega članka niti ne ve, da se more občinski volilni red za autonomno mesto Celje spremeniti samo z deželnim zakonom. Pravi namreč, da je dr. Benkovič v tej za-devi stavil ćelo vrsto »inicijativnih predlogov in interpelacij na celokup-no ministrstvo.il Nam o teh predlo-gih in interpelacijah Benkovičevih res ni nič znanega; če se je pa res tako blamiral in ni vedel, kako se spreminjajo zakonitim potom občinski volilni redi za avtonomna mesti*, vzamemo to blamažo z veseljem na znanje in bodo Benkoviča na njo spomnili takrat, ko si bo zopet kje po nepotrebnern jezik brusil. Će bodo šli taki junaki v Celju za slovensko stvar v boj — je neinštvo lahko po-mirjeno in dela, kar hoče. Z mariborskega močvirja. Iz Maribora nam pišejo: Kot že kratko omenjeno, sta se slavnoznana mariborska nemško - nacijonalna peteii-na Kralj in Laval poravnala. Stvar smrdi prav pošteno po kravji kupčiji. Pri vsej aferi je baje posredova! dr. Orosel, in sicer na ta način, da je pod piša I Laval neko Izjavo, da je Kralja takrat. ko se je Šio za dvig onih 1500 K pri »Sparkassi*, napadno razumel. torej, delaj nekako na lastno pest. nakar je Krali tožbo umaknil. Od druge strani pa se nam ve povedati — prosimo, fama est! — da je pri tej zadnji aferi tuđi nekih 3«K) K (ali v prilog Lavaiu?) igralo precejšnjo vlogo. — Kot kronisti bi končno se ka i radi veddi, kako je kaj z Ockanji, ki jih je zabrusil dne .>(>. aprila t. 1. Laval Kralju glede njegovih manipulacij pri drugih društvih P(xl nos? Ali je Laval tuđi ta očita-nja umaknil? In Če. koliko je to velja-lo reprezentanco našega »EdeN*ol-ka«? Sicer pa se odevajo naši nemški patrijoti kot ata VVotan v temno nieglo mi^terijev. »Alles Grau in Grau,* Iz Maribora. Tako dobro kot so se imeii mariborski Nemci zadnjih deset let, se jim bojda že dolgo. dolgo ni godilo. Slovenci so se solnčili v njih milosti, le časih so malo poka-sijali in potem zopet sanjali, tia v beli dan. In sedaj? Zopet se zacnejo ne-kam gibati in niti verjeti ne marajo več. da so — samo gost je! )>li so tako daleč, da si upajo ćelo glasno misliti, kako bode z občinskimi voli tvarni novembra meseca. Stvar se nam zdi sitno čudna. Za kaj toliko prahu, če je v mestni hiši vse v redu? Mor-da pa vendar ne. da je tuđi tam na-braneca kaj takega. kar bi ne prena-šalo čistega zraka? Zeleli bi res, da se najde — naj si bode ta ali ona — opozicija, ki bi odprla duri, da priđe do majhnega — preplha. Koroško. Volitve v Celovcu. Od 575 volilcev I. volilnega razreda je oddalo 236 volilcev glasovnice; od teh je odpadlo na župana dr. Gustava viteza Metnitza 236, na podžupana os. svetnika ViJjema pl. Dietricha 232 in na Ivana Scherzingerja 223 gla^-v. Izpred garnizijskega sodi ča. Računski podčastnik pešpolka st. 17 v Ceiovcu Anton Modrijan iz Koč _v-ja je bil pred garnizijskim sodi^ em obsojen na degradacijo do pros ka z nemožnostjo, da bi dosegel kdaj višjo šaržo in na 2 leti pooštrene ječe zaradi umora. Kakor smo poročali svroj čas. je ustrelil Modrijan v Celovcu natakarico Dobričevo. Kot olajševami f>kolisčini je sodišče spoznalo, da je bil Modrijan silno raz-burjen in da je Dobričeva privolila v svojo smrt. Primorsko. Učiteljska hranilnica in posojil-nica v Gorici. Dc/clno učiteljsko društvo na Goriškem je sklenilo na svojem zadnjem zborovanju v Gorici, da ustanovi društvo za učitelj-stvo > Učiteljsko hranilnico in noso-jilnico . Razpuščen občinski za stop. V Moši je razpuščcn občinski zastop in je prevzel začasno vodstvo občine viadni komisar dr. C Strasser. ZastrupU se je v Gradišću ob Soči mizar Oril. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer bo v krat-kem okreval. Deželai šo4ski svet goriški je določil v zadnji seji, da se razdeli učencem moških in ženskih učiteljišč 237 ustanov v zneskih od 40 do 260 kron. Od teh ustanov dobe žensko učiteljisče v Oorici in sicer slovenski oddelek 3830 K, laški oddelek 2S2O K. Moško učiteljisče v Gorici 4700 K. učiteljisče v Gradišću 4020 kron. pripravi jalni razredi v Podgo-ri 320 K, v Gradišću 640 K, v Sežani 80 K in v Tolminu 520 K. ĆrsoeorsU krali v Trstu. Vče-raj je prisel s parnikom Gaea v Trst crnogorski kralj Nikolaj. Ponesrečea molonil coln. Vče- raj se je peljala iz Trsta na kratek izlet z motornim čolnorn družba 20 potnikov med katerimi so bili tuđi generalni ravnatelj dvorni svetnik Frankfurter z družino, veletržeč Po-lič in grof Khuen - Vellasi. Med vožnjo je naenkrat motor odpovedal iz strojnice pa se je dvignil silen plamen. K sreči je bil coln blizo obrež-ja, tako, da so se vsi potniki resili. Coln je popolnoma zgorel. Poškodo-vani so Polič, mehanik, ki je bil pri stroju in pa krmar. Vendar poškodbe nišo nevarne. Skoda znaša nad 40.000 K. Tržaska porota. Včeraj se je vršila obravnava proti odgovornemu uredniku >Edinosti« Štefanu Godini zaradi razžaljenja časti. Tožila ga je učiteljica Musković. Porotnikov je bilo 7 Slovencev in 5 Lahov. Zastop-nik toženca je zahteval, da se ohrav-nava v slovenskem jeziku, čemur pa se je odločno protivil zastopnik tož-nice. Sodni dvor je nato sklenil, da se obravnava preloži in da se listi odstopijo kasacijskemu dvoru v od-locitev. Danes se vrši tuđi tiskovna obravnava zaradi razžaljenja časti proti A. Lanzi in .1. Cianu. Smrt v vinogradu. V njegovem vinogradu na Brjah je zadela kap 90-letnega starcka, ki pa je še čvrsto delal, Franca Ličena. Mož se ni po udarcu več zavedel in je kina I u umrL Mlad samontorflec. Včeraj je skočil na Karlovem i>oinolu v morje 16Ietni mizarski vajenec Karei Ko-delja. Samomorilca, ki je kljub svoji mladosti že strasten pijanec, so pra-vočasno potegnili iz vode. — Krnalo za njem pa so prepeljali v bolnWnico 231etno služkinjo Ivano Sicherlovo. Polila si je lase s špiritom in jih nato u/.gala. Dobila je smrtno nevarne opekkline. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda dobava pi-sarniških potrebščin (tuđi brzojavne-Ra papirja) za leta 1913—1915. Podrobni pogoji te dobavne oddaje so razvidni iz tržaškega uradnega lista xL% Osservatore Triestino« z dne 10. junija 1912. Prijatelji »Odola^. Včeraj je neki stražnik v Trstu zapazil sumljivega človeka. ki se je plazil z nekim zavojem po hišnih vežah. Ko ga je hotel stražnik prijeti, je ta pobegnil in te-kel do S nadstropja. Tam se je postavi strazniku v bran in nastal je med njima hud t>oj. Stražnik je rabi! orožje, vendar tatu ni nevarno rani!. Ker ga nf mogel premazati je ustrelil s samokresom, nakar je pri-scl še en stražnik in oba sta nasilnc-ža aretirala. V zavoju so našli več steklenic »Odola , ki jih je tat ukra-del v drogeriji Lang v Trstu. Tat ie 231etni J. Rubei iz Avijana pri Vid-mu. Dnevne vesti. + Seja magistratnega gremija se je vršila v petek. dne 7. junija pod predsedstvom g. župana dr. Ivana TavčiTja. Prošnji Frana Anzlina, gost i Ini čar ja na Resljevi cesti za točenje ruma in oslajenih pijač se po izjavi c. kr. deželne vlade v toliko ugodi, da se mu dovoli točiti rum le kot primesek k čaju. Uršuli Klančar-jevi se podeli koncesija za izkuhar-ski obrt. Meščansko podporo v zne-sku po 18 K na mesec se nas vetu je podeliti Lovrencu Blazniku; iMariji Bokavovi in Oregorju Puglju. od 12 kron na 18 kron se zviša meščansko podporo Antoniji Boltauzerjevi, Mariji Fleretovi. Ceciliji Španovi. Ivani Robida in Mariji Horvatovi. Na ob-činske stroške se odpošlje v Oradež te-le otroke: Milica in Ana Dopfcr, Mirko Zavodnik, Minka Magister, Anica Kocjan. Progar Marija, Poto-kar Anton. Oa>eta Franica, Puhar Svitoslav in Sprogar Franc. Za prc-pcijavo z rešilnim vozom so se sto-rili ti-le sklepi. Stroški iznašajo za priprego 2500 K, podpora rešilni postaji 2000 K, za popravo vozov po-vprečno na leto 300 K, torej skupaj na leto 4S00 K. Dohodki so bili sle-deči leta 1909. 1350 K 06 v. leta 1910., 1306 K 87 v. leta 1911. 1649 K 4<» v, torej skupaj v treh letih 43O6 K 33 v ali povprečno na leto 1435 K 44 v, kar znaša manj na leto 3364 K 56 v. Ta nepokritek izkazuie, da ne išče mestna občina dobička od vozov, ki so se nabavili v korist mestnega prebivalstva. Vsled tejja so se določilc za prevažanje bolni-kov nastopne cene: 1. za prevažanje delavcev v bolnico, ki so člani bol-niskih blajfajn in njihovih družinskih članov, če se nahajajo v mestu po 2 K; 2. za vse druge občane po 3 K. 3. Za prevažanje delavcev, ki nišo člani bolniških blagajn in njihovih družinskih članov. če stanujejo v sosednih vaseh: Olince, Vič, Rožna dolina, Spodnja in Zgornja Siska, Moste, Vodmat in Stepanja vas po 5 K: 4. za drugo prebivalstvo iz na-štetih vaši po 10 K; 5. za prepeljavo umobolnih v blaznico na Studence bodisi iz mesta ali iz naštetih vaši po 15 K. Za snaženje in posipanje čest, ulic in trgov se je izdalo za čas od 18. do 24. mala 3593 K 76 v za čas od 25, đo 31. maja 3020 K 65 v. -Franc Zabukovcu se podaljša najemščina senožeti za dobo 5 let proti najemščini 90 K na leto. Prošnji Josipa Jerine in Marije Ažmano-ve za oprostitev pasjega davka se odklonita, ugodi se pa prošnji Karla Zužka na marofu v Mestnem logu št. 13, ker je od drugih poslopij po predpisu, oddaljeno. Na javni dražbi so se oddale košnje v skupnem zne-sku za 4671 K 08 v, za 1555 K več kot lanskega leta. Dobavo 800 kubičnih metrov bukovih drv se je od-dalo najcenejšemu ponudniku Matiju Klincu iz Zdenske vaši, kubični me-ter po 8 K 40 v. — Stavbeno dovo-Ijenje se je podelilo. Ivan Travnu v Tobačni ulici Št. 3 za ureditev pod-strešne sobe. Mariji Egerjevi v Me-telkovi ulici št. 21 za dozidavo de-lavskih stranišč; Mariji Pollackovi se dovoli napraviti izložbeno okno v Židovski ulici št. 5; Francu Černetu, Kladezna ulica št. 6; Francu Jeran-čiču, Poljanska cesta št. 19 in An-dreju Repicu, Emonska cesta št. 31 se dovoli postaviti nove hišne ogra-je. Bockaju in Deghenghiju se dovoli v hotel pri Maliču narediti za predstave čez dvorišče veliko inpregni-rano plahto. Uporabno dovoljenje se podeli kreditnemu zavodu za trgovino in obrt v palači zavoda v Prešcr-novi ulici. Član gremija g. dr. Zajec se ni seje udeležil in g. htefe ie bil izredno miren, kar ni njegova navada. 4- Denar olornuškega škofa za slovenski klerikalni denarni zavod v Ljubljani? V današnji graški »Tages-pošti« čitamo to - le brzojavko iz Olomuca: »Pozor« poroča o prav-nem sporu, ki je nastal med bivšim olomuškim nadškofom dr. Kohnom in sedanjim nadškofom dr. Bauerjem. Olomuški nadškofi so do predkrat-kim plačevali verskemu zakladu v Brnu vsako leto 167.000 K. Leta 190.S. se je dognalo, da zakonito nišo vezani, te vsote plaćati. Kasneje je verski zaklad povrnil sedanjemu olomuškemu nadškofu, dr. Bauerju, v zadnjih desetih letih vplacane pri-spevke v znesku 1,670.000 K. To po-vračilo pa je bilo vezano na pogoj, da nadškof tega denarja ne srne po-rabiti v svoje osebne svrhe, marveč ga mora porabiti izključno za saniranje pasivnega slovensko - klerikal-nega denarnega zavoda v Ljubljani. To se je tuđi zgodilo. Od tega časa se za verski zaklad ni nič več pri-spevalo, marveč se vsako leto pora-bilo 167.000 K za pokritje stroškov sakzijanskega seminarja, ki ga je nedavno tega zgradil nadškof dr. Bauer. Dr. Kohn pa ni bii zadovoljen s tem. da se je povrnjeni denar pora-bil za ono sanacijo, ter je zahteval, da mu verski zaklad ali dr. Bauer vrne znesek po 1.169.000 K, ki ga je on sam vplačal v verski zaklad. To je znesek, ki ga je dr. Kohn v sedmih letih prispeval za verski zaklad in ki ga je potem dr. Bauer dobil vrnjene-ga. Ta vsota pa ne pripada dr. Bauerju. ampak njemu — dr. Kohnu. Dr. Bauer pa zastopa stališče, da je to stvar olomuške škofije in da ima o uporabi kapiteljskega denarja odlo-čevati izključno samo vsakokratni nadškof in sicer brez ozira na čas, v katerem se je denar izdal. Med dr. Bauerjem in dr. Kohnom se je vnel radi zneska po 1,169.000 K, ki ga zahteva dr. Kohn, proces.« — Nas stvar zanima le v toliko, da bi radi vedeli, kateri slovenski klerikalni zavod v Ljubljani je isti, za katerega sanacijo se je porabHo 1,670.000 X. znesek, ki ga je verski zaklad vrnil sedanjemu olomuškemu nadškofu dr. Bauerju. Morda nam bo to pojas-nil spoštovani »Slovence«! '4- En svetel moment. Semter-tja imajo tuđi klerikalci svetle momente, da vsaj za trenotek uvidijo, da je njihova politika za narod pogubna. Toda ti momenti so silno red-ki in izginjajo brez sledu. Tuđi piscu »Slovenčevega« članka *>Evharistič-ni kongres in naša domovina« — pi-sec ie rnenda, kolikor se da po slogu presoditi, škof Anton Bonaventura sam — je za hip zažarel svetel žarek, da je napisal te - le stavke: »Spričo velikega pripravljanja na evharistič-ni kongres se zdi, da smo Slovenci, ki se štejemo, da v takih rečeh nismo zadnji, — zdi se, da smo nekam tihi. Ni čutiti posebnega navdušenja za kongres . . . Res, ko bi hoteli poslušati ob tej prillkl naša narodna čustva, bi se ne mogli posebno ogrevati za shod med Nemci, kajti opetovano so nam dali Nemci, tuđi katoli-ški. že čutiti. da smo — reveži . . .« Ćlankar torej priznava, da Slovenci nimamo prav nobenega vzroka, da bi se navduševali za evharistični kongres na Dunaju. Toda to priznanje je v glavi katoliškega člankarja samo en svetal trenotek, ki napravi takoj zopet prostor globoki temi, da v isti sapi, ko je proklel dunajsko pri-reditev, poziva vse Slovence, naj se onega kongresa udeleie v om aai- večjem številu, in sicer samo zato, da pokažemo, da »dokler slovenski rod — biva, po zemlji hod' — bode donela v našem jeziku slava v presv. Zakramentu med nami pričujočemu Bogu.« Slovenci smo torej samo za to, da pojemo slavo bogu in za ničesar drugega. Kaf pa, Če nas vzame vrag, ako bomo samo slavopopevali in nič skrbeli, da si obranimo svoj jezik? Potem bomo pa peli slavo bogu v drugem jeziku, kar je končno vseeno, kaj ne, gospod Anton Bonaventura? 4- Ribnikarjeva afera. Kakor smo se informirali pri zagovčrnikih, je Ribnikar te dni stavil predlog, naj se ga izpusti iz preiskovamega za-pora, češ da so bile že itak vse glav-nejše priče zaslišane. Temu predlo-gu je nasprotovalo državno pravdni-štvo, češ da obstoji nevarnost, da bi Ribnikar na svobodi vplival na priče, do obravnave same. Posvetovalna zbornice se je Ribnikar pritožil na predlogu. Tuđi intervencija zagovornika dr. Vladimiria Ravniharja pri dvornemu svetniku Pajku ni nič za-Icgla. Proti sklepu posvetovalne zbornice se je Ribnikar pratožil na višje deželno sodišče v Gradcu, a kakor skušnja uči, bo najbrže tuđi ta pritožba ostala brezuspešna. Upo-števaje dejansko sedanje stanje, moramo računati s tem, da bo Ribnikar v veliko veselje in zadoščenje njegovih ovaduhov ostal v preiskovalnem zaporu do obravnave same. će je to humano, umestno in potrebno, ne maramo preiskovati. Kakor čujemo, bo te dni zaslišana neka priča v Diis-seldorfu na Nemškem. Ker je baje ta ena izmed glavnih prič, se nadejamo, da bo sodišče, ne oziraje se na državno pravdništvo, vendar le odre-rilo, da se Ribnikarja izpusti na svo-bodo. Kakor stvari sedaj stoje, raču-najo Ribnikarjevi zagovorniki s tem, da se bo obravnava vršila že v dveh do treh tednih. Proti obtožnici se Ribnikar iz lahko umljivih razlogov seveda ne bo pritožil. -+- $ukljetovo knjigo o dežeinent gospodarstvu že stavijo, kakor nam poročajjo iz Novega mesta, v Bam-bergovi tiskarni. Ce smemo verjeti našemu izvestiteljn, ni Šukljetova sodba zlasti o »deželnem iinančnem ministru« Lampetu nič prav ugodna. + Proč s smodnišnicami na Ljubljanskem polju! Strašna katastrofa, ki se je prigodila v W611ers-dorfu pri Dunajskem Novem mestu, je resen memento za vojaško upravo, da čim najpreje poskrbi, da se v neposredni blizini Ljubljane nahaja^ joča se skladišča smodnika, dinamita in drugih razstreljiv premeste v kraj, kjer ne bo nevarnosti, da bi vsled kake eventualne katastrofe zletela v zrak tuđi ćela Ljubljana. 1; ta nevarnost je letos za Ljubljana obstajala že dvakrat: ko je gorelo na Ježići in zlasti ob požaru v To-mačevem. Ko je gorelo v Tomače-vem, ki je od vojaških smodnišnic oddaljeno samo en streljaj, je pihal močan severni veter, ki je nosil iskre proti jugu, v smeri smodnišnic. Naj bi samo ena taka iskra upalila, pa bi vsi na Ljubljanskem polju se naha-jaioči vojaški objekti šli v zrak in ž njimi nemara tuđi vsa Ljubljana. Da pa je ta nevarnost faktično obstajala, vemo iz ust nekega višjega čast-nika. ki je priznal. da je bila vojaska uprava v strahu, da se vsled požara v TomaČevem vname v neposredni blizini stojeće strelivno skladišče, v katerem so slučajno shranjena naj-nevarnejša razstreljiva, Naravnost velika sreča je, da se to ni zgodilo, ker bi bila sicer danes Ljubljana prah in pcpel. Strašna katastrofa v W611ersdorfu nam daje povod, da sedaj znova dvignemo svoj glas in v življenjskem interesu Ljubljane in njenega prebivalstva zahtevamo, da se smodntšnice nemudoma premeste z Ljublianskega polja v kak varnei-ši kraj. Trdno smo prepričani, da vo-jaska uprava vzpričo strahovitega dogodka v W611ersdorfu ne more več ostati gluhih ušes in da bo sedaj ven-darle uvidela, da se ni smeti igrati z usodo celega mesta in tisočev ljub-Ijanskega prebivalstva. Takisto smo uverjeni, da bo tuđi občinski svet ljubljanski na višku svoje naloge ter storil vse, da se ta, za ljubljansko mesto pereca stvar vendar enkrat resi tako, kakor je v interesu Ljubljane in tuđi države same. Meninio namreč, da tuđi za državo ne more biti vseeno, Če je Ljubljana lepo se razvi ja joče in cvetoče mesto, ali pa razvalina, kup kamenja in pepela. Sicer pa v Ljubljani ne srne preje tttihniti klic: »Proč s smodnišnicam« izpred mesta!«, dokler nam vojaška uprava ne izpolni te naše, nad vse upravičene zahteve! ~f Razžaljenje celjskih In ljubljanskih porotnikov. »Slovenec« z dne 3. junija piše v svoji obrambi celjskih porotnikov: »Na način, ki je naravnost gnjusen in za porotnike .skrajno žaljiv in poniževalen zatrju-je »Slov. Narod«, da bi imela opro-stilna sodba le tedaj veljavo, če bi bila delo sodnikov po pokliču.« — Mi pa pravimo: Dejstvo, da so Kre-eari^i sonušiieĐ&i isposlovali de- 129 Star-___________ * ________ SLOVENSKI NAROD. Stran 5. ■ nacijo celjske porote ie za celjske I ubljanske porotnike tako ponize* ■ :. cn in žaljiv, da ne more biti nič K.^ij žaljivo. Za ljubljanske porotnike R zato žaljiva delegacija, ker jim ie ■ rečena s tem nezaupnica, ker se ■ n s tem dolži — pristranosti. Ce se ■ h itna pa ra tako pravične, da se I h je Kregar bat potem je za celjske ■vtrotmke se boli žaljiva, ker se s mem izraza mnenje. da so celjski po-K ^miki zmožni dejanja, ki ga Ijub-I anski porotniki nikakor nišo Jrnožni. ■ -r Kaznovani klerikalni podžupan v Radovljici. Zadnjič je »Slove-K>ec ptsaril o obsodbi novomeškega ■ upana, ker je dobil zaradi neke v Buzburjenosti izrečene besede ma-■knkostno globo 20 K. No radovljiski podžupan, nsnjar Resman pa je v Ivoji klerikalni prepotentnosti pred J-dniJo nekega. dostojno se obnaša-I ^ega kmeta tako zmerjaU da je mo- ■ -al plaćati 150 K reci stoinpetdeset ■ .ron. da se je izogni! ričetu in luknji. ■ * erikalci — pometajte ie pred svo- ■ :n pragom! I + Promocija. Včeraj ie bil na I! majskera vseučilišču promoviran Mza doktorja prava odvetniški kandi-Idat gospod Lavo Mastnak. Celeri tamo! ■ — Botezen g. arnivarja Aškerca I se žal ni preokrenila na bolje. Včeraj I :^poldne se je pesnik še relativno I čr>hro počutil. Bil je pri popolni za- ■ ^ :^u in je lahko še srovoril. Popol- ■ j^e se je stanje poslabšalo. jelo se ■ ^nu je btesti. Danes dopoldne se je ■ <>krai si je ustanovilo posebno knjižnico, ki Je dobro založena 5 knjigami, ter naznania. da bo knjižica vsako soboto od 7. do 8- zvečer dprta. Kiriižnica se nahaia na Po-•nski cesti št. 27 na dvorišču. — Klerikalci so se z morili, ko so mislili, da zadostuje za noklerikal- :nje zasebnega in javnega življega, če dobe v roko politično oblast »tom nekaj uradov. Kaj vidimo, da ve godi? Reformiran in začenjajo vedno nove in nove stvari brez pre- tze. Kar so imeH »svojih« ljudi ne- iuhovnikov, da so kaj zmožni, so Iriorali zasesti uradna mesta. tako da T-?i s tem delovanje za stranko. Njih "jsprotniki so pa dobili po ćeli deže-■ proste roke. Posvečajo se lahko r-npravam za organizacijo narašča-Cega protiklerikalnega odpora. — Razočarani klerikalci vtdijo, kako se nnože te vrste, odtod njih besna topota proti »Hberalcem«. Ta odpor se r-ojavlja zadnje čaše, posebno po '-metih. To dokazuje med drugim tuđi to, da se »Slovenski Dom« kliub vsem misionom in škofovskim klet-vinam vedno bolj razširja. Naročite £a tuđi za vaše znance na kmetih. — Uspešno delo. Casih se je pridobivalo nerazsodne množice za tre-r«»tek s pijaco. Dandanes imamo rugačno orožje: časopisje. Naredimo majften račun: če naroćimo svo-i.mii znanca »Slovenski Dom«, ve- Ha to 3 K za ćelo leto in naročnik oobi vsak teden skozi ćelo leto v hišo Jobrega znanca v obliki lista, ki ^a ^odri, vzpodbuja in podučuje. To pač zaleže kaj več, kot pa, če bi se 'lalo dotičniku 3 K za pijaco, po ka-cri bi mu ne ostalo drugi dan nič ; oljše^a, kot slab spomin na ta naš Jar radi mačka. Naročajmo torej nridno ^Slovenski Dom^. Ko ga pre-.iiamo. ga dajmo naprej sosedom, ne raztrgajmo ga. lahko zaleže toli-rokrat, kolikor ljudi ga bere. — Ponesrečenec na Veliki Pla-ninL Mladenič, ki se je, kakor smo ze včeraj poročali. nonesrečil na Veliki planini, je bil Ljudevit Repe, Mn železniškega mizarja Repeta v Ljubljani na Hranilniški cesti št. 8. Ponesrečenec je bil vajenec v Kle- lenčičevi trgovini v Kamniku. Se :>redno so ga prenesli v Stranje, je revež med potoma umri. Danes po-"opljejo Repeta na pokopališču v >tranjah. — Neizogibno potrebna za do-^ro kavo je dobra kavna primes. Brez nje ni mogoče napraviti dobre i*ave. Zato je zelo važno, kakšno Kavno primes kupujejo gospodnije. Ce kupujejo dobro, bodo imele do-y*& kasffi. ^ P& Kupujcjo slabo, pa seveda tuđi kava ne bo mogla biti dobra. Kot najboliio kavno primes priporočimo našim gospodinjam lahko Kolmsko kavno pnmes. Zaradi svoje, že splošno pripoznane izvrst-ne kakovosti si je Kolinska kavna primes priborila ime najboljšega kavnega pridatka. Naše gospodinje prav dobro vedo, da samo s Kolin-sko kavno primesjo lahko napravijo najboljšo kavo, in zato se jim je Kolinska kavna primes tako priljubila, da ne morejo več brez nje izhajati. Priljubila pa se jim je tuđi zato, ker je pristno domače blago, kar naše gospodinje prav dobro vedo ceniti, Ogenj v Grosupijem. V četrtek, dne 6. junija je okrog 7. zvečer začel goreti pod posestnika Antona Bu-čarja v Stranski vaši št. 5. V trenutku je bil ves pod v plamenu. Novo-ustanovljeno gasilno društvo v Gro-supljem je bilo takoj na licu mesta in njemu se ima Bučar zahvaliti, da ništa zgorela še hiša in kozolec. V veliki nevarnosti so bila tuđi poslopja Ivana Rusa, kakor tuđi druga, a k sreči ni bilo sape. Gasilci so vztrajno delali in zadušili ogenj ter potem stražili pogorišče ćelo noč. Dne 16. junija bo ravno tri leta, ko je Bučar-ju zgorelo vse, hiša, pod in kozolec Prvič so zaigali otroci, a sedaj se ne ve natanko, vendar je splošno mnenje, da tuđi otroci. Zrelostnt izpit na novomeški gimnaziji. Na novomeški gimnaziji so se pričeli pismeni zrelostni izpiti dne 3. junija. Prva naloga je bila iz nem^cine. Ustni zrelostni izpiti se pričnejo takoj po sklepu šolskega leta dne f>. julija 1.1. To so zadnji zrelostni izpiti. ki jih poi^sa .«>.. mladina šc v starem gimnazijskem po-slopju. Lakoća ga je prignala iz gozda. Ponoči med 9. in 10. majem t. 1. je bilo zelo dolgčas dvajsetletnemu brezposelnemu dninarju Jožetu Te-kavcu. podomače Adameku s Turja-ka. Brezposelnost pa nima za posle-dico Ie dolgčas, ampak tuđi glad. Obe ti dve močni sili ste napotili, da je vbil okno pri hiši Jožeta Cimermana v Mali vaši pri Velikih La-ščah. Smukni! je skozi ubito okno ter si nabral, kar mu je srce požele-lo: obleke, jestvin in denarja z,a ne-kaj nad 130 K, potem pa je pobe^nil in ^e je klatil po gozdovih okoli Svete Trojice. Na sv<*jo nesrećo se je bil pa pri Cimermanu ravno z jedili najslabeje založil. obleke in denarja pa ni mogrel ugriznitL Zato je bil Dri-siljen. zapustiti varen gozd in se PO-dati zopet med ljudi. Seveda si ni upal prodajati ukradene obleke in tuđi kupovati si ni upal ničesar. da bi mu ne prišli na sled. Zato je zapu-ščal gozd Ie ponoči. ko ga ni nihče videl in je kradel po vsej okolici jedila. Dne 24. maja pa je bil zanj kri-tičen dan prve vrste, česar pa seveda ni vedel. ker si je pozabil pre-skrbeti pratiko. Potihem in previd-no se je priplazil iz gozda proti vaši in že je v duhu nekaj dobrega ->papcal-, ko mu zagrmi nasproti re-zek glas nanj čakajoče orožniške patrulje, da naj obstoji in da je are-tiran. Hočeš, nočeš. moraš se je dal ukleniti in je, kakor pravijo, priznal vse tat vine. Oddali so ga sodniji. Menda se mu je omračfl tim. Pred dvema mesecema se je vrr 1 iz Amerike domov šestindvajset'etni Janez Eppich s Kočevskega. Prine-sel je s seboj tuđi amerikanski samokres. Ze na poti domov se nu fe menda v Švici omračil um. da so ga djali za nekaj časa v nlaznrco. Tuđi doma «e je vedel po svojem prihodu dokaj čudno. Dne 11. maja sta imela opraviti zunaf pred domaČo hišo oče imenovanega Janeza rTpoicha DO imenu lože Fppich in njega brat Janez. Okoli dveh nonoldne zaslišita strel v sobi. v kateri je bil samo mladi iz Amerike došli Janez Eppich. Prestrašena hitita v hišo gledat, ka] je. Nasproti jima priteče z revolver-jem v roki Janez Eppich in ustrelil svojega očeta v vrat. da je bil na mestu mrtev. Brat mrtvega in stric morilca Janez Eppicha je hitel za nećakom, ki je bežal po vaši ter se obrnil parkrat nazaj in oddal na pre-ganjajočega ga strica dva strela. Prvi mu je preluknjal Ie kiobnlc, z drugim pa ga je zadel v levo ramo tako, da je tuđi Janez Eppich starej-ši prav nevarno poškodovan. Storil-ca SO prijeli potem orožniki, dobili v sobi na tleh ležečega. Ustrelil se je bii sam v prsi, vendar je upanje. da ga ohranijo pri življenju. Odpeljali so ga z vozom k sodišču. Nevarna grožnia. One 25. fe-bruarja t. I. je Jože Jerelc, doma iz Kostanjeviške okolice osuval z nožem v Kostanjevici na mostu Antona Cimermana, hlapca v Stravsovi gostilni, da je zadobil Cimerman prav nevarne telesne poškodbe. Zato je bil dne 11. maja t. 1. kaznovan pri okrožni sodniji v Novcm mestu na štiri mesece zapora. To sca je zopet kajpada ježilo in grizlo. Ko se je vračal domov, je dal duška svoji jezi in maščevalnosti in je rekel proti pričam, s katerimi je šel domov; »Ntsem zaslužil kazni, kar sem nare-dil, sem naredil za šalo, ni vredno zaradi tega hoditi k sodniji. Zdaj, ko pridem domov, bom naredil pa za-res, da bom vsaj vedel, zakaj bom zaprt.« Priče so nesle to grožnjo še gorko Cimermanu na nos, ta pa je ovadil Jereleta orožnikom, ki so ga takoj zaprli, ker je Jerele nevaren in nasilen človek. Z Rakeka. Za jutršnji dan 9. t. m. se delajo tukaj velikanske priprave že ćeli teden. Postavljati so pričeli visoke mlaje že v ponedeljek zvečer, ko še ni bil znan izid obč. volitev, ter so mogoče upali naši klerikalci, da bode postavljeni mlaj na sredi vaši, — služil že lahko v proslavo zmage — kateri račun so jim pa zavedni volilci precrtali. Vršilo se bode namreč tukaj jutri po-poldne blagoslovljenje novega Ljud-skega doma z velikanskim pompom, katerega se baje udeleži vesoljno no-tranjske orlovstvo. Da se ta novi »teater« ali Ljudski dom blagoslovi je sicer pač naravno in tuđi pravilno, ker je našim »prijateljem« Ie že-leti, da bi imeli malo več uspeha in blagoslova kakor ga imajo doslej. Ne moremo si pa kaj, da bi pri tej priliki ne pribili sledeče: V poročilu in vabiiu na to slavnost v tozadevnih vabilih se pozivlje na bojkot naprednih gostiln s tem, da naj se gost-je ustavijo Ie v onih gostilnah, kjer bodo izobesene zastave. Ker napred-njaki gotovo ne bodo v proslavo Te slavnosti izobešali zastav, — hočejo jim naši patentirani katoličani seveda škodovati s tem, da že naprej opozarjajo ljudstvo na nje, češ iz-ognite se in bojkotirajte jih. No mi jim pa tuđi že naprej povemo, da si bodemo to dobro zapomnili, ter ob vsaki ugodni priliki spominjajoč se, tega — povmili milo za drago, kar naj blagovolijo takoj na znanje vzeti. Iz Križa pri Tržiču. ObCinske volitve se vrše dne 13. junija. Borba je že sedaj zelo huda. Naš župnik Zabukovec si je vtcpel v glavo, da mora občinski odbor obstati iz abso-lutne večine farovških kimovcev, kajti sam je rekel: »Kdor ne bo volil tako, kakor hočem jaz, ni pristaš Eselesa,« Ker nas je pa sram takih pristašev, kot nam jih župnik pripo-roča, smo izbrali sami iz svoje srede može, ne glede na desno, ne na levo. — Župnikova kandidata Franc Vod-nov, posestnik in cerkveni ključar in Jože Rozman. posestnik na Križu, naj pa deneta ono konjsko opravo, kamor hoceta, umazane roke pa le imata, kajti opravo — po zapušcini pokojnega župnika Porente — ništa dobila poštenim potom! Živio pristna pripadnika »Eselesa< ! Orožnikom pa priporočamo, da se morda za to konjsko opravo pobrigajo! Naše mnenje je, da se komat in vse, kar spada zraven, na dražbi proda, denar pa se dene v občinsko blagajno, sa! je pokojni župnik zapustil občini precej dolga! — Kaj pa vi. očka župan ? Ali vas ni sram. ker ste poštenjak od nog do glave, da ste presed-lali na osla teh pristašev? Kakor čujemo, vam je žal, toda vaše kesanjc je zaman. Mi vas ne maramo več. Mi hoćemo značajev. ne pa vetrrna-kov. ki se spreminjajo, kakor veter potegne! — Župnik Zabukovec že sedaj pripoveduje, da bo volitve ovrgel. ako on propade. Mi mu sve-tujemn, naj jih le kar ovrže, bo vsaj še trctjič propadel in postal na ta način še za eno blamažo bogatejši! Lovi. Lov občin Bloke, Lož in Stari trg se bo za pet let oddal draž-benim potom dne 20. junija v Ložu, lov občin Cerknica in 2ilce pa dne 19. junija v Cerknici. Cirkus Schmidt ostane v Ljubljani samo še danes in jutri. Cirkus se je občinstvn zelo priljubil, kar kaže vedno dober obisk. Posebno ugajajo jahalci in telovadci na dro-p:ih, umetniški kolesarji, pred vsem priznano dobro naučena opica, ki na-stopa kot človek in izvaia razne umetnosti. Obisk je izplačljiv, kdor si teh točk še ni ogledal, si lahko ogleda še dva dni. Elektroradiograf »Ideale S pored za soboto. dne 8., nedeljo, dne 9. in ponedeliek, dne 10. junija 1912: 1. Grad Kreuzenstein. (Prekrasen na-raven posnetek. — Sascha - film.) 2. Mirko mirovni sodnik. (VelekomiC-no. — Gaumontov film.) 3. Katera je kriva? (Senzacijska drama. — Gaumontov film.) 4. Piefke krotilec le-vov. (Slastna humoreska. — Gaumontov film.) 5. Past. (Senzacijska nravstvena drama. Umetniški film v dveh delih. — Kontinentalnim Co.) — Samo zvečer. 6. Moric in njegova žena. (Velekomičen prizor, igra Prince. Film Pathe Freres.) — Zadnja večerna predstava ob 9. na vrtu s popolnim sporedom. Predstava na vrtu traja skoraj dve uri. Ooesvestll se je včeraj popoldne na Bleiweisovi cesti čeljarski vajenec Matija Tome, katerega so z re-šilnim vozom prepeljali na centralno policijsko stražnico, kjer je prišel k sebi in potem zopet odšel domov. Kobila počinila. Danes dopoldne ie hlapec posestnika frana Velkavr- ha iz Brezovice peljal po Krakov-skem nasipu k živinozdravniku kobilo, katera je med potjo onemogila in takoj poginila. Kobila je bila 4 leta stara in vredna okroglo 1000 kron. Izgubljeno in naideno. Gospod Ivan Hillc je našel črn dežnik. — Gospa Elizabeta pl. Schemrl je izgubila zavitek čipk. — Mlinar Jožef Usnik je izgubil crno listnico, v kateri je imel 40 K denarja. — Kuharica Meta Beljakova je izgubila de-narnico z manjŠo vsoto denarja. — Šivilja Mara Gostinčičeva je izgubila očala. — Stražnik Mihael Stante je našel nov perilnik, katerega dobi tostnik nazaj na Poljanski stražnici. Izgubila je neka gospa na Blei-ueisovi cesti lornjeto. Najditelj jo naj izroči na Rimski cesti št. 23, I. nadstropje. Ona znana gospa, ki je na bin-koštno nedeljo pri 10. maši v Uršu-linski cerkvi vedoma zamenjala svoj dežnik z novim svilnatim dežnikom svoje sosede, se pozivlje, da tekom 8 dni izroči zamenjani dežnik pri cer-kovniku Uršulinske cerkve, kjer dobi nazaj svojega, sicer se jo bo ovadilo policiji. Koncert Slov. Filharmonije se vrši jutri pri vsakem vremenu v re-stavraciji Narodnega doma. Igra po-polna harmonija, pod vodstvom g. kapelnika P. Teplega na vrtu, ob slabem vremenu pa v areni. Začetek koncerta ob pol 8. zvečer. Vstopni-na 40 vin. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda: Ivan Trpin, v bridki snomin lanskega sv. Medarda, Družbi dvokrono v dar đa. Gdcna. Rezika Gorčeva je nabrala pri veselici gasilnega društva v Veliki Loki 5 K 60 v in dostavila tej po-slavitvi: »Naj zastava le vihra, saj narod naš je tu doma!« — Iskrena hvala! Jutri, 9. t. ni., v Zirovnico! Ciril-Metodovi podružnici na Savi in Je-senicah priredita izlet v 2erovnico jutri popoldne ob vsakem vremenu. Nadejamo se, da se jim pridružijo mnoge druge podružnice in rodoljubi Koreniski, tuđi Ljubljančane priča-kujemo. Oficijalni sprejem bo na ko-Vodvoru ob 1 uri 19 minut po dohodu ljubljanskega vlaka. Ta izlet bo za Družbo korišten in ie sploh jako po-vaben. Pooravek. V poročilu o občnem zboru šentpeterske moške in ženske Ciril-Metodove podražnice v Ljubljani se je vrinila neljuba pomota. Oba odbora je namreč pozdravil pr-vomestnik družbe vladni in ne dvor-ni svetnik gosp. Andrej Senekovič. Društvena naznanila. Kresno veselico priredi kot običajno vsako leto tuđi letos telovadno društvo Sokol v Ljubljani na soboto, dne 22. t. m. zvečer na svojem dirka-n"sču v Tivoli. Ker je to prva prire-ditev sokolskega značaja, jo bode gotovo napredno občinstvo mnogobrojno posetilo, saj ravno ono ob vsaki priliki rado tuđi gmotno podpre vse one narodne institucije, ki pred-vsem razširjajo narodno zavest ter krepe nravstveno stran slovenskega naroda. Veselični odsek se bo pa tuđi potrudil, da bode veselica nudila vse prijetnosti prave ljudske veselice, kjer vlada neprisiljena domaća zabava. Natančnejši program se pravo-časno objavi. Ljubljanski nogometaši v Zagrebu. Ljubljansko nogometno mo-štvo je dobilo od najboljsega hrvaš-kega nogometnega moštva H. A. S. K. vabilo, naj priđe na Telo v Zagreb na tekmo. in se ie temu častne-mu vabiiu odzvalo prav rado. Ljubljansko moštvo se ie prineljalo v četrtek ob pol 4. v Zagreb, kjer so jih čakali hrvaški gostitelji na kolodvoru z vozmi in avtomobili. da jih od-peljejo v Palace-Hotel »Croatia«. Od tam so iih odpeljali v dresah z avtomobili na novo igrišče v Maksimiru. Med vožnjo je Ijubljanskemu moštvu občinstvo prirejalo burne ovacije. Novo igrišče v Zagrebu se močno razlikuje od ljubljanskega; je namreč jako trdo in brez trave. Zato ljubljansko moštvo prvotno kljub vsej požrtvovalnosti ni moglo doseći ni-kakih uspehov in je prva polovica končala s 4:0. Še le v drugi polovici so se Ljubljančani privadili terena in zato tuđi igrali z znano nam spretnost jo ter dosegli 2:2, tako da je H. A. Š. K. končno zmagal s 6:2. Ta uspeh je za ljubljansko moštvo gotovo jako časten, posebno ako uva-žujemo, da je o veliki noči H. A. S. K. zmagal nad graškirni atletiki s 4:1. Pri tej tekmi so se Slovenci odlikovali zlasti s streli, dočim nas Hrvati v kombinaciji daleko nadkriljujejo. Po igri je zagrebško občinstvo prirejalo našim igralcem zopet ovacije, H. A. S. K. pa jih je pogostil v Pala-ce-hotelu. S tem uspehom je naše mlado moštvo lahko zadovoljno. Zadruga mesarjev \n prekajeval-cev v Ljubljani naznanja, da se vrši oprostilna preizkušnja vajencev y petek, dne 14. junija 1.1. ob 11. dopoldne v mestni klavnici v Ljubljani. »Sokol« v Spodnjl Siški se udeleži razvitja sokolskega prapora v( Borovnici korporativno z zastavo. Zbirališče na južnem kolodvoru popoldne ob pol 1. Na zdar! Sokol v Štepanjt vaši, ki priredi, kakor je bilo že javljeno, veselico s skupinam, burko »Mutasti muzikant«, šaljivo loterijo in šaljivo pošto, z godbo in plesom, vabi ponovno prijatelje Sokolstva na obili obisk. Ker bi se bila morala vršiti veselica že 2. t. m., se je vsled neugodnega vremena preložila na jutri, 9. t. m., ter se vrši ob vsakem vremenu pri bratu Ivanu Bricelju v Štepanji vaši, ki bo skrbel, da postreže vsakemu po želji z izborna kapljico in jedjo. Iz Škocijana v Št Jernej! Kako pomemben je za Škocijance in Šent-jernejce dan 2. junija, je brat načelnik novomeškega »Sokola«, Fran Grego-rec, v prepričevalnih besedah pojas-nil, slikajoč nam kolosalen napredek bratov Čehov na narodnem in gospo-darskem polju, sosebno sedaj, ko se je tako krepko razvilo Sokolstvo po ćeli deželi. V nedeljo namreč, dne 2. junija, se je vršil pri bratu Durjavi v Škocijanu sestanek radi ustanovitve toli potrebnega »Sokola«. Sestanka se je udeležilo tuđi 10 odbornikov novomeškega »Sokola« z bratom Vojsko na čelu. V Škocijanu, kakor tuđi v Št. Jerneju se je konstituiral pripravljalni odbor, kamor so se bratje Novomeščani odpeijali iz Sko-cijana. V St. Jerneju se je sestanek vršil pri br. Reclju, kjer je zborovanje v primernih navduševalnih besedah otvoril brat Tomažič. Nato je povzel besedo brat starosta Vojska, ki je vsled svojega krasnega, prepričeval-nega govora žel buren aplavz! Pri-pravljalni odbor istotako v Št. Jerneju, kakor tuđi v Škocijanu, bo uspešno vršil svojo nalogo, dokler bodo v odboru možje, ki nam s svojo možatostjo, zavednostjo in delavno-stjo najbolje pričajo o napredovanju bodočih društev. Upajmo, da bo v doglednem času razprostiral svoje čile peruti Sokol, ki bo pričal, da se je Šentjernejsko - škocijanska dolina vzbudila in napovedala boj crni — izdajalski druhali. Pripravljalni odbor se je sledeče konstituiral: za Škocijan: predsednik brat Durjava; podpredsednik: Ivan Komljanec; tajnik: br. Lud. Urbančič in blagajnik: br. Josip Zalokar; odborniKi pa: t>r. Jenič iz Klenovika, br. Jermančič \z Tele, br. Cinkole Anton iz Dobrnske vaši; za St. Jernej: predsednik: br. Makso Vole; podpredsednik: br. Vo-lovec; tajnik: br. Ganter Fran; blagajnik: br. Tomažič; odborniki: br. Recelj in br. Reitz. Na zdar! Društvo fastnikov hotelov in zdraviliških naprav na Bledu. Za ra-dovljiški politični okraj se ustanovi Društvo lastnikov hotelov in zdraviliških naprav. Ustanovni občni zbor se vrši v ponedeljek, 10. junija, popoldne ob 3. v hotelu Triglav na Bledu. Pripravljani odbor je vabil k zborovanju vse interesente ter jih naproša, da se ,zanesljivo odzovejo vabiiu. Namen novoustanovljega društva je strogo stanovsko-gospo-darski, zato je vsako politično stran-karstvo pri njem izključeno. Ako bi bil morda pripravljalni odbor pri vabiiu kakega interesenta prezrl, na] se mu blagovoli to oprostiti. Kakor že rečeno, se naprošajo vsi interesenti, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Gasilno društvo v Postojm priredi jutri, v nedeljo 9. t. m., veselico y Cukovci za Sovičem. Spo-ređ je jako raznovrsten in zabaven. Vstopnina je 20 vinarjev. Začetek ob treh popoldne. Cisti dobiček je na-menjen za »Gasilni dom« v Postojni. Sokolska slavnost v Ilirski Bistrici. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke, pohitite dne 9. junija v Ilirsko Bistrico k slavnostni otvoritvi Sokolskega doma. Spored sokolske slavnosti v Ilirski Bistrici: 1. ob pol 10. dopoldne izbirna tekma za Prago; 2. ob 11. dopoldne seja odbora I. S. Z.; 3. ob 1. popoldne izkušnje za po— poldanski nastop; 4. ob pol 2. popoldne zbirališče pred Sokolskim Domom, od tam odhod na postajo Trno-vo-Ilirska Bistrica; 5. sprejem gostov in pohod skozi Trnovo v Ilirsko Bistrico pred Sokolski dom; 6. slav-nostna otvoritev Sokolskega doma; 7. ob 4. popoldne javna velika telo-vadba: a) praške proste vaje, b) orodna telovadba bratov Hrvatov, c) praške proste vaje I. S. Z., č) proste vaje obrtnega naraščaja, d) orodna telovadba br. Slovencev, e) ljudske (1913) proste vaje izbranih telo-vadcev I. S. 2.; 8. velika narodna veselica na vrtu hotela Ilirije. Pri pa-viljonih bodo stregle ilirsko-bistriške gospe in cvetoče gospodične. Vstopnina k javni telovadbi in veselici 1 K, na plesišče 10 vin. — Posebni vlak odhaja iz Reke ob 1*40 popoldne, iz Votoska-Opatite ob 2*07, iz Jurdan ob 230 in dospe v Trno**>lliiska Bistri- Stran 6._____________________________________________________SLOVENSKI NAROD.____________________________________________________129 štev. ca ob 3*05 minut. Odhaja Iz Trnovcv ilirska Bistrica ob \2~01 ponoći in priđe v Jurdane ob 12*47. Volosko-Opatija ob 12*55 in na»Reko 1*11. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov Sava« na Dunaju naznanja. da sta njena Člana Mile J e n k o in Mi lan JubicL t. m. bila promovirana za doktorja prava. Izpred sodišča. Izpređ tnkajšnjeca porotnega sodišea. D\at ne vama vlaćugarja. OKr. sodišce v Kranju je obsodilo dne JI. decembra 1911 Rudolfa Kaiserja, 25 let starega delavca iz Vrbe in Iv. Theoermana. 23 let starega iteuivca iz Pollinga na Koroškem zaradi \ la-čugarstva vsakega na $ dni zapora, mestna občina jih pa s prisilnim pot-nim listom domu odpravila. Obdol-žencema se pa ni mudilo domu, mar-več-sta še 31. decembra po Jescni-cafr beračila. Pne 31. decembra m. 1. je sel delavec Franc Novak okoli pol 7. iz Krivceve gostilne doinov. Zunaj Jesenic .ic krenil iz ceste na stransko bližnjo pot proti svojemu stanovanju. Naenkrat skočita dva možka na Novaka, zagrabila sta ga in manjši napada4ec mu je segol v žep in potegnil denarnico z vsebino 5 K. katere je spravil. denarnico pa proč vrgel. Tuđi sta ga nekaj po obrazu opraskala. Novaku, ki je bi! popolnoma trezen. se je posrećilo priti domo\", ter je ćeli dogodek o cestnem roparskem napadu poveJal svojemu tovarišu Francetu ^lebir. Štednji, kakor gostilnicar France Krt vic opisu tetet Novaka kako polnonia treznc&i in pravu, jra človeka. Kmahi se je p*«>rcwil"> dognati, da sta hila napadalca :n ro-parja Rudolf Kaiser in Ivan Theuer-lnan. katere je Novak pri konfrontaciji tuđi kot storilca takoj spozna!. Obdolženca se za^ovarjata. tla sta našla Novaka na tleh ležečega in na obrazu krvav " .a. Obdolž^nca pravica v svojti., , agovoru. da sta mislila, da imata opravka s popolnoma pijanim Clovekom. kajti on se je dvigni! od tal in zaliteval denarnico. katero so pozneje našli prazno pri nekem plotu. Dognalo se je na tuđi nadalje, da sta se obdolženca brez de!a in opravka okoli klatila in se r beračenjem preživiia. Porotniki nišo mogli pršti i!o prepriCanja. da bi bila izvršila obto-ženca rop nad Novakom, pač ia so potrdili. da sta si tatinskim potom teh pet kron prilastila. Pritrdili so pa tndi vprašanju. da sta Kaiser in Theuerman notorična vlaću^arja. Sodišče jih je obsodilo zaradi prestooka tatvine in vlacugarstva \Tsakej?a na 2 meseca težke ječe. po prestani kazni pa jih bodo oddali v prisilno delavnico. Oko ji je izbtl .loze Slapnik, 20 let star hlapec v Pecah, je dne 31. marca t. 1. v neki gostilni v Klancu. V gostilni je bila tuđi Ijubezni želna. toda že starikava Marieta Judež. s katero je obdotžencc skupno zapusti! gostilno. ker ga je povabila na ljubavni sprehod. Krenila sta v gozd. lam pa sta se sporekla zaradi nekih intimnih đogođijaiev. kar je Slapnika *ako \ ježilo, da je pograbil neko ve-jo in je Judeževo večkrat po glavi udar"! ter ii pokvari! levo oko. Porotniki se nišo mogli zediniti za krivdo obdolženca, nakar ga ie sodišče oprostilo. Kojiževnost. — Humoristični list »Pika« je iel fzHajati v Ljubljani. Izdaja in ureja ga Plavoj Skerlj, Sv. Petra cesta 18, tiska pa ga Učiteljska tiskarna. List izhaja vsak četrtek in stane na leto deset kron. Razne stvori. * Poleta iz Bcrolina na Dunaj se udeleži samo pet avstrijskih in 6 r.emških letalcev. Med avstrijskimi fetalci se nahajata tndi Zablatnik in nadporoonik Bier. Polet se prične prihodnjo nedeljo. * Pone^reČen letaiec. Snoči je padel pri poskusnem poletu na leta!-nem polju Fulksbiittel pri Hamburgu, fetalee O. Rost. iz prceejšnje visine. Stroj je popolnoma razbit. Rost si je razbil lobanjo in je v desetih minutah umri. * Nezgoda saškega kralja. Iz Draždan poročajo. da je padel kralj povodom nadzorovanja 24. kavale-rijske brigade na vojaškem vežbali-sču s konja, pri čemer se je tako poškodoval, da so ga morali prenesti domov. Po zatrdiJu zdravnikov bo mora! ostati kralj 1 teden v postelji. * Devetletni morilec. Devetletni Marko Parkou se je sprl s svojim mlajšim bratom in sestro. Med pre-pirom je pograbi! nož in sunii večkrat svojega sedernletnega brata v vrat, tako da je obležal deček mrtev na mestu. svojo sestro pa je tuđi smrtno nevarno ranit. Mlađega mo-rilca so s silo morali odtrgati od svojih žrtev. v Aretovan avstrijski konzul. V Zenovi so aretirali avstrijskega konzula Padowetza zaradi izsiljevanja in goljufije. ()d sestre nekega konzu-ianicga uradnika je izvabil Padov, etz veliko svoto denarja in ji je dal za garancijo neko ničvredno, že davno zapadlo življensko polico^Tudi enega svojih uradnikov je ogomifal Pado-wetz za večjo svoto denarja. \es denar je zapravil na svojih zabavnih potovanjih. * I talijanski pisaielj Si^hele izgnan iz Avstrije. Iz Inotnosta poročajo: Znani ltalijanski pisatelj Scipio Sighele. ki je bival v svoji vili v Nago na Južnem Tiroiskem, je dobil od okrajnega gla\ arstva v Rivi ukaz, da mora zapustiti Avstrijo. Izgnan je bil zaradi nekega članka, ki ga je pri-obei! v nekem traneoskem listu o italijansko-tirolskih razmerah. in pa zaradi iredentičnih go>orov, ki jih je ime! pri ra/nih prilikah. * »Pošten« duhovnik. Kakor smo že porocali, je v Angersu na Franco-skem kar naenkrat izginil župnik Piton. \ torek ix>zno zvečer je t)dšel iz župnišča ter vzel s sebo* crno torbico, v kateri je imel vse priprave za obhaiilo. !>rugo jutro so našli njegovo spalnico prazno. Par ur pozneje so dobili na obrežju kanala crno torbico, rokav župnikove suknje, križ in bre\ ir, klobuk, na katerem ic bi! prinet tistek z napisom: »Smrt farjem! i^plošno so mislili, da je bil župnik umorjen. Kmalu nato je pa prišcl iupnik k načelniku Ivonsko policije ter izjavi!, da so ^a markirani zločine* odpeljaU v avtornobilu ter K*t se le v Lvomi izpustili. Končno je pa . da st ie vse to izm ^ , ker je poneveril večjo vsoto denarja. atentat no ftraijevsltega ho-misorja Guvaje. Čuvat ranien? — Vn policaj ustre-Ijen, drugi težko rani^n. Zagreb. \. juniia. V Mcsr.tčki ulici so danes učitelji priredili kraljev-skemu komisarju ovacije ter poslali k njemu deputacijo povodom poviša-nja učiteljskih pla;. Neki jurist v III. Ictniku. Luka Jukić, je caka! av-tomobil, v katerem se je peljai komika r Čuvaj ter je streljal na avtomo-bil t€r b a j e z a d e I eno o > e b o, ki ie bila v avtomonifu. Nato je u$tre!il proti stražniku. ki sa fe hotel prijeti, ter ga je u sin rt i L Nato je zhežal po ulici navzdol iz zjrornjega mesta po Mesnički ulici proti Ilici, kier ga je zopet ustavi! neki detektiv. Tuđi njega ie ustrelil ter ga ranil, in je zbežal potem proti Kozulicevi ulici. Mnogo ljudstva je bežalo za njim. kor Ijudje nišo vedeli, zakaj je šio. Vsled tega ga ie policija dobiia ter je našla pri njem Bro\vning-re-volver. Odvedli so ga na policijo, kier ga pa nišo mogli zaslišati. ker je preveč razburjen. Atentator je hrva-škega pokolenia, iz Bo>nc in nekoliko ek^centrićen človck. Pri atentatu na kraljevega komi-sarja je bilo navzočega mnogo ljudstva. Zagreb, b. junija. Kraljevski ko-misar pl. Čuvaj je utekel usodi. mc-sio njega ie bil od krogle /adet in težko ranjen banski svetnik Hrv* jić, ki je kot spremi je valec sedel v avto-mobilu poleg Cuvaja. l>etektiv, ki ie bežečega .Jukića hotjl usta- iti. a je le-ta nani ustrelil. se piše r ač-kar. Mož je težko ranjen. Jukića so prijcli v Maravski ulici v blizini »Pučke tiskarne-.. Značilno je. da ie sledila .fukiću po atentatu velika množica ljudi, ne da bi ga kdo prije!, nasprotno — Ijudie so naravnost odobravali njegovo dejanje- .Jukić ic be-/aje neprestano vzklika!: »Zivela Hrvaška!« Zagreb, s. junija. Oh pol 3. po-Doldne. Vest, da je bil poskusen atentat na kraljevsktga komisarja Cuvaja, se je hliskoma ra/nesla po vsem mestu. Mahoma je bilo vse po-konci in vse je pričakovalo, da se potrdi prva verzija, da je Čuvaj sam ranjen. Ko pa se je zvedelo, da je bil ranjen Hrvojić, je ponehala nape-stost. Na vseh ulicah je opažati živahno življenje, toda Ijudje se santo spogledujejo in govore mol će. ker si vsprićo brezštevilnih detektivov ;ie upajo glasno govoriti. Zagreb, S. junija. Kakor se čuje, je komisar Čuvaj ves iz sebe. Ko je slišal počiti stre! in je videl, da je za-det od krogle njegov spremijevalec, se je je! od strahu in razburjenosfi tresti, v prvem trenotku ni inogel spregovoriti niti besedice, potein pa je tiho vele! šoferju. naj ga pelje v palačo. Prišedši na Markov trg, je baje vzkliknil: -Torej tako daleč smo že!« Telefonska in brzojavna poročila. Crnogorski kralj Nikolaj na Dunaju. Dunaj, S. junija. Kralj Nikolaj Crnogorski je prispel danes ob 9. zjutraj na Dunaj, kjer ga je na kolodvoru sprejel eesar v spremstvu nadvojvod, ter ga spremil v dvorni grad. Oba vladarja je nešteta množica na cestah živahno pozdravljala. V blizini grada so se bili postavili Jugoslovani, ki so pozdravljali kralja z ž^vahnimi klici Živio! Vhod v grad je okrašen z neštetimi belo-modrn-rdečinii zastavami, Dunaj, s. junija. Kralj Nikolaj crnogorski je obiskal danes dopoldne razne ministrske funkcijonarje. Pri dineju je bilo navzočih tuđi mnogo nadvojvod. Dunaj, S. »unija. V dvornem gradu je kralj Nikolaj obiskal cesarja v njegovih sobah. Cesar mu je sporo-čil, da ga je imenoval za šefa n čast-nega polkovnika 55. pespolka. Smodnišnica v Wollersdorfu. Dunaisko Novo mesto, S. junija. () enoletnem prostovoljcu Mofmanu, o katerem so govorili, da je bil ubit, poročajo, da še živi. Danes dopoldne se je baje zavede!, njegovo stanje je sicer zelo opasno, vendar ne brez-upno. Zdravniki upajo, da se mu obrne v .^ do 4 dneli^na boljše. Dunajsko Novo mesto, H. jun i ja. Preiskava je dognala, da avtomobil ni bil kriv eksplozije, niarveč da se je smodnik vsled razkroiitve sam vnei. Spravni poskusi na Ceškem, Praga, 8. jurila. Deželno zastop-j st\ o Čeških v>cijahn:i demokratov priobčuje izjavo, v kateri protestira pr%°>ti temu, da meščanske stranke iz-kljucujejo socijalne demokrate od spravnih pogaiani. Dežsino zastop-stvo izia\ lja, da bi bila reforma dc-želnega reda na podlagi splošne vo-lilne pravice za moške in ženike za saniranje javnega življenja mnogo bolj važna kakor skrpuc-alo nacijo-nalnc sprave, ter nozivlja vlado, da nai predloži deželnemu zboru toza-devno predlogo. Poliedelski minister. Praga, S. juniia. Zdravstveno stanje tožko obolelega poljedelskega ministra se je poslabšalo ter zdravniki ne upaio, da bi okreva!. Beg Siczynskega. Lvov, S. junijn. Rusinski list -f^ielo« priobčuje izjavo pobegiega jeCaria rvlvpcuka. Ki je pomagal mo-rilcu gališkega namestnika grofa Potockija, Siczvnskemu k begu. T-o izjavo prinaša neki ameriški list. Fy-Ivpciik prizna, da je s p>onarelcnim ključem odprl 3ie7:ynskega ceiico in mu je dal oblelco ječarja. Preobleče-rrecra je peljal na prosto in ie z njim pobegnil. Sokrivcev nima in so vsi. ki so aretirani zaradi tega bega, popolnoma nedolžni. Ogrski državni zbor. Budimpešta, S. junija. Današnja seja ngrskega državnoga zbora se je vršila, kakor običajno. Opozicija je prišla polnoštevilno v zbornico, Tisza je ^irspendiral sejo. prišli so redarji v zbornico, obkolili opozici-jonalne poslance ter odvedli izklju-čene poslance. Od opozicije je ostal edini rx>slanec Rad. katerega izklju-čitev je danes potekla. Vladna veči-na Ra ie izprasevala, zakaj se ne odstrani. Poslanec Rad je odgovori!, porabiti hočem svojo prvo prosto minuto, da povem Tiszi. da je Schuft . Ob pol 12. je Tisza zopet otvori! sejo. 17 poslancev je bilo iz-ročenih imunitetnemu odseku, ki jih bo brez dvoma vse izkjucil. Budimpešta. 8. junija. Vlada je otvorila crni kabinet ki iir>a nalogo odpirati in cenzurirati vsa pisma in vse brzojavke, ki pri-hajaio na opozicijonalne liste in poslance. Budimpešta. S. junija. Predsed-nik Tisza dobiva vedno grozilna pisma. Budimpešta. S. junija. V političnih krojili trdijo. da je^ državno pravdništvo dv^icrnilo obtožbo proti poslancu Kovaču, zaradi poskušene-^a umora. Njegov zagovornik je po-sanec Pollonv. Zdravstveno stanje noslanea Kovača je danes ob 12. zelo kritično. Budimpešta, S. junija. Zbornica se bavi z revizijo poslovnika, ki bo najbrže spreieta. V krarkem bo baje zbornica s kraljevim reskriptom zaključena, nato pa zopet v kratketn na novo otvorjena. Tisza ostane predsednik. Budimpešta, K. junija. Tisza si je izmisli! nov trik. kako bi zasledoval opozicijonalne poslanec. Koder se pokažejo opozicijonalni poslanci. jih spremliajo detektivi in redarii. Med opoziciionalnimi poslanci vlada strahovito razburjenje. Budimpešta. S. junija. V današnji seji je v imenu vladne večine pro-testiral poslanec Kis proti trditvi, da so poslanci vladne većine smrtno ranjenega noslanea Kovača pobili na tla. Ta trditev poslanoa Kiša je po-polno iz trte zvita. ker je več kakor HK1 prič, ki so ugotovile. da so poslanci vladne večine kakor besni planili na poslanca Kovača. Budimpešta, 8. junija. Ob 1. po-poldne se je zdravstveno stanje poslanca Kovača zopet nekoliko izbolj-Šalo. Zdravniki upajo, da mu ohrani-jo življenje. Še danes prepeljejo poslanca Kovača v inkvizitno bolniš-nico. Atentat v Budimpešti. Budimpešta, 8. junija. Cesar je poslal predsedniku grofu Tiszi brzojavko v kateri mu čestita, da je ostal od atentatorjevih krogelj nepoškodo-van. • Volitve v Belgiji. Bruselj, 8. junija. Včerajšnji dan je bil miren. Samo v Mussonu (Lu-ksemburško) je prišlo med klerikalci in elani opozicijonalnih strank do pretepa, pri čemer je bila eno oseba usmrćena. V okraju Liege je stavka prečej pojenjala. Potovanje bolgarskega kralja. . Postupin, 8. junija. Bolgarski kralj in cesar Viljem sta pri včeraj-šnjem dineju menjala prisrčne na-pitnice. Turčija in Albanija. Carigrad, 8. junija. »Trdjimani-Kakikau poroča, da odide v krat-kem senator in bivši minister topni-čarski general Riza-paša v Albanijo. Carigrad, S. junija. Turske čete, ki so odšle iz Mitrovice, so dospele včeraj v Ipek. V zadnjih bojih z Albanci in sicer severovzhodno od Ipe-ka pri Brananisti in Klini so Albanci pobili osem turskih vojaKov. V bojih pri Ipeku pa so imeli Albanci občutne izgube. Solim, 8. iuniia. Iz Palanke poro-■_•• ■• ■ ■. :I ! i;i< ivi-j-l bol^arski-mi in turškuni obmejnimi stražami. Kreta. Atene, 8. junija. Većina kretskih poslancev, ražen desetih, ki so se že vrnili v svojo domovino, je še v Atcnah. Vlada sicer ne namerava sklicati parlamenta pred oktobrom, ražen slučaja nujne potrebe, vendar hočejo nekateri kretski poslanci ostati tu, da uveljavijo pri nenavadnem sklicanju parlamenta svoje zahteve. Tu žele, da se podobni prizori, kakor pri zadnji otvoritvi zbornice, ne ponove In upajo. da bodo velesile našle do oktobra izhod iz tega položaja. Proces proti morilcu grofice Tri-gone. Rim, 8. junija. Baronica Julija Florio v Palermu je izpovedala v procesu proti morilcu grofice Trigo-ne. da je veljalo v aristokratskih krogih v Palermu za gotovo, da je Paterno izkoriščal grofico Trigono. Baronica sicer nima za to nikakrsnih direktnih dokazov, pač pa se ii je zdel Paterno vsega zmožen. sploh misli da je Paterno grofico hipnotizi-ral. V Palermu so zaslišali tuđi voj-vodinjo Palmo, sestro grofice Trigo-ne. ki je izpovedala ravno tako ob-teževalno. »Rotila sem svojo sestro«, pripoveduje, »da naj prekine razmerje s Paternom. Julija pa ie vsako razmerje zatajila. Rekla sem ji tuđi: Ce ima Paterno pisma od tebe, ponudi mu denarja, in gotovo ti da pisma. Vse je bilo zaman. Trigo-na si je prepovedala vsako nadaljne vmešavanje od moje strani. Paterno je delal naravnost na to, da bi moja sestro kompromitiral pred javnostjo. V operi jo je vedno pozdravi jal z ro-ko, kazal ]\ je. kakor da telefonira, skratka, obnašal se je tako, da so morali vsi gledalci vedeti za njuno razmeric. Vojvodin ja je tuđi izjavila, da je njena sestra polagoma prodala vse svoje dragocenosti. Končno je vojvodinja povedala, da ji je njena nećakinja sele te dni izpovedala, da ve vse. dasiravno so ji hoteli slikati smrt nj^ne matere v drugi luči ter so ii pravili, da se je ponesrecila pri av-tomobilski vožnji. Vedela je vse. vendar svoje matere ni hotela obso-diti. Zato je zamolčala vse, kar J2 sama videla ter je samo to izpovedala: 1. marca. to je oni dan, ko se je izvršila tragedija, se je grofica Tri-gona jokaje poslovila od svoje hčer-ke z besedami: »Ubogi otrok. samo par ur še živim!r Zaman jo je sku-šala hčerka pomiriti. Mati je odšla in se ni vrnila več. Vstaja zamorcev na Kubi. New York, 8. ju ni ja. Iz Havane poročajo. da je položaj na otoku silno vznemirijiv. Tamošnje zamorce domačine ščuvajo politični voditelji, da naj se organizirajo in oborože. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Otoki v Egejskem morju. Carigrad, 8. junija. Iz Smirne poročajo listi, da so imeli občinski zastopi od Italijanov zasedenih oto-kov shod. na kar so bili odposlani delegati k admiralu Vialeju, da ga vprašajo o prihodnji usodi otokov. Admiral je baje odgovori!, da se bo italijanska vlada v kratkem resno bavila s tem vprašanjem. Carigrad, 8. junija. Ministrski svet se je bavi! s koraki, ki naj jih stori turska vlada v slučaju, da Ita-lijani zasedejo še druge otoke v Egejskem morju. Splošno je mnenje, da je neobhodno potrebno zapreti Dardanele, če zasedejo Italijani Kios. Pariz, 8. iuniia. »Nowoie Vremja^ I in »Temps« poročata, da namerava 1 Nemčija zasesti več otokov v Ege], 1 skem morju. Francoski listi pravijo, 1 sicer, da so te vesti neutemeljene' i vendar pa je slišati iz te izjave, da I verujejo tem vestern. I Carigrad, 8. junija. Vlada je mo-1 bilizirala drugi redivski polk v Štip. 1 skem okraju. Vsi turski uradniki so | dobili povelje, da zapuste Mitilene, I ker nameravajo Italijani napasti i mesto. U Carigrad, 8. junija. Vojno mini^ ■ strstvo dobiva iz Bengazija poročila, I da so Turki in Arabci napadli in pre- i gnali četo in da so izgubili Italiiani 1 pri tem 12 mož. I Cement za Tripolis. | Dunaj, 8. junija. Iz Rima brzo- 3 javljajo, da bo laska vlada v krat- \ kem razpisala dobavo cementa za I Tripolitanijo. Pri tem se bo Italija I posebno ozirala na dalmatinske to- ! varne za cement in sicer zaradi S ugodnih cen, posebno pa zaradi g ugodnosti pri prevažanju. Vsako le- j to bo dajala Dalmacija 100.000 ton m eementa. To bo za Dalmacijo veli-kega pomena, ker odda veliko blaga, obenem pa se bodo znatno poboli- i šale tuđi prometne zveze na suhenn do obrežja in tuđi po morju. Kralj in kraljica pri ranjencih in iz-gnancih. . Neapolj, 8. junija. Kralj in kra- I ljica sta obiskala danes V Casert: I ranjene laske vojake, ki so jih pripe-Ijali iz Libije. Oba sta bila z ranjenci zelo prijazna in sta jim izročila obilo daril. Iz vojaških bolnišnic sta šla v hospital za emigrante, kjer sta obiskala laske podanike, ki so bili iz I Turčije izgnani. Pri vhodu je kralja in kraljico pozdravila neka deklica iz Smirne in je izročila kraljevski dvojici krasen šopek. | Carigrad, 8. junija. Izselje-vanje laških podanikov je vedno večje. Včeraj se je odpeljalo več bogatih laških rodbin z nekim rumun-skim parnikom, 800 pa jih je odpeljal | neki parnik laske dobrodelne druž- | be. Pripravljenih in naročenih je Še več parnikov za izseljence. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo; Franc Pirker. poročnik, Foča v Bo? ni, 2 K 70 v; Ivan Rus v Grosuplja/r, 65 K 16 v, nabranih na svatbi Mk\ Rusove, blaganičarke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gro-supliah: Josip Mahorka, revident južne železnice v Zidanem mosiut 30 K. nabral med stanovskimi tova-riši in drugimi gospodami v Mariboru v Narodnem domu ( 20 K 36 v in na Zidanem mostu še 9 K 64 v). mesto venca na grob umrlega post;.-jenačelnika v Brežicah gosp. Fr.: Zupančiča, in gos. Vučnikova v Ljubljani 22 K, nabrala y veseli družbi zbranih ^zaostalih« ilirskih Ciril-Metodarjev (20 K, od te svote je da-roval neimenovani gost sam 13 K, gosp. Janko Treppel pa je dal gosv^ Vučnikovi 2 K iz same jeze, ker baje ni bil povabljen na veselico Ciril-Mc-todove podružnice pri Iliriji). Skupa' 119 K S6 vinarjev. za Narodni sklad: gosp. M. C. Novo mesto, 3 K. Živeli nabiralci in darovalci! Telovadno društvo „Sokol" v LiBbljaoi. ^^^^•T V nedeljo, dne 9. junija raz- m\ r*r) t v^e ^rats^co društvo »Sokol« W5r5>/ v Borovnici svoj prapor. — \Ri^s. Ljubljanska sokolska župa S^h^j^ltV priredi ob tej priliki izlet ft\ m) ^V k1"0^11) v Borovnico- — JlA Mf Pozi vi jamo Vas bratje, da ^*-* se ga udeležite v kar naj-večjem Številu. Odhod z vlakom ob 1. uri 6 min. popoldne. — Zberite se naj-pozneje ob 3/i na 1. na južn. kolodvoru. Na zdar ! Odbor. Danes v soboto, 8. t. m. se vrše ob 9. zvečer v telovadnici v »Narodnem domu« redovne vaje za jutršnji izlet v Borovnico. — Na zdar! Vadlteljski zbor. Za jutršnji izlet v Borovnico 5^ zbirališče za brate jezdece točno med 7. in pol 8. zjutraj na dirkališču. _____________________Načelstvo. Današnji list obsega 16 strani. Iidajatelj in odirovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne ttekarne«. 129 štev^______________________________ SLOVENSKI NAROD.__________ Stran 7. • ; k^am prebavljanja in vsem nasledkom i sedeaja te aaponega dute.«.« dela neobhoduo potrebno domate Mrtvilo JioU-o* S«141itx pratek," Kcr vpliva \ l-anje trajno in uravnovalno ter ima cn in topilcn nčiitek. Skailjica velja * po poitnem povietji razpoiilja to zdravilo Vin tetaratf A. HOU, c. in ta\ dvomi pa W A TO, TmchUm»en 9, V le- K -a deicli je Lzrccno zahtevati MoU-OTT ■Laarat, zaznamovan z varnostno znamko in ■^ T *>r> ■,_ - m. o <£* | Vsafce gospodinje Roreča želja I Ja 1*' ^*m *ažte izhajala z denar-L t namenjenim za gospodinjstvo. I crn ozim dobiva n. pr. za kuhinjo ■ ^o raznovrstnih nasvetov, da se I - težko odločiti, katero ponudbo I fr 5prcjela. Mi ji pa priporocaitio L ?repričanja to-Ie: poskusite Mag-E izdelke za juhe. Če jih že ne t cl Izredno bodete iznenađeni. L -ipravite n. pr. govejo juho iz I ih kock po 5 viru katera je I ^isna. Prihranite si pa s tem E ar in čas. Pazite na ime Maggi in I varstveno znamko zvezdo s J. Ciuha I Stari trg su 1 I |Cevlji s pristnimi jjpfcv podpetniki (^^ JilH^^^aBaaaW ^^BaVr^v^^^BaaaaaaaVaaa^k izboren plen. ^ttne cene v Budimpeiti. DneS. jantja 1912. T • r m i n. * 'i oktober 1912. . za 5-3 k? 11-51 :cber 1912 ... za 50 k? frS5 v ber 1912 . . xa 50 kg 9 22 i jiii 1912 . . . za 30 kg 885 -9 a—ust 1912 . . za 50 kg 8 94 : .i maj 1913 . . . ra 50 ki? 7 €3 Izborao varstveno sredstvo ^'" alkaližnai kimliiui fMroti vsem infekcii«klw» bolesnim | izvira iz čist« granitne skale. Pri nraogib epidemija!) sijajno preizkušeno. Zahtevajte I mmm ^ $T»jea trgovca ne kar pre- ^H ^H prašio „kock za gtfejojtho" nego ^H ^H izrecno ?o-u ^H B M lPPIim k8lke I Bi mJililil u H aaaal ^dđKKKt0$ p^ ^^^| ■ magg 1 a O h ■ ^^M ker M ^^| 11 najboljše! ■ j^H Pristne samo ^H ^^| z hmm MAGOI iit umrem znaki ^H ^^H rrezdo <^W s ktiiccm. ^^H EAor *wo\ ielodec Ifnb^ ne pije dimgega, kakor ielodčni likćr Hailiališi zsiodčni lilićr! Sladki in grenki. MM JlBiiiUr k m ig at amami. V__________________________ V Postavio varova no. i ■ I Gtoboko ažalostenega srca naznaafanMi vsctn sorodmkom, prijateljem I n -^«^*^— brftdfco vest, da je naš iskrenoljubljeni, vzorni soprog, oziroma I oče, gospod 2C7(5 Matej Masle I daaes, dne a jutuja ob 5. uri zjutraj, po težki in mu^ni bolezai, previđen s I svetimi zakramenti, blaženo v Gospodu zaspal. I Pogreb dragega rajuika bo v pondeijek, dne 10. rožnika ob 7. uri zjutraj I iz hi§e žalosti št. 68 ter se začasno položi k počitku na pokopaliSće v I Borovnicu I Nepozabnega rajnika priporoiamo v molitev in blag spornin. 1 BOROVNICA, 8. rožnika 1912. 2 Jerica Masle, ;r^z. — Ivtstfssa, Zmagica, Iva MasM, hčerke. — - ivOBimir Mašlč, ^. ćznični undn; Bcdivoi Masl^, c. kr. poštni uradnik; Ivo M—14, dijak, sinovi. I. slov. pogrebni zavod Josp. Turk. Nič ni zoprnejsega, nego steničja zalega, ki se zlasti v poletnem času kaj zoprno občuti in rnarsikako rodbino tira skoro do obupa. Imamo pa izborno sredstvo: »Ting-Ting«, ki stenice uniči z zalego vred in stanovanja radikalno in zajamčeno resi te nadloge. Ting-Ting lepO điŠL je neškodljiv ter obenem tuđi desinfinira. TiM-Ting prodaja v Ljubljani drogerija Anton Kane, na Punaju pa glavna zaloga, VXIIL. Oentgassc 27. neteoraloSKno noročllo. Cas 'Stanje =« I £ opaio- b*^°" SLS i Vetrovi I Nebo 2. vailJ* v mm gg___________________ 7. 2.pop. 735*0 ! 250 ! si. jjzah. j oblačno. 9. zv. 7344 I 18'1 ; brezvetr del. jasno 8. 7. zj. ( 735*2 150 j si. jvzh. | jasno Srednia včerajSnja temperatura 189° norm. 168" Padavma v 24 urah 00 mm j^ To briga vsakega! f^^^^ Najboljše in najfinejše 569 w* sf svilnatogumaste specialitete 3, vzorciK 1—, o viukcv K. 1 80, )2 vzor-cev K 340 — tudi v pismenih znamkah pouCna ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena hro5ura crratis m franko (zaprto 20v.)Btaiienićna nanataktnra 1. Slnger, Dmaa| L, WU*lafertttr. 8 r. Naznanilo. Iščem popolnoma zanesljivega, v zemJfiško-kniitiiih zadevah in v koncepta popokioma izurjenega uradnika. M7, Nastop službe takoj, plača po dogovoru. AifiEd Msasl l ki. notar v Radiivljiu. Vodne elevatorje «_ ^0^^ Crpalntke na ^K^^^\. KL i *** vv^^lAke f»«9flfl^ ■ ^Ff ra vodo, ročiti u. ^S^^^^pj^^S ■ ^B>. M^_ strnjni ohrnt, ^^kBVH^^B^I ^» ^^H ^Sm '•'■ ' »eter, topLi |^k *■ 3f^^^^B ^T ^^9 zrak, plin, petro- H( tj'» K ^bB izdeluje najcenr- J^t ^^^B £■) *^^^* l kr. dt«r. sA, i Ptam f|nuli n lodcn in modno blago H ■ ■ UK ■&■ II " gospode in darn« razpošilja Min mu Karel Kocian' aI IIII II wM tvornica snkna v Hompolcu ^V ^9 ■■III *9 w rorc: 'ranko Tvorni-ke crne ISCGITI dva spretna kovinska stiugana (^»mw ter cnega spretnega vešče vseh boljših v strojarnico spada- jočih del za dobro plačo in stalno službo. Nastop takoj. 2069 Tovarna orodja in motovil J. Poschinger, Borovi je. I Uniccvalcc stenic I I Cing - Cing, ^ I ^| oblastvcno varovan. pomori takoj vse ^H H stenice z zalego wred. H ^M Nestrupeno,blagedišeče,razkužujoče ^B ^| Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^M \ ^m zraven spadajoča brizgalna 20 vin.. ^M H v '/, in '/, litrskihsteklennicah raz- ■ | ^H meroma cenere ^1 1 ^^1 ^^1 | ■ v glavni zalogi v Ljubljani pri ■ I Antonu Kan, tmm I ^M Druga sredstva odlotno odvraćajte! ^M J Nlavit« atop: lij, »111. infipssg 27. J (Kielboot) ^066 skoraj nov? je na prodaj. Naslov v upravttiŠtvu »Slov. Naroda«. ipno iblovana soba v mirni legi brez prahu pri slovensko in nemško govoreći rodbini te ift£ea Prosi se navedba cene. Ponudbe pod „Stabil 1812" na upr. Slov. Nar. iParniriii! dobro ti bode vsak dan ! ———----------------- V lepem urontetnem trga slov. Ifaierja se krasni prostori za trgovino meš. blaga po ceni oddaio. Jako velik promet. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Solventnim firmam ali osebam na do-brem glasu ter % isvrstaiml i veza mi se odda edino razpetavanie svoje vrste edinega živilnega izdelka feno-menalneea, traine^a učinka 2070 za posamezna mesta oz občine. Ponudbe z referencami samo cd-ličnih hiš ali oseb pod šifro „ScbOner Verdienst" Dunaf 3 2, poste restante. Najfinejši 2061 desertni lipfavski sir iz slovitega Travniškega pogorja dobavlja po najnižjsh cenah Prva bosenska herc. tvornica ovčjega sira, Travnik, Bosna. Od sedaj naprej se dobiva pri podpisanem najlijša opeka vsaKe vrste. Sprejme se tuđi tahoj trezen, iz- vežban 2068 k polnojarmcniku (Volgatter), kakor tuđi IV tuliti etr* "Wi k dvema tečajema s franeoskimi kameni. Plača po dogovoru. Parna apekana, iaga id mlin na Rakeku ob jul idszDici. = Avgnst Belle. = Dradno dovoljena, že 20 let obsio-ječa najstarejša ljubljanska pasredovalBita slaoovani id ttli G. Flux Poljanska cesta št 6, pritličje 2 minuti od tržnega prostora (pre je Gotposka ulica stev. 6), «c^o niiltin nem^ko dekhco k otrokom l^tC IIUJI1U k 3ictni deklici, prav fina hiša, nekaj kuharic in hišen (tuđi sezijska mesta> spretno samostojno plačilno nataka-rico za Bled, zanesljivega konjskega hlapca, kuharja za kavarno, natakar za meščanske sobe itd. 2054 Pn vnanjih vprašanjiti se prosi znam ka za e}e. — ■ ■■ ■ bT ■ Naslov: G. Lasner, Ha- LI U 1 Li I rije Tereiiie cesU 26 • •■•■ v LfnblianL 2063 Redka pHlika! Redka prilika! Zdo dober pianino se po ceni proda na vogln Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2,1. nadstr. vpDkin državni urađnik zdrav, v najboljših letih, vešč sloven-skega, nemškega in srbo-hrvaškega jezika, iiće primerne službe* Ponudbe : poste restante Ljubljana »P. 4 Platno- i StTltarjeVa llUCa Št 7. LJ Uli I ||l| llLlllJll I l.ll H ^" ^adl P'eproge. zavese,garniture. ! Tolfdito Uogo. Hizke cent Vzorcl »Mnt prosto. |\ IUI ■ VII WWMVlf I Ml I I odeje, „leti, šerpe, rute in žepni robei. I ■■^^h.___________________ — ----^^.^^^^^.^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^_^__^^^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^. ^IBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaV Stran 8._______________________________________________________SLOV E N S Kl NAROD. _____ _______ 120 štev. »u**,««. ^ Ljubljana. === ~^ I Pliva m neprava iiuton. U: OpaTov pranorščak.: I I Povest. — Spisal Blaž Po hl i n. I I Zgodovinskapovest. Spisallv. Remec. I I Ceoa broš. 1 K 6O vin t vez. 2 K B^J Cena broš. 1 K SO vin., vez. 2K I I 50 ▼tn-, s pošto 20 vioarjev več. I ■ TO vin., s pošto 20 vinarjev več I I ■ Ti nainoveisi zabavni m veseli ^njigi priooroča najtoplejt- ■ ■ ^yarožna knjigama v £jubljani.| Si! Konfekcijska trgovina in zavod za !ra Ml izdelovanje oblek po meri ju 9j r?w W4m m ™ SpW W f i 15 iSfl - SSSSSSSSS5 LbIMOIIčIHcI 5S2S5S5SS5 • Kl fSV . priporoća svoje izborite izdelke vsakovrstnik • kB a! poletnih obiačil. !| fl I Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. I 8« §J I v "' llustrovani ceniki na raipolago. nss:: • |2 I ivan Jax in sin ___J^^~~I H v Ljubljani, Dunajska cesta 17 nJf^vS Tjj^ ■ ^B H priporoča svojo bogato zaiogo :: ^ i3^v ^B I B^H bS -?*''*• .^B^H B^H I F^ Stalni stroji I I ^IIIl^* ^lH^ Plettlni strop I I /^* Zastopstvo le prvovrstnih to- I ^$^BnFjfa£m^b. varen in priznano na]bol ">ih I }^^iSBf&^ koles „KINTA" modeli 1912 Karei Čtuneraik & Ko. I Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. I 7f^ ~» Spedalna trgoviu s kolesi, motorji, atto- B /^TvV y^==S!\ ^^ ■rtiii ii posameznimi Jeli. ^= I ff j^V\/: ■/ p Weham*ć«t» *el«vi»ic» prvtga razreda za ■ ^ ^^—r^^ Garaža 1a awto«iobil#. Zaloga pnttma-I t-s^1^ tifcow za avtomobile, motorje in kolesa I _-f-f^ ^rzTjl*^^*^^^*^ F*^r»wila pnevrnatihot potom I ■ f-------L^£^iliPC^V^^HV vulkaniziranja Benctn in olje za ■ ■ ^^ '!!?*BWlBE-ŽŽ^--J'^^^^r"^ vs* vporahe Izposojevalnica lio- I I d^|^|^M|i|j^^ ' «^S'^\ #-' l«». Sola za vožnjo z vsemi vo- I I V^Hr^^^^^^^^^^S, ^V, žili. lojtBPOj^ojojiojoji smo s strokov- I I ^^^^^ ^^-^0^' tfimi rw\i^«ni|i Kf^yri]q^no na razpola^o. ■ ŠStampilijc Vbeh vrst za mrftde9 ilrmAtva, trgovG« itd. Anton Cerne grav«r In lzđeiovatell kaiTĆukOTlh itanpllU Ljubljana. Stari trg ZO. Coaikl Iranko. 235 Josip Greoorin i krojačnica prve vrste za gospode in dame ;: uf nstliakj« mm :: Dunajski c. 2O nasproti kavarae „Evropa** — Tramvajska ——= postaja. - Zaloga inozcmskcga in pristno angleš. blaga. Cer.e solidne. :: Postrežba točna. Z odličnim spoštovanjem Jos. Gregorin, krojač. Ranitife j »•eh vrst naj s« akrbno varujejo vsakega ■ kcr se * ttaa Ithko najruanjia ranitev razvi]? do ■ prav hudih, tcžko ccljivih ran. Ze 4" let se praftk« I i1oill»ft< OillTf*^ obnaša kot omečajoće obv«zilno I rrci-;vf, kl vieče ix rane Varuje rane, lajša vnetje I :n boiečme. hladi in pospešuje zara.iienje in zace!ite«r. ■ ■TnT* P» p^fl m ptiflta ▼aah ten- *M I Cei lončclc t<- hel. Kdor ^_._ _ ^ ^ I poSlje po poiti naprei 3 K ^C**»fe^;*c^X fi 16 h dobi 4, krior7K p^ ^^^aii^flP/^r ■ , Im looćkov poitnine prosto T^S^^^^^^/^r I I r.a vsako postajo A\'»tro- "tt <ŠŠ?j£±/L' I ■ Oijrskr ^C^v^ E I Pi»x«r U Imm tsdelka. ^V^ I ■ UdeloTalca, oene tu var- ■ | vtveno aumko. Prlstno «amo po 70 h. 9 I._^»-—~^ Glavna zaloga ——■ 9 B. FRAGNER, c. k. dvomidobavitetji, I .ekama ; r „Crnera Orlu". Praga, Mala strana 9 og«l MemdoTe «1. kt 203. ■ Zat/>Qf po rsf'i i*\karnah A-iro~Ogrske. I pj V Lf«blla«t: lekame Jm. Mayr, dr. 6. Plccoll, JL SJI Najfinejši Z^e špirit :iz žita, najboljša: bakovost za žganjc se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki :: H. Rosner & Ro. Ljubljana, poleg pimarne Jdioi". |w celju! Slovenska tvrtka. wcELj2s!i izdelaje veJiKe mostne teiitnice za teiitanje živine in vozove vseh sistemov in velikosti. I H ---------- Prevzame jih tuđi v prenovljenje. _______I I stav&ni in onrctni kljočavnitar IVAN REBEK Celje, Poljanska ulica št. li I ^B B^n^HBB^SnsBHr^S ™™^™^^^*^^fflqflfig ^^^^^ IlwSb^BbBb^^9H9» fc£n^mEj^n^n^n^hnVI rFran Sax, elektrotehnik I Ljubljana, Gradišće 7 | oblasfv. konc. inštslater* za električne naprave, luči, prenos Sj sale; dalje Kišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! 9 Poprava w stroko spadajočih del. Vzalogi blago prve vrste, pro- I ^^ računi na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najno« H Bi vejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno! I ^P* .j-^ - .„^^»^^^jrsnK^feCICSn^n^HnVHA^EEiffiBSOK^^Sn^nKBSBn^^BBinlB^^B^B I r . "| ćjjjjs* Modni salon /jg^ ^ Stuchly - jnaschke @) priporoča svojo bogato zaiogo vseh vrst ^—-*^ I slamnikov io čepić zaradi pozoe sezlle po znatno /oi/iili [mi wf j Zalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno izvršujejo. 2306 Cene brez konkurence! j Pri Mestni hranilnici ljubljanski serazpisuje mest( ^h^L ^^ ■ »^ jrfc as n ■* b ^i tf^ Bj «A ■ ^B SA ^Bi AS ^Bk MM ^Bk ■ WA ^Bk ^B ^Bk ■ ■ ^Bk Pilliiflfl'] nlf(jifiiirnflifl rOliii'jTillI'j ild!!!Byd DliflfOiiiiBia rdvildlBljd s temeljno plačo letnih 7200 K s pravico do petih štiriletnic po 1000 K in stanarino letnih 1200 K. Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkaza večletno juridično prakso. Oni, ki bode imenovan, se bode moral na svoj troske vežbati devet mesecev v večji hranilnici, oziroma banki ; ako še ne bod izurjen v zemljeknjižnem poslovanju, se bode tuđi na svoje troske moral t mesece vežbati v kaki notarski ali odvetniški pisarni. S potrebnimi dokazili o študijah, praksi, starosti, domovinstvu, zdravj in znanju jezikov opremljene prošnje je pri podpisanem ravnateljstvu vlaga do 1. jviHJe, t. 1« V Ljubljani, dne 4. junija 1912. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske $ . 1 ijlnglešlzo sJzlađišče oblelz, \ O. (Fjerncitovič i LjizbZjCLTtcL, JMestni trg šteir. 3 \ priporoča svojo ogromno zaiogo poletnih oblek rj za rosvođe* dame, dečke, deklice in oiroke no L zelo reducirani ceni. \ W X £ j JPojzctmci JcZdbzzJci oćl G JKlriajprej. \ _ . _m. « * w ■_ •■ mi tO^Stei ^ Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. maja 1912 Brzo]a¥fc«: Prometna banka Llmbljana. _r-\ i-.^ Nli ^.^«7 a, _t --- AJA s Telefon *tew. 4L « ^^* *«:*•• tW^ l>^i^ir* s: K 74,144.050-—. u Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u Suaji — Ustaiovljou MM. — 29 poJnž^c iHH llTi|B K|h. PttTl CBta(f KUJ JUtimilli IMn. Belmilci kapital in rescrvi S2.000.000 kron. PrCSkrbovanjc raeh bankovnih transakcij, n. pr.: Prcvzemanje 4— mlh ▼!•« na hranilne Najkuiantnejše izvrševanje borzain nmro^U na vseh tuzemskrh in inozemskih mestih. — Izpla- kniižice brez rentnega davka, kontovne kniijfe ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih štovanjem — Denar se lahko dvi^a v-ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrMtaftfltalb novcev, - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- snlrftf »trogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti/ vrednostnih pirjev, l'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke - BrezplaCna revizija lzžrebanin vrednostnih papirjev in po^jiia nanje. papirjev. - Promese za vsa žrebanja. UpUĆUa m nakamUa ¥ Aatrlko In lm Amerike. I660 —-_-_-—-——--_——— Uttmena lit plftim^Ma p*§»mila %m nasv«ti • «t«h v fes***« striko santlaj^člh transakcijah vsekdar brezplačno. —————^—— .____________________________________________ —— u. 1?7 »ev. SLOVENSKI NAROD. Stran 9. Slovansho Saholstvo. Priprave za zlet. V soboto je otvorilo Sokolstvo $vofc> 6. Olimpijado s slavnostnim otvoritvenim večerom v praškem Reprezentančnem domu. Omeniti hoćemo pri tem tuđi prejšnje zlete, ki so se vršili. Prvi zlet se je vršil 18. juni ja leta 1862. v Pragi povodom 20!etnega jubileja praŠkega Sokola. Zleta se je uđeležilo 76 društev s 1600 člani v kroju, proste vaje je pa te!o\adi!o 70«) Sokolov pod vodstvom nepozab-Ijivega voditelja dr. Miroslava Tyrša. Drugi zlet leta 1891. ob priliki mbilenje razstave v Kralj. Obori je bil obiskan od rfcOO članov v kroju in 2500 Sokolov pri prostih vajah. Tretjega zleta v letu.1895. se je uđeležilo 7Mnh Sokolov, proste vaje pa je vadilo 4271 Sokolov. Cetrti zlet se je vršil v letu 1901. in ga je Sokolstvo priredilo že samo-stojno. Zleta se je uđeležilo 510 go-stov. 571 društev s 11.000 člani v kroju in 6705 elani pri prostih vajah. Nepozabni peti zlet v letu 1907. je b\\ eden z naikrasneiŠih in bo nadkriljen samo od šestega. Ogromna udeležba od strani gostov. kakor tuđi od strani Sokolov, nam priča, kako je sokolska misel že prodrla med najširše sloje. V sprevodu je ko-rakalo \25O gostov, 12.55O Sokolov iz /00 društev. Pri prostih vajah smo videli telovaditi že ogromno število telovadcev in telovadk, 760*) mož in 24OO žen. Sokolska razstava. V neđtijo. dne 2«». maja se je slavnostno otvorila sokolska ' a/stava. Imeli smo priložnost, da smo si pogledali isto že v soboto. Zadnje priprave za otvoritev razstave s> se vršile in so pričale o delavnosti a-lega razstavnega odseka. Lpamo, Ja bo občinstvo v velikem številu ,H>se-tilo to, v n'- :! aterem oziru jako zanimivo sr > izložbo. Fd:no, kar je na celem slabega, je to, da prostori staromeškega rotovža mka-kor ne zadostujejo tako veliki raz-stavi in bo obisk radi tega tuđi ob-činstvu precej nerođen radi inalili in ozkih prostorov. Iskalo se ie sLer povsod ugodnejše mesto, toda ni ga bilo, zato se je vseeno vporabilo prostore starodavne in slavne »radni ee< za zanimivo razstavo. Pestra in poučna razstava iz-vzema precej sob in soban v pritHč-ju in v prvem nadstropju. SivGzi glavni vhod radnice se pria^ na ob-širno dvorišče. kjer bodo občii>stvu v pogled različno telovadno )rodje raznih čeških in drugih to.arn za teiovadno orodje. Ćelo đvcišče ie okrašeno s cvetkami in drugimi rastlinarr.i iz mestnih vrtov. V najprostornejši dvorani, uia-^ramovi, je razstavljeno 12 >i br. J. bramka narisanih diagraniov, ki nam jako nazorno označujejo razvoj če-škega in drugega Sokolstva od začetka do leta 1910. Vse skupoj ie spopolnjeno s 6timi malimi giagrami, "dalje se nahajajo tu tuđi knjige, ob-segaioče dragocen material o posa-meznih drustvih, spominski listi; ki so posebno zanimivi. Predloge za Tvrš - Fugnerjev spomenik od Lu-eharde. Kafke in Holmana in odlikovane dekoračne sohe se tuđi nahaja-jo v tej dvorani. Nacrti razlednic in plakatov. Dalje zagledamo tu tuđi razne slike iz sokolskih zletov doma in v tujini. Lepo relikvijo nam je podalo pfibramsko društvo. Botlinge-rov plesni red iz leta 1862 s slikami iz tedanjega sokolskega življenja. Veliko pozornost hudi fotografija Pruxove rodovine iz Prage VII., od katere je 10 članov v sokolskem društvu. Jako zanimivi so tuđi raz-lični »Sibfinkovy listv*, ki nam sko-raj da kažejo razvoj tipografske umetnosti. Dalje zagledamo tu Amortov relief Tyrša in Fiignerja in Minafikov zletni diagram. Jako lično urejena je manjšinska razstavica, v kateri nam govori par fotograf i j veČ kot ćele knjige — tu se vidi trp-Ifenje in težak boj Čeških manjsin z Nemci. K temu se vrste dalje fotografije, ki nam nazornujejo telovad-bo v teh krajih. spominski spisi, dalje oa diagram kroška ,kane < na 2ižko-vu* kateri podpira ogrožena društva v manjšinskem ozemlju. Isti smoter ima tuđi Sokolski krožek v Žižkovu, katerega diagram je jako zanimiv. Posebna vitrina izkazuje »nepri-stransko uradovanje magistrata v Liberecu. Največji oddelek te dvorane, sreda. ie takoj pri vhodu opremljena z različnimi fotografijami Sokolskih domov. Ta oddelek se začenja s vzorno smichovsko in konca z lično in praktično Sokolno malostransko. Med oberna je pa jako lepo število siik, ki nam predočujejo različne Sokolske dome. Zanimivo je to: naftepS« in naj-krasnejša telovadnica Sokola v Lib-nu in najubožnejša Sokola v Trnov- cu — skedenj. To razliko dopolnjuje telovadnica v Stodulkach — nedaleč od Prage, kjer telovadijo bratje v staji. Razstava je okrašena z nekate-rimi prapori Češke obee sokolske in s prapori garde v Zbraslavu in So-botki iz leta 1848., ki jih je izgotovil Manes. Lične in na mestu so tuđi slike dunajskih in zamejnih društev. In so razstavljeni tuđi originali zletnih r'akatov, Minafikove slike, diagra-nii, od katerih so vsaj moravski okraseni z ornamenti. Jako pestra je tuđi zbirka snominskega denarja in zletnih odznakov br. Schrotza. V tej dvorani je tuđi izložba veletrgovine J. Novak v \ odičkovi ulici, ki je tu razložila razno telovadno in šport-no orodje, kakor tuđi razne sokolske in športne potrebščine. Na stenah so obešene mape, na-zornujoč nam števila društev, na nultih pa so razložena pisma Tvrša, Fiignerja in drugih za Sokolstvo zaslužnih mož. Tu so tuđi prozorne fotografije telovadcev. Pozornost zbuja e\pozicija Sokola I. na Smichovu, v kateri znazornuje br. Karei Vaniček svoja potovanja po češkem kralje-stvu. V drugi dvorani se nahaja razstavljeno telovadno orodje tvrdke br. J. Vindvša in druga, katero je iz-delano v 1:* prave velikosti. Vzorno izvedeno orodje je bilo darovano C. O. S. (Češke obei sokolske). V nadaljni sobi je umesčena jako zanimiva ekspozicija, urejena od asistenta br. dr. Spilka in nazornuje sport v primeri k bolestim. V glavni •"»•■\!r" -■ ■"/■.!'./ ■ < \ ni povitnez-iiih or^aiiov, posebno pa kosti, srca in mišić, ki je v prvi vrsti zaposleno pri športu. Rastavka je zardeljena v tri skupine. V prvem oddelku so preparati, dispozicije k posameznim bo-lestim, v drugem oddelku ravno tako jako zanimive stvari, ki lahko na-stanejo pri neračionalnem grojenju športa pri zdravih ljudeh. Tretja skupina pa nam predočuje preparate zmen za časa holezni. ki so nastale kot posledica zanemarjenja športa, nepravilnega zdravljenja, in ran, ki si jih je dobilo pri športu. Mnoge zmene bi se lahko preprecilo s pre-vidnim in v času začeten lečenju ali pa s pomočjo ortopedičnih prepara-tov. V sosedni sobi razstavlja ^Medica družba za izdelovanje lekov in desinfckčnih sredstev: odorita odo-forma. Razstavijena* so razna sredstva za desinfikacijo telovadnic itd. (j. prof. Svojsih je uredil oddelek razstave, kjer je razstavil »Spo-lek pro pestovani her češke mlade-že^. To društvo obstoja že 20 let in daje mnogo tisoč in tisoč otrokom priložnost, da si utrjujejo svoja telc-sa. Tu so predočeni na fotografijah in diagramih srednješolske tekine in so razložene razne publikacije br. Klenke. Daljši oddelek je posvećen sokol-«>ki literaturi, ki je tu popolna. Tu so razložene tuđi skladbe sokolskih skladaljev, čeških in drugih slovan-skih. V naslednjem so razstavljeni predmeti tvrdk. ki se pečaio s prodajo sokolskih predmetov m potreb-ščin. Junaški nastop sokolskega laraščaja. Telovadha naraščaja, Ki je bila na vsporedu prvega prdzletnega dneva, nedelje 26. maja, a ie morala vsled dolg^trajnega dčžja f>dpasti, bi se imela vršiti v nedeljo dne 2. junija. Žal. neusmiljena narava je tuđi to nedeljo kruto vmes posegla. Silen na-liv, grom in toča so onemogočili. da bi dal naraščaj javnosti račun svoje izvežbanosti. Do kože premočeni so morali ti drobni Sokoli oditi s telova-dišča. f)ivja nevihta je zma^ala. Prijazno in prijetno se je začela ta nedelja. Oblake, ki so zjutraj blo-dili po robu. je iunijsko solnje knialu pregnalo in c»betal se je krasen, jasen dan. Skušnja naraščaja zjutraj je iz-padla izborno; vaditclji so imeli Ie eno željo: da bi vreme ostalo prijazno. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se načeli zgrinjati na Letno od vseh strani nepregledne množice. Med njimi so v štiristopih korakale rdeče čete naraščaja. s pesmijo in vihrajočimi zastavimi ... Pred začetkom telovadbe je bilo na telovadi-šču nad 50.000 ljudi. Posebno gosto so bile zasedene glavna, južna in se-verna tribuna. Med navzočimi je bilo opaziti zastopnike mesta Prage. za-stopnike občin iz okolice, poslance in ćelo vrsto župnih nacelnikov in zunanjih gostov, med njimi tuđi br. Lukeša iz Fifhsa na Kavkazu. Solska mladina se je ubrala na južni tribuni. Slavnostni odbor ie razdal praškim šolarjem 12.000 vstopnic. Ja bi si mogli ogledati telovadbo svojih tova-rišev, ki so bili polni pon°sa* da smc" jo telovaditi pred tolikim občin-stvom. Razpoloženje je bilo izborno, dasi fe većina s strahom pogledovala k zapadnemu nebu, kjer se je pokazal crn oblak, ki ni napovedoval nič do-brega. Godba \e pregnala crne misli, zazvenela je fanfara in v severnem vhodu so se pokazale prve vrste naraščaja. Prikorakalo je v šestnajst-stopih 3000 dečkov v treh oddelkih pod vodstvom brata Age Hellerja. Občinstvo jih je hrupno pozdravljalo. Njihov korak je hil prožen, kritje jako dobro. Videlo se je, da gredo na telovadišče z razumevanjem in ra-dostjo. V tem so padle prve kaplje dežja. Ko so trije oddclki prišli k glavni tribuni, razdelili so se v pro-tihodu na šest čet, a trenutek pozne-je pojavilo se je pred očmi gledalcev dvanajst dol^ih štiristopnih vrst, v katere se je zaman zaletaval dež m vinar. Odročenje. Kakor na povelje se je razklalo nebo, rezke ^trele so se ohkresale ob oblakih in ulila se je ploha. Na nepokritih tribunah je nastalo razburjeno vrvenje, masa se je zazibala in bežala. P.dino na telova-dišču se nišo brigali za nevihto. 3«">0U dečkov je odločno vstrajalo. Zapla-polala je zastava poveljnika, zazvenela je fanfara k prvi sestavi. Izvedli so ćelo dovršeno, z vzorno skrb-nostjo in brez napak. Sokolska vzgo-ja in disciplina sta se pokazali v naj-lepsi luči. Vsi premočeni, stoječ v celem jezeru vode so hladnokrvno čakali povelja k dru^i sestavi. Upali so, da nevihta vendar preneha. Toda v se je bilo zaman. Za prvim oblakom je prišel drugi, še bolj grozeč in lilo je neprestano. Začcli so izvajati ciru-£o vajo. Nevihta se je zopet ojačila, blisk je sledil blisku, in naliv, hujši od prvega, je poplavil telovadišče, kjer je vladala neizmerno vzorna disciplina. Oodba prcglušuje grom, naraščaj telovadi, polivan s potoki vode, — mogoče vendar zmaga v boju z orkanom. Ali nasprotnik ic bil neugnan. Ćele četrt ure je trajal ta necnaki boj, v katerem je naraščaj pokazal nenavadno poslušnost, vstrajnost in odločnost. In ko ga ni mogel premagati dež, je Perun zgra-bil za drugo orožje. Ob 1I4 na pet pripodila se je nevihta s točo. Temu načinu boja narnščnj ni mo^el odo-leti. Mladina je pod udari debele toče mnogo trpela in nekateri so po-rabili dovoljenje, da smejo oditi v oblačilnice. Ko pa toča Ie ni hotela odieniati. je bilo dano povelje na od-hod. V silnem nalivu jih skoro ni bilo videti. kako so korakali proti se-vernemu vhodu. Na bojišču s so-vražno naravo sta ostali te dve četi: nepremični sta stali, ob njih vadite-Iji, vsi v pozoru. Sele ko so bili vsi drugi že na varnem, so odkorakali v najlepšem redu tuđi ti mladi junaki. A srlei. Tam daleč. blizu godbe. stoje izzivalno v pozoru še trije dečki. Morali so ponie priti in odpeljati so jih ob bučnem plnskanju občinstva. Ta čas se je iz oblačilnic zaslišala pe-sem; pesem za pesmijo se je dvigala proti razjarjenernti nebu. Taka ie sokolska mladina! Ob polu petih je naliv prenehal. Občinstvo je prihaialo iz zavetišč zopet na tribune in priča-kovalo novela nastopa. Tinele bi še nastopiti deklice in morala bi biti se telovadba na orodju. Tla telova-dišča so se hitro sušiln. Ob 3/4 na pet ie prikorakal ob Tuivdušenem plo-skaniu naraščaj Praškega Sokola pod vodstvom br. Palke. Vsi do kože premočeni. / lircztvarnimi čepi-cami. z razjaraljenitni prsmi ^rredo ponosno in trdo: v desnici neso bele in rdeče zastavice. Pred jrlavno tribu-no se ustavijo \v izvajajo cele proste vaie. Imelo je nastopiti 300 naraščaja Praškega Sokola, nastopilo jih pa je Ie 60, samih prostovoljcev, ki so se na poziv br. Palke z radostio priglasili, — da se groma in toče ne boje. Ali že pri drugem oddelku se je vlila nova ploha in udarila nova toča, toda fantje so stali kot zid, Ko so končali proste vaje so odšli s telova-dišča v šesterostopih, prepevaje pes-mi in veselo mahaje z zastavicami. Nebo jih je polivalo z vedri vode. kakor bi se oblak utrgal, ali dečki so peli. Voda jim že ni mogla škodovati. V četrtek si te uporne, neustrašene dečke bližje ogledamo pri javni telo-\ adbi Praškega Sokola. Dečki in deklice. ki so žalostno gledali, kako se oblaki prerivajo po nebu. upajo, da nastopijo v nedeljo, dne 9. junija. zopet. Javnost brez iz-jem si želi, da bi mogla še enkrat vi-veti junake nedeljske nevihte. Kakor se čuje, se že posvetujejo merodajni faktorji o tem, da bi se telovadba naraščaja ponovila prihodnjo nedeljo, ki je odločena Društvu za gojitev iger češke mladine. In sicer naj bi nastopili dečki in deklice s prostimi vajami, ki bi tvorile uvod v telovadbo ostale mladine. To bi bil dan češke mladine par excellence ... Definitiven sklep je seveda ođvisen od poročil posamez-nih društev o zdravstvenem stanju mladine. Upajmo, da bodo ta poro-čila ugodna. Leta 1907 so se na plohi okopale Sokoliće, letos naraŠčaaj.Upajmo, da je za enkrat dežja dovolj. Ali tuđi ako bi vragi padali z oblakov, ne potlačijo navdušenja, ki vlada v vseh krogih za sokolski zlet. Prvi dan je bil inoker, toda sokolski! Slovenskemu Sokofstvu. Naznaci jamo bratom, da se vrši koncert 29. junija ob 11. uri dopoldne in ne zve-čer. Kdor hoće imeti vstopnice za ta koncert, naj takoj posije denar na »Slov. Sok. Krožek«. (Olei prejšnji »Slov. Narod«.) Dalje naznaniamo, da so vsa sedišča na telovadišču za prvi in drugi dan razprodana, za tretji dan se še dobe. Naroča se jih direktno pri banki »Bohemia« Praha, Prikopi. Bratje, ki želijo privatno stanovanje in nišo to še nikjer nazna-nili, nai naznanijo to takoj Slovenskemu Sokol. Krožku. Poslati je 10 kron, katere moramo založiti. Vsak dušeci kašel], bodisi pri otroku ali kakem odraslein, je neva-ren. Da oslabimo silnost napadov ter zatremo draženje h kašlju ter obole-lost hitro odstranimo, rabimo Th\,-momel Scillae iz lekarne B. Fragner. Skoro vse lekarne ga imajo vedno \ zalogi. StekJenica stane 2 K 20 v Pazite strogo na ime Thvmomel Scillae._____________________Xlb. Mnenje gospoda prof. dr. Hektorja Marchiafava, profesorja kralj, vse-učilišča; ravnatelja zavoda za pa-tologično anatomijo; konzulenta Njegove Svetosti papeža Pija X. Rim. Gospod J. Serravallo Trst. Dal sem Vaše Serravallo kina-vino z /elrzom, ki ste mi ga bla^o-hotno poslali, rekonvalescentom po nalezljivih boleznih, posebno po dol-go trajajoči influenci in malokrvrnim mladenkam. Ćast mi je Vam nazna-niti, da mi je bilo Vaše vino posebno všeč in uspešno. Rim, 10. avgusta 1909. E. Marchiafava. MOJA STARA | izkušnja je in ostane, da za pregnanje i peg ter za pridobitev in ohranitev | ne ne, mehke polti ni boli'ega mila $ nepn svetovnoznano lilijskomlećno * milo s konjičkom, znam ka kenjiček * tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L I — Komad ro 80 vinarjevse dobiva po 1 lekarnah, drogerijah, parfumerijah in 1 vseh enakih trgovinah. — l-totako se I Bcr^manova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V puš»cah po 70 vin. se dobiva povsod : ; 8 SRLVRTOR gumijevi ^odpetniki . Nedosegljive trdnosti. Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. - Dobiva se povsod. — i i iii it» •«» *ii **• ••• * Proti 18 zoboboln io gnjili zob Izborno delaie dobro uana antiseptična Melusine ustna in zobna voda U «trdi dlesao in odstraninf« ; neprijatno sapo lx ust. 1 steklenlca x navodilom 1 krono. ; Deželna lekarna Milana Leusteka v Mnbtiani, BeslieT« cestm «©▼. 1 , poleg Franc Jožefofegi jabiiejnega raastn. ; v tej Ickarni dobivajo zdravili tuđi člaoi bolnišhih blagaja jnž. želeiaicc, c.kr. tobačne ; tovarne in okr. bol. blagajae v Ljubljani. MelMsis^HMtBui Ib E-obna voda« . Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190a Blag. pospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet ; tri steklenice Vaše Izborno delujoče toele, katera je neprekostjivo sredstvo \ zoper zobobol, utrja dlesno in od-1 stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ; všakomur kar najbolje priporocaL ( Spoštovanjem , Mato Kaurinović, kr. pošte meštar fiolbeii avloit še povsem nov, se radi pomanjkanja prostora ceno proda* — Kje, pove uprav. »Siovenskega Naroda.« 1982 ifiov emajl in glazure za pode. izvrstne specijalitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablja. Zaloga tovarite lakov lud vika jrtarxa. Depot; ">4i Brata Eiieri y Lili Slavn. občinstvu se priporočam za posredovanje nakupa aitikvilsti stvar! :: ter raznih premičnln in nepremičnin.: Albert Derganc brivec in posredovalec, 1210 Bunajsha cesta 6, M Jozeia testa 1. FRANC KOS Ljubljana, Sođna ulica št. 3. }____ Sp8cije!n3 mehanična ^^^*^^^"^5^-'"' -—^-^-^ na drobnoin debelo Sivalni stroj i od 70 K naprej; fHP^ pletilni stroj ^p^ atent »Wederrnan« je edina in naj- jglednejša prilika za dober zaslužek, ^oduk brezplačen, trajno delo zago- ovlieno; ker se ne poslužujem agentur ~o cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: V Ameriko in Kanado pripravna, cena in zanesijiva vešnja CUNARD LliiE. Carpathia iz Trsta, dne 18. junija 1912. Saxonia iz Trsta, dne 2. julija 1912. Pannonia iz Trsta, dne 9. julija 1912. Iz Liverpooia: Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsitiania, dne 29. junija, 27. julija, 17. at-gusta. 7. septembra 1912. Mauretania, dne 22. junija, 13. jnlija, 10. a?-gusta, 31. avgnsta 1912. Pojasnila in vozne liste pri flndr. Odlasek v Ljobljani. Slcmškova ulica št. 23 poleg cerkve Srca Jezusovega. VOZNA CENA Trst-New York 111. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred. KASLJAJ0CIM otrokom in odraslim zapisuiejo zdravniki z najboljšim uspehom TH9H0MEL SCILLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-pravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thymomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. mm~ Prosim vprašajte svojega zdravniki. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se posije naprej 2-9O K. 3 steklenice ako denar naprej T-— K. 10 steklenic ako denar naprej za 20-— K. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji ^— Praga lll„, *t- 2OS. ■ Pazite na ime izdelka, ^^^^^^^^^^ izdelovalca ia aa var- ^^^^^^^S[K ^^^BaajBaaaa^^^ V LJabijui ▼ Ickamak. ^^^^ Jm. IUyr. ir. 0. Ptec^Ii ^** to Jos. Cttmit. Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 129 štev. Krajivie apenle za prodajo liptavca (sira) 2051 rte po neh iffii inatili monarli Prva bos,-herc. tvornica ovčjega 8 sira, Travnik, Bosna. s K svojim trem otrokom v starosti 16 mesecev, 3 in 4 L iščem ^9 zanesljivo osebo. Ponudbe pod E« K. Celje, Poste restante. Soreime se stareiša oseba ki bi opravljala lahka, boljka hišna dela ter bila gospodinji v podporo in kot laip oseba pri i. Služba bi bila za orožnisko, ali vdovo nižjega uradnika brez otrok pripravna. Miren nastop in značajnost predpogoj. Naslov pove upravoi>tvo »SI. Naroda« Nadležne kodne I #na obrazu ali na rok;/. ^fl odstrani v 5 minuta.; ^m Ir. I RiX3 ođ- I straaievalec kccia. I Zaj. neškodljivo, uotov ^H uspeheh. Pusica za 4 K zadostaje. Raz- ^m 1985 pošiljanje strogo diskretno. ^1 lgifrlKi.lai«toii.i^lLhWgtt17L J Ljudevit Boro¥nlk puškar * Borovljak (Fer* lach) na Koroikem. te oriporoća v izdelovanje *wmMmwn*tfk pwk za lovce in strelce po nainovejiih sistemih pod popolnim jamstvom Tuđi +T9-4«1«1« stare samolrresnice, sprejenu vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskufte-zalnici in od mene preizkuiene. — Iluatro-31 vani oenlkl ia*t«nl. Odlikovana z najvišjo odliko grand prix : na svetovni razstavi St. Louis 1904. : / sr&^ l*¥ \po eianiinii je UJtanoV / \ perilo najlepse. \ / ¥ taMitali p? 10 vip. se dobi novsed. ■ V boju proti alkoholu so brez- ■ ■ alkoholne šumeče limonade ■ I napravljene 7 Maršneriivimi 1 sumeči limonadnimi bonboni ■ naipreizkuŠenejŠe sredstvo. — Pristni ■ samo ako so s to va^tveno znamko. ^^■aa^BaajBBt ^bmV \jy *M f 5? v^^H ^^t ^^OaV ^^ chaBaVar ■aavaaaa; I I < katero je opremljena tuđi vsaka vrećica ■ ;n \?aka pastilja. Letna poraba večne^o6G I ■ milijonov komadov. Edina izdelovalnica: I ■ Prva češka delniika družba orient. I i ■ sladkomin in čokoladne tvornice I ■ ->i f.i y -2yim — Umaj TL, TTutfUifrce stw. 4. I I Išče se spreten gospod H za samoatolno vodstvo fine podružnice, Letni dohodek, seveda ob dokazani spret- ^H nosti C*» 15OO B. (Ni zavarovanje ali kupčija z licencami). Strokovnega znanja ^H ni treba, ker vsakega sami uvedemo v delo, zatorej pripravno tuđi za častnike ^ft^ ali uradnike |2ven službe. Samo gespodje, ki razpolagajo z inteligenco in ^koli ^K 5000 K gotovine, naj natančne ponudbe s popisom življenja "------vedbo starosti ^H7"* pod Šifro nW. Ik TS1S** rošliejo na .inon'no ek«*r»edicHo Ru "V?sse, Dunaj I. Iveii - vila Hinila. Morske kopelL Moderno urejena vila, vodovod, krasen vrt v uporabo gostom. Vila leži tik parka, kopališča in gtasbenega paviljona. — Cene od 2—8 kron na dan Vila ]e v domaćih rokah. Poizvedbe pri oskrbfiiitvn vile E 2039 12 ~~~~^ 2 Dražbeni oklic. Prodado se iu te. juija 1912 H o& 9- uri f LMil Trzaska cesta ste?. 21 raxni sodi, hižna in gostilniška oprava in v Spodnji Šiiki iU 95 en sod vina in razni prazni sodi. Reći se smejo ogledati dne 10. junija 1912 v času med 9 in Vi 10 uro đopoidan. C. kn okrajno sodišče v Ljubljani oddelek V. dne 23. maja 1912. 2075 E 257/12 3 2O72 Dražbeni oklic Ose 12. ioiiia 191? wM doiislilne ol i. uri se lm prodala i Krti« lli.il. 22 oziroma po dovršeni tej prodaji v Leskovcu na javni dražbi: vecja zaloga štacunskega blaga zlasli Miktnega dalie to liajii ilt C. kr. okraj na sodnija v Krškem, odd. II., dne 7. joaija 1912. Perje za postelje in puh priporota po najaiijih ceiak EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo štev. 20. Zunanja naroCila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblast veno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna oćala In ićipalalke, toplomere, lrakomere, hygrometre, dali-noglede vueU vrst, kakor „Zetss, Bnsch, Ooerx" itd.f ter vse ▼ to stroko spada-i 'će predmete. Vsa popravila izvršni em toćno In solidno v svo|i i električnim obratom nrefenf delavnici. lantevajte cenlk, posliem ga laatonf, amo barvarstvo I ter kemično čišćenje in T snaženje oblek. .. Apreiura sukna, i ■jos. reich! ■ Poiianski nasip - Ozka ulica It. 4. ■ 1 Sprejemališče | Selenburgova nlica št. 3. L| Postrežba točna. Solidne cene. _ 1 x x | x I x k[ v Ljubljani. Dnnijska A 21. Velika zaloga steklenine, porcela-na, svetilk, zrcal, &lpi kozarcev, vrčkov Ltl gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. fllililr LMliana. IMmm Dika H. li priporoča svojo bogato zalogo raznovrstiiih pušk in samokresov liuW ntr*m, nrt tt I*j (Uđi«) mm m u vm taa Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in tolidno. Ccnovnik zastooj in poitnine proeto. B lao a wif a rk a se takoj sprejme 2058 i tavarai „Centrar v Hovem mestu. Gramofoni - avtomati iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone :: fl. Mm. Ljubljana Sod na ulica it. 5. Velika tvorniika zaloga. Gramofon za gostilni- j&Čm ^rje ^ magnetnim y^V^Si vnetom, popolnoma fr^M 's^L Mm delujoč, začne in ■C^SfE^iC^HV Encletno pismeno jam- ^^■^ ^^m st¥0# pišitc • CCBik* -a^JC^f Ig^ic K 1*50 za 1000 ^fe^^^^^tp Velika zaloga gramo- Jffi f^fTl •'• Unskih plosč. .-. ^^^^^^^^0 Pazite natanćno s na naslov. :: Stanovanje z 2 sobama in pritiklinami se išče za avgust- (Eventuelno v blizini Ljubljane, če mo-goće z vrtom.) — Ponudbe na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda« 2023 Vetia [(slami se odda na račun. Polzve se v posredovalnici No« votny, Ljubljana, Dunajska c 14. I pohištvom opravllena stanovanja se oddajo leioviiiap v Framu blizu Maribora. VeČ pove 2045 Leopold Šerbinek, itelj v Framu. ■ ■•V v Prometnem mestu Gorenjske, Hir9 s staro' ^ro vPc'Jano 9ostilno9 III ^ fl z 1-epimi prostori, vrtom, dobro ohranjenim inventarjem in vin. zalogo lllllll )P ^ Pr0đ31 Ce!10 '0 POđ mMm P!a[l!llini1 PĐ9°11 201° H'^™ Izredna prilika za nakup.— Naslov pove uprava „SIov. Naroda", ■B^B^B^BiB^BlHB^BlB^BVBiB^HBlB«a^Hi^i«i^BaaaaaHBaaaaaaaaaiBaaB^ii^HHBaaai Izdraviiisče_Gleichenberg. Sezija s od 15. maja do 30. septembra. INeprekosljive urednosti pri vseh boleznih sopil. Svetovnoznani zdravilni vrelci. Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gleichenberg m 1239 (štajersko). UoZD3Di|]^KAVT0M(IBILI aVa^aT ^^ ^aa^a^a^^u^^^sla^B^L^'^ W ^^^^^T j Laarin & KlemeDt d. d. v Mladi Boleslavi. Zastopnka: Nikodem «>c \\^et^lca. — Gradec. Revmaiizem [ZZIl| Protin Imill Ischias ■^pr Otvopjeno od 1. aprila do 1. decembra. "^H Nirkr f«i»> kakor do«lei vkliuS Jašu primernim novostim . od 1. septembra do I. |nnlja 25 °'r> popusta Čudoviti zdravilni uspehi :: Radioaktive termalne kopeli 35-44 Celzija. KRAPINSKE TOPLICE. ;: Pit no zdravljcnjc s termalno vodo. — Razpošiljanjs termalne vode. — Obisk 6000 oseb. :: HRVASKO (Hrvaška Svica). Paren^lte. marmoree, prin«, talac fcf• M, tiaf^ sudariji. — Prospekte in pojasnila daje topliSko ravnateljstvo »^»y4Mh.« tppUc». HrraSko — Zdrmvilm dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, rdraviliiki salon. Stalna ---*«|*wl>n *• L •kl»krm sopot lx Bogatea kakor ma|a tn hanlla. — Na železniški postaji Saa**k-Krmpia«ks Tvplfto« konjski omnibus p«i vlakih ob 10. uri i4 minnt dopoldne in 4. ur 11 minut po-poldne — Poleg navedenih fasov se vorovi *\\ avtomohili x vseh mesecih od i aprila do 1. decembra in k vlakom — — ■ ■ - na prejSnje naročilo priskrbe cd ravnateljstva Krapinskih Topilo. i . - Št. 2639 »m I ^ ^^ • 2062 Natecaj. V smislu sklepa obč. sveta v seji dne 4. maja 1912 se razpisuje natežaj za noti opniilji Hoitgii orada splitske občine. Upravitelj nastopi za eno leto začasno službo v VIII. ali VII. činovnem razredu po izbiri in odločbi občinskega upravitelja, a po dovršenem prvem letu službe, odločuje občinski svet o njegovem stalnem imenovanju. Ako bo imenovan, bo imel pravico do postopnega avtomatičnega napredovanja po vseh stopnjah do vŠtevši VI. čioovnega razreda državnih administrativnih uradnikov, izvršujoč za to predpisane rćke službe. V VII. razredu bo imel naslov občinskega stavbnega svetnika, a v VI. razredu občinskega viŠjega stavbn. svetnika. Prosilci za to službo morajo imeti vse državne izpite stavbnih inženir-jev, dalje pet let no strokovno prakso in za občinske tehnične svrhe potrebno znanje. — Prošnje naj se vlagajo pri podpisanem ubčinskem upraviteljstvu do konca julija 191211« :^SSSZ Navesti je treba tuđi starost, pristojnost in znanje jezikov. ' Obćinsko upraviteljstvo Split. T. -r*r"^*. načelnik. <*** ^* m*i* 1912' Br. SaMAakaiprisedBik. 129 aev_____________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 11. I HiFsho-bistriftNiii Sokoli I ob otvopitvi lastncga dona I dne 9. rožnika 1912. I Joža Beki ■ Plapola — in ostane naš prapor Čist, I tu če Kdo se razstane I od JTHKli razgrete in njene ljubavi, I ki spaja in veže ga drevi kot davi, ■ še ni m ne bo zaželjen antikrist — I * $v6bodoo mu: črez ceste hi po- ■ poljane . . .! ■ Pred leti bil tremi je praporov krst, I a đanes krst ie njego vega doma; ■ vsakdo izmed čvrstih sokolskih vrst I vsai v mislih in s srcem k obema I roma . . # I te tujec skoro in vendar brat, I še več — kot sin izgubljeni I pod Viđeni se vračam đanašnjikrat I m sveti Ahac zeleni — I Ah. \Tačam domov se. zdravja iskat, I nazdravtjat mu s čašo ognjeno, I napijat z tiubavjo iskreno I vsem zdravim in živim bratom — I brat . . . I Plapola — in ostane naš prapor čist, I in pot gre njegova čez žejro polje, I vse pod solneem, da žito narazen gre I in pri listu se giblje zelen lisu — I Pozdravljen dora sitnih sokolskih I idei' I rarmikaj, zbližuj, strni, druži, I 5tiraojuj sok zdravja, bolezni ne P služi. L Kar botoega ie, pravoiasoo raz- I kuži — I iztrebi, unići, brez solze — naprej! Za hFateh čas. I — Kaj se pa tako kislo držiš, saj I ti !e sele pred kratkim umrla teta, ki [ ti je zapustila tisoč kron. — Ti bi se rudi kislo držat če bi ti umrla zadnja teta, ki ima kaj derana. I — Kako pa kaj milostivi? ' = E, kaj — z glavo irna spet sit- nosti. — Zakai pa ne vprašate kakega zdravnika? = Ker ji nič ne more pomagati; moji ženi pomaga samo — modistka. I 2ena: Zakaj si pa ravno svet- niku Bržolarjo zvišal najetnščino od stanovanja, drugim pa ne? Mož: Ve§. jaz sem pomotoma rri svetniku pozvooil in sem zmoto sele spoznal, ko mi je gospa odprla. No. iri ker msern vedel, kaj bi rekel, sem jim pa najemščino zvišaL • * Mati: Vidiš, Lorica — tukaj pri tem koštanju sem jaz imela svoj prvi ljubavni sesianek. Lorica: S kom pa, mamica. Mati: S tvojim očetom vendar! L o r i c a:_Ah, ka] si kar prvega vzela, ki je pnsel? — Zakai se neki šef m blagajnik vedno tako nezaupno gledata in drug na dnigega pazita. — To je vendar naravno! £ef *e boji. da bi mu blagajnik ušel z blagajno, blagajnik se pa spet boji, da bi mu sef ušel s kavcijo, Modrijan našega časa: Ne teci nikdar za kako žensko in nikdar za vozom električne železnke, zakaj vedi, da priđe vedno čez par minut druga ženska m drug voz. — Vi ste še zmerom bolni? Veste kaj, vprašajte dr. Obliža. To je znamenit mož! Ta zna deset jezikov. = Pa vendar ne pojdem k njemu. — Zakaj ne? = Ker tiočem biti oz4ravijen, ne pa na tuje jezike preiožen. Fajmošter: Slišite, Grego-rač, kako pa to. da vas ne vidim nikdar v cerkvi? Gregorač: Ker ne maram, da bi bila cerkev prazna. Fajmošter: Eeeeee —? Qrc|orač: Tako je pa nič drugače. Ce bi jaz hodil v cerkev, bi vsi drugi sli v krčmo — in ker tega nečem, se raje žrtvujem, pa sedim sam v krčmi in podim druge k maši. Stara gospodična se vozi po morju in se naenkrat spomni različ-nih nesreč ter pokliče hitro kapi-tana. — Gospod kapitan — kako je pa poskrbljeno za varnost na tej ladji. — Izvrstno gospodična! Zava-rovali smo jo za trikrat več, kakor je vredna. — Torej, prijatelj, povej: ali se hočeš res poročiti z gospodično Bu-taro? In si definitivno odiočen? = Da! — No, potem stoti kar hočeš, a to ti garantiram: Drugič je ne boš več vzeL i • • • i Profesor; Gospod kandidat, povejte nam ali je pasji davek direk-ten ali indirekten davek. Kandidat: Indirekten davek. Profesor: Zakaj? Kandidat: Zato, ker ga ne plača pes, ampak gospodar. Foulardna svila od meter i K 15 vm naprej u blase tu oblake. Franko in ■* <»«iMriMj#>n* m pofclji, hm. dom Bogata izbira vzoroev a* poftije • pnro po«to T«i«rB« mm •«•!• ■euHkri, Karte*. 2 164 Uatna voda ^^^tfti Preizkušeno, dobro domaće zdravilo, ki je že prestalo preizkuš-n*o časa ter se že nad 50 let rabi v vedno večji meri je slovito praško domaće mazilo iz lekarne B. Frag-nerja. c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Nje izborni n";^ "*vnu Maje a in bolečine u<..,. .^ učinci je dela za nenadomestljivo ter neutrp-Ijivo obvezilno sredstvo pri vseti vrst ranitvah. Praško domače mazilo se dobiva tuđi v tukajšnjih lekar-nah ter je imajo zaradi tega v zalogi po domaćih lekarnicah mnogih to-varn za stroje, špirit, po sladkorni-cah, steklarnicah, fužinah itd. Ne smelo bi ga manjkati pri nobeni niši. XIb. Sredstvo, čistiti vo5o da se zaoesljivo vamjemo epidemičnih bolezni. Vsakdo ve. da so danđanes vsi zdrav-niki edini ▼ tem, da povzroča voda najveć epidemičnili t>oleziii kakor tifus. rde&a dri-*ka. kolera, hripa in influenca. V vodi je ■e*teta množina živali, ki jih sovemo mikrobe, katerih mnogotere so Kal najnevar-nejšim boleznim. Voda, ki ima v sebi te ne-varne miltrobe. je nezdrava. Ako ne moremo dobiti prav čiste vode. zlasti ob času. ko so v deželi epidemije, je pametno, da se bolezni obvamjemo. čistiti pit no vodo. Ob veliki vročini, kadar mnogo pijemo, naj vsakdo, zlasti pa delavec in kmetovalec Btorita to iz previdnosti. Najpreprostejše, najzanesljivejše in najvarcnejše sredstvo, čistiti vodo, je v tem, da vodi primešamo nekoliko katrana. Katran je najvažnejše antis^ptiĆno sredstvo. Unići mikrobe, vzrok vseh bolezni, in nas tako varaj«* pred njimi. Očisti pitno vodo, jo dela dobro pitno in nas tako va-nije epidemij. Mikrobi v nečisti vodi. Goudron Guyot unići vse. Pred kakim i 30. leti »e je posrećilo H Guyota, znamen i temu lekarnarju v Parizu, kotran ▼ vodi raztopiti. Po tej Iznajbi se lahko dobi dandanea pri vR*-h lekarnarjfti pod imfnom Goudron GuvoC neko s katranom mzesaso pijaco, ki v potrebi služi kot jako dobra ka tranova pijaca. Zadostuje kotarcu vode ali kakršne si bodi dftge pijace pridati eno ali dve kavni zhei. Rabljen je Pravilo >Goudron - Guyot«, pri vsaki Jedi, in sicer enakomerno in za-poredoma, zadostuje. da v kratkom od- pravi najhujži katar, kakor tuđi vnetje sapnika. S pomoć jo tega daravila zamore ozdraviti ćelo najhujža obolenja sopil. kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih voxlov, » tem, da uniCuj« mikrobe »ame. Vr atačaju. da bi se komu ponujalo kako drngo sredstvo, namesto pravega »Gou-đroĐ - Goyot« tedaj naj se ▼ lastnem interesu vsakdo vam je. Ako se noće kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katar ja, tedaj naj zabteva v lekarni Ie pra-ri .Goudron - Guyot*. Dobiva se tega is neke posebne vrate smreke, ki raste na norve&kem obrežju, In Je napravljen laatnoroćno od Guyota, izumitelja raz-topljivfga kotrana. in tako tuđi uspešnejsi kot v»a druga sredstva. Za odstranitev ▼šake pomote naj se natančoo pazi na nzamko: Goudron - Gnyotova noet ime Guyot natiskano ▼ relikili Crkah svoj podpis v vijoiičsti, «el«ni in rđeči barvi, kakor naslov: Maison Fršre. 19r ru« Jakob, Paria. To zdravilo stan« 10 vinarjev na dan m tuđi osdravi. Zaloga: Mai»on Fr^r«, 19, reu Jacob. Pariz in ▼ vseb lekarnah. ' V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoli; Fr. Su*nik; U. pi. Tmkoc«y; PH. Mr. Jo«. Ciimar. | # A. KUNSTI LtvMtaaa Židovska ulio« fttev. 4. I Velika zaloga obu val te mitmhm !• w*ma mm Ummro. V«kršaa naroćiU se iivrsnjejo totao \m po lizki ceai. Vse nere se shranjnjejo in zazianijcjo. — Pri zaaatjih naročilih naj se blagovoli vzorce postati. 40 0. F. Hl prwi In tmini tlovtnskl uf lasevalec ln trfovec fUaoTlrlev Ljubljana, Poljanska c. 13. \. Glasovirim, mla- «n|m«23MHp«n|w nlne ln aarnio- ^^nmmm^aMa^mmm|immmmM nije iz prvo vrst- ^^^^^^^^^^^^H^K mh dvornth in ^^H^^^^f komornih tvrdk ^^^m^^^C W imam v tastni ZJV4S 4& zalogi bogato —* ^ ■.....đ kialirt ^B aalm^^ - ' TvBB^^B BaaiVvavaB ^H% vb avOflaaSVfi ^^V9W9Sk^ft VBflMMfltt* b^hbh *»m*m-*-**. ceno posteljno perje! I (v*^^ * ktf «Te< !■■, 80 cm dlc. bO cm sir. pobijena s novim, sivim, prav stanovitnim puhasti« pm}tm 16 K; napol puh 20 K; rjuh t4 K; posamcrne pernice 10 K, 11 K, 14 K, l«s K, »glamice 3 K, 3^O, 4 K. Pernica, 200 cm dolg^i, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, z*!av-nica, 00 cm dolga, 70 cm 5tr. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70t spodnja pernica i* moenega, črtaste^a cradla, ISO cm doka, 116 OD Sir. 12 K 80, 14 K 80 Raspoiilia m po povietju, od 12 K naprej franko. Lahko m trmko xamenia za neotrajajoće se vrač drnar — ■ Natasčni cenomtki cmris in franko. S Beniscfa. Dcienice it. 767. Če&ko. B Prva gorenjska 2039 košariška obrt v Raiiovliiti. (Izdelki državnih učnih delavnic). Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslo-nila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni solnčni stoli, zaklopni stoli. vlaknaste preproge, ko-palni čevlji. Vse porabnostno in luksusno i košanštvo. Ilustrovani cenovnik zastonj. Prodajni razglas. Vsled konknrza tvrdke R. Drischel v Lfabljani se namerava prodati iz proste roke csIq sile imenovane tvrdke z opravo vred. Skupna vrednost znaša glasom sodne cenitve 31 489 K 94 ▼. Skladišče sestoji iz dveh ločenih prostorov in sicer je v enem trgovina 2 muzikalijami, umetninami ter izposojevalna knjižnica, v drugem pa knjigama in antikrarjat. Proda se ali ćelo skladišče ali pa tuđi deljeno a) na trgovino z muzi-kalijami, umetninami, ter izposojevalno knjižnico, b) na knjigarno in antilevarjat Ako ne bo dovolj primertuh ponudb za ćelo skladišće ali gori omenene đele, se bo oddalo blago tuđi na ^ lasna pomada O Ti izdelki wAda", ki so oblastveno a varovani, so naprodaj lc v \ Orlovi U kPh. Mr. Josip Čizmar Iv Ljubljani. Kupujte zanpno te domaće i/đetke! Odlikovana Prva kranjska tvornico blaolrleu Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RUDOU A. WARiEK ^^ Hl s ^guKMa^ sr Priporoča svoje pnrc vrste, ra vsa podnebia I solidno narejene pianln«« klavirj« in I kai-m^fili« tuđi ••■•ol«r»lfi« u f#**v daaar9 sa dataui #4-pUćfla aH BapaiaJa Poprave in uglaSevanJa se izvrtujejo toCno in računijo najceneje. Ha|v«efa tvonaioa mi mwwtri\m^mm !■«■ ■^■e~~ Ib^B^B^^^ ^B^B^B^^^I B^^k ■*. ^^M % r. n ^^^B^B^B^B^BP^v V* I | ■ ■ M Mr li I m0 ^^^^^^^^m ■ ^ ^( fc i "^r i H ^SHH^b^HH ^■^^CrZ E Pi M ^fc^i Vt ^^j B ^B^ I B^lBflB^^^^^^MBaBl^B^BiBAB^MA^^^^B^^^l I Avstrceresitna družba žexDunajjcvu^natims strasse71. T- TeL22Z68.1 I (Bnl^ ^m mMne !eleznine SE Priporoča 1 ^%J i m | veletr gov. zlelezninn ite ifI I Peter Mlajdič s: Celje | ■Ij^^B^ (^ ill&^A isA^ibll Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne lnniP 111 lUZnB KDDBlI P^^no »a *dravl,enie protina, revmatama, ischias, ■ Vr>« ■■■ ■"""• II¥J»WI1 daj.e tenguh Golemi, kronićnih katarjev, eksudatov, I llvv Mg ■ 0 iivćnih bolesni, kožnih bolesni, prebolesti. Najboljia linil^llr I fi a VUlai AH poraba vrelsket;a rnaho^ja, enakega onemu v Francovih KllllnllllU mlllllllLI varih KopalUki zdravnik. ZdravUiSka godka. Prekrasen llUlJUIlllllU ■III III I li cozdni park, naj 1 ep ia okolica. Najcenejia brezkonku- * __________ UlUUILU :: 'CD'ćiia, prav ^obra prehrana in stanovanje. :: Ha Hf*Va SKCITla Soba od K I — naprej. —Pojasnila in prospekte daje _ . •»«•• a • i'jix uprava kopali^Ča Stubica na HrvaKk«m. Pošta Zabok. :: Postaja Zabok in postajališče :: B«oj«n. Po,taja stubi«. - Postaja « interarbani ZagOrjatlske Žd. kopaliŠČe Stubica telefon Avtomobllna zve»a pri vbkih ob 8- «ri 53 m. dopoldne na postaji Zabok- 12 uri 21 m. in 6. uri 5. I Sezija Od 1. maja dO 30 Oki. ninut popo:dne na postaji Stubičke Toplice. 1773 I ■ Mihael Kastner M ■ ------------1"-------------- i I Najcenejši nakup za: ■ $peceri]sho blago, kuhinjsko In žlvlosho sol. Petrolej. I tuđi v originalnih pločevinastlli kangljah. obdavčeni in H neobdavčeni bencin (za moiorje In avtomobile). Gaso-I lin, ligroin (za ranvetljavo). Eurilno oije za Dieselove ■ moiorje. Vseh vrst strojna ol]a. Parafin. Vse mineralne H vode In ▼*! proizvodi izvirkov vedno sveil v zalogi. H Ljubljana, Kongresni trg 10. ■ flaikrajša io naHa pot U flmGfiKO LjDbijane čez AntivemeD v ltew-York *- je proga Red Star Line deča zvezda Kn naših parnikih Finland, Rroonlane VaderUnd, leeland, Lapland ia Samland Ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnji med Anrwerpnom in Novim Vorkom je sn^žnost izborna hrana, v.judna postreiba in spalnice p< novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakeg; potnikn eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz Cjubljane vsak \ crek popol3nc Naši parniki vozijo ludi na mesec po večkra £ez Kanado ▼ Se verao Ameriko in je t; vožnja izdatno cenej^a kakor na Novi York. Pojasnila daje vladoo potrjeo zastopnik Franc Dolenc w Liubliani, Kolodvorska ulica ^e, stev. 26, od juinega kolodvorm na levo pred znano gostilno »pri Starem TlilerlU*' Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ZHAMEilTE GKOHARJEVE SLIKE PRIMOZATRUBARJA ■i USTANOV1TELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI M M^f\ TUofca II cm ia široka 55 cm je naj- f)^B 99j topi ekra« ¥aak» alotinaha Mrt. Ta LCG KUK paprodukclja i« »ploh aallapaa In naj- l^M MlA d#wii^i*a hmp |ih tan—o SloTancL AvVil \3Bk Ccna % pošto kron 3-2O DUI I NARODNA KNJIGARNA 1^7 Ti * 129 štev. SLOVkNS&ft fcAkOL*. Stran 13. DA^KA ■•«*• kopaUftte ■Tiriwl\>» na krasni pcSčeni obali. U ■ ■•»§• ltM m. .' .• .• Bm«m mu ■ ■**. ™^*^ Prospekte na zabtevo poSilja gprats litpa'llta. 1933 otok Krk, Istra gSOLNCIE HOPELJIB SSBHHH® H® ® ® H ® HHHHHlil 13 Lamtnike vodnih mil H 1 patentne vroteparne IokoiDOblle I -^t^^M^S Henrika Lanz v Mannheimu Ifil iBj lAafciifjđBgBEr ^itro ▼ obrat spravljtva, ceocna, izredao |B| ®/_^B1ibJv|^0.e tirine z TiMa% svet krati, posteljo, kopelj itd. = ■ UM NUUI: I tam tanin tata Mi. i JA tatrito Tiakik U iii. B Vsak^vfStaM pojsatita daje ra4ev«1je fcrezpUć** i« pr#daia vezae liste glavni zastopntk za j Kranjsko. Štaimko ti Kwi»£ko I SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Nič weč nisem mogla prebavljati. Gospa Pdlenn, 52 let stasa, je živeia ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo - - JJtf* *■*♦ ** i« bl! v ^111 cl Mlrtigiikifjn. Ni trajalo dolgo, in je opasno zboMa. .Ves tek sem izgubila", je pisala, m niše« mog}* mčesar već prebavljati. Ce sera le kako malenkost zavitla, me je začeta boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu napunjena: sledilo je tema ali bljuvanje ali pa moćni želodčnt krči, ki so provzrocili grozne bolcčiae. Ker matm aičesar vcč mogla prebavitt sem grozno oslabela, shujsala in postala sem čisto meianboiićna. Od neke prijateljice sem izvedela o čudovitem učinku oglja Bclloc pti želodčnih bo~ lezmh ter sem sklenfla. da jih takoj poskustm. Vzela sem po vsakem kosila po dve žlici tega praška in že po 4 dnch nisem čutila V ftffff*" ne tiskanja ne težav; lahko sem prebavljala pečeno meso in moj prejšnji tek se ^^*>fc. mi je zopet povrnil Mesto da sem hujiala, sem se jela zopet /^s> ^J^ rediti in kmala sem bila zopet obilna, kot prejc: ravnotako sem jCifo*- ,-» \ postala zopet dobre volje, CKCT ^A^ SI/ ^° xm se M ^3 način zdravfta 10 drn*, scm parpolnoma okre- ^Kft^ ^^ ^l vala. Od ttstega časa nisem več bljuvala. nisem imela veČ želodčnih NJjt V ^y / krčev in moje zaupanje v to zdravimo sredstvo je brezmejno. Manja ^%. ^*^/ PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1896. ^^^^^^^^^ V resaici zadostuje, da se uživa oel^e Belioc po vsakem ko- ^»^§l^^w s'** P° *~^ žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bo- ^lji^^ ^^^^. lezni, da, ćelo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsa- IY* "V^kemu dru^emu zdravilu. \ • Oglie Belioc provzroča prijetcn občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belioc je ne-Gospft PELLERIN. prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti -nigreni. ki je posledica siabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tuđi proti vsem *irčnim boleznim želodca in čreves. Najpriptostejse sredstvo vživati o^lje Belloc v prasku je, da se v kupici na cisti ali poslaieni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije Og!)€ Bclloc lahko samo koristi. Škoditi pa ne more, v kakrsnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh Iekamah. Poskašali so ogije BeBoc ponarejati, ali so te ponaređbe brez učinka in ne čdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da SC LMMMtit VSakl pomoti, pazite natančno n.i to. da je oa vsaki steklenici ime BeBoc in naslov laboratocija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pana. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek pozirati, nai vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastHje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečtne, zavzeti zadostujejo ropolnoma, in imajO isti gOtOV UČinek. Pastilje vscbujejo čisto oglje Belioc. Zadostuje v usta jih dati ra s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: l.ekarna br. Piccoli, iekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf. I LjutJljana Fp. SOVČIk W^tl I puškar priporoća svojo veliko lllOft raznovrstnib ^ pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tuđi belgiUklh, sulskili m toiklh Btrm§m prelzknienih pttik, za katerp jamčim za dober strel. Posebno pripo-roćam lahke trocevke in puik« E#ck s Kruppovimi cerim ul brei- dimni smodnik. — Priporoćam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščia g^"* po najni^jih cenak. ^Mi PopravUm la ttAMtbe m Iivrtmjtjt tetM la %*mm*tiw* ■ Cen^vnlki tim zaktavanj« sastanj In paftttiiiia praata* I Au$ust RepiH I I ijdel^eia|MprafljaTsakomtM I sode I pa aa|att|la —mm*. I I Kupuje in proda}« stare vinske sode. I Blaž Jesenko I L|«M|mB*, SUH trg 11 | ■ pnporoča H I klobuke, slamnike I cilindre, čepiće itd. 1 I po najnižji ceni. B I Unstrovani cenikt zastonj io postmne prosto. I mmmmitm^mmm^mW^mL^^Jm ^Jl ifi ** Hajcenej&e deznike io solntnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana red Skofijo 19 — Prešernova nfica 4. tlftlis! iD najteneiši nakap! Fr. P. Zfllec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, og^ejte si moio bogato zalogo pravih, najfinejših Svicarskiti nr iz *^ zlata in srebra, ure ■( za dame z diamanti T ^^ in briljanti, zapest- ^_^^^Ml ^^B niče, uhane, vratne ^^^^^^^^^^^ verižice, poročne ~^9J^^^k in druge prstane, J9r ^b^A krasne nastavke iz /f^^^^s. ^B^ kina srebra, na- mTf J^^K mizna orodja itd. iVs ^v^/JbB X«litoYa|te cealk, ^^tS^Mm\ pošljem g*. zastonj! ^iibbđiiM^^ Vsa popravila izvrŠujem ▼ svoji lasttli :: delavnici točno in solidno. :: Teodor Kom (9^fvl M«urik Mmrm} mkiiialH mrt ii ktepar. nelialK stmmin, to mtalattr iiiniln LiUliau, MiaKb nta ft. l Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, franeoskim in tuzemskim SkriMem z >^-c»»ato!irija(tirt)pi^ z izboćno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stsvbinska in galanterijska kle-; parska dela v priznano solidni Izvr&tvi. Wto k Hfcftta mm. tattlm pnak Poprave točno in ceno. Pr«f»awl »rtipUćat ii p#tt prosto. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ i F. L Popper čevlfi I za gospode in gospe so nogam najbolj piiležni, lični in najboijše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana i Prešernova ulica št. 5, y Ooysserski Cevlji za turiste, bigijenični čevlji f ^^ :: za otroke in Lawn-tcnnis-CevIji. - '^111* _____________________________________ ____ .______________ ^^^_^ _^_^_ .^^^^_. ^^^^^ >^^^^m. ^^^^^ đ/^m^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^B** ^ Tovama olinal to, laka in flrneža'" Brata jjt EBERL trUaiia. lakirana, Miia 4BE iD pohimena pleskaria;.'. ^i 243 Prodajalnicas linhliini Delavnica: Miklošičeva ulica št. 6. LI 111111(111U Igriška ulica štev. 6, nasproti hotela „Union". -_^=~— Električna sila. pSaT'*^??^^^"""^^^^ I 1887-1912 I Ij0MF~ Prosiva, pošljite po vaorce. ~mM | V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Češko. I Predobro znana, leta 1887 ustanovljena iz»ozna tvrdka.____■ Modno blago — celirji - pomladne in poletne novosti 1912, I Kanalas, brisalke, iepni robei, platnine, n amizn e ^^ _^ „I in kavne garniture, balisti, pralna svila i td., itd, #mA4fc—^Ž»l ! Damasti — opreme za neveste ! ^PjS^I zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih I ^^. ^^BaaaflL AH I ■ p0 2—g m pošiljimo za 18 K s poštnira povzetjem franko, I VjBHMM^H^k Ssaw I ■ od ten ne po&iljamo vzorcev. Hivličkove tkanine 1 kos I JkT^HLIV ■ ■ 23 metrov za K 12-, 13-20, 16-, 1750, 20-40, 22*40. | ^H^^^JHRSBhKL I I mmW Izboren nakupnl vir. -aBfl | —^"'"'^aaaaaaSaaaaaHBoaaaaaaaP^ I I :s » XXV. poslovno leto. n tt j^ ^ .^^^^^Bsaa^^^^^^^ I 3"p I^a^i>i». Podpisani dež. odbor razpisuje tt ohol zdravnikov 1) V Cerkljah pri Kranju, 2) v Fari v Kočcvskem okraju s sedežem na Pe^ trinji, 3< na Orosopljem v Ljubijaaskem okraju, 4) v Idrifi, 5) v Logatca s sedežem Planina, 6) na Baki v KrŠkem okraju S temi služba mi je združena za kraje pod 1, 4, 5 in 6 tetna plača 1400 K, za kraje pod 2 in 3 pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K. Zdravnik v Fari dobiva od ondotnega zdravstvenega okrožja tuđi 2000 K pavšala za ura dna pola v Osilnico in Banjo loko, zdravnik v Logatcv (Planini) 500 K prispevka k plači od občine Planine, zdravnik v Idriji 600 K priboljška, 400 K za opravila v tamkajšnji okrožni bolnici in 480 K za uradna pota v Zire od okrožja. Zdravnik na RaU ima po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožeev v obćini Raku Prositci za te službe naj poŠljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru dO 20. juni)a t« L in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesne sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskoga v Ljubljani, dne 30 maja 1912. ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaH I Najnovejša iznajdbal I I Velik požar I ^m se zamore lahko in naglo pogasiti samo s ^m I Smokalovimi brizgalnicaml I H »40 delmvske sUe pomaa|i«nini rarootetem nove sestavc, ki od desne H ^M in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje ^| ^M brizgalnic nepotrebno. ^h ■ Na Kranjskem so dosedaj naročiia te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva H ■ Iriko, Kostaalevtca, Bobialslui Blstricm, Mtttlka, SeaCur, RoroUui Đ«U ■ ■ nraitoa, Sforni« SUfcm, »raTl|«, Spodal« Idrlim, Predoslle, Šora. Stob ■ ■ Trmlm, labaiem, RoTt«, Vrlika Lokm, Kanuu gorica, Stotico, Valta vas H ■ St Potor na Solenlskem. H Ir. a. smekalI I v Zagrebu I ■ akladiifte vseh gasilnih predimetov, brizgalnic, H ■ co)viv patow, sekirio, sekalk in gospodarskih stro- H ■ im* ter motornih mlinov. ■ I Odplačevanje na obroke. ■ ■ 78 IT 129 odlikovani! ~M | Stran 14.___________________________________________________SLOVENSKI NAROD.___________________________________________________129 štev. C kr. priv. tovarna za cement Trfeoveljska presogokopao tnib* v Trfcowl|ah priporoča stoj pri znano izvrsten Po«"tl««e*-««M«M»t«t v vedno enakomerni, vse od avstrijskepra društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote tlalet naArllMoti dobroti kakor tuđi svoje pri znano izvrstno apti«. Priporocila in izpi*i£evala 42 razoih uradov in naj si ovi t e j š ih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, 1., Maximi!ianstrasse 9. fol |5| [5] [oj [5] |5] |o] [oj |5] |oj |o| Q Q Eđlna zaloga izvini airiškili "mljet. Avstr.-Ameriška zaloga čevljev Ljubljana, Prešernovo ulica 1 si I ^^^^^_ ^^M^^^ ^^^^^_ ^^^_^_ ^^i^^^m ^^^Mi^B ^^^^^H ^^^BM^ ^^^^^_ ^^^^^^ ^Ba^^^ ^^^^^H ^^^^^k Alfoaz ^ Breznik sodni Izvedenec in učitelj Glasbene Matice. MafTetia in najstarefia trgovina iis irposolPTalnica kl^vlrjev in harmonije v. Velikanska zatona vs#ga giasbenega orodja strna in muzikali*. ftHaMwaES»«.vuSk Ljubljana, Kongresni trg št. 15 iu^ika^-W ^_~^=a Klaviri« dvorne tvrdke Basen- ^^KSK^^ dorfer, Cupka, MM * Etits- /J1"^ ^^^flE^vflB mana, Stelzkanu»«r in Korfi- CjiTSir' /^ -JBBB^a^-JSBt*■*■ r^B Kranjsko v velikanski zaiogt *;^»^ - * »«^ ^** *^p? :J^|3vfe _ w m navidezno cenem, vsiljivem M&&r ■ ; ^ j ^ - W ^lw \f £^- vsakomur, da si ro kolikor mo- ^^^**E%- *''-'~-*^iŠ& ^JS^IS ^? B«|pltti ccni - na :u- k^-^jjjt^^ ^5* ffj ^" dovito aia|lia2 obroke hm / -^: *t^** ^y vsakega zadatfa nabavi pr\ a- *-' ' ** ' Ž% _h^_-_^*- -- -- - vrsten instrum-jnt s r#ađ£s9 pismeno lOletno trirandio Suri klavir;! naj ugodne *e v zameno. Izposo|evmlniaa aaj-■ttfa. roprarlla in n * * ■ I == ■ = [ ■ [7'tj. Čadež'. v Ljubljani ™ Mestni trg št. 14 poleg Urbančcve raanaf. trgovine priporoć« -■ klobuke ■ slamnike H čepiće, razno noško perilo. H ■ kravate, ovratnike itd. itd. ■ Bla^o imam solidno, cene zmerne. Postrežem to^no. I U9tm9fw%tmmm VSS2. 1335 T«lefon *t«w. SS4. 1 I HalsUrvtia tionto« pvti ia ogn|Uč I e&» RndolI Gebnrth, Dnnai f^^SkladiSe iteiiliib, kihalsil io stroj. ognjisC ognjišc za kavo, kopelnih io peti za likanie. I^Hk : Itt »nfe kurilDih in trajnagorilnih peti.: . - _^, _ I^^^BS Plinove peči in plinovi kamini. v^JSeaAn] m^Sk^S^S Specialni katalvgi gratis in Iranko. |]S|o \J? EPi Združeni čevljarji rKTiSSsah ▼ Ljubljani, Wolfova ulica št. 14 priporočajo svojo bogato lalego obuva! za poletno sezijo. Vse vrste močkih, damskih in otroških ćevljev tšme^^^^Š la^tnega in tujega izdelka ^^^^Hl^^^^^^^S Onmi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. ^^^H^^^|HA 1 vedno v najveČji izberi. .^l^tf^HS^^H^^B^^^, 3 Spetiaiisti za prave gorske in lovske čevlje. ^^^^đ^BI^BmA nici, sprejemajo se tuđi popravila. ^Q^^^HB^^^^^^^^^|^^^^^^^^B9 Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^^^^^^^^kpjjlp^^^^^^^'"^^^ I naročiLi proti povzetju. Zahtevajte cenike. ■ I Praktične in cene ograje ;arpkT>l£.°"»£ , • iićasttb mrei in kovanega ieleza prerrosto ali tuđi naikrasneie opremljene, vrtne ograje iz kovanoga železa, stopziiške ograje, okenske mreie, ograje za grobove, grobnice, balkone in pročelja, većkrat sukane šesierooglate, v ogniu pocinkane * r itirioglate stroine ticaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov n vrtov, zi varstvo proti xa[cem, pasjake, fazanerije, voliere, igraiiića za lawn-tennis, Habitzeve stene n monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavitajo po najnižjih cenah £&t Hutter S Sclirsntz d. d.9 Dunoj, VL, Windmuhlg. Z3 TIR^ tvornica sitarskega in klobočevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. ■ .-. Dobiva se v vseh večjih železninskih trgovinah. «a. xx-----------------------------------------ixx f loim goin J. I. Haolas | 2 Ljubljana, Turjaski trg štev. 7. ^7 | ! H^vefia zaloga pohištva 1 »SS xa spalne ta (edilne sobe, salone in gosposke zszs vv tobe. Preproge, zastor)!, mođrocl na vzmet SS XX ilmnatf modrocl, otrosU vozlčkl Itd. JJS XX________________________________-XX XXXXXX *** »«i»oli^ejže blago. ^ ŽŽXXXX II tlajcenejša io najbitrejla vožnja v AmeriKo i pamiki „Severonemskega Lloyilau •* 2911 >^-V I s MMrskiatf bnopatniki „KAISKR"*WILHELM"i „KRONPBINZ WILHELMMt nKAISER VTLH£LM d. GROSSE". Prekomorski vožnja traja samo 5 do 6 dni. » Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ^^ parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite «5 ▼ Llvklfaial edino le pri wmi IHi IMimuu. Kolodvorska ft štev. 35 I nasproti občeznani gostilni wprl starem Tišlerju44. Q4hm4 Is L|«bll4Ui« ]• Tsak torek, 6etrtek Ia soboto. — Vu M p#|M»IU| kl m tlkaf« potOTABla, točno ia broiplatao. — —• Postrotb« ptittu, roolaa Ia solidna. ft« Potnikom, namenjenim v zapadne države kakon Colond« Meksiko, Kaliforoij0 O Arizraa. Utah, Wiomiag( Nevidt, Orecoi in Wt$hiorton nudi nas« društvo posebno Ml ugodno in izredno ceno čez Mlvestsa. Odhod na tej prosci iz Bremna A enkrat mesečno. JJJ u se dobivajo pa tuđi listki preko Baltiaora in na vse ostat« deie sveta kakor »Pi •raiilijt. Kata, Iieios-Aires, Colooib«. Sitfipore ▼ Arstralijd ttd 129 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 15. ZGANJARNA ROBERT DIEHL B§g CELJE KONTORlSTinJA psoiilniški io blagajničko prakso Iitiožna ot>eh deželnih jezikov, želi metta odvetniiki plsarnl ali kot bi »gaj-jčarka v trgovini, najraje v Ljubljani. Prijazne ponudbe pod „11IO" na upravio »Stov. Naroda«. 2OC6 ^___________________________■-------------------------------------------------------- **1X^ Bpli zavod ifljfi\fJos.pyo!ilslG][i c^^^HEj^ Uibliana. Pod truta 1 pBl|UP^^^B^^^ priporoča svojo bogato r"^?±^r^?&^r^ *alo£0 naočnikov, hti-? ^^^šim ^\J> P*'"'fc°v- daljnogledo? ^^JjKiNfj i'b ?sc t to stroKo spi- Zajamčen uspeh I ^^■^ ali denar nazaj. ^H H&* ZdraTmlftU izkaz ■ ^F _3 ^ izvrstnem učinku. ^H /4VV Bujne, lepe ■ ^ prsi | A Jfi dobite ob rabi med. ^H 9r. ji Ruča kreme za prsi I .-■iastveno preisk.in^. g->r neškodljivo za ^H vsako starost, unesliiv uspeh. Rabi H ^ zmumje. Poizkusna pu>ka K 3, ve- ^B -;i pusica, zadostna za uspeh K 8-— ^H I -pobijanje strogo diskretno. 1984 ^H • ~K s Vi. litantsnj. inai H„ te^fatst 171 || Naiizvrstnejše in najboljše tamburice izdeinje ter razpoSilja :.^z= Pni tiofta tvornica tamnom J. STJEPUŠIN Sisefc (Hrvaško.) ^S Odlikovan na panciri irioifri 1. c2^ 1900 ter a« mjle&ijski izlaibi ^foVJfc^* Poteg tamburic in skia- jy±*Jp V dtah za tamburice ima JjGgi~ijJfc razna glazbila, n. primer om »TA A«, kj polag p idrt pri— a ,.t. -lik? *k;*: t . stase trn. leto «at 8 K STIH *" COGIIAC I MUAL : parne de&tilerije jLRMIS & STOCH ■; Barko vije j 1 w*» liMlrai srttlaial [ Dobiva se povsod! =^ Kđor ie siv. izgleda star! Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je 1. Vitekov „% 4 iHn", ki hana tako i in trajno, plavo (blond), rjavo in crno. 1 karton z navodi lom K4-. 2. Vitekov ^Hvcte", dvojna ta, cenejša vrsta. 1 karton K 2-—. j C;. Vitekov JhštimP, enostavno barvilo. 1 steklenica K 1 —. ^^^^ Ta barvila so se v ^^*^B^^ lisoćih in tiso^ih Fi ?-*•'/*- IV slučajih izkazala / *'- 4^L najbolji. Edino j^^P pravo (vse dni^o , j J^^^ zavraćajte) iz tvur-■ / ^^^B niče kosmet. in diet. J j|H tzdelkov tvrdke Jii^: Drogerija jfforija LjbUmu, Ueafavg. ni. 5. uspriti giai. ^šti IM faK. top* BlmJu ilica itn. 1 | Ni veC beganja ^^L^^^^^^i ker so s sodlo spranega sodifta ia Desajti od 9. marta 1912 vse imitacije izbrisane. Bre ^ottoman^ ^ 1W Sprejema zavarovanja CloveSkega živ- jj^ I^,^^.^\^I T-^^ Zavaruje poslopja in premičnine proti ljenja po najraznovrstneiših kombina- " % požarnim škodam po najnižjih cenah. cijah pod tako ugodmmi pogoji, ko •% - ••*. vzajemiio lavapovalna banka V Pnagii .". ■ .'. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. nob«na druga zavarovalnica. Eeiei^ni lopdl K 53,758.285-24. — lxplaćane oAfckodaJn« ia ka pitali je K 115,390.603*61. U2iva najboljšt sloves, koder posluje. ziasti jc ugod^o~~zavarovanje oa Po velikosti «™& vzajcmna zaviirovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Dovoljuje iz čistegTdobiCka izdatno doživetje in smrt z manjšajočimi se ■ W*a P®*««"1'« «*•!•« --------------------------------- podporo V narodne in občnokoristne vr,a.ii, \%*~ toiaimi iastoiiswo n Linuiiani sSersis?«^ »GosposKi ulici im. 12. ~»®____________™1___________ ^B^^^^^B^^^^^M Brnseij in Bnenos Aires 3 graod prix. ^^^^^M^^^^^^^^ ■ ?^?^. WGk *=«, flf .^l^^^k 19 HP" Devin - Buckau. ■ ■ ^^p^Mf*v ?5| ^ll^ X^^ ^^B^l^ 5B^! 9l Duiiaj III, Am Heumarkt 21. I "- f e- uročeporne lokuniubile I s precizijskim ^mav %M£3kW%^ils^ I 2053 ss krmilom :: W"C^ Vclllllai ■ Originalni Wolfov gradbeni način ...... 1O—8OOO PS. ^| Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti I 19" za industrijo in poljedelstvo. ~W%. | Skušnjave Tomaža Krmežljavčka so ravnokar lzsle v dveh xvezkih, ki oksegata skupaf 4S6 strani. Oba zvezka velfata brosirana 2 K 40 v, včzana 3 R 20 ^ po&to 20 v već. Pošilja se samo po povzetju ali će se denar naprej posije« BJT^rodi^iL^ \*:T*$lfZa**irLek+ I^JtJLt>lj[c^«iCsi« Gospodi nje ! Pozor ! ! Ne kupujte presnega ma^!a ali nađome^tila ranje, đoKlcr niste polzknsfle slovite spiošno znane svetovne znamke BLAIMSCHEINA UNIKUM MARGARINE „UNIKUM" ni rastlinska margarina. SAINO BLAIMSCHEINOV liajliriJMcc se izdeluje iz najčistejSe go~ U M I sT U M i< ]e rcsniCno edino in ff**1"11^**111 veje obistne tolšče z visoko *• ^^ pravo nadomestilo za pa-tenzirano smetano, ima torej nafvečfo re- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. rfilno trednost in je resnično zdrav. liailirillMCI n' umeten, nepo itajći^či lzdelovanje umicuM'* 50° ~-5« "" -- BLAIUSCHEIMA „UNIKUM« !!**"Jli***m ,;al»'' ,0 vadnui^a presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. Cen/ena tfo&podinja! '-'. lio dajte se torej bogati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presoega masla za :•; pečenje pra4enje -...-• pra e je kuhanje mas|en kruh BLAIMSCHEINA f9UNIKUMcc MARGARINO Dobiva se povsod. — PoizkuŠDJe gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dnnaj XIV. _________ ____________________________ ___——^ >^_^^K^K ^^B^B^^B. ^^^^m^^m. .^^^^^—^ ^_^__^^_ .^^_^>_^b. .^—^^^^ ^m^^^^^ ^_^^^^^^ ^i^^^H^K Potnlki in izletniki v M dobiio snažna in primerno cena prenoćišta pri Binku Kosiču, vođiteliu go-stilne članov N. D. O. 1852 v ulici Carradori št. 15. Josip Božič, vinotržec v Sp. Siški priporoca slavnemu občinstvu, ozir. gg. gostilničarjem in hotelirjem pri znano dobra in pristna vina kakor: ljntomersko, gori&ko, istrsko, floleni«ko belo in rdeče. — Fino Ijutomersko vino v buteljkah. Cene nizke. V mestu dostavlja na dom. Kleti pri Anžokn v Sp. SlikL ?Mp* Od leta 1868 se "VE Bergerjevo medicinsko kotranovo milo G. Hella & Comp. ki ga priporočajo odlični zdravttiki, skoro v vseh evropskih državab i ođlićtiira uspehom nporablja proti vsake vrste izpuščajem ziasti proti kroničnim ltšajem in paraz. tzpnščajem, lastimn aa glavi in v bradi, ima v sebi 4O odstotkov lesneoa kotrana in se razUknje tistveno od rseh drngih kotranovih rail, ki se nahajajo v trgovini Pri poltnitl bOleznih rabite jako nspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo; Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, ---------------------- Dalje: ----------------------- Bergerjevo boraksovo milo in stcer proti ogrcem, ogorenju, pegam, nto« zoljem in drugim neprilikam koze. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 vinarjev. Noto: Bergerjevo tekoče kotranowo milo je »iTTStnega učinka pri kožnih boleznih, In- J^. ^-f,?* ^^ skisam nt glavi In v bradi kakor tud! kot 2ff *5<35jLjBl sređstTO ?:a rast las. SteMenica 1 K 50 vin. ^p^y -p^a^K Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinahgF^ mAJj.^^3 irključno Bergerjeva kotranova mila in m^ ^.^^ M7 pazite na pol ep stoječo varstveno inamko ^^ **, ff*-*~ Priznano najboljša 1896 [ Una in namizna voda. Ta kisla voda, pomešana z vinom, ne izpremeni vinu prvotne barve, zatorej za- > ! htevajte po vseh gostilnah to vodo, ka- » tero priporočajo zdravniki pri raznih ^ notranjih boleznih. — Dobiva se v vseh » ; večjih prodajalnah in boljših gostilnah. ! > Glavna zaloga: M Xrisicr, skhiiiit, rjnbljana. - ii Zastopnik; E. Roosft w Kranju. u > Stran W._________________________________SLOVENSKI NAROD. 129 stev. Jfi uaVTB S£rmvanS;;: Hani«™trgouina ■ ^#1 ■■■■■ M HB1 :: . nega blaga. :: Ljublšana, Stritarjeva ulica. IPATENTEI ■ vseh dežela lzposluje inženir 20 I I 9ft« CifEI^lIIlAC'S, oblastveno avt >r. in zapriseženi patentni odvetnik I ■ na Dunajn Vl.v Maf-taHilferstrasse it, 37. I damsko in otrosko konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Velilca i^t>!rai, posebno: fini kostumi, prašni plašči in krila izdelujc tuđi po mcri. I£ R A *S £<* JB> M A* *J 25 B> noćne halje. uredpasnfte, gerilo, urina, šoortne čepiće in klobuike.' Potrebščine za otroke in novorojenčke v največji izbiri. PT Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ~+m rELCKTROTCHNip " I1 DeUllŠKA DRUŽBA PREJE KOLBEN Ifl CP PRAGA-VYSOCANY - % Dinamo stro)! in električni motorJL :: 2 Naprave za električno rauvetljavo In wk prerajanje električne sile. :: Električni H obrat vseh vrst. n VentUaiorjl. :: Tw- I bogeneratozii, električne železnlce In I lokomotive, žerfavt in dvigala« ;: Obloč- H nlce In iarnlce vsek vrst :: Vodne H turbine vseh sestavov (Francls, Pelton). I :: Točna, cena In bitra popravila vseh H električnih strc]ev drugih cvrdk. u ¥se ^% potrebe za instaliranje, k s s s :: i 4 te dne na poizkuftnjo ^ jfr "J^*»Jk _/jH?^^k nnatiko *Đulienaia« in sestavine ^^| [f ^ifcnMl l^tf \ koles > eno Zmerni plaćiioi po ^B ^**^^ tsJ~_j/ *toj>- tast. tami usta). F. Dušu ^H ^—^ iwrwa Qp«h» ia si ir 2185. teskc ^J Pristna brnsko blago. S|K»fflUdanska in poletna sezija 1912. Eiilnfiotl'lOiMfza f l kuP°n 7 kron 1 kupon 10 kron kdtiplefliO muŠkOOblekO l kupon 15 kron suknja, mace, »n 1 kupon 17 kron telovn*k}stane um 1 kupon 20 kron Kupoa za Crne salonska suknto 20 K, dalje blago za povrinike uiri&tovski loden, svilnate kamgarne itd razpotilt* po tvormikih cenah xa solidno in rcelno dobro znana tvornička zaloga sukna Siegel-Imhof v Brnu. Vuni gratis ta franko. »* Pradnostt, ki jih imajo privatni odjennalr-i. ako ■ . •• m^jo naravnost pri tiniv, Slafal-Imtaol i, < k.».u i.ornice. so velike Btal»» wf **1* C«M. Vsllka isMv*. Tuđi najmanja n^rodla se u\r^c 9 popolnoma »vežim blagom matandno po viorcu. Otroška igrača ■ je opravljanje domaćega perua, ako ^B rabimo 1208 ^M {samodelulote nralno sredstvo, j B Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! H Po polurnem kuhanju H ; blcščcčc bclo pcrilo. B j P*»r«i1** vamje tkanine in periio se v kotlu H| i BrCIMI obcli ka kor od »olnca na trati ^Fy[ Tvornica: Bogeil Voitii, Ounaj 111.11. i Dobiva se povsod. 1^3 ______ _____ ^ Strogo solidna najstareiia domaća mflka. I ^ Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure* ž-^^^ Popravila in \^jiV/ nova dela po j **»M^ na!n**i* ceni. ^^^ll^^k Eaina zaiou2 ur | Lud. Cer ne, iuvelir, trgovec i urami ter zapri-seteni sortni cenilec. j Ljubljana, Wolfova ulica št.3. Ceniki zastonj in poainino prosti. 1 Priporoča se dotnača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3. i ■■■ Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ 1 Solidna postrežba. Najnižje cene. || v_____ J A. Hauptmanna nasledniki i =_= LJUBLJANA. ==— Tvornica kemičnih barv, lakov in /irnežev, priporoča: Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste; I :: finnežev, :: I :: čopičev, :a I ss lakov, :: 1 Mavec | (Gips) I ------------------1 Olje za pode in stroje Karliolinej Marijin trg št. 1. I Naslov zadostuje: I71 A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! »•■^^^■^^^■^■^^■^■^^1^^^™^^^™" nnnn^^nnnnnnia^nnM^n«n^^n»^^Bn^^n»^^B^^^-^^-^— ........... i"^ iLjubljanska kreditna banka v Ljubljani I petoim« ^^^žcTk »,000.000: St rita rjeva ulica štev. 2. Re«cr»«i fond 300.000 kr^T I52 Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. I Sprejema vloge na knjižice in na tekoči radan M\ O Knpnle in prodaja srećke in vređnostne papir]e I u ter jih obrestnje od dne vloge po čistih s HT 2 0:: vseh vrst po dnevnem korzu. :: F. P. VIDIG & KOMP., LJUBLJANA ^ ss iovarna zarejsanih strešnikov :: ponudi vsako poljubno množino pateat d¥O|ao zarozanl strešnik zak ri vač s poSevno obr/ezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". BreZ odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtamil mmm, mm « mm MM stren sedanjostl. bi ^rSSLT HL ^