Cena Din 1—
Poštnina plalana v aotrainl
Sten. 265
17 IMtblianl, v sredo, 18.
lete 1.
Uradno poročilo generala Franca: V središču Madrida
Sevilja, 18. nov. o. Zadnje uradno poročilo, ki Ra je dal general Franco iz generalnega štaba, se glasi:
»Od nedelje zjutraj daljo je začela rdeča milica na madridski fronti napadati. Kot posledica teh napadov so se razvili siloviti boji, ki so trajali v nedeljo ves dan. Že popoldne so bile rdeče žete ne le potisnjene na svoje prvotne položaje, marveč so moji oddelki med silnim streljanjem in napadi z ročnimi granatami zavzeli jarke rdečih obrambnih črt. V nadaljnih bojih so rdeči izgubili dva železniška mosta severne železnice, ki držita čez Mansanares, kakih 300 m daleč od severnega kolodvora. Od tega trenutka dalje se je začel napad s tanki, katerim jo sledila pehota. Pehota je v svojem silnem navalu tanke celo prehitela. Moje čete so že v nedeljo popolnoma zasedle vseučiliško mesto.
Ob 17. uri sc je začela splošna ofenziva nacionalistov, katere geslo je bilo: »Prodor za vsako ceno in brez ozira na žrtve.c Trije oddelki pod vodstvom polkovnika Yagueja so začeli prodirati čez Bomlillo in po Paseo do Rosales proti središču mesta. Povsod je bilo opaziti znatno popuščanje rdečega odpora.«:
Po prepričanju generala Franca, ki ga je izrazil časnikarjem zasebno, je treba pričakovati padca Madrida v dveh ali treh dneh. Saj imajo njegove čete v oblasti zdaj vse važnejše predele mesta
Nacionalisti zavzemajo postojanko za postojanko
Madrid, 18. novembra. Poveljnik nacionalističnih čet je objavil, da so nacionalisti vkorakali v Madrid po ulici Puerto Nijere in da so zavzele več poslopij posebno v vseučiliškem delu mesta. Ob včerajšnjem bombardiranju so padale granate z eksplozivi vsakih pet minut na mesto in napravile veliko škodo.
Na bojišču Solia so nacionalisti zavzeli v odseku Siguenze južno od Latove več postojank v okolici Robleda de Tavele. Neki ujetnik na toni odseku je pripovedoval, da je bil proti predsedniku vlade Largu Caballeru med njegovim zadnjim potovanjem izvršen atentat. Krogla je prebila voz blizu sedeža, sam Caballoro pa jo ostal nepoškodovan. Napadalca so prijeli.
Nacionalistični topovi so ves včerajšnji dan obstreljevali postojanke madridske obrambe. Včeraj Je general Varela premestil svoj glavni štab severno od Case del Čampo, da bi mogel svojim napadalnim oddelkom dati novih navodil. Po zavzetju vseučiliškega naselja so nacionalisti odbili več napadov čet madridske obrambe. Med drugim so nacionalisti zavzeli Caso Velasquez in Dela Monovu. Čete madridske obrambe skušajo z umetno meglo preprečiti nacionalističnim letalom bombardiranje.
Izgube nacionalističnih čet so zaradi pomembnih uspehov neznatne, čete madridske obrambe pa so imele 600 mrtvih in okroglo 2000 ranjenih. Do-zdaj so nacionalisti’ zaplenili ‘20 ruskih tankov.
Ujetniki izjavljajo, da so morali v boj, ker je za njimi stala posebna garda, ki strelja na miličnike, če bi zapustili bojne črto. Med madridskim prebivalstvom vlada čedalje večja panika. Žene in otroci beže iz mesta in iščejo zavetij pred strahotami vojno. Ponekod kleče na ulicah in molijo.
Madrid poroča: Napredujemo
Madrid, 18. novembra. AA. Odbor za madridsko obrambo je danes opoldne izdal tole poročilo: Snoči so nacionalistična letala vnovič izvedla hud napad. Pri tej priliki so padle bombe na tri bolnice. Dve vžigalni bombi sta padli na pomožno poslopje bolnice San Carlos. Bolnica je v plamenih. Da bi preprečili katastrofo, so morali izprazniti iz bolnice vse bolnike in ranjence. To reševalno delo so opravili v popolnem redu. Vžigalne bombe so zazgale več hiš.
0,1 4.30 so vnovič vrgli bombe na neke ulice delavskega okraja zlasti v ulico Viliato. Ob sestih so vrgli v ta okraj mnogo granat, ki so zahtevale večje število žrtev.
Maroške čete, ki se jim je včeraj posrečilo prodreti do poslopja filozofske fakultete v vseučiliškem naselju, so se morale danes umaknjti na svoje včerajšnje postojanke pred protinapadi madridske obrambe. Del nacionalističnih čet ie obkoljen.
Madidske čete so dobile izdatne količine vojnega materijala. V prejšnji noči so nacionalistične čete prodrle do Casa de la Squesa. Davi se je pa četam madridske obrambe posrečilo, da so neko-
Veliki manevri francoskega brodovja na
Sredozemlju se začno te dni v bližini Korsike. Udeležilo se jih bo vsega 27 ladij.
Zaroto proti indijskemu podkralju lordu Linlithgovvu je odkrila indijska policija. Zarotniki so pripravljali atentat na podkraljev vlak.
Velika bitka v severni Kitajski je bila pred nekaj dnevi med japonskimi in mongolskimi četami.
Horty obišče v Rimu tudi sv. Očeta in so v Vatikanu že določili poseben obrednik za sprejem madžarskega regenta, ki ni ne kralj, ne Predsednik države.
Peš iz Poljske v Palestino se je odpravilo 1000 judovskih mladih ljudi brez dokumentov. 1’oljske in romunske oblasti pa so ta izraelski pohod preprečile
Nov spor med Poljsko in Nemčijo je izbruhnili zaradi tega, ker Nemčija ne mara več plačevati prevoza čez poljski Koridor v gotovini, marveč hoče plačevati v blagu. Ce Poljska ne bo pristala na to. bodo Nemci ves promet v Vzhodno Prusijo usmerili po morju.
liko napredovale. Na drugih odsekih madridskega bojišča ni ničesar, kar bi bilo vredno zabeležiti.
Razprava proti voditelju španskih fašistov
Alicante, 18, novembra. Pred tukajšnjim ljudskim sodiščem se je začela razprava proti Joseju Atoniu Primu de Riveri, njegovemu bratu Miguelu in njegovi ženi. Glavni obtoženec bo kot odvetnik branil sebe, svojega brata in njegovo ženo. Vsi trije so obtoženi, da so sodelovali pri sedanjem prevratnem gibanju in zagrešili tudi upor.
Jose Primo de Rivera je po čitanju obtožnice očrtal svoje življenje in svoje politično delovanje in govoril o diktaturi svojega očeta. Priznava, da je ustanovil stranko Španske Falange, ki se je kasneje združila z nacionalno socialistično mladinsko organizacijo. Zanika pa, da bi bila ta organizacija delala prevratniško. Izjavlja, da je nameraval nadomestiti ustavno vlado s sanovskim režimom. Nadalje je izjavil, da ga je svojčas sprejel Hitler, da pa sestanek ni imel političnega značaja. Dalje zanika, da bi bil prisostoval nekim nacionalno socialističnim konferencam v Berlinu in da bi se bil z nekimi nemškimi voditelji posvetoval o političnih vprašanjih. Nato pripoveduje Primo de Rivera, da
London, 18. novembra, o. Ameriški poštni minister Farley je prišel v London na odmor, kakor pravi službeno poročilo. Ker je pu znano, da je Farlev najzaupnejši prijatelj Rooseveltov in je vodil vso volilno borbo zanj, je jasno, da ni njegovo potovanje samo zabavnega značaja.
Med londonskim denarnim svetom so se razširile veste, da ima Farley tajno nalogo, da se v Londonu posvetuje z angleškimi finančniki o možnosti za končno uravno-vešeuje dolarja in angleškega funta.
Časnikarjem je pri prihodu dejal, da stoji Amerika pred novo dobo blagostanja, kakršne še ni doživela in ki nima primera v zgodovini. Ta doba blagostanja se bo po njegovem mišljenju razširila na ves svet.
Nič manj važno pa ni v tej zvezi potovanje predsednika Roosevelta v Buenos Aires na vse-ameriško konferenco, katero je nastopil danes.
Svetovna fronta proti komunizmu
Nemčija-Btalifa-J aponska
Rim, 18. novembra o. V zvezi z vestmi o senzacionalnem sporazumu mod Nemčijo in .laponsko pišojo italijanski listi, da ni ta pogodba nič drii-gega, kakor razširjenje italijansko-nemške protikomunistično fronte. Ta fronta, ki sta jo sklonili Italija in Nemčija so je raztegnila pri dunajskih razgovorili na Avstrijo in Madjarsko. Ncmško-italijansko-japonska zveza za obrambno akcijo proti komunizmu ima namen, da ohrani najvišjo pridobitve civilizacije, morale in ljudskega zdravja na svetu. Naperjena je proti svetovnemu načrtu kominterne, ki hoče uničiti vse komunizmu nasprotne narode. Listi ta sporazum pozdravljajo in pravijo, da bo prav na podlagi tega Japouska v kratkem priznala italijansko ccsarstvo.
Trenja med bolgarskimi rezervnimi častniki
Sofija, 18. novembra, m. Med Zvezo združenja bolgarskih rezervnih častnikov in sofijskim Združenjem rezervnih častnikov je nastal oster konflikt radi sklepa kongresa Zveze združenja rezervnih častnikov o izključitvi lanskoletnega predsednika Zveze generala Skojnova. General Skojnov je ustanovil svojčas fašistično organizacijo ter so pravila te organizacije imela kot prvo nalogo boj proti taj-i i. . organizacijam, v prvi vrsti proti svobodnim zidarjem. Ta organizacija je na kongresu Zveze združenje rezervnih častnikov slavila predlog, da ne smejo biti člani Zveze osel e, ki so včlanjene v kakih tajnih organizacijah, kakor je prostozidarska. Proti temu predlogu pa so nastopili najodloč-nejše prostozidarji. Po njihovem vplivu je kongres izključil iz članstva generala Skojnova. Sinoči je Združenje rezervnih častnikov v Sofiji imelo izredni občni zbor, na katerem je 720 članov Združenja izjavilo svojo solidarnost s Skojnovim. Vsi ti bolgarski rezervni častniki zahtevajo, da se razveljavi sklep kongresa o izključitvi generala Skojnova. V . irotnein primeru bodo pa izstopili iz Zveze in ustanovili svojo organizacijo.
Belgira proti komunističnim agitator, em
Bruselj, 1". novembra. ' k Po poročilu iz An-ver.sa so tamkaj aretirali komunistične agitatorje, ki so sistematično podpihovali tamošnje pristaniške delavce, naj stopijo v politično stavko. Anverski list »Metropoli)« priobčuje mnoge podrobnosti o razdiralnem delovanju komunističnih agitatorjev v pristanišču List pristavlja, da gre večinoma za tujce, ki so prispeli v Belgijo iz Nizozemske s potvorjenimi potnimi listinami. Policijske oblasti jih zaradi tega bolj zasledujejo kakor doslej. Tudi drugi listi opozarjajo vlado na čedalje drznejšo propagando, ki jo vodijo komunistični agitatorji
bi bil obveščen o načrtih nacionalističnih voditeljev da izpremene z oboroženo silo sedanji red.
Predsednik sodišča vpraša nato obtoženca, kakšni 60 bili njegovi stiki z nacionali6tičimi voditelji, zlasti z Martinezom in s pokojnm generalom San-jurjem Primo de Rivere izjavlja, da je bil z obema samo v osebnih prijateljskih stikih, ker sta bila svojčas sodelavca njegovega pokojnega očeta.
Miguel Primo de Rivera |50trjuje, izpovedi svojega brata in izjavlja 6 svoje strani, da ni sodeloval pri pripravah za meščansko vojno.
Ga. Margarita Primo de Rivera pravi, da ji ni znano, da bi se bil njen soprog pred izbruhom meščansko vojne bavil kakorkoli 6 politiko.
Rdeča vlada pripravlja federacijo
Pariz, 18. nov. o. Dopisnik lista »Nnformation« poroča iz Barcelone, da bo španska poslanska zbornica, ki zboruje v Valenciji, prihodnje dni spremenila špansko ustavo ter sprejela novo, ki bo Španijo uredila na podlagi federalizma. Po tej ustavi bodo Valencijo proglasili za glavno mesto španske rejfhblike.
Miličniki so začeli iz Madrida z vso naglico odvažati talce v važnejše kraje na obali. Usoda teh talcev je docela nejasna.
Roosevelt bo za en dan obiskal predsednika brazilske republike in bo gost brazilske vlade. Udeležil se bo začetka vseameriškega kongresa 1. decembru.
Na sporedu vseameriške konference, ki bo trajala do 15. decembra, so naslednje točke:
1. Izpopolnitev sedanjih pogodb proti vojni.
2. Določitev novih smernic o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav v vojni.
3. Izboljšanje prometnih zvez med posameznimi ameriškimi državami.
4. Prenovitev trgovskih odnosov med temi državami, da se onemogoči pro-tekcija neameriških držav v ameriški trgovini.
Pred odhodom v Južno Ameriko je Roosevelt sprejel časnikarje in jim dal izjavo, da je zelo srečen, da se more te važne konference udeležiti, ker si od nje obeta, veliko za bodočnost ameriškega, evropskega m svetovnega miru
v posameznih pokrajinah. List »Standard« opozarja na stike med agitatorji in posameznimi sovjetskimi predstavniki.
Papanastasiu umrl
Atene, 18. novembra, m. Sinoči ob pol 9 je umrl bivši predsednik grške vlade Papanastasiu. Pokojni je bil dalj časa bolehal. Bil je to prvi predsednik grške vlade v grški republiki.
Vesti iz Belgrada
Bclgrad, 18. novembra. AA. Grška poštna uprava je sjioročila ministrstvu za pit., da se mnogo pošilj, pisem in drugih pisemskih pošiljk, poslanih v Grčijo ne naslavljajo v grščini, kakor n. pr. Solun, namensto Saloniki itd, kar njenim poštam otežkoča odpremo pošiljk Zato je uprava prosila našo poštno upravo, da opozori pošiljalce, da pri pošiljanju poštnih pošiljk na Grško vedno izpišejo kraj, kamor so pošiljke namenjene, samo z uradnimi nazivi, to je v grščini z imeni, ki so navedena v seznamu mest. ki ga je izda! mednarodni poštni urad v Bernu. Drugače adresirane poštne pošiljke se bodo vračale kot nedostavljive.
Bclgrad, 18. novembra. AA. V oddelku za živinorejo kmetijskega ministrstva bo 19. t. m ob 10 dojioldne prva seja posvetovalnega odbora za svilarstvo. Na tej seji prosvetovalnega odbora se ima določiti višina posebne vrste kontrolne takse na vsak kilogram inozemske svih- in prediva ter posebna kontrolna taksa na kokone in odpadke od nepredene svile. Razen tega bodo sprejeli tudi poslovnik o delovanju posvetovalnega odbora.
Bclgrad. 17. novembra. AA. Po podatkih djev-djelijske carinarnice smo izvozili od 1. do 10. nov. v Grčijo 477.450 kg fižola in 34.635 glav drobnice.
Carl J. Luther
znani nemški novinar in predavatelj bo predaval še v tem tednu v Ljubljani in Celju. Luther je v smučarskih vrstah Evrope gotovo najbolj poznana osebnost, spisal je že celo vrsto knjig o smučanju in že 30 let urejuje revijo za zimske športe v Srednji Evropi: Der Winter. Sodeluje tudi v nemški smučarski zvezi in kajak-zvezi. V smučarski zvezi je že dolga leta relerent za skakalnice; po njegovih načrtih so zgradili oiimpijsko ekakalnico v Ga.- Pa. in grade sedaj največji nemški smuški stadion v Feldebergu s skakalnico za <J0 m. Kakor znano, se je Luther v nemškem časopisju kot prvi zavzel za stališče naše Planice, v njeno obrambo pred norveškimi ukrepi in pa za uvedbo smuškega letenja.
V	Ljubljani priredi predavanje JZSZ pod imenom »Preko zasneženih ^ora in po deročih rekah«; Predavanje bo spremljalo ca 150 diapozitivov. Predavanje priredi JZSZ v petek v dvorani Delavske zbornice ob 20. Predprodaja vstopnic v trgovini Goreč, Tyrševa cesta.
Vesti 18. novembra
480 bojnih pomorskih letal bo v enem letu imela Anglija po novem oboroževalnem načrtu. Zgrudili bodo tudi novo matično ladjo za letala, ki bo nosila 72 avijonov. Poleg tega do angleška mornarica razpolagala še z dvema nosilkama za 50 letal.
Turška mornarica pride na Malto še ta teden na uradni obisk. Turško brodovje bo štelo okrog 10 enot.
Konferenca angleške konservativne stranke
se prične jutri v Galsgovvu. Ta koneferenca bo za bodoče politično življenje v Angliji precej pomembna.
Nameščenci najodličnejšega hotela »Ritz« v Parizu so stopili v stavko in zasedli hotel. Kaj bodo k temu rekle kronune glave in diplomati, ki ponavadi postajajo v tem hotelu, ni mogoče povedati.
O govoru dr. Stojadinoviča v Skoplju, zlasti o tistem oddelku, kjer govori o sporazumu s Hrvati, pišejo veliki pariški listi, kakor »Le Temjis«, »Journal de Debats« ter »Information«.
Za ublažitev pristaniške stavke v Združenih državah so posredovali župani osmih velikih pristaniških mest na atlandski in na tihomorski obali. Pobudo za to je dal predsednik Roosevelt.
Bivši avstrijski socialdemokratski minister
Deutsch, ki je bil med organizatorji krvavega socialističn. prevrata v Avstriji februarja 1934, jc ponudil svoje usluge madridski vladi, ki jih je tudi sprejela, kar ni čudno, saj jc vsakršnih uslug zelo potrebna.
Nemški korak glede rečne plovbe in odpovedi mednarodnega nadzorstva na teh rekah, je naperjen predvsem proti Češkoslovaški. S tem je Nemčija vznemirila tudi srednjeevropsko pol iti ko.
Glavni tajnik ZN Avengl je prispel v London na povabilo oxfordske univerze, ki ga bo imenovala za častnega doktorja.
Bolnišnico so izropali v Filadelfiji, USA, trije razbojniki, ki so z revolverji prestrašili nameščence ter pobrali ves denar in nakitje bolnic.
Nadzorstvo nad pisateljem Karlom Ossictz-
kim je ukinila nemška politična policija na posredovanje mednarodnih literarnih organizacij.
15 ravnateljev nemških listov, in sicer glavnih dnevnikov, se odpelje na vabilo italijanske vlade v Rim. Za varstvo jim je dodeljen načelnik tiskovnega urada narodno socialistične stranke.
Glasbeno nagrado mesta Varšave, ki je zelo visoka, je razsodišče podelilo komponistu Adamu VVienianskemu.
2000 letnico rimskega cesarja Avgusta bodo praznovali prihodnje leto v Monte Carlu. Proslavo »Cesarja miru« priredi Sredozemska akademija.
O romunski zunanji politiki bo govoril zim. minister Antonescu v petek, ko se vrne iz Varšave.
Tri pomembne angseške politične govore bomo slisali ta teden. Predsednik vlade Baldvvin bo govoril v Glasgovvu, Neville Chamberlein v Ledsu, Eden pa pred svojimi volilci v okraju Liningtonu. Ta bo govoril o zadnjih dogodkih v zunanji politiki.
Slavnostno kosilo v čast naši policiji so
iriredili v sofijskem diplomatskem klubu. Ude-ežili so se ga visoki bolgarski politični ljudje. Vodja jugoslovanske delegacije, v Ljubljani dobro znani g. Vekoslav Kerševan, je imel navdušen in ginljiv govor.
Odlok o premestitvi sodnikov, ki jih bo
sedanja demokratična socialistična vlada v Franciji začela premetavati, da ne bi postali preveč objektivni v razsojanju umazanih afer, bo podpisal predsednik fruncoske republike danes.
Največja francoska smodnišnica je eksplodirala predvčerajšnjim in je popolnoma porušena Mrtvih je bilo okrog 40, ranjenih pa 200 delavcev.
Italijanski zun. minister grof Ciano je dospel iz Budimpešte v Firenze.
Denarna politika ameriške vlade bo ostala nespremenjena, tako je povedal finančni minister Mongerthau, ker edino to omogoča delo in zaslužek ameriškim množicam.
Dramatičnega stopnjevanja dunajskih razgovorov si obeta madžarski tisk od Hortyjevega obiska v Rimu/
Komunizem v avstrijskih vojašnicah so odkrile vojaške oblasti, ko so preiskovale prtljago rekrutov, ki so bili poklicani pred tremi meseci. Našle so. veliko komunističnih letakov in knjig.
Posmrtni ostanki bivšega grškega kralja
Konstantina so včeraj s križarko »Averov« prišli v Atene.
Italijanski poslanik v Londonu, Grandi, je irisel v 111 ni, da se udeleži nocojšnje seje ve-ikega fašističnega sveta, kjer bo poročal o pogojih za angleško-italijanski sporazum.
Dr. Goebels je prišel v Bruselj in je dal časnikarjem izjavo, po kateri so zdaj napetosti med Nemčijo in Belgijo drugotnega pomena, glavno je. skupna borba proti komunizmu, ki je edini sovružnik obeh držav,	v
Roosevelt pripravlja novo blagostanje Ameriki in svetu
Kdo bo bodoči gospodar „Jutra":
Dr. Kramer ali Ribnikar-Žerjav?
Ljubljana, 18. nov.
Slovenska javnost je že točno poučena o sporih, ki so nastali v konzorciju »Jutra« med obema dosedaj najvažnejšima činiteljema v »Jutru«, t. j. med g. Ribnikarjem in dr. Kramarjem. Na vesti nekaterih listov, da sta se g. Ribnikar in dr. Kramer na političnem polju razšla, je dal g. Ribnikar belgrajskemu »Vrotnemu izjavo, v kateri je potrdil, da res ne more odobravati politike JNS. Zavrnil pa je vesti, da bo on, g. Ribnikar, izstopil iz »Jutra«.
»Jutro" brez dr. Kramerja
Kakor sedaj vse kaže, bo g. Ribnikar res ostal kot glavni delničar pri »Jutru«. Drugo leto decembra postane namreč polnoleten drugi glavni delničar g. Borut Žerjav, ki razpolaga z nekako istim številom delnic, kakor g Ribnikar. G. Žerjav je — kakor znano — vse prej, kakor pristaš JNS. če se gg. Ribnikar in Žerjav sporazumeta, imata pri »Jutru' absolutno večino, to se pravi, da postaneta absolutna gospodarja »Jutra«. Do tega — kakor kaže — bo prišlo že v najkrajšem času. Gospod Žerjav je namreč podvzel pri sodišču postopanje, da se mu pri priznanju polnoletnosti prezre eno leto. Ker je to po zakonu možno, je verjetno, da bo g. Žerjav dosegel, da bo že letos decembra proglašen polnoletnim. Na ta način bi že letos decembra razpolagal sam z delnicami »Jutra«. Ker je pripravljen sodelovati z g. Ribnikarjem, bi ta dva kot absolutna gospodarja odtegnila »Jutro« JNS-arski politiki (z drugimi besedami: dr. Kramerju). Kam bi list usmerila, je seveda težko reči. Zdi se pa, da se oba močno nagibata k zagrebški opoziciji ter je v zvezi s tem zanimiva okolnost, da bo v soboto, ko se poroči hčerka pokojnega dr. Žerjava, pri tej poroki za pričo g. Večeslav Vilder.
Če se to uresniči, potem je gotovo, da bo izpadel iz »Jutra« tretji, t. j. manjšinski delničar, g. dr. Kramer. Več kot gotovo je, da g. dr. Kramer ne bo hotel še nadalje sodelovati pri »Jutru«, če list ne bo zastopal njegove politike. Ravno tako je gotovo, da novi absolutni lastniki tudi sami ne bodo hoteli paktfrati z dr. Kramerjem, s katerim odklanjajo že sedaj politično sodelovanje. — Kakor torej kaže, se bodo ti spori v »Jutru« končali s tem, da lepega dne v »Jutrovem« uredništvu ne bo več ne g. dr. Kramerja, ne njegovih najožjih sodelavcev.
Včerajšnja „seja" konzorcija
Razumljivo je, da spričo takih okolnosti g. dr. Kramer ne more sedeti v »Jutrovem« uredništvu prekrižanih rok. Zadnje dni lahko vidimo, kako »Jutro« z vseini silami zatrjuje svojo nespremenljivost, enkrat pa je celo izrecno zapisalo, da ostane pod vodstvom dr Kramerja zvesto politiki JNS. Res je, da b« »Jutro« ostalo verno politiki JNS — toda samo pod vodstvom dr. Kramerja. Kako dolgo bo to vodstvo trajalo, bo pa pokazala najbližja bodočnost.
Pravijo, da si je g. dr Kramer privoSil včeraj zanimiv poizkus, Da bi dosegel v konzorciju <lf^Jutra« bodisi s svojo avtoriteto bodisi s čim drugim zaupnico in zagotovilo, da se smer »Jutra« ne spremeni, je dosegel, da se je za včeraj dopoldne sklicala seja konzorcija »Jutra«. Slutil pa je, da utegne kdo izmed glavnih delničarjev 8 seje izostati in s tem onemogočiti veljavnost oziroma pomembnost sklepov Zato je g. dr. Kramer — tako se je včeraj po Ljubljani govorilo — že vnaprej zagrozil, da bo izvajal za primer, če do seje ne bi prišlo, politične konsekvence. Po naših informacijah naj bi bile te politične konsekvence v tem, da bi dr. Kramer prodal akcije »Jutra«, dal ostavko na položaj senatorja in se
Ureditev obmejnega prometa
Maribor, 17. novembra.
Pol leita so že v obratu obmejni kolodvori med našo državo in Avstrijo, predvsem pa obe najvažnejši obmejni točki — Maribor in Jesenice. Med tem časom so se pokazle razne hibe, ki jih je treba odstraniti. V ta namen se je sestala danes zjutraj v Mariboru posebno jugoslovansko-avstrijska konferenca, sestavljena iz strokovnjakov policijskih, carinskih, finančnih, veterinarskih in železniških oblasti. Konferenca bo jutri zaključila svoje delo. Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik našega generalnega železniškega ravnatelja g. Cug-mus, avstrijsko pa višji uradnik zveznih železnic dvorni svetnik dr. Scheibl.
Koncert pevskih zborov
Ljubljana, 18. novembra.
Predsnočnjim so se na koncertu v Filharmonični dvorani poklonili pevski zbori ljubljanske Hubadove župe (odsek Jugoslovanske pevske zveze) mojstru Mateju Hubadu ob njegovi sedemdesetletnici. Nastopili so mešani zbor »Ljubljanski zvon« (pevovodja Dore Matul), moški zbor poštnih uslužbencev (Anton Vračko), mešani zbor glasb, društva »Sloge« (LIeri_ Svetel), Slovenski vokalni kvintet, ki je_ bil od občinstva posebno navdušeno pozdravljjen, kar je znak njegove popularnosti, zatem moški zbor Sava-Ljubljana (Anton Vračko), Bežigrajski moški zbor (Ivan Godec) in na koncu mešani zbor Glasbene Matice (ravn. Mirko Polič). — Uvodno besedo o Mateju Hubadu, ki jo je napisal Ivo Peruzzi, je govoril g. Prunk.
Če bi hoteli za ta koncert uporabiti objektivna merila umetniškega koncerta, potem bi pač morali napisati, da niso bili vsi zbori še godni za koncert in tudi ne vse izvaiane skladbe prav pripravne za slavnostno priliko. A prirediteljem koncerta očividno ni šlo za to; potem seveda moramo upoštevati le dober namen, ki ga je imel gotovo sleherni zbor, da bi po svojih močeh dokazal spoštovanje in ljubezen do našega mojstra Hubada. Najbolje so to naredili glede izbere programa vsi trije mešani zbori, ki so nastopili, ki so poleg Hubadovih priredb narodnih pesmi izvajali Še po eno daljšo skladbo drugih slovenskih skladateljev. Tako je zapel Ljubljanski Zvon Adamičevega Kranj-fičevcga Jurija, Sloga je izvajala Sattnerjevo patriotično skladbo Naš narodni dom, Glasbena Matica pu Adamičevo Smrt carja Samuela. — Koncert, ki so se ga udeležili tudi zastopniki oblasti in veliko naših kulturnih delavcev, je bil prav dobro obiskan.________________ W.
Ljudska univerza v Ljubljani. Danes bo predaval prof. L. M. Škerjanec o glasbenih formah. Predavanje ne bo samo teoretično, ampak Uo predavatelj razložil glasbene forme tudi na klavirju. Predavanje se prične ob 8 zvečer v mali dvorani Filharmoničnega društva
popolnoma umaknil iz političnega življenja.
Z velikim zanimanjem so takozvani nacionalni krogi pričakovali včerajšnje seje »Jutrovega« konzorcija. Seja je bila odrejena na deseto uro dopoldne. Odločilnega pomena naj bi bila po mnenju teh krogov okolnost, kakšno stališče bosta na tej seji zavzela odločilna delničarja, t. j. gg. Ribnikar in Žer jav. Toda zgodi'o se je. kakor so pričakovali: enega od teh dveh sploh ni bilo na sejo in zaradi tega se seja sploh ni vršila. Uresničila se je slutnja g. dr. Kramerja, s katerim večinska delničarja — včeraj je prišlo to jasno do izraza — nočeta sodelovati.
Kaj bo storil dr. Kramer?
To vprašanje je šlo včeraj v informiranih političnih krogih od ust do ust. Ljudje so videli štiri zaskrbljene obraze, katerih zaskrbljenost si pa marsikdo ni znal razlagati.
Vprašanje je, če bo g. dr Kramer sedaj izvajal res politične konsekvence ter se umaknil iz političnega življenja. To se zdi v splošnem prav neverjetno. Nasprotno pa se zdi bolj verjetna druga možnost, o kateri je govoril eden od najbližjih dr. Krainarjevih sodelavcev. Ta je namreč v neki družbi razložil načrt, ki je pripravljen za primer, če tir. Kramei v konzorciju »Jutra« ne dobi zaupnice. V tem primeri’ bi — po pripovedovanju tega gospoda — osnoval svoj lasten dnevnik, za katerega da ima zasiguranib že 7 milijonov dinarjev. Če pa bi bilo treba še nadaljne mate-rijelne pomoči, stojita za dr Kramerjem — tako je gospod zatrjeval — dva znana kapitalista, ki bosta priskoila na pomoč, če treba, tudi z več milijoni.
Za slovenske politične razmere sicer ni prav nič važno, kako se bodo končali ti spori okrog »Jutra« in jih beležimo zato le kot kronisti.
6°|o obligacijsko posojilo
^	Ljubljana,	18.	novembra.
Mestna občina ljubljanska je 21. 9. t. 1. prosila ministrstvo za trgovino in industrijo, da se novim obveznicam, ki [ih bo izdala mestna občina ljubljanska, prizna pupilarna varnost. Ugotovilo se je, da so v Ljubljani visoke vsote raznih ustanovnih glavnic pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, depozitov t. j. premoženj mladoletnih varovancev, ki bi se lahko v veliki meri porabile za naložbo v obveznice občinskega obligacijskega posojila. Taka naložba pa je mogoča le tedaj, če bi se tem obveznicam priznala pupilarna varnost. Ministrstvo trgovine in industrije je tej prošnji MOL ustreglo s posebnim rešen jem z dne 14. novembra 1936, s katerim je priznalo obveznicam 6% obligacijskega posojila mestne občine značaj pupilarno varnih vrednostnih papirjev. S tem je tudi ministrstvo za trgovino in industrijo pokazalo, kako visoko ceni vso akcijo mestne občine ljubljanske, ker je s to akcijo ustregla predvsem upraviteljem depozitnega in pupilarnega premoženja, ki danes v resnici ne vedo več, kje in kako bi bolj varno in koristno naložili zaupano imo-vino.
Ministrstvo financ je z znanim odlokom z dne 15. septembra 1936 privolilo, da razpiše ljubljanska občina posebno obligacijsko posojilo do zneska 20 milijonov Din ter pri tem izreklo, da se tudi davčna in taksna oprostitev, predvidena v čl. 1 zakona z dne 30. maja 1929 »o oprostitvi posojil samoupravnih teles od državnih davščin« oziroma v čl. 3 § 16 finančnega zakona za leto 1932-33, nanaša tudi na predmetno obligacijsko posojilo in je z odlokom 14. XI. 193« tudi ponovno potrdilo, da je obligacijsko posojilo v znesku 20 milijonov oproščeno vseh taks in davkov, v prvi vrsti pa rentnih, ki jih sicer predpisuje člen 60 zakona o neposrednih davkih.
V	eeloti je sedaj podpisanega 37,350.000 Din obligacijskega posojila. Podpisalo je 441 strank.
Znani pa še niso rezultati iz oddaljenejših krajev naše banovine, zato je verjetno, da se bo rezultat subskripcije v bližnjih dneh nekaj povečal. Od 441 strank je podpisalo: v zneskih pod 50.000 Din 317 strank 3,957.000 Din, po 50.000 Din 20 strank 1,000.000 Din, med 50.000 in 100 tisoč 218 strank 1,555.000 Din. po 100 tisoč Din 23 strank 2,300.000 dinarjev, med 100 in 150 tisoč 7 strank 841.000 dinarjev, po 150 tisoč Din 6 strank 900.000 Din, po 200 tisoč Din 12 strank 2.400.000 Din, med 200 in 250 tisoč Din 3 stranke 643.000 Din, po 260.000 dinarjev 1 stranka 260.000 Din, po 300.000 Din 8 strank 2,400.000 Din, med 300 in 400 tisoč 4 stranke 1,451.000 Din, po 400 tisoč 3 stranke 1,200.000 dinarjev, po 500 tisoč J stranke 1,500.000 Din, med 500 tisoč in 1 milijonov 8 strank 6.720.000 Din, med 1 in 2 milj. 4 stranke 6,230.000 Din, po 4 milijone 1 stranka 4 milijone Din.
Zdaj se dela predvsem na čim hitrejši realizaciji dovoljenega posojila v znesku 30 milijonov Din DHB, ki se bodo v celoti in izključno porabili le za delno odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske. Urediti je sedaj treba predvsem razne formalnosti.
V	mestni finančni upravi se izdeluje tudi konkretni predlog glede onih dolgov mestne občine, ki naj bi bili poplačani tako s posojilom DHB kakor tudi z novim obligacijskim posojilom. Pri tem se bo v prvi vrsti gledalo, da se amortizirajo posojila, ki so bila zaključena na krajšo dobo, t. j. na 10, 15, 20 in 25 let.
Sedaj, ko so znane želje podpisnikov glede vrst obveznic in ko je vsak podpisnik točno prijavil, koliko in katere komade obveznic želi imeti, bo mestna občina ljubljanska v najkrajšem času poskrbela za natis novih obligacij. Natis teh obveznic je seveda zelo nujen, ker bo prvo žrebanje tega posojila ze 15. februarja prihodnjega leta. Potrebno je torej, da bodo vsi podpisniki prejeli obveznice še pred navedenim dnevom.
Film veselega temperamenta, glasbe. — Jutri premiera! v kinu Unionu
Frančiška Gaal
v svojem najboljšem in
najnovejšem filmu
Elit
Hans ]aray SzSke Szakall
Izum proti rudniškim nesrečam
Maribor, 17. novembra.
Tragična nesreča v rudniku Trebča v Srbiji, pri kateri je izgubilo življenje veliko število rudarjev, je zopet obrnila pozornost na najbolj pogoste vzroke rudniških nesreč — na mine, ki niso pravočasno eksplodirale. Iz istega vzroka se je pripetila pred letom dni velika nesreča v Rtanj-slcem rudniku, sličen primer so imeli nedavno tudi v avstrijskem granitolomu v Roggendorfu. V zvezi s temi katastrofami bo našo javnost gotovo zanimal izum Mariborčana g. Franja Pivka, ki take
nesreče z vso gotovostjo preprečuje. Izum je bil nedavndo predložen vojaškim oblastem, ki so na podlagi Pivkove naprave izvršile celo vrsto poskusov, ki so se vsi obnesli ter dokazali vso ujio-rabnost iznajdbe. Poleg zanesljivosti ima nova iznajdba še prednost silne enostavnosti — in, kar je za večje obrate zelo pomebno — silno je poceni ter obrata skoraj prav nič ne podraži. Izum je tudi že patentiran, čim bodo poskusi, ki jih vršijo vojaške oblasti zaključeni, bomo o njem še podrobneje poročali.
Prosvetno-socialni tečaj za fante
v Sv. Juriju ob jui. železnici
Sv. Jurij ob J. ž. 17. nov.
Postavili so se šentjurski fantje in pokazali, da nekaj znajo I Ko je bil prebit led, so šli na delo in dobro pripravili prvi prosvetno-socialni tečaj, ki naj da mladim fantom novih in pravih smernic za življenje, katerih so posebno fantje v današnjih razrvanih časih najbolj jx>trebni. Veliko dela so položili fantje v ta tečaj, zato pa tudi upamo, da ves trud ne bo brez uspeha in da bo rodil obilo sadu.
Tečaj je bil namenjen ne samo domačim fantom, temveč tudi onim iz okolice. In so res prišli v takem številu, da smo se čudili njihovi vnemi. Zbrali so se v petek zvečer, nad 120 jih je prišlo že prvi dan in so vzdržali prav do konca. Tečaj se je vršil tri dni, v petek, soboto in nedeljo, ko je bil slovesno zaključen. Na tečaju so se obravnavala najaktualnejša vprašanja naše dobe. Kot uvod v tečaj je bilo v petek zvečer po opravljenih formalnostih predavanje o dr. Kreku in njegovem prosvetnem delu.
, V soboto so bila ves dan predavanja, ki naj dajo mlademu fantu ognja in smernic za novo delo. Čuli smo predavanja o sledečih temah: Katoličan — zavedep narodnjak in najboljši državljan (kaplan Vraber J.), stanovska zavest in stanovsko združevanje (ravnatelj kmetijske šole inž. Lah), o socialnem vprašanju (prof. Bitenc), slovenski katoliški fant (dr. Hanželič). Poleg tega so predavali še domači fantje o sledečih vprašanjih:
o komunizmu (Jager Joško), o zadružništvu (Oset Jakob), o okrožnici Quadragesimo anno (Šet Fr), in o samovzgoji fanta (Klanjšek Tonček). Predavanja so bila lepo izdelana in izredno izčrppa.
V nedeljo dopoldne se je začel tečaj s slovesno službo božjo in cerkvenim govorom, ki ga je iinel urednik »Domoljuba« g. Košiček. Po službi božji se je pa vršilo v šolski dvorani slavnostno zborovanje. O naši katoliški prosveti je govoril g Košiček, o slovenskih problemih pa g. profesor Bitenc iz Ljubljane. Oba govornika sta v temperamentnih izvajanjih podala najvažnejše smernice, ki naj nas in vse naše delo vodijo v javnem in privatnem življenju, da bomo celi ljudje, Slovenci in katoličani. Domačin g. Vošnjak je prebral globoko Izpoved, nato je pa vsa dvorana z največjim navdušenjem zapela himno »Hej Slovenci 1«
V soboto zvečer in v nedeljo popoldne so v okviru tečaja vprizorili novo zelo težko Žigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«. Čudili «mo se dovršenosti, s katero so šentjurski fantje vprizorili to izredno težko dramo in s tem dokazali, da imajo v_ svojih vrstah tudi lepo število zelo sposobnih igralcev.
Vsa čast in priznanje prirediteljem, ki so ta-korekoč iz nič nekaj ustvarili in nam pokazali, da je v mladih kmečkih fantih Še pravi slovenski in katoliški ponos in močna volja za delo. Dokler imaino tako mladino, se nam ni treba bati bodočnosti.
Zastrupljen|e z alkoholom
Ljubljana, 18. novembra.
Zanimivega pacijenta je imela snoči rešilna postaja. Reševalce so poklicali na Breg, kjer
te ležala na ulici nezavestna ženska. Gasilci so ;malu ugotovili, kaj utegne biti vzrok nezavesti. Iz ust ji je prihajal neznosen smrad po alkoholu. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zastrupljenje z alkoholom. Popila je precejšnjo množino kuhanega vina. Je to ženska srednjih let, doma iz Kočevja. Je že dalje času v Ljubljani, in je, kar je skoraj vedno v takih žalostnih primerih, brezposelna.
Pritoiba S. K. Ljubljane -sprejeta
Belgrad, 18. novembra, m. Sinoči je bila seja poslovnega odbora Jugoslovanske nogometne zveze, na kateri je bila registrirana pritožba SK Ljubljane proti Hajduku in sodniku Mlinariču, ki je
Eristransko sodil to igro v škodo športnega kluba jubljane. Na tej seji so bili tudi določeni sodniki za nedeljske nogomete tekme ter je bilo sklenjeno, da bo tekmo med SK Ljubljamo in sarajevsko Slavijo v Sarajevu sodil Djoka Zivkovič in to po sporazumu (Moni Kario iz Skoplja). Pritožbo Jugoslavije proti tekmi s Hajdukom je odbor zavrnil. Za nedeljske nogometne tekme so bili določeni še delegati JNZ, za tekmo v Sarajevu, kamor gre igrat Ljubljana, delegat Jurišič.
Luč v Rožni dolini
Ljubljana, 18. novembra.
Pred dnevi smo objavili kratiko poročilo, v katerem smo ugotovili, da ugašajo luči v Rožni dolini že ob treh zjutraj, dočim bi bilo nuino potrebno, da gori elelktrika vsaj do šestih. Od vodstva mestne elektrarne smo sedaj sprejeli obvestilo, da je bilo to le enkrat im 9icer tistega dne, ko smo poročilo objavili. Tedaj so namreč pogorele varovalke in so zato električne svetilke sredi noči ugasnile. Je bil torej nepreviden slučaj, za kate-
rega n« moremo nikogar dolžiti. To tudi ni bil naš^ namen in ugotavljamo, da je z elektriko v Rožni dolini bilo že res naslednjega dne v najlepšem redu.
Poskusen samomor
Ljubljana, 18. novembra.
Ponoči so poklicali reševalce v Apihovo ul., kjer je ležala v svojem stanovanju nezavestna 44 letna A. 2. Ob 0.41 so jo odpeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je obupana žena zavžila strupenu zdravila ter si hotela na ta način vzeti življenje. Izpraznili so ji želodec in je upati, da bo ostala pri življenju.
Maribor
Slava 45. pešpolka. Dne 23. novembra 1. 1918 so Maistrovi borci osvobodili Maribor nemškega jarma. Ta dan obhaja vsako leto mariborski 45. pešpolk kot dan svoje krstne slave. Tudi leto« se bo vršila slava 23. t. m. in sicer ob 10.30 na dvorišču vojašnice Kralja Aleksandra na Meljski cesti rezanje kolača, združeno z verskimi obredi. Popoldne ob 15 bo v vojašnici vojaška veselica, zvečer pa priredi polkovni častniški zbor družabni večer v prostorih hotela Orel.
Obisk romunskega učenjaka. V mariborskem muzeju je proučeval tri dni znani romunski arheolog dr. Berciu, ki deluje v nacionalnem muzeju v Bukarešti, ostanke ilirske kulture v naših krajih. Dr. Berciu je bil gost primarija dr. Benčana.
Zanimiva vprizoritev na Mladinskem odru.
Dramaturg mariborskega gledališča in znani naš pisatelj dr. Ivan Dornik je dramatiziral sloviti roman francoskega pisca Rene Bazina »Gruda umira«. Delo bodo vprizorili prvič prihodnjo nedeljo, 22. t. m. na Mladinskem odru v Cvetlični ulici 28. Predstava se vrši popoldne.
Društvo državnih in samoupravnih vpokojen-cev. V soboto, 21. t. m. se otvori nova društvena pisarna v predsobi Kreditne zadruge na Rotovškem trgu st. 6-1. Vhod z dvorišča; uradne ure pa so za stranke ob sobotah od 3 do 4 popoldne. Le v izredno nujnih slučajih naj se člani v bodoče obračajo na tajnika v njegovem stanovanju v Vr-banovi 39, kjer jim je na razpolago ob delavnikih od 10 do 11 predpoldne.
Važno opozorilo za današnjo socialno sejo glede božičnic na mestnem poglavarstvu. Mestno poglavarstvo razglaša, da se današnja seja zastopnikov karitativnih organizacij in mestnega socialnega odbora vrši ob 18. uri (ob 6 popoldne) in n e ob 20, kakor je bilo pomotoma navedeno na nekaterih vabilih. Seja bo torej ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Protest slovenskih športnikov
proti kolesarski zvezi
Maribor, 18. nov.
Sinoči je bil v prostorih hotela »Zamorc« protestni sestanek slovenskih športnih klubov, ki se bavijo s kolesarskim športom, in delavcem na tem polju. Navzočni so bili zastopniki klubov: kava, Ljubljanica, Hermes, Vrhnika, Zarja. Sora, Primorje, Triglav, Zalog s področja ljubljanske pod-zveze ter klubi: Maraton, Železničar, Bdelweis, Poštela, Klub slovenskih kolesarjev v Celju, Slo-venjgradec, Mislinje, Prevalje, Mežica, Zvonček in Konjice s področja bivše mariborske podzveze.
Delegati so razpravljali o vzrokih propadanja tega športa ter o načinu, kako naj se v bodoče odstranijo vsi nedostatki. Predsednik bivše ljubljanske podzveze Bartel, je podal poročilo o sedanjem žalostnem stanju našega kolesarskega športa, ki propada zaradi nerazumevanja in pristranosti kolesarske zveze v Zagrebu. Tajnik ljubljanske podzveze Gregorc je podal dokaz, kako kolesarska zveza v Zagrebu omalovažuje slovenski kolesarski šport. Tajnik bivše mariborske podzveze Hlebš je poudaril, da je mariborska podzveza bila razpu-šena samo zaradi neke osebnosti. Po dolgi in pa stvarni debati je bil sprejet sledeči sklep:
Kolesarski klubi na področju dravske banovine, zbrani 17. novembra 1936 v Mariboru na skupnem sestanku v zadevi razpusta ljubljanske in mariborske podzveze ter v zadevi kolesarskega športa v Sloveniji sploh, so sklenili enoglasno sledeče:
1.	Obnovitev zadeve razpusta mariborske podzveze, primer zveznega sodnika Kebriča ter izrek kazui Maratonu in ugotovitev, da je zveia nasto-
pala po enostranskih informacijah ter vse navedene sklepe napravila neopravičeno.
.	.	ie	glede	razpusta ljubljanske podzveze
m izreka kazni tajniku ljubljanske podzveze Gregorcu postopala preko pravil, niti ni na to sklicala v smislu pravil (rok 15 dni) izrednega občnega zbora ljubljanske podzveze.
3. Razpust mariborske in ljubljanske podzveze od strani zveze na sestanku 17. novembra zbrani klubi smatrajo kolesarskemu športu
v dravski banovini za škodljiv ter za nadaljnji razvoj tega športa nevzdržen in usodepoln.
4. Radi tega in z namenom, da se omogoči svoboden razmah kolesarskemu športu na področju dravske banovine, zahtevajo vsi klubi dravske banovine, včlanjeni v kolesarski zvezi, sklicanje izrednega občnega zbora s sledečim dnevnim redom:
1. Ustanovitev lastne podzveze v Mariboru na področju bivše podzveze v Mariboru ter lastne podzveze v Ljubljani na področju bivše ljubljanske podzveze.
2. Črtanje izrečene kazni zveze SSK Maratonu.
3. Preklic odvzetja funkcije zveznemu sodniku Kebriču.
4. Preklic kazni, izrečene tajniku ljubljanske podzveze Gregorcu.
5. Volitve novega upravnega odbora.
6. Predlogi in slučajnosti.
Če zveza ne bo ugodila zahtevam klubov, bodo klubi predložili tozadevne zahteve ministrstvu za telesno vzgojo«
Kulturni koledar
Janko Brejc
18. nov. 1869 sc je rodil na Brezjah (občina Kovar pri Tržiču) politik dr. Janko Brejc. — Gimnazijo je študiral v Celovcu, pravo na Dunaju in je leta 1895 kot odvetniški koncipijent v Ljubljani stopil v javno življenje. — 2e leta 1901 je bil izvoljen v deželni zbor. Toda 1903 je odložil mandat, se preselil v Celovec in začel tam kot predsed nnik Koroškega političnega gospodarskega društva na eni strani boj za slovenski jezik iti priznanje slovenskih pravic proti nemški nadmoči, na drugi strani pa delo za politično in prosvetno organizacijo koroških Slovencev. — Toda še važnejšo vlogo je igral takoj ob prevratu. V slovenski narodni vladi je bil poverjenik za notranje zadeve, 20. jan. 1919 pa je postal oelo predsednik deželne vlade za Slovenijo ter je ostal v tej funkciji z malim presledkom vse do 14 dec. 1920. Ko se ie na seji narodne vlade siklepalo o takojšnjem združenju s Srbijo, je dr. Janko Brejc zastopa! avtonomisttčno stališče. — V času njegovega predsedni'štva se je marsikaj važnega zgodilo v Sloveniji. Predvsem je treba omeniti koroški plebiscit, ki je tako nesrečno izpadel za nas P'a\	nesoglasij	glede
priprav in izvedbe plebiscita je prišel z osrednjo vlado do konflikta, in je poleti odstopil. — Kmalu nato pa je predsedstvo zopet sprejel. — Vendar pa se je kmalu radi nesoglasij in razočaranj skoraj popolnoma odtegnil od jx>litike. — Umrl je leta 1934.	......
Dr. Janko Brejc je bil dober politik. Žal še nimamo Slovenci — o tej važni dobi izčrpnih in objektivnih študij, ki bi nam tudi njegovo delo in osebnost bolj razjasnile kot je. — Eno pa moramo z žalostjo ugotoviti: Spominov o dogodkih, ki so bili za Slovence življenjsko važni, ni napisal. NajMsal jih ni on, in kakor kaže jih ne bo še marsikdo, ki se je tega preloma osebno udeležil. — In upravičeno se bojimo, da bo mlajša generacija na kake usodne dogodke zopet tako 6labo pripravljena po zgodovini.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 18. novembra: Hilda.
Četrtek, 19. novembra: Elizabeta.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva ces4a 20 im mr. Gartus, Moste
•
Drama: Na ledeni plošči. Red sreda.
Opera: Botra smrt.
Kino Union: Beli pekel Piz Palti.
Kino Sloga: San Frančiško.
Kino Matica: škrjanček poje — žvrgoli.
* K-1 N
TEI.
22*21
UNION
^ Danes nepreklicno poilednllč! Dr. FANCKOV alpinski film
Beli pekel Piz Palu
Lem Rlefenstahl - Brnet Udet - Gustav Diesel
Premiera' Velenapet film o torbi med bogastvom ln ljubeznijo
San Frančiško
V sl. Vlogi lepa MIRIAM HOPKINS
mesto bres zakonov
TEI.
21*24
MATICA
Samo *e danes ln Jutrll Lehirleva opereta
Škrjaniek poje - žvrgoli
Marta Eggerth - Hani Soebnker
06	21	-,5W
Poziv kmečkim dolžnikom! Podpisana združenja denarnih zavodov v Dravski banovini pozivajo v imenu vseh pri njih včlanjenih denarnih zavodov vse kmečke dolžnike, ki mislijo, da jim gre zaščita tx) Uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. sept. 1936, da predlože čimpreje svojim zavo-dom-upnikom nova potrdila o tem, da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika ker drugače denarni zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegirani agrarni banki.
V	zvezi s tem odklanjajo denarni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunati kmečkih dolgov zaradi pomanjkanja podatkov, katere jim morajo nuditi občinska potrdila. — Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini, Ljubljana.
O obisku pri ameriških Slovencih bo predaval g. pater Hajnšek, na IV. prosvetnem večeru Trnovskega prosvetnega društva, dr^vi ob 20 v društveni dvorani Karunova ulica/ 14- Vabimo vse člane in prijatelje, da se predavanja udeleže v obil-eem številu. — Odbor.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sreda, 18. novembra: »Na ledeni plošči«. Red Sreda. Četrtek, 19. novembra: »Florentinski slamnik«. Red
Četrtek.
OPERA
Začetek ob 20. url
Sreda, 18. novembra: »Botra Smrt«. Red B.
Četrtek, 19. novembra: Zaprto.
Časnikarski koncert 1. decembra. Kakor vsako leto doslej, priredi ljubljanska se^clJ® Jugoslovanskega novinarskega združenja tudi letos svoj tradicionalni časnikarski koncert na dan narodnega in državnega praznika 1. decembra. Koncert bo tudi letos v veliki dvorani na Taboru, ki je zdaj pač edina dvorana v Ljubljani, v kateri se lahko vršijo družabne prireditve v večjem obsegu. Spored koncerta bo letos jako pester in zanimiv ne samo zaradi odličnih umetniških moči, ki so obljubile svoje sodelovanje, temveč tudi zaradi tega, ker bodo na njegovem sporedu nove ali v Ljubljani redkokdaj izvajane točke. Po koncertu bo zabava v vseh obsežnih prostorih Tabora, igral pa bo močan vojaški orkester. Čisti dobiček prireditve je namenjen pokojninskemu skladu slovenskih časnikarjev, ki samo enkrat na leto apelirajo na javnost, da bi jih podprla. Prepričani smo, da bo tudi letošnja časnikarska prireditev tako dobro obiskana, kakor vsa leta doslej.
Mrtvi in odsotni so volili
V I lil#AlfSenzacionalna razprava BvlAI\WIVI pred malim senatom
Ljubljana, 18. novembra.
Prav senzacionalno politi-6na kazenska razprava se je danes ob 9 dopoldne pričela pred malim kazenskim senatom. Njeno cjzadje tvorijo občinske volitve, ki so se vršile 5. avgusta 1934 za občino Lukovico in pri katerih so takratni JNSarji uporabljali slepari jske mahinacije, da so si priborili večino pri občini proti opoziciji. Zadeva se je zelo zavlekla, kajti takratni jNS arski režim je skušal stvar spraviti z dnevnega reda in sploh zadevo potlačiti. Državni tožilec dr. Leon Pomfie je sedaj obtožil 62 letnega, v Kamniku rojenega in v Lukovico pristojnega posestnika Franca Benkoviča in 39 letnega v St. Juriju rojenega šolskega upravitelja Frannca Sevnika, ki sedaj službuje v Radočaju pri Delnicah. Oba sta bila doslej nekaznovana. Obtožnica njima očita, da sta zakrivila prestopek jx> §§ 84 in 87 zakona o volitvah narodnih pioslan-cev za narodno skupščino v zvezi s čl. 52 občinskega zakona, kakor tudi zločinstvo zoper službeno dolžnosrt v smislu § 397/11 k. z..
Kaj pravi obtožnka
V	obširnih razlogih navaja med drugim obtožnica:
Dne 5. avgusta 1934 so bile ponovne občinske volitve za občinski odbor občine Lukovica. Pri teh volitvah sta nastopili dve kandidatni listi in sicer:
1. Lista z nosilcem Antonom Kersnikom, sedanjim narodnim poslancem in posestnikom na Brdu.
2. Lista z nosilcem Ivanom Novakom, posestnikom in trgovcem v St. Vidu. (Prva lista je bila opozicijska, druga JNS arska.) Volili so na treh voliščih: v Krašnji, Lukovici in Blagovici. Ker 60 se vršile nepravilnosti, se je proti izidu volitev pritožil Janez Gostinčar na upravno sodišče v Celju. Novakovi pristaši so izvršili več nepravilnosti. Upravno sodišče je vse nepravilnosti preiskalo, na-po»led je sodišče volitve razveljavilo s sodbo z dne 17. septembra 1934.
Mrtvi in odsotni volijo
Upravno sodišče je dognalo naslednje nepravilnosti. Na volišču v Krašnji, kjer je bil predsednik učitelj Franjo Bitenc, zapisnikar pa akademik Ivan Krečič, so bile volitve v redu izvršene. Za Novakovo listo je glasovalo 110, za Kersnikovo pa 171 volilnih upravičencev. Na volišču v Lukovici je fungiral kot predsednik volilnega odbora sodni uradnik v pok. Leon Trstenjak, kot zapisnikar pa šolski upravitelj pri Sv. Trojici Avgust Leštan. Na tem volišču so bila prekršena določila § 34/11 občinskega zakona, ker predstavnika Kersnikove liste nista smela neposredno nadzorovati zapisnikarja fwi njegovem delu in nista smela delati pripomb, določila §§ 24 do 27 banovinske volilne odredbe, ker so bili volilni zapisniki in glasovalni seznami podpisani v odsotnosti obeh članov volilne komisije in sta zapisnike odnosno sezname fjodpisala člana komisije Jakob Šerc in France Lončar šele pozneje.
Izid volitev na volišču v Lukovici je bil: Lista Novak 186, lista Kersnik 138 glasov. Tudi glede ja na tem volišču se druigače ni dalo do-
gnati kakih manipulacij, ki bi tvorile učink kaznji-vega dejanja po kaz. zakonu.
Niso pa bile po zakonu izvedene volitve na volišču v Blagovici. Kot predsednik komisije je fun-giral Fran Benkovič, posestnik iz Blagovice, kot zapisnikar pa šolski upravitelj Ivan Sevnik, ki je bil takrat šolski upravitelj v Tuhinju. Na tem volišču so bila kršena določila 6 in druga banovinske volilne uredbe, ker nista volilnemu aktu prisostvovala Lovro Koprivšek in Alojzij Resnik, člana volilnega odbora, ki ju je postavil predsednik občine, marveč sta kot taka tungirala Anton Levec in Tomaž Igilč, nadalje so bila kršena določila § 34/11 občinskega zakona, ker je bilo predstavnikoma Kersnikove liste Ivanu štrekarju in Alojziju Pestotni-ku določeno mesto v volilnem lokalu tako, da nista mogla videti, kam se vpisujejo oddani glasovi, nista smela beležiti oddanih glasov, je bil njima f>repo-vedan vj>ogled v glasovalne sezname, s tem tako onemogočena kontrola, ki njima je po zakonu pristajala. Bila so prekršena tudi določila 24 do 27
objavil
voli lev.
Obtoženca sta dalje poieg prekrškov zoper vo-livni in občinski zakon zakrivila še kaznjiva dejanja, ko sta potvorila pravi izid volitev. Pri upravnem sodišču, dalje po župnem uradu in z zaslišanjem raznih prič na okrajnem sodišču na Brdu, je bilo uradno dognano, da ata obtoženca izkazala v glasovalnih seznamih:
a) da sta glasovala tudi že umrla Gregor Vrankar in Brvar Tomaž. Župni urad v Blagovici je 2. septembra 1934 sporočil, da je Gregor Vrankar, prevžitkar v Gaberju št. 3, umrl že 23. julija 1934, volitve pa so bile 5. avgusta, dalje da je Tomaž Brvar, posestnik na Gaberju št. 6, umrl
1.	marca 1934.
b) da se občinskih volitev za Lukovico niso mnogi udeležili, ki so bili potem vpisani v glasovalni seznam, kakor da so volili. Obtožnica našteva 47 takih laži-volivcev. Ti nevolivci so bili pozneje pri okrajnem sodišu na Brdu zaslišani in so pod prisego potrdili, da se volitev omenjenega dne 5. avgusta niso udeležili. Med laži-volivci so posestniki, delavci in sinovi posestnikov.
Vse te manipulacije z volivnimi zapisniki so bile izvršene na korist Novakove liste. Na volišču v Blagovici je bilo vpisanih 49 neveljavnih glasov, s katerimi so y>otem JNS-arji zmagali, si priborili relativno večino in tako občino. Oba obtoženca sta izkazala v zapisniku, da je na volišču v Blagovici glasovalo 297 volivnih upravičencev. Za Novakovo kandidatno listo je bilo oddanih 208 glasov, za Kersnikovo pa le 71. S temi kaznjivinii manipulacijami je bilo doseženo, da je pri celotnem volivnem izidu dobila Novakova lista 5(H glasove, Kersnikova pa 380 glasov.
Obtoženca zanikata krivdo
Obtoženca France Benkovič in Fran Sevnik sta že v preiskavi zanikala vsako krivdo. Zagovarjala sta se, da nista namenoma izvršila niti odredila nobenega napačnega vpisa. France Benkovič pravi v svojemu zagovoru, da sta se oba predstavnika kandidatnih list ves čas prepirala v lokalu in motila potek volitev v taki meri, da je bil primoran oba odstraniti iz volivnega lokala. Rezultata v Blagovici ni zato razglasil, ker je bil do 8.30 zvečer močno zaposlen z delom, moral pa je hiteti na Brdo. kjer je bila glavna volivna komisija. Dotični dan je bil tudi bolehen, zlomljeni je imel obe ključnici. Težko se je gibal in obračal .
Dober zapisnikar
Benkovič dalje pravi, da je zaradi bolezni zaprosil okrajno načelstvo v Kamniku, da naj se ga
pred malim senatom
razreši funkcije predsednika volivne komisije v Blagovici, pa so ga zagotovili, da bo pri volitvah dobil dobrega zapisnikarja, učitelja Sevnika, ki je že izvežban v takih poslih, ki zna samostojno voditi volitve in ki je že bil zapisnikar pri občinskih volitvah v Kamniški Bistrici, kjer so se volitve gladko izvršile. Prepričan je bil, da se prav lahko zanese na zapisnikarja, učitelja Sevnika. Bil pa je tudi z volivci preveč zaposlen, ni zasledoval, kako je Sevnik vpisoval posamezne volivce v sezname. Benkovič ne more pojasniti, kako so bili izvršeni napačni vpisi. Obtoženec nato natanko in podrobno ojiisuje, kako se je vršila vsa volivna procedura.
Razburljive volitve
Drugi obtoženec Fran Sevnik pa se izgovarja, da so biie volitve zelo razburljive, ker sta se neprestano prerekala zastopnika obeh kandidatnih list. Vpisoval je v glasovalne sezname samo in edino le to, kar mu je predsednik komisije, prvi obtoženec ukazal in diktiral. Po končanem glasovanju se glasovi niso prešteli. Volivni akt je zapečatil in odnesel na Brdo. Dopušča pa možnost, da je zaradi neprestanega vpitja in prerekanja pomotoma vpisal kakšen glas eni, namesto drugi listi, namenoma nikakor ni falzificiral volivnih seznamov. Razmer v Blagovici sploh ni poznal, ni mogel kontrolirati posebej imen posameznih volivcev in mu je mogoče prvi obtoženec ime kakega volivnega upravičenca podtaknil. Ni poznal volivcev. Če je kaj napačnega in neresničnega vpisal, je to storil v razburjenju zaradi velikega prepira v lokalu, prezaposlenosti, zaradi prevelike nervoznosti in zmote.
Današnja razprava bo trajala ves dan. Ob sklepu lista razprava še traja.
Obsojena tatinska glavarja
Ljubljana, 18. novembra.
Razprava proti 8-članski vlomilski družbi se je z popoldanskim odmorom zavlekla tja do 19 zvečer. Razprava je drugače potekala monotono. Obtoženci so priznali večjidel krivdo in tavine, ki so jih skupno ali sami izvršili. Glavar Nace Kun-stek, ki je eleganten pustolovec, je zanikal, da bi bil policijski konfident, priznal pa je, da je imel le »prijateljske stike« s policijo. Od Legatove na Jesenicah je izvabil 300 Din pod pretvezo, da ji bo izsledil tatove, ki so ji ukradli 40.000 Din. Kun-stek, ki je specijalist za vlome, je organiziral vlom pri trgovcu Zabukovcu v Znojilah na Dolenjskem. Zabukovcu je bil odnesen pisalni stroj z raznim drugim blagom in je imel okoli 10.000 Din. Tatovi so obleko in pisalni stroj odnesli v mestno zastavljalnico.
Bili so obsojeni: Ignac Kunstek na 2 leti, drugi poglavar vlomilcev Stefan Cigan pa na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Ostali so dobili od 20 dni do 7 mesecev strogega zapora. Vsi pa v izgubo častnih pravic za 3 leta. Sodbo so sprejeli.
Na 1 leto obsojen lažMnienJer
Ljubljana, 18. nov.
Pred malim senalom se je včeraj pojavil elegantni pustolovec Tržačan, 23 letni Albert Cerkve-nič, ki je italijanski vojaški dezerter. Po poklicu je baje gradbeni tehnik, v Ljubljani pa se je izdajal za gradbenega inženjerja banske uprave.
V	Ljubljani in na deželi je na naslov banske uprave napravil več prevar. Nekemu dekletu je celo obljubil, da jo poroči in se mu ie posrečilo, da je njeni sestri izvabil 2 hranilni knjižici za skupno vlogo okoli 28.000 din._ Delavcem, ki so gradili cesto Sv. Anton-Kraljevica pa je poneveril mezde v znesku 1.197 din. Cerkvenič je vse priznal. Bil je obsojen zaradi uradne poneverbe in zaradi zločinstva prevare na 1 leto strogega zapora. Obtoženec je kazen sprejel.
Napad v celjski jetnišnici
Celje, 17. nov.
V	celjski jetnišnici se je odigrala v nedeljo ob pol 6 zvečer med Bezovškom Ivanom, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu zaradi tatvine ter službujočima paznikoma Cepinom in Boletom srdita borba, ki je trajala 15 do 20 minut. Bezov-šek Ivan, ki je znan kot zelo nasilen človek, se nahaja v celjski jetnišnici Gotovo se mu je zahotelo svpbode, zaradi česar je tudi v nedeljo zvečer izrabil priliko in napadel oba službujoča paznika s silnim naskokom. Oba paznika je napadel z leseno nogo, ki jo je odlomil od mize in kričal na vso moč: »Smrt mora biti nocoj l< Oba paznika sta se nahajala v zelo težkem in nevarnem položaju. Res je nastala z jetnikom silna borba in bi moral vsak opazovalec računati s smrtno žrtvijo. — Borba je trajala, kakoi že rečeno 15 do 20 minut, nakar se je službujočima paznikoma posrečilo spraviti Bezovška na mesto, kamor edino spada. Paznika sta ostala brez težjih poškodb, pač pa sta bila deležna zelo mnogo strahu, kar je samo po sebi razumljivo Bezovšek je bil zelo nasilen tatinski tolovaj in kakor iz tega razvidno tudi nevaren človeškemu življenju. Pohvaliti pa moramo oba paznika, ki sta se takoj znašla v lej mučni situaciji in s svojo spretnostjo ter možatostjo preprečila kaj hujšega Lahko smo vsi prepričani, da Rta se nahajala oba v smrtni nevarnosti, kateri naklep se pa Bezovšku ni posrečil.
Lepota mostnih zgradb
Ljubljana, 18. nov.
Sinoči je predaval v okviru Prirodoslovnega društva v dvorani Delavske zbornice univ. prof. dr. inž. Kril »o lepoti mostnih zgradbe. Predavatelj je podal najprej različna mnenja, ki vladajo v svetu o možnosti združitve znanstvenikovih in umetnikovih del v velikih zgradbah, ki se grade po obsežnem znanstvenem računu. Nato je z zbirko 50 diapozitivov pokazal estetiko monumentalnih kamenitih mostov, ki jih je ustvaril srednji vek in spopolnila najnovejša doba z železobeton-skimi mostovi. Pokazal je tudi lepo in estetsko rešitev železnih mostov in obenem zablode, ki jih je ustvaril čisti račun, ne da bi se oziral na zahteve lepote.
S tem predavanjem je predavatelj dokazal, da moderna znanost in tehnika odpirata možnost ne-sluteno veličastnih zgradb, če le složno delata na isti nalogi znanstvenika in esteta.
Ko je prof. KrM svoje predavanje zaključil, so ga navzoči nagradili z neprisiljenim odobravanjem.
Od tu in tam
Nova doba potovanj med Belgradom in Zagrebom se je spet začela za voditelje srbskega dela zdruzene opozicije. Pred dvema dnevoma je bil pri
ar. Mačku Gavrijovič, ki je v Zagreb prinesel točno besedilo sporazuma, ki so ga podpisali med seboj prvaki belgrajskega dela opozicije. Ponoči pa je prišel za njim dr. Milan Kostič, prvak b. SDS m se danes dojx>ldne oglasil pri dr. Mačku. Pred svojim odhodom i>z Belgrada je Kostič dejal, da sporazum lepo napreduje, ker je za to dobra volja na obeh straneh. Stališči obeh delov ojx>zicije sta se baje že precej približali.
20 vagonov suhih sliv bomo smeli iz Jugosla vije izvoziti na Dansko. Tako obvestilo je prejelo trgovinski ministrstvo.
Milan Pribičevič. eden od prvakov b. SDS »trake je zbolel in moral oditi na zdravljenje na uolnik. Do sedaj je ležal nekaj tednov v zagrebški kliniki. Baje njegova bolezen ni nevarna vendar^ mu je potrebno temeljito zdravljenje takoj spo-
Vlak lokalne samoborske železnice je včeraj povozil in raztrgal Stefana Vodopijo, tovarniškega delavca Delavec se jt na večer vračal z dela. pa je na doslej nejx>jasnjen način prišel pod vlak, ki ga je skoro dvesto metrov vlekel s seboj. Preiskava pa je dognala, da najbrže ne gre zgolj za nesrečo, temveč prej za zločin, ker so našli pri mrtvecu novo kupljeno železniško karto iz Stenjevca. Zato mislijo, da se je Vodopija vozil z vlakom, pa ga je nekdo vrgel z vlaka. Na glavi so našli tudi nekaj vbodov, ki 6e zdi, da 60 prej od noža, kakor od padca. Kmalu so aretirali sprevodnika te železnice ker je eden od potnikov povedal, da sta se sprevodnik in Vodopija prepirala in je hotel sprevodnik delavca vreči iz vagona.
... Strahovita nesreča se je včeraj zjutraj dogodila na Savi prav blizu Zagreba. Devet kmetov, ki vozijo v Zagreb vsako jutro mleko, je po svoji vsakodnevni navadi zasedlo čoln, da se prepelje preko Save. Izredno gosta in neprodirna megla pa Jim ni dovoljevala razgleda preko reke, niti ix> reki sami. Sredi toka pa je čoln nenadoma zadel v pi ota ki jih je na tistih mestih več, in se prevrnil. Vseh devet je padlo v mrzlo Savo, trije od njih so našli v valovih Save smrt. Ostali pa so se rešili s težavo. Nad dve uri so se borili z valovi m se z zadnjimi napori oprijemali pilotov sredi reke. Sele po tem so jih ljudje rešili iz objema ledeno nirzle Save. Enega od njih so morali prepeljati v bolnišnico, ker je ves prezebel in prehlajen da bo prav težko ostal pri življenju. Vse pa ie rešil stari kmet Haluga, ki se ni zbal valov ter je pohitel s čolnom na pomoč, ko je slišal onemoglo vpitje na pomoč. V Mičevcu, odkoder so bili vsi nesrečniki, je ta strašna nesreča globoko doimila na vse ljudi.	'
Dalmatinski sadilci tobaka so letos izredno zadovoljni » svojim pridelkom. Pridelali so ga okrog 5 milijonov kilogramov, kar je 20% več kakor lansko leto. Za ves pridelek bodo sadilci iz-kupili okrog 75 milijonov Din, ker je tudi i>o kakovosti tobak letos mnogo bolj«. 25. t. m. se bo v Dalmaciji začelo odkupovanje tobaka s strani države. Dalmatinci upajo, da bo država dovolila letos nekaj več sadik, da se bodo od 160 milijonov povzpeli na 200 milijonov stebelc.
, ,.v ^oniei r B««"* »e Je dogodil včeraj strašen zločin. Iz Kragujevca je prišel za svojo pobeglo zeno opankar Miloradovič in jo nato zaklal. Po zločinu je končal življenje tudi sebi. Ljubica Jovanovič je pobegnila od svojega moža in prišla v Zenico. Tam se je spoznala z nekim železniškim kurjačem ter se pri njem kar udomačila. V ponedeljek pa	je dobila	nenaden obisk.	Prišel je
tujec, ki je	zmedeno	pripovedoval svoje	želje.
Hotel je pri	njih tudi prenočiti, vendar	ga	zaradi
pomanjkanja	prostora	niso sprejeli.	Ko	pa je
bil dopoldne za trenutek sam z Ljubico, jo je z nožem razmesaril,, da je takoj izdihnila. Ko je pa videl, da ji je končal življenje, je Se sebe sedemkrat z nožem zabodel.
100 predstav je doživela t Zagrebli opereta splitskega komponista Iva Tijardoviča »Mala Flo-ramye<.
50 letnico obstoja praznuje sarajevsko muslimansko šerijatsko bogoslovno učilišče.
Družinska tragedija se je odigrala te dni blizu Siska. Marij Petko je bil izučen mizar, pa se jp pozneje lotil gostilničarske obrti. Toda ni imel oblastvenega dovoljenja za novo obrt in jo je
zato inoral opustiti. S pomanjkanjem denarja, pa se je podrla tudi dru/.inska sreča, možu se je začela žena izneverjati. Končno sta se ločila. Toda možu je bilo tega hudo žal. Ko so bili vsi skupaj na neki zabavi, je ločenka mnogo plesala in se z drugimi zabavala. Možu to ni bilo po godu. Ko so pa zvečer odhajali, je mož svojo ločeno ženo ustrelil.
Tudi hrvatski učitelji so se pridružili sklepom novosadskih učiteljev, ki zahtevajo, da se šola depolitizira in učiteljsko združenje obdrži le kot stanovska organizacija. Dalje so se izjavili, da odobravajo sedanje delo šolskih oblasti in zahtevajo stalnost .
V Dubrovniku sodijo svetovnemu goljufu —
Bernardu Joffeu, ki ga imajo na piki tudi italijanske, nemške, grške in druge policijske oblasti. Mož se je vrtel po svetovnih kopališčih in iskal ljudi, ki bo vstopili kot finančniki v njegove »to-varniške« koncerne. Tako je navrtal več bogatašev pri nas, v Grčiji in drugod. Ko so mu postala pri nas tla že nekoliko prevroča, jo je popihal v Albanijo, kjer so ga pa prijeli in kmalu nato izročili našim oblastem. V Dubrovniku je lansko leto zalotil nekega Avstrijca, s katerim sta se pogodila, da bosta sezidaia tovarno svilenih nogavic. Joffeu je padlo tako v roke 25 tisoč avstrijskih šilingov. Tovarna pa je seveda ostala le pri načrtih, dočim graditelja ni bilo več na spregled.
Dva razbojnika sta pri Somboru zvedela za bogatega ekonoma in njegov denar in sta njegovo hi so napadla. Toda naslasla le blagajno, v kateri je bilo le nekaj drobnega kovanega denarja. To ju je razkačilo, ^ker sta vedela, da mora mož v nekaj dneh dobiti skoro četrt milijona dinarjev, ker je bil pred,časom prodal toliko zemlje. Ko sta pa razbojnika v drugo napadla hišo, pa jima je spodletelo, ker so ju zalotili pri delu. Sicer sta pobegnila, vendar so ju orožniki kmalu nato izsledili. Ko sta bila že v rokah pravice, pa se je eden od njiju zbal kazni in se jo obesil.
S šest milijoni dinarjev bodo v Sarajevu zmo-dernizirali m popravili svoje gledališče. Prezidali ga bodo, da bo največje v državi, vse pa bo urejeno na najmodernejši način. Državna hijx>tekarna banka bo denar posodila
V Mariboru se je te dni začela konierenca med \ zastopniki naših in avstrijskih železnic za ureditev obmejega prometa. Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik generalnega direktorja državnih železnic
Josip Cuginus.
Ruska moč - bojne ladje
Ob dneh španske državljanske vojne se pozornost vsega sveta v ne mali meri posveča tudi vojaškim silam sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija se je vseskozi udeleževala sej odbora za nevmešava-nje v špansko državljansko vojno v Londonu in se, kakor vse druge velesile, navidezno držala načela nevmešavanja. Stiska madridske vlade pa je nagnila Sovjetsko Rusijo, da je zagrozila odboru s svojim odhodom, če bi druge sile (v prvi vrsti Nemčija in Italija) še nadalje podpirale španske nacionaliste S tein bi se iznebila obvez nevmešavanja in mogla odkrito podpirati rdeče z vsem, kar jim manjka. Dejansko je Sovjetska Rusija v nič manjši meri na tihem [»opirala rdečo madridsko vlado, kar najbolj dokazuje primer njenega p»slanika v Maridu Rosenberga, ki se je kot tuj diplomatski zastopnik do zadnjega udeleževal sleherne seje madridske vlade.
Tajno oboroževanje
V	vsem tem igra veliko vlogo ruska mornarica, ki nanjo Sovjeti polagajo izredno veliko važosi. Pred kratkim so bili veliki manevri ruskega vojnega brodovja v Vzhodnem morju, v Črnem in Kaspiškem. Sovjetska Rusija je znala vse svoje oboroževanje spretno prikriti in pokaže vso svojo moč le ob takih prilikah, kjer gre za propagando ali pa za demonstracijo proti tujim velesilam. Posebno tajno zna graditi Rusija svojo mornarico. Vseskozi se kaže ruska težnja, da se izogiba vsakemu pristanku na omejitev oboroževanja na morju, kakor ga sicer ostale velesile medsebojno sklepajo.
Po svetovni vojni je Rusija v notranjih bojih zanemarila svojo mornarico, delno pa so temu krive tudi izgube severnih obmorskih pokrajin, na katerih so se rodile nove države. Tudi so bile utrdbe in vojne ladje izza carske Rusije tako zastarele, .ta so bile za moderni čas nerabljive in proti modernemu orožju neodporne. Vse ladjedelnice so počivale in propadale.
Dve petletki vojne mornarice
Čim so Sovjeti kolikor toliko uredili svojo državo na znotraj, so takoj začeli izvajati program zavarovanja svoje države tudi na zunaj. Postavili so močno suhozemno vojsko, zgradili zračno brodovje, s tem vzporedno pa tudi vojno mornarico. Sicer se je poslednja začela dvigati šele v zadnjih letih, spočetka so ji Sovjeti pripisovali bolj obrambni znnačaj: Od carske mornarice je ostalo le nekaj križark in podmornic. Toda, ne javno, temveč na tihem so Sovjeti začeli misliti na zopetno osvojitev vseh izgubljenih severnih obmorskih (»krajin, za kar jim je bilo seveda potrebno močno bojno bro-dovje. Zgradili so mornarico. V prvi petletki so ta načrt začeli uresničevati. Največja ovira je bilo pomanjkanje strokovno izvežbamh konstrukterjev in telničnega osebja, ki bi gradilo ladje po zahodnoevropskem vzoru in enake kakovosti. V tej petletki so zgradili tri velike oklopne ladje po 24.000 ton in pet križark j» 8000 ton, ki so jih opremili z vse-
mi modernimi pridobitvami na polju obroževanja. ! To je bil začetek svojetskega bojnega brodovja. 1 Od teh ladij se nahajata dve oklojmici in ena kri- i žarka v Vzhodnem morju, ostale pa pripadajo črnomorskemu brodovju. Zraven spadajo tudi še nekatere manjše ladijske enote, za katere pa še danes ni mogoče ugotoviti dejanskega števila.
Moč brodovja
Posebno pažnjo pa 60 posvečali disciplini in izvežbanosti posadk. V ta namen so odstranili vsak vpliv stranke na vojsko, s čemer so zagotovili nemoten razvoj in dosego cilja, zraven pa tudi veliko op»rno silo diktatorju samemu. Posameznim oddelkom so postavili na čelo posebne poveljnike, ki so bili za svoje delo odgovorni nepiosredno Stalinu. Prva petletka je potekla prav za prav v znamenju p»pravljanja in moderniziranja starih ladij. Pri drugi petletki pa so zgradili veliko število velikih in majhnih jiodmornic, velikih rušilcev, torpedovk, minonoscev in več križark. Značaj brodovja je bil v teh letih bolj defenziven, dočim je danes že ofen-zivenn. Danes ima Sovjetska Rusija že preko sto modernih podmornic, med katerimi jih je več kot polovico, ki ne bodo samo branile rusko obalo, temveč bodo tudi napadale sovražnika. V Vzhodnem morju je stacioniranih nad 50 p»dmornic, 12 rušilcev, mnogo minonoscev ter obe ogromni oklopnici »Marat« in »Oktoberska revolucija« ter križarka »Avrora«. Seveda je temu brodovju pri-deljena tudi skupina letalskih eskadril ter pomožnega brodovja.
Prekop do Ledenega morja
Svoj značaj in tendenco je sovjetsko brodovje p»kazalo v letošnjih manevrih, ki so bili daleč preko finskih voda prav do bližine nemškega obrežja. Pogajanja za pomorski sp»razum v Londonu dajo slutiti, da Rusija zahteva toliko ladijskih enot, kolikor jih ne potrebuje samo za obrambo, temveč tudi za napad. Zahteva, da se ji dovoli zgraditi sedem križark z 8000 tonami in 18 cm toprovi, dočim drugi ne grade nobene križarke, ki bi imela topove večje kakor 15.5 cm. Zahteva tudi dve oklopm ladji s 40 cm top»vi.. Nočejo pa pristati za omejitev vojnega oboroževanja za vzhodnoazijsko brodovje, ki naj se gradi ali na vzhodu, ali na severu, ali pa na Črnem morju. S tem bi Sovjetska Rusija zgradila poljubno število ladij, za katere bi se ne dalo ugotovfii, v kateri sestav spadajo. Ce bi prekoračila dovoljeno število za črnomorsko brodovje, bi se Rusija izgovorila, da je presežek ladij namenjen za Vzhodnoazijsko, ali pa za Severno morje, ali obratno.
Za 6everno brodovje pa si je zgradila močno oporišče na otoku Kotlinu, ki ga imenujejo Malto vzhodnega morja. S tem je sklenjena črta s staro trdnjavo Kronstadt in Ljeningradom, kjer se nahajajo ogromne tovarne municije in razstrelilnega orožja.
Da bi si pa zagotovila večjo možnost prostega
Na bojevniškem kongresu v Rimu se klanjajo zastopniki raznih narodnosti spominu padlih tovarišev
Sven Elvestad:	4
Zlodej se dolgočasi
>Kolikor vem, je ta oddelek za kadilce,« je odvrnil Brede.
Vljudno se je zahvalil.
,Da, način je res amerikanski‘, je mislil Brede. Zdelo se mu je, da celo njegova norveščina tuje zveni. Brede je gledal skozi okno, toda njegove oči so se kmalu utrudile od neprestanega premikanja pokrajine, neke vrste nerazpoloženje se ga je lotevalo: ali naj bo tako novo življenje, dolgočasno opazovanje razmer in ljudi, ki ga nikdar niso bili zanimali.
Amerikanec mu je ponudil iz svoje cigaretne doze. Brede je skoraj preplašen odkimal z glavo.
»Hvala za vašo prijaznost,« je dejal, »toda nikdar nisem kadil cigaret.«
Resnica je bila, da je cigarete vedno odklanjal. Mlad človek, s prsti rjavimi od tobaka in z nemirno nervozno strastjo, ki hoče sleherno dnevno uro vloviti čas za cigarete, v njegovem uradu ni imel sreče. Zdelo se mu je, da je to zamorska pogrešnost, nekaj umazanega in čudno vonjajočega invsakikrat, kadar je na mizi našel kadeči se cigaretni ogorek, je vzrojil.
Bilo je jasno, da je Amerikanec hotel navezati razgovor. Izpregovorila sta nekaj besed o popotovanju, o novi pokrajini (ravnokar sta namreč prišla do švedske meje), ko
je Brede opazil drobno malenkost: Amerikanec je ugasnil do polovice zgorelo cigareto v skledici za cigaretne odpadke in si ni \*eč prižgal nobene. To se je zgodilo mimogrede, kakor iz raztresenosti, toda Brede je bil dovolj bister opazovalec in je mogel opaziti, da je bil to izraz resnično fine, nesebične vljudnosti, nagonske obzirnosti izobraženega človeka do okolice. Nezavedno se mu je spočela simpatija do moža in razgovor je stekel laže. Predstavila sta se, da nista vedela kdaj. — Pisal se je Johnson in je bil iz Marylanda, tovarnar gospodarskih strojev, zdaj pa bi rad na Dansko, da bi proučeval znamenito poljedelstvo. Prej pa si je hotel privoščiti še par dni Kopenhagena; toliko lepega je že slišal o tem mestu.
Generalni ravnatelj je znova začutil majhen naval nerazpoloženosti — morda se je s tem slučajnem spoznanju spustil vendarle predaleč? Zdelo se je, kakor da Ameri-kančeve besede nekam merijo, tako, kakor da bi hotel z njim skupaj večer zabiti, kakor pravijo. Ljudje, ki hočejo kakšen večer prelumpati, so mu ostali vedno neznani, njihov svet mu je pomenil nekaj sovražnega in vznemirjajočega, kar je povzročalo, da se je umikal v tihe, starinske hotele. Tedaj pa je Amerikanec nadaljeval, kakor da je bil znova uganil sopotnikove misli:
»Zanimam se namreč tudi za upravne zadeve in sem slišal, da je občinska uprava Kopenhagena v mnogih ozirih vzorna.«
Mr. Johnson se je torej razodel kot mož
Hitlerjevi venci, ki so jih v Monakovcni položili na grobove prvih »borcev za novo Nemčijo«, padlih pred 13 leti.
gibanja in ustvarila novo zatočišče, je Rusija v ta namen preuredila in utrdila tudi svojo obalo ob Ledenem morju tam, kjer jo obliva zalivski ton. 2e v svetovni vojni je pristanišče Murmansk imelo velik jjomen, kajti s te strani so se mogle ladje preskrbovati z municijo.
Da bi to .strateško pomembno točko čim bolj izrabila, se ni zadovoljila samo s tem, da je zgradila saino železnico do Severnega morja, temveč ima v načrtu tudi zgraditev vodne poti med Ljeningradom in Murmanskim zalivom.
V	pojvolni tajnosti je Rusija ta prekop že zgradila in more tako lažje bojne enote brez kontrole premeščati iz Severnega morja v Ledeno morje. Ždi se, da bodo Polarni Aleksandrovsk, Murmansk in Arhangelsk postali v kratkem oporišča sovjetske mornarice in s tem izhodišča napadov jiroti zahodni Evropi.
Krvnik do smrti brez posla
Marsikdo 6i v svojih mladih letih želi takšnega poklica, ki bi mu ne delal bogve kakšnih težav in bi ga z lahkoto opravljal. Le redko pa 6e zgodi, da se ne bi našel niti en človek, ki bi imel vsaj nekaj vzroka pritoževati se nad j»slovanjem, ali bolje rečeno, nad opravljanjem poklica koga drugega. Pa so seveda tudi takšni srečni ljudje, za današnje pojme nekam čudni primeri, da, slučajno. Saj večkrat niti ne pomislimo, kakšne različne vrste ]»klicev so si izvolili nekaterniki. Vsi so potrebni, vse je treba opravljati tako, kakor je prav, navadno pa tudi take, ki se nam zde nekaj j»sebnega, ne morda tako imenitnega, pač pa svojevrstnega. Čudna bi se nam zdela izjema, da bi kdo dolga in dolga leta imel kak poklic, bi zato prejemal precejšnjo plačo celo od države, ne bi pa v resnici ves čas, odkar je bil [»stavljen na to mesto, imel niti najmanjšega posla. In vendar so tudi takšni ljudje. Pomislite:
Na Danskem je pred kratkim umrl v 62 letu starosti nek kronik, ki je bil nastavljen pred 22 leti, torej tedaj, ko je bil star 40 let. Ce je čutil v sebi, da je rojen za ta poklic, potem je bil ob svoji smrti silno nesrečen človek, kaj ti v vseh 22 letih ni dobil v roke niti enega človeka, da bi ga spravil na drugi 6vet. Obsojenih na smrt je že bilo nekaj, toda vse prošnje za pomilostitev so bile ugodno rešene, za obsojence namreč, ne pa morda tudi za krvnika, bogve.
Ameriški razlog za ločitev
Znani ameriški milijonar Ilarry Triagle v Chicagu ima malo hčerko. To svojo ljubljenko •darling« obožuje in ji izpolni vsako prošnjo. Pred kratkim ji je podaril tjulena, ki ga je hotela imeti. V parku so napravili malo jezero, ga ogradili in tjulenj je bil s svojim bivališčem kar zadovoljen. Milijonarjeva hčerka pa je imela svoje veselje.
Toda mala »darling« se je kmalu naveličala svojega tjulenja in je zahtevala drugo igračo. Tokrat je pa hotela imeti kar majhen, resničen ze-pelin. Topot pa se je zdelo preveč, še očetu in ker razvajeni otrok ni nehal naprej nadlegovati, je oče izgubil svojo potrpežljivost in je prisolil svojemu ljubljencu nekaj zaušnic. Tedaj pa je izjavila gospa Triangle vsa razburjena, da je njen mož brez srca, da zlostavlja svojega otroka in da je nadalje skupno življenje z možem nemogoče.
V	teku ločitvenega postopanja pa je ameri-kansko občinstvo zvedelo, da je ta nečloveški oče, ki svojemu otroku ne mara kupiti niti zepelina, kanibal, eč pa rabi žena o lastnem možu take izraze, potem je brez dvoma, da je moral biti ta oče nemogoč nestvor. Zakon je bil ločen in sodnik je tudi prisodil tega »darling« materi.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Sreda, 18. novembra: 13.00 Lahka soliuMina grlae-ba (plošče) — L.45 Vreme, poročila — 13.00 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Vso mogo&e, kar kdo hoče (plošče po željah — 14.00 \ reine borza —- 18.00 Raavoj prometa v Egiiptu — II. ded predavanja (g. dr. Valter Bohinec) _ 18.20 Bočna dela: Naredimo ai mapo z-a zvezke (g. Miroi slav Zor) — 18.40 Bi»tvo kapitalizma (te. Rudolf Smer«! su) — 10.00 Cas, vreme, poročila, spored obvestila 19.30 Nac. ura: Lamartinova pot po jugoslov. državi 1832 im 1835 (dr. Pavle Jevtič iz Bdga) — 13.59 Uvod v prenos — 20.00 Prenoe o-pere iz ljubljanskega gledaJU šča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored.
Drugi programi
Sreda, /8. novembra. Bel grad: 19.50 Narodne pe«u ma — 20.30 Hurooriis4)ični časopis — 21.30 Plošče — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 19.25 Puccinijeva opera «La Boheme« — 21.55 Orkestralni koncert — 22.20 Zabavni koncert — 23.45 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 20.40 Igra — 21.05 Simfonični koncert, nato plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Pestra glasba — 20.40 Opereta, noto plesna glasba — Praga: 20.05 Češka filharmonija — 22.15 Orkestralni koncert — Varšava: 20.00 Plošče — 21.00 Chopinov koncert — 21.30 Komama glasba — 23.00 Plesna glasba — Vratislava: 20.00 Pesmi narodov —• 20.45 Oratorij «V začetku je bilo dej a/nje« — Lipsko: 20.00 Beethovnova «Missa solem ni«« — Frankfurt: 18.30 Bachov «De profundis« — 20.00 Brahmsov koncert — Beromiinster: 20.00 Som at ni koncert — 21.00 Švicarski večer — Bukarešta: 19.35 Verdijeva opora «Aida* — Siiissc Romandc: 20.35 Bachov koncert.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALKE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISK ARH8 PREJ
K.T. D.
▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE
z resnim zanimanjem. In ko je šlo proti večeru in se je Štefan Brede hotel resno umakniti v svoj spalni oddelek, je Amerikanec prišel s predlogom, ki je Brede o njem mislil, da bi ga lahko še premislil:
»Nimam nobenih znancev v Kopenha-genu,« je dejal gospod Johnson, »in zelo bi me veselilo, ko bi mogla kje skupaj obedovati. Ce vaš dan ni že čisto zaseden.«
»Prosim vas, da mi oprostite,« je odvrnil brede, »če morem za trenutek premisliti, kakšne obveznosti me za jutri čakajo.«
To se je izgovoril, da bi pridobil na času. V prejšnjih razmerah bi do takega položaja nikakor ne moglo priti. V najhujšem slučaju bi se tak položaj končal z diskretnim migljajem tajniku: Spravite mi vendar s poti tega sitneža!
Zdaj pa je bilo drugače. Brede se je sam podal v svet, ki je bil drugačen od onega prejšnjega. In to je storil zato, ker je vedel, da je razen življenja, ki ga je živel, še drugo življenje, neizmerno večje in različnejše. — Njegovo lastno življenje je bilo prav za prav ozko, imelo je obledel pogled na vse, kar ni spadalo k velepoteznemu in vrednostnemu ustvarjanju, ki ga je bil vodil.
Spoznal je, da je na koncu koncev dosegel, kar je doseči mogel, in da je njegova bodočnost zdaj le še nepotrebno izrabljanje let. Ta misel mu je grenila življenje, ki se mu je zdelo brez zmisla. Želel je, da bi se odprl življenju, ki ga ni poznal in ki bi njegovemu življenju lahko dalo še kako vred-
nost, pa četudi bi le njegovo radovednost vzbudilo. Toda v tem prehodu je bilo treba premagovati vse predsodke, ki bi ga še vezali na prejšnost, predvsem njegovo človeko-mrznost.
»Hvala za vaš predlog, sprejmem ga,«
Določno tako bi kdaj prej odgovoril na predlog, ki je vseboval milijonsko kupčijo.
»Izborno,« je dejal mr. Johnson veselo. »In če vam je prav, lahko izbereva nemara tak restoran, ki ni preveč izbirčen. Rafinirana sladokusnost s svojimi izbranimi vini in podobnim mi ravno ne prija «
^Popolnoma se strinjam z vami.«
»Če le mogoče restoran, ki lahko v njem vidiva meščanski Kopenhagen, kako uživa svoje umerjeno življenjsko veselje. Kaj mi lahko svetujete?«
Meščanski Kopenhagen... Tivoli,.,.. Wi-wel... te predstave so se brez reda pojavile v zavesti generalnega ravnatelja. Večkrat Je bil z angleškimi poslovnimi prijatelji obedoval v Wiwelu, pred očmi so se mu pojavili stukaturni stropi in mnogo zrcal.
Wiwel vam lahko predlagam,« je dejal. Tje boste lahko našli. Večerjam navadno ob sedmih.«
»To mi je po godu. Torej ob sedmih.«
»Drži,« je dejal generalni ravnatelj, medtem ko je vstajal, kratko pozdravil in odšel. Njegovi veliki sklepi so bili vedno taki: kratki in jedrnati. Trenutek razmisleka, da lahko pregleda vse možnosti, nato pa odklon ali privzem.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Telefon 2904 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6,
Telefon 29D2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Čeč. Izdajatelj; Ivan Rakoveo. Urednik; Jože Košiček,