primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu "•S. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski1
M.	dnevnik:
C-
?_
03
inije)
»723
O' _
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 223 (12.855)
Trst, torek, 22. septembra 1987
Preproste resnice o begunskem zborovanju
MARTIN BRECELJ
Več tisoč istrskih, reških in dalmatinskih beguncev se je v teh dneh zbralo v Trstu tudi za to, da bi potrdilo zvestobo svojim koreninam, da bi ponosno izpovedalo svoje preizkušeno italijanstvo. Kolikor jih je vodil ta na-n»en, so želi tudi naše spoštovanje. Kako bi jih ne razumeli mi, ki iz dneva v dan preizkušamo trdnost svojih korenin? Žal pa je begunski shod imel tudi drugačne namene in pomene, takšne, kakršne bi po našem moral odklanjati tudi begunec, ki skuša tragiko svoje usode resnično razumeti.
Ni mogoče namreč trditi, da je zunaj ali onkraj namena prirediteljev shoda recimo to, kar si je mogoče ogledati na razstavi v Palači Costanzi ali kar je mogoče prebrati v njenem katalogu. Kako je mogoče razstavo naslavljati "Istra, Kvarner in Dalmacija, ena sama latinska, beneška in krščanska zemlja« Po vsem, kar se je v tistih deželah zgodilo? Kako je mogoče štirideset let potem utemeljevati svoj prebeg rekoč, da bi Italijani v nasprotnem primeru morali »zanikati svojo dušo in postati sužnji tistih, ki so stoletja in stoletja bili sužnji po imenu, definiciji in funkciji«, kot piše v katalogu, izdanem pod pokroviteljstvom deželne uprave? Mogoče je res kdo kaj nehote prezrl, verjetneje pa je treba ta dejstva razumeti kot dokaz, da je še vedno dokaj razširjena tista slepota, ki ne dopusti uzreti, da je spoštovanje dostojanstva drugih Pogoj za uveljavljanje lastnega dosto-jastva.
Na osrednji proslavi v okviru shoda sta dva izmed slavnostnih govornikov pdprto pogrevala revanšistična stališča in zahtevala revizijo mednarodnih sporazumov. Problem bi po njunem bil Pravično rešen, ko bi meja tekla pri Postojni in Pulju ali še vzhodneje in južneje. Očitno tem ljudem ne pade na kraj uma, da bi kdo drug lahko enako upravičeno zahteval, naj bi meja tekla vždolž Nadiže in Soče ali še zahodneje. A ne samo to. Kdor sploh razmišlja s iakšno logiko, očitno ne more uzreti, da je problem meje mogoče reševati iudi na drugačen način, ne tako, da bi jo spet premikali (kar bi gotovo ne šlo brez prelivanja krvi), marveč tako, da bi jo vse bolj odpirali in jo naposled vsaj v nekem smislu zbrisali. V smislu, da bi se Italijan lahko počutil resnično doma tudi v Kopru in na Reki in da bi se Slovenec lahko počutil resnično doma tudi v Trstu in Čedadu.
Gre za zelo preproste resnice, ki pa se očitno težko uveljavljajo tudi pri listih, ki so na lastni koži izkusili, kam vodijo drugačna pota. Težko, a najbrž se le: tudi na shodu ali ob njem so se uglasili pogumni in trezni glasovi, od Predstavnikov Krožka Istria do škofa Kellomija in zgodovinarja Diega De Castra.
KRONIKA NA 4. STRANI
Končal se je beg velikega mojstra tajne fvamasonske lože P2
Gelli se je predal ženevskim sodnikom Italija bo zahtevala njegovo izročitev
V	Švici mu bodo sodili zaradi bega iz zapora v Champ Dollonu
V	Italiji ne bo odgovarjal za kazniva dejanja političnega značaja
Licio Gelli v arhivskem posnetku	(Telefoto AP)
ŽENEVA — Včeraj zjutraj se je Licio Gelli, bivši veliki mojster framasonske lože P2, predal ženevskim sodnim oblastnem ter se s sinom in štirimi odvetniki predstavil sodniku Jean-Pierru Tremble-yu. Svojo predajo je sicer najavljal že nekaj tednov, uresničil pa jo je šele včeraj.
Gelli, ki je vpleten v skoraj vse najpomebnejše afere finančnega, političnega in prevratniškega značaja v Italiji sedemdesetih let, je bil na begu štiri leta, iz »begunstva« v Latinski Ameriki pa naj bi ga prisililo k predaji izredno slabo zdravstveno stanje. Ženevskim sodnikom se je namreč predal starec, ki trdno računa na naprednost švicarskih zdravstvenih struktur za namestitev treh by-passov v svojo obolelo srčno mišico. Licio Gelli pa je znal tudi temeljito preračunati prednosti predaje švicarskemu sodstvu. V Švici mu lahko sodijo le zaradi bega iz zapora Champ Dollon, oz. samo zaradi tega, ker je podkupil paznika, kar pomeni, da bi mu lahko prisodili največ štiri leta in pol zapora, poleg tega pa so ga že včeraj sprejeli na kardiološkem oddelku priznane ženevske klinike, kjer se bo zdaj zdravil.
Trda bi mu seveda predla v Italiji, kjer ga že dolgo let pričakuje kopica sodnikov. Licio Gelli je bil seveda seznanjen s tem, da ga švicarski sodniki ne bodo takoj izročili Italijanom. Italija ga bo lahko dobila nazaj šele potem, ko bo plačal svoj dolg švicarski pravici, in tudi v tem primeru ga bodo v Italiji lahko zaslišali izključno v zvezi z obsodbami,
ki niso političnega izvora (obrekovanje, goljufija, sodelovanje pri bankrotu in drugo).
Licio Gelli je sicer izrazil željo, da bi ga italijanski sodniki čimprej zaslišali in ga priznali za nedolžnega, kar seveda zveni dokaj porogljivo. V Rimu bi mu morali med drugim soditi zaradi ilegalnega zbiranja kapitalov v tujini (kupoval je hiše v Argentini), v Firencah je bil vpleten v tajno finansiranje desničarskih prevratniških skupin, ki so zakrivile vrsto atentatov na vlake, v Milanu pa je bil vpleten v krah Banca Ambrosiana. Preostaja še Bologna, kjer je Gelli vpleten v pokol na železniško postajo, bolonjski sodniki pa so trenutno edini, ki bi lahko prekrižali račune enemu izmed najbolj temačnih predstavnikov povojne Italije. Bolonjski sodniki bi namreč lahko zahtevali od švicarskih kolegov izročitev Licia Gellija tudi za kazniva dejanja političnega značaja, ki naj bi jih zagrešil, ko je spletkaril in rovaril proti demokraciji, ko je uporabljal svoja raznolika poznanstva in vpliv framasonstva za snovanje državnega udara.
Gellijeva kariera in reakcije ob njegovi aretaciji
NA 12. STRANI
Govor ameriškega predsednika pred Generalno skupščino OZN
Zgodovinski sporazum s Sovj‘etsko zvezo ni spremenil Reaganove globalne politike
NEW YORK — Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj v svojem govoru pred Generalno skupščino OZN spregovoril o široki paleti mednarodnih vprašanj, ki gredo od Zaliva in drugih kriznih žarišč do medblokovskih odnosov. Kdor je pričakoval novosti, je bil nemalo razočaran, saj je Reagan v bistvu prikazal le stara stališča svoje administracije.
Precej nespodbuden je bil celo njegov poseg glede komaj doseženega okvirnega sporazuma o uničenju vseh ameriških in sovjetskih raket srednjega in kratkega dometa. Reagan je ze res ocenil sporazum kot »zgodovinski«, a je obenem poudaril, da še vedno oostajajo med velesilama precejšnja razhajanja. Ponovil je svoja stališča do Strateške obrambne pobude, ker po njegovem ne gre za militarizacijo vesolja, temveč le za obrambni sistem, ki naj bi v bistvu omogočil likvidacijo medcelinskih raket. Bolj kot to izvajanje, saj le redki verjamejo v uresničitev SDI, pa je marsikoga motilo,
da se je Reagan objestno zagnal proti nikaragovski vladi. Po njegovem so sandinisti le nebogljeno orodje' v sovjetskih rokah, zato bo njegova administracija še v naprej podpirala contrase. Reagan se torej ne odpoveduje staremu besedišču iz obdobja hladne vojne, okvirni sporazum o evroraketah ni bistveno spremenil globalne ameriške politike. Seveda je Reagan spregovoril tudi o sovjetski intervenciji v Afganistanu in o vietnamski v Kampučiji-
Reagana pa po vsem sodeč najbolj bolijo sovjetske obtožbe, da stopnjevanju napetosti v Zalivu botruje tudi prisotnost ameriškega vojnega ladjevja. Za ameriškega predsednika take ocene škodujejo miru, saj so ladje ZDA v tem delu sveta »nevtralne«. Glede zalivske krize je Reagan pozval Iran, naj se končno razjasni glede poziva OZN o prenehanju sovražnosti. Šef Bele hiše je tudi vsestransko podprl resolucijo št. 598 varnostnega sveta in misijo
generalnega tajnika OZN De Cuel-larja v Iraku in Iranu. Iranski predsednik Ali Kamenei bi moral danes jasno povedati, ali Iran sprejme to resolucijo, v nasprotnem primeru bodo ZDA podprle sklep o sankcijah proti Iranu. Reagan je tudi poudaril, da se bodo ZDA vsestransko zavzele, da bi preprečile kaki sovražni sili, da prevzame nadzorstvo nad Zalivom, ker je nemoten dotok nafte s tega dela sveta strateške važnosti za ZDA in Zahod.
Včerajšnji poseg Ronalda Reagana ni spremenil zadržanja washing-tonske administracije do OZN, ki po njenem ostaja še vedno orodje v rokah držav Tretjega sveta in vzhodnega bloka. Po vsem sodeč je Reagan tokrat podprl OZN, ker je prepričan, da se bo Sovjetska zveza z vetom uprla sprejetju obveznih sankcij proti Iranu. Tak zaplet pa bi ponovno vrgel temne sence na sovjetsko zunanjo politiko, kar Reagan kljub izboljšanju odnosov še vedno vztrajno išče.
Kultumo-športno središče na Vrhu
GORICA — Na Vrhu, v sovo-denjski občini, je bilo v nedeljo dopoldne slavje ob odprtju Kulturno-športnega središča Danica. Slovesnosti ob izročitvi namenu manjše dvorane za kulturne in družabne prireditve, klubskih prostorov ter raznih igrišč in športnih naprav se je udeležilo nad 700 ljudi. Objekt je zgradila Gospodarska zadruga Vrh, v razmeroma kratkem času dobrih štirih let. Domačini so v uresničitev dolgoletnega načrta in želja vložili ogromno prostovoljnega dela (nad sedem tisoč ur) in finančnih sredstev. Izgradnjo prepotrebnih struktur za kulturno, športno in družabno dejavnost so podprle tudi nekatere javne ustanove, podjetja in številni posamezniki.
Na nedeljski slovesnosti, kjer sta bila poleg drugih predstavnikov društev, organizacij in ustanov prisotna tudi senatorja Battello in Spetič, je o oblikovanju pobude,
nastanku zadruge in nato o realizaciji načrta govoril predsednik zadruge prof. Leopold Devetak. Priznanje in hvaležnost domačinom sta izrazila sovodenjski župan Vid Primožič in predsednik TO SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič, udeležence slovesnosti pa je pozdravil tudi senator Nereo Battello.
Prireditelji so enkratni dogodek za vrhovsko skupnost obeležili s pestrim kulturnim sporedom, ki so ga oblikovali pevci zbora Danica, osnovnošolski otroci in recitatorji bodoče gledališke skupine na Vrhu.
Dogodek so trajno obeležili tudi z izdajo priložnostne brošure, vredna ogleda pa je tudi dokumentarna in etnografska razstava v prostorih doma, ki so jo pripravljali kar precej mesecev.
NA 8. STRANI
Šolska vrata so se včeraj ponovno odprla
Šolska vrata so se včeraj ponovno odprla in v razrede so stopili spočiti in zagoreli učenci in dijaki, pripravljeni na nov spopad s šolskimi nalogami in izpraševanji.
Najbolj vznemirjeni so bili seveda prvošolčki, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se privadijo novemu okolju. Nekoliko bolj ravnodušni so bili ostali, v glavnem pa so se nasmejani ponovno vračali v razrede, saj je bil letos ob šolski maši tudi že na programu pouk. Seveda so si predhodno izmenjali mnenja o pravkar zaključenih počitnicah, profesorji pa so upoštevali, da je prvi šolski dan itak prehodnega značaja iz sveta zabave in počitnic v 'svet šolskih dolžnosti in obveznosti.
Ta teden bo pouk na nižjih in višjih srednjih šolah še okrnjen, napovedujejo pa, da bo kmalu po vseh šolah veljal poln urnik.
NA 4. IN 8. STRANI
V parlamentu o Heimatbundu
RIM — Aktualna južnotirolska vprašanja so sinoči spet odjeknila v rimskem parlamentu. V središču pozornosti so bili tokrat dogodki iz letošnjega avgusta, ko je bocensko sodišče obtožilo skupino voditeljev gibanja »Hei-matbund« (domovinska liga) pro-tidržavne dejavnosti v tujini ter izdalo proti njim zaporni nalog. Skupina, ki jo je vodila pokrajinska svetovalka Eva Klotz, je 4. novembra lanskega leta na Dunaju ob priliki mednarodne konference o varnosti v Evropi priredila shod z namenom, da opozori javnost na nekatere nerešene južnotirolske probleme. Demonstranti, so vzklikali protiitalijanska gesla in nosili transparente, s katerimi so zahtevali samoodločbo in obtoževali Rim, da hoče poitalijančiti Južno Tirolsko in da zatira tamkajšnjo nemško skupnost.
Manifestacija je odjeknila v časopisju, nato pa romala v pozabo, vse dokler ni pravosodni minister Rognoni pooblastil bocen-ske sodnike, naj sprožijo sodni postopek proti udeležencem dunajskega shoda. Sodniki in minister so se sklicevali na sporni člen kazenskega zakona, ki ga je uvedel fašizem proti svojim nasprotnikom, ki so se zatekli v tujino ter od tam nadaljevali boj proti Mussolinijevemu režimu. Več kot štirideset let po padcu fašizma je ta sporni člen ostal v republiški zakonodaji, čeprav je v odkritem nasprotju z ustavnimi načeli.
Proti odločitvi bocenskih sodnikov in potezi ministra Rogno-nija so nastopile vse stranke (z izjemo MSI), ki so te zaporne naloge ocenile kot neupravičen poseg proti svobodi mišljenja in izražanj-, dunajska vlada pa je naslovila Italiji ostro protestno izjavo. Sodišče je obtožencem sicer takoj odredilo začasno svobodo, sodni postopek proti njim pa je trenutno v polnem teku, čeprav je kasneje sodišče svobode razveljavilo šest od šestnajstih zapornih nalogov.
Afera je sinoči živahno odjeknila v poslanski zbornici ter dala povod za polemično razpravo, o kateri bomo še poročali. Pravosodni minister Vassalli je v vidni zadregi formalno zagovarjal potezo takratnega ministra Rogno-nija, dal pa je razumeti, da nasprotuje izvajanju omenjenega člena kazenskega zakonika, (st)
V Teheranu velika vojaška parada ob sedmi obletnici iraške invazije
Obrambni minister Zanone bi rad vzpostavil s Francijo operativno sodelovanje v Zalivu
DŽIBUTI — Konvoj osmih italijanskih vojnih ladij bo čez dva dni priplul v Džibuti, ker pa ni v pristanišču dovolj prostora za celo eskadro, se bodo ladje tam zasidrale v dveh izmenah. Italijanski veleposlanik v Džibutiji Pulcini se je s krajevnimi oblastmi domenil, da bodo natankali tisoč ton nafte, mornarji pa se bodo lahko sprehodili po mestu. Trenutno je v Džibutiju zasidranih več francoskih ladij, med katerimi je tudi letalonosilka Clemenceau, ki je imela okvaro na klimatizacijski napravi in na vzletnih sistemih za svoja letala. Tudi po proglasitvi neodvisnosti Džibutija so Francozi na ozemlju te afriške države ohranili letalske baze, zato so okvare na letalonosilki Clemenceau kmalu odpravili.
Obrambni minister Valerio Zanone je včeraj izrazil potrebo, da bi Francozi in Italijani v Zalivu ustvarili učinkovito tehnično-operativno sodelovanje in bi s tem bistveno povečali varnost obeh eskader. S tem, kot je dejal Zanone, ne bodo kršili principa obrambe državnega ozemlja, zaradi katerega se je italijanska vlada odločila, da svoje ladje pošlje v Zaliv. Francija in Italija ne bosta torej imeli enotnega poveljstva, omejili se bosta namreč le na izmenjavo tehnično-organizacijskih podatkov, kot to že počenjajo druge vojne mornarice v Zalivu.
Iz pristanišča v Ostendeju je včeraj popoldne proti Zalivu odplula belgijska eskadra, ki jo sestavljata dva minolovca in pomožna ladja. Vsaka enota bo imela na krovu 76 mornarjev, ki so izurjeni prav za take operacije, zato belgijska vlada računa, da bodo kos težki nalogi, ki so si jo zadali. Ne gre pa prezreti dejstva, da sta bila belgijska minolovca (Bo-vesse in Breydel) zgrajena leta 1955 in leta 1956 in sta zato ena izmed najstarejših v Zalivu. Minolovca sta dolga 53 metrov in široka 11 metrov, naprave za iskanje in nevtraliziranje morskih min pa niso izmed najbolj sodobnih. Belgijcem se bodo v Zalivu pridružili še Nizozemci, minolovci obeh držav pa bodo deležni britanskega zračnega kritja.
Medtem so včeraj štirje britanski minolovci pripluli v Omansko morje, kjer pluje tudi drugo britansko vojno ladjevje zadolženo za zaščito britanskih tovornih ladij v Zalivu. Očitno pa ni britansko kritje pretirano učinkovito, saj je prišla vest, da je včeraj več patruljnih čolnov (zelo verjetno so iranski) napadlo britanski tanker Gentle Breeze, ki je bil namenjen v Kuvajt.
V Teheranu se bodo danes z veliko vojaško parado spomnili iraške invazije izpred sedmih let in bodo tako potrdili namen, da kaznujejo agresorja. V
zahodnih diplomatskih krogih v Teheranu so sicer prepričani, da bo Iran postopoma pristal na pogajanja. Znamenj za to naj bi bilo več. Iransko vodstvo je prvič pristalo na pogovore glede resolucij OZN o vojni v Zalivu (resolucija št. 598 je na isti argument že osma po vrsti), v Teheranu so z veliko pozornostjo spremljali zadnjo posredovalno misijo De Cuel-larja, Tehran Times, dnevnik v angleščini, ki izhaja v Teheranu, pa je celo objavil tekst generalnega tajnika OZN, ki je predvideval sklenitev postopnega premirja.
V New Yorku je ta teden, ob robu vsakoletnega zasedanja Generalne skupščine OZN, na sporedu več srečanj na najvišji ravni, da bi poiskali ključ do iransko-iraške sprave. Andreotti se bo sestal z zunanjima ministroma Irana in Iraka Velajatijem in Azi-zom. Sestanka pa bosta zelo pomembna spričo dejstva, da bo Italija naslednji mesec predsedovala Varnostnemu svetu OZN, ki bo moral določiti sankcije zoper Iran, ker ni sprejel zadnje mirovne pobude svetovne organizacije.
Sinoči pa je Pentagon objavil zaskrbljujočo vest, da je neki ameriški helikopter z raketami napadel neko iransko vojaško ladjo, ki je baje polagala mine v Zalivu pred Bahreinom. V komunikeju Pentagon navaja, da so ladjo »napadli in zadeli«.
Verske in jezikovne skupnosti: palermski posvet osvetlil odnose
PALERMO —- Zasedanje o verskih skupnostih in jezikovnih manjšinah se je v nedeljo končalo- v Piani degli Albanesi, visoki planoti nad Palermom, kjer še živi albanska manjšina, z odobritvijo sklepnega dokumenta. Ta dokument vsebuje mnogo dobrih idej, a nekoliko manj konkretnih zaključkov, ki bi predstavljali prave obveze za tiste, katerim je bilo zasedanje namenjeno, to je za verske oblasti.
Prvo, kar je treba vsekakor poudariti, je dejstvo, da je to zasedanje natančno osvetlilo sedanje stanje, kar zadeva odnose med verskimi skupnostmi in jezikovnimi manjšinami. Tako je bil na primer izdelan seznam manjšin, ki že razpolagajo z liturgijo v materinem jeziku in seznam pobud verskih skupnosti na področju poučevanja jezikov manjšin. Tudi izhodišče sklepnega dokumenta je linearno. Vsaka manjšina ima pravico do liturgije v svojem jeziku. Odtod vrsta pozivov za uvedbo grško-bizantinske liturgije tam, kjer je bila ukinjena kljub zanimanju, ki so ga za to liturgijo pokazali verniki. V osnutek sklepnega dokumenta je bil prvotno vključen tudi poziv italijanski škofovski konferenci, naj se konkretneje zanima za problematiko manjšin, v sklepnem besedilu pa je ta poziv izpadel.
Del dokumenta zadeva zasebne šole, ki jih upravljajo verske inštitucije in vsebujejo obvezo za vključitev v učne načrte teh šol tudi podatke o obstoju in življenju manjšin v Italiji, v šolah, ki delujejo na področjih, kjer živijo manjšine pa seveda tudi poučevanje jezika in kulture manjšine same. Končno vsebuje dokument zahtevo po pouku jezikov in kulture manjšin v semeniščih.
To pa je tudi vse v zvezi z vsebino zasedanja samega. Sklepni dokument sicer vsebuje še celo vrsto točk (koordinacijo med manjšinami, izdelavo zemljevida manjšin, pouk jezikov manjšin v državnih šolah, vključitev informacij o manjšinah v učne načrte ministrstva za šolstvo, dostop do
radia in televizije, osnovanje komisije za koordinacijo pretoka informacij o dejavnosti manjšin), ki so vsekakor pomembne in zanimive, a še kar oddaljene od osnovne tematike zasedanja, ki se je, kot smo že pisali, začelo z izredno pomembnim in široko zastavljenim poročilom msgr. Luigija Sartorija in z uvodnim dokumentom, ki je poglobljeno osvetlil problematiko odnosov med verskimi skupnostmi in jezikovnimi manjšinami. V dejstvu, da v razpravi te tematike niso bile poglobljeno razvite, bi lahko videli zamujeno priložnost; ostaja pa vsekakor bogata dokumentacija, ki je bila zbrana pred začetkom zasedanja in je že natisnjena, kar je odraz temeljite priprave tega posveta, ki ga je, kot znano, organiziral zvezni odbor za jezikovne manjšine v Italiji Confemili. To gradivo bo tudi v bodoče koristna osnova pri preučevanju odnosov med verskimi skupnostmi in jezikovnimi manjšinami.
Nekoliko izven tematike, a vsekakor poslastica za udeležence je bil nedeljski poseg istrskega pisatelja Fulvia To-mizze. Govoril je na plenarnem zasedanju ob 11. uri, torej po nenavadnem naključju točno ob času, ko se je na drugem koncu Italije zbrala množica istrskih beguncev na svoji manifestaciji. Tomizza je v svojem posegu z naslovom »Veriga manjšin« izhajal iz spomina na obisk pri Hrvatih v Moliseju, ki so pred skoraj 500 leti pribežali z onstran Jadrana, drugi, njihovi bratje, pa so bežali na sever in zastali v notranjosti Istre. Odtod razmišljanje o življenju ob severnem Jadranu, o dominacijah, o etnijah, do zaključka, da se pač ta del sveta deli v večne izkoriščevalce in večne poražence ne glede na jezik, ki ga govorijo in na obleko, ki jo nosijo. Poseg, ki ga ni mogoče posredovati drugače kot s Tomizzovo literarno govorico, obenem pa je poseg, ki bo ostal zapisan tudi zaradi dneva in kraja, v katerem je bil izrečen.	BOJAN BREZIGAR
Smole zahteval odstop finančnega ministra
Mladi iz Bosne so odločno za ugotavljanje odgovornosti
BEOGRAD — Poletje se preveša v jesen - vroče je pa kot v kotlu. Indijansko poletje, pravijo vremenoslovci. Neke vrste indijansko politično poletje vlada tudi na jugoslovanski politični sceni, saj afera Agrokomerc kljub temu, da je izbruhnila sredi poletja, ne spusti temperature niti za stopinjo. Tako skoraj ne mine dan, da o finančni katastrofi z epicentrom v Veliki Kladuši ne bi razpravljal vsaj kakšen pomembnejši organ. Minuli vikend je za kritiko in samokritiko izkoristil bosanski centralni komite ZK, včeraj pa je bilo vroče v sejni dvorani, kjer je zasedalo predsedstvo zvezne konference Socialistične zveze.
Centralni komite Bosne in Hercegovine je razpravljal pozno v noč in naposled sprejel vse predlagane sklepe. Med prvimi - da zavračajo sleherna namigovanja glede morebitne odgovornosti republiškega vodstva ter da Fikreta Abdiča izključijo iz CK ter nasploh iz Zveze komunistov.
Sicer pa so v šestnajstih urah prebrali triinštirideset referatov, ki so v bistvu potrdili enotnost bosanskega cekaja pri obsodbi nezakonitosti in nesamoupravnega ravnanja v Agrokomercu, zlorab, samovolje, uzurpiranja oblasti, kriminalne predrznosti ipd. Sprožili so tudi pobudo za ugotavljanje konkretne odgovornosti Hakije Pozderca ter odgovornosti ljudi v Narodni banki, službi družbenega knjigovodstva, tožilstvu, bankah. Predvsem mlajši razpravljalci so poudarjali, da vse krivde le ne gre valiti zgolj na nekaj imen, saj brez ustrezne politične klime in zaslombe ne Fikret ne drugi pajdaši ne bi mogli ustvariti tolikšnega steklenega kraljevstva, ki se je zdaj sesulo in grozi tudi temeljem drugih, navidez trdnejših zgradb. Obsodili so zamujanje in prikrivanje informacij, ki so kot strogo zaupno gradivo krožile veliko prej, predno je izbruhnila afera. »Mislim, da velik del krivcev sedi tudi v tej sejni dvorani,« je dejal eden od (mlajših) diskutantov.
Delovna skupina CK BiH je poročala tudi o pogovorih, ki jih je imela z Abdičem. Rdeča nit ugotovitev je, da Fikret tudi še danes ne vidi v svojem ravnanju nič slabega, saj je počel le to, kar je »običajno« in je ponosen na Agrokomerc, kakršnega je ustvaril.
Vso afero je večkrat označil kot zaroto proti njemu in Agrokomercu, saj bi vse teklo mirno, če se ne bi vmešali organi za notranje zadeve, ki so vse pokvarili.
To je seveda res, toda to se pač dogaja vsem kriminalcem: če ne bi bilo policije, bi živeli brezskrbno. Nekaj let brezskrbnega življenja ima zagotovljenih tudi Abdič, ki je med drugim izrazil željo, da bi morebitno kazen preživljal nekje na Jadranu, pa četudi na Golem otoku. (Kot je znano, Abdič ne mara cvetnega prahu, ker ga sili na kašelj...)
Medtem ko je šestnajsturna seja v Sarajevu tekla dokaj ubrano, je bilo včeraj na predsedstvu Socialistične zveze veliko več polemičnih tonov. Po uvodni besedi predsednika Milojka Druloviča se je oglasilo nekaj zelo ostrih razpravljalcev, med njimi Velizar Škerovica, ki je menil, da je ravno ravnanje posameznih funkcionarjev spodbudilo širjenje nezakonitosti. Medtem ko je bosanski predsednik SZDL Ferhat Kotovič menil, da Hamdije Pozderca nikakor ne morejo povezovati z mahinacijami Agrokomercu ter da je njegov odstop posledica osebne odločitve, ne sugestije nekega organa, je slovenski predsednik Jože Smole seznam kandidatov za ostavke precej razširil: zahteval je odstop zveznega sekretarja za finance, generalnega direktorja SDK in guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Čeprav niso imeli neposredne zveze z Agrokomercbm, morajo odgovarjati, ker njihove nadzorne službe niso pravočasno delovale.
Janez Zemljarič, podpredsednik zvezne vlade, je izrazil začudenje ob povezanosti gospodarskih, 'državnih in političnih sestav, ki so izpeljale to kriminalno dejanje, napovedal pa je vrsto ukrepov, s katerimi bo vlada poskušala vpeljati red na finančnem področju.
Medtem ko sejalci z vseh ravni premlevajo odgovornost v zvezi z Agrokomerčevo afero, prihaja do pravcate blokade celotne Velike Kladuše. Ker je imel Agrokomerc monopol in so skoraj vse prodajalne njegove, dobavitelji ne pošiljajo več blaga v trgovine in Kladuši skorajda grozi lakota. Ni moke, olja, mesa, soli - kruh pa bodo lahko pekli le še pet dni. Nimajo naftnih derivatov. Brez kruha je ostalo 3000 delavcev, ki so prišli v Veliko Kladušo, ker so nasedli obljubam, zdaj pa so zaradi prekinitve pri izplačevanju dohodkov ostali brez denarja. V Veliki Kladuši in Cazinu so za prejšnji mesec prejeli plače samo miličniki in drugi delavci sekretariata za notranje zadeve. Le-ti bodo v teh časih verjetno potrebovali veliko kondicije... (Z. Š.)
Delegacija iz Katalonije v Sloveniji
LJUBLJANA — Na povabilo predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja je včeraj prišla na prvi uradni obisk v Slovenijo delegacija španske avtonomne pokrajine Katalonije. Štiričlansko delegacijo vodi predsednik generalitete in vlade Katalonije Jordi Pujol y Soley. Včerajšnji pogovori so potekali predvsem o možnostih razširitve sodelovanja med Katalonijo in Slovenijo.
Z avtonomno pokrajino Katalonijo Slovenija do sedaj ni sodelovala na nivoju vlad, temveč le na nivoju političnih organizacij. Gospodarsko sodelovanje pa se je začelo že pred 1977. letom, ko sta Jugoslavija in Španija navezali diplomatske odnose, vendar ima slovenska stran stalen deficit. Do sedaj je bilo skromno sodelovanje tudi na znanstvenem in prosvetnem področju, boljše pa na področju turizma.
Natta zaključil festival Unita
RIM — S tradicionalnim političnim shodom, katerega se je udeležilo več kot pol milijona ljudi, se je v nedeljo zvečer v Bologni zaključil festival Unita. Partijski tajnik Ales-sandro Natta je v sklepnem govoru obravnaval vsa najbolj aktualna vprašanja notranje in zunanje politike, začenši z analizo vzrokov volilnega nazadovanja KPI, o katerem mora vsa partija trezno razmisliti ter si zavihati rokave za odpravo in premostitev vseh napak ter nejasnosti, ki so označevale njeno vlogo v družbeni in politični stvarnosti. Natta se je nato zaustavil pri razorožit-venem sporazumu med SZ in ZDA ter se nato navezal na polemike, ki so spremljale in še spremljajo italijansko vojaško misijo v Perzijskem zalivu. Sporazum med Američani in Sovjeti je tudi sad mirovnih prizadevanj, pri katerih so bili italijanski komunisti vedno v prvi vrsti, je podčrtal sekretar KPI, ki je nato obnovil ostre kritike na račun vlade in vladnih strank glede misije vojne mornarice.
Do socialistov je bil govornik precej kritičen, zelo oster pa je bil do vlade, do katere bodo komunisti vodili odločno in dosledno opozicijo. Natta je očital Craxijevi stranki, da je na področju zunanje politike kar čez noč revidirala svoja dosedanja stališča, ob tem pa je tudi zahteval odstop obrambnega ministra, liberalca Zanoneja, »ki je glede Perzijskega zaliva na vladnih sejah govoril eno, pred parlamentom pa zagovarjal popolnoma nasprotna stališča«. Politični in strateški cilj KPI ostaja vsekakor levičarska alternativa s socialisti, ki jo je treba graditi na podlagi jasnih in točnih vsebinskih in programskih smernic ter zlasti na podlagi stvarnih interesov državne skupnostit-
Natta je nato polemiziral z vsemi tistimi, ki so med volilno kampanjo triumfalistično ocenjevali stanje italijanskega gospodarstva, sedaj pa tarnajo in napovedujejo udarec v žep potrošnika, ki bi kot vedno prizadel v prvi vrsti odvisne delavce in upokojence. Glede ljudskih referendumov je tajnik KPI napovedal, da bo partija pozvala svoje člane in simpatizerje, naj glasujejo »da« na posvetovanju o jedrski energiji ter »da« na referendumu o odpravi parlamentarne komisije, ki ima nalogo soditi ministrom. Se vedno odprto pa ostaja partijsko stališče do ljudskega referenduma o vprašanju civilne odgovornosti sodnikov.
SANDOR TENCE
Bodo z novo ustavo spremenili zemljiški maksimum v Jugoslaviji?
BEOGRAD — Kot kaže predlog za spremembo ustave, Jugoslovani spreminjajo (ali celo ukinjajo?) zemljiški maksimum.
Prvi odstavek osemdesetega člena zdaj še veljavne jugoslovanske ustave pravi, da ima lahko vsako gospodinjstvo največ deset hektarov zemlje, le \ planinskih predelih pa tudi kak hektar več. Zdaj pa predlagajo, naj se v zvezni ustavi določi le, da zemljiški maksimum ne more biti manjši od desetih hektarov, sam maksimum pa se naj določa od primera do primera (kar bi pomenilo: od republike do republike) posebej.
BEOGRAD — Predsedstvo jugoslovanskih književnikov je na svoji seji obsodilo zločin v Paračinu, obenem pa obsodilo vse oblike napadov na nedolžne Albance.
BEOGRAD — Od začetka letošnjega leta pa do sredine septembra je bilo v Jugoslaviji 978 stavk, v katerih je sodelovalo približno 150.000 delavcev. To se včeraj sporočili novinarjem pred današnjo sejo presedstva zveze jugoslovanskih sindikatov, ki je posvečena stavkam.
BEOGRAD — Predsednik jugoslovanskega parlamenta dr. Marjan Rožič je za prvi oktober sklical sejo parlamenta. Na zasedanju bodo proglasili predsedni ka predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Boška Kru-niča za člana predsedstva SFRJ po funkciji in objavili zasedbo predsedstva države.
Odnosi med FJK in SR Hrvatsko so dobri, plodni in interesantni
Srečanje delegacij včeraj v Trstu o nekaterih aktualnih problemih
TRST — »Odnosi med deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in SR Hrvatsko, ki obe pripadata delovni skupnosti Aipe-Jadran, so dobri, plodni in interesantni. Prepričani smo, da bodo ostali taki, ker obe strani želita nadaljevati sodelovanje in utrditi •nedsebojne odnose«.
S tem pozdravom je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti odprl včerajšnji sestanek med delegacijama FJK in SR Hrvatske, ki je bil v glavnem namenjen komunikacijskim potem, znanstvenemu sodelovanju in problemom, ki so povezani z ribolovom v Tržaškem zalivu.
Delegacijo SR Hrvatske, ki je zaprosila za sestanek, sta sestavljala predsednik izvršnega sveta Antun Milovič in minister za prevoze Ivan Brnelič, spremljal pa ju je generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin.
Delegacijo deželne vlade FJK pa so poleg predsednika Biasuttija sestavljali še odbornika za finance Da-rio Rinaldi in za promet Giovanni Di Benedetto skupno s funkcionarji, ki spremljajo posamezne probleme, o katerih je bil govor na sestanku.
Na njem so poglobili vprašanja, ki se nanašajo na realizacijo prometnih infrastruktur, predvidenih po osimskih sporazumih, s posebnim ozirom na veliko prometnico med Trstom in Reko, ki naj bi stekla preko obmejnega prehoda na Pesku. Govorili so nadalje o povezavah med Trstom in Gorico in avtocesto do Ljubljane. Hrvatska stran pa, je bilo ugotovljeno, posveča veliko važnost tudi izgradnji nove prometnice med Koprom in Puljem.
V zvezi z vprašanji, ki so povezana s prometnimi zvezami je bilo sklenjeno, da se ustanovita dve mešani delovni skupini, pri katerih bi sodelovala tudi SR Slovenija; komisiji bi po eni strani proučili tehnične probleme, ki jih je treba rešiti za izgradnjo novih povezav, po drugi pa bi govorili o najprimernejših oblikah za finansiranje del. Realizacijo Prometnice med Reko in Trstom bi treba oceniti tudi v okviru sodelovanja med pristaniškimi sistemi gornjega Jadrana.
Delegaciji FJK in Hrvatske sta se domenili tudi za pospešitev odnosov glede nadzora zdravstvenega stanja niorja; ta nadzor naj bi se uresničeval preko delovanja Opazovalnice Jadranskega morja, ki deluje v Trstu v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Dežela FJK in SR Hrvatska bosta Poglobili možnosti za povečanje sodelovanja v sektorju znanstvenih faziskav, s posebnim ozirom na dejavnosti znotraj Raziskovalnega Področja v Trstu.
Delegaciji sta tudi potrdili voljo, da je treba favorizirati pozitiven dogovor glede sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu in v celotnem Jadranu: v tem smislu bosta tudi posegli Pri osrednjih vladah. Posebna pozornost bo namenjena prehodnemu obdobju, torej obdobju pred ratifikacijo in izvajanjem omenjenega spora-zuma, da bi na tak način preprečili dogodke, ki bi lahko povzročili nova Irenja in zaradi katerih bi se pogajanja zavlekla.
Delegaciji med pogovori na sedežu deželne vlade v Trstu
Razprava o samostojni Furlaniji postaja vse bolj živahna
VIDEM'— Razprava o ustanovitvi samostojne dežele Furlanije postaja vse bolj živahna. V Vidmu deluje poseben odbor izvedencev, ki se s tem vprašanjem ukvarja že dalj časa. To vprašanje je sicer posredno povezano tudi z razpravo, ki se trenutno odvija v organih deželnega sveta, kjer je govor o decentralizaciji pristojnosti deželnih organov in o preureditvi deželnega aparata; pred kakim mesecem je bila ustanovljena tudi posebna svetovalska komisija, ki mora proučiti možne spremembe deželnega statuta.
Na dlani je torej, da gre za kopico bolj ali manj med seboj povezanih vprašanj, ki bodo v veliki meri označevala in tudi pogojevala politično razpravo na deželni ravni v tem zadnjem obdobju zakonodajne dobe deželne skupščine.
Kakšno razsežnost in odmevnost ima to vprašanje v Vidmu in Furlaniji (da ne govorimo o odprti tribuni v videmskem dnevniku, kjer se s tem v zvezi pojavljajo imena najbolj znanih deželnih politikov) je pokazal tudi nedeljski »forum« v Vili Manin v Passarianu, kjer so se množično zbrali furlanski avtonomisti in z njimi tudi vidni predstavniki iz vrst KD, PSI in KPI. »Morda smo pred preokretom,« je zapisal videmski dnevnik, ko je povzel razne njihove izjave in vsebino celotne razprave »foruma«. Če je to res bo pokazal razvoj dogodkov, zaenkrat pa je zelo jasno, da zamisel o ustanovitvi samostojne dežele Furlanije vzbuja veliko pozornost, na katero politiki strank, tistih, ki resnično štejejo, niso nikakor gluhi.
Madžarska bo uporabljala tržaško luko
BUDIMPEŠTA — Italijansko-madžarski sporazum o uporabi tržaškega pristanišča je že pred vrati, uradno pa ga bodo podpisali v Trstu: ta je najvažnejša novost s pogovorov, ki jih je v madžarskem glavnem mestu imel deželni odbornik za delo Mario Brancati z najvišjimi predstavniki madžarske Gospodarske zbornice na dnevu Furlanije-Julijske krajine na mednarodnem velesejmu v tistem mestu.
Sam zbornični predsednik Beck je namreč z odgovornimi za gospodarske odnose z Italijo in našo deželo izrazil željo, da bi čimprej sklenili sporazum med obema zunanjima ministrstvoma in da bi protokol podpisali v Trstu. Madžarska stran je že imenovala predstavnika, ki bo podpisal sporazum in sicer zunanjega viceministra Dunaya.
Čez mejo le zaradi okvare ladjinega motorja
IZOLA — Štirinajst izolskih ribičev z ladij Neptun 1 in Neptun 2, ki jih je izolska Riba, (delovna organizacija Droga) najela pri ribiški organizaciji Neptun iz Komiže na Visu, je v soboto zgodaj zjutraj skupaj z obema ribiškima ladjama priplulo v domače pristanišče. Tržaški pomorski finančni stražniki so obe ladji, ki jima poveljujeta Uroš Fras in Stojan Širca, zajeli v petek popoldan, nekaj pred 16. uro v italijanskih ozemeljskih vodah.
Kako to, da se je za spremembo pripetilo nasprotno od običajnega — namesto italijanskih ribičev v jugoslovanskem morju so se znašli zdaj jugoslovanski ribiči na italijanski strani Tržaškega zaliva. Ta povsem neobičajen pojav je, kot smo lahko zvedeli, povzročil nemalo preglavic tudi pomorskim finančnim stražnikom in drugim odgovornim oblastem iz Trsta. Na tukajšnjem delu državne meje se je menda tak prekršek pripetil prvič. Za podrobnejše pojasnilo smo prosili kapitana Neptuna 2 (gre za 25 metrov dolgo ribiško ladjo) — Štojana Širco iz Izole, ki je kot ribič zaposlen že 12 let. »Kočarili smo z lebdečo mrežo plavo ribo in to kabel ali dva (en kabel, kot pravijo v žargonu je 182 metrov od državne meje v jugoslovanskih mejah). Okoli 15. ure pa je v strojnici Neptuna 1 počila cev, ki dovaja olje v motor. Ze konec aprila je prišlo na isti ladji do popolnoma enake okvare in je bila zaradi tega nekaj časa v remontu. Tokrat so člani posadke morali takoj ugasniti motor, da ta ne bi zaribal in skušali napako odpraviti. Zaradi tega niso mogli povleči niti mreže iz vode. Ta čas smo na Neptunu 2 skušali manevrirati tako, da ne bi Neptun 1 zaneslo nad mrežo in da se ne bi zapletli z njo. Čez dobre pol do tričetrt ure smo se zaradi toka in vetra znašli spet en ali dva kabla na italijanski strani, čeprav italijanski finančniki trdijo, da smo
bili pol milje globoko v njihovih vodah. Takrat so prišli, nekaj časa so nas gledali, potem pa začeli z avtomati groziti, da moramo takoj z njimi v Trst. Vprašali smo, kako naj to storimo, če je druga ladja pokvarjena. Pa ni zaleglo. Napenjali so avtomate tako, da smo mi z Neptuna 2 začeli vleči drugo ladjo in njeno mrežo proti Trstu. Kakšni dve milji pred pristaniščem pa je članom posadke Neptuna 1 le uspelo za silo popraviti napako. V Trst smo prispeli ob 17. uri 20 minut. Tam smo morali pustiti kake štiri milijone dinarjev vredno mrežo in 2300 kilogramov rib (drobne sardele in inčune), ki pa so bile zaradi vleke po morskem dnu povsem uničene. V Trstu so bili z nami prijazni in so nam dali takoj vedeti, da nas ne bodo dolgo zadrževali, da pa morajo opraviti vse formalnosti.«
Stojan Širca je še povedal, da se te dni modra riba zadržuje v Tržaškem zalivu in da ji ribiči v glavnem sledijo tja do Dugega otoka. Boris Debelak, direktor tozda Riba, pa nam je povedal: »Računamo, da ne bo hudega. Običajno se takoj plača kazen, ali pa položi kavcija. V tem primeru je očitno, da je bil motor pokvarjen, to je zapisano tudi v zapisniku. Italijanskemu morju, oziroma življu v njem naši ribiči niso povzročili nobene škode.«
Italijanski zakon o ribolovu predvideva zaplenitev ulova, ribiških mrež in do 900 tisoč lir kazni. Ribiči, ki ribarijo v nasprotju z zakonom, tvegajo celo do devet mesecev zaporne kazni in zaplenitev ladij. Sodni postopek proti Urošu Frasu in Stojanu Širci bo po ocenah iz Trsta prišel na vrsto šele čez več mesecev, približno čez leto dni. Do tedaj bodo ribiške mreže ostale v rokah italijanskih oblasti.
BORIS ŠULIGOJ
V Kopru upokojenci končno dobili svoje prostore
KOPER — Več kot 6300 upokojencev iz koprske občine, od katerih jih je 63 odstotkov včlanjenih v 14 društev, se letos lahko pohvali z dvema velikima pridobitvama. Po 35 letih delovanja občinske upokojenske zveze so v Kopru pred dnevi končno dobili svoje prostore, večjo veljavo pa naj bi dobili tudi v javnem življenju, saj naj bi njihovo zvezo v okviru SZDL poslej obravnavali kot družbeno organizacijo.
Upokojenci so seveda najbolj veseli novih prostorov, čeprav jim njihova lokacija na Krpanovi 13 ni najbolj po volji. Pa vendar je bilo treba po besedah predsednika občinske zveze upokojencev Franca Kralja kar precej naporov, da so po letu 1985 lahko izkoristili denar, ki je bil na različnih računih namenjen za njihovo dejavnost. Upokojenski dom, v katerem je tudi manjša dvorana in bife, so jim uredili v okviru stanovanjske skupnosti. Hkrati so za opremo en milijon dinarjev prispevale tudi nekatere delovne organizacije. Upokojenci ob tem dodajajo, da bi v primeru, če bi gradili v lastni režiji, denar vsaj dvakrat bolje obrnili. Poiskali bi tudi primernejši prostor, kjer bi imeli možnost urediti še vrt, balinišče in druge prostore za rekreacijo.
Seveda pa bodo poskušali čimbolje izkoristiti tudi sedanjo možnost. Najprej pa seveda želijo dom upravljati sami. Tako bi namreč lahko precej zmanjšali vzdrževalne stroške. Stanovanjska skupnost je namreč prvotno zanj zahtevala skupaj 2 milijona dinarjev najemnine na mesec, kolikor s skromno članarino in pičlimi dohodki od bifeja vsekakor ne bi mogli plačati.
Veseli so, da bo novo zbirališče olajšalo vadbo njihovemu pevskemu zboru in spodbudilo delo komisij za šport in rekreacijo, izlete in pomoč pri razreševanju socialnih, pokojninskih in zdravstvenih vprašanj. Upokojenci so pripravljeni še aktivneje sodelovati tudi v družbenopolitičnem življenju. Zato želijo v svoj krog pritegniti nove člane in tam, kjer še ni društev (Pridvor, Boršt, Vanganel...) ustanoviti vsaj upokojenske odbore. Hkrati nameravajo poživiti tudi stanovsko povezovanje upokojencev, kot so pripadniki JLA, učitelji, delovni invalidi in drugi.
JANEZ ODAR
Poletje se noče posloviti
PORTOROŽ — Poletje se tudi ob morju ne da in kot vse kaže noče prepustiti svojega stolčka jeseni, ki bi že morala trkati na vrata. Morje ima ob Portoroškem zalivu še zmeraj 25 stopinj, ponekod celo 26, tako da je kopanje v njem še zmeraj pravi užitek. Tudi sončni žarki so še prav poletno vroči, čeprav se opeklin zdaj ni bati. Huje je, kako najti zdravilo proti sopari, ki je tukajšnji prebivalci v tem mesecu ne pomnijo menda že od leta 1973.
Ob morju je bilo tako včeraj še zmeraj več kot 8500 turistov (ne računajoč počitniških domov, kjer jih je po ocenah še dodatnih 1500), več kot sedem tisoč od teh je tujcev. Veliko je tudi dnevnih gostov, ki pridejo na počitnice samo za dan ali dva tudi iz sosednje Italije. Čez koprske mejne prehode je namreč v petek in v soboto v Jugoslavijo prišlo 61.600 tujcev, odšlo pa jih je v teh dveh dneh le 47.100. Z letošnjim septembrom in vremenom so tukajšnji turistični delavci več kot zadovoljni, saj jim gre na roko, da bolj ne bi mogli. Vsaj nekaj, se tolažijo.
B. Š.
Vinakras: boljše odkupne cene
SEŽANA — V sežanski kleti TOK Vinakras so se odločili, da bodo letos bolje plačevali posebno kvalitetno grozdje, saj želijo s kvalitetnejšim vinom v vse hujši konkurenci obdržati sedanje in pridobiti nove kupce. Končna odkupna cena še ni znana, v kleti zagotavljajo, da bo vsekakor v skladu z dogovorom v okviru slovenskega vinarstva.
Prav tako zatrjujejo, da so neutemeljene vse govorice, po katerih letos ne nameravajo odkupiti vsega grozdja. Še več, odkup je zagotovljen tudi za tisti del letošnjega pridelka, za katerega vinogradniki niso sklenili pogodb o odkupu. Seveda pa bo odkupna cena v tem primeru nekoliko manjša. Na Krasu so te dni že začeli s trgatvijo sauvignona in belega pinota, medtem ko naj bi se s trgatvijo temnih sort začelo okrog 1. oktobra. Strokovnjaki Vigakrasa opozarjajo, naj vinogradniki čimbolj spoštujejo razporede trgatev in navodila pospeševalcev, saj ugotavljajo, da grozdje zori zelo neenakomerno in so zato sladkorne stopnje dokaj različne.
J. O.
DANIELLE STEEL	67.
UilriC’ (jRifino
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
»Tam so še bolj nori kot ti, Faye.«
»So privolili?« Osuplo je stisnila telefonsko slušalko.
»Začela bosta prihodnji mesec. Vsaj Ward bo. On bo začel, ti pa se mu boš pridružila, ko bo steklo snemanje. Producent in režiserka s svojo lastno pisarno pri MGM-ju.« Se vedno ni mogel dojeti, da je res, sedel je za svojo pisalno mizo in zmajeval z glavo. »Vso srečo... da, in poslušaj, glejta, da se takoj prikažeta sem in podpišeta pogodbo, Preden pridejo k pameti in si premislijo.«
»Prideva še danes popoldne.«
»Prekleto prav,« je zarenčal. Ko sta se odpravila, je bila Faye znova ponosna na Warda.
Bilo je strašno priznati, toda hudi časi so mu močno koristili. Iz njega sta zdaj veli nekakšna mirna zrelost in inteligentnost. Abu se je prvič zasvitalo, da jo bo fant mo-9oče le zvozil, vedel pa je tudi, da mu bo Faye v vsem Pomagala. Končalo se je s stiskanjem rok, poljubil je Faye na lice in jima zaželel srečo, po njunem odhodu pa spet
zmajal z glavo. Človek nikoli ne ve... morda bo mogoče... morda pa res...
Film je imel velikanski uspeh pri občinstvu; po njem se je njuna kariera začela strmo vzpenjati. Kot producent in režiserka sta posnela dva do tri filme na leto. Leta 1956 so se končno lahko izselili iz hiše, ki jo je Ward tako sovražil, čeprav zdaj nobeden od njiju ni imel več časa, da bi to opazil. Dve leti so stanovali v najeti hiši. Leta 1957, pet let po tistem, ko so odšli, so se spet vrnili v Beverly Hills. Ne v veličastno razkošje, ki so ga bili vajeni nekoč, temveč v lepo, skrbno vzdrževano hišo z vrtom spredaj in zadaj, s petimi spalnicami in skromnim bazenom, hišo, v kateri sta imela lahko lastno pisarno. Otroci so bili očarani, Abe Ab-ramson pa srečen za vse njih. Vendar ne tako srečen kot Faye in Ward. Vrnitev jima je uspela. Bilo je, kot bi se ponovila vrnitev iz vojne in oklenila sta se svojih karier, kot bi šlo za življenje, uživajoč vsak trenutek.
Znova v Beverly Hillsu 1964-1983
11. POGLAVJE
Njegova pisarna pri MGM-ju ni imela nikakršnega razgleda, zato je brez posebnega zanimanja zrl ven in narekoval. Ko je vstopila Faye in se čez sobo zagledala v možev profil, se je morala nasmehniti. Pri sedeminštiridesetih je bil še vedno tako čeden kot pred dvajsetimi leti. Morda še bolj, kajti medtem so njegovi lasje postali beli, oči pa so ostale enako globoko modre. Na obrazu so se mu risale gube, toda telo je bilo še vedno visoko, vitko in gibko;
medtem ko je presojal svoje besede, je v roki držal svinčnik. Šlo je za njun naslednji film, ki naj bi ga začeli pripravljati čez tri tedne, tokrat skoraj natanko po urniku. Glede tega je bil neizprosen. Produkcije Warda Thayerja so se začenjale ob določenem času in od njih so pričakovali, da se bodo tudi končale ob predvidenem času. Bog pomagaj tistim, ki niso sodelovali z njim. Nikoli več jih ni najel. V zadnjih desetih letih se je marsičesa naučil. Faye je imela prav. Bil je pravi genij za produciranje filmov, dosti večji, kot pa je v začetku kdorkoli pričakoval od njega. Naučil se je, da je treba pripraviti predračun že dosti vnaprej, nato pa je našel soinvestitorje, ob katerih so ljudje izbuljali oči. Spočetka je »puščal kri« svojim prijateljem, potem pa se je začel domiselno obračati na korporacije in združenja. Abe Abramson ga je označil z besedami: »Ta bi še ptiče zvabil z dreves,« kar je bilo res. Prva leta sta s Faye delala pozno v noč in si vse zamislila skupaj. Po prvih šestih filmih pa se je Ward postavil na lastne noge, medtem ko se je Faye omejila na režiranje. Za vsak film je imel pripravljeno finančno konstrukcijo, dolgo preden je ona začela z režijo, in skupaj sta ustvarjala uspešnico. O njiju so dostikrat govorili kot o »hollywoodskem zlatem paru«. In čeprav sta doživela nekaj neuspehov, največkrat nista mogla zgrešiti.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Na osnovnih šolah je pouk že stekel s polnim urnikom
Prvi dan šole v veselem vzdušju
Včeraj so se po poletnih počitnicah ponovno odprla vrata šolskih poslopij. Marsikateri študent ob tej priložnosti zatrjuje, da je začetek šolskega leta kar nekam žalosten in neprijeten, saj se po poletnem oddihu ponovno začenjajo »šolske muke«. Po obrazih in vzdušju, ki je vladalo na običajnih študentovskih zbirališčih, pa bi lahko sklepali nasprotno.
Po dolgem času so se po mestnih in vaških ulicah oglasili veseli klici in klepet dijakov, šolarjev in šolarčkov. Za osnovne prvošolčke in za prvošolce vseh stopenj pa je bil ta dogodek še posebno zanimiv in vesel, saj je zanimiv in vesel vsak prehod v novo okolje, ko srečaš nove prijatelje in nove ljudi in se začne novo obdobje življenja.
Na osnovnih šolah je po običajni šolski maši pouk stekel s polno paro, saj je bil letos že na prvi šolski dan veljaven običajni urnik. Tokrat pa smo sklenili, da se o prvem dnevu šole pogovorimo kar z učenci samimi.
Napotili smo se v osnovno šolo na Proseku, kjer so nas vsi prav prisrčno sprejeli. Učiteljice so otrokom (kot tudi po drugih šolah) razdelile Galebov šolski dnevnik in dale vse napotke za nakup šolskih potrebščin. Nekateri otroci so v šolo prinesli nedeljsko prilogo Mini Križ-Kraža, ki jo je Primorski dnevnik posvetil šolarjem za prvi dan šole. Med odmorom smo se najprej pogovorili z učenci petega in četrtega razreda. Zagotovili so nam, da jim je bila nedeljska priloga zelo všeč, saj so nekateri že rešili marsikatero križanko in igro, učenec petega razreda pa celo matematično križanko. Z zanimanjem so nas spraševali, kdaj izide prihodnja priloga. Nekateri fantje v četrtem razredu že več let prebirajo športno stran našega dnevnika, saj so vneti Jadranovi gledalci in nogometaši pri Primorju.
Na Proseku šteje letošnji prvi razred le tri otroke, tri deklice. Katja, Sharon in Alenka so nam zagotovile, da je v šoli lepše kot v vrtcu. Včeraj so se že naučile znake na stenski abecedi, na Galebov dnevnik so napisale svoje ime, ob koncu pa so si celo zaželele, da bi dobile svojo prvo domačo nalogo. Male učenke pa bi najraje spoznale skrivnosti branja in pisanja.
Učiteljice so nam povedale, da prihaja med slovensko in italijansko sekcijo do precejšnjih stikov. Poudarile so, da so taki stiki zelo pomembni, ker obiskuje obe sekciji veliko število otrok iz mešanih zakonov. Običajna prijatelja se lahko znajdeta v dveh različnih sekcijah in njuno prijateljstvo se nekako ohladi. Zaradi takih stikov pa do tega ne pride, otroci ohranjajo med sabo prijateljske odnose. Večkrat se celo zgodi, da se zaradi vaškega slovenskega okolja, otroci italijanske sekcije vključujejo v slovenska športna društva in ostanejo tako v slovenskem okolju.
Dijaki nižjih srednjih šol so že včeraj imeli nekaj ur pouka, ko so jim profesorji dali vse napotke za bodoče dni. Nabrežinskim prvošolcem je srednja šola všeč, ker se profesorji menjujejo skoraj vsako uro. Obenem pa se zavedajo, da bo letošnje šolsko leto-zahtevalo več truda in učenja. V prvem razredu so včeraj prav vsi imeli na klopi prilogo Križ-Kraža, a takoj so dodali, da jim reševanje zastavljenih iger ne dela velikih težav.
Ta teden pa bo na nižjih in višjih srednjih šolah pouk okrnjen, ker se profesorji udeležujejo vsakoletnega seminarja. Na višjih srednjih šolah niha število ur od dveh na znanstvenem liceju do štirih na trgovskem zavodu. V obeh šolah bo delovalo zvečano število prvih razredov, ker so na obeh šolah zabeležili enkratno število vpisov. O tem pa bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh.
IVANA VENIER
Običajni prizori ob prvem dnevu šole: zgoraj šentjakobski prvošolčki ob prvem stiku z novo učiteljico, spodaj pa svetoivanski nižješolci
w
Se danes na ogled razstava
posebnih vagonov
Na tračnicah tržaškega Železniškega muzeja je še danes od 9.30 do 17.30 na ogled dvodnevna razstava posebnih vagonov, ki jo prireja delniška družba Ausiliare iz Milana s sodelovanjem Državnih železnic.
Družba Ausiliare je bila ustanovljena že leta 1899. Najprej se je ukvarjala z gradnjo in upravljanjem železniških prog in posojanjem vagonov. Sedaj je družba izvedena v prevozništvu in od-pravništvu ter posojanju posebnih železniških prevoznih sredstev.
S svojim delovanjem rešuje probleme železniškega prevozništva po vsej Evropi. Sama družba razpolaga z nekaj več kot 2.400 zasebnimi vagoni za prevažanje avtomobilov, zajetnega blaga, izdelkov v prahu in zrnih, tekočih kemičnih izdelkov in plinov v tekočem stanju.
V primeru potrebe lahko Ausiliare poskrbi tudi za nakladanje in razkladanje tovora in njegov prevoz na železniško postajo in z nje. Prav tako nudi pomoč pri uskladiščenju in raznašanju blaga.
Na razstavi si je mogoče ogledati po en primerek iz vsake skupine teh posebnih vagonov.
Najprej se Ausiliare predstavi s celo serijo železniških vagonov za prevoz posebno zajetnega tovora. To so vagoni, ki imajo prostornino 100 kubičnih metrov in 200 kubičnih metrov. Poslužujejo se jih predvsem tovarne pohištva, gospodinjskih strojev, embalaž in nadomestnih delov za avtomobile.
Sledijo jim vagoni za prevoz avtomobilov. Ausiliare odpravlja tovrstno blago po vsej Evropi že od leta 1962, in to za vse pomembnejše tovarne avtomobilov.
Eden izmed razstavljenih vagonov pa je last mednarodne družbe za prevoz kmetijskih pridelkov CIT A, ki ima svojo podružnico v Milanu. Družba razpolaga s številnimi posebnimi vagoni z dvema ali štirimi osemi za prevažanje žita.
Včeraj začetek m Pomorski postaji
Ob poudarjanju zvestobe svojim koreninam tudi revanšistično izzivanje
Mednarodni simpozij o fikokoloidih
Begunski shod do zadnjega ovit v dvoumja
Na Pomorski postaji se je včeraj začelo in bo trajalo do 23. septembra srečanje na eno izmed štirih tem raziskovalnega načrta »COST-48: Valorizacija prvostopne morske biomase«, ki je naslovljena »Fikokoloidi in proizvodi Fine kemije«. V Evropi je odgovoren za' to temo tržaški univerzitetni profesor Sergio Paoletti. Srečanje je organiziral laboratorij POLY-bibs, ki se nahaja pri Območju za znanstveno in tehnološko raziskavo, v sodelovanju z Tržaško univerzo in z Deželo.
Kongresa se udeležujejo evropsko in svetovno priznani strokovnjaki na področju fikokoloidov in naravnih polimerov. Te snovi pridobivamo iz morskih alg in igrajo pomembno vlogo pri sestavi zdravilskih proizvodov. Na kongresu bo prof. Paul Sandford, glavni direktor multinacionalke na področju fikokoloidov Protan Inc., poglobil biotehnološki vidik, predstavnik angleškega živilskega konzorcija Lain Dea in Olav Smisdrod z Zavoda za biotehnologijo na politehniki v Trond-heimu na Norveškem pa bosta razpravljala o prodaji teh polisaharidov, ki jih pridobivamo iz alg.
Poleg predavanj so na srečanju predvidene razprave, projekcije najnovejših znanstvenih raziskav ter ogled Laboratorija morske biologije.
Tridnevno srečanje pomeni za raziskovalce in industrijce našega področja res edinstveno priložnost. Poleg tega pa je Dežela predložila večletni raziskovalni program PIM (Progetti Integrati Mediterraneo), ki se bo odvijal v Gradeški in Maranski laguni.
Begunski shod se je iztekel, ne da bi se jasneje razrešila dvoumja, v katera je bil od samega spočetka ovit. Po eni strani je bilo to srečanje ljudi, ki jih je združila huda usoda in ki hočejo ohraniti svojo zgodovinsko in kulturno identiteto. Po drugi strani pa je shod neizogibno predstavljal tudi priložnost za nacionalistične izpade in revanšis-tična izzivanja. Prvega tolmačenja so se v svojih nastopih dokaj dosledno držali predstavniki oblasti, ki so pobudo sprejeli pod svoje pokroviteljstvo; očitno organizirani posegi pa so poskrbeli, da nakazana priložnost ni ostala zgolj možnost.
To dvojnost je bilo občutiti že v soboto, jasno pa je prihajala do izraza na nedeljskih prireditvah, še zlasti na zali*
ključni proslavi na Velikem trgu, ki se je je v imenu rimske vlade udeležil minister Santuz. Minister je glavnino svojega govora namenil povzdigovanju mednarodnega sodelovanja in obsojanju vojne kot sredstva za razreševanje mednarodnih sporov. Na približno isto valovno dolžino se je vključil predsednik Dežele Biasutti, ki je poudaril potrebo po razvoju v miru, in celo predvidljivi zaleti tržaškega župana Staffierija niso bili pretirano smeli: res je govoril o tesni in krivični meji, a mogoče bolj za to, da bi poveličal vlogo svojega Trsta kot »zadnjega okopa«.
Nekaj drugega pa je bilo, kar sta na Velikem trgu govorila predsednik
Z nedeljskega shoda na Trgu Unltd
Unije Istranov Silvio Delbello in še bolj Giorgio Cobolli, Koprčan po rodu in odlikovanec z zlato kolajno za vojaške zasluge. Slednji je dejal, da se ne odpoveduje »upanju na vrnitev v okviru revidirane mednarodne pravice in obnovljene človeške modrosti«, mednarodne sporazume od pariške mirovne pogodbe do Osima pa je označil kot »krivične in sramotne«. Tudi Delbello je povedal, da bi »se nekega dne želeli vrniti v miru in pravičnosti«, čeprav je podčrtal, da je »zdaj vrnitev objektivno neuresničljiva«.
Res je, da so predstavniki oblasti ob takšnih besedah kazali določeno zadrego (vsaj ploskali niso, razen melo-narjev). Toda prav tako je res, da so te besede povedali uradni govorniki na proslavi, ki je prejela blagoslov vseh krajevnih uprav in naposled še državnega. Izzivanje je očitno bilo v stvari sami, kot so med drugim najbrž razumeli fašisti: prav zaradi tega so se verjetno odpovedali posebnim provokativnim dejanjem, ki so jih vsi »pristojni« napovedovali. (Znani krajevni skrajni desničarji so ministra nekoliko izžvižgali, pa tudi držali so nekaj transparentov z napisi »Istra je italijanska« ipd.; a to na tisti proslavi očitno ni moglo biti nič »posebnega«.)
Dvojna in celo protislovna usmerjenost begunskega shoda se je na neki način odražala tudi v tistem njegovem delu, ki naj bi bil verskega značaja. To velja predvsem za versko svečanost, ki je bila v nedeljo dopoldne pri
Za rešitev dolgotrajne upravne krize
Miljski socialisti in laiki predstavili svoj predlog
Tajništva miljskih sekcij PSI, PSDI in PRI ter tajništvo Liste za Milje so včeraj v dvorani občinskega sveta priredila tiskovno konferenco, na kateri so predstavila skupni predlog za rešitev upravne krize na miljski občini. Po njem naj bi nov občinski odbor sestavljale navedene laično-socialistične stranke z zunanjo podporo miljske krščanske demokracije in komunistične Liste Frausin.
Tiskovne konference sta se udeležila tudi tajnika miljske KD in KPI Rizzi in poslanec Bordon, medtem ko je PSI zastopal bivši podžupan Rossini, PSDI tajnik Fontanot in svetovalec Derin, republikance tajnik Francese in svetovalec Colombo, Listo za Milje pa tajnik Baldas in svetovalec Serio. Tako Colombo, ki je predstavil skupni predlog v imenu štirih strank, kot ostali trije predstavniki so predvsem poudarili, da miljski politični položaj naglo vodi k dokončnemu razbitju med političnimi silami, ki ne more pripeljati do drugega kot do predčasnih upravnih volitev. Prav na tej ugotovitvi je zrasel predlog
PSI, PSDI, PRI in LpM, ki prinaša možnost upravljanja občine, ne po vsej sili, pač pa v perspektivi dejanske rešitve problemov, ki so se medtem v Miljah hudo nakopičili.
Socialistični predstavnik Rossini je poudaril, da je potrebno misliti na prihodnost, saj "nas preteklost uči, da naše zavezništvo s KPI politično žal ni več izvedljivo niti Miljam koristno, glede na skromno stopnjo solidarnosti med strankama«. »Naš odločni ne komunistom,« je nadaljeval Rossini, »je že sam po sebi politično odločilen,' saj smo brez dvoma osrednja stranka.« Na naše vprašanje, če bi obnova solidarnosti med strankama morda vendarle lahko ustvarila nove pogoje za nadaljevanje starega zavezništva, pa je bivši podžupan prav tako odločno zavrnil to možnost in dodal, da bi nova solidarnost pomenila kvečjemu zunanjo podporo KPI oziroma Liste Frausin novemu občinskemu odboru.
Demokristjani so predlog štirih strank sprejeli z ugotovitvijo, da oni pač niso delali za tako perspek-
tivo. Po njihovem mnenju bi bilo treba prevrniti vso situacijo in uresničiti petstrankarski odbor, za katerega pa socialisti nočejo niti slišati. Tako demokristjanom ni preostalo drugega, kot da so včeraj, nič kaj navdušeno sicer, izrazilili svojo pripravljenost, da novemu odboru zaupajo svojo zunanjo podporo.
Kaj pa komunisti? Poslanec Bordon je najprej opozoril na tehnično neizvedljivost predloga štirih strank, ki premorejo šest svetovalcev, potrebovale pa bi jih sedem. Toda, mimo tega "detajla", so komunisti nasploh proti predloženi politični rešitvi in se jim torej niti ne sanja, da bi jo kakorkoli podprli. Ponovili so svoj predlog o izvolitvi tako imenovanega institucionalnega odbora, v katerem naj bi bile vse stranke z izjemo MSI. Svoj predlog so komunisti in neodvisna levica, ki sestavljajo Listo Frausin, včeraj dali tudi v razpravo na javni skupščini, ki je bila na vrtu Ljudskega doma in na kateri sta govorila poslanec Bordon in Donadel.
bazoviški fojbi. Vodil jo je frančiškan Flaminio Rocchi, eden izmed ustanoviteljev osrednje begunske organizacije »Associazione nazionale Venezia Giulia e Dalmazia«. Nalašč za to priložnost je sestavil nekakšen križev pot, v katerem je hotel prikazati trpljenje italijanskega prebivalstva teh dežel ob koncu druge svetovne vojne. Priznati je treba, da je na eni izmed »postaj« omenil tudi trpljenje Židov, Slovencev in Italijanov v Rižarni. A stalno vzporejanje italijanstva s krščanstvom, herojstva z mučeništvom, pa tudi navajanje dogodkov in podatkov, ki so po mnenju zgodovinarjev sporni ali vsaj premalo raziskani, je hudo spominjalo na izrabljanje vere v druge namene in verjetno je to mestoma tudi bilo.
Povsem drugačen je bil nastop škofa Bellomija. Na kraju svečanosti se je pojavil, ravno ko je pater Rocchi odmolil svoj »križev pot« (uradno je bil poprej zadržan na neki birmi). V težko ozračje, nasičeno z zagrenjenostjo in očitki, je škof posijal z evangeljsko vedrino. »Kdor je kdaj utrpel hudo krivico, ta bi moral najbolje vedeti, da je mogoče zlo resnično premagovati le z dobrim,« je dejal. »Prisezimo, da bomo pripadali novemu človeštvu, da bomo bratsko ljubili vse sinove te zemlje,« je med drugim vzkliknil.
Podobne misli je poglavar tržaške Cerkve izrekel tudi v homiliji med slovesno mašo, ki jo je popoldne soda-roval z goriškim nadškofom Bommar-com pred stolnico sv. Justa. Največ aplavzov pa je požel, ko je omenil svojega predhodnika Santina. Tu je ob koncu maše govoril še predsednik Združenja istrskih skupnosti Arturo Vigini, ki je v svoja izvajanja spretno vtkal nekaj dvoumij (poistovetenje krščanstva z romanstvom je kdaj pa kdaj bilo kar apodiktično).
Z griča Sv. Justa je po verski slovesnosti krenil sprevod proti Velikemu trgu. Koliko ljudi je bilo v njem? Kolikšna je sploh bila udeležba na celotnem begunskem shodu? Po ocenah nekaterih izvedencev politične policije (Digos) se je proslave pri bazoviški fojbi udeležilo največ 4 tisoč ljudi. Na zaključni slovesnosti na Velikem trgu naj bi bilo od 10 do 15 tisoč ljudi. Vtis imamo, da so te številke nekoliko napihnjene, vsekakor pa je jasno, da shod ni priklical v Trst na desettisoče ljudi od zunaj, kot so prireditelji svoj čas napovedovali. Kdo ve, mogoče je treba tudi ta sorazmerno skromni odziv razumeti kot znak, da je določena nostalgika, pa čeprav ovita v dvoumja, preživela.
MARTIN BRECELJ
Pogovor z Nives Košuto, odgovorno za glasbeno dejavnost pri SKD Tabor
Osem let Openskih glasbenih večerov
Pismeno zagotovilo predsednika KZE
Samostojen zdravstveni okraj za Zgonik in Zahodni Kras
Predsednik Krajevne zdravstvene enote Claudio Bevilac-qua je poslal zgoniškemu županu Milošu Budinu — v vednost tudi tržaški in nabrežinski Občini ter predsedniku rajonskega sveta za Zahodni Kras — pismo, v katerem ga obvešča, da je opustil predlog, po katerem naj bi združili Vzhodniin Zahodni Kras ter zgoniško in repentabr-sko Občino v en sam zdravstveni okraj.
Bevilacgua pojasnjuje, da je predlog sicer bil le izhodišče za razmislek in da vsekakor bo obveljala prvotna porazdelitev v dva okraja. Prvi bo združeval področje rajonskega sveta za Zahodni Kras in zgoniško občino, drugi pa Vzhodni Kras in repentabrsko občino.
Predsednik upravnega odbora KZE nadalje sprejema predlog zgoniške Občine, da se njeni prebivalci, v pričakovanju svojega zdravstvenega okraja, poslužujejo okraja v Nabrežini, za katerega kaže, da bo začel delovati med prvimi.
Tako Budin kot predsednik rajonskega sveta za Zahodni Kras Slavko Štoka zelo pozitivno ocenjujeta odgovor predsednika Bevilacgue. »Za nas je to uspeh, saj smo dosegli, da dobimo krajevni zdravstveni okraj na Proseku. Na tem področju smo ga krvavo potrebni, saj nimamo niti injekcijske ambulante, prebivalstvo, zlasti v obeh begunskih naseljih, pa se stara in potrebuje veliko zdravstvene nege,« je Štokov komentar.
Protestno pismo uslužbencev in tehnikov Raziskovalnega centra
»Hočemo čimprej popoln upravni svet«
Uslužbenci in tehniki padriškega Območja za tehnološke raziskave so pretekli teden naslovili na predsednike krajevnih uporav in ustanov odprto pismo, v katerem protestirajo zaradi zamud in zavlačevanj z imenovanji članov novega upravnega sveta Raziskovalnega območja. V pismu poudarjajo, da je že pred poldrugim letom zakon št. 26/86 (ta-koimenovani paket za Trst) določil novo sestavo upravnega sveta te ustanove. Po teh določilih bi morali nov upravni svet sestavljati predsednik, po en predstavnik Dežele Furla-flije-Julijske krajine, Tržaške občine, Tržaške pokrajine, Kraške gorske skupnosti, delavskih sindikalnih organizacij in sindikalnih organizacij delodajalcev ter po dva člana, ki bi ju izvolila skupščina Konzorcija padriškega Centra, oziroma deželni svet.
Uslužbenci in tehniki v pismu ugotavljajo, da so doslej imenovali svoje predstavnike v upravni svet le Dežela, skupščina Konzorcija in delavske sindikalne organizacije. Upravni svet, s samimi, štirimi predstavniki (od predvidenih enajst), seveda ne more delovati, kar vpliva na poslovanje Centra. Uprava ustanove je še vedno poverjena izrednemu komisarju, ki pa ima le omejene kompetence. Drugo odprto vprašanje predstavlja statut. Pred več kot enim letom je ustanova predložila prošnjo za spremembo statuta, doslej pa ni dobila nobenega odgovora v tej zvezi. Tehniki in uslužbenci Centra prav zato pozivajo krajevne uprave in ustanove, naj imenujejo svoje predstavnike v upravni svet, da bi celotno upravno zadevo Centra premaknili s sedanje mrtve točke.
S sinočnjega srečanja sindikatov z odbornikom Carbonejem
Nobene odpovedi za rafinerijo Aauila
V četrtek začetek tečaja »150 ur«
Na nižji srednji šoli Ivan Cankar je bilo včeraj srečanje vpisanih v tečaj »150 ur« z ravnateljem in predstavnikom Sindikata slovenske šole, na. katerem so skupno določili podrobnosti o poteku letošnjega tečaja.
Pouk se bo začel v četrtek, 24. septembra, ob 18.30 in se bo odvijal pet dni tedensko za skupnih 16 ur skozi vse šolsko leto. Ob sklepu tečaja bodo tečajniki polagali izpit za dosego diplome nižje srednje šole.
Sindikat slovenske šole opozarja, da je vpisovanje v tečaj še vedno odprto. Zainteresirani se lahko vpišejo na nižji srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu.
Vprašanje KPI o pamfletu
Zloglasni pamflet, ki so ga izdali organizatorji razstave o beguncih iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, je izzval Protest in vprašanje komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu. Načelnik svetovalske skupine KPI Arturo Calabria in svetova-tec Fausto Monfalcon sta namreč naslovila na tržaškega župana vprašanje, v katerem ga najprej opozarjata na Publikacijo, ki so jo delili organizatorji razstave v Palači Costanzi, ki je, na-vsezadnje, last Tržaške občine. »V knjižici je več sovražnih in ogabno rasističnih namigov, ki žalijo druge narode,« poudarjata podpisnika. Potem ko sta navedla nekaj najbolj nesramnih izvlečkov, Calabria in Monfalcon vprašujeta župana, ali ne smatra, da so organizatorji s takim izrazoslovjem žalili gostoljubnost Tržaške občine in ali hi to le prispevek k sovraštvu in rasni diskriminaciji.
Orožniki aretirali mladoletnega tatu
Mladoletni M. S. se je v petek zvečer kar mimogrede polastil motornega kolesa, ki je ležalo na tovornjaku. Vodilo je bilo ustavljeno pri semaforju v Ul. Flavia, v bližini hišne številke 62. Tatiču pa, ki se je predal nekoliko nevarni igri, se podvig ni posrečil. Takoj ratem ko je pobral kolo s tovornjaka, je namreč naletel na orožnike iz milj-ske postaje, ki se jim je mladenič s kolesom v rokah zazdel nekoliko sumljiv. Petnajstletnega tatu so aretirali in ga odpeljali v zapor. O njem bo odločal državni tožilec za mladoletno prestopništvo.
Veselili smo se, ko smo končno uspeli pognati iz Trsta multinacionalno družbo Total in ker je njeno lastništvo v Trstu odkupila italijanska družba, ki se bo — če ne drugega - morala ravnati po italijanskih zakonih. Toda, naše veselje je bilo zelo kratko, trajalo je le do streznitve, ki so nam jo priskrbeli voditelji družbe SELM in Monte-dison, tako na srečanju v Rimu' kot še posebno preko časopisov, z izjavami o zaprtju žaveljske rafinerije.
Tako je bilo, v preprostih besedah, razmišljanje predstavnikov sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, s tajniki Cofonom, Trebbijem in Tersar-jem, ko so se sinoči srečali z deželnim odbornikom za industrijo Carbonejem. Bil je to odkrit in neformalni pogovor o tem, kaj storiti in kako ukrepati, da bi nove lastnike prisilili k spoštovanju obvez o predstavitvi projekta za industrijsko rešitev problema rafinerije Aguila. Odbornik Carbone je poročal o svojem petkovem srečanju s predstavniki Montedisona v Milanu, na katerem so mu sicer obljubili, da bodo v oktobru predstavili svoj načrt ministrstvu za industrijo, hkrati jaa so dali razumeti, da industrijska rešitev praktično ni izvedljiva. Carbone je po svoji strani vztrajal, da logistični sistem (se pravi obalno skladišče) v Trstu ne bo mogoč brez industrijske rešitve za rafinerijo in da morata biti obe stvari vnešeni v isti projekt.
Prvi so v razpravo za njim posegli Cofone, Trebbi in Tersar. Predstavnik CGIL se je zavzel za okrepitev akcije krajevnih sil za pogajalsko mizo in kot sredstvo predlagal spremembo regulacijskih načrtov za območje Žavelj, s čimer bi nove lastnike spravili v strah, da izgubijo skladišče, če ne rešijo
S koncertom mladega, a že uveljavljenega novogoriškega pianista Benjamina Šaverja je Kulturno društvo Tabor z Opčin v petek začelo letošnjo serijo glasbenih večerov, ki se bodo zvrstili v tej sezoni.
»Ne moremo reči, da je bil petkov koncert pianista Šaverja začetek naše glasbene sezone, saj je že v sklopu letošnjega poletnega Tabora nastopila Katja Milič, lanskoletna diplomantka in bivša gojenka šole GM,« nam je povedala Nives Košuta, odbornica, odgovorna za glasbeno dejavnost v openskem kulturnem društvu.
»Koncert je bil lep. Naš gost, ki je bil učenec znane jugoslovanske pianistke Dubravke Tomšič in nadaljuje sedaj študij na akademiji za znanost in umetnost v Beogradu, se je predstavil z zelo lepim programom, ki je v prvem delu obsegal tri priredbe Liszto-vih skladb in sicer Bachov Preludij in fugo v a-molu, Schumannovo skladbo Widmung in Verdijevo Parafrazo na opero Rigoletto. Drugi del programa je bil posvečen Musorgskemu.«
Zanimalo nas je, kdaj je KD Tabor začelo z glasbenimi večeri in kakšen je njihov namen.
»Bilo je leta 1980, ko smo začeli v našem društvu z organiziranjem glasbenih večerov. Od openske Hranilnice
vprašanja rafinerije. Trebbiju se je taka poteza zdela v tem trenutku pre-uranjena, ker bi lahko dokončno kompromitirala kakaršnokoli proizvodno prihodnost na območju rafinerije. Po njegovih besedah je treba uporabiti inštrument koncesije za obalno skladišče, ki tudi nove lastnike po vsej verjetnosti edino zanima. Po mnenju pokrajinskega tajnika CISL Tersarja se je treba upreti zavlačevanju in v tem smislu je nevarna vsaka alternativna rešitev, ki nujno potrebuje časa
in posojilnice smo dobili koncertni klavir, kar nas je vzpodbudilo, da smo se lotili te pobude. Na naših koncertnih večerih smo želeli dati mesto mladim izvajalcem, posameznikom in glasbenim skupinam, ki nimajo sicer možnosti, da bi veliko nastopali. Istočasno smo želeli pritegniti v naše društvo tudi italijanski del prebivalstva Opčin. Saj pravimo, da je glasba univerzalna in da jo vsi razumejo. No, lahko rečemo, da smo v tej naši želji tudi precej uspeli, saj imamo na naših večerih že nekaj stalnih italijanskih obiskovalcev, pa tudi drugih večerov se občasno radi udeležujejo.«
Na začetku ste imeli nekaj več koncertov. Sedaj ste to število nekoliko omejili. Zakaj?
»Ugotovili smo, da imajo velik uspeh predvsem komorni ansambli. Te pa je teže povabiti in vsak nastop je povezan z večjimi stroški. Tako smo se omejili na manjše število nastopov, ki pa so seveda zelo kvalitetni.«
Se mogoče spomnite večera, oziroma koncerta, ki je zelo uspel?
»Če bi hotela našteti vse, bi bilo verjetno to za najin razgovor predolg in morda bi še na koga pozabila. Spominjam se na primer nastopa Komornega orkestra "Plinio de Anna" iz Vitima, nastopa orkestra 'Opera giocosa" z dirigentom Zannerinijem, pa Instrumentalnega kvarteta, ki je izvajal izbor čeških in jugoslovanskih napevov v priredbah skladateljev, kot so Brahms, Bartok in Patha, pa še nastopov bratov Lorenz v raznih izvedbah, koncerta, posvečenega sodobnim glasbenim stvaritvam za flavto in klavir, in še toliko drugih lepih in nepozabnih večerov.«
Pa vaši načrti?
»O teh ne bi mogla veliko povedati. Oktobra bodo namreč Prosvetno dvorano na Opčinah zaprli zaradi obnovitvenih del. Dvorana bo zaprta do sredine novembra. Upamo pa, da bomo pred zaporo izpeljali še večer z Nonetom iz Ribnicei nastop je predviden za 4. oktober. Takoj po otvoritvi dvorane pa bomo povabili k nam Obalni orkester iz Kopra, ki ga vodi prof. Boris Logar.«
Dotaknili sva se vprašanja mladih poslušalcev in ugotovili, da se radi
in pomeni nadaljnji režim dopolnilne blagajne za kdove koliko let.
Rezultat sinočnjega srečanja je strnjen v dogovoru za novo taktiko, s katero bi nove lastnike in ministrstvo za industrijo prisilili k resnim pogajanjem. To bodo storili s sklicem vseh pristojnih strani (EZIT, miljska Občina, EAPT), da bi pretresli možnosti spremembe regulacijskega načrta in z zahtevo po takojšnjem sklicanju sestanka na rimskem ministrstvu, ki je bil napovedan šele za konec oktobra.
Prihodnji teden seja glavne skupščine KGS
Prihodnji torek ob 18. uri se bo na sedežu v Sesljanu sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Dnevni red seje je dokaj natrpan ter predvideva tudi zelo pomembne točke, kot so odobritev proračuna za finančno leto 1987, sprememba izrednih programov del in posegov za prejšnja leta in odobritev izrednih programov za letošnje in prihodnje leto, pa še obnovo vodstvenih organov Kraške gorske skupnosti.
udeležujejo glasbenih večerov, če so le-ti dobro organizirani, če je tematika nova in če so tudi imena izvajalcev privlačna.
»Skušali smo že, a sedaj bomo to še bolj uveljavili, da bodo posamezni večeri tematsko, oziroma stilno enotni. Seveda bodo takšni koncerti zahtevali večjo zbranost poslušalcev. Nadejamo pa se, da bodo pritegnili čimveč ljubiteljev takšne glasbe.«
Pa še vaše želje?
»Današnji človek je vse bolj vpet v razne dejavnosti. Tempo življenja ga sili v stalno gibanje, tako da ima majo časa za oddih in poslušanje glasbe. Če pa je že prost, ima na razpolago radio pa plošče in televizijo. Treba bo najti drugačne oblike podajanja glasbenih prireditev, takšne, ki bodo občinstvo privabile in ga pritegnile, da bodo postale sestavni del dejavnosti društev, da pa bodo postali tudi poslušalci aktivni in ne le pasivni dejavniki takšnih koncertov in nastopov.«
Neva Lukeš
Hud padec inšpektorja na liberijski ladji
Jugoslovanski ladijski inšpektor se je včeraj zvečer hudo ponesrečil na liberijski ladji Ist, ki je bila pravkar na tem, da odpluje iz Tržaškega zaliva. 37-letni Zlatko Delistovič je padel z lestve v podpalubje, pri čemer se je močno udaril v prsi in v trebuh. Kaže, da je do nesreče prišlo, ker naj bi lestev nenadoma popustila, moški pa je treščil na veliko kovinsko cev.
Delistoviča so z motornim čolnom najprej prepeljali na 7. pomol, odtod pa z rešilcem v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih notranjih poškodb sprejeli na kirurški oddelek. Zdravniki so si pridržali prognozo.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Kromberk-Vitovlje-Vrtovin danes, 22. septembra, ob 7.30 izpred deželne palače na Oberdanovem trgu.
SPDT prireja v soboto, 26., in nedeljo, 27. t. m., avtomobilski izlet do Kranjske gore z vzponom na Špik (2.472 m). Odhod v soboto ob 14.30 izpred sodne palače. Hoje bo v nedeljo približno osem ur. Informacije in vpisovanje pri Aleksandru Sirku in Vojku Slavcu (tel. 764832).
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767304).
razna obvestila
ŠD Mladina - baletni odsek obvešča, da bo vpisovanje za novo baletno sezono 1987/88 v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole "A. Sirk" v Križu še jutri, 23. t. m„ od 16. do 19. ure. Vabljena mladina!
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo vpisovanje v Glasbeno šolo v četrtek, 24., in v petek, 25. septembra, od 20. do 21. ure v Kulturnem domu v Ricmanj ih.
Slovensko stalno gledališče. BALETNA ŠOLA prične s poukom v ponedeljek, 5. oktobra. Vpisovanje in informacije na Upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Zaradi sestave razredov prosimo, da z vpisom novih učencev pohitite!
KRUT obvešča, da se začne 15. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B - tel. 631084.
Mirno je zaspala
Hermina Jeraj
Jutri, 23. t. m, bo ležala v mrtvašnici glavne bolnišnice do 11.45. Pokopali jo bomo na evangeličanskem pokopališču v Trstu ob 14.30.
Žalostno vest sporočajo: nečak Glauko z Lido, Katjo in Alešem, svak Angel in drugo sorodstvo.
Trst, 22. septembra 1987
Ob 1. obletnici smrti drage mame, žene in none
Viktorije. Petaros por. Žerjal
se je z žalostjo spominjajo mož Avguštin, hčerka Vilma in sin Boris z družinama.
Karst Brothers v Nabrežini
Starka vklenjena v vrata avtobusa: po padcu ji je kolo povozilo nogo
Neprevidnost šoferja, mogoče pa tudi prenatrpanost na avtobusu sta včeraj povzročili hudo nesrečo, v kateri je bila ranjena starejša ženska. 80-letna Karla Kralj iz Ul. Aleardi 4 se je peljala z linijskim avtobusom proge st. 39 in je hotela izstopiti na prvi postaji v Ul. Carducci, v bližini hišne številke 5. Kraljeva je že stopila z desno nogo na cesto, ko je šofer avtobusa, Ettore Giordani iz Ul. Pa-renzo 5, prenaglo zaprl avtomatična vrata in pognal motor.
Kraljeva je z levo nogo ostala vklenjena v avtobusna vrata, zaradi sunka ob pogonu pa je padla na tla. Ko je avtobus potegnil naprej, se ji je končno noga osvobodila iz vrat, vendar nesreče ni bilo konec. Ko je žen-
ska še ležala na tleh, ji je zadnje kolo težkega vozila povozilo levo nogo. Rešilec Rdečega križa jo je odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zaradi hudega zloma in udarcev so si zdravniki pridržali prognozo.
■ S pričetkom šolskega leta si je
mogoče kdo domislil, da si na cenejši način priskrbi šolske potrebščine, ne da bi zanje izdal preveč denarja. Tako so neznanci v noči med nedeljo in ponedeljkom razbili izložbo papirnice na Drevoredu 20. septembra 33 in iz nje odnesli pet kemičnih peres in mapo s kovinskimi sponkami v vrednosti 150.000 lir.
Kabaretna skupina Karst Brothers je priredila v Nabrežini literarni večer ob »169-letnici in en dan smrti nepozabne tašče Jovana Vesela Koseskega«, o katerem bomo, kot se takemu dogodku spodobi, še podrobneje poročali, seveda na kulturni strani. Na sliki: razburljiv trenutek z nedeljske prireditve.
V glavnih vlogah nastopata Johnny Dorelli in Alain Cuny
Na vojaškem pokopališču so začeli snemati film po Svevovem romanu
Včeraj zjutraj so pričeli tehniki druge italijanske televizijske mreže s snemanjem filma po Svevovem psihoanalitičnem romanu La coscienza di Ženo. Za prvo sceno so se režiser Sandro Bolchi ter igralci zbrali na vojaškem pokopališču v Ulici della Pace, kjer naj bi se snemanje pričelo že ob osmih. Toda okvare na tehničnih napravah so bile krive, da so morali Johnny Dorelli in njegovi kolegi čakati na žgočem soncu celi dve uri, preden so ob desetih lahko pričeli z delom.
Prva scena se je torej odvijala na pokopališču, kjer se je Ženo z družinskimi prijatelji mudil na očetovem pogrebu. Glavni vlogi sta tu igrala sam Dorelli ter Alain Cuny, njuni soigralci pa so bili večinoma iz Trsta. Nastopajoči so bili odeti v zimska oblačila in videti je bilo, da jih je izredno topel dan kar precej motil pri delu. S pokopališča so se kasneje vsi podali v Ulico della Pace (tu je bil že kako uro prej prepovedan promet), kjer je Ze-nova družina sedla v razkošno antično kočijo ter se odpeljala proti mestnemu središču.
Tako se je tudi končal prvi, ne preveč uspešen dan snemanja. Danes pa se bodo snemalci mudili v Ulici Tigor.
(B. R.)
Med včerajšnjim snemanjem filma na vojaškem pokopališču
Pogovor z enim redkih slovenskih krojačev
Krojaštvo - obrt ki počasi izumira
Krojaštvo spada dandanes prav gotovo med tiste obrti, ki počasi izumirajo. Vzrok temu pojavu moramo iskati predvsem v večji potrošnji industrijsko izdelanih oblek, ki je pred kakimi tridesetimi leti popolnoma obrnila na glavo tekstilno tržišče. Človek današnjih dni se je torej na račun kakovosti odločil za lažje dosegljivo in večinoma slabše izdelano obleko.
Kot v ostalih italijanskih mestih gre tudi v Trstu krojaštvo rakovo pot, saj ta plemenita obrt stalno izgublja svoje predstavnike. Med Slovenci pa lahko dandanes preštejemo krojače na prste ene roke.
Eden zadnjih slovenskih predstavnikov te obrti je Aleksander Košuta, ki ima krojačnico v Drevoredu D'Annun-zio v Trstu. Krojačnico je leta 1937 odprl njegov oče, v njej pa je bilo sprva zaposlenih šest vajencev, kajti delu sam ni mogel biti kos. Z upadom dela pa so se seveda razmere spremenile, tako da si dandanes lahko privoščijo takšno število vajencev le veliki modni ustvarjalci.
Kaj je pravzaprav tisto, zaradi česar se danes človek odloči, da si da narediti obleko pri krojaču?
Mislim, da se za to odloči predvsem človek, ki mu obleka veliko pomeni. V ročno izdelanem oblačilu išče tisto kakovost, trpežnost in originalnost blaga, ki ga pri konfekcijsko izdelani obleki ne najde. Obenem si lahko sam izbere kroj, vzorec in barvo. Prav tako pa zahajajo h krojaču tudi tisti, ki zaradi svojih nenavadnih mer ne dobijo v trgovinah zaželenega oblačila.
Kakšna je razlika med današnjo in nekdanjo stranko?
Lahko bi rekel, da so stranke danes mnogo bolj zahtevne od nekdanjih, saj hočejo s svojim oblačilom nekje izsto-
pati. Veliko pozornosti posvečajo modernosti kroja in mehkobi blaga, ki jo je pri konfekcijski obleki dandanes kaj težko najti. Zaradi vsega tega so pripravljeni odšteti tudi nekoliko več denarja, kot bi ga sicer pri nakupu v trgovini.
Ali je število strank v zadnjih tridesetih letih zelo upadlo? Prihaja k vam mnogo Slovencev?
Kar se strank tiče, je seveda v petdesetih letih krojaški sektor doživel velik padec, sedaj pa gre vse že na bolje. Stanje se je namreč nekje ustalilo in zadnje čase opažamo celo rahel porast strank. Kar zadeva Slovence, pa bi pripomnil, da le redkokdaj pridejo h krojaču. Po pogovoru s kolegi smo namreč prišli do zaključka, da so slovenske stranke v primerjavi z italijanskimi v absolutni manjšini. Morda bi se iz tega dalo sklepati, da Slovenci dajo veliko manj na obleko kot Italijani.
Koliko ur krojač uporabi, da sešije obleko?
Približno 48 ur. Seveda pa je odvisno vse od tipa obleke in od "izbirčnosti" posamezne stranke.
Ali se morda na deželni in državni ravni kaj počne za izboljšanje pogojev krojaške obrti?
Kot sicer vse obrti, je tudi krojaštvo nekoliko prezrto. Zavarovalnine in pokojnine so izredno skromne, kar je obenem tudi eden izmed razlogov, da se krojaške delavnice počasi praznijo. Nekoliko na boljšem so le pomembni modni ustvarjalci iz večjih italijanskih mest, ki lahko razpolagajo z znatnejšimi denarnimi sredstvi. Njim seveda nudi država veliko pomoč, saj ima interes, da obdrži italijansko modo na samem svetovnem vrhu.
koncerti
REPENTABOR - glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. V nedeljo, 27. 9., ob 18. uri v repentabrski cerkvi. SKLADBE PAVLETA MERKUJA za enega izvajalca. Solisti: Jože Falout, Alessandro Bo-nelli, Erika Slama, Črtomir Šiškovič, Franco Feruglio, Miloš Mlejnik, Nika Vipotnik.
XI. glasbeni september. V četrtek, 24. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-lute-ranski cerkvi nastopil WIENER SCHUBERT TRIO.
Združenje PROMUSICA vabi na koncert sopranistke Stelie DOZ in organista Maura MACRIJA, ki bo nocoj ob 20.30 v katedrali sv. Justa. V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bo ravno tako v katedrali sv. Justa, v okviru ciklusa koncertov, ki jih organizira novoustanovljeno Združenje PROMUSICA, koncert organista Haralda FELLERJA.
mali oglasi
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju in lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
KNJIGOVODJA, večletna praksa, upravljanje računalnika, išče resno zaposlitev, tudi part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro ' Služba'".
USLUŽBENKA išče v najem sobo ali majhno stanovanje v Trstu oz. okolici. Takojšnje ponudbe telefonirati na št. 299110 od 18. do 20. ure.
NUJNO iščem v najem za 2-3 mesece stanovanje v Trstu, po možnosti opremljeno, nuden pogoj: ne stalno bivajoč (non residente). Tel. 0481/85112.
VEČJO KOVINSKO OMARO s ključem in mizo nujno išče Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8/II. Telefonirati na št. 911470 ali 299423 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik 1981, za
400.000	lir. Tel. 762228.
PRIVATNO prodam avtomobil audi 80 diesel, 1600, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. 228145.
PRODAM novejše stanovanje v predmestju: dnevna soba, 2 spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in podstrešje. Tel. 280579.
PRODAJAM knjige za II. razred RTV zavoda J. Stefan in knjige za prve tri razrede znanstvenega liceja ter iščem knjige za 4. razred iste šole. Tel. 753938 ob urah obedov.
PRODAM rabljene kostanjeve sode, 100 1 in 200 1. Tel. 213059 v večernih urah.
PRODAM 2 psički, pasma ovčar "marem-mano-abruzzese", stari 3 mesece. Tel. 226113 ali 228547.
PRODAM pokončni klavir, v dobrem stanju, primeren za začetnike.. Cena po dogovoru. Tel. 280633 (od 19. do 20. ure).
PRODAM privatno stanovanje, 4. nadstropje, 70 kv. m., potrebno popravil, cona Stara mitnica. Tel. 816327.
PRODAM mercedes 200 diesel, letnik 1979, prevoženih 139.000 km, air-condi-tion, luksuzna oprema, izvrstno ohranjen. Zainteresirani kupci naj pokličejo na št. 040/421542 ob uri kosila ali večerje.
PRODAM harmoniko victoria super/31, 120 basov, v odličnem stanju. Tel. 280072.
V BOLJUNCU prodam črno grozdje. Tel. 228145.
700 KG KORUZE prodam. Tel. 231901 ob 20. uri.
PRODAM vespo 125 primavera, letnik 71, taksa plačana do januarja 88 in čelado. Cena 200.000 lir. Tel. 422093 od 19. do 20.30.
PRODAM od 200 do 250 kg grozdja vrste tokaj. Tel. 0481/33090.
PODARIM otroško stajico. Tel. 743988.
BORUT RACE
Barkovljanski pevci v Križu
V	soboto zvečer je bil v Križu koncert mešanega pevskega zbora M. Pertot iz Barkovelj. To gostovanje zbora, ki ga vodi Aleksandra Pertot, spada v sklop prireditev Kulturnega društva Vesna ob proslavah stoletnice rojstva Alberta Sirka. Obenem so Križani s tem koncertom počastili spomin na sovaščana Justa Košuto ob petindvajsetletnici njegove smrti.
Pevci so nastopili pod milim nebom na Kocijanovem borjaču blizu Kržade, kar je nedvomno pripomoglo k nastanku prijetnega vzdušja.
V	prvem delu nastopa so zapeli vrsto narodnih pesmi, drugi del pa so sestavljale umetne in tuje skladbe. Med koncertom so na borjaču tudi predvajali diapozitive o morju in ribičih.
Občinstvo, ki je dvorišče popolnoma zasedlo, je nastopajoče ob koncu prireditve nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Sindikat slovenske šole
obvešča učitelje, vpisane v 2. letnik univerzitetnega tečaja Pedagoške akademije v Trstu, da se pričnejo lekcije v petek, 25. septembra, ob 17. uri začasno na liceju F. Prešeren.
Isti dan dopoldne poteka še naknaden vpis v drugi letnik na oddelku Pedagoške akademije v Kopru - Cankarjeva 5.
gledališča
TEATRO STABILE
Pri Teatru Slabile so v teku vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 87/88. Vpisovanja sprejema osrednja blagajna v Pasaži Protti (tel. 69406) do vključno 2. oktobra 1987.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Gledališka sezona 87/88. Vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev sprejema UTAT - Pasaža Protti 2 in blagajna gledališča - Ul. Ghirlandaio 12.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte: i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Ri-tomo al futuro, fant., ZDA 1985; 105'; r. Robert Zemeckis; i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd, Crispin Glover.
EXCELSIOR I - 17.15, 22.15 Appuntamen-to al bulo, r. Blake Edwards; i. Kim Ba-singer, Bruce Willis.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 La donna delle bes-tie, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pamela, Ter-malrodita tuttofare, porn.,0 □
PENICE - 18.00, 22.15 Tup Gun, akcij., ZDA 1986; 127'; r. D. Duke; i. Bryan Brown, Joan Chen.
EXCELSIOR II - 18.00, 21.45 Arma letale, r. Richard Donner; i. Mel Gibbson, Dan-ny Glover, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Morte a 33 iri, r. Charles Martin Smith; i. Marc rice, Tony Fields.
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, 1'investiga-topo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Mistery, r. Bob Swaim; i. Sigourney Weaver, Michael Caine.
LUMIERE FICE - 16.30, 21.30 II Sacrificio, dram., Šve. 1986, 155'; r. Andrej Tarkovski; i. Erland Josephson, Susan Fleetwo-od.
RADIO - 15.30, 21.30 Super maschio per mogli vtziose, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, TOREK, 22. septembra
MAVRIČU
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob
5.55	in zatone ob 18.52.
Jutri, SREDA, 23. septembra
SLAVO JKO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.47 najnižje -49 cm, ob 10.10 najvišje 50 cm, ob 16.18 najnižje -39 cm, ob 22.07 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
26,5	stopinje, zračni tlak 1018,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniel Mazzucca, Emanuele Barzelogna, Francesco Peditto, Stefano Pocecco, Dean. Crippa, Susanna Ciuch, Gaia Puopolo.
UMRLI SO: 72-letni Irenco Zuliani, 65-letni Mario Olivo, 72-letni Sergio Filmi, 92-letna Maria Rizzotti vd. Gilleri, 82-let-na Teresa Dandolo vd. Pečar, 11-letna Giuseppina Galatro, 72-letna Pierina Petronio por. Marin, 83-letni Carlo Uma-ri, 56-letni Liberato Fornaretto, 72-letni Guido Cappelli, 70-letna Rosa Granato por. Esposito, 87-letni Vincenzo Tedesco, 79-letna Maria Malalan, 77-letni GuglieT mo Boero, 78-letna Anna lurincich, 74-letni Branko Kovačič, 78-letni Egidio Co-lomban, 81-letna Bianca Trevisan vd. Zocchi, 91-letna Elvira Guerra, 80-letna Antonia Stanič vd. Tedeschi, 51-letni Ferruccio Rosa, 78-letna Cesarina Volpo-ni.	-----------
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21. septembra, do sobote, 26. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Re-voltella 41.
MILJE (Mazzinijev drevored 1 - tel. 271124) in OPČINE (Trg Monte Re 3/2 -tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6.
MILJE (Mazzinijev drevored 1 - tel. 271124) in OPČINE (Trg Monte Re 3/2 -tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
GROZDJE ZA VINO
na državni cesti 202 med Opčinami in Prosekom pri
kampingu »PIAN DEL GRISA« Od 23. sept. dalje
menjalnica			21. 9. 1987
Ameriški dolar		..	1293,—	Japonski jen			 8.—
Nemška marka 		717,-	Švicarski frank 			 866,50
Francoski frank		213,50	Avstrijski šiling			 101,75
Holandski florint 		637.--	Norveška krona 			 194,—
Belgijski frank			Švedska krona			 202,—
Funt šterling		..	2135—	Portugalski eskudo ..		 8,40
irski šterling		..	1910,-	Španska peseta			 10,5C
Danska krona		184.	Avstralski dolar 			 900.—
Grška drahma 		9.	Debeli dinar			 1,20
Kanadski dolar 		971.	Drobni dinar			 1,20
nflisn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
angleški je**
se naučiš na
BRITISH SCH00L
Ul. Torrebianca 18 - Tel. 69453 - 69140
POSEBNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO
Angleški predavatelji: specializirani v EFL (poučevanje angleščine kot tujega jezika) — Sistematično in sodobno poučevanje s pomočjo najnovejših didaktičnih pripomočkov. Tako se otroci pripravijo na izpite iz angleščine na najbolj znanih univerzah, kot so to univerze iz Cambridgea in Oxforda ter Trinity College v Londonu — Utrjevanje snovi in brezplačno ponavljanje snovi z jamstvom AISLI — Prilagodljiv pošolski urnik — Stalen nadzor učencev in redna srečanja s starši — Edini uradni center univerze iz Cambridgea v Furlaniji-Julijski krajini.
___________slike, ki niso le spomin_iida turk
Primorski begunci v Ljubljani
Osemletni Jožko Žiberna
Že nekaj četrtkov pripovedujeta Jožko Žiberna in dr. Branko Vrčon spomine na Radiu Trst A. Pripovedujeta, kako jima je bilo, ko sta kot študenta-emigranta delovala v dijaških društvih. Izpričujeta usodo dveh izmed'tisočev in ti-sočev, ki so se ob koncu prve svetovne vojne in vse do začetka druge v raznih valih izseljevali iz rojstne Primorske in Istre v Jugoslavijo, doživljali »svoj eksodus«.
Z nepravim izrazom jih imenujemo emigrante, čeprav so bili begunci, »ezuli«. Tudi njim ni bilo lahko. Morali so požreti marsikatero grenko, saj je še znana krilatica, da »biti Primorec sicer ni greh, a lepo tudi ne«, pogost izrek pa je tudi bil Primorci- -zamorci. Tako ali drugače so živeli, ustanovili več pevskih zborov, organizirali vrsto prosvetnih društev, dali močan doprinos slovenski kulturi in znanosti, se vključevali v politično življenje. Tudi država ni gledala vedno dobrohotno nanje in uglašala je svoj odnos do emigrantov iz Italije glede na politične razmere v državi sami in na trenutne odnose do sosedov.
Srečko Vilhar
Zelo mlad je stopil na pot primorskega emigranta Jožko Žiberna iz Divače: 8 let mu je bilo, ko so ga starši poslali na šolanje v Ljubljano. Na spodnji sliki je v skupini zorašev, članov društva srednješolcev iz italije, z Golo-
bom, poznejšim ravnateljem gimnazije, učiteljem Torošem, zdravnikom dr. Zdenkom Mermoljo in glasbenikom Beltramom.
Ko so v Trstu razpustili vsa mladinska društva, so po diplomatski poti preko Beograda dosegli tudi razpust Zore v Ljubljani. Potem so se začela emigrantska društva politično diferencirati. Posebno mladi so postali nestrpni do slepe zaverovanosti v državo, kakršnokoli, ki so jo zagovarjali starejši emigranti. V društvu Soča so se ti mladi zbrali najprej v Mladinskem odseku, nato v samostojni Mladi Soči, katere soustanovitelj je bil Srečko Vilhar, na sliki decembra 1930 v Ljubljani. Mlada Soča je imela intenzivno, a kratkotrajno delovanje: od poletja 1931 do oktobra 1932, ko so več mladosočanov aretirali, ene čez čas izpustili, druge obsodili pred Posebnim sodiščem za zaščito države v Beogradu in jih zaprli v Sremsko Mitrovico.
Pripravlja: iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lep pozdrav vsem, ki vam nekje okrog duše binglja posluh za sodobno lahko glasbo. Lestvica Vročih 10 nas druži že preko leta in pol, kmalu pa
bomo nekaj reči	spremenili,	jih dodelali in skušali narediti manj »staro«	
podobo tej rubriki	. Pa kar takoj k bistvu:		
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
13	1	1.	Martin Krpan - Še je čas
5	3	2.	Vasco Rossi - Ciao
5	7	3.	Susanne Vega - Luka
20	2	4.	U2 - With Or VVithout You
3	6	5.	A. Fortis - Qui la luna
6	■ 4	6.	Bazar - Amerika
3	8	7.	Johnny Hates Jazz - Shattered Dreams
2	10	8.	Brian Adams - Heat Of The Night
8	5	9.	Little Števen - Bitter Fruit
—	—	10.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
Kot lahko tudi sami vidite, imamo tokrat eno samo novost, skupino Avtomobili. Na vrhu nič novega, napredovala pa sta Vasco Rossi in Susanne Vega. U2 so tokrat dvajsetič na tedenski lestvici, kar je pravi podvig, dobro gre tudi Albertu Fortisu, nekoliko hladnejši pa so Bazar... Johnny Hates Jazz in Brian Adams se počasi približujeta sredini, Little Števen pa pada. Kot že rečeno, so edina novost na lestvici Avtomobili, ki so tako tretji slovenski band na Vročih 10. Ljubezen ne stanuje tu je komad z letošnje Pop delavnice, ki je v ospredje prebila tudi Martina Krpana in njihov Še je čas.
Med novostmi smo tokrat vrteli le Zuccherov motiv Con le mani, ki ste ga mnogi predlagali za vstop na lestvico. Motiv je dober, tipičen Zuccherov, ki ni prav nič sladkoben in tako je tudi prav...
Prihodnji teden je žrebanje, zato pošljite glasovnice v kar največjih količinah...
Z nagradami sodelujejo:
r ^ EFr”, (Sl)

Mra TOZD
Elaktroakuatlka
Satana
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10<-.
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.40	Nanizank^: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (2. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: Salto nel tempo
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Un colpo di pištola (kom., It. 1941, r. Renato Castellani)
15.30	Nanizanka: La baia dei cedri
16.00	Dok.: II cinghiale
16.50	Nadaljevanka: Un matrimonio in provincia (2. in zadnji del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io 1'America
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Muzikal: Bravo!
21.45	Dokumentarec: Quark
22.25	Dnevnik
22.35	Gledališki variete: Pulcinella senza maschera - Come fini Don Ferdinande Ruoppolo (1. del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Pulcinella senza maschera (2. del)
11.50	Nadaljevanka: Liszt (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Ercole contro Roma (zgod., It. 1964, r. Piero Pierotti, i. Alan Steel, Daniele Vargas)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Stringi i denti e vai! (vestern, ZDA 1975, i. Richard Bro-oks, i. Gene Hackman, Candice Bergen, Ben Johnson)
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.45	Dnevnik - kratke vesti
24.00	Nočni film: Anatomia di un omi-cidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Preminger, i. James Stewart, Lee Remick, 1. del)
16.30	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi, sodelujejo Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris)
17.55	Nadaljevanka: Le inchieste del Commissario Maigret - Una vita in gioco (2. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: Žitarice -Setev, namakanje in odpravljanje plevela (2. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - La spia delle spie
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: L'orribile segreto del dott. Hichcock (srh. It. 1962, r. Riccar-do Freda; i. Barbara Steele, Robert Fleming)
23.10	Aktualno: Iz filma Giulia e Giu-lia (pripravila Francesca Bortoli-ni in Claudio Masenza)
23.45	Dnevnik
23.50	Deželne vesti
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija - Misliti ustvarjalno, naravoslovni dan - Kako nastajajo fosili, prometna vzgoja
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Mladinska oddaja: Ex libris
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Koncert: Sakralni koncert Duka Ellingtona (Pred mesecem dni sta v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani razširjeni zasedbi Big Banda in Komornega zbora RTV Ljubljana izvedli Šakralni koncert Duka Ellingtona. Nastopili so tudi trije domači vokalisti, Dunja Spruk, Karmen Palaisa in Oto Pestner, ter gostje iz ZDA, Ann Swain Clarck, Anita Moore, Barrie Lee Hall in Rocky Quin-tet White.)
22.05	Informativna oddaja: Integrali
22.45	Dnevnik
\	TV Koper
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite Rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Nejasna bodočnost za ža-veljsko rafinerijo Aguila MILJE — Kriza miljske občine TRST — Tudi na Tržaškem je napočil čas trgatve
VIDEM — Razstava stanovanjske opreme
19.30	Informativna oddaja: TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Follie d'inverno (glas., r. George Stevens, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Nadaljevanka: La Bufera (Edoar-do Calandra, r. Edmo Fenoglio,
i.	Gabriele Lavia, 3. del)
23.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
Sl CANALE5
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.20 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La donna del West (vestern, ZDA 1968, r. Andrevv V. McLaglen, i. Doris Day, Peter Graves)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L’ albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat, 20.30 Dallas
21.30	TV film: Leredita dei Guldenburg (dram.',' ZRN 1987,1. del)
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
(£$ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Fascicolo nero (dram., Fr. 1955, r. An-dre Cayatte, i. Lea Pa-dovani)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film:	Arabesgue
(pust., ZDA 1966, r. Stanley Donen, i. Gre-gory Pečk, S. Loren)
22.30	Aktualno: Državni festival Unita 1987
22.40 Film: La morte in di-retta (dram., Fr. 1979, r. Bertrand Tavernier, i. Romy Schneider, Har-vey Keitel)
1.10 Nanizanka: La legge di Mc Lain
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Film: Star Trek II (fant., ZDA 1982, r. Nic-holas Meyer, i. Willi-am Shatner)
22.45	Glasbena oddaja: Be bob a lula
23.45	Rock opolnoči: Wood-stock (2. del)
1.00	Nanizanki: La strana coppia, 1.30 Ai confini della realta
(jjMgli TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatri delFidolo doro
20.30	Film: I ragazzi del Ma-x's bar (dram., 1980, r. Richard Donner, i. John Savage, David Horse)
22.30	Nanizanki: Il profumo del potere, 23.30 Cut-ter chiama Houston
0.30 Film: La voce del san-gue (dram.)
[ % TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Variete: Dadaumpa
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TEIEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Povejmo v živo!; 9.00 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: skupina Nuovo ricercare iz Trsta;
11.05	Glasbeni mozaik; 12.00 Pojdite z nami; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Mladi mladim;
16.00	Kakor od vetra se trese moje srce - O ljubezni v književnosti; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Velike pesnitve v izboru in pripovedi Vladimira Jurca. ,
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja;
18.45	Medigra; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura;
21.05	Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna oddaja: Za varnejši jutri; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudežnih sedem; 10.35 Vstop prost;
11.00	Filmske novosti; 11.15 Plemenita Istra; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.30 Glasba
14.45	Pleši z nami; 15.45 Sintonizirani
16.45	Informativna oddaja: 70. leta
17.00	Bubbling; 17.45 High Power.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Kulturno in športno središče Danica je odprto
Na svojem borjaču, pod svojo streho, s svojimi močmi
Na svojem borjaču, pod svojo streho. Tako je z velikimi črkami pisalo na odru Kulturnega in športnega središča Danica, v nedeljo, ob slovesnem odprtju tega objekta. Kratek stavek, ki ne potrebuje dodatnih pojasnil, saj je njegovo sporočilo popolno. Vrhovci so si zgradili svoj kulturni dom in športne objekte ter jih v nedeljo z zadovoljstvom in ponosom izročili namenu.
Dogodek je bil nekaj izrednega za kraj, ki premore nekaj nad 200 prebivalcev, ki pa so dokazali, da zmorejo s skupnimi močmi uresničiti marsikaj.
V dobrem desetletju so člani Gospodarske zadruge Vrh, ki je bila nosite-Ijica pobude in ki je tudi lastnik objekta, prekosili sami sebe in dogradili objekt, o katerem so ob koncu sedemdesetih let samo lahko sanjali. »Gre za zgodovinski trenutek, za. mejnik v življenju naše skupnosti,« je na nedeljski slovesnosti povedal predsednik Gospodarske zadruge Vrh, prof. Leopold Devetak. Takih mejnikov je bilo v zadnjih desetletjih kar nekaj, od mogočne proslave kmečkih puntov, leta 1973, do dograditve spomenika padlim v NOB, leto kasneje, do graditve doma Kraških krtov. Vendar pa zadnja pobuda, realizacija Kulturnega in
športnega središča Danica, po pomenu in vrednosti vloženih finančnih sredstev in organizacijskih prizadevanj, še bolj pa po obsegu prostovoljnega dela (okrog 7 tisoč delovnih ur) zdaleč presega vse dosedanje. Gre torej za pomembno delovno zmago, ki dviga samozavest in ponos Vrhovcev in celotne naše zamejske skupnosti.
Predsednik zadruge je zatem v kratkih besedah orisal kako se je pobuda oblikovala, se razvijala in uresničevala ter celo prerasla začetno predvidene okvire. Zahvalil se je vsem, ki so gradnjo središča podprli s finančnimi prispevki ali drugače.
Slovesnost, ki je privabila v rodni kraj tudi številne Vrhovce, ki so si svoj drugi dom ustvarili drugje, številne občane sovodenjske in drugih sosednjih občin, številne predstavnike organizacij, društev in ustanov — slavja se je namreč udeležilo nad sedemsto ljudi — se je pričela s simbolično predajo ključa in rezanjem traku ob vhodu. Ključ in škarje sta predsednici Kulturnega in športnega društva Danica, Katji Zotti, izročila Dominik Grillo in Jožef Zotti, "udarnika", ki sta v gradnjo središča vložila vsak nad 500 ur prostovoljnega dela. Predsedni-
ca KŠD Danica je zatem odkrila ob vhodu posvetilni kamen z imenom središča, ki bo odslej tudi zares pravo središče kulturnega, športnega in družabnega življenja vasi. Istočasno je delegacija Zveze borcev in zadruge ponesla venec na spomenik padlim v NOB ter se poklonila spominu dveh članov zadruge, Ludviku in Marčelinu Devetaku.
Dogajanje se je zatem preselilo v središče, kjer so udeleženci prisluhnili pestremu kulturnemu sporedu v izvedbi moškega pevskega zbora Danica, pod vodstvom A. Klančiča, recitacijam mladinskega odseka ŠKD Danica, (mladi se predstavljajo kot zametek bodoče gledališke skupine na Vrhu) ter prijetnemu nastopu osnovnošolcev ter poslušali zatem govor predsednika zadruge dr. Leopolda Devetaka. Udeležence sta pozdravila in Vrhovcem čestitala k izredni delovni zmagi ter izrekla priznanje Gospodarski zadrugi Vrh sovodenjski župan Vid Primožič ter predsednik Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič. Oba sta poudarila nenadomestljiv pomen kulture in primernih objektov, kjer naj se ta dejavnost odvija, za ohranjevanje in krepi-
tev naše manjšinjske skupnosti na tem prostoru in pa za graditev in krepitev sožitja, na enakovredni in enakopravni osnovi z večinskim in drugimi narodi. Dr. Primožič je v svojem pozdravnem nagovoru omenil tudi trenutno politično ozračje, ki je Slovencem vse prej kot naklonjeno ter zaključil, da takim pritiskom lahko najbolj uspešno odgovorimo le s krepitvijo naše kulturne in splošne aktivnosti, s krepitvijo naše enotnosti.
Udeležencem je spregovoril tudi senator Nereo Battello, ki je obžaloval, da na takih in podobnih slovesnostih niso prisotni tudi predstavniki drugih strank v parlamentu, (poleg Battella je bil na slovesnosti tudi senator Stojan Spetič) da bi se prepričali, kaj in koliko državljani slovenske narodnosti žrtvujejo za ohranjevanje svoje kulturne in jezikovne identitete. Battello je zatem potrdil prizadevanja svoje (komunistične) stranke, da skupaj s predstavniki demokratičnih sil pride do izglasovanja zaščitnega zakona.
Pozdrav pobratenega KD Oton Župančič iz Standreža je prinesla predsednica društva Sara Hoban.
Kulturnemu sporedu in pozdravnim nagovorom — posamezne točke sta
napovedovali Laura Zotti in Dolores Černič — je sledil ogled prostorov ter zanimive in bogate razstave. Razstavo — o tem bomo podrobneje spregovorili v naslednjih dneh — so pripravile Miranda Devetak, Nerina Devetak in Doriana Devetak. Pravzaprav velja zapisati, da gre za dve razstavi, za razstavo starinskih predmetov in pa za razstavo splošnega dokumentarnega značaja o življenju in delu Vrhovcev z izrazitim poudarkom na aktivnosti domačih društev.
Ob odprtju Kulturnega in športnega središča na Vrhu je Gospodarska zadruga poskrbela tudi za izdajo priložnostne publikacije.
Med zares številnimi gosti na nedeljski slovesnosti moramo posebej omeniti župane in predstavnike slovenskih občin na Goriškem, predsednika novogoriške občinske skupščine Danila Bašina, predstavnike Tolminske občine, konzula Antona Pogačnika, predsednika SKGZ Žarka Raceta in številne predstavnike raznih ustanov, društev in organizacij.
(Na slikah: predsednik zadruge dr. Leopold Devetak, množica na nedeljskem slavju, osnovnošolski otroci med izvajanjem kulturnega sporeda.)
Slovesnost pri Ari Pacis v Medei
Iz spomina na žrtve vojn občuten poziv za mir
Sproščen povratek v šolske klopi že danes pa se pričenja zares
Prvi dan šole v Ul. Brolo v Gorici
Okrog Are Pacis na griču pri Medei so se v nedeljo ponovno, kot vsako leto, zbrali sorodniki vojnih žrtev in počastili dan pogrešanih v vojni. Prav njihova prisotnost je bila najpristnejši opomin o nesmiselnosti vojne in vseh grozot, ki jih prinaša: med temi tudi te, da živi izgubijo vsako sled za dragimi, ki jih je absurdna logika vojne poslala umreti daleč od domačega kraja. Ob tem pričevanju boleče preteklosti pa je druga pomembna prisotnost na komemoraciji simbolično ute-
razstave
Razstava v kulturno-športnem središču na Vrhu bo odprta do 26. t. m. in sicer od 18. do 21. ure.
Gospodarska zadruga Vrh se
najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri organizaciji slovesnosti ob odprtju Kulturno-športnega središča Danica, pomagali pri organizaciji prireditev in pripravi etnografske in dokumentarne razstave, sodelovali pri izvajanju kulturnega sporeda ter sprejemu in pogostitvi gostov.
lešala upe vseh za drugačno prihodnost, brez vojn in sovraštva v medsebojnem sožitju in spoštovanju med narodi. V Medei so namreč bili prisotni gojenci Zavoda združenega sveta v Devinu. Prišli' so oblečeni v značilne noše vseh držav in kontinentov odkoder prihajajo ter z zastavami vsak svoje države.
Obrambni podtajnik Angelo Pavan je po svoje tolmačil ta čustva in v svojem govoru poudaril hvaležnost, ki jo živi dolgujemo herojem in padlim v vseh vojnah. »Zgodovina nas uči pomena miru in nesmiselnosti vojne, toda če uživamo danes napredek, je to po zaslugi vseh, ki so se žrtvovali zato, da danes živimo v miru.« Vojna torej, kot predpogoj za mir.
Predsednik Združenja družin pogrešanih v vseh vojnah, Dante Lattanzi, je dejal, da nihče drug ni tako upravičen dvigniti svoj glas proti vojnam, kot so to sorodniki padlih. Pozdravil je prisotnost številne mladine, ki naj prenaša miroljubne ideale preko vsake pregrade med narodi.
Ob civilnih so bile na komemoraciji prisotne tudi vojaške oblasti, s pozdravno brzojavko pa sta se oglasila predsednik republike Cossiga in predsednik vlade Goria.
Povečini nasmejani, zagoreli od zadnjega septembrskega sonca so se učenci in dijaki včeraj zjutraj predstavili pred šolskimi vhodi za nov spopad s šolskimi knjigami, nalogami, izpraševanji. Najbolj vznemirjeni so bili prvošolčki, za katere se je včeraj pričelo novo pomembno življenjsko obdobje:
gotovo bodo potrebovali še nekaj časa, de se privadijo šoli, ki jim nalaga prve obveznosti in dolžnosti.
Bolj ravnodušno so povratek v šolo doživljali ostali. Prevladovalo je veselo vzdušje ob ponovnem srečanju s sošolci, čeprav bo odslej treba spet vsako jutro vstajati zgodaj. Vendar bo za
Ploščad Micoperi je včeraj zjutraj zaplula na prvo poskusno vožnjo
Kriza na Občini v Krminu
Tudi na Občini v Krminu bo prišlo do odstopov in sicer vseh odbornikov KD. Odločitev bodo formalno sporočili občinskemu svetu drevi ob 18.30. Do krize na Občini prihaja iz protesta do odločitve deželnega nadzornega odbora, ki je zavrnil sklep goriške KZE o ohranitvi medicinskega oddelka v tamkajšnji bolnišnici, v ozadju pa so tudi napeti odnosi med KD in PSI pri vodenju uprave. Odbor za ohranitev bolnišnice v Krminu napoveduje danes ob 9. uri demonstracijo pred bolnišnico.
■ Osebje občinskih podjetij za storitve se je včeraj zbralo na skupščini in odobrilo dokaj kritično resolucijo v zvezi z zadržanjem vodstva. Obtožujejo upravni odbor, da velikim obljubam ni sledilo drugo kot prazne besede, da manjka medsebojno spoštovanje in sodelovanje z osebjem, da prihaja do kršitev delovnih^ pogodb, da je vodstvo nesposobno. Če ne pride do sprememb, napovedujejo sindikati odločne pobude v zaščito ne samo osebja, ampak vseh koristnikov občinskih storitev.
Micoperi 7000, orjaška ploščad, eno od najzahtevnejših plovil, ki so jih v zadnjem obdobju zgradili v tržiški ladjedelnici, je včeraj zjutraj zapustila privez v ladjedelnici in s pomočjo sedmih vlačilcev odplula na poskusno vožnjo. Operacijo so izvedli z rahlo zamudo v odnosu na napovedi. Šele okrog 10.30 je 175 metrov dolga in 87 metrov široka ploščad, ki razpolaga z dvema orjaškima žerjavoma, ki lahko dvigneta do 7 tisoč ton, zapustila obalo. Menda je zamuda nastala tudi zaradi čakanja na plimo. Ploščad ima namreč kar'11 metrov ugreza, kar je za tukajšnjo zelo plitvo obalo že veliko.
Opravila za začetek poskusne vožnje so se pričela že zgodaj zjutraj in na ladjo se je vkrcalo nekaj sto delavcev in tehnikov ladjedelnice, družbe Micoperi in nekaterih drugih podjetij. Na odprtem morju bodo kakšen teden preizkušali sposobnosti plovila in naprav na njem. Sredi oktobra pa naj bi
ploščad, tokrat v Trstu, izročili naročniku.
Včerajšnji operaciji ob zapustitvi ladjedelnice, je sledilo okrog tisoč ljudi.
Ukradli fazane
Neznanci so se ob koncu tedna polastili kakih 30 fazanov iz gojišča lovske družine v Doberdobu. Živali bi morali spustiti v lovišča v prihodnjih tednih in tehtajo približno tričetrt kilograma. Vendar kot kaže, z gostijo ne bonič.
Že včeraj so predstavniki lovske družine objavili sporočilo, da fazani niso primerni za uživanje, kajti te dni so jim z vodo dajali posebno zdravilo. Tatovi so v gojišče prišli skozi luknjo v mreži, ki so jo po odhodu spet zašili. Zanimivo je tudi to, da so se polastili le kakih 20 'do 30 živali od skupnega števila okrog 150. Gojišče je v bližini pokopališča.
razna obvestila
Godba na pihala Kras v Doberdobu prireja tudi v letošnji sezoni glasbeni pouk za najmlajše. Pouk se bo pričel danes, 22. t. m. Prijave in informacije pri odbornikih.
Rekreativna telovadba SPDG bo tudi letos vsak torek ob 20.30 in petek ob 21. uri. Prva vadba bo danes, 22. t. m., v telovadnici Kulturnega doma.
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 13. do 19. septembra.
OKLICI: mehanik Paolo Sturm in študentka Maurilia Perich, kemik Ma-urizio Meden in učiteljica Alessandra Scattarreggia, zdravnik Luigi Donato-ni in asistentka Daniela Schabetz, gostinec Aniello Apuzzo in obrtnica Angela Cuomo, zaporniški paznik Gio-vanni De Simone in gospodinja Maria Tatti, inženir Mario Chientaroli in uradnica Gloria Faldon, uradnik Gian-franco Fontanin in uradnica Luisa Maria Tosoratti.
POROKE: gostinec Matteo Sponza in uradnica Marina Bresigor, upokojenec Benedetto Ausilio in gospodinja Annamaria Zorzetti, delavec Raffaele Ventriglia in delavka Sonia Brisco.
šolske nadloge še čas. Včerajšnji dan je bil predvsem posvečen doživetjem med počitnicami, o katerih je vsakdo imel marsikaj povedati.
Niti šolski zvonec, ki je naznanjal, da je treba v razred, ni prekinil teh živahnih razgovorov. Prvi dan šole -pa čeprav je bil letos ob šolski maši tudi že na programu pouk - je pač prehodni dan od počitnic na šolsko leto. Učitelji in profesorji so večinoma to upoštevali in skušali ohraniti sproščeno vzdušje. Že danes pa bo šlo zares: seveda postopno, vendar brez zamud in začasnosti, ki je še pred nedavnim označevala začetke šolskih let. Tako napovedujejo, da bo že čez nekaj dni po vseh šolah veljal poln urnik in si bodo morali dijaki, ne samo zaradi vročine, zavihati rokave.
______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Predator«.
VERDI 18.00-22.00 »Meatballs-Porcelloni in vacanza«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.30-22.00 »Racconti sensu-ali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Phenomena«.
DESKLE 19.30 »Nori detektiv«
POGREBI
Danes v Gorici, ob 8. uri Anna Franco vdova Gerolini iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče, ob 9.30 Maria Vi-sintin vdova Brugliera iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Carolina Furlani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Normanno Nannini iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Sporočamo, da nas je za zmeraj zapustil naš
Gino Maraž
Pogreb bo jutri, v sredo, 23. t. m., ob 9.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Žena Norma, sin Giancarlo in drugi sorodniki.
Gorica, 22. septembra 1987
Ferrari ni za vsakogar
• • •
Očitno ferrarija ne bom kupil. Raje se bom še naprej vozil s svojim malim avtom, ki je vsaj varen in mi ne zleti s ceste na vsakem ovinku. Res, ferrari naj bo za tiste, ki tvegajo, kot je v nedeljo Berger tvegal zmago, a njemu avtomobila ni treba kupovati, saj mu ga dajejo zastonj in še plačan je za to, da sede za volan.
Dirka formule 1 na Portugalskem je bil edini veliki nedeljski televizijski dogodek, saj je stavka tehnikov RAI prizadela vse športnike v foteljih. Največji problem vseh ljudi na polotoku je bil, kako preživeti zadnji poletni dan brez radijskih neposrednih prenosov nogometnih tekem in brez travnatih igrišč na ekranu. Ni čudno, da so se mnogi odpravili na plaže, pri nas pa so se odločili za trgatev, kot so svetovali strokovnjaki Kmečke zveze.
Kljub temu pa vse vemo o nedeljskih športnih dogodkih. Tudi to, da je Tracer medcelinski košarkarski prvak in da je Gibona tretja, čeprav se zagrebški košarkarji premikajo po parketu v obutvi Kronos, ki je naše gore list, saj te čevlje izdeluje tovarna pri Špet-ru. Kot navijač Smelta Olimpije upam, da jih bodo čevlji žulili tudi v soboto, ko igra Gibona prvo prvenstveno tekmo v Ljubljani...
Vemo tudi to, da je bil v Neaplju spet en zgodovinski dan! Na igrišču sta se pozdravila brata Mara-dona, Diego in Hugo. Nič hudega, če je starejši (Diego) zmagal, pomebno je to, da je na koncu tekme mama oba z »isto intenzivnostjo poljubila«, kot piše znani športni dnevnik. Lepo, da bratska ljubezen navdihuje vse s prijateljstvom, dejstvo pa je, da je Napoti zmagal in Ascoli izgubil.
Najbrž se začenjajo tudi tuji nogometaši zavedati, da bo Italija kmalu preživljala in doživljala obdobje gospodarske recesije, da se bodo davki zvišali, da bo pač več omejitev. Zbali so se, da jih ne bi obtožili nezakonitega iznosa valute, zato so si v nedeljo zavihali rokave in dokazali, da pravzaprav nečemu služijo: zato so mnogi dosegli lepe zadetke, razen seveda Rusha, ki je zvedel, da Agnelli zasluži znatno več in je bil morda zaradi tega demoraliziran. Tako so nemara razmišljali tudi nogometaši Milana: lani smo na igrišče prišli s helikopterji, letos pa peš — to utruja — in izgubili so tekmo v Milanu proti Fiorentini.
Tako. Niti ta športna nedelja ni bila od muh. Ob vsem potu, ki so ga prelili športniki, pa so najbolj zadovoljni tisti, ki so znali pravilno napisati stolpce športne napovedi. Oh, ti da, ti si bodo lahko privoščili tudi ferrari...
MARIJ ČUK
Nesrečen konec VN Portugalske za Ferrarijeve barve
Berger podaril 28. zmago Proštu
ESTORIL — Ob nogometu je bila v nedeljo v središču pozornosti ljubiteljev športa tudi avtomobilistična dirka formule ena za VN Portugalske. Le malo je manjkalo, da bi prišlo do slavja Ferrarija. Po ponovljenem startu zaradi dveh ločenih incidentov (do trčenja je prišlo tudi med bolidoma Albo-reta in Pigueta), je namreč vodstvo prevzel Avstrijec Berger in vse je kazalo, da go bo obdržal do konca, a dva kroga pred ciljem, ko ga je bil svetovni prvak Prost na mclarnu že skoraj dohitel, je Bergerja zavrtelo ter zaneslo s proge, da se je moral sprijazniti le z drugim mestom pred Brazilcem Pi-guetom, ki si je najbrž s to uvrstitvijo že zagotovil naslov prvaka. Njegova najnevarnejša nasprotnika, Mansell in Senna, sta namreč razočarala, prvi je odstopil že v 14. krogu, drugi pa je bil na koncu šele sedmi. Ob porazu motorjev Honde velja podčrtati preporod mclarnov in ferrarijev, kar pred sklepom SP še bolj ustreza Piguetu, saj imata Mansell in Senna zdaj nekaj več nevarnih nasprotnikov, ki lahko računajo na zmago v preostalih štirih dirkah.
Naj omenimo, da je Prost dosegel že svojo 28. zmago in s tem po številu osvojenih dirk prehitel legendarnega Stewarta.
Pescara ne popušča
Na čelu italijanske nogometne A lige sta po dveh kolih, s polnim številom točk, le še prvak Napoli in presenetljivi Pescara, vendar kaže, da bodo senzacije letos na dnevnem redu. Do največje je bržkone prišlo v Milanu, kjer je Fiorentina, z zadetkoma Argentinca Diaza in mladega asa Baggia v drugem polčasu, premagala Berlusconijev Milan. Gostitelji so večji del tekme napadali, a bili so skrajno neučinkoviti. Nepričakovan je bil tudi poraz Juventusa v Empoliju, krstni nastop Rusha Turinčanom ni kaj prida koristil. Prvak Napoli je z Ascolijem dosegel sporno zmago. Gostje so se namreč po tekmi še dolgo pritoževali zaradi nedosojene enajstmetrovke. Po 35 letih je Inter zmagal v Comu z goloma doslej kritiziranih veteranov Passarel-le in Altobellija. Pescara je po uspehu v Milanu ukrotila tudi Piso. Sliskovič tokrat ni blestel, zato pa se je spet izkazal Brazilec Junior, avtor enega od zadetkov. Trener Galeone, ki je sedel na klopi, kljub temu da se je njegova žena v soboto zvečer hudo poškodovala v prometni nesreči, je pred odločilnim zadetkom zaradi slabosti zapustil igrišče.
Slabo se piše tudi Boškovu, saj je njegova Sampdoria doživela katastrofo v gosteh pri Torinu (Polster je dosegel tri zadetke). Končni izidi 4:1 je enak onemu, doseženemu na srečanju
Veterana milanskega Tracerja Meneghin in D'Antoni (na sliki) se še naprej uspešno borita za vsako žogo
med Verono in Avellinom. Zahvaljujoč se svojima tujcema je Roma s klasičnim 2:0 premagala Ceseno.
Triestina neučinkovita
V normalnih okoliščinah bi zgubljena točka na domačih tleh proti povprečnemu Catanzaru ne predstavljala tragedije, a »izredno stanje« Triestine, namreč minus točke, zahteva takojšnje ukrepe. Igralski kader je omejen, na sredini igrišča manjka režiser, povratek diskvalificiranega Causia, ki je predvsem fantazjst, te pomanjkljivosti ne bo odpravil. Še dobro, da se izboljšuje uigranost napadalcev Bivija in Cinella.
Časten poraz Gorizie
Gorizia je v prvem kolu meddežel-ne lige doživela poraz v Rovigu z 1:0, a glede na poletne neprilike, lahko neuspeh označimo za častnega. Odločilni zadetek je padel v 52. minuti.
Tracerjev poker
Teden dni pred pričetkom košarkarskih prvenstev, je milanski Tracer z zmago na medcelinskem poklau postavil svojo kandidiaturo za nov državni naslov. Casalinijevi varovanci so v finalu za prvo mesto premagali špansko Barcelono, s katero so v kvalifikacijah doživeli poraz. Izkazala sta se predvsem Brown in Montecchi. Gibona, ki bo v sobotnem prvem kolu jugoslovanskega prvenstva gostovala v Ljubljani, je v tekmi za 3. mesto vdrugič odpravila telavivski Makabi. Letošnja izvedba pokala ni bila kdove kako kakovostna, a preko televizijskih ekranov so si jo vseeno ogledali ljubitelji košarke iz 22 držav z vsega sveta.
Colombo teniški prvak
Simone Colombo je novi italijanski teniški prvak. V finalu je s 5:7, 6:3, 6:2, 6:4 premagal Massimiliana Narducci-ja. Prvenstvo je bilo zaradi odsotnosti Caneja med moškimi ter Reggijeve in Ceccninijeve med ženskami na skromni tehnični ravni.
V jugoslovanskih nogometnih prvenstvih
Strelci so se prebudili
Posebej za Primorski dnevnik _________BOJAN KAVČIČ___________
V 7. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige so bili strelci zelo razpoloženi. Na devetih tekmah so dosegli 27 golov, ali povprečno tri gole na tekmo. To je spodbudno, saj najboljše jugoslovanske nogometaše v kratkem ^čakajo tri pomembne preizkušnje. Že v sredo se bodo v prijateljski tekmi v Pizi pomerili z Italijo, potem pa sta na vrsti še kvalifikacijski tekmi doma za evropsko prvenstvo s Severno Irsko in Anglijo. Če obe dobijo in ne izgubijo s Turčijo v gosteh, bo Jugoslavija udeleženka zaključnega turnirja za evropsko prvenstvo.
Za tekmo proti Italiji je zvezni selektor Jugoslavije Ivica Osim že določil šestnajst nogometašev. Med njimi je po daljšem času tudi pet
legionarjev, to so Elsner, Jozič, Baž-darevič, Jankovič in Sliškovič. Žal z bratoma Vujovič tokrat Osim ne more računati, ker igra njihov Bor-deaux v francoski ligi v sredo prvenstveno tekmo. Okostje jugoslovanske reprezentance pa sestavljajo domači igralci, to so vratar Rav-nič, branilci Lulič, Balič, Hadžibe-gič, Smajič, igralci za zvezo Stojkovič, napadalci Tuce, Vokkri in Cvetkovič. Ob Marku Elsnerju bo drugi Slovenec v reprezentanci Srečko Katanec, ki je po poškodbi odlično nastopil v nedeljo in je med najzaslužnejšimi, da je njegov Partizan kar s 6:1 odpravil ekipo Osijeka.
Kaže, da je poraz s Portom (0:3) v pokalu evropskih prvakov zelo slabo vplival na nogometaše Vardarja. Ti so s Sarajevom izgubili kar z 0:4.
Sicer pa je v 7. kolu v gosteh zmagala edinole Crvena zvezda, Velež pa je osvojil točko. Na vrhu lestvice je ostal Dinamo. Zanimivo je, da so najlepši nogomet tokrat gledali na Reki, pa čeprav ni bilo niti enega gola. Vratar Rada, novinca v ligi, mladi Ratača, je delal prave čudeže v vratih. Bržčas bo prav proti Italiji debitiral v modrem dresu jugoslovanske reprezentance.
V	drugoligaški konkurenci je Olimpija gostovala pri novincu v ligi Kablu iz Novega Sada. Tekma je bila dopoldne, kar Ljubljančanom ni ustrezalo. Pripeka je razorožila nogometaše Olimpije, ki so izgubili kar z 0:3.
V	slovenski nogometni ligi je bivši drugoligaš Maribor doživel prvi poraz, a je ostal na drugem mestu. Še naprej vodi ljubljanski Slovan, ki je tokrat iztržil točko v Kranju.
I nogomet |
Italijanska A liga
IZIDI 2. KOLA
Como - Inter 1:2; Empoli - Juventus 1:0; Milan - Fiorentina 0:2; Napoli -Ascoli 2:1; Pescara - Piša 2:1; Roma -Cesena 2:0; Torino - Sampdoria 4:1; Verona - Avellino 4:1.
LESTVICA
Pescara in Napoli 4; Verona, Roma in Fiorentina 3; Torino, Milan, Juventus, Sampdoria, Avellino in Inter 2; Ascoli 1, Como, Piša in Cesena 0, Empoli -3.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Torino; Avellino - Roma; Cesena - Milan; Fiorentina - Como; Inter - Empoli; Juventus - Pescara; Piša - Napoli; Sampdoria - Verona.
LESTVICA STRELCEV
4 - Polster (Torino; 2 - Scarafoni (Ascoli), Schachner (Avellino), Bagni (Napoli) in Boniek (Roma); 1 - A. Bertoni (Avellino), Albiero (Como), Ekstroem (Empoli), Baggio in Diaz (Fiorentina), Altobelli in Passarella (Inter), Magrin (Juventus), Donadoni, Gullit in Van Basten (Milan), Giordano (Napoli), Galvani, Gašperini, Junior in Sliskovič (Pescara), Cecconi in Dunga (Piša), Voller (Roma), Cerezo, Mancini in Vi-alli (Sampdoria), E. Rossi (Torino), Bo-netti, galia, Elkjaer in Pacione (Verona).
Italijanska B liga
Triestina - Catanzaro 0:0
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando (Pasgualini od 72. min.), Dal Pra, Cerone, Poletto, Scaglia (Ispiro od 79. min.), Strappa, Cinello, Papais, Bivi.
CATANZARO: Zunico, Corino, Rossi, Costantino, Cascione (Caramelli od 21. min.), Masi, Borello, Nicolini, Chia-rella (Soda od 69. min.), Bongiorni, Pa-lanca.
IZIDI 2. KOLA
Bari - Piacenza 1:2; Barletta - Arezzo 0:0; Bologna - Udinese 2:1; Brescia -Parma 2:1; Cremonese - Modena 2:2; Genoa - Padova 1:2; Messina - Lazio 1:0; Sambenedettese - Lecce 1:0; Ta-ranto - Atalanta 0:0; Triestina - Catanzaro 0:0.
LESTVICA
Padova in Piacenza 4; Cremonese in Brescia 3; Udinese, Lecce, Lazio, Bari, Messina, Atalanta, Arezzo, Catanzaro, Sambenedettese in Bologna 2; Modena, Barletta, Genoa in Taranto 1; Parma 0; Triestina -3.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Triestina; Atalanta - Bari; Catanzaro - Messina; Lazio - Bologna; Lecce - Barletta; Modena - Sambenedettese; Padova - Brescia; Parma - Genoa; Placenta - Taranto; Udinese -Cremonese.
Meddeželna liga
Rovigo - Gorizia 1:0 (0:0)
GORIZIA: Fabro, Fachin, Dino, Cot-terle, Marassi, Grazzolo (Kaus), Lazza-ra, Giacometti, Lotti, Bravin (Gon), Del Degan.
IZIDI 1. KOLA
Baracca - Opitergina 1:1; San Polo -CS Pietro 1:0; Pasianese - Russi 1:1; Rovigo - Gorizia 1:0; San Marino -Contarina 2:1; Santarcangelo - Mira-nese 1:0; Clodia - San Dona 0:3; V. Venelo - Cesenatico 1:1.
PRIHODNJE KOLO
Gorizia - Vittorio Venelo.
bel, Šibenik - Jedinstvo, Iskra - Borac (T), Rudar - Goškjug.
Slovenska nogometna liga
IZIDI 5. KOLA
Triglav - Slovan 1:1 (0:1), Koper -Domžale 2:0 (2:0), Ljubljana - Vozila 3:1 (1:1), Rudar (Titovo Velenje) - Izola 4:0 (2:0), Mura - Kladivar 3:1 (1:0), El-kroj - Steklar 5:1 (2:1), Rudar (Trbovlje) - Maribor 1:0 (1:0).
LESTVICA
Slovan 9, Maribor, Ljubljana in Rudar (TR) 7, Koper in Domžale 6, Rudar (TV), Mura in Vozila 5, Triglav in Izola 4, Elkroj in Kladivar 2, Steklar 1.
PRIHODNJE KOLO
Kladivar - Vozila, Domžale - Ljubljana, Maribor - Koper, Steklar - Rudar (TR), Izola - Elkroj, Slovan - Rudar (TV), Mura - Triglav.
::
VN Portugalske (formula 1)
VRSTNI RED
1.	Prost (Fr.) mclaren 1.37'03"906, s povprečno hitrostjo 188,224 km/h; 2. Berger (Av.) ferrari po 20"493; 3. Pigu-et (Br.) williams po r03"295; 4. Fabi (It.) benetton po 1 krogu; 5. Johansson (Šve.) mclaren po 1 krogu; 6. Cheever (ZDA) arrows po 2 krogih; 7. Senna (Br.) lotus po 2 krogih; 8. Nakajima (Jap.) lotus po 2 krogih; 9. Capelli (It.)march po 3 krogih; 10. Palmer (VB) tyrrell po 3 krogih; 11. Nannini (It.) minardi po 4 krogih; 12. Streiff (Fr.) tyrrell po 4 krogih; 13. Warwick (VB) arrows po 4 krogih; 14. Boutsen (Fr.) benetton po 6 krogih.
LESTVICA ZA SP
1.	Piguet (Br.) 67 točk; 2. Senna (Br.) 49; 3. Mansell (VB) 43; 4. Prost (Fr.) 40; 5. Johansson (Šve.) 22; 6. Berger (Av.) 18; 7. Fabi (It.) 10; 8. Boutsen (Bel.) 10; 9. Alboreto (It.) 8; 10. Nakajima (Jap.) 6; 11. Cheever (ZDA) 5; 12. De Cesaris (It.) 4; 13. Streiff (Fr.) 4; 14. Palmer (VB) 4; 15. Warwick (VB) 3; 16. Brundle (VB) 2; 17. Patrese (It.) 2; 18. Arnoux (Fr.) 1; 19. Capelli (It.) 1; 20. Alliot (Fr.) 1. LESTVICA HIŠ
1. Williams 110 točk; 2. Mclaren 62; 3. Lotus 55; 4. Ferrari 26; 5. Benetton 20; 6. Tyrrell in Arrows 8; 8. Brabham 6; 9. Zakspeed 2; 10. March, Ligier in Lola 1.
Medcelinski pokal
FINALE ZA 1. MESTO
Tracer - Barcelona 100:84 (49:39)
TRACER: D'Antoni 13, Premier 10, McAdoo 25, Meneghin 4, Brown 24, Bargna 10, Pittis 3, Montecchi 11.
BARCELONA: Solozabal 15, San Epifanio 12, Sibilio 12, Trumbo 4, Ji-menez 15, Costa 6, McDowell 8. FINALE ZA 3. MESTO Gibona - Makabi 106:96 (58:44)
_ CIBONA: Sunara 13, Pavličevič 4, Čutura 24, D. Petrovič 31, Cvjetičanin 20, Vukičevič 2, Arapovič 12.
MAKABI: Simis 18, Daniel 4, Corne-lius 2, Lipin 2, Vamchi 11, Magee 32, Barlow 27.
KONČNI VRSTNI RED
1. Tracer (It), 2. Barcelona (Šp.), 3. Gibona (Jug.), 4. Makabi (Izr.), 5. Monte Libano (Braz.), 6. Ferrocarril (Arg.), 7. VVashington (ZDA), 8. Žaljgiris (SZ).
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 7. KOLA
Priština - Željezničar 3:0 (1:0), Rad-nički - Hajduk 2:1 (1:1), Dinamo - Sutjeska 2:1 (2:0), Partizan - Osijek 6:1 (4:0), Rijeka - Rad 0:0, Sloboda - Crvena zvezda 0:2 (0:0), Sarajevo - Vardar 4:0 (2:0), Budučnost - Čelik 2:1 (2:1), Vojvodina - Velež 1:1 (1:0).
LESTVICA
Dinamo 11, Rijeka 10, Velež in Rad 9, Crvena zvezda, Radnički in Sloboda 8, Željezničar, Sutjeska 7, Partizan, Vojvodina, Budučnost in Osijek 6, Priština, Čelik in Vardar 5, Sarajevo in Hajduk 4.
PRIHODNJE KOLO
Željezničar - Velež, Čelik - Vojvodina, Vardar - Budučnost, Crvena zvezda - Sarajevo, Rad - Sloboda, Osijek -Rijeka, Sutjeska - Partizan, Hajduk -Dinamo, Priština - Radnički.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
IZIDI 6. KOLA
Kabel - Olimpija 3:0 (2:0), Šparta -Rudar 1:0 (0:0), Goškjug - Iskra 0:0, Borac (Travnik) - Šibenik 0:0, Jedinstvo -Dinamo 0:4 (0:2), Famos - Novi Sad 0:0, Kikinda - Spartak 2:1 (1:1), Leotar -Proleter 5:0 (1:0), Borac (Banja Luka) -Mladost 4:0 (2:0).
LESTVICA
Leotar in Šparta 9, Spartak, Novi Sad, Šibenik in Kikinda 8, Iskra in Proleter 7, Borac (Banja Luka) 6, Kabel, Dinamo, Mladost in Goškjug 5, Olimpija, Rudar in Jedinstvo 4, Famos in Borac (Travnik) 3.
PRIHODNJE KOLO
Mladost - Šparta, Proleter - Borac (BL), Spartak - Leotar, Novi Sad - Kikinda, Olimpija - Famos, Dinamo - Ka-
Como - Inter	2
Empoli - Juventus	1
Milan - Fiorentina	2
Napoli - Ascoli	1
Pescara - Piša	1
Roma - Cesena	1
Torino - Sampdoria	1
Verona - Avellino	1
Bologna - Udinese	1
Brescia - Parma	1
Genoa - Padova	2
Cosenza - Cagliari	1
Valdiano - Palermo	2
KVOTE
13 ( 20 dobitnikov) 404.546.000 lir 12 (866 dobitnikov) 9.342.000 lir PRIH. STOLPEC TOTOCALCIA Ascoli - Torino; Avellino - Roma; Cesena - Milan; Fiorentina - Como; Inter - Empoli; Juventus - Pescara; Piša - Napoli; Sampodria - Verona; Catanzaro - Messina; Lazio - Bologna; Piacenza - Taranto; Francavilla -Catania; Novara - Alessandria.
1.	—	1.	Eguazione	X
2.	Boves del Pri	1
2.	—	1.	Caffe KS	2
2.	Ebrador	1
3.	—	1.	Elverum	1
2.	Dachigia	2
4.	—	1.	Dalai CM	2
2.	Ammutinato	X
5.	—	1.	Sole Sabino	1
2.	New Point	1
6.	—	1.	Country Sunset	2
2.	Carillon	X
KVOTE
12 (	16 dobitnikov) 26.934.000 lir
11 ( 635 dobitnikov)	665.000 lir
10 (6.298 dobitnikov)	66.000 lir
Olimpijske igre v Seulu
Nobenega zbližanja med obema Korejama
SEUL — Predsednik južnoko-rejskega olimpijskega odbora Kim Chong je včeraj zavrnil severnokorejski predlog, da bi čim-prej prišlo do dvostranskega sestanka, na katerem bi razpravljali o skupni organizaciji olimpijskih iger. »Nočemo dvostranskih sestankov, sodelovati mora tudi mednarodni olimpijski komite,« je ob svojem povratku iz Lousanna povedal Kim.
Severnokorejski predlog o dvostranskih srečanjih je bil vložen 15. septembra. Kot znano, se Pyongyang zavzema za prireditev nekaterih tekmovanj, ne sprejema pa ponudbe MOK. Kot žal vidimo, se stališča niso zbližala, saj dosedanji štirje sestanki niso obrodili sadu. Novembra napovedujejo peti sestanek.
Sredozemske igre v Latakiji
Italijani kolajn ne štejejo več
LATAKIJA — Italijanski atleti na sredozemskih igrah v Latakiji v raznih pogovorih in intervjujih poudarjajo predvsem nizki nivo te manifestacije. Vsekakor pa brez posebnega naprezanja in v mnogih primerih brez svojih najboljših športnikov osvajajo odličja kot na tekočem traku. Odgovorni za državno reprezentanco skoraj s »težavo« držijo evidenco nad osvojenimi odličji.
V dviganju uteži je Giovanni Sca-rantini osvojil celo dve najžlahtnejši odličji, cestno vožnjo za kolesarje pa mladi Luca Gelfi. Trasa je bila pod vsako kritiko, za nameček pa je lep del italijanske reprezentance bolehal za želodčnimi motnjami. Vseeno pa Italijanom zlato in bron Fabrizia Bon-tempija nista mogla uiti.
Včeraj so bili uspešni tudi jugoslovanski predstavniki. Amra Temim je namreč zasedla prvo mesto v skoku v višino s skromno znamko 187 cm, medtem ko se je Biljana Pertovič uvr-
stila tik za njo z zaostankom treh centimetrov. Tudi v prvem dnevu tekmovanja v judu je bila Jugoslavija solidna. Stanišič je bil v kategoriji do 95 kg drugi, Kuskum pa v kat. preko 95 kg tretji. Za jugoslovanske barve se napoveduje prava poplava kolajn v boksu: najmanj osem, od katerih jih bo vsaj nekaj najžlahtnejših.
Karting v Portorožu
PORTOROŽ — Na zadnji letošnji dirki za državno prvenstvo v kartingu, ki je bila v Luciji, so imeli največ uspeha kartisti avto-moto društva Pipko Tomažič iz Pirana, ki so osvojili 4. zaporedni naslov ekipnih državnih prvakov. Ekipnemu naslovu so Pirančani dodali še tri posamične naslove, ki so jih osvojili Patrik Ipavec (razred N-l 60 ccm), Matjaž Demojzes (N-2 60 ccm) in Igor Vošinek (do 90 ccm). Zanimivo tekmo si je ogledalo več kot 2 tisoč domačih in tujih turistov. (Kreft)
Nogomet: nasprotovanje tretjemu tujcu
MILAN — Združenje italijanskih nogometašev nasprotuje tretjemu tujcu v A ligi. To stališče je prišlo na dan na včerajšnjem zasedanju, na katerem je predsednik Campana izrazil precej pomislekov glede interpretacije določil evropske gospodarske skupnosti, ki se nanašajo na delovno silo in ki bi jih nekateri hoteli uveljaviti tudi na nogometnem področju. Poleg tega je Campana menil, da so tudi parametri italijanskih igralcev previsoki, tako da niso konkurenčni tujcem (za slednje velja določilo UEFA, da ne smejo presegati poldruge milijarde lir).
Nasilje v sovjetskem nogometu
MOSKVA — Nasilje se je spet pojavilo v sovjetskem nogometu. Kot poročajo Izvestja, glasilo komunistične partije, so se navijači kijevskega Dinama spravili nad vlak, ki je zapuščal kijevsko postajo, potem ko je domača ekipa zgubila proti moskovskemu Spartaku.
Varnostne sile naj bi bile brez moči proti nasilnežem, ki so kompozicijo , v kateri so bili moskovski navijači, obmetavali s kamenjem in steklenicami.
Pred nekaj leti so prav navijači Spartaka pokazali, da problem nasilja obstaja tudi v Sovjetski zvezi, njihov »zgled« pa so posnemali tudi v drugih mestih, v zadnjem času pa naj bi se razmere še zaostrile.
Košarka: italijanski pokal
BOLOGNA — Tudi srečanja 1. kola italijanskega košarkarskega pokala se iztekajo. Jutri bodo na vrsti tekme Fantoni Videm - Hitachi Benetke (20.30), Arexons Cantu - Irge Desio, Divarese - San Benedetto Turin, zadnja srečanja pa bodo 29. trn.: Dietor -Yoga, Scavolini - Jollycolombani, Sna-idero Caserta - Wuber Neapelj.
V drugo kolo se je doslej uvrstilo trinasjt ekip: Tracer, Benetton, Fantoni, Hitachi, Cantine Riunite, Wuber, Snaidero, Neutro Roberts, Bancoroma, Enichem, Allibert, Jollycolombani in Scavolini.
Na sklepnih tekmah tradicionalnega odbojkarskega Turnirja prijateljstva na Reki
Meblo zasedlo spodbudno 2. mesto v ženski konkurenci
V nedeljo so bili na Reki sklepni obračuni letošnjega, že 21. odbojkarskega turnirja za Pokal prijateljstva. Ob res odlični organizaciji je tekmovanje potekalo brez zastojev, čeprav so odigrali po 9 tekem tako v moški kot v ženski konkurenci. Vsaka šester-ka je opravila po tri nastope in čeprav so igrali na dva dobljena niza, je bil nastop na Reki za vseh dvanajst zastopnikov izredno dobrodošel ne glede na končni vrstni red. Samo tekmovanje v veliki dvorani Mladosti na Tr-satu (moški) in lepem novem rekreacijskem centru ladjedelnice »3. maj« (ženske) je bilo precej naporno, tudi za ta čas izredno visoke vročine.
Dragoceni lovoriki sta povsem upravičeno ostali na Reki. Ženska vrsta Ri-jeke, ki nastopa v 1. jugoslovanski ligi, je tako že trinajstič zmagala na tem turnirju, moška vrsta pa je bila najboljša sedemkrat.
Povsem so zadovoljile odbojkarice Mebla, ki so pristale na spodbudnem 2. mestu in pokazale, kljub še nekaterim napakam, korak naprej pri sami igri in tudi učinku. Naše odbojkarice
so najprej premagale Poreč in se tako oddolžile za poraz na nedavnem turnirju v Kopru. Brez težav so odpravile tudi slovenskega ligaša Bled in osvojile prvo mesto v skupini in si s tem priborile pravico do nastopa v velikem finalu. Sklepna tekma proti jugoslovanskemu A-ligašu je bila za Meblo velik izziv, ki ga je naša šester-ka začela z odlično igro, v res velikem slogu. V nadaljevanju pa je bilo preveč napak, predvsem pri sprejemu, ki je precej ohromil prodornost. Izkušene Rečanke so vsako napako skrbno izkoristile in drugi niz zlahka osvojile, potem še tretjega odločilnega in s tem tudi prestižno zmago.
Mlada vrsta Sokola Indulesa je dosegla velik uspeh .s tem, da se je uvrstila v finale turnirja, potem ko je zmagala v kvalifikacijskem delu v Trstu. Nabrežinke so nudile Novi Gorici močan odpor in drugi niz izgubile na razliko, kasnejše zmagovalke Rijeke pa so bile premočne nasprotnice. V zadnjem nastopu za končni vrstni red od 5. do 6. mesta z Bledom so varovankam trenerja Pertota povsem pošle moči.
Odbojkarji Vala Kmečke banke so najprej izgubili z mlado in perspektivno šesterko Partizana Narodni dom (ki, ji ni uspela uvrstitev v 2. zvezno ligo) in potem po dokaj zagrizenem boju z Rijeko. Zamejski obračun za 5. mesto se je končal brez večjih težav v korist Štandrežcev. Zelo okrnjena postava Bora JIK banke ni mogla doseči kaj več, ker sta že prej INA in Salonit zlahka zmagala z 2:0.
Po končanem tekmovanju (obe finalni tekmi so odigrali v telovadnici ladjedelnice »3. maj«) je bilo na terasi pred telovadnico zaključno nagrajevanje. Prve tri šesterke so dobile pokale, ostale tri pa plakete. S plaketami so bili nagrajeni vsi trenerji kot tudi po dva najboljša odbojkarja in odbojkarici. Za najboljša tolkača sta bila izbrana Jasmina Redžovič in Leon Barič (oba Rijeka), podajača pa Mira Grgič (Meblo) in Velimir Liverič (Rijeka). S tem je bila Mira Grgič na dveh letošnjih turnirjih proglašena za najboljšo podajačico oziroma igralko, kar je za našo marljivo in prizadevno igralko veliko zadoščenje in spodbuda.
Za konec omenimo, da so skrbni organizatorji s pripravo 21. Turnirja prijateljstva slavili 42-letnico osvoboditve Reke in 40-letnico igranja odbojke v tem kraju.
REZULTATI
ŽENSKE:
Nova Gorica - Sokol Indules 2:0 (15:11, 17:15), Rijeka - Nova Gorica 2:0 (15:1, 16:14), Rijeka - Sokol Indules 2:0 (15:2, 15:12), Meblo - Poreč 2:1 (15:9, 2:15, 15:12), Poreč - Bled 2:0 (15:7, 15:7), Meblo - Bled 2:0 (16:14, 15:9).
Finale za 5. mesto: Bled - Sokol Indules 2:0 (15:5, 15:4).
Finale za 3. mesto: Poreč - Nova Gorica 2:0 (15:0, 16:14).
Finale za 1. mesto: Rijeka - Meblo 2:1 (11:15, 15:3, 15:10)
Končni vrstni red: 1. Rijeka, 2. Meblo, 3. Poreč, 4. Nova Gorica, 5. Bled, 6. Sokol Indules.
MOŠKI:
Partizan Narodni dom - Val Kmečka banka 2:0 (15:7, 15:0), Rijeka - Partizan Narodni dom 2:1 (15:8, 10:15, 15:7), Rijeka - Val Kmečka banka 2:0 (15:7,
15:8), Ina - Bor JIK banka 2:0 (15:2, 15:5), Salonit - Ina 2:0 (15:7, 15:12), Salonit - Bor JIK banka 2:0 (15:2, 15:2).
Finale za 5. mesto: Val Kmečka banka - Bor JIK banka 2:0 (15:8, 16:14).
Finale za 3. mesto: Partizan Narodni dom - Ina 2:0 (15:9, 15:7).
Finale za 1. mesto: Rijeka - Salonit 2:0 (16:14, 15:4).
Končni vrstni red: 1. Rijeka, 2. Salonit Kanal, 3. Partizan Narodni dom Ljubljana, 4. Ina Reka, 5. Val Kmečka banka, 6. Bor JIK banka.
Naše ekipe so igrale v naslednjih postavah:
Meblo: Kralj, Nacinovi,_ Neva in Mira Grgič, Maver, Knez, Žerjal, Slavec, Vidah in Garbini.
Sokol Indules: Ušaj, Tanja in Lara Masten, Visintin, Žbogar, Pertot, Veni-er, Foraus in Ukmar.
Val Kmečka banka: Plesničar, Al-lesch, Palin, Vogrič, Prinčič, Stančič, Petejan, Braini in Devetak.
Bor JIK banka: Pernarčič, Meton, Starc, Pečenko, Marega, Jercog in Jablanšček. (G. F.)
Sloga Koimpex na pripravah v Sarajevu
Atletika: na deželnih prvenstvih
Navezava izredno koristnih stikov
S skoro enotedenskega gostovanja v Sarajevu se je vrnila večja garnitura Sloginih igralk, ki pripadajo prvi in drugi ekipi našega društva. Celotno gostovanje s pestrim in dinamičnim igralnim razporedom, združenim s turističnim spoznavanjem mesta, njegovih značilnosti in okolice s še danes vidnim in občutenim olimpijskim predahom, je omogočilo podjetje Ko-impex, ki je bilo v lanski sezoni tudi pokrovitelj obeh ekip.
Takoj povejmo, da je bilo gostovanje nadvse uspešno in navdušujoče. Skrbno pripravljeni program je bil v celoti brezhibno izpeljan in je zapustil v igralkah in vodstvu globok vtis in nepozabne spomine.
S športnega vidika je bila turneja Sloge Koimpex izredno uspešen moment v tem pripravljalnem obdobju na razne prvenstvene obveznosti. Sloga Koimpex je na tem gostovanju nastopila z dvema ekipama, s tisto, ki bo igrala v prvenstvu C-2 lige in z mladinsko postavo under 16. Igralke so skupno opravile osem nastopov z ekipami Odbojkarski klub Bosna, Odboj-
karski klub Samos Koran in Odbojkarski klub Igman, to je s postavami, ki igrajo v prvi republiški ligi Bosne in Hercegovine. Petkrat so bile naše igralke uspešne, trikrat so zgubile, a konec koncev to niti ni bistveno. Razveseljujoče je predvsem dejstvo, da smo na vsaki tekmi gledali ostre boje in dinamično igro. Sloga Koimpex je vseskozi igrala zavzeto in doživeto, tekme same pa so predstavljale stalno soočanje med dvema dokaj različnima odbojkarskima šolama. Na strani domačih ekip so bile poudarjene višina igralk, izrazita telesna moč in napadalne sheme, pri Slogi Koimpex pa boljše obvladanje osnovne tehnike in večja gibljivost na igrišču.
Naše igralke so bile skozi ves teden na vseh igriščih v centru pozornosti, saj je za nastope vladalo veliko zanimanje tako s strogo športnega kot tudi manjšinsko narodnostnega vidika. V pogovorih je med vodstvi prišlo do izmenjave informacij in mnenj in padel je marsikak predlog in vabilo k navezavi trajnejših oblik sodelovanja. Prav
gotovo bodo slikoviti minareti, Bego-va džamija, Principove stopinje, olimpijska Zetra, Bjelašnica, skakalnice na Igmanu in tisti karakteristični izrek, ki ga srečaš na vsakem koraku: »nema problema«, ostali med nepozabnimi doživetji vseh slogašic, v zavesti podjetja Koimpex pa prav gotovo veliko zadoščenje, da je izpeljalo akcijo, ki je skupino 22 mladih deklet povsem navdušila.
Ob gostovanju ekip Sloge _Koimpex v Sarajevu se je tajnik ZSŠDI prof. Ivan Peterlin odzval vabilu osrednjih športnih oblasti iz Bosne in Hercegovine in se udeležil sestankov, na katerih sta bili do izraza želja in volja, da bi prišlo do izdelave programskega sodelovanja med SOFKA iz Bosne in Hercegovine in ZSŠDI oziroma zamejskih športnikov s športniki iz Bosne in Hercegovine. Ponujena je bila široka paleta možnosti, ki gredo od izmenjave tehničnega izpopolnjevanja do izpeljave predsezonskih priprav in nastopov na večjih množičnih športnih manifestacijah. (Inka)
Izredno koristna izkušnja v Bovcu
Domovi košarkarji končali priprave
V soboto so se mladi Domovi košarkarji vrnili z enotedenskih priprav v Bovcu. Pod mogočnimi stenami Kanina je pod vodstvom trenerja Maura Dornika marljivo delalo dvanajst igralcev letnika '74, torej dečkov. Tem so se pridružili tudi nekateri starejši igralci, ki bodo v novi sezoni verjetno okrepili in istočasno pomladili Domo-vo člansko postavo, ki bo nastopala v promocijskem prvenstvu.
Domovci so bili nastanjeni v hotelu Alp, razpolagali pa so z odprtim igriščem bovške osnovne šole. Vadili so dvakrat dnevno, kar je pomenilo dobrih pet ur dela. Kljub veliki vročini in precej težkim treningom pa je med udeleženci vladalo vedro razpoloženje.
Trener Mauro Dornik nam je o izkušnji povedal naslednje:
»Letošnje priprave so bile bolj tehničnega značaja. Naučili smo se osnov igre.Igralci so z intenzivnim treningom veliko pridobili, postali so samozavestnejši, kar jim bo nedvomno še zelo koristilo med bližnjimi prvenstvenimi nastopi.«
Mladi Domovi košarkarji s trenerjem Maurom Dornikom
Dornik je takole nadaljeval: »Košarka, ki smo jo trenirali, je bolj podobna jugoslovanskemu sistemu igre, to se pravi: ko je nekdo sam, mora nujno metati na koš. Z mlajšimi je vadilo tudi nekaj starejših igralcev, ki so tako spoznali tudi sistematiko treniranja. Ti naj bi v letošnji sezoni pričeli tudi z redno vadbo naših mlajših ekip.«
»Družba je bila enkratna,« je zaključil Dornik, »poškodb pa skoraj ni bilo. Zato sem s pripravami zadovoljen, še posebej pa zato, ker so fantje pokazali veliko zagrizenost in trdno voljo. Med njimi je tudi nekaj res perspektivnih igralcev, ki bodo v nekaj letih gotovo lahko že. nastopili v prvi Domovi ekipi.« (M. Cubej)
Odlična bera borovcev v mladinskih kategorijah
Bera z letošnjih deželnih prvenstev za posameznike za vse mladinske kategorije, ki so bila v soboto in nedeljo v Gorici in Vidmu, je za atletsko druš-
tvo Bor Infordata res odlična: njegovi atleti so osvojili kar pet naslovov deželnih prvakov in kar pet atletov si je pridobilo pravico do nastopa na državnih prvenstvih, ki bodo v prvi polovici oktobra. Eni so si to pravico pridobili z normo, drugi pa z osvojitvijo naslova deželnega prvaka. To so: Analiza Bavčar, Klavdija Kozlovič, Alan Oberdan, Aljoša Škabar in Igor Sedmak. Oglejmo si nastope naših atletov po posameznih kategorijah.
DEČKI IN DEKLICE
V tej kategoriji sta že v petek v Gorici nastopila dva predstavnika društva, ki sta se udeležila poletnih priprav, kar se jima tudi lepo pozna, in sicer Roberto Paulica in Ivana Marc (oba proizvod atletske šole), oba v metu žogice. Prvi je v tej disciplini z odličnim rezultatom 49,12 m premočno zmagal ter postavil tudi društveni rekord, Ivana pa se je z osebnim rekordom in rezultatom 25,28 m uvrstila v sredino lestvice. Rezultat Paulice je resnično kvaliteten in mu obeta lepo atletsko prihodnost.
KADETI IN KADETINJE
Pri kadetih ni bilo visokih uvrstitev, bilo pa je nekaj dobrih rezultatov. Igor Stopar je v metu kopja z rezultatom 35,50 m osvojil sedmo mesto in se na 80 m s prav dobrim 10"5 uvrstil v zgornji del lestvice. Tudi mlajši Flavio Reggente se je v isti-disciplini z rezultatom 10 "6 zelo dobro odrezal in s svojim skokovitim napredkom najavlja vstop v krog naj hitrejših. Michela in Martina Mosetti sta svoj nastop v metu krogle z rezultatoma 8,32 m oziroma 6,55 m opravili solidno.
MLAJŠE MLADINKE
Tu so nastopile tri mlajše mladinke in vse tri v metu kopja. Analizi Bavčar seveda prvo mesto ni moglo uiti, njen rezultat 36,68 m pa je še v okviru normale. Za našo drugo metalko kopja Klavdijo Kozlovič pa ni toliko presenetljivo drugo mesto, kot to, da je po treh mesecih popolne neaktivnosti dosegla rezultat 34,14 m, ki ji daje pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Očitno gre za nov talent, ki se bo pač
Alan Oberdan
moral dokazati z delom, saj mu od znanja v metu kopja manjka še prav vse. Tretja metalka kopja Kata Kozlovič je z rezultatom 23,84 m tekmovala v okviru svojih sposobnosti.
STAREJŠI MLADINCI Od te najkvalitetnejše skupine društva je bilo pričakovati dva zanesljiva naslova, dobili pa smo nenadejano še tretjega. Za ta nekoliko neplanirani naslov je poskrbel Igor Sedmak v troskoku, kjer je z rezultatom 14,06 m (društveni rekord) premagal vodilnega z deželne lestvice. Aljoša Škabar je sicer z rezultatom 16"1 na visokih ovirah osvojil načrtovano prvo mesto, a je s pričakovanji zaostal predvsem zaradi poškodbe kolena, ki se mu je pripetila že pri ogrevanju. Z okrvavljenim kolenom (ki so mu ga kasneje tudi šivali) je kljub temu štartal. Naš tretji nosilec naslova in vodilni v deželi v metu kopja Alan Oberdan je seveda premočno zmagal z zanj še sprejemljivim rezultatom 49,40 m. Naši šprinterji so se »štedili« za štafeto 4x100, od katere je bilo pričakovati medaljo in juriš na normo, a že prva predaja med Oberdanom (ki je vstopil namesto Škabarja) in Sedmakom se je nesrečno končala, saj tekačema ni uspelo predati štafetne palice. Izven konkurence je v metu kopja nastopil tudi Gabrijel Sedmak, ki je z rezultatom 57,02 m osvojil drugo mesto. (I. P.)
Nogomet: v derbiju prvega kola druge amaterske lige Vesna - Kras
rezultati
Skromna predstava in delitev točk v Križu
Vesna - Kras 1^1 (0:0)
STRELCA: Granata v 55. min., F. Candotti v 87. min. (11-metrovka) VESNA: Savarin, Chizzo, Rados (Švab od 60. min.), Ridolio, Coccoluto, Pichierri, R. Candotti, Petagna, Kostnapiel, F. Candotti, Naldi
KRAS: Mezzavilla, Gnezda, Rudi Purič, Martini, Škabar, Fanigliuolo, Sambucchi, Lepore, Mosetti (A. Škabar od 88. min.), Granata, Pisani SODNIK: Fontanini
OPOMIN: Rados, Pichierri, Pisani; IZKLJUČEN: Purič.
Derbi morda ni najbolj primeren za uvodno prvenstveno tekmo, vendar je verjetno le bolje tako kot pa v lanskem prvenstvu, ko so na koncu prav medsebojna srečanja odločala o usodi naših ekip. Ob kriškem igrišču se je za ta uvodni spopad zbralo precej gledalcev, ki pa na začetku niso bili prav nič zadovoljni s tem, kar so videli: »Čez poletje so pozabili igrati nogomet,« je bilo večkrat slišati na tribunah. Uvod je bil sicer obetaven, z lepim strelom Mosettija, pri katerem se je Savarin moral pošteno potruditi. Zatem pa se do konca prvega dela ni zgodilo nič omembe vrednega, kar je bilo posledica slabe igre, zgrešenih podaj, skromnega obvladovanja žoge, pa tudi na trenutke pretiranega preigravanja in nasploh pomanjkanja kakih shem. Očitno čaka trenerja še veliko dela.
Nekoliko bolje, ali vsaj bolj zanimivo, je bilo v drugem polčasu, ko je Vesna nekoliko odločneje pritisnila in sta Naldi in Fabio Candotti za malo zgrešila mrežo. Zgledalo je, da je trenutek ugoden za Križane, nepričakovano pa je tedaj povedel Kras z lepo potezo Granate. Vesna je prav proti koncu izenačila z 11-met-rovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška Fanigliuola nad Robertom Candottijem. Trenutek pred tem je drugače solidni sodnik morda le prenagljeno izključil Puriča zaradi dvojnega opomina. Prav na koncu bi Vesna lahko še zmagala, a Švab ni presenetil Mezzaville. Vendar je neodločen izid v bistvu pravilen.
»Poznalo se nam je, da smo brez trenerja na klopi,« je menil Andrej Kos-tnapfel, »Petagna je namreč moral v bolnico na preglede. Bili smo sicer v standardni postavi, a obramba šepa, v sredini pa se pozna odsotnost Pipana, za katerega ne vemo še, če bo igral. Upamo, da se nam bo priključil, saj je tehnično in taktično izreden. V napadu pa nam manjka Bruno, ki je bil pred nekaj meseci žrtev prometne nesreče, v kateri si je zlomil gležnja. Morda bo v kratkem začel s treningi. Vsekakor nismo še uigrani, nimamo prave sheme. Zvezna vrsta mora še priti v formo.«
»O tekmi pa bi povedal tole: Kras ni pokazal dosti več kot mi, morda je bil boljši na sredini. Gol pa smo prejeli v trenutku, ko je kazalo, da se nam je odprlo. Z igro ni bilo mogoče izenačiti, treba je bilo čakati na kako osebno akcijo. Kras ima namreč verjetno najboljšo obrambo, zanesljivo, ne zapravlja žog.«
»Glede na igro, ki smo jo predvajali, in na priložnosti, ki smo jih imeli,« je menil trener Krasa Ellini, »bi si bili zaslužili zmago, za gol pa je kriv trenutek nepazljivosti,- a tudi Purič je bil prenagljeno izključen. Tako ali drugače, tudi točka pride prav, saj pomeni premik na lestvici, čeprav nam je le ostalo nekaj grenkobe v ustih.«
»Glede na to, da je bila prva prvenstvena tekma, pa sem z ekipo zadovoljen, saj sedaj lahko le napredujemo, saj so fantje pokazali voljo, zagrize-
nost. Pisani je dal večjo osebnost sredini terena, Granata privlači nase tri, štiri igralce, ker je hiter, dela, kar se mu zljubi. Vendar se bo prava vrednost enajsteric pokazala šele čez pet tekem. Mi smo na primer pomladili vrste, pa tudi nastopili nismo s standardno postavo, saj je Lepore zamenjal Vidalija (slednji je prevzel mesto Battaina, ki je zapustil društvo), nov je tudi Sambucchi, Pisani pa je pokazal običajno kontinuiteto.«
»Manjka nam napadalec,« je pristavil predsednik nogometne sekcije ŠK Kras Andrej Race, »pa tudi sredino moramo okrepiti (videlo se je, kaj pomeni odsotnost Vidalija, čeprav se je Lepore, ki je lani bil pri Portualeju, dobro znašel in pokazal, da lahko igra tudi v 2. amaterski ligi). Upam, da v dveh tednih rešimo ta problem. Na vsak način se je Kras dobro odrezal glede na to, da je bila prva tekma, pa še vročina povrhu. Imeli smo več priložnosti kot nasprotnik in če bi prej izvedli nameravano zamenjavo, tudi do izenačenja ne bi prišlo.« (D. Bizjak)
Zarja - San Nazario 1:1 (0:0)
STRELCA: Radivo v 20. min. in D. Fonda v 86. min.
ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Borelli, Samese, Fonda, Antonič, Bon,
Primorje - Sevegliano 0:1 (0:1)
STRELEC: v 29. min. Sabot.
PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Favret-to, Coslbvich (v 82. min. Livan), Milani, Manzin (v 61. min. Antoni), Olivo, Husu, Pase, Zurini, Dagri.
Proseška enajsterica ni začela na najboljši način prvenstvo v 1. amater-
Abrami, Auber (v d. p. Grgič), Žagar (v d. p. Russignan).
SAN NAZARIO: Perosa, Scher, Ce-pach, Sinico, Sugan, Drassich, Prelaz, Cinco, Piscanc, Mihich, Radivo.
Prvo kolo letošnjega prvenstva je Zarji prineslo le točko, čeprav bi si po prikazani igri, predvsem v prvem polčasu, zaslužila obe. Zarjani so v prvem delu predvajali dopadljiv in učinkovit nogomet ter so nekajkrat spravili v hude težave obrambo gostov. Najprej se je lepa priložnost ponudila Abrami-ju, ki pa je žogo z nogo odbil v kot, nato pa je mladi Žagar po lepi osebni akciji silovito streljal, toda Je za las mimo vrat. V 21. min. pa je Žagar ponovno nekoliko preveč okleval in priložnost je šla po vodi. Nato je poskušal Tognetti, toda žoga se je odbila od vratnice ponovno v polje. Malo pred
ski ligi, čeprav je nasprotnik eden najresnejših kandidatov za prestop v višjo ligo.
Domačini so začeli dobro in že od začetka napadali. V 14. minuti so Pro-sečani sprožili prvo nevarno akcijo, ko je Dagri preko krila preigral branilca in podal Paseju, ki je udaril z glavo.
koncem polčasa se je lepa priložnost ponudila še Antoniču, a tudi njegov strel je bil lahek plen nasprotne obrambe.
V drugem polčasu pa so Zarjini nogometaši igrali nezbrano in že po prvih minutah je bilo videti, da so igralci na sredini terena utrujeni in da ne igrajo, kot bi morali. Tekma se je tako »vlekla« brez večjih pretresov, dokler gostje niso v 64. min. povsem naključno prešli v vodstvo. Zarjane tudi ta hladna prha ni prebudila, saj so na neorganiziran način skušali premagati nasprotno obrambo, ki pa je bila vedno na mestu. Še sreča, da je v 86. min. Tognetti lepo podal do Damjana Fonde, ki je sam pred vratarjem izenačil.
(Big)
Branilec pa, ki je stal za vratarjem, je odbil žogo. Sledilo je več akcij in oba napadalca Pase in Dagri sta bila precej nevarna. V 27. minuti so se gostje prvič približali Negrinijevim vratom, priložnosti pa niso izkoristili. Že dve minuti zatem pa so povedli. Na sredini igrišča so prestregli podajo in iz leve strani je vezni igralec podal v kazenski prostor, kjer sta bila napadalca hitrejša od domačinov in Sabot je tako dosegel odločilni zadetek. Proti koncu polčasa je Dagri zamudil lepo priložnost.
V drugem polčasu so »rdeče-rume-ni« igrali poprečno. V- napadu so imeli več težav. Z nekaterimi napakami na sredini igrišča so tako pustili gostom prosto pot za protinapade. Če dodamo še, da so bili nogometaši (predvsem proseški) utrujeni in da je sodnik večkrat tudi po nepotrebnem posegal, je bila igra v tem drugem delu dokaj bleda.
Gostje so precej tvegali proti koncu tekme, ko so se vsi domači nogometaši podali v napad. Utrujenost domačinov in pazljivost obrambe gostov sta pripomogli, da je furlanska enajsterica osvojila obe točki. (M. Š.)
Na sliki trenutek z nedeljske tekme.
Na sliki: trenutek z derbija v Križu.
V I. kolu prve nogometne amaterske kategorije
Prosečani ostali praznih rok
Skirolke: državno prvenstvo v Guigli
Smola naših tekmovalcev
Na turnirju v malem nogometu
Renčam prvo mesto
S finalnim srečanjem med Renčami in Podnanosom se je v soboto na Vrhu končal turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 16 ekip z obeh strani meje. Pobudo, ki je ob rob igrišča privabila veliko gledalcev, so pripravili ob odprtju Kulturno-športnega središča Danica.
O samem turnirju je treba povedati, da sta si vstop na finalno srečanje zagotovili gotovo najboljši ekipi, za kateri so igrali nekateri zares izvrstni igralci. Tokratni zmagovalec je postava iz Renč, ki se je tako »oddolžila« Podnanosu za zmago na lanskem 'finalu. Samo srečanje je bilo izredno razburljivo in napeto, tako da je moral sodnik Milan Devetak večkrat poseči po piščalki. Kot zanimivost naj povemo, da so nogometaši iz Podnanosa, v zadnjih minutah, igrali s prednostjo dveh igralcev, kar pa jim ni zadostovalo, da bi prišli vsaj do izenačenja.
Ravno tako zanimivo je bilo srečanje v malem finalu med vrhovskimi veterani in Gabrci. Zmagali so slednji, čeprav je treba povedati, da sta si bili ekipi povsem enakovredni.
Ob koncu turnirja se je v imenu prirediteljev zahvalil predsednik Gospodarske zadruge Leopold Devetak, ki je podčrtal pomembnost takih in podobnih turnirjev tudi za utrjevanje prijateljstva športnikov ob meji. Pokale so dobile prve štiri uvrščene ekipe, vsem sodnikom, ki so sodelovali pri pobudi,
pa so izročili spominske plakete. Poseben pokal pa so izročili najboljšemu strelcu, to je Valterju Preglju (Renče), ki je dosegel 11 zadetkov in v »finišu« prehitel domačina Jordana Grilla (Vrh veterani), ki je desetkrat zatresel nasprotnikovo mrežo.
Ob koncu menimo, da je prav, če bi simbolično izročili pokal tudi organizatorjem turnirja, saj so pobudo brezhibno izpeljali do zakjučka.
FINALE ZA 1. MESTO Renče - Podnanos	2:1 (1:1)
STRELCA: Valter Pregelj (2) in Aleksander Samec.
RENČE: Mihelj, Pregelj, Furlan, Besednjak, Saksida, Frančeškin, Cotič, Vodopivec, Mozetič, Z. Furlan.
PODNANOS: Božič, Frelih, F., St, in S. Vitežnik, Kočevar, Pavič, Pižent, Andlovec, Samec.
SODNIK: Milan Devetak.
FINALE ZA 3. MESTO Gabrje - Vrh veterani	7:6 (3:3)
STRELCI: P. Florenin (4), Cingerli, F. Sambo (2), Grillo (4), G. Devetak (2).
GABRJE: Dottori, Marušič, S. Florenin, Cingerli, F. in E. Sambo, P. Florenin, Mosetti, Juren.
VRH VETERANI: U. Devetak, Černič, G. Devetak, Murenec, Grillo, Cotič.
SODNIK: Franco Brajnik.
RUDI PAVŠIČ
Sklepnega tekmovanja za državno prvenstvo, ki se je odvijalo v Guigli (Modena), se je udeležilo sedem tekmovalcev ŠD Grmada.
Start je bil ob 14.30 v izredno soparnem in vročem popoldnevu, kar je otežkočilo delo tekmovalcev, poleg tega se je predstavnikov našega društva držala res precejšnjasmola, saj je Antonič, ki je bil favorit za osvojitev naslova državnega prvaka, kar dvakrat nerodno padel in si poškodoval roko. Vseeno pa je zasedel dobro sedmo mesto. V isti kategoriji je Rajko Zečevič osvojil 12. mesto.
Med cicibankami sta se s 4., oz. 5. mestom izkazali Valentina Legiša in Elizabeta Antonič. Pri cicibanih je Andrej Legiša osvojil 6. mesto, Andrej Mervič je bil deveti, Erik lori, ki je od
vseh tekmovalcev najmlajši, pa je zasedel 13. mesto.
VRTNI RED .
Cicibanke
- 1. Federica Ragona (Ski roli Appia-no) 11'8"10; 4. Valentina Legiša (ŠD Grmada) 11'48"50; 5. Elizabeta Antonič (ŠD Grmada) 12T2"30.
Cicibani
1. Alessio Cremonese (SN Sportfull, 10'20"90), 6. Andrej Legiša (ŠD Grmada) 11'9 "90;, 9. Andrej Mervič (ŠD Grmada) 1T25 "0; 13. Erik lori (ŠD Grmada) 12’40"56.
Mlajši začetniki
1. Francesco Berlendis (CS Speedy šport) 20'21'TO; 7. Andrej Antonič (ŠD Grmada) 23'46"60; 12. Rajko Zečevič (ŠD Grmada) 26'37"80.
ERVIN IORI
SZ JADRAN
državno košarkarsko prvenstvo B-2 lige
ABONMAJI 1987-88
abonmaji veljavni za 15 prvenstvenih tekem 60.000 lir mladinci do 15. leta	30.000 lir
Abonmaji so v prodaji: pri agenciji Aurora - Ul. Milano 20 Trst, v društvenem baru SKD Tabor na Opčinah, pri cvetličarni Nadja na Proseku, eno uro pred začetkom prve prvenstvene tekme v tržaški športni palači.
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B					
IZIDI 1. KOLA					
Costalunga -	Fortitudo			4:0	
Lignano - Gradese				2:1	
Palmanova -	Latisana			1:0	
Primorje - Sevegliano				0:1	
Pro Fiumicino -		Pieris		1:1	
S. Giovanni ■	- Ponziana			1:1	
San Canzian	- Percoto			3:1	
Sangiorgina	- Ronchi			0:0	
LESTVICA					
Costalunga	1	1 0	0	4:0	2
San Canzian	1	1 0	0	3:1	2
Sevegliano	1	1 0	0	1:0	2
Lignano	1	1 0	0	2:1	2
Palmanova	1	1 0	0	1:0	2
Pieris	1	0 1	0	1:1	1
Ponziana	1	0 1	0	1:1	1
Ronchi	1	0 1	0	0:0	1
Pro Fiumic.	1	0 1	0	1:1	1
S. Giovanni	1	0 1	0	1:1	1
Sangiorgina	1	0 1	0	0:0	1
Gradese	0	0 0	1	1:2	0
Latisana	0	0 0	1	0:1	0
Primorje	0	0 0	1	0:1	0
Percoto	0	0 0	1	1:3	0
Fortitudo	0	0 0	1	0:4	0
PRIHODNJE KOLO (27. 9.) Fortitudo - Sangiorgina; Gradese -Costalunga; Latisana - S. Giovanni; Percoto - Primorje; Ponziana - Pie-ris; Ronchi - Palmanova; San Canzi-an - Pro Fiumicello; Sevegliano -Lignano.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 1. KOLA
Buttrio - CGS					1:1	
E. Adriatica -	- Opicina S.				1:0	
Giarizzole - Stock					1:0	
Muggesana -	San Seri		lio		0:0	
Opicina - Zaule Rabuiese					1:0	
S. Luigi VB -	Čampi Elisi				0:0	
Vesna - Kras					1:1	
Zarja - San Nazario					1:1	
LESTVICA						
Edile Adr.	1	1	0	0	1:0	2
Giarizzole	1	1	0	0	1:0	2
Opicina	1	1	0	0	1:0	2
CGS	1	0	1	0	1:1	1
San Sergio	1	0	1	0	0:0	1
Čampi Elisi	1	0	1	0	0:0	1
Kras	1	0	1	0	1:1	1
San Nazario	1	0	1	0	1:1	1
Buttrio	1	0	1	0	1:1	1
Muggesana	1	0	1	0	0:0	1
S. Luigi VB	1	0	1	0	0:0	1
Vesna	1	0	1	0	1:1	1
Zarja	1	0	1	0	1:1	1
Opicina S.	0	0	0	1	0:1	0
Stock	0	0	0	1	0:1	0
Zaule Rab.	0	0	0	1	0:1	0
PRIHODNJE KOLO (27. 9.) Čampi Elisi - Giarizzole; Kras -Muggesana; Opicina S. - Vesna; S. Luigi VB - Buttrio; San Nazario -CGS; San Sergio - Opicina; Stock -Edile Adr.; Zaule Rab. - Zarja.
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje, da pomagajo pri delu za ureditev novega sedeža v osnovni šoli v Cerovljah vsak dan od 17. ure dalje. Odbor.
VODSTVO MZSTE vabi mlade smučarje, ki bi se radi udeležili skupnih kondicijskih treningov, ki so dvakrat na teden v Križu, naj se javijo pri predstavnikih društev ali pa v uradu ZSŠDI (tel. 767304).
ŠD MLADINA — BALETNI
ODSEK
obvešča, da bo vpisovanje za novo baletno sezono 1987/88 v prostorih bivšega otroškega vrtca v osnovni šoli »A. Sirk« v Križu do jutri, 23. t. m., od 16. do 19. ure.
PK BOR
organizira v sezoni 1987/88 plavalno šolo za otroke neplavalce, izpopolnjevalno vadbo za plavalce in tekmovalno skupino. Vadba bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih, sredah in četrtkih v popoldanskih urah. Informacije po tel. 823293.
KK BOR —
MINIBASKET
sporoča, da začne z dejavnostjo v sredo, 23. t. m., po sledečem urniku: letniki 78/79 in mlajši: ponedeljek 14.30 - 15.30; sreda 15.30 - 16.30; letniki 77, 76: torek 14.30 - 15.30; sreda 14.30 - 15.30; petek 16.00 - 17.00. Vpisovanje med treningi. Informacije tel. 51377.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se začela vpisovanja tečajev karateja vseh stopenj. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke več kot 7 let. Informacije v zgoniški telovadnici v torek in četrtek od 19.00 do 20.30 ali na telefonsko številko 227342.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 24. t. m., ob 19.30 na sedežu SPDT v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III. nadstr.
AD BORINFORDATA vabi mlade do 12. leta starosti, naj se vpišejo v atletsko šolo, ki bo imela prvo vadbeno uro danes ob 17. uri na stadionu »1. maj« v Trstu.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
22. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
lzdai* k.	^ ZTT	jfcrja Član italijanska
in tiska	Trst	IHI3l| z*«® časopisnih
F	1	založnikov FIEG
S framasonsko ložo P2 po labirintu italijanske podtalne politike sedemdesetih let
Gellijeva kariera do predaje švicarskim oblastem
Za sedaj protislovne ocene med italijanskimi politiki
ŽENEVA — Kaže, da je september mesec, v katerem Licio Gelli piše etape svoje osebne zaporne zgodovine. V Ženevi so ga namreč aretirali 13. septembra 1981 in septembra 1987 je prostovoljno prestopil prag ženevskega zapora.
S svojo predajo švicarskim oblastem je bivši veliki mojster framasonske lože P2 sklenil 500-dnevni beg, ki se je pričel 10. avgusta 1983, ko so soproga VVanda in sinova Raffaello in Mau-rizio organizirali očetov beg iz kaznilnice pri Champ Dollonu. Podkupili so paznika Edouarda Cereso, ki je omogočil Gelliju prosto pot (odpeljali so ga kar pazniki, skritega v avtomobilu), medtem ko je Ceresa puščal ponarejene znake ugrabitve, da bi prelisičil preiskovalce. Gellija so aretirali v neki agenciji UBS (Zveze švicarskih bank), pri kateri je imel na računu 120 milijonov dolarjev. Ko ga je policija prijela, je Gelli prosil za politično zavetišče. Prošnjo so mu seveda odbili.
Pa vendar ima Gellijev življenjepis markantne politične valence in to pristno desničarskega kova. Mlinarjev sin, doma iz Pistoie, se je izkazal že v mladih letih. Pri sedemnajstih letih je bil izključen iz vseh šol italijanske kraljevine (prisolil je klofuto nekemu profesorju), izključitev pa mu'je odprla pot španske vojne. Ob povratku domov je zaman skušal nadoknaditi zanemarjene študije in se izkazal za vse prej kot obetajočega študenta. Politika ga je ponovno, in tokrat za vedno, rešila šolskih muk. Pripravniško dobo je dokončal v fašističnem objemu saloj-ske republike, izkazal se je v protislovnem partizanskem delovanju, nato pa tudi ubral latinskoameriške poti italijanskih fašistov v tujini.
Leta v Argentini so ga pripravila na veliki povratek v Italijo. V šestdesetih letih je pristopil k framasonom, že v naslednjem desetletju pa je, kot tajnik prej in kot veliki mojster potem, vodil delovanje lože P2 (v kateri naj bi se bratje ne poznali med sabo) in postal sodelavec italijanskih tajnih služb.
Afera lože P2 (Propaganda 2) je izbruhnila 17. marca 1981. Milanski sodniki, ki so vodili preiskavo o »cracku« Sindonovega finančnega imperija, so sumili tudi Gellija, ki je bil zato deležen obiska finančnih stražnikov. Iz njegove vile v Castiglion Fibocchiju so agenti odnesli nekaj kovčkov, v katerih so bili najbrž najpomembnejše dokumenti podtalne italijanske zgodovine sedemdestih let. Iz tistih kovčkov so namreč prišla na dan imena 935 domnevnih pripadnikov lože P2. Med temi naj bi bili ministri, politiki, novinarji, oficirji in pripadniki vseh treh italijanskih tajnih služb. Vsi, razen socialista Cicchetta in novinarja Costan-za, so zanikali pripadnost loži, ki je imela svoje ime zapisano malodane ob vsakem krvavem trenutku desničarskega prevratništva v Italiji.
Loža P2, predvsem pa njen veliki mojster, ki je znal spretno uporabljati svoj vplivni položaj, naj bi bila vpletena v umore sodnika Occorsia, novinarja Pecorarija in odvetnika Ambrosoli-ja; aktivno naj bi sodelovala pri finančnih aferah Sindona in Calvi-Banco
Ambrosiano; pokola na bolonjski železniški postaji ter na vlaku Italicus pa naj bi prav tako nosila Gellijev fra-masonski pečat. Vse to pa naj bi služilo predvsem kot podlaga najbrž edini pravi ambiciji kalejdoskopskega Gellija, organizacijo in izvedbo državnega udara.
Kopica dokumentov, ki je bila v njegovi posesti, pa je med drugim pokazala, da je bil Gelli vohun (našli so fascikle Sifar, ki jih je ukazala vlada uničiti) in »prekupčevalec« državnih tajn (kot dokazuje najdba dosjeja Eni-Petronim). Val, ki ga je sprožila afera Gelli-P2, je odnesel s seboj vlado Ferlani in omogočil Spadoliniju, da se je pomeril v izvajanju vladnega preogra-ma »moralne emergence«.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetki velikega mojstra lože P2 Licia Gellija.
RIM — Prve reakcije italijanskih politikov ob predaji Licia Gellija švicarskim oblastem so protislovne, ob previdnih ocenah srečujemo namreč tudi odločna in jasna stališča. Predsednica bivše preiskovalne komisije o tajni prostozidarski loži P2 Tina An-selmi je izjavila, da dogodka ne smemo precenjevati.
Po njenem bo Gelli povedal le tisto, kar sam hoče. »Lahko smo gotovi, da se je predal, ker hoče povedati le tisto resnico, ki mu koristi...« Anselmijeva si ne zna pojasniti, ali je izbira časa predaje naključna ali pa namerna, vsekakor pa navaja, da je Gelli vedno dosledno zavračal vsakršno sodelovanje s preiskovalno komisijo. Prav zato bi rada videla, kakšno dokumentacijo bo sedaj Gelli povlekel na dan. V teoriji bi lahko prišlo do preokreta v preiskavi o prostozidarski loži P2. Tina Anselmi je tudi ponovila svoj vtis, da se ji zdi nemogoče, da je niti celotne zadeve vlekel izključno Gelli.
Če je bila torej bivša predsednica parlamentarne preiskovalne komisije še kar previdna, tega ne moremo trditi o reakcijah iz vrst opozicije. Kot običajno so bili najbolj grobi demoprole-tarci. Senator Guido Pollice je namreč navedel govorice, da je Fanfani zahteval od predsednika Gorie notranje mi-
nistrstvo, da bi lasnoročno vodil Genijevo predajo. Če je torej to res, Pollice zahteva, kaj je Fanfani obljubil »gospodi« in kaj je za vso to zadevo. Odgovorni za obrambna vprašanja pri DP Falco Accame je eden redkih, ki pričakuje od Gellijeve predaje kako korist, in sicer samo glede vpletenosti tajnih služb v preprodajo orožja. Navsezadnje je bila po Accamejevih trdit-vahvečina italijanskih vojaških atašejev v latinskoameriških državah včlanjenih v Gellijevo ložo. Accame tudi zahteva ponovno ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.
Radikalni poslanec Teodori pa se je vprašal, ali bo Gelli spregovoril o svojih stikih z italijanskimi politiki. Ob tem je provokativno izjavil, da so tako ali drugače imeli vezi z Gellijem in njegovimi ljudmi tako Cossiga kot Andreotti, Piccoli, številni socialisti in socialdemokrati, Almirante, nekateri republikanci in celo na vprašanja tiska in tajnih služb vezani komunisti.
Po mnenju podpredsednika poslancev neodvisne levice Bassaninija bo ocena možna, šele ko bo jasno, zakaj se je Gelli predal. Bassanini se je tudi vprašal, ali se je veliki mojster vrnil, da bi povedal imena velikih rib, saj so do sedaj prišle na dan le ribice. Ob tem je poslanec spomnil, da je Gelli
predvsem izreden provokator, da je torej previdnost upravičena. Bivši komunistični senator Sergio Flamigni pa je poudaril, da se je Gelli vrnil, ker noče, da bi sodstvo odkrilo resnico, ker hoče preiskovalce speljati na krivo sled, kamor jih je že zapeljal Delle Chiaie na bolonjskem procesu. Flamigni je sedanji razplet predvideval že pred meseci in je zato v pismu Fan-faniju zahteval, naj razčisti sume o pogajanjih, ki bi omogočila Gellijevo predajo le zaradi Sindonovega bankrota, na pa za ostale obtožbe.
V vseh svojih izjavah pa so predstavniki opozicije izrazili zaskrbljenost, da se ne bi ponovil Sindonov primer. Bojijo se namreč, da bi po dosedanjih izkušnjah kdo »samomoril« velikega mojstra prostozidarske lože P2. To bojazen je izrazil tudi senator Bastianini (PLI), ki je predajo pozitivno ocenil, a je obenem opozoril na nevarnost, da smo pred primerom »vodene in dogovorjene predaje«. Za pravosodnega podtajnika Franca Castiglio-nija (PSI) pa je v vsakem primeru Gellijeva predaja pozitivna, saj se bodo sedaj marsikateremu tresle roke. Po njegovem mora Gelli pojasniti še temne točke v vsej zadeve. Častiglioni seveda upa, da je Gelli pripravljen na sodelovanje.
Papež se je v ZDA zavzel za večjo socialno pravico v Ameriki in v svetu
NEW YORK — Z mašo Indijancem na tako imenovanem Severozahodnem ozemlju v Kanadi se je sinoči končalo 10-dnevno potovanje papeža Janeza Pavla II. po Severni Ameriki. Pred odhodom iz ZDA je papež v soboto v Detroitu poudaril, »da ZDA ne bodo rešile svojih problemov, če v svetu ne bodo pomagale do miru in napredka.«
Med svojim 10-dnevnim potovanjem po ZDA od Miamija na jugu do Kalifornije na zahodu in Detroita na severozahodu ZDA je papež poskušal prepričati ameriške katolike, da cerkveni nauk ne dopušča vernikom, da izbirajo in spoštujejo samo tisti del cerkvenega učenja, s katerim se strinjajo. V tem smislu je izzvenel celoten obisk papeža Janeza Pavla II. med približno 53 milijoni ameriških katolikov.
Nekatere najtežje besede in opozorila je papež izrekel zadnji dan v Detroitu, ko je še enkrat odločno obsodil kontrolo rojstev, umetno oploditev, uporabo kontracepcije in ko je dal posredno vedeti, da ne bo popustil pod pritiski, da bi spremenili uradno cerkveno doktrino.
Papež je sicer vestno poslušal, vendar pa med svojim potovanjem, kot je ugotovil eden izmed tukajšnjih komentatorjev, ni slišal zahtev, ki jih je postavljal del liberalnih ameriških katolikov o tem, naj dopusti razpravo o ukinitvi celibata, o večjem sodelovanju žensk v bogoslužju, opravljanju bogoslužja za homoseksualce, legalizaciji odnosov med njimi itd.
Kot sodijo tukajšnji komentatorji, je bila povrnitev ortodoksnih vatikanskih pogledov med ameriškimi katoliki, ki so četrta najbolj številna katoliška skupnost na svetu (za Brazilijo, Mehiko in Italijo), najpomembnejši cilj papeževega potovanja po ZDA. V teh prizadevanjih naj bi papež, ki se je med drugim izkazal kot odličen TV ko-munikator, po mnenju nekaterih članov ameriške škofovske konference, tudi v veliki meri uspel.
»Cerkev ni živilska trgovina, v kateri bi verniki lahko poljubno izbirali, kaj bodo kupili in kaj ne,« je poudaril nadškof Daniel Pilarczyk iz Cincinnatija ob koncu papeževega obiska. Liberalno
krilo ameriških katolikov je z razočaranjem sprejelo brezkompromisno vztrajanje papeža pri uradni ortodoksnosti, v kateri ni prostora za avtonomijo in za specifične probleme, s katerimi se soočajo ameriški katoliki. Kljub poskusom papeža, da bi discipliniral del neposlušnih ameriških katolikov, se bodo po mnenju tukajšnjih komentatorjev sedanja reformistična prizadevanja v ZDA nadaljevala z isto vnemo kot doslej.
V	svojih pridigah (skupaj je papež v ZDA vodil 47 množičnih maš) je papež večkrat kritično ošinil tudi tako imenovano "reaganomiko" na gospodarskem področju. Zavzemal se je na primer za večjo socialno pravico sveta, za podporo revnim, za večji posluh za probleme, s katerimi se ukvarjajo etnične manjšine, ameriški črnci in še posebej stotisoči, oziroma celo milijoni špansko govorečih emigrantov, ki se poskušajo preživeti z ilegalnim zaposlovanjem v ZDA.
V	zadnji maši, ki jo je imel papež v ZDA, je ameriške katolike opozoril na to,, »da irhajo ZDA zaradi svoje moči, razvitosti in bogastva posebno odgovornost in da se .morajo zato odločiti, ali bodo sami uživali plodove tega napredka in pozabili na ostali svet, ali pa bodo živeli odgovorno in v skladu s svojo zgodovino in dosežki ZDA.« Zadnja pridiga, ki jo je imel papež v Detroitu, je s stališča socialne doktrine verjetno med najpomembnejšimi pridigami, ki jih je imel papež med svojim potovanjem po ZDA. Med drugim je na primer govoril tudi o pozitivni vlogi, ki jo ima OZN pri ustvarjanju »nove svetovne solidarnosti« in pri njenem zavzemanju za splošno razorožitev, razvoj in spoštovanje človekovih pravic.
Ko je papež Janez Pavel II. leta 1979 prvič obiskal ZDA, je bil za ameriške katolike še nova in nepoznana osebnost. Po sedanjem potovanju, ki so ga naj večje ameriške TV mreže prenašale skoraj korak za korakom, pa je, kot je izjavil eden izmed vernikov na TV, »postal ena izmed najbolj znanih osebnosti, od katere pa ni pričakovati sprememb pri veljavnih razlagah cerkvenega učenja.«
UROŠ LIPUŠČEK
Papež med nedeljsko mašo v Potomacu
(Telefoto AP)
HODOPOTEC
riše Ivo Antič
št. 4
VODA