SIBV. 145.
V LMlaOl V peieK m 11 junilo Mi Posamezna Številka stane 1' 50 Din. LBlfl Lil.
Naročnina
za driavo SHS:
d« mesec ...... Din 20
sa pol lata . • • • • .120 u celo leto .... b 240
ca inozemstvo:
mesečno....... Din 50
Sobotna izdaja: celoletno
Din 40 . 60
• Jugoslaviji ... V inozemstvo ...
Cene Inseratom;
Bnostolpnn petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—. vetji oglasi nad 43 mm vlSine po Din 2'30, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniSkem del« vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka tn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pesmica olačana v
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-JemaJo. Uredništva telefon 30, upravniltva 328.
Političen list za slovenski наго!
Uprav« Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: bjubljana 10.650 in 10.349 (zn inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Teror umira.
Živimo v trenutku usodnega obrata Javnega življenja v Evropi. Nasprotje med starim družabnim redom, ki se je opiral na silo, sovražne nagone in pravico močnejšega, in med novo demokracijo, ki se izoblikuje iz misli in čustev najboljših duhov po vojni, je čezdaljebolj očitno. Stojimo že danes sredi borbe med tema dvema svetovoma in njen izid ne more biti dvomljiv.
Stara miselnost edinovladja vele-feapitala s pomočjo militarizma ima svojo kotišče na eni strani v Ndmčiji, kjer vsled poraza te klike na vojnem polju tli želja
Eo maščevanju, na drugi strani v Italiji, i jo je srečni izid svetovne vojne omamil, da preko svojih dejanskih moči stremi za svetovnimi osvajalnimi cilji. Pa tudi v vseh ostalih državah se je polastil ta duh sebičnih nagonov po neomejenem večanju kapitalov v eni roki, po zasužnjevanju delovnih stanov in tlačenju slabejših narodov nacionalne ideje, da jo izrabi v svoje protikrščanske in protisocialne namene.
Dočim je fašizem žel svoje prvotne uspehe s pomočjo surove fizične sile in organiziranega terorja, tako da je osnoval po zloglasnem ruskem vzorcu celo svojo «Čeko«, ki je suspendirala svetost človeškega življenja in nedotakljivost imetja, se je nova demokracija tiho snovala na vseb poljih duhovnega življenja: v modro-slovju, sociologiji, literaturi, obrazovalnih umetnostih. Dočim je fašizem nadaljevanje predvojnega pruskega duha, ki pozna samo eno «izvoljeno« pleme na svetu, kateremu morajo vsi drugi kot sužnji služiti (jugoslovanski fašizem je v tem oziru podoben žabi v znani pravljici, ki se je hotela napihniti do vola), je nova demokracija navezala na one dobe v zgodovini, ki pomenijo njen višek v moralnem oziru: na dobo zadružnega cehovslva, na prve čase ameriške demokracije, na dvig narodov ob Napoleonovem padcu, na romantiko itd. Malikovanje razruševalnih sil sovraštva, živalske borbe za obstanek in brezmoralnega «nadčloveka« se umika spoznanju, da se more svet znova zgraditi le na ljubezni, vzajemnosti, zaščiti e 1 a b e j š i h.
V istem času, ko je fašizem z umo-fom poslanca Metteottija pokazal vso svojo notranjo moralno gnilobo, sta vo-divna državnika Anglije in Francije položila v Chequersu temelje novi evropski demokraciji. Popolnoma v nasprotju s staro prakso, da se sklepajo med dvema državama vojne alijanse proti dragim s točno določenimi obveznostmi po načelu: do, ut desl, sta se Mac Donald in Herriot samo na pošteno besedo domenila, da bosta svojo politiko vzajemno vodila v svrho okrepitve miru, demokracije in socialne pravičnosti v Evropi. Nemčije nočeta ponižati, niti zmage izrabiti do poslednje možnosti in jo za vedno pritisniti na tla, marveč se bosta prizadevala, da jo uvedeta v krog vseh narodov sveta, kjer bo imela enakopravni sedež in besedo, ako se popolnoma odpove fašistovski nacionalistični politiki, želji po maščevanju in zo-petnemu nadvladanju nad Evropo s pomočjo bajonetov, bomb in strupenih plinov. Ako J^emčija pokaže dobro voljo in se popolnoma prešine z duhom nacionalne demokracije namesto nacionalne diktature, se bosta tudi Anglija in Francija razorožili, kolikor je to mogoče. Namesto z raznimi alijansami na militaristični podlagi, hočeta angleški in francoski premier zavarovat sebe in ostalo Evropo pred pohlepnostjo imperializma s pomočjo Društva narodov, kojega avtoriteta ima sloneti ne samo na podpori velikih in močnih kulturnih držav, ampak predvsem na zavesti vseb izobraženih narodov, da jih vežejo veliki skupni moralni cilji.
Herriot in Mac Donald sta s svojim odločnim korakom zbudila vse moralne sile Evrope, dala vsem miroljubnim elementom pogum in okrepila vero v mirne rešitve, v moč moralne ideje in v stva-rilno sposobnost demokracije, osnovane na vzajemnosti delovnih stanov, poštenega pridobivanja in idealnih ciljev.
Fašizem pa se zvija, v smrtnih krčih. Nemški nacionalci v svoji onemoglosti snujejo blazne načrte, kako vsai otežiti
nastop nove ere in kujejo nove podle zločine ter se zanašajo na to, da jih podprejo šovinistični krogi v Franciji, ki jo sicer smrtno sovražijo. Toda v tem se kruto motijo. Francosko časopisje, ki je časopisje visoko kulturnega in skrajno sprejemljivega naroda, se je splošno obrnilo na stran izčiščene vzajemnostne demokracije. Ne samo socialisti, ampak tudi bur-žuazija v Franciji se združuje v enotno fronto proti brutalnemu, nemoralnemu in blaznemu fašizmu, temu zadnjemu ostan-
ku duha vojne razbrdanosti, surovosti in materializma. To sc vidi zlasti v tem, da jc z malo izjemo rojalističnih rcakcionar-jev ves francoski tisk otvoril skupno z angleškim naravnost ofenzivo proti laškemu fašizmu, ki se bo pod moralno obsodbo vsega kulturnega sveta zrušil še preje nego vsled naporov laške demokracije. Ne samo delavec, tudi meščanski sloji uvidevajo, da je politično in gospodarsko blagostanje človeške družbe mogoče le na podlagi moralne demokracije.
Zanimanje feelgrajske javnosti za sklepe
NOBEN BELGRAJSKI LIST NI BIL KONFISCIRAN.
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Že včeraj smo poročali, da so sklepi Jugosl. kluba zbudili v tukajšnjih krogih splošno pozornost. Tudi vsi današnji listi se bavijo s celjskim sestankom in priobčujejo vprašanja, ki jih je Jugosl. klub poslal posameznim ministrom.
Današnja »Politika« prinaša v celoti vprašanja na skupščinskega predsednika glede umora poslanca Matteottija. Dalje prinaša z izjemo par vrstic vprašanja dr. Korošca in poslancev Jugosl. kluba na skupščinskega predsednika glede omejevanja
svobode govora in zborovanja narodnih poslancev, in v posnetku vprašanje na vojno ministrstvo.
Današnja »Pravda«•poroča dobesedno vprašanja na vojno ministrstvo glede vojaških priprav v Sloveniji in obširen posnetek pisma in vprašanja na skupščinskega predsednika. — »Vreme ' pa prinaša v daljšem posnetim pismo in vprašanje na skupščinskega predsednika in vprašanje na vojnega ministra. Noben od teh listov ni bil zaplenjen.
Belgrad, 26. jun. (Izv.) Danes se je vrnil z Bleda dr. Š r s k i č , ki je bil poklican, da poroča o raznih, dogodkih, posebno o dogodku z dr. Šumenkovioem. Zlasti ta dogodek je vladi neljub in notranji minister je izdal posebno obvestilo, v katerem vali vso krivdo za izgon poslanca Šumen-koviča iz njegovega volivnega okrožja na policijskega pisarja širkoviča iz Strug, ki da ni razumel niti pravilno izvršil svoje dolžnosti, kakor mu jo je naložilo okrožno načelstvo. Vsled tega je ta pisar odstavljen iz službe. To se zna zgoditi še marsikomu, ki v svoji gorečnosti »ne razume in pravilno ne izvršuje svoje dolžnosti«.
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Razgovori o volivnem mandatu so odstavljeni z dnevnega reda širših krogov javnosti, ki je prepričana, da do njega ne more priti v sedanjem položaju. Zato se o tem razgovarjajo le v krogih samostojnih demokratov, ki vidijo v volivnem mandatu edino rešitev. Smatra se, da bodo napeli vse sile, da Pašiča pripravijo do tega, da gre na Bled in zahteva volivni mandat. Vodja samostojnih demokratov Pribičevič namreč misli, da bi se Pašiču posrečilo dobiti tudi ta mandat kljub sedanjim razmeram z ozirom na njegovo avtoriteto. Zalo ravno Pribičevič najbolj deluje na to, da bi se Pašič odpeljal na Bled.
»Zaustavimo se!«
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša zelo zanimiv uvodni članek pod naslovom Zaustavimo se k V tem uvodniku je jasen izraz srbske javnosti, ki je odločno proti vsem nasiljem. Članek je napisan z ozirom na sestanek Jugosl. kluba v Celju in z ozirom na njegove sklepe. Ton tega članka je tako oster, da bi ga naši čilatclji itak ne mogli čitati, ako bi ga m i reproducirali.
Urednik Polič izpuščen,
Ogulin, 26. jun. (Izv.) Sodišče je razveljavilo ukrep državnega pravdništva, ki je dalo zapreti odgovornega urednika Primorskega lista« Nikolaja Poliča. Državno pravdništvo se je pritožilo, banski stol v Zagrebu pa ie potrdil odločitev sodišča. Polič je bil danes spuščen iz zapora.
POSVET HRVATOV.
Zagreb, 26. junija. (Izv.) Danes popoldne se je vršila skupna seja predsedništva HRSS iio HZ. Na seji so razpravljali o političnem položaju v državi in storili primerne sklepe. Nadalje so vzeli na znanje Ra-dičeva poročila iz Moskvo in sklenili, dn bodo Radiča obiskali člani obeh predsedstev pred njegovim odhodom v London.
TEŽKOČE AGRARNE REFORME V DALMACIJI.
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Kakor se poroča parlamentarnim klubom iz Šibenika, je bilo tam aretiranih kakih 30 ljudi, ki so se sprli z orožniki, ki so hoteli izvesti razdelitev posesti.
WMmt i laško finančno straže.
Belgrad, 26. jun. (Izv.) Takozvaniin nacionalnim krogom je skrajno neljubo došel krvav dogodek na meji, o katerem poroča današnja »Politika«:
»Umor dveh stražnikov pri Uncu je napravil veliko vznemirjenost v Trstu, kjer se je včeraj vršil velik delile fašistovskih skupin. Listi opisujejo dogodke kot »zverinsko balkansko divjaštvo« in zahtevajo od vlade, da zahteva strogo kazen za napadalce pri Uncu. Polkovnik L a r i e , lca-rabinjerski poveljnik v Trstu, je takoj odpotoval na Unec, čim je zvedel za dogodke. Izvršil je prvo preiskavo in glasom njegovega poročila so ta napad izvršili jugoslovanski orjunaši. Oba mrtva stražnika sta bila pokopana, potem ko sta bili njiju trupli fotografirani, drugi težko ranjeni pa so bili prepeljani v Trst.«
Ministrstvo za notranje zadeve trditev Italijanov odločno zanikuje in pravi, da gre za brezpomembno »švercersko« afero. — Karakteristična je izjava tukajšnjega italijanskega odpravnika poslov g. Sola, ki je časnikarjem dal naslednjo izjavo, ki jo priobčujejo današnje »Novosti«. Glasi se:
»Glasom brzojava, ki sem ga danes dobil iz Rima, se zdi, da je večja četa ljudi, okrog 40, med katerimi je bilo mno;jo uniformiranih, izvršila napad na italijansko obmejno finančno postajo. Največ so se posluževali bomb, s katerimi sta bila ubita dva-stražnika, trije pa ranjeni. Razen tega sta bila dva žandarja od te čete peljana do meje, med potom sla bila pretepena in maltretirana, na meji pa sta bila Dalje na drugi strani.-
O vpadu italijanske finančne straže čez mejno črto v Planini so se prve dni širile različne govorice. Sedaj je stvar že toliko pojasnjena, da moremo z vso zanesljivostjo ugotoviti, kako se je vpad izvršil. Od popolnoma poučene strani smo izvedeli sledeče:
V noči na 23. junij je vdrla italijanska finančna straža črez mejo proti Planini. Pri Udovču ob meji, kjer se nahaja stražnica naše finančne kontrole in orožništva, so Italijani razbijali po oknih in vratih in zahtevali našo finančno kontrolo in orožništvo. Potem so leteli naprej proti vasi Planini. Neki domačin, ki je bil pri Udovču, je zbežal pred .njimi in na potu dohitel neznanega človeka, katerega je opozoril, da prihajajo Italijani. Skočila sta s ceste v stran. Pripravnik finančne kontrole Frelili je stal na straži in ko jc slišal drveti Italijane, je zaklical: Stoji Ker se niso ustavili, je oddal signalni strel, istočasno pa so streljali že tudi Italijani in Freliha v nogo ranili. Frelih je sedaj v ljubljanski bolnici. Izključeno sicer ni, da so Italijani zasledovali kakega tihotapca čez mejo, verjetno pa to vendar ni, ker nimajo čez mejo ničesar opraviti. Verjetneje je pač, da so hoteli izzvati kak incident, ki bi jim ravno sedaj dobro došel, da bi splošno pozornost odvrnili od Matteottijeve afere. Na Uncu je pa stvar šc nepojasnjena. Naslednjo noč se je vršila tam praska; Italijani so imeli dva ubita. Vstavili so cclo tovorni vlak, na katerega so naložili ranjence. Kdo je na Uncu insccniral spopad, ne bo težko uganiti, toliko pa že moremo danes reči, da naša finančna kontrola in orožništvo nista v stvar prav nič zapletena.
Ljubljana, 26. jun. Tiskovni referat ljubljanske oblasti poroča: Danes dopol-j dne je clospcl v Ljubljano načelnik v ministrstvu za notranje zadeve g. Lazić, ki jc takoj popoldne z velikim županom dr. Ba!-tićem odšel v Planino, na Unec in Rakek, da se preiščejo dogodki o priliki zadnjih obmejnih incidentov. G. načelnik in g. veliki župan sta posetila Planino, Unec in Rakek ter obšla vse kraje ob meji, kjer je prišlo do incidentov, zlasti zadnja dva incidenta. Imela sta potrebne razgovore ter dala lokalnim oblastem nalog, naj se preiskava energično nadaljuje ter nai sc pod-vzamejo vsi ukrepi od naše si rani, da sc zasitfura obmejna varnost.
Ljubljana, 26. junija 1924. ZAGREBŠKA BORZA. Na današnjem deviznem in valutnem trgu J je bila tendenca jako čvrsta. Narodna banka je mnogo intervenirala, ni pa mogla kriti vsoli potreb. Po borzi je bilo vse istotako čvrsto.
Dovisie in valnte.
(V oklepajih kurzi od 25. junija.)
Italija 3.72.50—3.7550 (3.7030-3.7330), London 372.50—375.50 (371.10—374.10), New-york 86.25—87.25 (85.30 -86.30), Pariz 4.5975 do 4.6475 (4.52—4.57), Praga 2.5525—2.5825 (2.54—2.57), Dunaj 0.12-0.1238 (0.1206 do 0.1226) Curih 15.05-15.15 (15.2685-15.3685), efekt, dolarji 85.3750—86.3750.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepajih kurzi od 25. junija.)
Pešta 0.0070 (0.0070), Berlin -1.3450 (1.35)', Italija 24.40 (24.35), lxmdon 24.40 (24.40), Newyork 563.75 (563.50), Pariz 29.80 (29.55), Praga 16.65 (16.65), Dunaj 0.007060 (0.007940), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofija 4.10 (4.15), Belgrad 6.65 (6.65).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskompna banka, Zagreb, 126, Sveopča hrvatska kreditna banka, Zagreb 125, Hipotekama banka, Zagreb, 61—61.50, Jugo-slavenska banka d. d., Zagreb, 115—116, Prva hrvatska »tedionica, Zagreb, 915, Šrpska banka 140, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 122.50—125, Hrv. Slav. d. d. za industriju šečera, Zagreb, 1.070—1.075, Narodna šumska industrija, Zagreb, 85—87.50, Našica 95—97.50, Guttman 825 -850, Slavonija 100—101, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 590, Vojna odškodnina 124—125, 7 odstot. invest. posojilo 66—66.50.
DUNAJSKA BORZA.
Dnnaj, 26. junija. (Izv.) Efekti: Zivno-stenska banka 812.000. Alpine 400.000, Grei-nitz 180.000, Kranjska industrijska družba 0, Trboveljska družba 460.000, Hrvatska eskompk banka .100.000, Lovkam 165.000, Jugoslovanska bankn 0, Hrvatsko-slav. dež. liip. banka 49.000. Avstrijsko tvornice za dušik 263.000, Gutmahn 800.000. Mundus 880.000, Slnvex 200.000, Slavonija 7L000. Devize: Belgrad 810, Budimpešta 0.84. Kodanj 11.780, London 306.700, Milan 3074, NeNvvork 70.935, Pari/ 3772, Varšava 13.700. — Vabite: dolarji 70.400. angleški funt 304.940, francoski frank 3755. lira 3070. dinar 809, češkoslovaška krona 2.082.
PRAŠKA BORZA.
Prnpn, 26. junija. (Izv.) - Devize: Lira 148.25, Zagreb 39.12, Pariz 181.75. Txindon 146.80. Newyork 34,
izpuščena. Sodeč po še nepotrfenib obmejnih poročilih ni izključeno, da je napad izvršila Orjuna. Vlada v Rimu je odredila anketo, ki naj ugotovi tok dogodkov in krivce sploh. Če se bodo nahajali na na-§em ozemlju, bodite prepričani, da bodo kaznovani, da enkrat za vselej prenehajo ti obmejni incidenti. Radosten sem, ker sem videl pri belgrajski vladi isto željo.«
Iz te izjave italijanskega odpravnika poslov je jasno, da bo vršila preiskavo mešana komisija in je rimska vlada v tem smislu sestavila noto, ki je bila danes izročena g. dr. Ninčiču,
Belgrad, 26. jun. (Izv.) V tukajšnjih nacionalističnih krogih vlada veliko razburjenje vsled zahtev italijanske vlade, da mora preiskavo voditi mešana komisija. Vaš dopisnik se je razgovarjal z uglednim italijanskim diplomatom, ki je izjavil, da bo italijanska vlada zahtevala, da se razpusti Orjuna, če je sodelovala.
Fašistovski zagovor v
Rim, 26. junija. V včerajšnji seji senata je fašizem poslal v boj številne govornike, da oslabe vtis predidoče seje. Govorili so v obrambo fašizma senatorji Tamassia, ki je med drugim naglasil, da Italija tudi topot še ni dosegla popolnoma svojih meja; C r i s p o 11 i, ki je sicer slavil Mussolinijeve zasluge, pa ga vendar opozoril, naj si ne jemlje za učitelja Machiavellija, ki je le srednje vrste duh, a pri tem nevaren, marveč naj raje študira Cavourja, ki je mnogo večji politik od Machiavellija in ki uči, da z obsednim stanjem ni zelo lahko vladati in da so najslabše zbornice še vedno več vredne nego predsobe (che le peggiori Camere valgono piu delle anticamere). — Vihar ogorčenja in ugovorov je zbudil senator Pantaleoni, ki je govoril naravnost fri-volno. Rekel je, da se dela zaradi Mat-teottijevega umora večji krik nego če bi Kristusa križali; sklep generalne federacije dela, da se povodom žalne svečanosti za Matteottijem prekine delo za 10 min., se mu zdi smešen, pacifikacija prazna beseda brez smisla; končno je govornik obžaloval, da se v odgovoru na prestolni govor ne omenja zavrnitev italijanskega doscljevanja po Združenih državah, katero dejstvo da je mnogo važnejše nego umor posl. Matteottija. Fašistovskemu senatorju T a n a r i j u je pritrjevala tudi galerija, ki je bila topot očividno fašistično zasedena. Ko je govornik našteval politične zločine, ki so se baje dogajali, preden je prišel na vlado fašizem, je s poslanske tribune padel klic: «Ni res!«, nakar je dal predsednik tribuno izprazniti. Končno je govoril še senator Tommasi, ki je naglašal potrebo, da si ustvari Italija v Sredozemskem morju tako močno brodovje, kakor ga ima Francija. Do glasovanja o zaupnici vladi tudi v tej seji še ni došlo ter se bo boj zanjo v današnji « nadaljeval.
KLJUČ POLOŽAJA V ROKAH OPOZICIJE.
Rim. 26. junija. Včeraj dopoldne se jc sešla v palači Venezia parlamentarna večina, da sliši poročilo svojega voditelja in vladnega načelnika Mussolinija. Mussoli-niiev govor je bil dejansko znamenit, ker jc šel v njem Mussolini nasproti opoziciji v Kanoso in jo rotil, naj sodeluje v parlamentu. Zahteve opozicijc je sicer v glavnem odklonil, toda napovedal znatne iz-premembe v duhu teh zahtev. Predvsem pa je opoziciji priznal brezpogojno pravico do kritike, kontrole in opozicije in
najsi ie tako o*tre. Ako ве a tem primerja
prejšnje stališče fašizma in posebej Mussolinija, ko so opoziciji sploh odrekali vsako pravico do obstanka, ko so v parlamentu skušali z brutalno pomočjo in grožnjami zadušiti vsako njeno besedo in so končno dejansko posegli celo po življenju opozicionalnega poslanca, da pre-
Erečijo njegova odkritja, potem je za vsa-
ogar razvidno, da je fašizem prvotnega kova v Italiji — bil.
V svojem govoru se je Mussolini največ pečal z opozicijo in njenimi zahtevami: da vlada odstopi, da se milica razpusti in da se razpusti parlament in razpišejo nove volitve temeljem proporčnega Volivnega reda. Glede prve zahteve je rekel, da ostane vlada na svojem mestu, a napovedal izpremembe in modifikacije v njeni sestavi, ki se izvrše v kratkem času. Na razpust milice ni misliti, pač pa se kar najpreje vključi v okvir državnih oboroženih moči in bo prisegla kralju. Nove volitve bi bile polne neznank, zato jih odklanja, pač pa hoče sklicati zbornico in ji dati priliko, da neovirano vrši svojo nalogo. Odlokov-zakonov ne bo več izdajal, upostaviti hoče zakonitost v vsem obsegu, zatreti ilegalizem in izčistiti stranko. Položaj je težak in gre naravnost za režim in pridobitve fašistovske revolucije, Na to žrtev nismo pripravljeni. Vse je odvisno od tega, ali se opozicija vrne v parlament ali ne. Ako se vrne v zbornico, da vrši tamkaj svojo nalogo kritike, kontrole, opozicije, najsi tudi sovražne, strankarske, predsodbene, potem bomo mogli reči, da je kriza premagana. Ako ne, bomo svoja načela branili za vsako ceno, a na opozicijo pada vsa težka odgovornost.
Večina je Mussoliniju soglasno izrekla zaupanje in udanost.
KAJ STORI OPOZICIJA.
Rim, 26. junija. Snoči se je na Monte-citoriju vršil sestanek zastopnikov opozicijskih skupin, da sestavijo skupni dnevni red, ki naj ga opozicija na svojem jutrišnjem svečanem sestanku soglasno sprejme. Vsaka skupina je najprej predložila svoj načrt dnevnega reda, in sicer: Amen-dola za demokrate, Furati za ur.itarce, Nobili za maksimaliste, Gronchi za popo-lare, Di Cesaro za demosocialce in Conti za republikance. Na podlagi teh načrtov se sestavi skupni dnevni red. Seja je trajala več ur, a dela niso končali ter se znova sestanejo. Za sklepe opozicije vlada v vseh političnih krogih največje zanimanje, ker je od njih odvisen celokupni notranji politični položaj. Sicer pa zaenkrat sploh ni znano, ali bo jutrišnji zbor celokupne opozicije posvečen lc proslavi spomina poslanca Matteottija ali pa bo imel tudi politični značaj.
MANIFESTACIJE DELAVSTVA ZA MATTEOTTIJA.
Rim. 26. junija. V smislu sklepa Generalne federacije dela, da v petek, 27. t. m. povodom spominske slavnosti za Matteottijem celokupno delavstvo za 10 minut zapusti delo, je Zveza industrijcev organizacije brzojavno obvestila, da pristaja na ta sklep.
OPOMIN VATIKANSKEGA GLASILA.
Rim, 26. junija. Včerajšnji «Osserva-lore Romano« je priobčil članek, v katerem opominja, naj se s političnim izkoriščanjem zločina nad Matteottijem ne ovira dela justice, ki bo le pod pogojem popolne svobode in mirnega dela mogla pravično in pravilno rešiti svojo veliko nalogo. Na ta članek se je skliceval Mussolini tudi v svojem govoru na zboru parlamentarne večine.
V avtu skczs puščavo Gobi.
Govorili Kino o svetem mongolskem mcitn Urga in smo rekli, da so hoino seznanili še z avto-vožnjo po puščavi Gobi. Ernest Berthel pripoveduje:
»Potovanje od Pekinga v Urgo, v zračni črti dvanajststo kilometrov oddaljeno, ni nič kaj prijetno, posebno rio pozimi. Od Pekinga пан peljo najprvo majhon hropeč vlak skoz predor pod prelazom Nan-k6v, predore kitajski zid in dospe no osomurni vožnji v Kalgan. Kalgan jo navadni tip mongolskega mesta. Vso samo prstenosivo, do kolen не vdiraš v cestni prah, množica hiti naprej, nimu časa, na nogah imajo klo-hučevino, nadalje počasne karavano velblo-dov, rlvokolosiii vozički, vprežon jo vol nli mula: z zvončki okrašene snniokolnine. Vmes pa prah in prah, in не ti zrli, dn omahuješ akoz morje inogln. Poleg prahu te obdaja še duh česna ln jo menila česen glavna hrana čustitih Kalganiiuiov.
V Kalganu Ima neki Arrieriknnec avtomobile za vožnjo do IJrge. Garata iz ilovice je na potu do visoko planote nn knteri so razprostira puščava Gobi, eno uro strmo boju nad Knlgnnom. Potovalne tovariše sem imel tri, dva ruskn trgovca in ameriškega nakupovalen kož. Avto tipn Chevrolet jo bil visoko nnložen 7. zaboji živil in raznovrstno potovalno prtljago, In mornll srno so vriniti vitioN, kakor sinu pač mogli. Slednjič emo
TUDI VIOLA ARETIRAN.
Rim, 26. junija. Predminolo noč so v neki gostilni v Milanu aretirali ardita Giuseppe Viola, ki je neposredno udeležen na umoru poslanca Matteottija. Svojo istovetnost je takoj priznal, vendar je trdil, da se umora v Rimu ni udeležil. V Rim je bil prišel, ker je imel nalog, da i se tamkaj snide z neko Rusinjo, ki naj bi ' mu dala podatke o boljševiški agitaciji v Italiji. — Z Violo v družbi je bil neki Giunchedi, ki so ga tudi aretirali. — Viola je bil dvakrat predkaznovan: enkrat na 5 let ječe zaradi desertacije, drugič pa zaradi goljufivega bankrota.
Doslej je ovadenih zaradi Matteotti-jevega slučaja 23 oseb, od t"eh je 19 zaprtih, 2 sta puščena na svobodo, dva pa se še skrivata, in sicer Poveromo in Pan-
seri. —
Konferenca Mate antante.
Bukarešt, 26. jun. (Izv.) «Dimineata« poroča, da bo za 7. julija določena konferenca male antante preložena za 3—4 dni. List poroča dalje, da bodo spravili zastopniki Romunije tudi besarabsko vprašanje na dnevni red konference in da bodo zahtevali od Jugoslavije in od Češke precizne izjave, kako mislijo o besarabskem vprašanju.
Repracijsfta Konferenca.
Bruselj, 26. junija. (Izv.) Belgija se bo udeležila za 16. julija napovedane konference v Londonu.
Washington, 26. junija. (Izv.) V ameriških diplomatskih krogih izjavljajo, da se bo Amerika udeležila konference 16. julija v Londonu po posebnem zastopstvu.
Washington, 26. junija. (Izv.) Predsednik Coolidge je imenoval za ameriškega zastopnika na reparacijski konferenci Kellog-a. Ta bo imel znatno večja polnomočja kot dosedanji ameriški «opazovalci« na ameriških konferencah,
VOJAŠKE ZVEZE NI!
Pariz, 26. junija. (Izv.) Zunanji urad se trudi, da omili oziroma da predstavi v drugi luči izjave Heniotove napram so-trudniku lista «Independence Belge« o neki vojni zvezi med Francijo, Anglijo in Belgijo.
NEMŠKA VLADA IN RAZOROŽITEV.
Berlin, 26. junija, (Izv.) Nemška vlada še ni odgovorila na angleško noto glede kontrole razorožitve.
ŠESTI PORAZ ANGLEŠKE VLADE V PARLAMENTU.
London, 26. junija. (Izv.) Vlada je doživela danes pri glasovanju o zakonskih načrtih glede ureditve prometnih razmer v Londonu svoj šesti parlamentarni poraz, o katerem pa smatrajo, da ne bo imel političnih posledic. Proti vladi so glasovali liberalci in unionistL
GEOLOG DUNIKOWSKI t-
Varšava. 26. junija. (Izv.) Znameniti
geolog Dunikovvski je umrl.
VEČ DELA, MANJ PLAČE.
Varšava, 26. junija. (Izv.) Med delavci in delodajalci v Katovicah se je dosegel komj)romis glede znižanja plač in ureditve delovnega časa.
POTRES NA OGRSKEM,
Budimpešta, 26, junija. (Izv.) Potresni aparati so zaznamovali danes kratek potres, ki je trajal približno 10 sekund.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite >Zvonoglas.<
Uspešna borba
za samovlado indije.
V Simli, kjer stoluje poleti podkralj, so ee zbrali višji upravni uradniki Indije, da se posvetujejo, zakaj indska ustava z leta 1919 — takozvani India-Act —• ne odgovarja svojemu namenu.
Leta 1918-19 se je cela Indija razbur« kala in zahtevala avtonomijo. Ker imajo tudi Angleži med seboj zagrizene imperia-liste ali po naše fašiste, ki zagovarjajo napram kolonijam politiko »močne roke«, Pravijo, da jim je za moč in edinstvo Britanije, v resnici pa so to priganjači raznih veleindustrij in bank, ki se boje za svoje dobičke, Indski angleški imperialisti pa se sestavljajo seveda večjidel iz uradnikov in častnikov, za katere ima indska služba zlato dno. Po krivdi teh krogov je 1. 1919. general Dyer v Amritsaru napadel mirno množico pobožnih indskih romarjev in streljal vanjo s strojnimi puškami. Hva-b.bogu se fašistom ni posrečilo dobiti zase širokega javnega mnenja Anglije in kmalu
So sramotnem amritsarskem pokolju je lontagne izdelal indsko ustavo, ki se je tudi uzakonila, pa se je začela udejstvo-vati šele letos.
Indija je namreč to ustavo sprejela 2 velikim nezaupanjem. Plemeniti Gandi in brata Mohamed Ali so organizirali veliko neodvisnc;tno gibanje. Začuda se je Gandi lotil sredstva popolne pasivne rezistence ali nesodelovanja pri političnih upravnih poslih, ki se pa ni izkazal. Njegovi pristaši so s svojim odporom, ki jc čisto naravno prešel v aktivni, zopet dali angleškim im-perialistom povod nastopili proti domačemu prebivalstvu z nasiljem. Končno so Gandija zaprli, dokler ga ri uže čisto jetič-nega Mac Donald osvobodil.
Medtem so se izvršile volitve v indsko poslansko zbornico, kjer vlada kljub virili-stom nima večine in do danes ni mogla priti do plodonosnega delovanja. Jeseni, ko se bodo vršile volitve v senat, izgubi vlada tudi tam svojo oporo. Indci so opustili pasivno politiko in se organizirali v tri stranke (središče: takozvani svaradž, to je av-tonomisti; levica: neodvisneži; desnica: nacionalni liberalci), ki so se vse zedinile v tem, da bodo izvojevate Indiji najmenj do-minionski položaj. Vse tri stranke so se udeležile tudi volitev v deželne zbore in občine in povsod potolkle vladinovce.
Imperialisti so brez orožja: proti politično organiziranemu ljudstvi j, ki se je kljub temu, da je razdeljeno v tri močno nasprotujoče si stranke, zedinilo za en določen cilj, ne opravijo nič ne niiiraljeze ne bombe iz aeroplanov. In ker je angleška vlada pametna, je zbrala v Simlji strokovnjake, ki bodo izrekli svoje mnenje, ali naj se ustava razširi v smislu indskih zahtev (India Act določa namreč, da se ne sme revidirati do leta 1931). Skoro gotovo se bo to zgodilo, kajti vse delo v Indiji je vsled energičnega in složnega nastopa Ind-cev zastalo in to stvar močno čutijo tudi — žepi manehesterskih in birminghamskih fabrikantov.
ze,
Leta 1910. je bil dr. Gregor Žerjav piw sarniški ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« in ustanovitelj znanega »AgrOrMer-kurja«. Že od nekdaj jc dr. Žerjav rad spa*-jal kmečko ime s trgovskim In v tem oziru izvedel tudi mahinacije, ki so bile ponovno predmet raziskovanj državnega pravdnika in kazensko-odnega postopanja.
Ne samo mahinacije dr. Gregorja Žerjava pri »Zvezi slovenskih zadrug«, kjer je bil poslovni ravnatelj, temveč še mnoge
odrinili. Radovedneži so se razpršili in pnh-nili smo ven v sveži jutranji zrak. Najprvo smo se peljali šo ure in ure polagoma navzgor, pokrajina zeio sknlovita. Nnzadnjo je bil najhujši vzpon promagan in avto se jo razvil, mestoma do 40 km na uro. Videli smo nizek nasip iz prsti, nn n.iem pa od časa do časa razpadlo štirioglato stolpe, najbrž kakšon drugi kitajski zid. Kmalu preide pokrajina v nepregledna strnišča, poleti pokrita z žitnim poljem. Seminlja vidiš šn kakšnega psa, samevnjočega, ali pn kakšno čredo ovac, pa zmeraj manj. Ob nastopu noči smo v kitajski gostilni. Spnli smo slabo, motilo na* je lajanje psov in pa oddaljeno odgovarjali je tulečih volkov.
Drugi dan zgodaj zjutraj pa naprej, po neskončnih valovitih rjavih stepah; ln redkokdaj smo videli na njih gručo nizkih in okroglih mongolskih koč. Iz kož so narejene. Polagoma prehaja prizorišče v podobo prnvr puščavne slike: neizmerne rnvnine enoličnega. rjavosivega, trdo preper'enega peska, pot omačena po ostankih polomljenih avtomobilov ali pa poginolih velblodov. Pro-hitimo Fordov avlo, ves nadušljlv, naložen z desetimi Kitajci in njih prtljago. — Kako mnlo se brigajo Kitajci za sprejemno zmožnost avtomobila, o tem je »Slovenec« pisni pred neknj dnevi v štev. 139. — Avto že nI bil več vreden svojega imenn, zdel sc nam je knkor kakšen pocestni potepuh, strnili brez barve in vse eunjaie, kolesa poškodova-
na. Nato nas je srečala brezkončna karavana velblodov, raztezajoča se od obzorja do obzorja, živali težko naložene. Naš ameriški potovalni tovariš pravi, naj se avto ustavi, da bo pogledal volno in kože, ki so jih nosili velblodi. Njegova sodba je kratka: »Bi ne kupil.« Na dolgem potovanju so privezani velblocii po deret do dvar.njst skupaj na vrvi, potegnjene skoz les. vtaknjen v nosni hrustanec. Čudimo se, kako brez vsakega glasu gre taka karavana naprej: velblodi postavljajo svoje navidez tako okorno noge tako previdno na tla, da ne nastane niti najmanjši šum.
Na večer drugega dne smo bili v bližini naselbine Mongolov, iu rekli smo, da bomo prenočili v največji koči iz kož. Gostoljubni lnstaik je bil takoj pripravljen, da so z vso družino preseli v drugo kočo. Ob svitu kur-bidne svetiijko smo večerjali, gruča Mongolov so jo zbrala okoli nas in z zbranim duhom so nas glodali. Majhna ročica, zakurjena nnm na čast in kurjena z velblodjimi odpadki. je razširjala kmalu. ner.no>no vročino, r. noben Mongol ni odložil svojega težkega kožuha nli pa ogromne kožuhaste kučme. Vsako nošo kretnjo so spremljali /. napol glasnimi opav.knml, natančno so pregledali linijo jod, obstoječo večidel iz konsorv. Podobno so se zanimali za sočno grozdo, ki smo jih kupili v Pekingu; unjstnrpjfomu sem po ntuiil grozd in je bij takn vosol, nn jo imel celo predavanje o tem sadozu. Vsnk poslu-
šavec je smel vzeti eno jagodo in jo je spoštljivo použil. Naš gospodar nam je napravil vtoč čaj, a je bilo preveč posušenih cvetov akacije skuhanih v njem in preveč je bil slau; zato ga mi Fivrop^jei nismo mogli piti. Vseeno smo pa parkrnt srknili, dn gostitelja nismo žalili.- Najstniškega, pravi tip Mongola, so prav posobno spoštljivo gledali; čo je govoril, so vsi utihnili. Ko .ie ogenj pošel in so Mongoli odšli, so zlezli moji tovariši pod kože, jaz pa v spalno vročo, ki so mi jo vsi zavidali. Naslednjega jutra jo nastopilo pravo mongolsko zimsko vreme, termometer je kazal globoko pod ničlo. Zraven pa še hud veter, od severozahoda, torej ravno nam v ohrnz. Kar jokali smo, zavili smo so in nič več nismo gledali okolice. Bližali smo so obmejni stražnici Udze, prvemu selišču Zunanje Mongolije. — Razlikujemo dve Mongoijl: Notranjo, ob Kitajski, in Zunanjo, med Notrnnjo in Sibirijo. V Udze pregledujejo potne liste. Noboden od nas ga pa nt imel; kajti kitajska vlada prepoveduje tujcem potovanje po teh nevarnih krajih in ue izdaja nobenih potnih listov. Uradnik v Udze dela popolnoma po svoji volji, pusti potnike naprej ali pa no. Večkrat mora kdo nnzn.i vn Kitajsko. Nam jo prišlo vrerao na pomoč. Udze obstoji iz pnr koč. iz ilovice, iz telegrafsko postnje ln takozvanega uradnega poslopja. Uradnik ni hotel ven in jo rekel, naj pridemo uotr-r, mi pa nismo hotel! noter in smo. rekli, naj pride on ven. Bili smo na
bolj njegove mahinacije pri družbi »Agro-Merkur«, katerega konkurz je povzročil ravno dr. Žerjav in v novejšem času razne bančne afere, kmečki in svinčeni fondi, ustanovitev Samostojne kmetijske stranke in financiranje iste, sekvestriranje in »nacionalizirale« podjetij, tovarcn itd., vse to so^oglavja, ki z bengalično lučjo ka-žyfo, паЧсај demokratje mislijo, kadar govore o državotvornosti ali nacionalizmu. Spominjamo samo na dejstvo, da je kazenski akt dr. Žerjava pri deželnem sodišču v Ljubljani izginil, da ga ni več, da mu je njegov prijatelj dr. Kramar oskrbel v Belgradu pomiloščenje kazni, ker bi sicer danes ne mogel nositi doktorskega naslova in izvrševati odvetniške prakse; vse to so delikatne zadeve, v katerih naša javnost še ni razpravljala in v javnost te stvari niso proniknile.
O vsem tem bomo še razpravljali in našo javnost informirali, ker z uničevanjem sodnih spisov niso uničeni tudi spomini sodobnikov in številni zapiski in dokazi iz drugih aktov.
Za enkrat se omejimo na dr. Žerjavovo poslovanje kot ravnatelja »Zveze slovenskih zadrug« in ustanovitelja »Agro-Merkurja«,
Dne 15. novembra 1910 se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava v konkurzni zadevi »Agro-Merkurja«. Pri tej razpravi so bile pregledane poslovne knjige »Agro-Merkurja« in »Zveze slovenskih zadrug«. Ugotovitve te razprave so razkrile naravnost kričeče stanje poslovnih knjig obeh zavodov. Dočim so bile knjige »Agro-Merkurja« v formalnem oziru še kolikor toliko urejene, so se nahajale poslovne knjige »Zveze slovenskih zadrug«, kateri je ravnateljeval tedaj dr. G, Žerjav, v škandaloznem stanju. Te knjige sploh niso odgovarjale predpisom trgovskega zakona in so bile kot trgovske, oziroma zadružne knjige nerabne. Poslovne knjige niso bile niti vezane, niti kolekova-ne niti pečatene. Knjižni vpisi so bili skrajno pomanjkljivi. Posamezni računi so izkazovali presledke, korekture, črtanja in radiranja. Tudi je bilo opaziti v teh knjigah na mnogih mestih, da so dr. Žerjavovi poslovni ljudje v zadružne knjige vpisovali posamezne postavke s svinčnikom. Višek nerednosti pa je izkazovala takozvana »skrivna knjiga« Zveze slovenskih zadrug, to je bila takoimenovana »Kmetska«. Ta knjiga, zlata skrivnost dr. Gregorja Žerjava, se je odlikovala predvsem s tem, da so bili v nji na mnogih krajih listi iztrgani in z drugimi listi nadomeščeni, na katerih so se nahajale velezanimive vknjižbe.
Ta skrivna knjiga z imenom »Kmetska« je fungirala kot glavna knjiga »Zveze slovenskih zadrug«. Poleg te knjige je bilo sodišču predloženih še dvoje drugih glavnih knjig in blagajniški dnevnik.
Največje začudenje je vzbudila sodna ugotovitev, da se številne postavke »Agro-Merkurja, ki so bile priložene prošnji za otvoritev konkurza in zadnji bilanci, — niso ujemale z vknjižbami v knjigah »Zveze slovenskih zadrug«, kakor tudi ne z vknjižbami poslovnih knjig »Agro-Merkurja«. O skrivnih knjigah »Zveze slovenskih zadrug« so vedeli le dr. Žerjav in njegovi najožji somišljeniki v zadružnem načelstvu. Predsednik zadruge vrhniški veleposestnik in sedanji radikal Lenarčič je tedaj izpovedal, da ni ničesar vedel o teh skrivnih knjigah dr. Žerjava.
Zelo značilna je bila sodna ugotovitev, da so obveznosti »Agro-Merkurja« napram »Zvezi slovenskih zadrug« na podlagi poslovnih knjig »Agro-Merkurja« mnogo nižje, kakor pa so to izkazovale poslovne knjige »Zveze slovenskih zadrug«, čeravno je bil pri obeh zavodih dr. Gregor Žerjav fak-totum. Poslovne knjige »Zveze slovenskih
zadrug« so izkazovale terjatev proti »Agro-Merkurju« v višini 540.000 K, poslovne knjige »Agro-Merkurja« pa le v višini 288 tisoč kron. Knjigovodski izvedenec dr. Lavš je tedaj izjavil pred sodiščem, da so te razlike »knjigovodske manipulacije«.
Sodna razprava je ugotovila, da je bilo poslovanje pri »Zvezi slovenskih zadrug«, kateri je ravnateljeval dr. Gregor Žerjav, skrajno malomarno, da ni odgovarjalo zakonitim predpisom, da ni kazalo nika.kih znakov redno vodenih trgovskih in zadružnih knjig.
»Agro-Merkur« in »Zveza slovenskih zadrug« pa sta bila seveda v ozkih stikih z ljubljansko Mestno hranilnico in Ljubljansko kreditno banko, kjer so tudi dr. Žerjavovi pristaši neomejeno gospodovali.
Tak je bil dr. Žerjav v preteklosti. Kakšen je danes, čuti vsakdo, kdor količkaj zasleduje današnje politično življenje.
Taki destruktivni, protidržavni, proti-narodni in gospodarsko zablodni elementi imajo danes prvo besedo v Sloveniji in se hočejo s silo uveljaviti.
Slovensko ljudstvo predobro pozna iz polpretekle zgodovine dr. Žerjava in njegove ožje politične somišljenike, zato se bo znalo ubraniti nasilja s te in drugih strani.
Čimdalje traja volivna borbn za občine, tem lepši so uspehi za SLS. Sicer čisto naravni pojav, da so se volivci pri občinskih volitvah opredeljevali ne samo po strankarskih vidikih, nego tudi in predvsem po krajevno-interesnih, se je začel takoj umikati, kakor hitro so zavedni volivci opazili, da demokratsko časopisje volivne rezultate falzificira in skuša izrabljati in zlorabi rti tiste volivne izide, ki so bili več-alimanj produkt takorekoč vaških interesov, v splošnopolitične namene, češ da se ljudstvo nagiba k — JDS. Ker pač noben zaveden strankar ne bi mogel in smel dati nasprotniku take priložnosti, da bi ta lagal, zavijal in falzificiral volivne izide v dokaz okrepitve JDS v Sloveniji, so se volivci SLS še bolj vzdramili. Kakor smo že včeraj poročali, je padla ena najstarejših liberalnih trdnjav, kjer so takorekoč od pamtiveka gospodarili prej takoimeno-vani liberalci ali demokrati, kakor se zdaj imenujejo, to je v Poljanah nad Škofjo Loko. Rezultat je sledeč: SLS 169 glasov (9 odbornikov), SKS 56 glasov (3 odbornike], Kmečka delavska zveza 48 glasov (3 odbornike), JDS 34 glasov (2 odbornika). Poljane so bile stara liberalna trdnjava, ki je sedaj padla v roke SLS, ki je dobila 31 glasov več kakor vse nasprotne stranke skupaj.
Trata v Poljanski dolini: SLS 240 glasov (20 odbornikov), Združene napredne stranke 59 glasov (5 odbornikov).
Kamnik: Pravilni izid občinskih volitev je naslednji: SLS 9 odbornikov, JDS 15 (ne 16) odbornikov, »Kamniška okolica« 1 (ne 2) odbornik.
+ Shod SLS v Škofji Loki. V sredo zvečer se je vršil v Društveni dvorani v Škofji Loki sijajno obiskan shod SLS, ki je dokazal, da prebivalstvo v mestu Škofja Loka stoji trdno v tabora SLS. Shod je otvoril g. Sušnik, ki je v uvodnem nagovoru poudarjal pomen shoda glede priprav za občinske volitve. Nato je podal poročilo o političnih razmerah v Sloveniji, o zborovanju Jugoslovanskega kluba v Celju in pomenu občinskih volitev za avtonomijo Slovenije g. dr. Ivan Stanovnik. Ža
mrtvi točki. Pol ure smo čakali. Šofer se je naveličal ln avto je sfrčal naprej. Bili smo čez mejo. Puščava je bila sedaj gladka in trda, kakor biljard, in drčali smo po njej s 70 do 80 km na nro. Noč smo prebili v zavetišču lam. Lame so nas gledali z nekako apatično vdanostjo, kakor zlo, ki mu ne moreš uteči.
Drugi dan smo se bližali cilju potovanja. Ob obeh straneh poti so se pojavili spet stepni pašniki, nato vrste gričev in slednjič gore. Počasi je šlo navzdol, a kar naprej. V gozdu, skoz katerega smo se nato peljali, smo kljub hudemu mrazu opazovali živahno življenje. Marmotice, kunci in druge živali so švigale mod zemskimi luknjami tja in sem. Potem so se prikazali prvi Mongoli, v dolgih plaščih iz kožuhovine, v kožuhastih kučmah, potegnjenih globoko dol na ušesa, takih kakor čok sladkorja. Naselbin je bilo zmeraj več in tndi promet je postajal čimdalje bolj živahen. Obhodna straža na konjih паз je ustavila, divji so se nam videli in osoren jo lul njih gias; eden od divjakov .ie stopil v avto, za stražo ln varstvo. V bližini TTrgo so bile ceste kar moč slabe. V zle-danelem morju blata so se bili napravili redni povprečni vhalovi v približni razdalji pol metra drug od drugega; kmalu smo so mogli prepričati, da so jih bili napravili ne-
•	it , .	t- ui .n	...v,
nievillll UMIl 111 IllUJt', Л1 .-.o i»Oi/dil	"J
natančno po sledi tistih, ki so bili spredaj. Skakali smo v avtu gor in dol, to ni bila no-
bena vožnja več. Slednjič smo prišli pred uradno poslopje sestrinskega mesta Urge, Majmačina, podobno je bilo skednju. — Ne smemo zamenjati tega Majmačina z Majma-činom na meji Mongolije, nasproti sibirskemu mostu Kjahta. Dobesedna prestava za Majmačln je »mesto prodajo in nakupa«, ker je trgovina v »sveti Urgi« prav za prav prepovedana. Pokazati smo morali potne liste in v čakalnici, mrzli kot led, so nas do golega preiskali. Že prej so mi bili svetovali, naj se pri preiskavi dobrovoljno-mogočno smejarn; to je učinkovalo, in umazanci so me kmalu izpustili. Mojemu ameriškemu tovarišu so pa ni tako dobro godilo. Mongoli so mu hoteli prerezati usnjato vrečico, ki jo je nosil obešeno okoli vratu in v kateri je imel denar in kreditno pismo. To ga je tako ujezilo, da jo začel kar besneti. Dosegel je pa ravno nasprotno: dobesedno do krvi so ga mučili, pete na čevljih so mu odtrgali, uro narazen dejali, fotogrufični aparat razdejali itd. In potem šele, ko so slišali, da je Amorlkanec! Par dni proj jo bil namreč umrl Ljenin, in govorili so, da jo njegovo smrt zakrivila malomarnost ameriškega zdravnika. Navadno mongolsko ljudstvo je pa vse boljševistično. No, slednjič je bila tudi ta muka pri kraju, in po več kot triurni preiskavi so nas f pustili v Urgo.t O Urgi smo pa pisali že v št. 137.
njim so govorili še g. župan Hafner in drugi, na kar je predsednik s predlogm, da se izreče popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, ki je bilo soglasno sprejeto, zaključil veličastno zborovanje. Shod v Škofji Loki je dokazal, da je SLS trdno zasidrana med ondotnim prebivalstvom in da bo SLS pri občinskih volitvah sijajno zmagala.
-f Pašič in volitve. «Pravda«: »Zelo t zanimivo je, s kako gotovostjo se pripravlja Pašič na volitve, čeprav dobiva poročila, da ne bo dobil volivnega mandata! On računa kljub temu na volivni mandat. Njegovi najbližji prijatelji postavljajo tudi že kandidate, seveda samo take, ki bodo brezpogojno ubogali. Vedeti je pa treba, da vladar ne želi volitev v tako ostrih razmerah, a tudi drugi Činitelji volitev ne žele. Predsednik skupščine jih ne želi in na tem stališču stoji še danes.«
Jugoslovanski klub je, predno se je zbral na sejo v Celju, pozabil vprašati uredništvo »Slovenskega naroda«, kakšne resolucije naj bi sklenil, oziroma kakšne interpelacije naj bi gg. ministrom stavil. Zaradi te napake se je zgodilo, da sklepi v Celju ne odgovarjajo nazorom in željam tega lista in da >pomenijo odkrito priznanje nazadovanja, neorientiranosti in malo-dušja SLS.«, kakor ugotavlja »Slovenski narod«. Najbolj neodpustljivo pa je, da se »Jugoslovanski klub« ni bavil z »razdorom, ki je nastal v zadnjem času med takozvani-_mi političnimi in samoupravnimi avtono-misti krščanskega socializma«. — »Vse to,« pravijo ata, »bi bila morala seja Jugoslovanskega kluba v Celju razpravljati, opustila pa je vse, ali vsaj v komunikeju o njenih sklepih ne najdemo besedice, iz katerih bi lahko sklepali (ata namreč), da se ta stranka zaveda sedanjega trenotka in da temu primerno ukrepa.« — Naj nihče ne misli, da se »Slovenski narod« samo šali, ampak on je resnično prepričan, da se je SLS v času, ko gre za skupen odpor vsega ljudstva proti jugoslovanskemu fašizmu, razklala in da bo »krščansko-social-no krilo« prestopilo v tabor samostojnih demokratov ali pa ga vsaj podprlo. Spričo tega je res bila nepopravljiva napaka, da »Jugoslovanski klub« v Celju ni sklenil tozadevne resolucije, s katero bi to nevarnost odvrnil.
Kaj hoče jugoslovanski fašizem? Na to odgovarja »Slovenski narod« sledeče: »Ju-goslovenski nacionalizem hoče točno veljavo zakonov, spoštovanje jugoslovanskega pravnega reda ter kulturne oblike strankarskega boja.« — Trbovlje so za to naravnost sijajen dokaz.
Dobro se poznajo. Pod naslovom »Ju-trovski nacijonalizem« piše »Kmetij, list«: »Jutrovci«, ki seveda niso čisto nič nasilni, bi radi SKS nekaj dolžili zvez s komunisti, s klerikalci in z dragimi odkritimi sovražniki Jugoslavije. Oni kot »nacijonaliati« imajo seveda dolžnost stalno opozarjati in paziti, odkoder državi preti nevarnost. Zaenkrat ji preti nevarnost od SKS, kajti mi nismo »nacijonalni« in torej basta! E, strič-ki iz »Jutrove« dežele, želeli bi zvedeti od vas, kakšen nacijonalizem vi pravzaprav zastopate, oz. kaj sploh razumete pod besedo »nacijonalizem«? Ta radovednost se nam je vzbudila pri spominu, da ste svoj čas, ko ste se še borili proti radikalni korupciji — gladni, daleč stran od jaslic — SKS strašno hudo zamerili njeno spojitev s srbskimi zemljoradniki ter ste nas celo dolžili, da izdajamo »narodne« interese s tem, ker se vežemo s srbskimi zemljoradniki. Pa istotako se spominjamo, da ste cesto pisali proti velesrbskimi radikalom in svarili Slovence pred velesrbstvom. Danes ste v zvezi z »velesrbi«. Nas silno, silno zanima, kakšen nacijonalizem pravzaprav zastopate in kako dolgo mislite pri s e d a -njem svojem nacijonalizmu vztrajati. Samo dotlej, ko bo kaj v jaslih ali tudi še preko tega?
»Samouprava« o Kranju. O občinskih volitvah v Kranju piše belgrajska »Samouprava« med drugim: »Na osnovi rezultata izbora biče izabran za predsednika op-štine ponovo g. Ciril Pire, ugledan kranjski gradanin i veliki patriota i naš dobar prijatelj. Kranj je jedina opština u Slove-načkoj, koja je dosada izabrala g. Pašiča za svog počasnog gradanina, a več pre tri godine primila je predlog našeg jednomiš-ljenika profesora Vinka Marinka, da se naša država nazove Velika Srbija i takav zahtev uputila Beogradu.«
Nekdaj. Med vojno je bilo Slovencem strogo prepovedano brati poročila »sovražnih« generalnih štabov. Namreč Slovenec teh poročil ni smel brati v slovenskem jeziku in v slovenskih časopisih. Dovoljeno pa je bilo vsakomur imeti naročene nemške liste iz rajlia, ki so brez skrbi priobčevali vsa poročila o položaju na bojiščih, domača in tuja. Zato so takrat vsi Ljubljančani, ki so znali nemško, horlili sedet v kavarne, kjer so imeli naročeno »Frankfurter Zei-tung« ali pa »K81nische« itd. V kavarni so preklinjali slabo clkorijo in se veselili ruskih zmag, kolikor jih ie bilo, za krtere so zvedeli iz nemških listov, zraven so sc pa smejali avstrijskemu državnem uravdniku.
ki je moral prepovedati nekaj v slovenskih listih, česar ni mogel in za ceno zavezništva tudi ni smel prepovedati nemškim listom. Pa tako je bilo samo nekdaj. Danes je popolnoma izključeno, da bi mogel brati dan za dnem n. pr. v srbskih listih, česar n ebi smel brati v kakem slovenskem listu. Capi to?
Kino »Tivoli« in dr. Žerjav, V petek iu v soboto bodo igrali v kino »Tivoli« film: »Izgubljena igra«. Ta film si bo v sobota ogledal tudi dr. Žerjav.
»Maul halten und weiter dienen!« —« Tako so včasih rekli pri vojakih. Danes velja ta izrek za tiskovno svobodo. Namesto »Primorskega Novega Lista« je začel izdajati bivši hrvatski ban dr. Tomljenović »Sušački Novi List«. Tudi ta list je bil ustavljen. Also: Aushalten, durchhalten und Maul halten! Ali ni vojska vendarle lepa reč?
«Zaupanje dežela, ki so z Anglije zvezane po istem imenu, krvi in zakonih,' je vez, ki je lahka kakor zrak, pa močna kakor železna veriga. Če pustite deželam prepričanje, da so njihove državljanske pravice nerazdružno zvezane z vlado, potem se vas bodo oklepale in nobena sila pod nebom ne bo v stanu omajati njihove pokorščine. Če pa dežele zapazijo, da je vlada nad njimi eno, njihove pravice pa drugo, se bo zgodilo nasprotno. Potem mora vse razpasti in se zrahljati. Nemogoče je postaviti tri milijone ljudi pred sodišče in s silo njihove duše podvreči. Dokler boste, gospodje, tako modri, da boste naš parlament ohranili kot svetišče svobode in naše skupne vere, ne bo псм bena razdalja ločevala src angleško go-vorečih otrok. Čimbolj bo goreča njihovai ljubezen do svobode, tembolj popolna baf njihova udanost. Če pa našim sodržavljan nom v različnih deželah odpoveste delež na svobodi, pretrgate edino vez, ki tvori edinstvo naše države! Ne domišljujte si, da vaše naredbe to veliko tajinstveno enoto vzdržujejo. To so mrtve črke. Kar nam vsem daje edinstveno življenje, to je duh svobodoljubja, duh angleške ustave, ki je iz naše države naredila to, kar je, po spoštovanju svobode. Dokler bo ta vladal, ostanemo veliki in vsi skupaj; kadar ga več ne bo, razpademo. Kajti velika država in mali duhovi, to ne gre skupaj.« (Iz govora voditelja opozicije v angleški nižji zbornici, B u r k e j a , dne 12, marca leta. 1775, ko je svaril pred represalijami proti severni Ameriki, pa je bil preglasovan z 270 glasovi proti 78.)

Strr.žišče pri Kranju. Za letošnje občinske volitve smo vložili tri kandidatne listo: kmečko, delavsko za Stražišče in delavsko za Bitnje. Vse tri so za sedanjega župana Fr. Bašarja, ki si je v kratkem času, kar je bil župan, pridobil zaupanje delavcev ln kmetov. Nasprotniki-demokratje pa so postavili dve kandidatni listi: »gospodarsko« in »delavsko napredno« — obo hočeta svoje glasove dati A. Križnarju, gostilničarju in štacunarju. Ta se dela kot da bi šlo pri teh naših volitvah za obstoj države in narodnosti, pa gre le njemu za njegov žep, pa prav za nič drugega. Mož ne računa slabo. Ako doseže župansko čast, je to že nekaj vredno, poleg tega bi sa povzdignila njegova gostilna in kraniarija. Ljudje bi ne bili več tako sitni in izbirčni glede vina in blaga, ako bi bil gostilničar obenem tudi župan; strahu pred policijsko uro bi ne bilo več, tudi ne visoke takse na plese; občinska trošarina na vino bi se dala odpraviti in namesto nje povišati davek na hiše in zemljo. Navsezadnje bi se dala še skrb za dolgove »Sokolskega doma« kako odvaliti na druge rame — saj veste g. Križnar kot vrsteči se natakar kako je to? Lepi računi, toda ljudje so drugačnih misli. Niso še pozabili na one čase, ko je v Stražišču županoval Pavel-ček, pa tako, da si je zaslužil priimek Atila — šiba božja. In tako šibo naj bi sedaj zopet sami spletli?! — Ne boš, Tone, in če si tudi vse pete zbrusiš! Z lažjo ni opravil ničesar, zdaj pa je poskusil s silo. Pesti uboge delavce in jim žuga, da bodo zgubili delo, če ne voj lijo njega. Res se je stavbinska družba »Slo-grad« tako spozabila, da je odslovila 4 starejše delavce, ker so na naši kandidatni lista", kot da bi delavec ne imel pravice svobodno voliti in voljen biti. Od tvrdlte »Slograd« bi pač pričakovali toliko razsodnosti, da ne gre, da bi se utikala v tuje občinske zadeve, katere jo prav nič ne brigajo. Saj vendar ne bo tvrdka »Slograd« plačevala stroškov naše občine za šolo, reveže itd., da skoraj hoče ukazovati, kakšen odbor naj si izvolimo. Obžalujemo pa tiste delavce, ki so se dali po vsem tem še preslepiti od A. Križnarja. In ti ljudje se imenujejo še sami »napredna stranka« — čuden napredek je to, ako hočejo delavstvo popolnoma sebi usužniti in niso zadovoljni le z njihovim delom, temveč zahtevajo od njih tudi svobodo mišljenja in prepričanja. Tudi to, da jim venomer očitajo: mi vas redimof od nas imate zaslužek — razodeva malo resnično naprednega mišljenja. Kakor da bi sami no potrebovali delavcev. Kaj pa. če bi stražiški takoimenovani naprednjaki morali
temi v najhujšem mrazu iti na Savo prat žimo I Ali 6« bi kranjski Pire, Sire, Pirkmayer morali enkrat sami nositi malto za svoje to-тагпе? En napredek jim pri poznamo, nam-Ireč ta, da so med vojsko obogateli. Tako je n. pr. naš difini Anton Križnar kot reven kmečki fant odšel leta 1914 v vojno službo, katero je odslužil po večini v Judenburgu, vrnil se je pa kot gospod z nabasanim mošnjič-kom, med tem ko smo se drugi možje in fantje vrnili sestradani in raztrgani in nam je hiša doma skoraj propadla. To je bil lep napredek zanj •— pa menda iz tega še ne sledi, da bi mogel svojo stranico imenovati »napredno«. — Radovedni smo, koliko bo delavcev, ki bi glasovali na njegovo napredno »delavsko« stranko in tako izdali svoje stanovske tovariše. — Volivci! Dne 29. janija vsi na volišče in vrzite kroglico: kmetje v DRUGO, delavci iz Stražišča v TRETJO in dolavci iz Bit-nja v ČETRTO skrinjico!
Ia Kranja. (Klerikalna elektrika v Kranju.) Pri zadnjih občinskih volitvah v Kranju je demokratom poleg drugih silnih in nasilnih pomočkov pomagala na konja tudi -klerikalna elektrika« iz Završnice. Dna 25. januarja 1914. leta so vedno napredni Kranjci v svojem nezmotljivem glasilu, v »Slovenskem narodu«, čitali tole pridigo: »Pokazalo se je, da je vsa velikopotezna Lampetova električna akcija brez Pavšlarjevih vodnih sil popolnoma nemogoča. Vsa ta akcija pade v vodo, če dežela ne dobi Pavšlerjevih vodnih sil. Vsa ta akcija postane brezvestno vprizorjena neumnost, e katero je dr. Lampe spravil deželo v silno škodo. Sedaj ve vsak otrok, da je Završ-nica nič, nič in trikrat nič, zavožena stvar, ki ne bode deželi nikoli nič koristila, pač pa ji leto za letom povzročala ogromne stroške.« Pri zadnji občinski seji, ld je bila malo pred volitvami v Kranju, se je pa spretni »trgovec« dr. Sabothy spomnil, da bi se z brezvestno vprizorjeno Lampetovo »neumnostjo« dala napraviti dobra kupčija. Toplo je zagovarjal predlog, da naj v novem Kranju, na gorenji Savi, mestna občina napravi glavni vod za »klerikalno elektriko« iz Završnice, češ da bo ta veliko boljša in cenejša, kakor sedanja in bodoča kranjska elektrika. Sprejeto. Oče župan »o brž porabili to dobrodelnost mesta pri .volivni agitaciji in tako je vrgla klerikalna gorenja Sava mnogo kroglic v prvo skrinjico. Dr. Lampetu bode pa meščanski volivni odbor za veliko »neumnost«, ki je čez 00 let celo v glavah liberalcev postala velika pamet, na gorenji Savi postavil spomenik. Mesto bo dalo svet po 5 kron kvadratni meter.
s	—
Dnevne novice.
—	Avdienco pri kralju na Bledu. Dne
26. L m. so bili v avdienci pri Njegovem Veličanstvu kralju Aleksandru prevzv. g. nadškof dr. Anton Bauer, bivši predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc, vseučiliški prof. dr. M. Slavič in dr.
—	Kralj potuje v Pariz avgusta meseca. Belgrajska »Pravda« poroča, da je obisk nagega kralja v Parizu odložen na mesec avgust Minister vnanjih zadev dr. Ninčič bo odpotoval po konferenci male antante, ki se vrši okoli 12. julija v Pragi, v Pariz, da uredi vprašanje kraljevega obiska.
—	Županstvo občine Bled nam poroča: ff soboto, dne 28. t m. ob pol 9. uri zvečer se vrši na Bledu slavnostna razsvetljava na jezeru v proslavo Vidovega dne ter na čast Nj. Vel. kralja in kraljice. Sodeluje godba dravske divizijske oblasti.
—	Občinske volitve. V nedeljo bodo volitve v velikem delu kamniškega in novomeškega okraja in v radovljiškem in litijskem glavarstvu. Prosimo tem potom, da naši zaupniki takoj po izidu pošljejo poročilo »Slovencu«.
—	Osebne vesti. Pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru se mudi na letovišču zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer s svojim tajnikom, v Rogaški Slatini pa apostolski administrator iz Subotice g. Lajoš Budanovič.
—	Promocija. Danes bo na dunajski nniverzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Davorin F lis, rodom iz Celja.
—	Občni zbor Cecilij inega društva v Ljubljani se bo vršil v torek 1. julija. Ob desetih bo v stolnici slovesna sv. maša. Po ev. maši občni zbor v semenišču. Spored: 1. Nagovor predsednika, 2. poročila tajnika, blagajnika in glasbenega vodje, 3. Predavanje prof. M. Bajuka o pevskem pouku, 4. Volitev društvenega odbora, 5. Slučajnosti. K slovesni sv. maši kakor tudi k občnemu zboru vabi odbor gg. duhovnike, gg. organiste in vse prijatelje cerkvene glasbe.
—	Skladatelj Lucijan Marija Škorjanc je napravil predvčerajšnjim državni izpit iz glasbe z odličnim uspehom. Čestitamo!
—	Obveznico 7 odstotnega državnega posojila iz" leta 1921 in državne obvoznico o vojni škodi. Uradno se poroča: Razni brezvestni in dobičkaželjni agenti širijo med ljudstvom vesti o majhni vrednosti obveznic 7 odstotnega državnega posojila iz leta 1921 in 2 in pol odstotnih državnih obveznic o vojni škodi z namenom, da kupijo te obveznice od nepoučenih lastnikov po kolikor mogoče nizki ceni. La*tniki teh obveznic se opozarjajo, naj ne nasedajo takim vestem in naj, ako uiso res v skrajni sili, ne prodajajo obveznic, ki jim donašajo gotove obresti, eventuelno tudi dobitke in kojih kurr.na vrednost l*o sčasoma dosegla njih nominalno vrednost. Ako se pa le odločijo za prodajo, nai se prej informi-
rajo, kako vrednost imajo te obveznice. 14. maja 1924 je znašal kurz obveznic 7 odstotnega državnega posojila iz leta 1921 67 Din, a kurz 2 in pol odstotnih državnih obveznic o vojni škodi 140 in 450 Din.
—	Djakovski škof v Belgrada. Te dni se je mudil v Belgradu djakovski škof dr. Akša-movič. Oglasil se je med drugim pri ministru za prosveto Pribičeviču.
—	Sprejemanje političnih »ličnosti« in šolska mladina. Ministrstvo za prosveto je izdalo odlok, s katerim prepoveduje, da bi šolska mladina sodelovala pri sprejemanju ministrov iu drugih političnih osebnosti, ako prihajajo v zgolj strankarsko-politične svrhe.
—	Vpokojenci vseh kategorij in železniški invalidi. Minula so že tri leta, odkar so se nastavljencem uredile njihove plače v dinarsko veljavo, z istim dnem bi se moralo to zgoditi tudi vpokojencem in železniškim invalidom. Vpokojenci vseh kategorij in železniški invalidi s kronsko pokojnino in nezgodno rento čakajo še po preteku treh let kdaj se bodo njih pokojnine in nezgodne rente uredile v dinarsko veljavo in enako kakor onim vpokojencem, kateri stopijo sn-daj v pokoj ozir. ponesrečijo. Pri raznih ministrstvih v Belgradu leži nebroj kolkovanih spomenic, v katerih je natančno označena potrebne in pravična preureditev mesečnih prejemkov starih vpokojencev vseh kategorij in železniških invalidov. Čas je, da ministrstvo te spomenice preštudira ter nemudoma ukrene potrebno, da se njih vsebina uveljavi. — Vpošteva naj se, da so tudi stari vpokojcnci in železniški invalidi vršili zvesto in pošteno svojo službo ter so upravičeni zahtevati, da se njihovi mesečni prejemki uredijo tako, ka-. kor to odgovarja pravici. — Delavsko razsodišče v Ljubljani naj se nemudoma ustanovi, zakon za to je izšel že 3. junija 1922. Zakaj torej zavlačevanje z ustanovitvijo?
Koalicija vpokojencev.
—	Iz Jugoslov. Šnmarskega Udruženja. Priglasitve za letošnjo glavno skupščino, ki se bo vršila v drugi polovici avgusta v Sarajevu, prejema Podružnica J. Š. U. v Ljubljani, Križanke, le do dne 16. tnlija 1924.
—	Trgovska, industrij ka in bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti nov pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo obrniti na ravnatelja Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, kateri bo po najboljšem poznavanju sposobnosti absolventov in absolventinj priporočil vedno take, ki bodo odgovarjali posebnim zahtevam raznih strok. Dosedanji ab-solventje in absolventinje so s svojo uporabnostjo v službi dokazali, da je pouk na šoli praktičen in da šola prav dobro dosega svoj namen. Priznalna pisma najrazličnejših podjetij so najboljši dokaz, da šola vzgaja dober trgovski naraščaj.
—	Nov načelnik v ministrstvu prosvete. Za načelnika v oddelku za osnovno šolstvo v ministrsvu prosvete je imenovan dosedanji upravitelj učiteljišča v Sarajevu Steva Markovič.
—	Prevedba začasnih poštarjev. Vsi bivši začasni poštarji so postali pripravniki, ne glede na število službenih let Pripravniki, kateri so po 1. septembru 1923 dovršili tri leta, so predlagani za staLue pripravnike. Pripravniki, kateri imajo več kakor tri leta, ne morejo napredovati v položajne plače preje, dokler ne bodo razpisane po natečaju izpraznjena četrta položajna mesta, katerih število se bo določilo po budžetu. — Poštni odpravniki pa ne spadajo pod uradniški zakon, zato tudi niso prevedeni, pač pa je v teku akcija za zvišanje njih draginjskih doklad, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira.
—	Nevročljivo poštne pošiljke za mesec april 1924. Te dni je izšel razglas o nevroč-Ijivih poštnih pošiljkah in je občinstvu v vpogled v prostoru za stranke na vseh poštah v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Pošiljatelji, oziroma naslovniki teh pošiljk se opozarjajo, da pridejo v teku enega leta od dne tega razglasa ponje, ker bo sicer poštna uprava te pošiljke po preteku navedene dobe na javni dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke, oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi.
—	Carinski paketi iz tnjih držav. Da dobe siromašne stranke pakete iz inozemstva berz carinskih pristojbin v roke, se je t—vba naslovnikom ravnati po tozadevnih carinskih predpisih, kar se pa čestokrat ne zgodi in gredo paketi nazaj na pošiljatelja. Zato opozarja carinska oprava, da mora taka siromašna stranka: 1. vložiti prošnjo, kol-kovano s 5 dinarji, na pristojno carinarnico (ne no cnriujnlno pošto) ter 2. tej proš-nj priložiti a) ubožni list in b) izvirDO pismo pošiljatelja, kolkovano z 2 dinarjema. — Ako naslovnik ne predloži prošnje, oziroma ako je carinarnica ne dobi o pravem času, kakor je omenjeno v dotični odredbi, nli če manjka katera priloga, se prošnja sploh ne upošteva in pošiljka se ocarini po pristojbenikn. Pošiljali prošnje, katere ns ustrezajo vsem tem pogojem, nima nobenega pomena.
—	Zvišanje cen v restavracijskih vagonih. Gen. ravnateljstvo državnih žcleznic je Društvu za spalne vozove dovolilo, da zviša V restavracijskih vozovih ceno za obed od 45 na 50 Din.
—	Orsainancijn hrvMskih odvetnikov, — 24. t. m. ee ic v Zagrebu vršil občni zbor Od-
vetniškega društva za Hrvatsko in Slavonijo. Novi odbor je bil izvoljen temeljem kompromisa; predsednik je dr. Nikola Hoffer.
—	Zlorabe v novosadskem stanovanjskem uradu pre«l sodiščem. Zaradi goljufij pri oddaji stanovanj je bil te dni pred novosadskim sodiščem obsojen na 2 leti ječe bivši uradnik novosadskega stanovanjskega urada Nikola Draženović.
—	Svarilo. Klati se okrog Mirko Zupančič iz Radeč pri Zidanem mostu, izučen strojar. Ker skuša povsod pod raznimi pretvezami in z lažmi izvabiti iz ljudi denar na posodo, se tem potom vsakdo svari, da mu nihče ničesar ne zaupa, ker je imenovani pod kuratelo. — Oškodovanci.
— Chinoferrin kina železnato vino je najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcn in najboljše okrepcevalno sredstvo pri rekonvaleseenzi. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Chinoferrin, kateri je najboljši.
Trboveljski odmevi.
»Fakina so justiticirali komunisti«, piše »Orjuna«. — To bo najbrže saj deloma res. Saj je znano, da je med Orjuno dosti bivših komunistov. Vzglede imamo kar v Trbovljah: Imamo dokaze v rokah, da so bili pri komunistih organizirani predsednik trboveljske Orjune Gustl Kukenberg, vodja akcijske čete trgovec Repič, blagajnik Orjune Zibret in Mirko Kos. Ta zadnja dva sta obiskovala tudi znano komunistično šolo v Trbovljah. Kar je pa od delavstva pristopilo k Orjuni, so veči- j noma taki, ki so bili radi komunizma odpuščeni od rudnika in so potem verjeli, da jih bo Orjuna spravila nazaj na delo. Toliko v pojasnilo, da pri Orjuni sodelujejo bivši komunisti. Če je tudi tako tam, odkoder so prišli morilci, potem bo že mogoče res, da so bivši komunisti sodelovali pri umoru Fakina. Seveda so ti danes aktivni člani Orjune.
Občinski stražnik in »Slovenec«. Zadnjo soboto je občinski stražnik preganjal razna-šalca »Slovenca«, češ da nima pravice oddajati ali prodajati časopisa na javnem prostoru. Ali spada kolportaža pod oblast občine?
»Izposojen« revolver. Pri odhodu Orjun-cev dne ffl. junija je eden prinesel revolver v pisarno na postaji s prošnjo, da ga oddajo na občim, ker si ga je »izposodil« od enega občinskih stražnikov, ko mu je v njegovem pošla municija. Tudi dotični stražnik je bil svojčas komunist itd. Danes bo najbrže Orjunec. Veternica se obrača po sapL Ampak ta dogodek smo zabeležili zato, da se ugotovi, kdo in kako je kdo streljal.
Izjemne odredbe proti društvom. — Kdo jih je izdal? Orlovski naraščaj je hotel prirediti telovadno akademijo — prepovedano! Ali ima telovadba kaj s komunisti opraviti ali je protidržavna ali kaj? Drugo naše društvo je sklicalo društveni občni zbor, tretje pa sestanek za člane. Takoj je bila policija na nogah in orožniški kapetan je poklical k sebi predsednika in zahteval podatke, o čem se bo na sestanku govorilo, kakor tudi programe in vsebino društvenih predavanj. Po katerih paragrafih ima to pravico? Tudi je bil g. kapetan hud, da »Slovenec« ne piše tako kot »Jutro« in »Orjuna«. Pa Bog nam je še dosedaj prizanesel s tisto kurjo slepoto, s katero je udaril naše liberalce in poročevalce »Jutra« in »Orjune«. Zakaj se neki gospod kapetan tako jezi? Dobro bi bilo, ko bi se jezil nad morilci Fakina, ki jih ne more vjeti.
Konfrontacija, V soboto popoldne se je vršila konfrontacija vseh mnogobrojnih prič delavcev, orožnikov in trboveljske Orjune na prostoru, kjer se je izvršil napad. Prostor pred Povš^tovo hišo je bil popolnoma zaseden, to se razume. Toda novega se ni nič dognalo. Ko bi bili prignali sem vse Orjunce, ki so bili 1'. junija tu, bi se že dalo najti in spoznati največje nasilneže, ki so bili sami tujci, medtem ko so se domači Orjunaši zadržali varno zadaj. Kot nobel ljudje so dali — prednost gostom!
!z Prekmurja.
Gimnazija v Murski Soboti. Ena najvažnejših pridobitev Prekmurja je slovenska gimnazija v Murski Soboti. Zavod pomeni v našem kulturnem in gospodarskem in posebej še v nacionalnem živi jen jn neizmerno mnogo. Vsak iskren Prekmurec se je tega zavoda kar najbolj veselil, saj smo se zavedali, koliko smo ž njim pridobili.
V gimnaziji jo že letos bilo pet razredov. Sami Prekmurci so ga obiskovali; sosednjim krajem je iz prometnih ozirov težko pošiljati svojo deco v Soboto. V tej gimnaziji se zbirajo fantje iz vseh kotičkov Prek-mnrja. Sc samo tri leta in imeli bomo popolno gimnazijo. Sedaj pa. slišimo glasove, da bo gimnazija v Soboti ukinjena. Upamo, da se kaj takega ne bo zgodilo; to bi bil vendar kulturen škandal prvo vrste, vendar pa v sedanjih časih lahko pričakujemo vse. Pravih vzrokov za to ni. Kakor se nam zdi, je to igra gotovih gospodov, katerim ni prav nič znto, ali ima Prekmurjo prepotrebno šolstvo ali ne. Z minulim šolskim letom je bila ukinjena meščanska šola. Ta čin so izposlo-vali gospodje z desnice, sedaj se pa gospodje z loviee hočejo revanžirati in Izposlovatl, dn se nkine gimnazija in ohnovi meščanska iola. Mi veni o, da je to vso rodi prostorov. V ooslopju bivšo meščanske šole ie iie za
samo gimnazijo premalo prostorov, torej ве je ona morala umakniti. Vseeno pa se gospodje naj zavedajo, da uganjajo nečedno igro. Nam je potrebna v prvi vrsti gimnazija, a dobra je tudi za nas meščanska šola! V Murski Soboti moramo imeti oba ta žavo-da! Ti gospodje pa se naj raje pobrigajo, da Prekmurje dobi vse svoje, da imamo oba zavoda v M. Soboti in pa popolno meščansko šolo v Dol. Lendavi- S tem bodo mnogo koristili Prekmurju in vsi Prekmurci jim bomo hvaležni.
Upamo, da ministrstvo ne bo gledalo te igre, ampak zavzame edino pravo stališče: vse prepotrebne zavode pusti Prekmurju! Naš kmet plačuje ogromne davke, ali ne bi smel torej zahtevati šol, kjer si lahko izšola svojega sina. Enostavna rešitev naše šolska krize je, da ministrstvo začne čimprej z gradnjo novega poslopja, kjer bo lahko i gimnazija i meščanska šola. Dokler pa ni novo stavbe, pa je pravilna samo ta rešitev, da gimnazija ostane, kjor je, meščanska šola pa se preseli v »Mali grad«, v poslopje, kjer je sedaj okrajno glavarstvo, in to se preseli v »Stari grad?. Kdor zna misliti, naj pad tem razmišljuje in bo prišel do pravega zaključka. Upamo, da se bodo merodajni faktorji v resnici pobrigali za to in storili vse, da se taki škandali ne bodo uganjali, cla nam z vsakim novim šolskim letom zaprejo en učni zavod.
Prekmurci, ki stojimo na stališčn, da nam je potreben kulturen razvoj, da imamo pravico zahtevati vse tri šole: gimnazijo in obe meščanski. Zavoda, kakor je gimnazija, pa nikakor ne moremo pogrešati. Mi hočemo imeti svojo inteligenco, hočemo imeti svoje uradnike in te dobimo samo iz tega zavoda. Nam kot nacionalistom pa gre tndi za nacionalizacijo našega Prekmurja in po našem mnenju dosežemo ta prevzvišeni cilj najlaže in najuspešneje s šolami, našo gimnazijo. Zakaj še sedaj študirajo prekmnrsik fantje na MažarskemT Tega vnaprej ne moremo trpeti! Nam še nenaklonjene kraje pridobimo za se, ako je iz vsake vasi Gornjega Prekmurja po pet študentov v slovenski gimnaziji v Murski Soboti. Zato se žo omenjeni gospodje naj zavedajo svoje škodljive igre, vedo naj pa tudi, da tega dolgo tudi ne bodo uganjali, ker bo naše ljudstvo pometlo z njimi prav pošteno. Ministrstvo pa prosimo, da šolstvo v Prekmurju čimbolj podpre, ker v tem je nacionalna rešitev Prekmurja.
Marko.
Ljubljanske novice.
Ij Vidovdanska proslava na srednjih šo* lah. Šolsko leto se bo sklepalo odslej na naših srednjih šolah na slovesnejši način nego doslej. Posamezni zavodi bodo priredili 28. junija po šolski maši manjše šolske prireditve, pri katerih bodo nastopali učenci in učenke z deklamatoričnimi in glasbenimi točkami. Pri slovesnosti se bodo tudi razdelila najboljšim učencem darila: v vsakem razredu bo dobil najboljši učenec v dar knjigo. K prireditvi so vabljeni starši in sorodniki učencev, pa tudi drugi prijatelji šole.
lj Vse lekarne bodo na Vidovdan do 1. nre odprte, dalje pa samo lekarna Piccolli, Dunajska cesta in lekarna Bakarčič, Karlov ska cesta.
lj Za tujce, ki prihajajo v Ljubljano je izredne zanimivosti sueški prekop v Ljubljani. Če greš z Resljeve ceste preko zmajskega mostu do šolskega drevoreda, vidiš v drevoredu postavljenih dolgo vrsto mesarskih stojnic. Obrni se takoj, ko prideš preko mostu, na desno, zavij v drevored. Ko prideš nekako do tretje stojnice na levi stremi, obstoj in poglej pred se. Pred seboj boš videl jarek, v primeri s katerim je sueški prekop navaden obcestni kmečki žleb. Globok je tako, da mu tudi najvišja peta modernega ženskega čevlja ne pride do dna, ampak se mora na vsak način zvrniti. Ah peta, ali pa ženska. Ali pa oboje. Včasih, dokler je vladala na magistratu še »črnordeča večina«, so take prekope zasipali s peskom, sedanji gospodarji na magistratu pa še peska nimajo, da o denarju sploh ne govorimo.
lj Na XVIII. rednem občnem zboru Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani dne 21. junija je bil izvoljen sledeči odbor: Predseduik Kuljiš Vinko, kemik; podpredsednik Podboj Stane, elektrotehnik; tajnik I. Pust Bogomir, arhitekt; tajnik II. Kozina Pavel, kemik; blagajnik Pardubsky Henrik, gradbenik; knjižničar I. Sitar Franc, gradbenik; knjižničar II. Viher Leopold, gradbenik; štacunar Kump Gvido, montanist; skrip-tar Pire Stano, gradbenik; gospodar-čitalničar Klepec Josip, geodet; revizorja Jenko Dole1 in Fink Ilugo, oba gradbenika.
lj Umrli so v Ljnbljani: Apolonija Legal, zasebnica, 72 let. — Frančiška Jesih, zasebnica, 58 let. — Frančiška Cizerle, delavka, 29 let. — Josip Germšek, sin tovarn, delavca, 11 tednov.
— Pametna misel olomvike policije. Olo-muška policija je dala nalepiti lepake, v katerih poziva vse tiste, kateri bodo odšli na letovišča in ostanejo njih mestna stanovanja prazna, da bi naznanili svoj naslov policiji. Policijski urad namerava tistim hišam posvetiti večjo pozornost in tako preprečiti marsikntero tatvino, katerih je bilo lansko poletje v Olo-^ mucu tako veliko število.
Oospodarsfvo.
Kaj je i dinarjem?
Najnižji kura je dosegel dinar lansko leto, ko je padel v Curlhu dne 19. jan. na 3.60 frankov za 100 dinarjev, Z nastopom sedanjega finančnega ministra so je začela v naši finančni politiki nova era; ki jo je iskreno pozdravila vsa javnost. Dinar se je začel popravljati, tako da je dosegel koncem maja
6.—,	koncem leta (30. dec.) pa 6.45. V tekočem letn se je to dviganje nadaljevalo, tako da je znašal povprečni curiški lrarz v januarju 6.55. V februarju je bil dvig še bolj nagel ter je dosegel dinar dne 18. febr. svoj višek 7.50. Povprečni februarski kurz je znašal 7.06.
Ko so pokazali naši gospodarski krogi precejšnjo skepso napram stalnosti in realnosti tega napredovanja, se je z oficijelno strani samozavestno zatrjevalo, češ da je dvig dinarja v skladu z našo finančno politiko in gospodarsko močjo ter da se bo dinar tndi nstalil na doseženi višini (7.25—7.30). Nasproti temn pa so gospodarski krogi ponovno pokazali na nevzdržuost te višine dinarja ter poudarjali, da je dvig fiktiven, da se ne bo držal na doseženi višini radi slabe gospodarske politike.
Kdo je imel prav, se je kmalu videlo. Sredi marca je nastopila peripotija tako da je bil dinar koncem toga meseoa že na 7.10, dočim se je držal koncem aprila komaj na
7.—.	V maju je bilo nazadovanje sicer majhno, toda konstantno. Začetkom junja jo dospel ha 6.80—6.85. Ni čuda, da se je začela pojavljati v javnosti nervoznost. In zopet je nastopil naš finančni minister ter podal dno 12. junija v »Politiki« izjavo, ki smo jo tudi mi priobčili in o kateri smo takoj rekli, da je preoptimistična. V podkrepitev svojo izjave je navajal, da jo napravila poplava minimalno škodo, dočim je prošli teden konsia-tirala generalna direkcija voda, dn znaša 150 milijonov dinarjev, kar pa popravljajo su-botiški listi v toliko, da znaša ta škoda samo ▼ Bački nad 300 milijonov dinarjev. Minister je nadalje kazal na obilno tobačno iu žitno žetev, na izvrstno sladkorno kampanjo, na stalno naraščajoči izvoz, na zmanjšanje obtoka bankovcev, na uravnotežen proračun, na angleško posojilo monopolski upravi itd. Na podlagi vsega tega bi moral dinar navzgor.
In v istini se naša vplačilna bilanca v eadnjih mesecih ni poslabšala, kvečjemu nasprotno. Obtok bankovcev znaša danes že manj kot 5 in pol milijard, dočim se jo metalna podlaga povečata. In kaj vidimo? Dinar gre dalje navzdol in je dosegel na včerajšnji curiški borzi 6.G5. V Zagrebu jo kljub močni- intervenciji Narodne banke vladala silno čvrsta tendenca in je pričakovati Še nadalnji porast vseh tujih deviz. Nad vse značilna je občutna dispariteta Zagreba in Belgrada, ki vlada že 14 dni nad Curihom. Onriška pariteta liro je znašala 3.685, dočim je notirala na včerajšnji predborzi v Zagrebu 3.72—3.75. Pariteta funta bi morala znašati 368, dočim je notiral 372—375.5, pariteta dolarja bi bila znašala 85.—, dočim je notiral 86.25—87.25, isto jo pri Parizu, ki bi bil moral notirati 4.57, pa jo notiral 4.5975—4.6475 in pri Pragi, ki je notirala mesto 2-52 2.5525— 2-5825. To kažo na veliko večje nezaupanje v vrednost dinarja doma kot pa na inozemskih trgih.
i Čeprav prevladuje ponekod mnenje, da je besi vzrok špekulacija bank, ki izrabljajo kredit Narodne banko v špoknlatlvne, name-
Ob j.50!etnici njegovega rojstva. [Staničev popis.)
2. NEKAJ O MOJI EKSKURZIJI NA SCHAFBERG PRI ST. GILGNU.
(Pismo g. St. izdajatelju.)
(Konec.)
Barometerska in termometerskn opazovanja, ki sem jih ua tej ekskurziji napravil, in istočasna protiopazovanja gosp. prof. Schiegga v Salzburgu so sledeča:
Kraj opazovanja	——»] Barometer	Termometer na barometra	Termometer na proitea
«. Salzburg	T U ,1 Г. H J ' TinT	Ј-'3--Лг„"	4-П S 0 0
Am Ho!	3», 68	+15, 45	+12, 50
b. Salzburg	3", 80	+13, 33	+10, —
St. Gilzen	3", 44	+ 9, 50	+ 8, 50
c. Salzburg	3", 20	+14, 90	+12, -
Schafberg	277, 77	+14,	+12, -
Iz računov sledi, da je Am Hof nad opazovalnim krajem v Salzburgu (soba g. prof. Schiegga) 149"/,oo, St. Gilgen 60г/10 in najvišja točka Schafberga 694r"_/ino pariških klafler, t. j. 5577 pariških čevljev nad gladino Sredozemskega morja. Schnfberg je tedaj za 45 čevljev višji kakor IToher Staufen in 84 čevljev nižji kot Rofieck-Kopf Unters-berga.1
' Vi?, i na opazovalnega kraja v Salzburgu vzeta j Je tu 1410 čevljev. Na toj podlagi meri Hoher Stau-en 5532 in Unterabere 5G1G čevliev nad morjem. 1
sto v obratne evrhe, dalje da eo temu krivi inozemski ekeploatorji, ki si hočejo pred izvozno kampanjo žita in sliv po ceni zasigurati dinarskih deviz, nadalje naivne trditve režimskih listov, češ da so vsemu krivo h'i-jobske vesti različnih dofetjtičnih elementov, trdimo mi kljub Izjavi flnaučnega ministra z dne 12. t. m., da nimajo dogodki v naši notranji ln zunanji politiki nobenega vpliva na vrednost dinarja ln smo prepričani, da se dinar ne more držati na višini, ki odgovarja njegovi resnični gospodarski moči, tako dolgo, dokler ostanejo pogreškl naše zunanjo ln notranje politike isti kot do sedaj.
Ne moremo oporekati navedbam finančnega ministra, da je naša gospodarska situacija ugodna in da so dani v njej vsi pogoji za izboljšanje našo valuto. Oporekati pa moramo njegovi drugi trditvi, češ dn nimajo dogodki notranje in zunanje politike nobenega vpliva na vrednost dinarja. Kajti če bi
bilo temn tako, dinar ne bi padal.
* * *
g Novosadska borza 26. junija. Od sedaj naprej bomo redno prinašali notacije novosad-ske blagovne borze; pripominjamo pa, da so to faktične cene, po katerih so bili etvorjeni zaključki doličnega dne in ne samo takozv. »Richlpreiset, kakor jih prinaša oficijelno borzno poročilo.
gNova pšenica za avgust in september se ponuja proti polnemu plačilu po Din 255, pro-. ti polkasi Din 265, proti duplikat kasi Din 285, koruza od Din 232.60 do Din 235, oves Din 285, moka basis nulerca Din 460 do Din 470, otrobi Din 190 do Din 210. Tendenca čvrsta, ponudba minimalna.
g Konkurz. O imovini »Bistrice«, prve jugoslovanske tovarne za gumbe in kovinske predmete v Slovenski Bistrici, družbe z o. z. se je razglasil konkurz.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Hranilnica v Križevcih d. d. (glavnica 40.000 K); Prometna banka * d. v Ljubljani (glavnica 1 milijon dinarjev); Mirko Stoiner i sinovi, Vukovar, podružnica Maribor, trgovina sa daščarskom robom.
g Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: Agrarna zajednica, zadruga z neomejeno zavezo za d.olnjelendavsko okolico, Dolnja Lendava; Kmetska hranilnica .'n posojilnica v Horjulu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, Horjul.
g Občni zbori. Splošno kreditno društvo, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani 5. julija 1924. Hranilno in posojilno društvo v Konjicah 6. julija 1924, »Balkan« d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani 8. julija 1924.
g Minimalna tarifa na blago roškega izvora. Pri uvozu blaga reškega izvora se bo uporabljala naša minimalna tarifa.
g Škoda po poplavi. Predvčerajšnjem smo poročali, da ceni generalna direkcija vod škodo po poplavi na 150 milijonov dinarjev. Sedaj pa ugotavljajo subotiški listi, da znaša škoda po poplavi samo v'Bački nad 300 milijonov dinarjev. Pri posevkih se coni škoda na 207 milijonov dinarjev., pri nepremičninah pa na 95 milijonov dinarjev.
g Nova železniška proga. Železniška proga Bos. Krupa—Bihač v Bosni se bo jutri otvo-rila javnemu prometu.
g Jugoslovansko zadružništvo. V Belgradu se je te dni otvorila zadružna razstava. Jugoslavija bo udeležena tudi na internacijo-nalni izložbi v Gandu (Belgija), o kateri smo že poročali. Inicijator te svetovne izložbe je Mednarodna zadružna zveza, ki obsega vseh
Horicontalni koti na Schafbergu: Mond-see in Obervvang tvorita kot 34", 37', 30"; Mondsee in St. Gcorgen tvorita kot 48°, 36'; Obervvang in Scharfling tvorita kot 34°, 6'; Scharfling in Giebelgebirge na Avstrijskem tvorila kot 64", 9'; Giebel- in Riescmgebirge v Štajerski tvorita kot 61°, 4'; Riesengebir-ge in Hoher Tliron Tennskega gorovja tvorita kot 71°, 29'; Hoher Thrcn in Hoher Goehl tvorita kot 2°, 34'; Hoher Thron in Watzmann tvorita kot 6", 49'; Hoher Goehl in RoSesk-Kopf tvorita kot 26°, 44'; Hoher Goehl in Sonntagshom tvorita kot 80°, 30'; Hoher Goehl in Kaiserberg tvorita kot Б01, 30'; Hoher Goehl in Hoher Staufen tvorita kot 34°, 31'; Hoher Goehl in Geisberg, Signal tvorila kot 44°, 14'; Hoher Goehl in Fu-schersko jezero tvorita kot 52°, 32'; Fu-schersko jezero in Schober tvorita kot 8n, 40'; Fuschersko jezero in Thalgiiu tvorita kot 12°, 52'; Thalgiiu in Mondsee tvorila kot 26", 44'.
3. Par pripomb.
Valentin Stanič, prvi mož, ki je začel slovensko kulturo smotreno gojiti na Goriškem, se jo rodil 12. februarja 1774 v Bo-drožu pri Kanalu in študiral od 1790—1802 na Trbižu, v Celovcu in v Salzburgu, kjer je pe! 6. januarja 1802 novo mašo. Prvo službo je nastopil isto lato 19. novembra kot kaplan na Banjščicah, kjer je oetal do leta 1809., ko je bil prestavljen za vikarja v Ročinjv V Ročinju je deloval 10 let in 1819 ga je pozval škof Walland, s katerim sta bila, še ko je bil ta v Ljubljani šolski referent, v pismeni zvezi, v Gorico ?.a kanonika. Od 1. 1828. jc bil tudi *vikši šolski ogleda«. Umrl je 29. aprila 1847 in bil pokopan 1. maja. Pesnil je, ргелаја!, sam ti-
5 kontinetov in šteje 30 milijonov zadružnikov. V tej zvezi jo tudi naša država, kjer je 775.736 zadružnikov, kar pomeni, da je 6.5 odstot. celokupnega prebivalstva naše državo v zadrugah. V Sloveniji je zadružnikov 201.800 ali 1» odstot. vsega prebivalstva, v Dalmaciji Štejejo zadružniki 10 odstot. celokupnega prebivalstva, v Hrvatski 9.8 odsiot, v Srbiji 4.6 odstot., v Bosni 2.6 odstot, in v Vojvodini 2.6 odstot. celokupnega prebivalstva dotičnih pokrajin.
g Trgovski odnoša,Ц med Z edin j. državami in Jugoslavijo. V letu 1923. je Jugoslavija izvozila v severonemške Zediujene države za 31.4 milijonov dinarjev svojih produktov, kar pomeni 0.81 odstot. vsoga našega izvoza v istem letu. Glavni naši izvozni predmeti so bili: cement, celuloza, zdravilna zelišča, odpadki tkanin, cigarete itd. Nasprotno pa je Unija uvažala k nam: raztopljeno svinjsko mast, rafiniran petrolej, mazilna olja, surov bombaž, bombaževe tkanino, sladkor itd. — Skupno se je v 9 meeccih pr. lota izvozilo iz Unije v našn državo za 212.4 milijonov dinarjev, kar znači, da jo participirala Unija na našem uvozu s 3.3 odstotki.
g Polom Depositne bnnke na Dunajn. — Kakor poročajo z Dimaja, bo morala Depozit-na banka na Dunaju zaprositi za sodno nadzorstvo. 5 dunajskih velebank je namreč odpovedalo nadaljevanje svoje pomožne akcije sa omenjeno banko. Polom so povzročile špekulacije s francoskim frankom. Veliko škodo je prizadejal banki tudi njen prejšnji gen. ravnatelj Castlglioni.
g Ruska zunanja trgovina. Ruski Izvoz v mesecu marcu tekočega leta je dosegel 479 tisoč 851 ton v vrednosti 31.019.000 zlatih rubljev proti 364.170 tonam oziroma 24.876.000 zl. rubljev, uvoz pa 54.451 ton v vrednosti 12 milijonov 19.000 zl. rubljev proti 33.487 tonam Ofciroma 12.480.000 zl. rubljev v mesecu februarju tekočega leta.
g. Deficit ruskih železnic. Po poročilu >Ekonomičeskaja Zizn« bodo zaključile ruske železnice prvo poletje tekočega leta z deficitom 13 milj. zl. rubljev. Posebno nerentabilen je osebni promet, kjer znašajo stroški za osebo in vrsto (1 vrsta je 1067 metrov) 1.10 ko-pejke, dohodki pa le 0.90 kopejke.
g Iivoz yoIne ua Romunskem. Romunski kmetje nameravajo ustanoviti organizacijo volnenih producentov. Namen te organizacije naj bi bil obramba proti trgovcem in tekstilnim tovarnam, ki izrabljajo težki položaj, v katerem se nahaja romunski poljedelec. Kupci pritiskajo na vse mogoče načine na ceno in ne kupujejo nobene domačo volne, da bi zlomili odpor kmetov. Ponujajo jim 10 levov za volno, toda ti niso pripravljeni prodajati za tako nizko ceno, kliub temu, da imajo še pre-cejšnjj lanske zaloge. Organizacija bo zahtevala od vlade prost izvoz volne, ki je sedaj prepovedan radi zaščite domače tekstilno industrije.
g Razstava v Wembloy-u in Jugoslavija.
Angleški trgovski tajnik v Belgradu je sporočil predstojništvu Razstave angleškega imperija (The British Empiro Exhibition) v Weinbleyu, da namerava obiskati prve tri tedne v juliju večja družba Jugoslovanov, se-stoječa iz predsednikov trgovskih in obrtnih zbornic in drugih trgovskih in industrijskih korporacij Udeležili se bodo obenem tudi različnih pregovorov, ki so v interesu Jugoslavije, posebno z ozirom na izrabo vodnih sil iu mornarice.
g Nova zadružna mlekarna na Norveškem. Velika nova zadružna mlekarna, ki bo izdelovala posebno kondenzirano mleko, je bila
skal in dajal v tisk svoje knjige, otvoril slovensko knjigarno, ustanavljal šole, sam učil "semogoče predmete, tudi telovadbo, znal vsako obrt in bil tudi — zdravnik: cepil je koze, bil inžener: delal je v Kanalu most čez Sočo, ustanovil je društvo proti trpinčenju živali in — in gluhonemnico v Gorici.
Originalen in vsestranski mož.
Kot turist pa je bil gotovo največji in dvomim, če ga je do danes posekal kak slovenski turist, dasi nas loči od njegovega Časa žo dobro stoletje.
Slovenci ga malo poznamo tudi kot turista in zato ga tudi ne moremo prav ceniti. V šoli smo slišali malo o njem ali pa nič, brali pa tudi nič.
Nemci ga poznajo in puneto turietike bolje in so ga že tudi priznalno ocenili. Zeitschrift dos deutschcn und ostorreichi-schen Alpenvereines je leta 1881 prinesel njegov življenjepis in sliko ter ga proglasil v članku o zgodovini turistike za prvega veleturista! Sicer je res, da je bil po svojih turah Nemcem bliže, ker je prelazil vse srednjealpske vrhove in jih nemški popisal, a vendar zasluži, da ga tudi mi pobliže spoznamo v dobi turistike ob njegovi sto-petdesetletnici!
Kaj je vse prelezel pove sam deloma v teh dveh turah, deloma v svoji >Hoji na Triglav«, ki jo je prinesel letošnji Planinski Vestnik v Kogovskovem prevodu. Original Triglavske ture, ki jo je bil poslal »očetu« Bleiwoisu, je v ljubljanskem muzeju. Fragmentarno je bil priobčen v >Bliit-ter aus Krain« in v Ztschr. d. deutsch. u. oster. Alpv. 1885. Daljo omenja se svoje ture — zlasti slovenske — v VVVallfahrt der Tcmbstummen auf den Heil. Berg b. Goera«.
ustanovljena v Hedmarken na Norveškem. Ta zadruga izpolni težko občuteno pomanjkljivost v tej stroki. Ze dolgo časa so tožili mlečni ppoducentl o nizkih cenah, ki so jih dosegali njibovi izdelki, kljub izborni kakovosti; radi! tega sc jih Je združilo več kot 600 v tom podrt jetju, s čimer se bo podjetju zasigurolo dnev-« no preko 40.000 1 mleka. Ta zadružni sistem je prišel na Švedsko in Norveško iz Danske, kjer so se zadruge izborno obnesle v poljedelstvu.
g Proračun Združenih držav ameriknn«
skih. Proračunska komisija Združenih držav poroča, da bo državni proračun za tekoče leto zaključen s prebitkom 350 do 400 milj. dolarjev.
g Tržaška huljcJolnica. Tvornice Železa t Vitkovicah so se pogodile s tržaško ladjedelnico za dobavo materiala. Dobavljale bodo ladjedelnici vse potrebščine za graditev bro-dov, posebno za železne plošče za okroglo 8 milijonov lir.
g Angleška trgovska bilanca v maju se je
povečala v maju in sicer je dosegel uvoz 123 milijonov Lstg. proti 89 mil. v maju 1923, hy voz pa 70.25 mil. pioti 71.50 mil.
Mjonl.
Družba »a širjenje vero. 1. Nabiralne poj le: Hoteli smo jih tiskati, toda imamo že zdaj veliko stroškov, pa tudi vsi gospodje no boste družbe enako organizirali, ampak po krajevnih razmerah. Zalo blagovolite gg. župniki za lelos stvar izpeljati na eden izmed' sledečih treh načinov: ali izslavito desetnikom; nabiralne pole z župnim pečaioin (1), ki bodo obsegale po Д0 predalov za desetnika in druv gili devet članov deset ni j o, čo ste organizira-* ni po desetnijah; ali izstavite pole z župnim; pečatom za več članov in jih izročite pospeševalcem; ali pa kar brez teh pol zapisujte, člane v poseben zapisnik, če vodite vse sami« Članski zapisnik pa seveda mora biti v vseh? treh slučajih že zavoljo pregleda; tega vodite' sami kot pravni vodniki družbe ali pa duhovnik, ki ga vi pooblastite. — 2. Članarino po-* šiljajto z družbenimi čeki ali takoj in saj zat letos vas to tudi prosimo, ali pa saj do koncil decembra ш sicor naravnost, ne potom dekanijskih uradov. — Po naše tiskovine (brošure* letake, sprejemnice, čeke) pišite z naslovom? Družba za širjenje vere, Ljubljana, Pred škofijo 12, ali pa kar uradno na škofijski ordinn-riat. — 4. Za brošuro »Družba za širjenje vere« nam blagohotno pošljite po en dinar za vsaki izvod! — Potrudimo se, da se družba takoj po vseh župnijah ustanovi, da ne bomo na zborovanju Narodnega sveta med zadnjimi I
Cerkveni vestnik.
c Duhovniške spremembe v J.ivantinakI škofiji. Župnija Šmartno pri Velenju je podeljena g. Gregoriju P o t o k a r j u, dosedanjemu župniku v Bočni; župnija Jurklošter pa je podeljena g. Antonu Kocijančiču^ dosedanjemu kaplanu na Ponikvi ob j. ž. Oba gospoda nastopita svoje nove župnije s 1. avgustom. Ravnateljstvo Cirilove tiskarne v Mariboru prevzame s 1. julijem g. Pavel Z i -v o r t n i k, dosedaj kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru. Za kaplana k Sv. Magdaleni v Mariboru pa pride g. Vinko M u n d a, dosedaj delavski tajnik v Celju.
c Sv. birma v CoJju. V četrtek	26. ia
petek 27. junija deli škof dr. Andrej	Karlin
zakrament sv. birme v mestni župni	cerkvi sv. Danijela v Celju.
Ni ga skoraj hriba ne blizu ne daleč, ki bi ga ne bil obiskal!
Popisal je Stanič, kolikor sem mogel doslej ugotoviti, sledeče ture:
1.	»Meine Erfahrungen bei der Exkur« sionen auf den Hohen Goehl.« (Rokopis v; monakovski dvorni knjižnici, deloma екз-cerpiran v Zeitschr. d. deutsch. und osterr. Alpv. 81.)
2.	Die Reise auf den Gloekner. (Prf-občeno v »Intelligenzblatt v. Salzburg 1800, z dne 9., 16. in 23. avg.)
3.	Nene Reise auf den Gloekner (In-telligenzbl. 1802.)
4.	Etwae ttber mcine Exkursion auf den Schafbcrg bei St. Gilgen. (Intelligenzblatt 1801; 11. in 18. julija.)
5.	Ehvas iiber meine Reise auf den Triglou in Oberkrain, angefangen am 18. September 1808. — Sem spada še
6.	Zgorai citirana »Wallfahrt«, ker tudi v njej ne more zatajiti turista: opisuje izlet v Št. Maver, na Kalvarijo in na Sv. goro, odkoder obuja 70 leten mož spomine na vse goriške gore, ki jih je oblezel.
Mogoče se posreči komu, da iztakne kje šo kak popis Staničevih mnogoštevilnih tur, a tudi če ne: to kar imamo in vemo o njem zadošča, dn so z občudovanjem poklonimo ob stopetdesetletnici rojstva Staniču — prvemu veleturistu in se ga primemo spomnimo v sezoni tur tudi v njegovem Zavetišču na Triglavu I	Dr. J. L.
■ ■■■шаинивииапиввшвнц
Že nad 60 let najljubše hišno sredstvo proti boleznim prebave so Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, k! dnhe rn nridinnjno ceno v lekarni Leustck.
Dijaški vestnik.
d Izlet v Komendo. V nedeljo 29. junija 1924 priredi podružnica, SDZ izlet v Komendo, kjer so vrši tudi orlovska prireditev. Odidemo z vlakom ob lt.10 uri; zbirališče na glavnem kolodvoru. Vožnja stane tja in nazaj polovična okoli 7 Din. Udeležile se izleta v kolikor mogočo velikem številu. Javite se zaradi kontrolo v dopisnih knjigah dijaških društev. — Tajnik.
Turistika in šport.
Aljažev klub SPD. oskrbi v nedeljo, na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. službo božjo v Kamniški Bistrici, ob uri, ki jo bodo želeli v Bistrici prenočujoči turisti. — Opozarjamo še enkrat na današnji občni zbor kluba ob osmih zvečer v Akademskem domu.
Aleksandrov dom, Erjavčeva koča na Vršiču in Češka koča na Ravneh se otvorijo v soboto dne 28. junija 1924. Koče bodo dobro preskrbljene z jedjo, pijačo in fotografičnimi razglednicami. — Osrednji odbor SPD.
Rapid (Maribor) : Ilirija. V soboto in nedeljo ob 17. uri se vršita na športnem prostoru Ilirije nogometni tekmi med mariborskim Rapidom in Ilirijo. Rapid se nahaja točasno v izredni dobri formi. Vkljub manj ngodni poziciji v prvenstveni konkurenci LNP je momentano znatuo boljši od ofici-rjelnega mariborskega prvaka SSK Maribo-
ra. V reprezentančno moštvo Maribora, ki je 19. t. m. doseglo proti Ljubljani po nadmočni igri neodločen izid 3 : 3, je postavil 7 igračev, ki so se jako dobro obnesli. Posebno privlačnost daje srečanju med Ilirijo ln Rapidom okoliščina, da je bila Ilirija lansko jesen v Mariboru po Rapidu poražena s 4 : 0, kar bo ob tej priliki sigurno z vsemi silami skušala popraviti.
Naznanila.
5. redni občni ibor Narodne galerije se
vrši v torek 1. julija ob petih v srebrni dvorani v Unionu.
Služkinje! Naša stavbna zadruga »Naš dom<r, r. z. z u. z. v Ljubljani vas vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v ned. 29. junija 1924 ob pol 5. v Alojzijevišču po sledečem sporedu: 1. Poročila odbornikov. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Volitev dveh odbornikov. 4. Slučajnosti. Odbor »Našega doma«.
»Naš donu vabi člane načelstva in nadzorstva na skupno sejo, ki se vrši v petek dne 27. junija ob pol 9. zvečer v semeniški ul. 2.
Rakovnik. Žrebanje srečk se ne bo vršilo v nedeljo dne 29. junija, ampak v nedeljo dne 6. julija popoldne ob štirih. Kdor želi srečk, jih še veduo lahko dobi pri »Vodstvu salezijanskega sotrudništva« in pri poverjenikih. Sročolov je v korist novemu svetišču. Srečke so po 2.50 Din. Dobitkov jo 1000 v vrednosti 50.000 dinarjev.
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE.
Domači vrt. Praktični na vod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga 120 Din.
Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din.	,
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Ante Beg. Cena 100 Diu.
Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina. Z dodatkom Albertijev-Znidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din.
Kubična računica. V novi meri s prideja-no naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din.
Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerej-cem. Sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja dež. podkovske šole v Ljubljani. Cena 46 Din.
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din.
!a
V neizmerni bolesti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrl po dolgi, mučni bolezni bolezni, previden s tolažili sv. vere naš prisrčno ljubljeni soprog, nepozabni oče ozir. stari oče in tast, gospod
Pogreb blagopokojnika se vrši dne 28. fu-nija 1024 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Hra-nilniška ccsta 4, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 26. junija 1924.
Marija, soproga. — Ana, Mara, Joiko, otroci. — Anica Biteuc roj. Hočevar, sinaha. — Tatjana, vnukinja.
Zahvala
Vsem, ki so mi ob nesrečni smrti mojega moža
JAKOBA 0CEPEK
radarja ▼ Trbovljah
dne 1. junija, in potem pri pogrebu, stali oh strani in mi bili v pomoč in tolažbo, se najlepše zahvaljujem! — Posebno zahvalo častiti duhovščini, darovalcem vencev, rudarski godbi in mnogobrojniin spremljevalcem.
Vdova Lucija OCEPEK in sorodniki.
Vsem, ki so našega nepozabnega, blagega očeta
v
Franc Cudovana
spremili k večnemu počitku, osobito č. g. župniku Anžiču, pevskemu zboru za ganljive in prelepe žalostinke, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Bog pla-
Škocijan pri Mokronogu, 26. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno uispeS^I
Kot ključavničarski vajenec
išče mesta krepak, 14 letni deček. - Poizve se pri stavbnem Dodjetju Jakob VODO-PIVEC, Zagorje ob Savi.
Dve DIJAKINJI
se sprejmeta na stanovanje in hrano v sredini mesta. Cena ugodna. - Naslov pove uprava lista pod štev. 3643.
s posebnim vho-đUUd dom se takoj odda. - Krakovski nasip 16/1.
ODDA SE za letošnjo sezijo na Bledu popolnoma oprem.
stanovanje t S
sob, kuhinje, velike verande in vsemi pritiklinami. - Ponudbe nd gospo Marijo REPE, Bled,' vila «Gorenka«.
Iščem trgovino
s stanovanjem, tudi z gostilno, na prometnem kraju, v mestu ali na deželi, za več let v najem takoj ali pozneje. - Ponudbe prosim na upravo lista pod Stev, 3629.
manjša, se sprejmeta za prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje pri dobri rodbini. - Naslov v upravi lista pod Stev, 3623.
DAMA najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Orcal Hene«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer га dame ln gospode, Sv. Petra cesta 32.
da ni zame « NOBEDEN upravičen inkasirati računov, kdor se nc izkaže z mojim, specijalno za dotično stranko veljavnim polnomočjera in podpisom. - Opozarjam vse stranke, da no bodo trpele škodo. A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg 10. 3651
URAD LJUBLJANSKEGA VELESEJMA BO ODDAL
pleskarska dela
pri velesejmskih ob jeklih. -Pojasnila in prijv>močki se dobe vsak delavnik med 15. in 18. uro v pisarni vele-sejma. - Ponudbe je vložili najkasneje do petka dne 4. julija 1924.	3633
RODBINA SCHWEGEL-ovn javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen preljubljeni
ing. Alojzij Sdiwegel
danes popoldne po dolgi in mučni bolezni zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega ranjkega se vrši dne 28. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti vila »Gorica« na Rečici na pokopališče v Gorjah.
Rečica, dne 25. junija 1924.	_ . _ _ _ _
ŽALUJOČI OSTALI.

Na ljubljanskem VELE-SEJMU se proda ali odda v najem majhen, ličen
paviljon
pripraven za čebelnjak ali stojnico. Cena se izve pri upravi velesejma, Ljubljana PREVZAMEM dobro idočo
ŠPECER. TRGOVINO
najraje v Ljubljani, v najem. Cenj. ponudbe pod «J, L ®t. 3603« na upravo «Slovenca*.
NAJCENEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«. KDO KUPI SUHO
LIPOVO CVETJE
Ponudbe na naslov: Šijanec, trgovec, Račje pri Mariboru.
Kmetijo, gostilno
vzamem v najem. Prevzamem tudi s prevžitkom. Ponudbe na upravo lista pod ^Pridna«
Priporočamo tvrdko
Hitri računar v kronski in dinarski ve> ljavi. 30 Din.
Vse navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
v —----■	■ i
Poizvedovanja.
Našli so se 3 blagajniški ključi. Dobe se v naši upravi.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, pomoč in tolažila ob bolezni in smrti naše ljubljene mamice itd., gospe
Franci Ш Toaic rej. Sonc
kakor tudi vsem, ki so blagopokojnico spreijiili na njeni zadnji poti, posebno častiti duhovščini, slavni železničarski godbi ter pevcem za ganljive žalostinke izrekamo našo prisrčno zahvalo.
ŽALUJOČI OSTALL
Nekaj vagonov
Gospodarska zveza kupuje j dobro ohranjene železne j
barelc od petroleja in bencina
po najvišji ceni.	3589 !
se takoj kupi. — Ponudbe franko vagon na tvrdko VINKO KRSTAN, Maribor, Maistrova ulica St. 13, 3603
KUPI SE VEČJA MNOŽINA
ozir. jelovifi HLODOV
po možnosti SUHO blago. Ponudbe z navedbo ccne franko vagon nakladalna postaja na upravo •Slovenca« pod šifro «HLODI« Stev. 3502.
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska preroogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica št. 1.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NajeeneiSl nttftnp nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, be'ega ln rujauega platna, šlfona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen In za obrezovanja trt.
Hfi VELIKO IN MALO.
barve, črnila, lake, hit, emajle, žopčže in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi
S diružba
I Z O. I,
Novi Sad
skladišče
podružnica
L|ublja»a
centrala Tovarne
LjubSJana - Medvede.
RAZGLEDNICE
vseh vrst, pisemski, kance-lijski, konceptni, trgovski, svilen, krep, gladilni, stekleni, ovojni, maščohni, ргг-ijament, krcdenčnl in tafet Ibarvan) papir, papirnate servijete, vpisalne knjižice, noteze ter barvice — priporoča veletrgovina OSVaLD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Stev. 9. 3156
za službu nm^nicfO u katol. župskoj crkvi u — Jff1 — I« IfalSlolC Osijeku donjem grodu i
zborovodje dHra,tvakolŠfkož
Dužnost organiste jest upravljanje crkvemm zborom i orguljanje prigodom svih crkvenih služba i svečanosti, Kao zhorovoda «Lipc« ima triput tjedno ohdržavati s pjevačima pokus i zborom ravnati kod svih koncerati i naslupa. — Stalni dohodci su ovi:
Godišnja plača od crkve .... 7200-— Din Godišnja plača od «Lipe« . . . 7200'— Din Pratnja na tikopima oko .... 7500-— Din Orguljanje na rekvijemima . . ._750-— Din
Ukupno godišnje . , . 22650 — Din Osim toga ima prilike da se posveti privatnom po-dučavanju u glazbi, pošto je svaki dan cijelo prije po-dne, a i poslije podne, kad nema ukopa, slobodan. — Natjecati se mogu samo vršne sile te imadu svojoj molbi priklopih elijedeče priloge: 1. svjedodžbu o apsolvira-noj orguljaškoj školi; 2. svjedodžbu o višegodišnjem us-pješnom vodstvu pjevačkog zbora; 3. curriculum vitae.
Molba se ima upraviti na RIMSKO-KAT. ŽUPSKI URED OSIJEK OL, najkasnije do 10. VII. 1924.
U Osijeku, dne 20. lipnja 1924.
Dr. Slavko MICHL,	Ivan ROGIĆ,
predsednik "Lipe«.	upravitelj župe.
IIIIIHIII ■IIH—MM
{PiP Starorenomirano, najfinejše, zajamčeno pristno, sedovine prosto
ZNAMKE „KRCNA", POSTAVNO ZAVAROVANO
dobavlja vsaki čas in v vsaki količini samo na veleod|emalce In trgovce
OLJARNA ALBERT STfiCSER
SLOV. BISTRICA
ZASTOPSTVO: FRANC GULDA, MARIBOR
B
8 fl
K
Ш