r .... , ...... „...., . Pni slovenski dnevnik v ZJedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzem§i nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c/lmeriki -p tS* first Slovenic Daily- in the United States. " Issued every* day except Sundays and Holiday* Entered ab Second-Class matter, Septemb** 21, 1903, at the Post Office at New York, K Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 177. NEW YORK, V PETEK, 29. JULUA 1904. LETNIK XI. Iz PorUrthurja. Portartbursko vojno brodovje je osta-vilo luko; Port Arthur nepremagljiv; pričakovati je važnih dogodkov. VOJNI POROČEVALCI ODPOTO VALI V HARBIN. V BOJIH PRI TA CHE KIAO JE PADLO 5000 JAPONCEV. Japonci nameravajo napasti otok Sahalin. »i ; Chef«»o, 29. julija. Kitajski potniki kteri so doseli iz Port Arthurja, poročajo, da so tri velike ruske vojne lad i je ost a vile portarthursko luko. Imena dotičnih ladij Kitajcem nis« znana. Najbrže se bodo združile z vladivostoško eskadro. Včeraj je dospel semkaj tudi nek rnski častnik, da nakupi jeklo, ktero potrebujejo pri gradnji necega skladišča v Port Arthurju. Častnik iz-avlja, da Japonci ne bodo nikoli osvojili mesta. Petrograd, 29. julija. General Ku-Topntkin brzojavlja, da se položaj na bojišču ni spremenil, vendar je pa pričakovati važnih iznenadenj. Vsi vojni poročevalci so morali odpotovati v Harbin. Tientsin, 29. julija. 10. in 11. ruski vojni kor sta dospela na bojišče in se pridružita vojski generala Kuro-palkina. Liao Tanj;, 29. julija. Ruski vojaki kteri so dobili povelje, da se morajo i ' boja pri Ta Che Kiao umakniti, da-siravno bi Japonce lahko pognali, .so Belo nejevoljni. Rusko topništvo je imelo izvrstne pozicije in vso baterije so zamogle pri bombardiranja jedna drugo podpirati. Drugi dan bojevanja so Rusi poslali med Japonec 401(1 granat, tako, da so japonske baterije morale večkrat v tih n i ti. Polkovnik Pačenko, Čigar baterija se je odlikovala, se je rešil na čudovit način. Ko se je neka granata razletela, vrgla ga je v zrak, vendar je pa zopet vstal in vodil boj dalje. Na to -;o Rini Japonce z bajoneti pregnali, tako, da so v skrajnem neredu bežali. V smrtenih in ranjenih je bilo nad 5000 Japoncev.! Kljub tako sijijnem ruskem vspehu so pa dobili Rusi povelje iz Ta The Kiao odpotovati. _ London, 28. julija. Državni tajnik inostranih del dobi! je od mske vlade zagotovilo, da bode Anglija dobila za razdejanje angleškega parnikaKnight <\)inmander popolno zadoščenje. Razmerje mod Anglijo in Rusijo ni več tako napeto, tako, da se ni bati kom ikacij. Petropmd, 28. julija. Tnkaj se zatrjuje. da sta odpluli ruski kri žarki "Don" in "Ural" na Rudeče morje, da nadomestiti odpozvani križarki "St. iVtcrhurg" in "Smolensk". Tokio, 28. julija Rusko Vladivostok^ brodovje pojavilo se je obobre-žju pokrajine Awa, 200 milj jugoza-padno od Tokohame. Paris, 28. julija. Ruske vladivosto-f- C kri žarke dobivajo na prostem morju potrebni premog, ne da bi se « tem zamudite na svojem potu. 'Nothing to arbitrate! POSESTNIKI CHICAŠKIH KLAVNIC SE NE ZMENIJO ZA POSREDOVANJE NEPRISTRA-NEGA RAZSODIŠČA. Boj se mora izvojevati. — V New Yorku so razmere še normalne. * ° PRVA ŽRTEV. Ovirani železnični promet. Rochester, N. Y., 28. julija. Na jugu Angeliee, se je odtrgal kraj žele ijske proge komad zemlje, kteri je pokril tir v dolgosti 75 čevljev. Že-I^znir-a je najela nad 100 delavcev, da odnašajo zemljo, vsled ktere je železniški promet povsem vstavljen. Vsa okolica in vrtovi so opustošeni. Roparski napad. Colorado Springs, Colo., 28. julija. Semkaj je dospel bivši čuvaj rova Portland, William A mole, in pripoveduje. da je bilo v Victorju v vojaškem zaporu. Ko so ga izpustili, napadli «o ga štirje zakrinkani možje in mu odvzeli vse kar je imel. Iz razstave. St. Louis, Mo., 29. julija. Včeraj so zaprli vse uhode v razstavo, kajti vstopnina je znašala manj, nego bi bilo treba plačati varuhom, ki čuvaiu vrata. Dne 2. avgusta bode razstavno vodstvo vsem uslužbencem znižalo plačo od 5 do 20%. Chicago, III., 2S. julija. Vsi včerajšnji poskusi potom posredovanja končati štrajk vslužbencev tukajšnjih mesarjev, so bili popolnoma brezvspešni. Mesarji so predlog v sklenitvi miru jednostavno zavrnili in izjavili, da v nadalje ne bodo več obravnavali s zastopniki delavskih organizacij, ker so slednje prejšnjo pogodbo prelomile. Ko so delavski vodje o tem zvedeli, izjavili so: "Tudi mi se zamoremo toliko časa bojevati, kakor posestniki klavnic.'' Strajkarji so drage volje sprejeli ponujeno jim posredovanje nepristra-nega razsodišča, toda posestniki klavnic so kratkomalo izjavili: '"There is nothing to arbitrate." Radi tega so pričeli strajkarji raz-postavljati svoje straže. Vozniki so brez izjeme z delom prenehali in danes vozijo pisarniški uradniki vozove polne mesa po mestu. Policija je priredila vse potrebno za varstvo ne-unijskih delavcev, kteri delajo v klavnicah. Vsi vozovi morajo sedaj voziti po Dal stead St., kjer tvori policija špalir. Tukajšnja Ileusner Raking Co., katera je pekla kruh za neunijske delavce, danes ni poslala kruha neunij skim delavcem. Predsednik imenovane družbe je izjavil, da neunijskim delavcem ne more pošiljati kruha, do kler mu mesarji ne jamčijo, da njegovih voznikov Strajkarji ne bodo napadli. Nakladalci so ostali še pri delu. Prva žrtev štrajka je umrla danes v tukajšnjej Continental bolnici. Umrl je namreč Clarence Hall, kterega je nekdo minoli torek ustrelil v trebuh. Josipa Varama so našli danes pred njegovim stanovanjem nezavestnega ležati. Krvavel je iz mnozih ran. Napadli so ga namreč Strajkarji. Dva sumljiva so zaprli. Newyoržki zastopniki mesarjev izjavljajo, da v New Yorku sploh ni občutiti štrajka. Mali prodajalci mesa izkoriščajo sedanji položaj in računajo svojim odjemalcem meso dražje, nego poprej. Meso dobivajo po istej ceni, kakor pred štrajkom, v mnozih slučajih celo ceneje. Zaloga v newyorskih hladilnicah je še uprav ogromna. Mali prodajalci mesa so z samovoljno podražitvijo mesa napravili največjo neumnost, kajti s tem strašijo odjemalce. Newyorski delavci mesarjev še vedno delajo. Chicago, 111., 29. julija. Tukajšnji mesarji imajo sedaj na razpolago 13,479 neunijskih delavcev, dočim znaša Število štrajkarjev 25,420. Roosevelt sprejel. PREDSEDNIK JE SPREJEL PONUJENO MU PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO ZA LETOŠNJE VOLITVE. Tem povodom je govoril daljši govor, in zagovarjal politiko republikanske stranke. SLAVJE V OYSTER BAY. Ubegli kaznjenci. Hendersonville, N. C., 29. julija. V minolej noči všlo je iz tukajšnjih zaporov šest kaznjencev. Ječe so odprli z ponarejenim ključem, kterega so dobili pri prijateljih, ko so bili na delu. Male novice — V Laneasterju, Pa., je 2Gletni mašinist James W. Good v ljubosumnosti svojo ITletno soprogo in samega sebe ustrelil. — Bivši član kongresa, John A. Morrison iz Cochranville, aP., je umrl v 90 letu svoje dobe. — V času od 1. januarja do 27. julija so v denarnej livarni v San Francisco, prelili 77,866 japonskih srebrnih yenov v filipinski denar. V Mi now Ford, Tenn., pripet ila se je razstrelba parnega kotla tamoš-nje parne žage. Mašinist Durham je bil na mestu usmrten. Dve osobi sta smrtno ranjeni. — V Providence. R. I.1, je 501etni italijanski delavec Salvatore Merlo ustrelil svojo omoženo posinovljenko. svojo soprogo in samega sebe. — V Mora, Minn., zgorelo je dvaj-najst poslopij. Škoda znaša $70,000. Oyster Bay, 28. juliaj. Včeraj točno opoludne dospel je semkaj odbor republikanske stranke, da obvesti Roosevelt a o odbranju njega prihodnjim tepublxkanskim predsedniškimi kandidatom. V Oyster Bayu so pozdravili do šleee z 21 streli. Kandidat Roose%*elt je v govoru, kteri je obsezal 3100 besedi, opisal natančno republikansko politiko, ktera mora biti tudi v nadalje taka, kakor dosedaj, kajti le na ta način je mogoče deželi zagotoviti še nadaljno prosperiteto. Z ozirom na postopanje proti velikim organizacijam, ali takozvanim tmstom, povdarjal je predsednik, da se proti njim ravna po zakonih. Kljub temu, da je vlada kupila ozemlje za gradnjo panamskega prekopa, ima še vedno v državnem zakladu prebitka v znesku $161,000,000, kar služi v naj-bolji dokaz, o zdravej finančnej podlagi dežele pod republikansko upravo. Republikanska stranka je uvedla tarif, kteri je dovedel materijelno blagostanje dežele do največje stopinje. Stranka ostane zvesta reciprociteti z drugimi ljudstvi, kakor je to eovoril že pokojni predsednik MeKinley povodom svojega zadnjega govora. Organizacije kapitala, kakor tudi one dela so naravnost posledica našega obrtnega razvoja. Po običajnih govorih vršil se je pri predsedniku luncheon. Newyorska Mafija. NEPOZNANI ITALIJANI SO PO GROZILNIH PISMIH PRIREDILI RAZSTRELBO PRED HIŠO PAGGLIOLIANO. Atentat so izvršili, ker se za zahtevo, plačati jim dva tisoč dolarjev ni zmenil. LA MANO NERA. Rear-admiral Taylor umrl. Washington, 28. julija. Oddelku vojne mornarice se brzojavlja iz Copper ClilTs, Canada, da je tamkaj umrl rear-admiral Henry Clay Taylor, šef ameriškega navigacijskega biroa. Njegovo truplo bodo prepeljali semkaj. Pokopali ga hod brez najmanjših vojaških časti, ker je tako določil v svojem testamentu. Pokojnik je bil rojen dne 4. marca 1845 v Washingtonu, D. C. Francija in Vatikan. Rim. 28. julija. Vatikanci so poslali včeraj francoski vladi odgovor na njen ultimatum, s kterim je francoska vlada zahtevala, da Vatikan prekliče svoje povelje, ktero je izdal dvema francoskima škofoma, ktera bi morala priti v Rim. Tega Vatikanci ne-čejo storiti in se sklicujejo na cerkveno jurisdikcijo, s ktero pa konkordat nima posla. \ Francija in Maroko. Toulon, Francija, 28. jnlija. Oklop-na križarka "Kleber" in križarka tretjega reda "Galilee", odpluli sta v Tanger, Maroko, z naročilom, da morati biti tamkaj francoskemu poslaniku na razpolago. Uradniki vojnega ministerstva na-znijajo, da je pot francoskih vojnih ladij povsem miroljubna, da sta pa obe Iadiji morali tjekaj odpotovati radi skoraj neznaih razmer v Maroku. Mobilizacija v Maroku. Tanger, Maroko, 29. jnlija. Semkaj je dospela angležka križarka Her-mine. Njen prihod je v zvezi z nemiri v tukajšnjem mestu. Iz Fesa se poroča, da zbira sultan izven mesta večjo vojsko. Pri mestnem ozidju so že zgradili sultanov šotor, kajti sultan bode svoje čete vodil osobno proti pretendentu, kteri zbira vstaše v Tazi in Uidi. Bellova bojazen. Denver, Colo., 28. julija. Generalni pobočnik Sherman M. Bell izjavlja, da se ne strinja z nazori governerja Peabodija, kteri trdi, da je okraj Cripple Creek dovoljno pacificiran, tako, da milica ni več potrebna, "General" je mnenja, da so bodo sedaj, ko je nfijiea odpozvana, nemiri zopet obnovili, kajti štrajk še ai končan. Tajna italijanska organizacija imenom "La mano nera", že dalj časa pisari newyorškim premožnim Italijanom grozilna pisma, s kterim zahteva od njih večje 'svote denarja. Grocer Ciro Paggioliano, 252 Elizabeth St., dobil je 13 taeih pisem, s kterimi so pisalei zahtevali od njega zlačilo $2000. Ker pa tega ni storil, so lopovi včeraj proti dnevu pred njegovo hišo razstrelili dinamitno bombo ktera pa k sreči ni napravila mnogo škode. Imenovani grocer je uverjen, da so to storili člani imenovane tajne organizacije, kteri so mu pisali počenši z 13. julijem, do razstrelbe — 13 grozilnih pisem. Tudi drugi Italijani so dobili taka grozilna pisma, toda iz strahu o tem niso naznanili policiji. Slovenske novosti. — Iz Pittsburga se nam javlja, da je v tamošnjej tovarni lokomotiv, dne 25. t. m. ponesrečil rojak Jakob Za-bukovee. Komad železa ga je na glavi težko ranil, vendar je pa upati, da kmalo okreva. — Iz Collinwooda, 0., nam ]»oroča prijatelj našega lista, da je tamkaj dne 24. t- m. ponesrečil rojak Alojzij Jekoš iz Št. Vida pri Zatičini. Ma-zal je pri lokomotivi gonilna kolesa. Pri tem ga je pa udaril lokomotiven drog tako, da je na mestu umrl. Pokojnik je bil star 19 let. V Ameriki ostavlja očeta in dva brata. —- Iz Pueblo, Colo., se nam poroča, da je tamkaj vlak povozil 421etnega rojaka Andreja Sirdo. — V Clevelandu, Ohio, se je obesil Slovenec Josip Kraker in sicer v J. Grdinovej krčmi. Samomor je izvršil najbrže v otožnosti, ker je nenadno izgubil delo. Sokrivec samomora. Terre Haute, Ind., 28. julija. Tukaj so zaprli dr. C. E. Hardija, kteri je bil obdolžen, da je uredniku lista 'Sullivan Heralda', kteri se je usmrtil, pomagal s tem, da mu je preskrbe! morfium. Libby se je usmrtil, ker je njegova soproga tožila necega njegovih prijateljev na plačilo odškodnine v znesku $10.000. Pet osob je strela ubila. Hazleton, Pa., 28. julija. V minolej noči razsajala je tukaj nevihta, ktera je prorzročila smrt peterim osobam. V Oneidi je strela ubila tri rudarje, in jednega dečka, kteri so sedeli pri mizi. V Quakae Valley udarila*je strela v hišo Miley Hinkeeja in usmrtila njegovo soprogo. SLABO SPANJE. Anton Lypcan iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, kter» želi sedaj priporočiti javnosti "Jaz sve tujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjič poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi n« bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo fca želodec in čreva. S tem, da ojači želodec in čreva, jim omogoči^ da sprejmejo in prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih delžnosti. Živci in mišice, ki dobe hrane od take močne in čiste krvi, postanejo močne in zdrave. To zdravilo ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišča." Na prodaj ▼ lekarnah. Jos. Triner, 699 So. Ashland Ave^ Chi *aro. UL t Minister Plehwe. Ruski minister netranjih zadev je bil umorjen z bombo. UMOR SE JE IZVRŠIL NA ŽIVAH-NEJ CESTI V SRCU PETRO-GRADA, KO JE ŠEL K CARU NIKOLAJU. POKOJNIKOV ŽIVOTOPIS. GOTOVE denarje najceneje ka P« pri F. SAKSERJU io9 Greenwich St-New York. W Petrograd, 29. jnlija. .Včeraj zjutraj je bil umorjen minister netranjih zadev, de Plehve, ko se je peljal na baltiški kolodvor, da bi odpotoval v Petrov dvorec. Nekdo je vrgel bombo pod ministrovo kočijo, ktero je bomba popolnoma razdejala. Minister PHbve je bil grozno razmesarjen. Zločin se je izvršil ob 10. uri dopo-ludne. Morilca so zaprli. Razun ministra, usmrtila je bomba tudi njegovega kočijaža in ranila konja. Preplašeni konji so s polovico voza v skoku oddirjali dalje. Druga polovica voza pa je zdrobljena na kosce. Takoj po zločinu nastala je na ulici nepopisna zmešnjava. Policaji in orožniki so prihiteli na lice mesta iz vseh strani in krog osodepolne;^ meta nabrala se je hipoma velika množica ljudstva. Grozno razmesarjeno ministrovo truplo ležalo je sredi ccste deloma pokrito z sukno necega policaja, izpod ktere je gledala leva. zlomljena roka. Ko je neki policaj /.a nekaj časa ministra odkril, je bilo videti. da je bila njegova glava povsem razstreljena. Na stotine aršinov krog mesta, kjer se je izvršil zločin, bila so tla pokrita z deli kočije in komadi ministrove obleke. Par korakov kraj ministrovega, ležalo je truplo usmrte-nega kočijaža. Minister Plehve je bil na potu k carju Nikolaju, ko se je pripetila tragedija. Napad se je izvršil na Zalal-komskem prospektu, kteri vodi na varšavski in baltiški kolodvor. Napadalec je brezdvomno dobro vedel, da se bode minister Plehve vozil po imenovanem prospektu, kajti Plehve se je peljal vsaki četrtek dopolu-dne k-carju. Morilec je vrgel bombo i vsem natančno. Okolnosti so bile zanj v toliko ugodne, ker je na Zalalkomskem prospektu promet zelo živahen. Voznik je moral radi tega počasi voziti. Bombo je vrgel, ko je kočija/, konje vstavil. Razstrelba je bila strašna in je kočijo popolnoma raznesla. Konji so vsled bolečin podivjali in oddirjali, vendar pa niso prišli daleč, kajti poginoli so vsled izgube krvi. Ministrov sluga je bil težko ranjen in dva uradnika, ktera sta se peljala za ministrom v posebnej dorožki, sta bila lahko ranjena. Tudi morilec je bil na levem ušesu ranjen. Lopov je skušal uteči, vendar so ga pa prijeli. Kmalo po atentatu dospel je vlak iz Petrovega dvorca. Z njim sta se pripeljala tudi vojvoda in vojvodinja Oldenburška. Vest o tragediji se je hitro razširila po mestn in provzročila povsodi veliko ogorčonje. Nekteri so trdili, da je minitstra umorila neka ženska. Zopet drugi trdijo, da je morilec rodom Finec. Vendar pa dosedaj ni znano natančuih podrobnosti o morilcu. Policijski prefekt je takoj obvestil carja o umoru ministra. Ministrovo truplo je ostalo na cesti, dokler ni prišel na lice mesta ogledovalec mrtvecev, kakor to predpisuje zakon. Ko je spisal zapisnik, naložili so truplo na poseben voz in odpeljali v kapelico kraj kolodvora in od tam v palačo pokojnika. Atentat je brezdvomno v zvezi s zaroto, ktero je policija preprečila 13. aprila. Takrat je bil napadalec Ka-zanov usmrten, ker se je njegova bomba prehitro razletela. Tudi se zatrjuje, da se je napada vdeležilo šest osob in da jih je pet všlo. Le jednega, kteri je bil ranjen, so prijeli. Slednjega so dovedli v Aleksandrov hotel skoraj nezavestnega, tako, da skoraj ni mogel govoriti. Najbrže je takoj na to, ko je vrgel bombo, pil strup. Razstrelba bombe je bila tako jaka, da je ministru odtrgala glavo in raz-strgala ves dolenji del trupla. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost ceno in de-bro potovati z najbrzimi paraiki v staro domovino. Cena finim poštnim parnikom prek« vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM II., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, jt preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parnikom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA lorRAINE, na kterih stane vožnja $20.CX). Opozarjamo torej rojake, kteri želt potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor s« sleherni dan prigodi rojakom, kteri n« poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jak« pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA Petrograd, 29. julija. V zvezi z umorom ministra Plehveja so že mnogo ljudi zaprli, med njimi tudi pravega morilca imenom Leglo, kteri je pa od svoje lastne bombe zadobil težke rane. Leglo je rodom Finec. Tudi njegovega' sodruga, ki je tudi Finec, so zaprli. Pri njem so našli tudi jedno bombo, ktero je skušal zagnati na tla, toda to so mu preprečili. Morilec je bil oblečen v rujavo suknjo, na glavi je imel kapo železniških uradnikov. Ko bi morala ministrova kočija zavoziti na most kraj kolodvora, stal je morilec na tro-toarju. Ko je vgledal kočijo, odšel je na ulico in vrgel bombo za vozom. Bomba je zadela zadnje kolo, ter se z tako silo razletela, da je bilo nad 20 ljudi usmrtenih in ranjenih. Minister in njegov koeijaž sta bila na mestu usmrtena in neki gardni častnik je smrtno ranjen. Neki detektiv je prijel morilca, kateri je skušal vteči, dasiravno je bil na roki, obrazu in trebuhu ranjen. Svoj zložin je takoj priznal, ne da bi navedel svoje ime. Policija je aretirala tudi nekega moža, kteri je po atentatu skušal vteči v bližnji hotel. Pri njem so našli tudi bombo. Petrograd, 29. julija. Začasno vod-st\ 'o ministerstva notranjih zadev prevzel je tajni svetnik in senator Durnov.. Senator Plehve imenovan je bil 1. 1902 naslednikom ministra Šipjagina, kterega je umoril dijal Bolcanev. Preje je bil ravnatelj policijskega oddelka. On je reorganiziral policijo. Končno je postal najvplivnejši dr* žavnik carstva. Pokojnik je bil že od mladih nog v državnej službi in je počasi in po -svojem lastnem trudu napredoval. Star je bil 60 let. Ruski dijaki so ga nepopisno črtili, kajti oni so trdili, da je on dejal, da so navadni ljudje sami zločinci ali pa ljudje, ktere je treba prezirati. Plehve je bil po krvi Finec, todakljub temu najboljši slaviza-tor Fincev. Pokojnik je bil skraino delavec in hvalevredno je bilo, da ni bil aristokrat. ■> . \ i-Sv Brezsrčna druhal. Lockhard, Texas, 28. julija. Tolpa "beločepcev" vstrelila je včeraj ae-cega zamorca, dočim so druzega nepopisno mučili. Obe žrtvi sta bivali blizo tnkajšnjega mesteca. Najpreje so beli napadli zamorca Tom Copertona, kterega so skoraj do smrti pretepli. Potem so lopovi odšli v kočo zamorca John Larrimore, toda njegova soproga je na druhal streljala. Beli so tudi streljali. Po streljanju so našli Larre-morja mrtvega na pragu. I "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta ... ......... 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " 44 četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-\zeinSi nedelj in praznikov. "OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovni* a Dopisom in pešiljatvam naredite naslov; "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Talofont 3798 Cortland. Delavska plača in suž* ••y i njistv*. V~nke — ruski Izrael irranico", "zagranični" 1 na vode. Eh. pa kaj i Židki, to je kultura... Vi e?... Res, res kultura! Jaz mejala, ko mi je znani osobno zaupal to. poje svojo trditev motivi-le: "Primerjajte jevrejski narod! Kje je intejigencija, nra! Kako se oblačijo naši! in dekieta od prve da^-ie do poslednje služkinje nosijo klobuke, a ruske ženske?" No. in če primerjaš ruske Zide = Židi v Galiciji, tedaj se vprašuješ nehote: 44Da, kako je to možno? V Avstriji imajo vse pravice, pa so še tak*> "nazaj", kar se tiče njih kulture, kakor jo umeje njih ruski sob rat! Hodijo umazani v pejsikah in dopotopnih lapserda-kah. in duh, kakšen duh Vam raz-prostranjajo! Ruski tam pa po najnovejši modi! Ruski Židje, kterim se "tako hudo godi", ktere 44tako zatirajo"... Veste Vera Miliajlovna, s prva, ko sem prišla v Rusijo, nisem mogla razločevati Rusa od Zida, kar pa, seveda, vsaki ruski človek zna na prvi pogled in sedaj tudi jaz že skoro nezmotlivo. Glavno znamenje je to, da. Vera Miliajlovna. Po ulici koraka, kakor španski velikaš s cilindrom, oblečen v poslednje modne novosti... Misliš si: Ho, kakšna visoka erlava je pa neki to!... Ho... pri mej dun, ali je možno..." Visoka glava pa je nepričakovano utrnila svoj 44 veliki nos" ...s palcema, ki ju je potem obrisala ... vparfumiran robček... Da, da, ..."Das Aussere hui, hui, d as Innere p.ui, pfui!" Kakor veste, sem se hotela odvesti iz 0..a v petek večer, ker se ta dan takoj po zahodu solnca začenja šo-boš (sobota) in sv. pismo prepoveduje svojemu izvoljenemu narodu voziti se po suhi zemlji na sobotni dan. kteri se končuje v soboto kadar se prikazujejo zvezde. A smešno je vendarle, Vera Miliajlovna, kako oni celo Boga goljufajo. Ali ste čitali v časopisu "R. V.", na kakšen način?! Če jim je neobhodno potrebno voziti se v sobotni dan po železnici, tedaj jemljejo seboj v vlak nekaj steklenic vode in umivalnico. Prišedši v kupe po-sede se zviti Zid na par steklenic na-punjenih z vodoj, nekaj vode pa vliva v umivalnico, sezuva se in drži noge v vodi. Ej, "korajžna duša nikoli ne seaga", pravijo pri nas stari ljudje. Vi ste že uganili, kam pes taco moli? Ha, ha, ha, dasi se vozi Žid po železnici, vendar pa po vodi... Opravičen je pred Bqgom. In to je fakt, prosim ! Nu, in ker se nisem mogla rešiti s soboto, morala sem se tveirati in se voziti... V Rusiji je še bilo dobro, ker sem se vozila v drugem razredu brzovlaka, a v Avstriji II. razreda ne moreš preplačati. Poskusila sem v božjem imenu, a prvi in zadnjikrat. Komaj sem sedela v avstrijskem vlaku in že so me obsipavali iz vseh stranij z vprašanji o rnsko-japonski vojni in z ''najboljšimi željami" za Rusijo. Fu, gadja zalega! In čem bližje smo prihajali Dunaju, tem hujše je bilo. Vozili smo se od Krakova. V kupeju na dveh najudobnejših mestih pri oknu s polico, na ktero je bilo možno položiti malo blazinico in fflavo, sedela sta dva ogrska Žida, ki sta se peljala %* Karlove vari. Meni nasproti dve obrazovani, prijazni Malomsinji, a tam daljše Židovka iz Rige. Malorusinji sta znali pravilno po nemški, no, doznavši, da jaz znam po ruski in da stojim za Rusijo z dušo in telom, malo da me nista zadušili v objemih in zagovorile smo le po slavjanski in umele smo se brez zaprek. Prej pa sta me še omenjena dva Žida, s kterimi je vlekla tudi rimska sestrica po nekristjanstvu, spravila v tako jezo, da je vse vrelo po meni. In ko je eden omenil, da bi rad imel vse denarje, ki jih je Japonska dobila od Francije. Anglije in Amerike v dar, zavrnila sem ga: 44Ja, freilich, Juden haben sogar Russland unter sich gesammelt und den Japa-nern bedeirtende Opfer gebracht, aber auch nur die Juden. Und die Juden Frankreich, das ist, Got t sei Dank, noch nicht ganz Frankreich, oder das judisehe England und Amerika ist noch nicht ganz England, ganz Amerika. Kann man denn verlangen, dass die Juden Christen nnterstiitzen wer-den? Gleich und gleieh gesellt sich gern, folglich Unchristen gegren Christen, mit uns aber ist Gott!" S te dobe smo pa govorile Malorusinji in jaz le na svojih slavjanskih narečjih, kar je ta dva Žida strašno peklo. S prva je še šepnil jeden drugemu : 4 4 Sie werden sich nicht lanjre verstelien, warte nur!" A ko je videl, da je razgovor gladko tekel naprej, srledal in slušal nas je nekaj časa in vprašal potem ponižno, neverno in presenečeno: 44Und ist es mogiieli. dass Ilir euch versteht? Es heisst im-mer, dass, wenn zwei Slaven zusam-mentreffen, so miissen sie deutsch spreclien um sich zu verstehen!" — 44Aha!" mislil si je, nemara je pa tista doba, ko je tako bilo, že davno za nami? To se pravi: "Slavjani se zbližujejo, čeprav jih mi (Židje), nemški janičarji, razdvajamo!" Svetli moment mojega potovanja je to, da sem se po naključju srečala in spoznala z mlado poljsko pesnico. Navdušena rodoljubka je bila, no. ne separatistka, ampak Vseslavjanka. Vozili sva se skupaj od Przemišlja do Krakova. Mlada učiteljica je moja nova znanka. Gori in živi za narod. Z nami so se vozili tolsti Žid in dve lepo rejeni Židovki. Med dm«rim je rekla prijetna Poljka: "Da, mi bi še imeli svoje kraljestvo, svojega kralja, da bi ne bilo... teh pijavk", in na-mežiknila je na našo družbo, ki se je čutila poklicano, da bi igrala ulo^o prelagatelja med Poljsko in Rusijo, češ, saj ni možno, da bi se ti dve dami umeli... No, umeli sta se, kajti slavjanski jeziki so boprati in imajo za jeden pojem po več izrazov, iz kterih jeden gotovo prav prihaja. In že le po opetovani prošnji, naj se ne trudijo prevajati ruskega na poljski in narobe, so se neverno pomirili. No, skimovali so z glavami in deli 'i razne opombe. Vi pa, Vera Miliajlovna, dajte tiskati po vseh ruskih časopisih 4 4 Svarilo", naj se nikdo ne vozi na 44 za-granične vode", posebno nervoznim odsvetujte, kajti še zdrav ruski človek ne more brez škode prenašati 44zagraničnih" nasmehov nad Rusijo v sedanji bojni Čas. Sploh pa se letos vozijo iz Rusije v ptuja letovišča skoraj izključno ruski Židje; a resnično ruski človek, kako ste vi sami rekli, ne more zapuščati svoje domovine v tako resnem in težkem času. Vsakega vleče na daljni Iztok!___ Na daljni Iztok!... Vaša Ptička Seliika. IZ HRVATSKE. Glasoviti umirovljeni veliki župan Kovačevie se dviga za glavo nad vso tisto nesrečno 4 4 narodno stranko". On je posebnost v njej. Madjaronstvo, izdajstvo na interesih Hrvatov tira on — ako smemo tako reči — brez figovega pereea. Dočim se ostala narodna stranka trudi, da bi svoje večno umikanje pred oblastniki v Budimpešti vsaj olepšala, oziroma opravičila, pa zastopa Kovačevie uprav brezobrazno odkritosrčnostjo misel odkritega, nagega izdajstva. Kovačevie naravnost hujska Madjare proti lastnemu narodu, on naravnost poživlja Madjare, naj pomadjarijo Hrvatsko. Ako bi šlo po njegovem, bi zadobilo vse javno življenje na Hrvatskem, izlasti v šolah in javnih državnih institucijah pretežno madjar-sko lice. Po Kovačevičevem se ina-djarski jezik še vse premalo širi po Hrvatskem, po njegovem bi morali po šolah v Hrvatskem veliko intenzivneje negovati mad.iarski jezik. Skrajna konsekvenca vsemu, kar hoče Kova-čevič, bi bila končno neizogibno ta, da bi se moral hrvatski jezik umakniti v svoje zadnje zatočišče: do domačega ognjišča borne koče hrvatskega seljaka. Takov-le je kurz Kovačevičeve politike: Hrvatska naj se odreče svoji samostalnosti, naj izgubi svojo avtonomijo, naj se napravi črta čez vso samosvojo minolost naroda hrvatskega, Hrvatska naj izgubi svojo držav-no-pravdno individuvaliteto in naj postane — navaden ogrski komitat! A ta osoba v takozvani 44 narodni stranki" je jeden nje prvih govornikov v važnih debatah in je nje inspirator za postopanje narodne stranke v dušenje hrvatske opozicije v saboru in v preganjanje vseh opozicijonalnili elementov v javnem življenju Hrvatske! Te dni je imel mož v ogrski zbornici govor, ki je jasno markiral smer in namene Kovačevičeve politike. Ta govor pomenja škandalno afero prve vrste in je do viharja razburil vse neodvisno javno mnenje na Hrvat skem. On je zastopal stališče, ki jed-nostavno negira nagodbo od leta 1SGS, prav isto nagodbo, na ktero opira ta-kozvana "narodna stranka" pravo do svoje politične ekzistence. Ta na-godba je program narodni stranki. Po tem programu je 44narodna stranka" obvezana braniti hrvatski teritorij. Kovačevie pa ruši meje tega teritorija ter denuneira Madjarom vse one faktorje, ki delajo na to, da se bodo meje hrvatskega teritorija respekti-rale. On je v svojem govoru zahteval, naj se porušijo vsi zidovi, ki čuvajo samosvoj značaj Hrvatske. A Kovačevie je odličen član 44 narodne stranke". V klubu, v ktereni sedi Kovačevič, pa sede tudi učitelji, ki naj vzgajajo hrvatsko mladino v — duhu narodnih pravic! V tem klubu pa sede tudi svečeniki, člani istega stanu, kterega je Kovačevie ljuto na-pal in proti kteremu je pozival ma-djarske oblastnike na neusmiljeno preganjanje, ker svečeniki da so pravi revolucijonarci proti državni misli madjarski. Vladne "Narodne No vine" so hotele zmuzniti mimo tega škandaloznega, izdajskega govora Kovačeviče-vega s kratko opazko, da Kovačevič v tem in onem zavzema svoje posebno, ekseepcijonalno stališče. Ta — fraza naj bi zadoščala in naj bi izbrisala čudno, žalostno luč, v ktero je postavil Kovačevič vso svojo stranko ?! Ne, gospoda slavna, to ne zadošča, to vas ne opere od madeža, s katerim je Kovačevič kompromitiral vso stranko, to ne zadošča, ako pravite: v tem in onem se mi ne strinjamo s Kovačevičem! Ako nečete, da bode svet sodil, da ste vsi taki, kakoršen je on, morate nastopiti .pozitivno. Oim imate posla' z izdajstvom in izdajaleem ne koristi, ako le nekako namigujete, da ne soglašate! Izdajstvo se tuora obsoditi sans phrase, izdajstvo treba tirati na javni sramotni oder, a z izdajalcem treba pred licem naroda prekiniti vse zveze in %*sako skupnost. Le na tak način more 4 4 narodna stranka" dati domovini zadoščenje za neeuveno žaljenje. Ako 44narodna stranka" ne stori tega, potem jo bode narod moral smatrati z vso pravico kakor sokrivko na sramoti, ki mu jo je prizadel Kovačevič. Prikazni, kakoršna je Kovačevič, morajo izginiti iz naroda. Razlike v političnih nazorih in glede taktike naj le bodo. Ali ob vseh teh razlikah ne sme biti na Hrvatskem stranke, v kteri bi bil možen takov Kovačevič! Ce pa je možen v stranki, ki ima moč in oblast v rokah, potem je to znakom, da je politično življenje zelo bolno in da izlasti nad stranko, v kteri je možen tak človek, plava še vedno duh onega moža, ki je dve desetletji pustošil hrvatsko domovino in upropaščal narod hrvatski. Kova-čeviču je mesto na strani onega fa-moznega Khuen-Hedervarvja, nikdar pa bi mu ne smelo biti mesto v stranki, ktera sama sebe nazivlja 44narodno" in ki jo veže dolžnost, da brani interese naroda. Eiropejske is tragi testi. Trst, 29. julija. Poročnik James Wilkinson Clement jr., od ameriške vojne ladije Kearsarge, je v tukaj-šnjej bolnici umrl za vročinsko boleznijo. Dunaj, 20. julija. Tukajšnje sodišče obsodilo je dva vsled vohunstva sumljiva Rusa, imenom Dirov in Lav-rov v 18- oziroma 12meseč.no jeeo. Oblastim se ni posrečilo dognati pra vili imen obsojencev. Lav rov je naj-brže ruski štabni častnik. Berolin, 29. julija. Rusko-nera.ško trgovinsko pogodbo sta danes podpisala ruski ministerski predsednik Witte v imenu Rusije in Buellow v imenu Nemčije. Paris, 29. julija. V merodajnili krogih se zatrjuje, da je konec diploma-tičnega razmerja med Francijo in Vatikanom neizogiben. Minister inostra-nili del želi zadevo poravnati mirnim potom, ker mu pa ne bode mogoče. Kranjsko slovensko katoIISkO a svete Barbare v Forest City, Penna, Infeorporirano dn6 31, januarja 1902 t PemiFjiTanJji. ODBORNIKI: Pre<7?ednik: Josip Zal ar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, P& GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bctciheli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa Ahton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Ta. Ivan Osalin, P. O. Box 492t Forest City, Pa. Josip Gobl^c, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Sox 5D1, Forest City, H Kabol ZALAR; T. O. Box 28, Forest City, Pi ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matgs, P. O. Box 652, forest City, Psl Dopisi naj pr tfarest City. ' « posajaj^ I. tajnika: John Telban, P. O. Bos 60% Droštveno glasilo je "Glas Naroda". snx Za 100 krem avitr. veljav« treba je dati |2f.55 im k temu še IS centov s« pest&iiae, ker Mera biti demarna pošiljate ▼ registrirala. NAZKANXLO. Slovenoem in Hrvatom t Kock Springs, Wyo., in ekolioi priporočam ▼ obilen obisk SStl003^L, r kterem vedno točim svež« Selilitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter predajam dobre smodke. S spoštovanjem JOS. DEMSHAH. florin«. Wvo "GLAS NABWA" prodaja po 1 mt ftovUkm Anton B o o e k, poslovodja »t- družni«« Frank Saks or. 177» St. Clair SU Cleveland. Ohio. John Snitarii«. 1308 N. Centre St., Joliet, UL Frank Gabrenja. ftlt Power fit.. Johnstown. Pa. FrqnV A. Bandek. Kilwauke*. Wi«. ^——"———^■mmmm^^ v - zaslužene denarje je naj-TO7{(n kolje sigurno domu I ULl\U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York KJE JE F BAN AVSEC? doma iz Gorenjega Jezera pri CirknicL Po peklicn je krojaški pomočnik (vnl-ge Spikarjev). Dne 2. aprila je šel skrivoma od mene, ne da bi bil plačal svoj dolg na boardn v znesku $35. Star je 25 let, srednje postave in opečenega obraza. Rojaki naj se ga varujejo. Ako kedo zve za njegov naslov, naj ga javi "Glasu Naroda", ali pa meni: MARIJA RONKO, Box 385, Conemaugh, Pa. {21-23-26-29—7) NAZNANILO. Članom družtva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., se naznanja, da se polnoštevilno udeleže mesečne seje v nedeljo dne 7. avgusta v družtveni dvorani ob 2. uri popoludne radi važnih točk, ki pridejo na dnevni red. Udeleži naj se vsakdo že radi tega, da se ne bode pozneje izgovarjal, da ni vedel, kaj se je sklenilo. Bratskim pozdravom ODBOR. (27-7—3-8) SSP" POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob-Sinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da seit otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan«'. .,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, uajbolja vina in dišeče cigare, sc pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralru miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodera v prve-vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodo5e> Končno priporočam ožjim rojakoia da me blagovolijo večkrat počasti-s svojim obiskom ! Mohor Mladič, 117 So. Center Av.t blizo 19 al CHTCAfiO, tUJLmiS "^l-.Artv, . . v*.t' vT •• ->"!%, Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan aeon. Telefon St. 59L GEORGE L BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega' notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je človek l>olaii — more se zdraviti- Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebrio pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opiSete. Citajte ! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Eevmatizeiil in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. a hoWni bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- fDOiezni ozdravlena. vila in zdaj sem popolnomn zdrav. * ozdravtiffna Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa ozuiaujena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria SknSek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas Čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. ' Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno oz-dj-avljenje vseli l>olesti: T^al^oi- bolest i na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluliost, slepost, raka, kraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto V maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. w- MM —— Jugoslovan Inkorporirana dne «4. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINIseSOTA. r r URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pesiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. ^ Denarne pošiljatve naj »e pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Karol Pire umrl. Po dolgi in težki bolezni umrl je v Idriji ravnatelj on-dotne mestne realke Karol Pire. Pokojnik je bil brat ravnatelja kmetijske družbe Gustava Pirca in deželnega poslanca Cirila Pirca. Po dovršenih študijah se je pokojnik mudil nekaj časa pri sorodnikih v Ameriki, kje s' J° pridobil široko obzorje in mnogo tiste izredne energije, ki je lastna Amerikancem. Vrnivši se v staro domovino, je postal profesor na ljubljanski realki in se z veliko ljubeznijo posvetil delu pri narodnih druži \ ih. Zlasti za ljubljansko Cital-nicr> si je pridobil nevenljivih zaslug. Kot profesor je bil iskreu prijatelj mladine. Ko je idrijska občina ustanovila realko, je ponudila ravnatelj-sko mesto Karolu Piren, vedoč, da pridobi z njim značajnega moža in izkušenega šolnika, čigar osoba je jamstvo, da se bodo dijaki vzgajali v pravem narodnem duhu. Pokojnik se dolgo ni mogel odločiti, a končno je lepa. vzvišena naloga, ki ga je čakala v Idriji, vendar premagala njegovo ljubezen do Ljubljane. Karol Pire je iz|M>lnil vse nade, kar so jih gojili v Mriji, v največji meri. Bil je vzoren ravnatelj in je za mlado realko njegova smrt jako britka izguba. Pokojnik je bil kor.eiljantnega značaja, v narodnem ozira radikalen, sicer pa se je lotil ogenj njene obleke. Goreča je letela na dvorišče. Ožžgano in opečeno so prenesli v bolnišnico. Pogorel je v Tolminu mlin s žago drž. poslancu O. Gabrščeku, in sicer dne 10. julija dopoludne. Strela ubila otroka. Dne 14. julija v jutro je ubila strela nekega dečka iz Bukovice pri Biljali, ko je šel v Šolo. Treščilo je vanj na cesti pod šolo. Ostal je takoj mrtev. Deček se piše Ivan Gregorič, 12 let star. Utonil v Soči. Soča je vzlic vročini krog in krog mrzla, pri kopanju pa nevarna. Kopat se je bil šel v Sočo neki Nikola Rujevič iz Crnegore, delavec pri železnici v Plaveli. Plavati ni znal, in ko je zašel v malo bolj globoko vodo, ga je potegnila s seboj in revež je utonil. Na bregu je stala njegova žena ter klieala na pomoe, ali med tem je že izginil v vodi. Truplo so našli med Dolgonjivo in Solkanom. Umrl je v Trstu Anton Počkaj, zaveden in značajno slovenski trgovec in posestnik. Njegov slovenski napis v Trstu je imel svoj čas viharno zgodovino. Starinske freske so našli v Št. Petru na Goi'iskem v cerkvi, ko so hoteli prebarvati presbiterij. Ko so odstranjevali omet, so prišli na freske, ki so stare baje kakih 400 let. Čakajo izvedenca, predno nadaljujejo z delom. SUVAT SKE NOVICE. zlata duša ter ostane vsem mnogoštevilnim prijateljem nepozabljiv. Hrvatski pisatelj Petar Petrovič, eegar ljudska drama "Rkač" se je Umrli so v Ljubljani: Ivana Vin- }e'os s tolikim uspehom igrala v Za-eeneij:i Gorjanc, usmiljena sestra, 35 ^rebu, je dobil od deželne vlade usta-let ; Marija Drexler, vlakovodje hče, novo, da prepotuje Liko ter si nabere 20 mesecev. — V bolnici: Lucija Za- gradiva za novo ljudsko igro. veršnik, dninariea, 09 let; Pavla , , Kliš kotla« jeva hči, 10 let. Zarad.1 ^monstrndj Povodom po- vralka izključenih hrvatskih kadetov Umrla je v Kritnju gospica Mar- lz Pečuha v Zagreb sta bila obsojena gareta Vidmar, zadnja sestra pokoj-1 jva abiturijenta vsak na 8 dni za-nega knezoškofa Jerneja Vidmarja. ; por{lj 00 Hrva- ?k Fran A lie. Utonil ie v Savi na Krškem učenec ondotne meščanske šole, 151etni Friderik Sehoenwetter, sin notarja tov iz Dalmacije. Zadnji čas pa so jih na pritisk domačih delavcev začeli Sciioenwettra, ki je v Ljubljani pred podjetniki trumoma odpuščati, češ, 3. leti umrl. Deček je bil v svojem ker ne znajo angležko jim tudi ru-živijeuju sploh nesrečen, kajti še U . larski predpisi niso znani ter zakri-pn .1 dnevi o ga bili komaj rešili vijo vse nesreče. Pravi uzrog gonji smrti, ko ga je bil pičil modras. Orožnik je rešil življenje. V B;stri-co pri Mojstrani je padla 9 in polletna hčerka posestnika Petra Kovača iz Mojstrane. Ondi na dopustu se nahajajoči omžniški postajevodja Ivan Sevnik je skočil za deklico v vodo in jo rešil. Pet hiš je pogorelo na Senturški gori v noči od 12. na 13. julija. Požar v Št. Jnrju pri Kranju je napravil 10.270 kron škode. Zavarovanja znaša 6500 kron. Zažgal je 72letni slaboumni starček Jernej Golob. Cesar je daroval po toči oškodovanim prebivalcem novomeškega političnega okraja 8000 kron. ŠTAJERSKE NOVICE. Radi klobuka utonil. Pri Radgoni je padel v Mnro nekemu 1 "letnemu pa je ta, ker so hrvatski delavci s svojo pridnostjo preveč nevarni tekmeci lenim avstralskim delavcem. BALKANSKE NOVICE. Carigrad. Pri Amatovem pod železniško progo Solun—Skoplje so našli rov z desetimi dinamitnimi patrona-mi. Govori se, da je bil atentat namenjen namestnikom civilnih agentov, ki bi se bili morali pripeljati drugi dan po železnici. Sofija. Maeedonski odbor je prepričan, da so zadnji atentat na železnico izvršili Turki, da bi imeli vzrok preklinjati in ropati bolgarsko prebivalstvo. Sofija. Med voditelji armenskega gibanja in macedoriskimi odbori se snuje vzajemna vez za skupno nastopanje. Sofija. Med Cončevisti in notranjo mizarskemu pomočniku klobuk. De- organizacijo je nastal zopet hud raz- jc je skočil za klobukom v vodo, a vrtincu utonil. Prijet tat. V Celju so prijeli znanega tatu Janeza Ferleža iz Slatine. Vlomil je v par stanovanj. PRIMORSKE NOVICE. Starka v ognju. 781etna starka Katarina Hvala v ulici Orzoni v Gorici je hotela zakuriti v svoji siromašni kuhnjici z raznimi tankimi odrezki, ktere je nabrala pri mizarjih. Ker je to rado gorelo in je starka nerodna, por. Cončevisti dolžijo oba voditelja notranjo organizacije, Sandonskega in Cernopeva, da so njune čete izvršile nasilja na bolgarskih rodbinah v Macedoniji. POHIŠTVO NA PRODAJ. Za opremljenje 10 do 12 stanovni kov. Hiša je nova, ima vodnjak, veliko klet itd. K njej spada tudi aker zemljišča. Natančneje se* izve pri: ANTON ŽELEZNIKAR, Box 612, Salida, Colo. (2S-9—7) RAZNOTEROSTI. Štrajk v Boryslavu Še vedno traja, kljub neprestanim pogajanjem med lastniki in voditelji delavcev. Ker delo počiva, izteče vsaki dan v jarke in potoke nafte za 80,000 do 90,000 K. Pitna voda je vsled tega okužena s petrolejem. Borvslav izgleda liki vojno taborišče. Vojaštvu zapoveduje general Keiler. Poročnik Kwieeh je pred vrsto ustrelil z revolverjem nekega vojaka, ker se je baje simpatično izjavil za štrajkarje. Zaradi veleizdaje so v Lvovu zaprli filozofa Lozinskega. Grof — krojač. Grof Karol Sien-kiewiez, najbližnji sorodnik slavnega romanopisca, se bode moral v kratkem zagovarjati pred sodiščem. Mladi 231etni grof je živel v Parizu razkošno. da ga je moral njegov stric post a viti pod varstvo. Tedaj je Trof sklenil delati. Stopil je v zvezo z nekim pariškim krojačem ter sklenil, ž njim v zvezi vstanoviti veliko krojaško obrt. Novo liišo je imenoval "Pri Petroniju*'. Dotičnemu krojaču je obljubil 12,000 frankov letnih dohodkov. Najemnine bi imel plačevati letno 45,000 frankov. Ko pa je hotel odpreti svojo trgovino, mu ni hotela njegova rodovina dati v to s vrh o potrebnega denarja, ker fti zaupala njegovi trgovski nadarjenosti. Radi tega ga sedaj tožijo njegovi uslužbenci in druge prizadete osobe za odškodnino. Amaconka pri kozakih. Med kozaki ki se borijo z Japonci, je tudi neka ženska, ki je opravljena za kozaka ter se imenuje Mihael Nikolajevič. Ker zna kitajščino, pisa'a je nekemu kozaškemu generalu: "Pozabite, da sem ženska; smatrajte me za tovariša. Vse težave hočem prenašati kot vsak drug vojak." General ji je sprejel ter izborno služi armadi kot tolmač s kitajskimi uradi in prebivalci. Tolstoj o vojni. Kakor znano, je »rof Lev Tolstoj v nekem angležkem listu priobčil protest proti vojni na Iztoku. V tem protestu piše med drugim: "Ideje o vojski so se zelo spremenile, celo od 1. 1877. Nikoli nismo imeli takih teatraliČnih prizo rov kot sedaj. Časopisi so pisali, da je ljudstvo pri prihodu carja, ki sedaj potuje po celi Rusiji, kazalo nepopisno navdušenje." V istini pa izgleda stvar čisto drugače. Tu slišimo, da so se trije rezervisti obesili, tam slišimo o dveh: drugje je pripeljala žena, ki so ji vzeli moža v vojsko, svoje otroke pisarno predstojniku ter jih tam pustila; zopet druga se je iz istega vzroka usmrtila. Vsi so obupani in skrajno razburjeni. Besede: Za vero, za carja, za domovino! nimajo na narod več tistega vpljiva kot nekdaj! Druga vojna, vojna vesti, krivice in greha, si vedno bolj osvaja narode. Veliki boj naše dobe ni boj med Rusi in Japonci, med belimi in rumenimi, ni vojna z rovi, bombami in kroglami, temuč neprestani duševni boj prosvet-Ijene človeške zavesti s temo in zatiranjem. kar človeštvo duši in tlači." — Tako seveda vedo pripovedovati le angleški listi. Samomorilec opisal smrt. Ruski odvetnik Romanovski v Tomsku je vedno povdarjal, da je samomor naj-častnejša smrt za človeka, ki se bliža starosti. Nedavno je svoj nauk izvršil na sebi. Prerezal si je žile na rokah ter zapisoval občutke, ki jih je imel do smrt i. Njegove obširne beležke končuje: Čutim se neznansko srečnega. V ustih imam sladak okus in vse je obdano z lepo modro soparo. Ne morem se premakniti, da bi si žejo pogrtsil. Ali ni smešno, da se je jokalo na milijone ljudi, ker se je par sto ljudi potopilo z rusko ladijo? Novi bog pri Mongolih. Na Altaj-skem pogorju žive Mongoli in Kalmu-ki kot ruski podaniki. Z rusko vlado so bili zadovoljni, a zadnji čas so prišli k njim trije ptujci, ki so rekli, da so proroki boga Airota, ki jih bode rešil tuje vlade ter jim pribojeval svobodno državo. Hitro se je zbralo okrog teh treh tujcev več tisoč Mongolov in Kalmukov, ki jih tujci drže v strahu z raznimi električnimi stroji. Tudi napovedani bog Airot je že prišel ter se naselil v puščavi, kamor ne sme nihče k njemu. Le neki starec in neka deklica, oba belo oblečena, mu strežeta ter posredujeta med njim in med ljudstvom. Mongoli nečejo nikomur povedati, kaj jim pripoveduje novi bog, le toliko se ve, da jim je prejemati ruski papirnati denar, temveč morajo zahtevati le zlato in srebro. Gotovo je vse skupaj japonska spletka, da bi spravili Ruse v zadrego. Šest otrok zastrupila? V vasi Krug na Nižje Avstrijskem so zaprli po-sestnico Ano Haitner, ker je na sumu, da je zastrupila šest svojih otrok. Pretečeno nedeljo je joden njenih otrok nagloma zbolel in tudi umrl. Obdukcija je dokazala, da je bil otrok 7. žveplom in fosforjem zastrupljen. Sedaj so začeli vašeani govoriti, da je Haitner tudi onih pet svojih otrok zastrupila, ki so pred leti naglo umi rali. Odredilo se je, da se mrliči izkopljejo in preiščejo. Kreta nje parni kov. V N«nr York 90 doepeli: Deutschland 28. julija iz Hamburga z 853 pot. Paunonia 28. julija iz Reke z 545 pot. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdam a. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. •dyljali m: Arabic 29. julija v Liverpool. •OUul New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 30. julija v Glasgow.. Roterdam 2. avgusta v Rotterdam. Pannonia 2. avgusta v Reko. Bremen 2. avgusta v Bremen. Teutonic 3. avgusta v Liverpool. Deutschland 4. avgusta v Hamburg. La Champagne 4. avgusta v Havre. Celtic 5. avgusta v Liverpool. Umbria 6. julija v Liverpool. Koenigin Luise 0. avgusta v Genovo. Pennsylvania 6. avgusta v Hamburg. Kroonland 6. avgusta v Antwerpen. St. Paul 0. avgusta v Southampton. Furnesia 6. avgusta v Glasgow. NAZNANILO. Društvo sv. Terezije št. 211, spadajoče k N. H. Z., naznanja cenj. članicam, da se bo^e vršila slavnost blago-slavljenja zastave sv. Tesezije v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. v slovenski cerkvi v Pittsburgu, Pa., ktere naj se društvenice izvole polnoštevUno ude ležiti. Ob jednem tudi naznaja zgoraj omenjeno društvo, da bode v korist istega priredilo dne 15. avgusta t. 1. veselico s plesom, v prostorih gosp. P. M. Schlander-ja, (poprej Mrs Biri) na 5102 Butler St. — Začetek točno ob 2. uri popoludne. — Člani drugih tukajšnjih društev so najtop-leje povabljeni. Odbor. ROJAKOM V JOLIETtJ, ILL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Sustariiča. 1908 K. Ceatre St. Imeasviuki g* AVSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka v Zagreb . . . $24.15, arniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd,, 29 Broadwav New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago, =£XL Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York, N. Y USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. t) O č> DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. IVIllijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domn in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov In pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20. in Id centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAROBRODNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in een hotel. Ako kdo sam pride v New Y"ork na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in poklice 379S Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje« To je zelo vainol Z veleštovanjem FRANK lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Y. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon* 379« Cortlandt Telefon: 379« Cortlandt TM Rtelc. -o-o- Luteranci. HiatoriSen romati. Spisal A. Koder. (Dalje.) Moti tem ko se je godilo to na Str-inolskem dvorišči, hitelo je po stranskem potu proti Brdskemu gradu nekaj mož. Dva izmed njih, orjaški Godala in kamniški črevljar Kriškar, nosilasta sta na smrekovih vejah le-žočesra in ranjenega — Jarneja Knaf-lja. Ko dospejo do Kokre, spero mu v valovih rano na glavi, in prvi nosilec sra vpraša potem: '' Mojster naš, kje hočeš, da te skri jemo. dokler ne ozdraviš?" "Ne skrbite za-me, prijatelji; sebe varajte; kajti žalostni časi so prišli vam in nepričakovani; mene niso našli nepripravljenega.' * ''Avniča ni med nami", odgovori žalostno Gogula. "Ugrabili so nam ga, ko sroo prihiteli tebi na pomoč, ki si se bojeval z Goričkom, in rediti *?a ni bilo časa več. ee ne bil bi ostal ti mrtev na mestu.'1 •"'Gorieek je bil toraj Judež Iška-rijot izmed mojih prijateljev?" ponavlja polglasno Knafelj. "Polakomnil se je obljubljenih sre-bernjakov. Jaz sem ga zaznamoval dobro za izdajalske namere; odrezal sem mu dosno uho in je pribil na hišna vrata kamniškega sodnika", pripoveduje ganen Jurij Kriškar, in ne-kakov divji maščevalen ogenj bliska mu v žalostnem pogleda. "Plačan je za svoje izdajalstvo. ITbil sem mu s kladivom glavo, da mora biti mehka kakor medenica", povzame zopet Gogala. "Za Avniča mi je žal, in to nepo-pisljivo žal, prijatelji", reče potem s slabim glasom Knafelj. '' P redno bode solnce trikrat izhajalo, viselo bode njegovo truplo med zemljo in nebom, in črni krokarji bodo obletavali njegovo neutrudljivo glavo. Vaša dolžnost je, bratje, da prikrajšate mrtvemu zaničevanje in ga skrivaje odstranite raz vislic, če je mogoče; kajti ondi se ne smeši samo on, temveč fcidi naša stvar, za ktero živimo in umrjemo, če je potreba." In ko so podali možakarji desnice govorniku, da store vse, kar je v njih moči, da osvobodijo Avniča ali mu vsaj prikrajšajo sramoto v smrti, dejal je Knafelj Gogali: "Prijatelj, ti si mi bil ves čas zvest in nepremakljiv kakor skala, za-te imam še posebno naročilo." Naročal je skrivaje potem Knafelj svojemu tovarišu, naj izroči nesreč-nej grajskej hčeri, če je mogoče, -njegovo zadnjo poročilo in jo naj prosi v njegovem imenu odpuščenja, ker jej je zagrenil najlepše mladostne dni. Prosi jo naj, da ga pozabi in da ostane zvesta veri svoje matere; kajti le ona tolaži, le ona deli mir in srečo!" Daniti sc je jelo med tem, in na nebu je že ugaševala juternica, ko so položili možje v samotno kočo nakelj-ske fare ranjenega Knaflja in se molče razšli. Petnajsto poglavje. Bilo dolgo bojevano krnto, Da je konec boju noč storila. Kraljedvorski rokopis. Milo so peli dva dni pozneje cerkljanski zvonovi; kajti nesli so iz Str-molskcga gradu ubitega Gorička k pogrebu. Velika množica ljudi ga je spremljevala na zadnjem potu. Trditi nečetno, da jo je vabila pobožnost in žalost po ranjcem, temveč radovednost, ker nosili so mrliča grajski hlapci 3n grajščak sam ga je spremlja Videzno žalosten je bil le jeden poprrebec. Zadnji z a množico stopal je možak ru.lečih las in z zavezano glavo Urban Kos, Goričkov prijatelj. Povedali smo že, da je bil ranjen pri lvnafljevem begu. Dva dni se je zdravil potem v gradu in čakal Goričko-vega pogreba. In ko je stopal potem na videz žalujoč po umrlem in je odgovarjal glasnej molitvi pogrebcev, mislil bi bil lahko kdo, kako mu sega v srce prijateljeva smrt. Vendar temu ni bilo tako. Vso pot je premišljal Kos, kaka neizmerna škoda je. da je ntekel Knafelj, že zaradi tega, ker ne bode zdaj sodnik Kramar hotel njemu izplačati obljubljene talije. Poslednje bi bilo sicer vzlasti zdaj prijetno, ko je umrl Goriček in bi njemu istega denarja niti deliti ne bilo potreba. Ker je bil ta dan ravno nedelja in ker se je dogodba o boji z luteranci na Strmolskem dvorišči raznesla urno po vaseh na daleč okrog, je naravno, da je pogreb Gorička, o kterem so trdili vsi kmetje, da ima tud« črno luterš-dušo, napravil velik hrup, in več kot tisoč ljudi j je privabil v Cerklje. Najbolj čudno in nerazumljivo pa se je dozdevalo ljudem, kako se toore taka griva brezverska pokopavati s tako slovesnostjo, kakor da bi bil dober katoličan, in povrh še na njih blagoslovljeno in katoliško pokopališče. Dobro so namreč vedeli kmetje, da prepoveduje postava pokopavati luterance na svetem kraji. Čule so se toraj že dan pred i«ogre- bom grozitve in govori posameznih kmetov, da ne trpe, da se jim skruni pokopališče, in isti Goriček ne bode počival ondi, ker je bil luterš od no« do glave, čeravno gosposka in pa Str-molski grajščak tega ne ve ali pa verjeti noče. ^ Vnel se je bil tudi že pn i dan mali boj zaradi Gorička v Cerkljah. Ko je namreč cerkovnik jel mrliču zvoniti, pritekli so sosedje in zavezali s silo zvonove. Opoldne in zvečer pa je zvonilo zopet, a ne spodaj pred cerkvijo, temveč v zvonik se je boje nekdo zaklenol in zvonil je v linah iz strahu pred kmeti mrliču. Vse to se je razneslo urno kakor blisk po fari in vzbujalo neizmerno radovednost, kako bodo pokopavali ubitega Gorička. Take so bile okoliščine, ko so se isto popoludne bližali pogrebci Cerk-Ijam. Že pri prvih hišah v vasi pričakovale so jih posamezne vrste možakov in ženstva. Čule so se že dva dni poprej kletve in grožnje proti lute-rancem, in današnji pogreb je bil kakor navlašč primeren za demonstracije proti krivoverstvu. Povrh je bil Strmolski grajščak Koronini tako kratkoviden, da je razglasil po svojih hlapcih največje kazni onemu, ki zabranjuje zvonjenje Goričku, ali ki prouzroči najmanjši nered pri pogrebu. Kmetje, ki že niso prej imeli mno- { go zaupanja v gospodo po gradeh, saj je bila tudi ona skoro vsa luterš. | posneli so iz tega, da je tudi Strmo!- I čan javno pristopil k novi veri in da \ jo hoče polagoma vsiliti tudi njim. j V resnici pa je bilo ravno nasprotno. Grajščak je hotel le častiti s sloves- { nim pogrebom Knafijevega izdajalca, j saj ni vedel, da je storila poslednja le lakomnost po denarji in razžaljena osobna Čast. Komaj so dospeli pogrebci do prvih hiš v vasi, razlegal se je posmeh na desno in levo ter posamezne zabav-Ijice na luterance. In ko se je spozabil celo nekdo izmed kmetov, da je skrivaje izza hrbta vrgel kamen rm mrtvaško trago in ranil po nesreči jednega izmed nosačev, bil je po sili prouzročen nemir in boj. Ko je namreč grajščak videl, kako javno smešijo njegova povelja in se kamnajo pri belem dnevu njegovi stražniki, ukazal je razjarjen svojim spremljevalcem, naj primejo onega, ki je vrgei kamen in s silo razpode zbrano množico ob cesti, koder se vije pogreb. In ko so v resnici potem, akoravno videzno neradi, povzdignoli grajski hlapci sulice in helebarde nad gnečo ljudstva in redili neko ženo, ki je branila zasačenega početnika- bil je hipoma razvnet upor, kakor da bi bil kdo olja vlil med skrivaj tleči ogenj. Krik in prepir se je širil enako po-vodnji po celej vasi proti cerkvi, kjer je bilo največ zbranega in čakajočega ljudstva, in le s silo so delali grajski hlapci pogrebu pot. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOYIJENI * GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA telefea kadar dospež na kako postajo v Hew York im veš kako priti k F*. Saksebjtj. Pokliči številk© S Cortland in govori slovensko. registrovana zadruga z neomejeno zavezo 0 v LJubljani, Kongresni trg &U 15, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje po Gcmpagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba 4 iy 2/ O to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica Šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoŽenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s Čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prehranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m* ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. flf* Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PA8IS-SVIC8-INHSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I ,,La Lorraine", oa d»m vifak*.................. 11.000 toa, «5.000 konjiklb noil. |,La SaToie", „ „ .......................is.000 „ «5.000 „ „ ^La Tottrmine' , ,, ,, ,, ................. 10.000 g,L'Aqaitune", ,, „ „ ................. >0.000 ,La Bretagne",.......-...................................8.000 1 La Champagne",.._________________........... 8.000 ,,La Gaacogne",..................................................8.00a 13.000 16.000 *ooo 9.000 9.000 Nižje podpisana priporočam potuj odta. Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob6.............. stanovanje in brano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoladne. Parniki odpljujejo ii priitaniifia itv 43 North Blvar, ob Morton Street t 4. avgusta 1904. *La Saveio 11. avgusta 1904 *La Touraine 18. aug. 1904 »i.a Lorraine 25. aug. 1904 La Bretagne 1. sept. 1904. *La Savoie La Champagne La ^aseogne •La Touraine *La Lorraine La Bretagne 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. G. oktobra 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. eitru tgeieija: St BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Liine (HOLLAND-A M ERIŠK A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjedinje^Jh držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. BENZIGrER BROTHERS, NEW Y0RK,N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADiSON AVE. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik 1 dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATEHDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton, ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! ii SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATI2EM, POKOSTNICO, FODAGRO ita. In razne reumatidne neprilike. g Ano Ž 25ct in BOct. v vseh lekarnah —— ali pri P. Ak Richter & Go. 215 Pearl Street, New York. Izdelovalci bande« rov, društvenih zastav, znakov in »"©galij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obraCate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rofak g. Lupša. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr?jet Radi cene glci na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mesti!* j DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasaec TRST, št. 7 Prosta Inka. j BRNO, ti Krona Parniki odpljujejo-Ia ROTTERPAMA vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako ared® w ■ --------ob tO. uri zjutraj ------ —- — ' T .«• '»ur T •* s^T'1 "_ivi' ' . -i ' ..J ■ n ' ; / .•• Naznanjava rojakom vsepovso- di, da sva kupila veliki, splošn* znani SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj »SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje. V saloon u imava Igralno mizo (pool table) in glaso-vlr; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vlnarno. Točiva izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rndeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajec, Rlsling in druga Ana vina se dobe pri nas na debelo in drobno. Potniki dobe pri nas pre« i( nočišče in vso postre-^ žbo. Vsi dobrodošli 1 Brata Mladič, 585—587 South Centre Avenne, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 498. t ■ - - ■ ,, r. - - . ■ J. .UT{ .. t :' * V I Rojaki, podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro mrcjsM GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., trebujc kak cvet, na) geslo toraj bodi s «VoJi k svojim! __Martin Muhič. V FRONTEN AC, KANSM iaok.Uci j« moj zaatapaik Mr. L • • 9 • I d Krudhitz. Imemavami gas^od deluje im mnogo let z mentj im sva vedno v- najlepšem boglasju, zata ga, rojakom toplo priporočana. Fr Sakser. JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn fit., CHICAGO, 1 LI.. EE!) ST11 iflMl (Prek o morska parobrodna družba v,Rudcča zvezda"> posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom ia Antwerpeaom. * * * * * ♦ # * * * # Philadelphqc m AatwerpenouL Priporoča rojakom sto j a izrrstaa VINA, ktera t kakovosti nadkrilju-jeja rsa draga tuaerižka vina. Rndeča Tin« (Concord) prodajam po 6tc galono; belo vino (CaUwha) po 7te galomo. —— NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIN® JE 5t GALON. BBJNJEVEO, zrn kterega som im-portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti mačim, kakor doma na Kranjskem. NAlOČBAMJEPULGŽrri BEN AS Za obila naročilo se priporoča JOHN KRACKER 1199 St Clair St., Cleveland, Oa Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: 'ADERLAND dva v jakadJ78« ton. ^EELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 toa FIKKLAND............ 12760 ton. Pri cenah za in od k rov jo so vpoStete vse potrebščine, dobre »rana, najboljša postrežba. Pot čez Antvrcrpen je jodr.a najkrajših in najprijetnejšib zs, potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Priniorje Hrvatsko, Ihilinacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nr^ ilopoludne od pomola štev. ?4 ob vznožju Fulton Street. — Tz PRTLA DELPIIIJE vsako drugo sieiio od pomola ob vznožju Washington Jit. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjib listkov S3 je obrniti na; Office, 9 Broadway, New Y^k City, 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street, SAN FEAN0l^> 00, — ali na njene aastopnike.