Naročnina Dnevno tzoaja za državo SHS mesečno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za inozemsrvo me»ecno 35 Din nede.jska izdala celote no v Jugo-slavltl I2,J, Zagreb š t. 39.011, Prapa lit tlunal St. 24.797 Pozdravljen maršal Francije - naš vojvoda! Z zadoščenjem in z radostjo v srcu pozdravlja danes Slovenija na svojih tleh maršala Francije Louisa Franchet d'Esperey-a, Z zadoščenjem, ker se more tako osebno zahvaliti velikemu vojskovodji za veliko delo preboja naše solunske ironte. Kajti tudi naša je bila solunska fronta. Tu je tekla naša kri, tu se je odločevala naša usoda, ona je bila ro-siteljica naših nad in tu je bil položen največji kamen k našemu zedinjenju. Ne samo velika, ampak tudi v pravem času je bila izvršena solunska zmaga. Ko je po drugih bojiščih še bila vojna sreča dvomljiva, je na Solunu že padla odločitev in naši pariški delegaciji ni bilo treba zahtevati naših pravic na podlagi uprizorjene in aranžirane zmage, temveč resnične, ki je bila pričetek zmage zaveznikov. In da je bila solunska zmaga pravočasna, jc zasluga maršala Franchet d'Espc-rey-a, ki je takoj po svojem prihodu organiziral ofenzivo na Solunu in jo zmagovito tudi izvedel. Solunska zmaga je revidirala londonski pakt. A nc samo kot zmagovalca na Solunu pozdravlja Slovenija Franchet d'Esperey-a, temveč enako prisrčno tudi kot zastopnika Francije. Odkar je bila porojena politična zavest, so tudi vedno živele slovenske simpatije do francoskega naroda. Njegovo svobodo-Ijubje, njegove ncvenljive zasluge za človeštvo so vedno znova množile ljubezen Slovenije do Francije. S posebnim povdarkom pa pozdravlja Slovenija maršala Francije Franchet dEspc-rey-a kot zastopnika one slavne armade, ki je pred sto leti prinesla Sloveniji na zmagovitih bataljonih Napoleona ravno tako svobodo, ko dobrih 100 let pozneje pod njegovim poveljstvom. Največja slava francoske armade je v tem, da ni podjarmljala, temveč prinašala svobodo, da je potem oživelo kulturno življenje in da je povsodi zavladal napredek. Večno živ je v francoski armadi duh Crpand-a in temu duhu se klanja Slovenija. Ne nazadnje pa pozdravlja Slovenija maršala d'Esperey-a tudi kot najmlajšega vojvodo naše vojske. V tem imenovanju vidi Slovenija trdno jamstvo, da bo v naši armadi vedno vladal isti duh, ko v francoski. Da bo naša vojska hrabra in zmagovita ko francoska, da pa bo tudi opora kulture in prava hrbtenica vsega narodnega življenja. Veliko se ima zahvaliti Slovenija maršalu Franchet d'Esperey-u in zato bi ga hotela tudi pozdraviti tako, da bi bili maršalovi spomini na bivanje v Ljubljani in naši državi tudi najlepši njegovi spomini. Toda bojimo se, da tega Slovenija ne bo mogla doseči, kajti tudi pri nas ni vse tako, kakor bi moglo in moralo biti. Tudi mi bolehamo od nepotrebnih razprtij, tudi pri nas manjka mnogo onih junakov, ki so bili soustvaritelji dela Franchet d'Esperey-a. Ali grobovi so ugrabili tudi pri nas cvet naroda in zato se njih ideali ne izvajajo tako, kakor je zaslužila njih kri. Ali z maršalom Franchet d'Esperey-em vred upamo, da bo njih kri rodila še polen sad in še v pravem času streznila ljudi, da ne bodo pozabili svoje dolžnosti do domovine in do njenih mrtvih graditeljev. Naš pozdrav vsem onim junakom, ki niso več mogli slediti maršalu Franchet d'Esperey-u na njegovi zmagoviti poti, bodi naša popolna posvetitev delu za domovino. To ie bilo tudi vedno geslo maršala Franchet d'Esperey-a. Vse svoje sile posvetiti narodu, biti vedno pripravljen, da se ves posveti narodu, to je bilo najvišje priznanje, ki ga je posvetil Franchet d'Esperey drugim in te oesede veljajo tudi zanj. In samo želeti moramo iz dna srca, da bi veljale slične besede tudi za naše ljudi in potem bi nc bili samo hrabri in delavni, temveč naša hrabrost iD delavnost bi imela tudi popolen uspeh. Vselej, kadar je prišel slovenski narod v stik s francoskim, je napredovala njegova kultura, je dobil njegov razvoj nov razmah. Zato pa tudi veže slovenski narod s francoskim trdna ljubezen in zato bo večno obstojala med obema narodoma v boju utrjena zvestoba. In v tem prepričanju kličemo še s posebnim povdarkom svoj pozdrav Franciji in ajenemu odličnemu zastopniku — maršalu Franchet d'Espcrey-u. Živela Francija in njena zmagovita armada! Saočič: nzdaliisle posoefooanfa Mogoč ie sporazum na parlamentarnih tleh — Skupščina hitro dela — Proračun dogotovlfen — Prošnje in pritožbe r Belgrad, 16 okt. (Tel. »Slov.«) Javnost se največ zanima za akcijo Miloša Savčiča. Kakor smo že poročali, je on v teku včerajšnjega dne obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca, predsednika DS-kluba g. Davidoviča, danes je imel sestanek z g. Spahom, vodjo muslimanov, jutri se bo sestal z zemljoradni skim voditeljem g. Joco Jovanovičem. Jutri zvečer se pričakuje prihod g. Stanojeviča, katerega je na Savčičevo prošnjo pozval v Belgrad g. Trifkovič. Vsi politični krogi ugotavljajo pri tej priliki, da je bilo njihovo stališče vedno to, da se razgovarjajo z vsemi skupinami na parlamentarnih tleh. Vse skupine Četverne koalicije so za sporazum. Seveda pričakujejo, da bo poprej moralo tudi z druge strani, to je s strani KDK, priti do take evolucije, da bi bila pogajanja o sporazumu z njimi mogoča. Za danes še ni videti takega preokreta v KDK. Mnogo se misli, da je vsa akcija g. Savica, ki je povsem zasebnega značaja, storjena na prošnjo Pribičeviča, ki se nahaja v zelo tižavnem položaju in ki sedaj išče izhoda iz položaja, ki si ga je ustvaril sam radi svoje prenagljenosti in skrajnosti. Pribičevič sicer še stalno zanika, da bi imel z g. Savičem kake zveze in da se KDK ne misli niti razgovar-jati s strankami četverne koalicije. Vendar se je opazilo v vseh krogih, da Pribičevičeva zanikavanja niso več tako odločna in njegovi napadi niso več tak? ogorčeni in ostri, ka-kor so bili dosedaj. Glede strank četverne koalicije lahko rečemo, da vlada med njimi popolno soglasje v vseh pogledih, pa tudi v tem oziru glede sporazuma. Vse štiri stranke in njihovi voditelji so za sporazum in imajo povsem enaka mišljenja tudi glede pogojev, pod katerimi bi se sporazumeli. Vsaka politična akcija se mora striktno izvršiti na parlamentarnih tleh. Vsaka druga rešitev lahko škoduje temeljnim interesom naše države. Kadar bo prevladovalo tako stališče na drugi strani, takrat bodo mogoča končna pogajanja za sporazum. V tukajšnjih krogih prevladuje najboljše razpoloženje, ker se misli, da bo pri vseh razumiiih politikih, tudi v KOK, končno vendarle prevladal hladen razum in da bo prišlo do tega, da je med političnimi strankami mogoč razgovor samo na parlamentarnih tleh. Ob Savčičevi akciji so se ponekod pojavile vedi o nekakem nesporazumu v vladni koaliciji. Naglasili smo že, da vlada popolno soglasje, ki se je tudi ugotovilo na ponovnih sestankih. Predsednik vlade je snoči že imel dolg razgovor s predsednikom NRS-kluba g. Vukičevičem, danes pa z g. Davidovičem in g. Spahom. Na teh sestankih se je po naših vesteh ugotovilo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Ne glede na to, prevladuje v vladnih krogih mnenje, da mora skupščina nadaljevati z normalnim delom in da nc sme dela ovirati nobena taka ali slična akcija jutri bo skupščina nadaljevala s svojim delom Na dnevnem redu je več zakonskih predlogov, ki se bodo gotovo vsi sprejeli do konca rednega zasedanja, to je do 20. oktobra. 20. oktobra se bo z ukazom otvorilo novo zasedanje skupščine, ki bo po svojem delovanju innogo živahnejše, obilnejše in bogatejše, kakor sedanja- Zakoni so že izdelani. Takoj po otvoritvi rednega zasedanja se bodo skupščini predložili številni zakonski predlogi, predvsem gospodarski zakoni, na katerih se posebno intenzivno dela. Proračun je v glavnem že gotov. Kakor se nam poroča, se bo proračun predložil narodni skupščini že pred predpisanim rokom, to je pred 20. oktobrom, nakar bo takoj pričel finančni odbor obravnavati proračun. O proračunu in o vprašanjih, ki so v zvezi z njim, je imel finančni minister g. dr. Subotič danes dolgo konferenco z zastopniki strank vladne koalicije v finančnem odboru. V imenu Jugoslovanskega kluba je tej konferenci prisostvoval g. Smodej, v imenu DS-kluba g. Dra-gutin Pecič, v imenu JMO-kluba g. dr. Behmen. Na tej konferenci so obravnavali tudi prošnje, ki so bile v odboru že sprejete, oziroma, ki se pred odborom žc nahajajo- V odboru za prošnje in pritožbe se namreč nahajajo številne prošnje, če bi se vse ugodno rešile, bi bil državni proračun obremenjen z več kot 100 milijoni Din. Zato je potrebno, da se sprejmejo samo take prošnje, ki so v resnici utemljene. V tem smislu so se delegati teh strank sporazumeli in v tem smislu odbor tudi dela. r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.;') Nj. Vel. kralj se je danes ob pol 12 vrnil iz Topole v Belgrad in sprejel v avdienco ministrskega predsednika g dr. Korošca. r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. :>Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je po sestanku z g. Davidovičem sprejel tudi kmetijskega ministra g. Andrič a in številne poslance iz vseh strank. r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Po svojem sestanku z gosp. dr. K o r o š c e m je imel g. Davidovič daljšo konferenco s prvaki DS. O sestanku z g. dr. Korošcem je g. Davidovič izjavil: O sestanku z g. dr. Korošcem lahko rečem samo toliko, cla sva se razgovarjala o skupščinskem delu. Včeraj je bil tudi pri meni in pri njem g. Savčič, pa sva se malo razgovarjala tudi o položaju.« Naš atenski oos anik pozvan v Belgrad r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na poziv zunanjega ministra je prispel v Belgrad naš poslanik v Atenah g. Tihomir Popovič. Zunanji minister g. Marinkovič ga je takoj sprejel. Predložil mu je poročilo o svojem sestanku z tnerodajnimi grškimi činitelj i v zvezi z bližnjimi pogajanji med našo državo in Grčijo. Gosp. Popovič je v isti zadevi gosp. predsednika vlade ter tudi njemu podal obširno poročilo. D:p:omat;čne zveze z baltikimi državami r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. Slov.«) Nj. Vel kralj jo sprejel v svečani avdienci poslanika letonske republike na našem dvoru g. Karla D u t s m a n s a , ki je obenem tudi slal-ni zastopnik svoio države nri Društvu nuro- Iz maršalovega živSfenfa dov v Ženevi. S tem so se vzpostavile diplomatske zveze tudi z baltskimi državami. Pričakovati je v najkrajšem času imenovanja naših poslanikov za Letonsko, Litvo, Finsko in Estonsko. Kakor znano, je bila naša država iz sentimenalnih ozirov brez stalnega zastopstva v teh državah. Poslaniki pri zunanlem ministru r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister g. Marinkovič je v zvezi z raznimi zunanjepolitičnimi vprašanji sprejel angleškega poslanika g. Kennarda, romunskega poslanika g. Filodora, francoskega poslanika g. Darda in grškega poslanika g. Poli h r o n i a d e.s a , s katerim se je raz-govarjal o vseh pripravah za pogajanja, ki se bodo po naših vesteh pričela v najkrajšem času. Na potek pogajanj se v tukajšnjih krogih gleda zelo optimistično. Smatra, da se bodo sprejele vse konvencije, radi katerih je padla odločitev v Parizu in v Belgradu ob priliki Venizelosovega bivanja. Tšho so se vrnili č Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se vrnili iz Prage predsednik HSS in drugi zastopniki KDK gg. Maček, Predavec in S v e g e 1. V Pragi so prisostvovali sestanku med češkimi voditelji agrarne stranke in angleškim labourističnim voditeljem Macdo-naldom. Značilno jc, da Narodni val« nc prinaša nobene izjave niti nobenega komentarja, čeprav jc preije na vsa usta poudarjal važnost tega potovanja za razvoj naše notranje politike. /ntn se misli, da je bil ta sestanek samo informativnega značaja in da so zastopniki j HSS in KDK izšli tako, kot v Berlinu, da so ! namreč doživeli polom, | Louis Franchet d' Esj>erey jc bil rojen dne 25 maja 1856 v Mostagaue-u kot sin francoskega oficirja pri Chasseurs d' Alrique (alriških lovcih). Tudi Louis je vstopil v vojaško službo in bil imenovan 1. 1876 za oficirja pri alžirskih strelcih (tirailleurs algčriens). Velik del svojih službenih let je prebil v kolonijah kot oficir in služboval tudi v 1 unisu in Tonkinu. Ni pa postal enostranski kolonialni oficir, ker je od časa do časa tudi vedno služboval v Franciji. Tako je bil 1. 1891 ordonančni oficir pri vojnem ministru Freycinet-u. Udeležil se je tudi 1. 1900 kitajske ekspedicije proti bokserjem in bil nekaj časa mestni komandant Pekinga in nato vodja etapne službe na obrežju. Leta 1903 je bil imenovan za polkovnika in mu je bila poverjena komanda 66. pehotnega polka v Besan^onu. Nato je prevzel poveljstvo 29. peli polka v Toulu. L. 1908 je bil imenovan za brigad-nega, 1. 1912 pa za divizijskega generala in mu jc bilo poverjeno poveljstvo nad 23. divizijo v Chani-bčry-ju. Še isto leto je bil pos an v Afriko in sicer kot komandant zapadne armadne skupine v Maroku. Skoraj nato pa se je vrnil v Francijo in prevzel 1 1913 povelje nad 1. armadnim zborom Kot komandant tega zbora je vstopil tudi v svetovno vojno in se z njim vojeval na desnem krilu 5. francoske armade (Laurezac) in si pridobil velike zasluge, da je koncem avgusta vzdržal zvezo s 4. armado, s tem da je zadržal s krepkimi protisunki prehod 3. nemške armade preko Moze pri Dinantu. Kma u nato je bil na mesto generala Lanrezac-a imenovan za komandanta 5. armade. Z njo se je udeležil slavne in od'oči!ne bitke na Marni (6. septembra 1914 in sledeči dnevi) ter se boril v sredini francoske fronte z 2. armado feldmaršala v. Bulovva. Začetkom 1. 1915 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika nad severno, začetkom I. 1918 pa nad srednjo francosko armadno skupino. V tem času je imel le malo prilike, da bi se izkazal. Zato pa tem več proti koncu vojne. Vrhovni komandant solunske fronte. Meseca junija 1. 1918 je bil imenovan na mesto generala Guillaumat-a za vrhovnega komandanta zavezniških čet na solunski fronti. Kmalu po prevzemu vrhovnega poveljstva je sklenil, da prične z ofenzivo proti bolgarskim četam, kar je preje srbska vrhovna komanda opetovano zaman zahtevala. Prvo svoje povelje za pripravo ofenzive je izdal v soglasju s srbskim vrhovnim poveljstvom g. Franchet d' Esperev dne 27. julija, cielinitiven načrt pa je bil gotov že 8. avgusta. Točen dan pričetka ofenzive pa tedaj še ni mogel biti do očen, ker je bilo jasno, do bodo trajale priprave več tednov. General Franchet d' Esperey je izbral za preboj fronto, ki se je nahajala tik pred srbskimi pozicijami, v planinskem delu izvira reke Moglenice v širini 30 km. Nemci in Bolgari so smatrali ta del fronte za nepremagljiv, ker so tu pozicije dosegle višino do 2000 metrov in so bile že po naravi pozicije nemško-bolgarske vojske odlične. Baš vsled tega pa je bila izbrana ta najtežja fronta, ker so Srbi opravičeno razumeli, da bodo tu sile sovražnika najmanjše. Seveda pa je bilo tu treba premagati tudi največ težav. Vse priprave so se morale vršiti po noči, komunikacija med četami je bila nad vse naporna in zalaganje čet s hrano in municijo skoraj nemogoče. Poleg tega je bila največja nevarnost, da bi megle sploh onemogočile napad. Toda naši jima ki so imeli srečo in vreme je bilo ugodno. Nemci in Bolgari, se nikakor niso nadejali na-pada in zato niso zbrali nobenih rezerv. Vsled tega je tudi bila srbsko-francoska vojska, ko je pričela z ofenzivo, v veliki nadmoči nad svojimi nasprotniki. Francosko-srbske čete so štele na tem ofenzivnem sektorju 75 bataljonov, 580 topov, 756 stojnic, 18 eskadronov in 81 aeroplanov, dočim so imeli Bolgari ter Nemci le 26 bataljonov, 146 kanonov, 245 strojnic, 5 eskadronov in 24 aeroplanov. Ta velika nadmoč zaveznikov je bila usodna nemška na-paka in ta je tudi odločila, jiolcg neverjetnega junaštva srbskih in jugoslovenske divizije, da je preboj solunske Ironte odločilno uplival na konec svetovne vojne. To jasno dokazuje Hindenburgovo pismo nemškemu kanclerju z dne 30. oktobra, ko pravi: Vrhovni komandant vztraja na svoji zahtevi, podani dno ?o cpntrmhra. da se lakoi ponudi zaveznikom mir. Ker j'e macedonska fronta zmučena in ker so s tem zmanjšane rezerve za zapadno fronto ...« Po odlični artiljerijski predpripravi se jc pričel napad pod poveljstvom voivode Mišica dne 15. sen- tembra in šumadijska divizija je zavzela Vetrenik, jugoslovanska pa drugi dan nato Kozjak Fnako so francoske čete odlično sodelovale in imele tudi težke izgube. Prvi dan so se Bolgari odlično borili in se zato tudi ni mogel ves načrt popolnoma izvršiti. Zato pa je naslednje dneve potekala ofenziva proti vsakemu pričakovanju in srbske čete so napredovale tako silno, da so zavezniške zaostale in bi mogel postati položaj srbskih čet kritičen, če bi mogla bolgarska krila še razvili polno bojno sposobnost. Dogodki so se nato razvijali z neverjetno brzino in v boju so prišle srbske čete 440 kin v 44 dneh. Ko so se zavezniške čete približale k bolgarski meji, je Bolgarska kapitu irala in podpisala dne 29. septembra premirje, v katerem je sprejela vse zahteve generala Franehet d' Esperev-a. Ko je prišla srbska armada do Donave, je prišel v Belgrad grof Karolv ter prosil za premirje, do katerega je tudi dne 13. novembra v resnici priMo in so bile podpisane od Madjarske vse zahteve zaveznikov. Nato ie istega dne srbska vojska vkorakala v Subotico, 14. Pecuj, 16. v Temišvar in 22. v Arad. Tako je ime generala Francheta d' Esperey-a neizbrisno združeno z našim osvobojenjeiu in tudi ujedinjenjem. Po svetovni vojni je bil imenovan general F. d' E. za generalnega inšpektorja francoskih čet v Afriki, dne 26. febr. 1921 pa za maršala Francije. Maršal Franehet d' Esperey je tudi član francoskega Vrhovnega vojnega sveta, najvišje instance v francoski vojski. Ob proslavi desetletnice solunskega proboja pa je bil imenovan Franehet d' Esperey od Nj. Vel. tralja Aleksandra 1. za vojvodo naše prve armade. Ga. Radičeva rekrlmiirra proti Pribičevičevi obtnani d Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) V »Narodnem valu« je ga. Marija R a d i č e v a napisala članek, v katerem opisuje vtise o dogodkih, ki so se dogodili pred 20. junijem, V članku opisuje preganjanja vodstva HRSS za časa obznane in trdi, da je bil ves postopek NRS za sklenitev sporazuma samo igra, da hi Stjepana Radiča zvabili v Belgrad in da bi ga tam ubili. K Ivtremu koncu č Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor smo poročali, je sklical upravni odbor staro-katoliške hrvatske narodne cerkve svoj sabor za 23. oktobra. Tudi škof Kalodjera je sklical sabor, toda za 25. oktobra. Medlem pa se je Kalodjeri zazdelo, da bi lahko ostal brez sabora. Zato je tudi on sklical svoj sabor za 23. oktober, in sicer ob istem času, ko je sklical sabor upravni odbor. Ker se pričneta oba sabora s službo božjo v starokatoliški cerkvi v Zagrebu, preti nevarnost, da bi se verniki radi prevelikega navdušenja za svojega cerkvenega poglavarja v cerkvi med seboj stepli. Novi napadi na 9. Heinzla č Za«reb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Po Heinz-lovem pismu Hrvatskemu bloku, s katerim je napovedal svoj odstop, se je splošno mislilo, da bo tudi Časopisje, ki ni bilo naklonjeno g. Heinzlu, to stvar pustilo v miru. Toda »Narodni val« ostro napada g. Heinzla in ga obtožuje zvez z današnjim režimom, posebno z g. Vukičevičem ob priliki zagrebškega gospodarskega kongresa. »Narodni val« napoveduje, da bodo odšli 7. magistrata senator Saric, magistratni ravnatelj, šef gradbenega odseka g. Vajda. Razen tega napoveduje, da bo razkrinkal nekak sporazum med g. Vukičevičem in g. Heinzlom. Poostreno nadrorstvo sradb č Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Ob gradbenih katastrofah v Pragi je tudi zagrebška občina odredila, da se morajo pregledati vsa novozgrajena poslopja. Pregled bi izvršil poseben odbor, ki ga bodo tvorili zastopniki občine in inženerskega društva. Občina je sklenila, da se ustavijo vsa dela. ki so se pričela brez odobritve in vednosti občine.. Hacdonald o politiki v Berlin, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Vrs*o predavanj o novoustanovljenem komiteju za mednarodne razgovore je včeraj v nemškem državnem zboru otvoril Macdonald s svojim predavanjem. Prisotnih je bilo tudi veliko število političnih osebnosti. Macdonald je zahteval, da namesto medsebojnega nezaupanja v mednarodni politiki stopi zaupanje in volja za sporazum. Izjavil je, da osebno ne veruje, da bi se moglo katerikoli narod sam napraviti za odgovornega za zadnjo vojno. Bolje pa js, da se misli od preteklosti koncentrirajo na sedanjost. Treba je skrbeti za to, da se ustvari mirovno duševno razpoloženje v Evropi. Dasi se od I. 1919. dalje niti en glas ni javil za vojno, vendar ne more problem razorožitve napredovati, ker se narodi rizika miru očividno bolj bojijo kakar rizika vojne. Vprašanje razorožitve pa ni samo vprašanje obrambe, temveč je tudi vprašanje časti. Obljuba zaveznikov, da se bodo pridružili nemški razorožitvi, se mora in se bo ne samo po črki, temveč tudi po duhu izpolnila. To zahteva čast podpisa Velike Britanije. Tšsk re svoboden ... v Milan, 16. okt. (Tel »Slov.«) »Osser-vatore Romano« poroča o kaznovanju pie-montskega katoliškega tednika »Fedelta«, kateremu je cenzura prepovedala objavo vseli ne čisto verskih vesti in poročil m celo sprejem inseratov, objavo voznih redov itd. — »Osservatore Romano« protestira proti take mu postopanju, ki ne ovira samo tiskovne svobode, katero je Mussolini ravno pred krat kini zopet poudarjal, temveč {'udi pravične privatne interese s tem, da se listu odtegujejo eksistenčna sredstva. Zeppelin uožnjo sijajno prestal v Lakehurst, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Takoj potem ko je »Zeppelin« pristal, je dr. Eckener v spremstvu namestnika državnega tajnika dr. Varnerja in dr. Kiepsa dal novinarjem enourni intervju. Najpreje je izkazal svoje obžalovanje radi nesporazumov, ki so nastali med vožnjo, ter naglašal, da je polet preko Oceana obljubil brez ozira na vreme. Dalje je govoril o poškodbi zrakoplova, ki pri posadki ni povzročila prav nikake skrbi ali strahu. Za njim je govoril koniander Rosei. dal. Povedal je, da zrakoplov nikdar ni bil ogrožen, dasi je bil poškodovan. Razpoloženje potnikov je bilo izvrstno. Komandant španskega zrakoplovstva polkovnik Herrera je potrdil, da se zrakoplov lahko porabi za potniški promet med Buenos Airesoni in Barcelono. Zeppelin« se je kot zrakoplov dobro izkazal. Nihče ni dobil zračne bolezni. Edino neugodno sodbo o potovanju preko Oceana je izrekel lord Rainer i/. New Yerseja, ki se je prvi poganjal za vozni listek. Pritoževal se je radi vročine, radi slabega zraka in ker je zmanjkalo pijače ter pristavil, da se bo spo-korno zopet vrnil na luksusne parnike. Eno uro po pristanku je komandant mesta priredil posadki večerjo. Potem pa so jih v avtomobilih prepeljali v New York, da jim pripravijo kopelj in zasluženi počitek. »Grof Zeppelin« je pritrjen na prostem ob jamboru, ker veje precej močen veter, vsled katerega bi bilo otežkočeno spraviti zrakoplov v hangar. Šele ob 3 popoldne so ga pozneje spravili brez težkoč v hangar. Po vsej Ameriki vlada veliko navdušenje. Ko se je zrakoplov prikazal nad Washingto-nom, je predsednik Coolidge prekinil sprejem, da je potem z vrta bele hiše prisrčno pozdravljal zrakoplov. Prekinjena je bila tudi seja vrhovnega zrakoplovnega sveta, da pozdravi zrakoplov. Komentarji dnevnih listov so polni občudovanja za delo, ki ga je izvršil dr. Ecl cener. Soglasno se poudarja, da je večje vrednosti, da je »Zeppelin« prestal vihar, ka- j kor pa da bi v gladkem poletu dosegel re- ! kordni čas. S tem se je utrdilo prepričanje, da i Ko je bila Nemčija s svetovno vojno na tleh kot Kartago po punskih vojnah in ko je videla, da je pruski militarizem, v katerega je stavila od francosko-nemške vojne vse svoje nade. veliko vojno izgubil, je vstal v nemški duši boj za vprašanje, kaj je prav za prav poslanstvo nemštva v svetu. Moltke, Lu-dendorf in Hindenburg so v tridesetih letih zatemnili Schillerja in Goetheja, Beethovna in Wagnerja in nemškega telesa se je v očeh zunanjega sveta oprijela mrzla skorja puškine cevi ter nožnice. Tedaj je prišel do večje besede južno-zapadni nemški .element, ki se je že 1. 1848. v Frankfurtu izkazal za kulturnej-šega in demokratičnejšega, ki ga je ožarjalo bavarsko in porensko solnce večjih mednarodnih stikov in večje privlačnosti k interna-cijonalnosti. Prišel je do besede običajen kmet in delavec, obrtnik in trgovec ter izpodrinil oficirja in plemiča na pruskih veleposestvih. Ta element je dejal: Nemčija je visoko kulturna Ln civilizirana država. Nemško poslanstvo v svetu je kultura, da svet prepričamo, da znamo ceniti sami sebe in druge, da nismo barbari, kot nas je ožigosala francosko-angle-ška predvojna propaganda, kateri je tako učinkovito prilival olja pruski generalni štab in oholi plemič. Ta veter so zajela tudi jedra nemške zunanje politike. Karkoli je želelo strpljeno človeštvo, vsemu je skušala ugoditi. Zbrisali so iz besednjaka besedo »političnega maščevanja«, bodisi nad Francozi, Belgijci ali Poljaki. Medsebojni spori naj se izbrišejo s sveta potom prijateljskih pogodb, kjer dasta dva pogodbenika svobodno svoj podpis na dokument. Niti boljševiki niso razlili toliko črnila za popolno razorožitev, za brezpogojno razsodišče, za mir med narodi, za enakopravnost med narodi brez ozira na to, ali so njihove države velike ali majhne, kot nemški diplomati, politiki in publicisti. Kultura, civilizacija! Nemški narod naj v duhovni tekmi, kdo bo višie duševno dvignil svoj narod in človeštvo, doprinese vse, kar zmore v kulturi in civilizaciji in prostor na svobodnem in gorkem solncu mednarodne veljave ter upoštevanja bo prišel avtomatično nazaj. In res: Skoro vse velike mednarodne kulturne razstave so se vršile v zadnjih letih v Nemčiji; milijoni tujcev so posetili državo, izmenjali misli. Da pa se dvigne kulturna ter civilizatorična tendenca Nemcev tudi v tujini, so organizirali ogromno je ta tip prometnega sredstva hiter in da je gotovo, da se more porabljati pri vsakem vremenu. Tudi ton pariških listov se je po končani vožnji bistveno spremenil. Priznava se športni uspeh, dasi se slejkoprej stvarni uspeh slika kot neuspeh. Socialistični »Popu-laire« se obrača proti preostri francoski kritiki in izjavlja, da povzroča ogorčenje, s kakšnim obsodbe vrednim šivinizmom in s koliko škodoželjnostjo podcenjujejo francoski listi zares veliki uspeh nemškega zrakoplova. Tudi angleški listi navzlic priznanju dela, ki ga je izvršil zrakoplov in njegovo moštvo, vendar dvomijo o praktični vrednosti, posebno kot o stalna napravi za osebno potovanje. Vendar pa pišejo angleški listi tudi tople besede, ' da je Nemčija lahko ponosna na dr. Eckenerjevo delo. »Daily Express« piše: Mi samo želimo, da bi bili Angleži! Angleški listi tudi priznavajo, da je »Zeppelin« dokazal, da nevihta in vetrovi zrakoplovu niso mogli ničesar storiti in da se ne more povedati naprej, kaj na tem polju še lahko prinese prihodniih dvajset let. v Newyork, 16. okt. (Tel. »Slovv.«) Eks-presni vlak, s katerim se bodo dr. Eckener in njegovo moštvo pripeljali v Newyork k slovesnemu sprejemu, se pričakuje ob 3 popoldne v Yerseju. Newyorški župan Walker je zaposlen pri razpravah o newyorških podzemskih železnicah in ne more voditi sprejema, ki je določen ob štirih popoldne. Nadomesto-val ga po podžupan Mac Kee. v London, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Angleški komentarji o potovanju »Zeppelina« v Ameriko so privedli boj za in proti »Zeppe-linu« prav do ministrstev in parlamenta v vprašanju, ali je angleška vlada upravičena tudi zanaprej še izdajati velike vsote za grad-bo velikih zrakoplovov. Proti velikim zrakoplovom so predvsem mornariški in zrakoplovni krogi in eden od voditeljev delavske stranke je izjavil danes, da je »Zeppelinova« vožnja navzlic vsej hrabrosti moštva in dr. Eckenerja podala dokaz, da so moderni pai-niki hitrejši in udobnejši. propagando, katere ena najučinkovitejših sredstev je bila včeraj dovršena pot Zeppelina v Ameriko. Zeppelin je torej pristal v Ameriki. Viharji morja so se udali zračnemu orjaku; potniki so srečno prispeli, ne da bi trpeli med vožnjo kaj pomanjkanja. Odkar obstoja svet, se je posrečil prvi poskus rednega zračnega trgovskega in potniškega prometa med dvema glavnima celinama. Poskus je izvršila Nemčija in simbolično se je umaknila največja ameriška zračna ladja »Los Angelos«, bivši »Zeppelin III.«, katerega je morala Nemčija dati Ameriki za vojno odškodnino, da napravi prostor novemu »Zeppelinu« v svoji lopi. Veliki, močni, velikih gest žejni in sprejemljivi Ameriki se je poklonil Berlin in nemški narod ter ponudil dolarju marko, da se oba medsebojno v svetu oplojujeta. — Razne pariške časnikarske afere, skrivnostni mornariški dogovor med Anglijo in Francijo, lasanje med sovjetskimi veljaki in kitajskimi generali — vse je stopilo v ozadje, ker svet prisluškuje le prhutanju zračnega orjaka. Posebej naglašati historičen pomen tega dogodka je odveč. Za Nemčijo pomeni eno stopnjico kvišku na lestvi svetovnega slovesa. Pomeni slavlje tehnike, ki se vkljub vojaškemu porazu smelo meri z državami-zmagoval-kami. Znači vzpodbudo trgovskemu svetu in kaže pota razvoja narodnega blagostanja. Najvidnejši pa je prst, ki kaže, kje se bo v bodočih vojnah obračunaval spor med dvema državama, ki ste segli po orožju in najbrže je | hotel dr. Eckcner tudi sam naznačiti usodnost zračnega razvoja, ki je pri prvih poskusih krožil nad Anglijo in Londonom: Anglija, ki ima svoj svetovni imperij zahvaliti edinoie insularnemu položaju, ker lastnosti Angleža so končno tudi posledica tega položaja, ta Anglija je ta položaj izgubila, ko je zrako-plovstvo premagalo zračne ovire, se pomnožilo in močnejše zavarovalo. Kaj bo, če bo I moč nasprotnika v zračnih višavah nadkrilila angleškega pilota in kako se bo branil London? Zeppelin v Ameriki je mejnik. Ali res k ! pospeševanju kulture, civilizacije in spoznavanju dveh narodov med seboj, ali pa bo le še povečal nervoznost modernega človeka7 Odgovor bo dal človek! Koliko je vstal čistejši in kulturnejši iz očiščevalnega ognja svetovne vojne. Mad:arsVe-rom?>n. r>oga?arra v Budimpešta, 16. okt. (Tel. Slov.«) Pod vodstvom bivšega trgovin, ministra Szerenyja odpotuje madjarska delegacija koncem meseca v Neapelj, kjer se začno 1. novembra pogajanja o likvidaciji opianlskega vprašanja z Romunijo. Zdi se, da sta obe stranki resno pripravljeni za sporazum. Pogajanja pa bodo zelo težavna, kor are za razlaščena veleposestva v vrednosti 200,000.000 pengov. Več ot sna tretjina tega pripi 'a madjarskim inagnatom, med drugim tudi ininislrskcinu predsedniku Bethlenu, Nacionalizacija šndustrije na Češkem v Pratra, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Generalni tajnik češke agrarne stranko poslanec Beran je imel pomenljiv govor, v katerem je rekel, da nas čakajo velike naloge, med drugimi nacionalizacija industrije. Mesta vodilnih uradnikov in predsednikov upravnih svetov rudnikov in plavžev ler drugih industrijskih podjetij, kakor tudi odlična mesta pri cerkvenih redovih se smejo zasesti le s takimi ljudmi, ki čutijo s češkoslovaško državo in so nje- ! ni zavedni iu redni državljani, t' Romunske finance v Bukarešt, 16- okt. (Tel. »Slov.«) Ministr« ski predsednik Bratianu je imel včeraj pred svojimi volivci govor o finančnem in političnem položaju Romunije. Izjavil je, da je ustavno vprašanje sedaj končnoveljavno urejeno. Vladi se je posrečilo, da ni samo dobila za stabilizacijo leja posojilo v inozemstvu, temveč si je zagotovila tudi podporo najvažnejših emisijskih bank na svetu. Posojilo bodo emitirale Združene države, Anglija, Francija, Italija in morda tudi Nemčija. Kot prvi obrok dobi Romunija posojilo 80 milijonov dolarjev za stabilizacijo valute. To je pa samo začasna pomoč, ker so potrebe Romunije zelo velike in popolna obnova finančnega položaja se more izvesti šele v dvajsetih letih. Zato ni mogoče že sedaj ugotoviti višino potrebnih kreditov. — Narodna kmečka stranka objavlja dolg komunike, v katerem zahteva, da vlada takoj odstopi, ker Bratianu s posojilom mistificira državo. V kratkem bo v Bukareštu velik ljudski shod odposlancev iz vseh krajev. Pogreb oreških žrtev v Praga, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bil pogreb devetih žrtev stavbne katastrofe, ki so pristojni v Prago. Pogreba so se udeležile ogromne množice. Stavbni delavci iz Prage in okolice so ustavili delo, da se udeležijo pogreba. Župan dr. Baxa je imel žalni govor, v katerem je obljubil tudi strogo preiskavo proti onim, ki so krivi nesreče. — Komunistični poslanec Zapotocki je v svojem nagovoru poživljal na boj proti moreči racionalizaciji dela kapitalizma. V sličnem tonu so se vršile tudi druge demonstracije. Tako se je med venci nahajal tudi velik trnjev venec z rdečo pentljo in napisom: »Sodrugom, ki jih je umoril kapitalizem.« V sprevodu so nosili tudi rdeče zastave z napisi: »Maščevanje!«, »Proč z delavskimi morilci!« itd. Med sprevodom, ki je trajal eno uro, so peli delavski zbori internacijonalo in druge revolucionarne pesmi.z — Ostale smrtne žrtve bode tekom današnjega dne odpravili v domovinske občine. Ublažitev la5čne zakonodaje v Franci i v Pariz, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila v Elizeju pod predsedstvom Doumerguea, so bila na dnevnem redu važna vprašanja »o ublažitvi laične zakonodaje«. Gre torej za znana čl. 70. in 71. finančnega zakona za leto 1929 o vrnitvi zahtevanih cerkvenih posestev in zopetni pripustitvi verskih redov v Franciji. Poraz soc. demokratov na Duna;u v Dunaj, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Pri današnjih volitvah zaupnikov v zvezni vojski je dobil krščansko-socialni Wehrbund 212 mandatov (78 več), socialnodemokratski Militar-verband 62 (56 manj) in nemška vojaška strokovna zveza 7 mandatov (kakor prej). — Wehrbund je pridobil napram lanskemu letu 2534 glasov, Militarverband je zgubil 3063 glasov, nemška vojaška strokovna zveza pa je pridobila 61- glasov. Po 50 let'h prva smrtna obsodb** v ItaliM v Rim, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Po petde-setih letih je danes prvič zopet italijanski državni pravdnik predlagal smrtno kazen proti dvema obtožencema, in sicer pred izrednim sodiščem v varstvo države, proti dvema komunistoma, ki sta, kakor sta sama priznala, iz golega strankarskega sovraštva ustrelila dva fašista. Umor fašistov je po mnenju državnega pravdnika atentat proti režimu in se mora kot tak kaznovati s smratjo. Razsodba se bo najbrže izdala jutri. Fašistični listi že danes odkrito pišejo, da vidijo v obsodbi svarilo pred bodočimi umori fašistov. v Šahovski turnir v Ber8'nu v Berlin, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so bile odigrane viseče partije. Capablanca je mogel doseči proti Spielmannu samo remis. Tndi partije Tartakover-Reti, Spielmann-Niemcovič in Reti-Marshall so ostale remls. Dobil pa je Nienicovič igro proti Marshallu. Stanje po 5. kolu: Capablanca, Spiehnann 3, Niemcovič, Roti, Tartalcover 2'A, Rubinstein 1, Marshall 'A. Jutri ne bodo igrali, temveč se bo 6. kolo igralo v četrtek. Kovine v London, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.9375, tri mesece 65.3125. Elektrolit 71.25. Best Selected 68. Strong 96. Cin: per kasa 220, tri mesece 218. Svinec: bližnji 22.1875, tuji 21.875. Cink: bližnji 24, tuji2425. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Anti-inon reg. 59,5. Bela pločevina 18.125. Živo srebro 23. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. \Volfram: nei/pr. Platina: surova 15.875, obdelana 17. Srebro: 26.6875. Zlato 84.11.125. Novosad-ika vremenska napoved. Deloma oblačno. Tiho. Zmerno hladno vreme. Brez dežja. Dunajska vremenska napoved: Jasno, morda nekoliko topleje^