Leto VII, šlev. 98. Celje, soboia 5. septembra 1925. Foštnina plačana p gotoulnu ' ^^^™|L ^^^B ^^^^^^^^^^ ^^^Bl ^^^K ^^^^^^^k ^^^V^^l^^ ^^1^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ä ^^^I^^^b :::;'"'' i» ^^B ^^v ^^B ^^K ^^m ^^V^^B ^^1 ^^^A flv ^IB ^^ ^^m ^^^^^B äüäfiL. ^^H ^^B ^^B ^^B ^^B ^^B ^^B ^^H B^B ^^H ^^ - ^^^^m J^B ^^B Naročnina: Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. iPosamezn» števifka I Din. v f orek, getrtek In soboto* Redatccija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Še premalo daYkov! Beograjski listi prinašajo statistiko plačila davkov v prvih 5 mesecih le- tošnjega Ieta. Za to dobo je po pro- računu predvideno za obmoČje zagreb- Ške finančne delegacije 54,208.333 di- narjev, za sarajevsko 23,020.666, za Ijubljansko 29,166.666, za splitsko 6,659.583, za beograjsko 71,501.898, za novosadsko pa 70,433.750 dinarjev. Dejansko pa je bilo v tern obdobju plačano na Hrvatskem 66,899.850 Din, v Bosni in Hercegovini 30,166.204, v Sloveniji 56,576,775, v Dalmaciji 10,787.467, v Srbiji in Črni gori 60.212.689 in v Vojvodini 131,336.108 dinarjev. Iz te statistike se da predvsem ugotoviti interesantno dejstvo, da so skoro vse pokrajine plačale v prvih petih mesecih znatno več nego znaša alikvotni del budžetske postavke. Le beograjska finančna oblast je zaostala za približno 11 rnilijonov. Ali se inte- resantnejše za nas je dejstvo, da je Slovenija v tej dobi med vsemi po- krajinami cdnesla rekord. Plačala je namreč skoro še enkrat toliko, kolikor je bilo določeno po proračunu. Oria zavzema torej v tern pogledu častno mesto. Davki se seveda ne plačujejo — kakor ugotavlja «Jutro« — po »pred- videvanju« proračuna, ki je v tem oziru v glavnem le aproksimativna cenitev dohodka, temveč na podlagi »predpisa«, za katerega so merodajna določila davčnih zakonov. Toda vendar dajejo številke proračuna smernice za davčno prakso in dovoljujejo jačje ali pa blažje navijanje davčnega vijaka. Če država od naše pokrajine ni pri- čakovala več nego 30 milijonov, po- tem je gotovo zadovoljna, ako dobi dvakrat toliko. Številke o dejansko vplačanih davkih v drugih pokrajinah dokazujejo, da je to naziranje v praksi precej uveljavljeno. V Srbiji in Črni gori si davčni uradi očividno prizade- vajo, da se praksa ne oddalji od uza- konjenega pričakovanja države, istö velja za Hrvatsko in Slavonijo, za Bosno in liercegovino. V Vojvodini se postopa ostrejše, a pomisliti moramo, da je ta najbolj bogata pokrajina naše države v prvih letih vživala, skoraj bi rekli, davčno svobodo in je le prirod- no, da se sedaj trdnejše pritegne k skupnim bremenom. Za Slovenijo pa moramo reči, da je njena davčna sila izčrpana do skrajnih mej in prav ima- jo tisti, ki menijo, da kmalu vse po~ poka, ako bodo ta lok še napenjali. Povsem drugega rnnenja je oči- vidno finančna uprava. Ona je s tako tenkovestno natančnosto, s tako do- sledno rigoroznostjo nastavila svoje ozke mreže pred vsak izvirček našega gospodarstva, da nismo le dvakrat pokrili svoje proračunske davčne vsote, temveč smo srečno tako daleč, da je Slovenija za prvih 7 mesecev t. 1. po mnenju finančne uprave še za 76 mi- lijonov dinarjev v zaostanku! Tako čitamo v okrožnici Ijubljan- ske finančne delegacije, ki je bila po- slana davčnim uradom, da bi s podvo- jeno silo delali. Finančna delegacija proglaša za pravi Skandal, da slovenski davkopla- čevalci še niso poravnali vsega, kar jim je predpisala. Njej se zdi, da je »dobri sloves« slovenskih davčnih uradov »v nevarnosti«, ako ne nastopi »takoj§nja in najenergičnejSa reme- dura«. Sama Ljubljana dolguje še 28 milijonov, Maribor 15 milijonov. Fi- nančna delegacija ostro kara davčne oblasti, da so preveč popustljive na- pram proSnjam za odložitev eksekucij in za dovolitev plačil v obrokih! Trd in neizprosen bodi davčni uradnik! Naj se rušijo okrog tebe gospodarstva, naj propada ekonomska moč. Tvoj dober sloves je v nevarnosti! In okrož- nica strogo zabičuje: 1. da se morajo čim preje znižati »škandalozni za- ostanki« in 2. da se za 111. kvartal dospele davčne kvote morajo čim energičnejše iztirjati. Stvar je treba prav prijeti, pravi finančna delegacija, privatne rekriminacije, javna kritika, vse to ne sme motiti naših dav*nih oblasti. A okrožnica se ne zadovoljuje le s podukom, ona davčnemu uradniku tudi jasno pove, kaj ga čaka, ako ne bo poslušen. Pri dvajsetih davčnih ura- dih je finančna delegacija že ustavila vse dopuste uradnikov tako dolgo, »dokler se stanje ne zboljša . . .!« Sedaj torej delavna in privredna javnost ve, kaj jo še čaka. Cenjene dopisnike prosimo, da nam izvo- lijo pošiljati krajše, a jedornate opise dogodkov, upoštevajoč skrcmnejši obseg lista in pa dejstvo, da izhaja list samo trikrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošljejo dopis čimprej in da ne odlagajo s poročiiom, ker radi tega zadeva trpi. Politika. Jugoslavia na zasedanju narodov. Za sestanek Zveze narodov v Ženevi vlada v vseh političnih krogih veliko zunimanje, ker se ima pri tej priliki reSiti mnogo vprašanj medsebojnega razmerja med balkanskimi državami, zlasti kar se tiče grSkega predloga o varnostnem paktu na Balkanu in o ob- vezni arbitraži. Naši vladni krogi so nezadovoljni s tem grškim predlogom, ker menijo, da je treba prej poravnati vsa sporna vprašanja med GrČijo in Jugoslavijo. Zunanji minister dr. Ninčič in vsi delegati in eksperti naše kralje- vinesšefompresbirojalvkovičeminoseb- nim tajnikom dr. Ninčiča so žeodpotovali v Ženevo. Z njimi je šlo v Švico tudi več beograiskih novinarjev. V Ženevi se čim prej sestane dr, Ninčič z zuna- njima ministroma Češkoslovažke in Romunske, dr. Benešem in Duco, da se določijo smernice za skupno nasto- panje vseh držav Male antante na zasedenju Zveze narodov v vpražanjih, ki jih posebno zanimajo. p Proti bolgarsklm komitom. Protest jugoslcvenske vlade pri bol- garskem kabinetu radi pošiljanja ko- mitskih čet preko meje na naše ozem- lje je ostal brez uspeha. ČetaŠka ak- cija nikakor ni ponehala, ampak se je celo še povečala. Pretekli mesec je prišlo na naše ozemlje v strumiški in tikveški okraj pet komitskih čet, ki so bile vse uničene. Na podlagi zbranih dokumentov se je Vigotovilo, da ofici- jelna Bolgarska podpira organiziranje četašev gmotno in moralno zlasti pri prekoračenju meje. Zato zahteva no- tranje in zunanje ministrstvo, naj se •oi-.re proti Bo!gars!:i nov; koraki kot represalije, zlasti da se zahteva visoka odškodnina za vsakega Jugoslovena, ubitega v boju z bolgarskimi četaši. Predlagane so še druge ostre mere, ki pa so §e tajne. Znani komitski voj- vode Milan Stankovič, Gligorije Cigle- vič in drugi, ki so pobegnili v Jugo- slavijo, so po posebnih kurirjih pre- jeli pozive, naj se zopet vrnejo v Bol- garijo in se stavijo v službo revolu- ' cijonarjem. V tem primeru jim bo vse odpuščeno. Ako pa se pozivu ne od- zovejo, naj računajo s posledicami. Do- znava se, da so omenjeni komitski vojvode odbili vabilo revolucijonarjev in da so celo pobili kurirje. p Ruski emigrants. Pod predsed- stvom univ. prof. dr. Saltukova jc bil 27. m. m. v Beogradu kongres ruskih v Jugoslavs bivajočih emigrantov. Kongres jc sklenil, da odpošljc depu- tacijo vGč članov na kongres celokupne rnske Gmigracije v Pariz. V posebni resoluciji so izrekli popolno solidarnost s stališčem kijeza Nikola Nikolajcvica, ki se smatra za edino opravicencga pretcndcnta na carski ruski prestol, ki SG je žg prcd dobrimi scdcm lGti razbil v prahu. — Čc glcdamo takolc ruskc emigrantc, ki so bili prcd Icti pribcžali k nam skrivat svoje golo življenje, sg nam za trenutek zasmilijo. Ä čim pomislimo, s kakimi fantomi sg pGčajo li ljudJG, res ne morcmo doumcti vzrokov, zakaj sg šg niso mogli spoprijazniti z razmcrami vbridko preizkušeni Rusiji. Koliko sg jih jc žc pri nas popolnoma udomačilo in koliko jih jc med njimi, ki tudi naši domo- vini lie bodo v ponos, kakor niso bili cast ruskega naroda! — In eno je čudno: Toliko je naša država storila po svojih skromnih močch za te tako razvajene ljudi. Ä če bi jim bila dala tudi samo zavetje pred maščcvanjem razjarjenega naroda, to vendar sedaj ni potrebno, da hodijo na kongrese šg bolj odtujevat se svoji domovini in našo državo še dalje spravljat v politične zadrege. — Kakor nalašč poročajo sedaj listi iz Berlina, da proglasi boljševiška ruska vlada 7. novembra za obletnico revolucijc splo- šno amnestijo za emigrante. Teh je po vseh državah rnenda dva miljona. Vlada misli, da sg jih vrne polovica. Dolžnost držav bo, da z vsemi sred- stvi podvizajo povratek emigrantov in da omogočijo mirno prijazno raz- merje z Rusijo. Ti emigranti pa — mprl njimi so verinoma ka!"; ribiči -¦ bodo razmerje do Rusije vedno le kalili. Ceijska kronika. c Mlado življenfe sg jg zopet po- javilo po naših ulicah. Kako to šviga, polje in vre! Prej je bilo mesto do- kaj pusto in precej — tiho. Sedaj pa smo zopet v vrvežu in neredkokrat se kdo razjezi, če se mu zaletava pod nogc kak drobiž, ali če njegovemu koraku stavi ovire kak večji pojav. Stari se^včasi nekoliko srdijo na mla- dino in pravijo, da je včasi bilo vse drugače. Drugače že, mogoče. A bolje ne. To si samo domišljujemo ... --------------------------------------i obednica. V nadstropju ste dve velik spalnici in nad verando Iepa soba. Razen teh prostorov omenjam še v pritličju veliko shrambo za živila, to- čilnico in lepo klet pod stavbo, ki hrani v sebi dokaj žlahtne kapljice za one, ki se na njo razumejo. V spal- nicah bo nameščenih deset udobnih novih postelj za izletnike, ki bodo ho- teli kočo posetiti že zvečer, da bodo mogli takoj v jutro pričeti z izleti po celjskem pogorju. Ta ugodnost pride posebno prav smučarjem, katerim je dan pozimi prekratek in se najrajši spočiti navežejo na »treske«. Za iz- letnike, ki prihajajo v kočo z deco, je preskrbljeno, da njihov drobiž naide dovoij razvedrila na otroškem igrišču, gugalnicah in vrtiljaku. Veliko delo je končano. Prijatelji narave in vsi, ki želite to postati, po- hitite vsak prosti dan na Celjsko kočo, kjer si v čistem zraku, med temnim smrečjem in koSatim bukovjem nabe- rete svežih moči za te težke case. Prav posebno pa je ne pozabite obiskati v nedeljo, dne 6. seprembra, ko jo slovesno otvorimo in izročimo prometu in javnosti. Razširjajte „Novo Dobo"! B. P —a. Celjska koča. Mesto Celje slovi daleČ okrog po svoji lepi okolici. Nebroj sprehodov po najbližjih griČih nudi obiskovalcu toliko naravne krasote, da nas zavida vsak tajec, ki je imel priliko občudo- vati ta košfek naše zemlje. Neprecen- ljive zasluge ima OlepŠevalno druStvo, ki razen krasnih nasadov po mestu, osobito pa v mestnem vrtu, vzdržuje in pripravlja lepa pota, stezice, mo- stičke, brvi, ograje, klopi in mize po teh ljubkih gričkih in pobočjih od Mi- klavževega hriba pa tja gori do An- skega vrha. Skrb za širjo okolico, po- sebno za celjsko pogorje, to je oni del hribovja, ki se dviga na levem bregu Savinje in se razprostira od Celja proti jugu do Save, je prevzel celjski odsek S. P. D., ki je tu mar- kiral pota in opozoril javnost na kra- sote, katere skrivajo ti predeli. Goreča želja odsekovih članov je bila, da se postavi v tem pogorju planinska po- stojanka po vzoru planinskih koč. Pičla sredstva in nerazumevanje jav- nosti so dolgo zadrževala smeli načrt, dokler ni s posredovanjem takratnega odsekovega načelnika gosp. dr. Milka Hraševca prisfcopila k udejstitvi načrta mestna občina celjska. Ta je 1. 1922. oddala odseku v zakup za dobo deset let takozvano Kumrovo posestvo pod Tovstom (838 metrov visoko in tako najvišji vrh celjskega pogorja) s hišo in gospodarskim poslopjem vred. Tu je bila torej prva planinska postojanka celjskega pogorja in na velikonočni pondeljek 1. 1923. smo jo skromno otvorili, ter ji dali ime »Celjska koča«. Obisk koče je vidno napredoval. Vsako nedeljo se je zbralo v njej lepo število izletnikov, ki so imeli tu naj- lepšo priliko posvetiti se vsaj za en dan popolnoma naravi. Prihajati so jeli tudi takšni, ki 5e niso imeli smisla za naravo, daljše izlete, turistiko. Pri- peljali so jih prijatelji — samo prvič. Razgled s Tovsta in Grmade jih je očaral. Kmalu se je pojavila v njih želja povzpeti se višje, na Mrzlico, Lisco, Hurn — no, in letos sem jih že srečaval na OkreSlju, Kamniškem sedlu, Ojstrici .... Tako je ta naša postojanka vzbudila mnogim smise! za naravo in vzgojila dosti dobrih, navdušenih planincev. Pred leti je sa- vinjski turistovski vlak odhajal iz Ceija skoro prazen, letos je vsakokrat na- bito poln. Omeniti moram tudi naše smučarje, ki so zavzeli kočo, čim je sneg pobelil travnata pobočja pod Tovstom. Tudi tu so bili uspehi lepi, saj so se mogli začetniki, posebno pa brhke začetnice po mili volji prekopi- cavati, ne da bi morale zardevati pred zijali. Koča je med tem lepo popravlje- na in je postala jako prijetno zave- tišče pozimi in poleti. Na Štefanovo lani pa je ogenj uničil delo dveh let. Koča je pogorela skoro z vso opravo in rešiti je bilo mogoče samo malen- kosti. Vsi lepi načrti za bodočnost bi bili namah prekrižani, da ni občinski svet celjski v svoji uvidevnosti in spo- znanju velikega pomena te koče v tujskoprometnih ozirih sklenil na lastne stroške zgraditi novo kočo, kateri pa oskrbi notranjo opremo Celjski odsek S. P. D. Čim je vreme dalo, so že pričeli z zgradbo, katera je sedaj go- tova. Na mestu, kjer je stala prej skromna, s slamo krita hišica, se dviga sedaj lepa nadstropna stavba, ki te že oddaleč pozdravlja s svojo belo škri- Ijasto streho. Lepa steklena veranda v ospredju stavbe izgleda naravnost razkošno v tej rajski samoti in bo slu- žila prav dobro ob deževju, saj ima prostora pri mizah 60 izletnikov. Od vhoda na levo je velika, svetla ku- hinja, na desno iz veže pa prostrana Stran 2 »NOVA DOEAc štcv -8. c Otvoritev celjske koče bode v nedeljo. Vspored je raznoličen in zelo zabavcn. Vsi h koči! c »Kolo jugoslovensklh sester« v Celju se obrača zopet enkrat na javnost s prošnjo. Kakor je že znano, je žrtvovalo društvo veliko vsoto za vzdrževanje petnajst deklic skozi en rnesec na morju. Da si pridobi zopct nekaj fonda za bodočc dobrodelne namene prosi društvo vso javnost in vsakega posamcznika posebej, da da- ruJGJo po možnosti. Društvo sg po- služi za ta namcn nabiralnih pol in dobrodelnega dne, ter apclira na jav- nost, naj skuša razumeti njcgov namen in ne pušča nabiralk, ki imajo itak tcžek posel, brez daru. Vsak, tudi najrnanjši dar bo hvaležno sprejet. S polami sg bo nabiralo prihodnji teden, dobrodclni dan pa priredi »Kolo« dne 8. scptcmbra na praznik. c Dobrodelnl dan »Kolo jugo- slovenskih sester« v Celju bode v torek 8. septembra 1925. Društvo bo prodajalo cvetlicc, bonbonc in znake. Darujtc po možnosti za koristna in ljudomilo ustanovo! c Za Dljaško kuhinjo so darovali v juliju in avgustu sledeči: Din 500'— Zvezna tiskarna v Celju; Din 220'— gostJG Valentina Cestnika, miz. mojstra, pri blagoslovu domače kapele v Tr- bovljah; Din 150"—g. dr. JuroHrašovGC; Din 100*— g. prof, Levičnik namesto venca pok. Zdravku Krajncu; g. Vinko Kukovec, lesnaindustrija ; g. dr. Srečko Rupnik, odvetnik v Smarju, iz kaz. poravnavG (dvakrat); volilo pokojnega Äntona Gradišnika, dclavca v Brezju ob Slomu; dr. Sandor HrašovGC, odvctnik v Smarju, izsodneporavnave;dr. Älojz Rakun, odvetnik v Celju; 105"— Din »Snopsarski klub« pri Cajhnu na Te- harjah (g. Wutt); 75'— Din dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju; Din 30'— učiteljstvo rncstnG deške osnovne sole v Cclju (dvakrat); Din 25'— vodstvo mGstnG dckliškc osnovne sole v CgIju (dvakrat); Din 15"— g. I. Vrcnko, mi- zarski mojstcr v Cclju ; 45 kg fižola dr. Anton Kunst, zobozdravnik v Cclju. Vscm blagim dobrotnikomiskrena hvala. Odbor. c Celjski škof Gaudenclj. L. 1898. so pri Sv. Pavlü pri Preboldu podirali staro ecrkev, da sezidajo novo. Pri tej priliki so zapazili, da ima oltarska plošča neki latinski napis. PJoščo so potcm vzidali v novi cerkveni zid na zunanji strani in nikdo sg ni več za njo brigal, kcr sc napis radi obile maltc ni dal brati. Sedaj pa jg kon- scrvator dr. Stele ploščo očistil in na zacudenje vsch pravi napis na njcj, da jc to spomenik škofu Gaudenciju iz Cclja. To je cdino znano škofovsko imc iz starega Cclja, iz katcrega je tcdanje kristjane pregnalo krivovcrsko arijanstvo početkom 5. stolctja. Do- sedaj so našli cdino mozaike staro- krščanske cerkve pod poštnim po- slopjcm v Celju, drugače pa ni bilo nikakih spomenikov iz prvih stolttij krščanstva. c Motorna kolesa ä 10'— Din. Dne 30. septcmbra 1.1. sc bode vršilo žrcbanje srcčk loterije Jugoslovcnskc Matice. GlavnG dobitkc tvorita dva motorna in 25 navadnih moških in ženskih kolcs. Dobitki so iz priznano najboljšG svetovne tvornicc »Peugeot«. Cena posamezni srečki, kojih štcvilo je zclo omejeno, je Din 10. Naprodaj so pri vsch podružnicah Jugoslovenske Matice v Slovcniji in v pisarni Jugo- slovcnskc Matice v Ljubljani. Dobivalc se bodo tudi v ljubljanskih trafikah. c Sokolsko društvo v Celju, prö- svetnl odsek javlja celjskemu clan- stvu, da priredi 8. septembra v telo- vadnici proslavo lOOOletnico hrvatskega kraljestva s predavanjem o tej zgodo- vinski važnosti. Prcdavanjc se prične ob enajstih dopoldnc tcr je udeležba za vse oddelke obvezna. Pridite vsi točno I c Čebelarska podružnica za Celje In okolico prircdi na praznik dnc 8. scptcmbra 1.1. ob pctnajstih pri čebel- njaku gospoda Samca na Lavi pri Celju svoj rcdni občni zbor in pre- davanje o vzimovanju čcbcl. Čebelarji pridite! Odbor. c Obisk na meščanskih šolah- Na deško meščansko šolo sg jc vpi- salo 290 učcnccv, na dckliško pa cclo 300 učenk. Ker so prostori sploh pre- mali in kcr večja utcsnitcv ni več mo- goče, so morali precej učenccv in učenk kratkomalo odkloniti. Takcga obiska meščanska šola še ne pomni. c Vpis na drž. realno glmnazijo. Na zavod se fjc vpisalo dnc 2. t. m. ,386 učcnccv, mcd njimi 63 učcnk. Tolikcga štcvila učcncev zavod do- slcj šg ni irncl. c Šolske knjige in vse drugc šolskc potrebščine se dobe pri tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju, ki ima velikansko zalogo na izbiro. —335 c Nezgoda Celjana v Zagrebu. Zadnjo ncdeljo jc celjskcga rojaka zasebncga uradnika g. Janka Kolarja povozil prcd »Lovačkim rogom« v Zagrebu avtomobil v trenutku, ko je hotel prekoračiti ulico. Ävtomobil se je naglo odpeljal, da ga še niti ugo- toviti niso mogli. Kolar je dobil pri- lično težkc poškodbe na glavi in na rokah. c Žlvinski sejem. V Celju bo v pondcljek 7. septembra 1.1. redni me- sečni živinski sejem. Interesenti se opozarjajo, da so došli na zadnji me- scčni živinjski sejem tudi izvozničarji, ki so pokupili skoraj vso na sejem prignano živino. Ti gotovo tudi sedaj posetijo živinski sejcm. c Razglas o stanovanjih. Slcdeča stanovanja bodo v srnislu zakona o stanovanjih dodeljena: od a) drugič objavljcna stanovanja: 1. Petrovče 1, Čeč Anton 2 sobi; 2. Bukovžlak 23, Spes Ivan 1 soba s štedilnikom; 3. Orla- vas, občina Braslovče 26, Kolšak Bal- bina 1 soba s souporabo kuhinje; 4. Podvrh, občina Braslovče 25, Turn- šck Anton 2 sobi, 1 kuhinja; b) prvič objavljcna stanovanja: 5. Gosposka ulica 34, Bcryer Fran, I soba brcz štcdilnika; 6. Prekopa 6—7, Cizej Anton; 7. Gaberje 83, Stravs Jurij, 1 soba s štedilnikom; 8. Gaberje 101, Westen Avgust, 2 sobi in kuhinja; 9- Zavodna 31, Junger Lud. in Kat, 3 sobe in kuhinja. Stranke, ki spadajo po stano- vanjskem zakonu med zaščitene oscbe, se pozivajo, naj v roku petih dni, to je do 10. septembra 1925 ob 12. uri opoldne naznanijo v pisarni stanovanj- skega sodišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih prošnjah navcdli, da se potcgujejo za »katerosibodi stano- vanje«, ali ki so prijavili kako drugo stanovanje, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljßvanju gori označenih stanovanj ne prišli v poštev kot reflektanti. Zaščitene stranke, ki svojih prošcnj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile, odnosno starih prošenj niso obnovile ali'spo- polnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to sto- riio do navedenega dne, ker bi se jih sicer pri dodelitvi ten stanovanj ne moglo upoštevati. Stanovanjsko so- dišče 1. stopnjc v Celju, dne 1. sept. 1925. Predsednik: Žužek s. r. c Sreča v nesreči. V četrtek ob 6. zvečer bi se bila mogla zgoditi na cesti pod gradom tik Savinje velika nesreča. Tarn se je voznik izognil dru- gemu in je pri tem prišel tako na rob ceste, da je konj padel v vodo. Konj bi bii gotovo utonil in še voz bi bil zdrknil v reko, če ne bi-bili prišli na pomoč slučajno navzoči ljudje. Tisti del ceste bode treba vsekakor takoj popraviti. Sedaj pa šg niti ograje ni. V KONCERT NI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapefriika gosp. Silbersteina. NARODNA ENCIKLOPEDIJA S H. S. od prof. Slanojeviča. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno encikloppdijo dobijo v knji- garni Goricar & Leskovšek, Gelje, v predpfacilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplacila v knjigarni Goricar Sc Les- kovšek, Celje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goricar & Leskovšek. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovoncu. Naj ne manjka v nobeni. sloven ski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goricar & Leskov- šek, Celje. Radi praznika naš list v torek ne izlde. Cenjenim naročnikom na- doknadlmo nedostatek s sobotniml Števllkami. Celjska porofa. Radi detomora obtožena Ana Žuraj jg bila v sredo oproščcna, a obsojena je bila na tri mesece zapore, ker po- roda ni prijavila oblasti. Celje, 3. sept. 1925. Saml tatovi. Danes je dan tatov. Pred poroto so stopili zapored Gašpar Pepevnik iz Otiškega vrha, Vinko Velkavrh iz Brezja pri Ljubljani in končno še Mar- tin Glawatsch od nckod s Koroškega. Pepevnik je bolje vrste tat, kajti on je kradel samo zlatnino in srebrnino; drugih rcči pa ni jemal. Obleka je bajc tatovom najbolj nevarna. Zatojo je puščal povsod, kjer jo je našel. Äprila letos je osrečeval s svojim^de- lovanjem celjsko okolico. Stanovanje je imel v Celju in v Slovcnjgradcu. Je po poklicu krojač, a za delo mu ni. Ravno februarja je bil odscdcl v Mariboru dve leti. Zdelo se jc, da sc poboljša, a kmalu je zopct zašcl na polzko pot. Z županom, pri katerem se jc javil takoj po prestani ječi, se nista razumela, kcr Pepevnik ni hotel čuti dobrih naukov. Sprla sta sc celo in Pepevnik je obljubil županu, da bode — zopet kradel. Ostal je »mož«~ beseda in jc res vsc pokradel, kar je le doscgel. Razcn tega je žcnskam obctal zakon in jih je goljufal. Višek nesramnosti pa je dosegel, ko je hotel okrasti samega državnega pravdnika v Celju. Prišel je žg k njemu v stano- vanje, a spretna služkinja ga jc tako ugnala, da je priznal, da bi rad go- voril z gospodom državnim pravdni- kom. Spravila ga je torej do urada in si ga je, kcr sg jcj je zdcl sumljiv, dobro oglcdala. Pri obravnavi jc sicer nekoliko tajil svoje obile tatvine, a končno si je premislil in se je udal. Priznal je vse zaporedorna. Obtožcnec je po pritrdilu porot- nikov na vprašanja dobil šcst let tcžkc ječc. Tudi Vinko Velkavrh je dclal po- liciji in orožnikom dosti sitnosti. Ven- dar pa so ga zalotili in djali pod ključ. Glavna njegova krivda je, da jc ukra- ¦del na Rogaški Slatini Alojziju Hvalcu 18.240 Din, ne gledc na to, da je druge , ljudi goljufal s posojili, ki jih ni na- meraval nikoli vrniti. V Siški je ukradel Viktorjti Oroszy-ju kolo in ga je takoj prodal. Velkavrh priznava po večini svoja zlodcla, vendar pa dejanje olep- šava z izgovori, kakor je pri takih zločincih že navada. Dali so mu dve leti in pol težke ječe. Vrsto za ta dan jc zaključii Mar- tin Glavač. Ta jg ukradcl poštarju Stiglicu, dr. Watzku in poscstniku Lukcšu za 10.000 dinarjcv zlatninc in gotovine. GlavaC, ki sc jc vedno iz- dajal za Igliča, jc scveda tajil, dokler ga niso ugnali. Pri razpravi je vse priznal. Ima že desct kazni na grbi, dasi je še le 32 let star. Parkrat je že tudi ušel iz zapora, tako da ima še štiri leta na dobrem. Porotniki so sg soglasno izrekli in Glavač bode sedel radi tch zločinov sedem let, skupno pa cclih enajst. Celje, 4. septembra. Senatu predscduje viš. dež. sod. svetnik dr. Premschak, votanta sta viš. dež. sod. svet. dr. Stcpančič in okrajni sodnik dr. Kompara, javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Rus. Pri prvem slučaju zagovarja dr. Ogri- zek, pri drugem dr. Jos. Vrečko. Pretep s smrtnim i/idom. Dne 2. avgusta t. 1. sta sedela 23-letni poscstnikov sin Franc Mastnak in Karol Dolganoč skupno z drugimi fanti v neki gostilni v Dramljah. Ko so bili že nekaj časa popivali j<2 šel Dolganoč iz gostilniškc sobe. Mastnak mu je sledil. Zunaj je Dolganoč prijcl Mastpaka za ramc. Oba sta sc nekaj časa ruvala, končno pa je Dolganoč vrgel Mastnaka ob tla. Ko je ta vstal, mu je dal Dolganoč še zaušnico in odšel. To je Mastnaka tako ujezilo, da jc stopil na stopnice, vzel iz žepa svoj nož in zabodcl svojega nasprot- nika, ki se mu je med tem zopet pri- bližal, z vso silo v prsa. Dolganoč je na posledicah izkrvavljenja v pol ure izdihnil. A Mastnak pa je pobegnil in se pozneje javil orožnikom. Obdolžencc se zagovarja s silobranom. Porotniki so vprašanje glede hu- dodclstva uboja soglasno zanikali, vprašanje glede prekoračenja silobrana pa soglasno potrdili. Franc Mastnak je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Nevaren požigalec. Opoldne se pričela razprava proti 431etnemu posestniku Josipu Dvoršaku iz Okljukove gore pri Sromljah, ki je obdolžcn trcb požigov. Dvoršak, ki je pri vaščanih oso- vražen in znan kot zelo maščevalen človek, tako da se ga vsc boji, jc dnc 21. februarja 1924. ponoči zažgal poscstnici Äni Krošelj na Okljukovi gori kozolcc in žitno shrambo v vred- nosti 75.000 Din in Mariji Krošelj isto- tam njene hlcvc, vredne 50.000 Din. V noči na 19. aprila t. 1. pa je zopet zažgal Ani Krošelj njen vinski hram v vrednosti nad 100.000 Din. K razpravi je prišlo 15 prič, ki bodo popoldne zaslišane. Ob zaključku lista se razprava šc vrši. —č— Sport» Nogometna tekma za ollmpijski fond. Ljubljanski nogometni podsavez je naložil medklubskem odboru v Celju nalogo, da priredi v celjskem okrožju nogometno tekmo in sicer je določil S. K. Celje in S. K. Atletike. Medklub- ski odbor je določil termin za 8. sept. ob štirih popoldne na prostoru Atle- tikov. Vsi klubi v Celju imajo dosta- viti po tri reditelji. Isti se imajo javiti pol ure pred tekmo pri službujočem odborniku na igrišču. Tekmo sodi g. Ratajc. — Medklubski odbor Nogometna tekma za olimpijski fond, Kakor smo žc poročali sg vrši v torek, 8. septernbra ob 4. uri pop. na sportnem prostoru pri Skalni klcti nogometna tekma med celjskimi Atle- tiki in S. K. Celje. Tekma obeta biti ena najzanimivših letošnje sezone, zlasti ker se imenovana kluba nista srečala nad dve leti. V11I. Internacionalni Lawn-tennis turnir Hafek-a. Matejka prvak Jugo- slavije. Hrvat. akademski sportui klub (Hašk) v Zagrebu priredi vsako leto internacionalni tennis-turnir, katerega potek je vedno zelo interesanten. Tudi letošnji že 8. internacionalni turnir je bil zelo zanimiv, ker so igrali znani dobri igralci, izmed Katerih bodita omenjena samo gosp. Matejka in dr. Albrecht. Po trdem boju si jg pri- dobil naslov prvak Jugoslavije gosp. Matejka. Končni rezultat za prvenstvo sc glasi: 1. Gospoda-singlc. 1. Matejka; 2. dr. Albrecht; 3. Balaš (Hašk) in Kuf- tinec (ZKD). 2. Dame-single. 1. Eisen- menger (Dunaj); 2. Gostiša (ZKD); 3. Corak in Plachte (obe Hašk). 3. Go- spoda-doublc. 1. Balaš (Hašk) Matejka (Dunaj); 2. dr. Albrecht (Dunaj), Freu- denreich (Hašk); 3. Friedrich, Friedrich in Reichsmann, Labaš (oba para Hašk). 4. Mix-double. 1. Eisenmenger, Ma- tejka; 2. Corak, Balaš (Hašk) • 3. Frank, Labaš (Hašk) in Pandakovič, Kuftinec (ZKD). 5. Dame-double. 1. Corak, Baglama (HašlO; 2. Eisenmenger (Du- naj), Plachte (Hašk). 6. Gospoda-sin- gle (Memorial). 1. Matejka (Dunaj); 2. Kuftinec (ZKD); 3. dr. Albrecht (Dunaj) in Podvincc (ZKD). 7. Gospoda- single (Juniori). \. Krnič; 2. Allstädter (oba Hašk); 5. Melamed (ZKD) in Ali- haljevič (Concordia). Kölesarske (Jirke za prvenstvo v Sloveniji. V nedeljo dopoldne se je na 133 in pol km dolgi progi Mari- bor—Ljubljana vršila kolcsarska dirka za prvenstvo Slovenije. V Mariboru je startalo 16 dirkačev, članov vsch ko- lcsarskih klubov Slovenije. Zmagal je po ostri in hudi borbi znani prvak Josip Solar (Ilirija), ki je prevozil progo v 4 urah, 25 minut in 16 sekund ter dosegel rckorden čas. Solar sg je titr- gal ostalim dirkačem že pri 15 km in je bil skozi na vodstvu. Kosmatin in Glavič sta itnela več defektov. So- lar je privozil na cilj na Dunajski cesti v Ljubljani okoli pol 11. burno po- zdravljen od številnega navzočcga občinstva. Vozil je tako sijajno, da je prišel na cilj 10 minut pred ostalimi. Pnnti nrlphplntfi deluj,e s kolosalnim riUll UUKUlIUjII uspehom samo 50-16 ^V/il-fannu POl« kar Priznavajovsi »YllTanOV Caj« strokovnjaW. - Dobiva sc v vseh lekarnuh in drogerijah 1 Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr i D. VILFAN, Zagreb, Ilica 240. A. č s Stev. 98. »KQVÄ DOT.S« SCran 3 Širom domovine« š Izplačevanje kuponov sedem- odstotnega investicijskega posojila. Po naredbi finančnega ministra je sta- vila Generalna direkcija državnih dol- gov Narodni banki v Beogradu na razpolago 17'5 milijona dinarjev v svr- ho izplačanja kuponov 7-odstotnega investicijskega posojila iz leta 1921. Rok izplačevanja je 15. t. m. š Zdravniški kongres v Dubrov- niku. Kongres delegatov Jugosloven- skega zdravniškega društva se bo vr- Sil letos v Dubrovniku 8., 9. in 10. septembra. Prometno ministrsto in Ja- dranska plovitba sta udeležnikom do- volila vozne olajšave. 5 Vizum na pctnlh listih v Fran- cijo, Anglijo, Čeakoslovaško, Italijo, Avstrijo in Nemčijo bo veljal odslej 6 mesecev, vseeno za koliko poto- vanj. š Uslavljenl dopusti. Delegacija ministrstva financ je sistirala vse do- puste pri davčnih uradih Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Litija, Vrh- nika, Tržič, ViSnja gora, Radovljica, Mokronog, Cerknica, KrSko, Kočevje, Brežice, Maribor, Ormož, Slovenjgradec, Prevalje, Kozje, Marenberg, Murska Sobota in Doljna Lendava. S Znani strokovnjak za plsalne stroje Ivan Legat, Maribor, Vetrini- ska ulica 30, razstavlja na Ljubljan- skem velesejmu moderne pisarniškc stroje. Obiščite paviljon E 24, 26. 833 š Povečanje prlstanišča v Bakru. ProSli teden so bila dovršena dela za povečanje pristanišča v Bakru. Prista- nišče je razširjeno za 40 metrov, po- daljšano pa za 270 metrov, 5 Logarska dolina vabi. Iz Sol- cave nani poročajo, da je cesta iz Sol- cave v Logarsko dolino za avtomobile zaprta do preklica, ker se gradi nov most. V Logarski dolini je krasno in toplo vreme. jasno nebo in mir, tu- ristov pa ni. g Znižane cene na Rogaški Sla- tini. Zakupnik zdraviliSke restavracije in kavarne javlja, da je s 1. septem- brom znatno znižal cene. Ker je kon- čana glavna sezona in so tudi padle takse in cene sobain, je sedaj prebi- vanje na SJatini znatno ceneje. š Vsi slovenskl ablturijenti, ki pojdejo na vseučilišče v Zagreb in si želijo inforrnacij radi vpisavanja, hra- ne* stanovanja ali sličnih zadev, se naj pismeno ali ustno obrnejo na »Studentski dorn«, Zagreb, Ilica 83, sobal6 v pritličju. š Načrt elektrifikadje ormoškega okraja. Prernogokopna družba Ladanje dolnje namerava zgraditi pri svojem premogovniku v Ladanju veliko elek- trično centralo, ki bi oskrbovala z električnim tokorn ves ormoški okraj, razen tega pa še mesti Varaždin in Čakovec. Pogajanja omenjene družbe s Čakovcem in Varaždinom so se že pričela, v ostalih občinah pa so se že vrSili ustanovni občni zbori električnih zadrug, katere bodo stopile, ko bode stvar tako daleč dozorela, v končna in obvezna pogajanja s premogokcpno družbo Ladanje. Načrt je resen in po- nudba za okraj ugodna. Š Nov zdravnik za okrožje Ro- gaš*a Slatina. V pondeljek je pričel ordinirati v RogaSki Slatini novi okrož- ni zdravnik dr. Brabec iz Rogatca, ki se je zaSasno naselil v vili Pušnik v Sv. Križu pri RogaSki Slatini. š Velika kraška jama. V doslej ge neznani kraSki jami blizu RaSporja pri Buzetu v Istri bi se bilo krnalu po- nesrečilo deset turistov, ki so hoteli gpiljo raziskati. Raziskovalci so do- gnali, da je jama globoka najmanj 450 metrov in so tudi tako globoko dospeli. Med svojim raziskovanjem so razpostavili vise gori zveze in straže. Nenadoma pa je nastala silna burja in nevihta in ploha je lila v jamo v po- tokih, tako da je raziskovalcem uničila vse možnosti za pot nazaj na svetlo. Šele čez dva dni so reševalci iz Trsta spravili osem turistov na svet. Bili so do smrti izmučeni. Nato so našli še enega mrtveca, do drugega sploh niso mogli, ker ga je zasul gramoz in zem- Ija. On ostane v brezdnu. š 50-ietnica hercegovinske vstaje. V Nevesinju je preteklo soboto cela Hercegovina na slavnosten način pro- slavila petdesetletnico hercegovinske vstaje. Slavnošti se je udeležilo nad 10.000 ljudi. š Posestnlca beračt. V nedeljo je policija v RogaSki Slatini aretirala bo- gato posestnico iz okolice, ki je bera- čila po parku pri zdravilišču. Nabrala je že 34 dinarjev in zatrjevala straž- niku, da mora beračiti, ker ji je toča pobila vse sadje na polju. š Dvig potopljene ladje. V Bold Kotorski Ieži na dnu avstro-ogrska bojna ladja Franz Josef. To ogromno Iadjo so že enkrat skoro popolnoma dvignili iz morja, a so v zadnjem tre- nutku popokale dvigalne verige in brod je zopet padel na morsko dno. Sedaj so se zopet lotili težkega dela in že javljajo, da bode ladja kmalu zopet na površini. š Prostovoljno gasilno društvo Groblje ob Savinji priredi na praznik dne 8. t. m. svojo ustanovno slavnost. Vabljena so tovariSka druStva in ob~ činstvo. S American! so priSH kupovat naša — dekleta. Beograjska policija je aretirala tri severnoameriške cigane, ki so prišli v Jugoslavijo nakupovat dekleta. Ponujaii so za vsako dekle 1000 dolarjev. V Šabcu so cigani od- kupili Nitu Todoroviču hčerko in ku- pili Se vei drugih deklet. Pri zasliSe- vanju so se vsi trije vedli zelo pre- drzno in so naglaSali, da so svobodni ameriški dr2av)jani, katerim ne more nihče ničesar. Pri njih je nakupovanje deklet star običaj, so trdili. Beograjska policija jim pa to navado že izbije iz glave. š Strela udarlla v ceskev. Ob priliki zadnje nevihte je na UrSki gori ravno med pridigo udarila strela v zakristijo, švignila v cerkev ter z moč- nim puhom podrla več oseb na tla. V cerkvi je nastala velika panika, ki se delj časa ni polegla. Vendar se ni ni- komur pripetilo kaj hujSega. Strela ni užgala. š Zopet trgovec z dekleti v Za- grebu. V Zagrebu so aretirali nata- karja Hernica, ki je hotel neko dekle, katero je opijanil z opijem, oddati v javno hižo v Bosni. Hernic je imel radi enakega zločina že lani opravitl z oblastmi. S Dete z dvenia jezikoma. V splitski bolnici se nahaja 6-letni Milko Bezmiljinovič iz Novega Sela, ki ima pod normalnim jezikom še en izrastek kot drugi jezik. Mali zato ne more jasno govoriti. Milku pa v bolnici ni preveč ugajalo in je pobegnil na paro- brod. Sedaj so ga ponovno prepeljali v bolnico. 5 StraSen samomor zblaznelega starca. V selu Grebeniku v Bosni je izvrSil te dni 60-letni starec Janko Dobljevič grozen samomor, Ko so do- mači leglj spat, je vzel v veži koso, prijel z eno roko držaj, z drugo pa ostrino kose, ter jo nastavil na vrat. Pri vsakem koraku si je koso zarezal y vrat, dokler se ni pri enajstem ko- raku zgrudil mrtev na tla, kakor so pokazale rnlake krvi. Dognalo se je, da je starec izvršil grozen čin v blaz- nosti. S Radi nesrečne Ijubezni. Pred dnevi smo pnročali, da je v Mariboru s čolna skočilo v Dravo neko dekle. Dekle je kuharica Marija Feichter, do- ma iz Bezene pri Rušah. Marija je imela ljubavno razmerje z nekim Ja- kobom K., ki ji je baje tudi obljubil, da jo poroči. Nedavno je Feichterjeva prosila dr. Goriška pri Sv. Lenartu, pri katerem je služila, za dopust, da si preskrbi potrebne listine za poroko. VrnivSi se v Sv. Lenart je pa izvede- la, da ji je postal ljubimec nezvest in da se je zaročil z drugo. Novica je nesrečno dekle tako pretresla, da je 5lo iz obupa v vodo. § »Zdravnik« iz Cerknke. Fer- dinand Permoser v Cerknici je znan mazač, ki je bil radi nedovoljenega zdravljenja tudi že 12-krat kaznovan. Tudi člani njegove rodbine so že imeli radi tega s sodiščem opraviti. Permo- ser je vpokojen železniSki strojevodja, toda njegov zdravniški poklic mu med lahkovernim ljudstvom donaša sijajne dohodke, kajti neumnost med ljud- stvom še dolgo ne izumre. Njegovo mazaštvo je tako splošno znano, da ga je celo davkarija obdavčila za do- hodke od izvrševanja zdravniške pra- kse. Permoser se je nastanil 2e davno v Cerknici, kjer si je kupil lep dom ter ima tudi Iastno ordinacijsko sobo z dnmačo lekarno. Od časa do časa pa napove ordiniranje tudi v Čabru in Babni polici, kjer romajo k njemu ljudje od vseh strani ter mu plačujejo 300 do 400 kron za ordinacije. Zadnje case se je vrgel posebno na odprav- Ijanje človeškega ploda potom ope- racij. Večina slučajev ostane prikrita. Izsledili so le dve dekleti, ki jima je na ta način poniagal. Operacije so se obnesle silno slabo. Sedaj mož že zopet sedi v Ljubljana v preiskovalnem za- poru. Divje svinje požrle Človeka. V bližini vasi Andrijevci pri Brodu na Savi so se pojavile močne črede divjih svinj, ki povzročajo kmetom silno Skodo na polju. Te dni pa so naSli v nekem blizu vasi ležečem gozdu več kosov mesa in razgrizenih kosti. Pre- iskava je ugotovila, da so kosti in kosi mesa ostanki človeka, ki so ga napadle in požrle divje svinje. Cirkus Kludsky in davek. Uprava cirkusa Kludskega je plačala, kar je v Jugoslaviji, že nad poldrug milijon di- narjev davka. V Beogradu je uprava plačala 700.000 Din, v Zagrebu 350.000 Din, v Novem Sadu 200.000 Din in v Subotici doslej 200.000 Din. Po tern si vsak lahko izračuna, koliko mora cir- kus zaslužiti, da izhaja in plačuje take davke. Tojepraktično, da! Mesto Plevlje v nekdanjem Sandžaku gravitira go- spodarsko proti Sarajevu, a spada pod užiSko oblast. V vojaških zadevah je pa podrejeno divizijski komandi na Cetinju. Gradbeno ravnateljstvo je v Kruševcu, poStno v Sarajevu, podruž- nica Hipotekarne banke v Skoplju, ravnateljstvo Sum v Sarajevu, delavska zbornica v Beogradu, trgovska in in- dustrijska zbornica v Skoplju, armijsko poveljstvo v Sarajevu, okrožna finančna uprava v Peči, podru2nica Narodne banke v Sarajevu, prvostopno sodišče v Prijepolju, okrožni urad za zavaro- vanje delavcev v Sarajevu in tako na- prej brez konca in kraja. »BUDDHA« čaj na Ljubljan- skem velcsGjmu, oglejte si H paviljon St. 461—465. 5-4 Kino« Mestnl kino. Samo še v petek 4., soboto 5. in nedeljo 6. septembra se nam nudi senzacijski film »24 ur gentleman« v 5 dej. Pondeljek 7., to- ipek 8. in sreda 9. septembra pa se predvaja velika filmska igra »Bakhan- tinja« v 6 dej. Kino Gaberje. Petek 4, sobota 5. in nedelja 6. septembra nastopi slavna Menny Porten v filmu «Grofica Donelli«. Drama v 6 dej. Za hmeljapje* XXV. poročilo iMmeijar. druStva. Nürnberg, 31. 8. 1925. Živahna kupčija — prodanih 300 bal — tržno blago od 400—480, — Holedavsko od 475—520 M za 50 kg. XXVI. poročilo Hmeljar. društva. Žatec, ČSR. 1. 9. 1925. Živahno nakupovanje na kmetih po 4000—4350 čK za 50 kg. Razpoloženjc in cene cvrste. Nürnberg, 1. 9. 1925. Dovo- ženih 500, prodanih 350 bal — prima čvrsto — cene do 550 M za 50 kg -— slabe vrste zanemarjene. — NB: Ker je hmelj v Sav. dolini skoro razprodan, pošiljala se bodo zanaprej poročila le onim hmeljarjem, ki se zanja zglasijo. XXVII. poročilo Hmeljar. društva. Nürnberg, 2. 9. 1925. Dovoženih in prodanih 150 bal. Cerie čvrste — prima do 560 M za 50 kg. XXVHI. porocüo Hmelj. druStva. Nürnberg, 3. 9. 1925. Dovoženih 500, prodanih 350 bal — prima čvrsta — za srednje blago mirna kupčija — v sploSnem nekoliko mirneje. Gospoitarafvo. g Izvoz blaga in porast cen. Zadnje Case se zopet opaža porast cen našega blaga. Za siromašno kmet- sko ljudstvo je to hud udarec, čeprav se je podražilo blago samo za spo- znanje. Vzrok je vse dalje večje pov- praševanje iz Italije. Ko se je bila stabilizirala lira so se pojavili italijan- ski trgovci, zlasti v Sloveniji in v Dalmaciji, in začeli kupovati blago. Tudi iz Ävstrije prihaja k nam mnogo kupcev. Ta živahnost v trgovini in porast cen deloma ublaži krizo našega poljedelstva. Zadnje case je opažati tudi v Nemčiji večje zanimanje za naše pridelke. g Vprašanje fuzije dveh yellkih naših bank. Iz Zagreba poročajo, Ka- kor je znano, še Slavenska banka v Zagrebu ni imela glavne skupščine za prošlo poslovno leto. Razlog temu je iskati v okolnosti, ker se že dalje časa vrše pogajanja med to banko in Lju- bljansko kreditno banko v |Ljubljani v pravcu združitve obeh zavodov. Pri obeh zavodih je angažiran v glavnem slovenski kapital, tako da bi, ako pride do fuzije, novostvorjena institu- cija bila pretežno slovenskega značaja in bi glavni sedež obdržala najbrže v Ljubljani. Äko pride do te fuzije, bi nova institücija imela največjo delniško glavnico med našimi bankami, docim bi po jakosti poslov bila neposredno za Hrvatsko eskomptno banko. g Narodna banka in dinar. IzBeo- grada poročajo, da je upravni odbor Narodne banke sklenil voditi tudi na- dalje politiko stabiliziranja dinarja, in pa da se ima dinar po etapi sta- bilizacije zopet dvigati. Obenem so sklenili, da se delo za stabilizacijo regulira z zakonom. Nadalje je bilo sklenjeno nadaljevati z dajanjem rednih in izrednih kreditov. g Italijani kupujejo »Vojno od- škodnino«. Zadnje case so Italijani nakupili izredno veliko tega papirja. Računajo, da so Italijani naložili v ta papir okoli 100 do 150 milijonov di- narjev. V belgrajskih borznih krogih računajo na še višje tečaje. g Proračun uprave državnlh mo- nopolov za 1926/27, predvideva rednih dohodkov 2.399'4 milijona Din, do- hodkov od taks 530 milijonov Din, izrednih dohodkov 15 milijonov Din. Skupno torej 2G369 milijov Din. Äko se svota predvidenih dohodkov za to proračunsko dobo vsporedi z vsoto predvidenih izdatkov za isto dobo vi- dimo, da bodo čisti dohodki monopo- lov v proračunski dobi 1926/27 znašali bizü dve milijardi dinarjev. g Za zaŠČito lire. Da se prepreči špekulacija v škodo lire je italijanski finančni minister prepovedal dovolje- vati kredite v lirah inozemskim finančni- kom, eskomptirati lire, ki jih emitirajo inozemske tvrdke za svoje nastavljence v Italiji, nadalje izplačila inozemskim denarnim zavodom, ako ni podana protivrednost v devizah. Vsi menični raporti se morajo sporočiti vladi z navedbo imen nasprotne stranke. Es- komptnim družbam dovoljeni krediti se morajo takoj pregledati, da ne bi prišli v inozemstvo. g Podpis trgovinske pogodbe z Avstrijo, V četrtek je bila podpisana avstrijsko - jugoslovenska trgovinska pogodba. Za Jugoslavijo jo je podpisal dunajski poslanik dr. Milan Milojevič, načelnik v trgovinskem ministrstvn dr. Milan Todorovič in direktor carin Sava Kukič. Pogodba stopi v veljavo morda še ta mesec. Dinar v Curltiu dne 3. septembra dne 4. septembra 9K225 9-20 (»Avala«.) Devize v Zagrebu Dne 3. septembra: Dunaj 78778—79778 Berlin 1330—-1340 Milan 224'50—22&90 London 272*25—27425 New-York 55'835—56435 Pariz 264—268 Praga 16590—16790 Curih 108350—109150 Amsterdam 2265—2275 Bruselj 2'55 Dne 4. septembra: Dunaj 789- 7'99 Berlin 1333—1343 Milan 224-10—226"50 London 27223—274'23 New-York 55'93—5653 Pariz 26305—267-50 Praga 165'85—167"85 Curih 1084—1092 Amsterdam 2260—2280 Bruselj — (»Avala«.) Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ¦ 9iNovo Dobo" ¦ Straii '4 »NöVÄ DÖBÄ« Štev. 98. Razgled po svetu. r Največjl zasebni delodajalecna svetu bo vseknkor avtomobilski kralj Henry Ford v Detroitu v Zedinjcnih državah. Mož zaposluje v svojih raz- novrstnih delavnicah in rudnikih 162.792 ljudi. Od ten jih je zaposlenih 151.664 v Ämeriki, ostali pa v inozemstvü. Place in mezde, ki jih izplačuje svojim nameščencem, znašajo skoro milijon dolarjev na dan, t. j. nad 50 milijonov dinarjev. Ford je najbogatejši človek na svetu, a je z malim začel. r V rudnikunajdenatrupla.Trupla rudarjev, ki so se ponesrečili v Ger- labogku v Nemčiji pred 20 leti, ko je voda zalila rudnik, so bila najdena sedaj. Stirinajst jih je po številu in so vsa dobro ohranjena. r Mnogomoštvo pri Tlbetancih. Znano je, da je pri nekaterih orijen- talskih narodih, posebno pri moha- medanskih vernikih v navadi mnogo- ženstvo. Malokomu pa je znano, da je na svetu narod, ki pozna mnogo- moštvo. Tak narod so Tibetanci, ki žive večinoma v zadrugah. Ker bi se zadružno živlenjje preveč razširilo, ako bi imel vsak moški član svojo žcno in otroke, ter bi hotel ločeno živeti, so se praktični Tibetanci že davno pomenili, da ima vsaka zadruga le eno žensko, do katere imajo enake pravice vsi bratje, a tudi njihov oče. Zato pa imajo vsi moški člani tudi enake dolžnosti, da skrbe za skupno ženo in njene otroke. To je pa lepa družba, ki bi v Evropi imela mnogo mučnih poslov s sodiščem. r Velika nesreča pri kopanju. V kopališču Mardelotu na Francoskem se je kopalo 35 otok počitniške kolonije. Naenkrat se je pojavil velik val, ki je odnesel 16 otrok seboj. Deset so jih rešili, ostali pa so izginili v valovih. r Čudežen fakir. Povsod po Ita- liji in Franciji potuje fakir, ki kaže svojo umetnost v najfinejSih salonih. Star je 28 let, krščanski Kopt, rojen v Egiptu. V Carigradu je proučeval fakirstvo in napravil tudi zdravniške izpite. On trdi, da človek lahko z močno voljo tako obvlada svoje živce, da sploh ne občuti bolečine. Umetnik se zbada in obrezuje, kri ustavlja z močno voljo ali ji pa da teči. Žila mu udari po 50-krat ali 150-krat na mi- nuto, kakor hoče. Da se tudi zakopati, in potem ga odkopljejo živega in zdravega. r Velikanska Iedena gora. Par* nik »Paris« je na potu iz Amerike v Evropo prišel blizu ledeni gori, ki je bila dva kilometra dolga in je molela 70 metrov iz vode. Znano je, da je take gore sedem osmink pod vodo, torej nekako 500 metrov. r Demonstracija psov. Mestni svet v Vratislavi (Breslau) na NemSkem je Lepahe za veselžce in razne druge prireditve izvršuje po najnižjih cenah Zvezna tisbnrtia v Celju. zvišal pasji davek. 5000 psov vseh pasem je nato pred mestno hišo proti previsokim davkom protestiralo. Last- niki so jih peljali na vrvicah, kora- kali so v vrstah in v veliko veselje gledalcev so kakor na povelje vsi na- enkrat začeli lajati. Če jih ie policija razganjala, ni bilo rečeno. r Ker je imel prehudo ženo. V vasi Trostberg blizu Inomosta je iz- vršil samomor kmet Jetzinger. Svojo posteljo je polil s petrolejem, jo za~ žgal, se vlegel v njo in si pognal iz revolverja še dve krogli v glavo. Na mizi je pustil kos papirja, na katerega je napisal, da si je končal življenje, ker ne more več prenašati hudobij svoje žene. r 96 in 19. V kraju San Giorgio Liri v Italiji je poročil 96-letni posest- nik Antonio Castelli 19-letno pasti- rico Antonijo Di Picco. Mladenka se nadeja lepe dedščine in menda ne bo dolgo čakala. r 2000 novih »rdečih« oficirjev. Te dni je zapustilo petrograjsko vojno šolo okoli 2000 novih ruskih častnikov. Njim v cast so priredili slovesen pre- gled petrograjske posadke. r 30 milijonov je zaigral v dru- žbi magnatov v Budimpešti velepo- sestnik baron Gerleczy tekom štirih dni. Ker ni mogel odšteti takoj 30 mi- lijonov madžarskih kron, je odstopil dobiteljem vsa svoja posestva. Navad- no sledi po takih izgubah vest o sa- momoru, a o baronu Gerleczyju je še ni. Jaz moram tudi poslati upravi Hsta nekaj naslovov sosedov Inznancev,da jim pošlje»Novo Dobo« na ogled. Kako se naučim mmmamam fotografirati ? Pravkar izšla knjtga se dotol v vsakl kn Jigarni. O/vor/fep Cefc Jt/av/i/ //y P. & za/cy/ fot/e ve/-&ors/s?o //zoSLo /?er//b //? use c/amsLe /icwos// /er t/rt/go, v So s/rofo s/tada/oce mocf/zo 6/ago, L7 for /ad/ vse />o/reL sc7/?e za vez/fa S/w/fe /// fro/ače /?o //a////ž/7// /fo//&/re//c/i/// ce/za/f. JLa o6//e/z ofrsL se /tr/porofa 3 J?. j2)roß///L t Dežni plišč iz trpežnc anr;Ic5ke gutnirane tkanine, fina dunajskakonfek- cija Din 2701—, posebno dobra kakovest Din 360*—, spcciali- teta »Covercoat« Din 850'—, dežne peleriHc iz nupremočlji- vega dlakastcga lodna Din 380'- za dcčke Din 150'— prodtja vcletrgovina R. Stermecki, Celje Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobinakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. ¦ ¦lilBMIilllBBIMinillHHBIIiailBR fVelBtrgovino .Sloga'] a Dežman & Wagner a priporoča ¦ spscerijsbo in holonijalno \ blago. - Lostno pražarna. : ¦ BBBWBBUBaiHIHHHBBiailBIBBaiHBi V zalogi DBdno si'EzQ pražcnn hava. B m id m Bin a m a n h b a b bb a »¦ b ¦ »¦ a Zastopstvo: Sociium Oil Company, Zagreb U zalogi petrolej in benefn. Ceniki na razpolago! 10-2 ......H»IIB»ailBllllBaill Zaloga čevljev i Št. Straseb, Celje, Hovošha 1 yclika izbira čevljev vseh vrst. Čevlje po meri. Popravila J'hitro in točno. Cene^ ' nizke. Izvršilna prodaja« Dne 10. septembra t. 1. ob 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Celju izvrsiEna proslaja winor|i-a^a Julija Kovačiča v Vojniku (preje dr. Dečkov vinograd) z letošnjo trgat- vijo vred in lepo pritiklino. Pogoji se 2 lahko ogledajo pri sodišfu. 1 Obüestilo. Vse cenjene stranke, ki imajo v po- pravilu dežnike 2e nad 3 mesce v moji delavnici, vljudno naproSam, da pridejo ponje do 15. septembra 1925. Po 30, septembru se isti ppocflajo* Delavnica je v isto svrho odprta tudi v nedeljo dopoldne. Istotam se proda večja mnozina odrezkov moč- nega in finega angleškega klota. 2 Dežnikarna Jos. Vpaiijefe. 3 TrtDfi-igg»- CEDE TISKARNA JE OPREMLJENA NAJ- MODERNEJE MODERNO UREJENA KNJIGO- VEZNICA Enodpužinska hiSSi nova stavba, 3 sobe, kopalnica, pralnica velke kleti, vrt za zelenjavo, se radi pre- selitve pJPOcta, 3 Naslov v upravi. 1 Na zelo dobro hrano se sprejtne ena all tudi dve učenki tr- govske sole, ali pa sc sprejme gospo- dična x vso oskrbc r>a sfanovanje* Olasovir na razpolago. Vpraša se v upravi. Sprejme se cevljarska stepa- rica ali čevljarski pomočnik. kateri je tudi v tern delu dobro izurjen. Naslov v upravi. Pozoi-1 PozopI Ugoden nakup damskih klobu- kov za jesen- sko sezijo! Zaradi preselitve prodajam opremljene nakičene damske klobuke, neoprem. klobučinske in razne slamnate obhke, špaterije» različne kinče, peresa in cve- tlice po gioboko znižanih cenah. Pred nakupom navedenih predmet se ovblago- volite potruditi v mojo trgovino, da si ogledate predmete in cene. K nakupu 5 se ne sili! 1 Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Mary Smoiniker, modistinja, Celje, Prešernova ulica 24. V najem se da nova hišastremisobamii fcuhinjog vrfoin ifd. 5 minut oddaljena od glavnega trga, protl polletnemu najemninskemu predplačilu, oz. se hiša proda proti naplačilu 35.000 Din in prevzetju intabuliranega dolga. Vpraša se pri Breznik, Dolgo polje I, Celje. Dijak iz boljše hiše se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravi. flnton keaiik optik CEL3E. Gtai II št. $ (pFBj Pacchiaffa). 4—3 s Emrol hlmt'lm 4m kleparsko podjetje izvršuje osahovrstna stavbna in planfeFijsha hleparsha dela. Cene zmerne. Postrežba točna. Proračuni brezplačno radc- volje na razpolago. 2—2 Štev. 98. »NOVA DOBX« Stran 5 Solske knjige za osnovne, meščanske in srednje sole in vse šolske potrebščine v velikanski izbiri se dobijo najceneje v knjigarni in trgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje, Kralfa «Petra cesfa si. 7 in 9* 6—3 Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Iz malega raste veliko! Kleparslvo, vodovodne inšfa* lacije in naprava slrelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesfa - CEUE 5prcj«tna Vsadclazgoraj omctijenih stroH HaHor tudi popraVUa postrczba loaia. Cene zmcrnt Solidna izVrsitcv. 401 100-45 2adnjl rnodeli za j esen in zimo Največja izbira kakor tudi moderniziranje na iste po najnižjih brezkonkurenčnih cenah samo pri FRANC CERÄR, Gosposka ul. 27 —¦---------------kam or se je sedaj tvrdka presclila. i ¦ ii w M ¦*«!¦«¦ ii ¦----------------— — ¦ - n n |l ¦ H si ii a si n » ii 11 » n n ll u,M ll H ¦ p H I ^J J POZOR ! KOLESÄRJI! POZOr7^ I Še pred izdajo novega carinskega tarifa sem prejel večjo množino koles a j ter oddajam, dokler bo trajala zaloga, iste po znižanitt cenah in to: F ~| IPAG-kolo........ . Din 1950'— oz. kron 7800— : ORIGINAL PUCH-kolo . . . . » 2250'— » » 9000'— : WAFFENRAD-kolo od 2200 Din do . » 2375'— » » 9500'— 4-3 c Velika zaloga vseh delov koles in šivalnih strojevpo najnlzjih cenah. ; Anton Neger, mehanik, Celje, Gosposka uU 32. E ?DDDDD LLJULJULJUL QJJUUULIXDaDIXCD-JJUjJDDDDnaaDDrTT^ rmei2ELs'ffELESE]|lll]UBLMNfl I s S T R O JT 4 — 4 PÄYILJON JE3 24, 25O# IDflH liCGflt, meHfiniK, ffißHIBOR, QETRIH3SHR UL1C9 30. TELEFON 434. Lepe, zdrave, popolnoma zrele sveže češplje kupuje parna veležganfarna ROBERT DIEHL, CELJE. 10—2 Denar si prihranite le tedaj, ako Stupste novodo&lo angleöko in češfico blago za moske obleke, povpftnike, srajce, kra- vate„ owrat^ike, K*okavice, nogavice i. t. d., i. i. d. w manufakturni in modni trgowini milošPšeničnik.Celje Cone nizke! Postrežba solidna! Qaberc & Didenšek, Celje Telefon st. 15. Agenturna in komisijska trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki. Mlevski izdelki iz prvovrstnih mlinov in žito vedno po 4 najugodnejSih cenah v zalogi. 4 FRANJO UEHOUAR 10 TOVARNA POHIŠTVA 7 CELJE, KERSNIKOVA ULICA, i priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnifi cenah, ki je boljSe kot iz inozemskihtovarn. Izdelujem po naročilu: spalne'sobe, je- dilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestranko zadovolj- nost. Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejSe igpalne mize ter sepriporočamzaobilnanaročila Pupilarnovaren In Javnokorlsten danarni zavod oeljskega mesta Mesina hrantlnlca celjska Ustenovlfena let* $864» — /W tmjnlm drievalm txodxorstvom. V lAMtini pala6i i>i*i kolodvopu. VUmnllntCitlpoall mi !svr*aje|o naHcuiantnefe, Us tiro \mtoL* ¦o. Ügodno otxrestovanfe. Pofamlla in nasveti brezplaino, Vrednost rexervnfh sakladov mmd «son 25.000.000—. Zä hranilne vloge JaroH mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo- Stran 6 »NOVA BOBA« Stev. 98. CfTfff)» Zakonito zavarovano W^9 ^^J ^LJK^^F ^E^^. Zakonito zavarovano IE PREPEČENEC NAJBOLJŠE VRSTE ,„ Ostane svež, je hranljiv in poceni. —-------Dobite ga v vseh večjih pekarnah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zahtevajte pOVSOd SUHOR! — Izdeluje in prodaja na debelo: K. ROB AUS, MARIBOR, KoroSka Cesfa 24. CELJSKA POSOJILNieXS: Stanjc hranilnlh olog Din 40,000.000-- V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). [%^0foooooa— Sprefema hiraxillne vloge na tiremllne lcnjlžice In tckoci L-.^,, ¦' .......- račun ter Jin iasplaCuJe točno in nudi as«i Isle najbolf §e obrestovanje in raatjvecjo varnost. Issvršuje vse denarn^ kreditne In posoJIJne posle. Kupuje In prodaja. devize In -valute. Podružnica v Soštanfo na Glavnem trgu. lAnt Lečnik O wrap in jjuvelir O Celje, Blawni trg St. V (pi*ej P««sch5affoK V krojaCnici za dame iu gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 46 M. Ropas, Zaloga novih ter preigranih klavirjev in pianin, samo prvovrstnih tvrdk. Vsa po- pravila in uglaSenja točno in strokov- njaško. UglaSanje klavirjev in pianin. 3—3 s Ribolovski predmeti vsake vrste na debelo in nadrobno. Ob času loya sulcev, v zalogi: paiice za lov na razdaljo, valjki, valjanje vrvce, trnki, kosi za vado, ob- težilci- Vsi predmeti so angleške, francoske ali nemške izdelave. Bogata izblra. Adolf PERISSICHp Celje Slomökov trg 3—4. «Firnež zajamčeno čist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunolin, spirit, kit, barve, čopiče itd. nudi najceneje tvrdka Franc Öuk, Celjet 10 Prešernova ulica 5. 3 Eamnoseš&a mdusfrijsko driižbo Razfagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. UstanovJjena 1906. tastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Cene KaRor povaod! Samo lastna proizvajal ]. RULLICH, komnoseski mojster Aškerčeva ul. 8 CELJE Aškerčeva ul. 8 priporoča svojo vellko zalogo prvovirstnlK nagroto- nlh spomenJKov iz railtčnega marmorja, šved- skln granitcv, sljesiltov, kakor tudi iz umetnega kamena od preproste do najfinejše izdelave. Prevzema vsa stautma in cefkvena dela iz poljubnega kamena, izdelavo rodbinskth nagrobnin spome- nikov, mausolet i. t. d. Prevzema predelavo starih spomenikov, pozlačenje napisov itd. Zaradi lastnega sodelovanja ter najmanjše režije najnižje in brezkonkurenčne cene. Plošče za pollištva (umivalnike, nočne omare, kredence i. t. d.) v vsch barvah. Izvrstne reference! 3—2 Risbe in proračuni brezplačno! Dunajski Izdelovatelj in ugla« Sevalec glasovirjev pride v kratkem v Celje. Cenj. naslove za event. naročila naj se blagovolijo naznaniti upravi »NOVE DOBE«. 3—2 Ugodna prilika za ' male ženske nožice! Preostale nizke številke raznih ženskih čevljev prodajam po posebno znižanih cenah; istotako sandale in platnene čevlje za -gospode, dame in otroke. Trgovina čevljev E. BERNÜ, CEL3E, HRÄLIÄ PETRA C. 10 Ob začetku šolskega leta kupite po zelo znlžanih cenah: obleke za dečke, klobuke, sportne Cepfce, nahrbtnlke, Čevlje, nogavice, perilo, gobe in vso manufakturno robo v manufakturni in modni trgovini FR. KÜRBEUTZ, GEL3E, iU]fl PETR9 [. 3. „INKRA" D. Berlins 8t Gomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do f>o najfinejsih kvalitet. 15 Cene konkurenčne! JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE (j V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. UsianovIJena leta 1889. UsianovIJena leta L889. Za varnost vlog jamdjo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni rneri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju, Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urejuje Vinko V. Gaberc v Celju.