Leto VII, Stev. 89 LJubljana, torek 20. aprila 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din ta l«haja ob 4. »jutraj. a Stane mesečno Din >5 —; sa inozemstvo Din 40--— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica itev. 5/L Telefon itev. 72, ponoči rad' itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko UpravnBtvo: LJubljani. PreScmora ulica št s4, — Telefon St j6. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št «, — Telefon St *g» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem če k. zavodu t L|ub-jana št. 11.84» ■ Praha fislo 7S.1S0. Wien.Nr. 105.241. LJubljana, 19. aprila Izključende St. Radiča iz viade je na-Ilo močan odmev v vsej javnosti. Kdo ga je izključil? To je bai najbolj tuž-no, da je soglasna sodba: sam se je onemogočil in izključil, sam se je pokopal s svojo zmešanostjo in nepremišljenim jezikom, ki zraven ene pametne izbrblja pet neumaih. Takega so Radiča poznali v hrvatskem saboru nad 20 let. Kakor raketa le šinilo proti nebu, ko je vstal, ko pa je sedel, je samo smrdelo po slabem smodniku in zažganem papirju. Zato ga je zapustita vse; kadar je on začel govoriti, je zbežalo vse iz dvorane. Ob prevratu se je polastil gesel ne-zadovoljnežev: komunistom, republikancem. stanovskim hujskačem je vzel veter rz jader in se postavil najbolj na levo. Tako je zbral stranko okoK sebe. Ko oa je iz zaslužene ječe stopil na stvarna tla, je stara lastnost zopet prišla na dan. Narava človeka se na stara leta ne spreminia. Poznavalci Radiča so vedeli, da bo on vse pokopal: stranko, sebe, žal da tudi prečanske Interese. Zraven je poWpal še svojega najnovejšega sokrivca Ivana Puclja iz Velikih Lašč. Pamet bi bila wlela vsaj počakati, da se vidi. kako se bo Radič obnesel v Beogradu. A Puclju se je mudilo. Na kateri stolček, to je znatio zlasti ožjim njegovim pristašem. Ta stolček je vzrok, da je morala propasti SKS, da je bilo treba zaplesti tudi slovenskega kmeta v Radičevo pustolovščino in da smo doživeli njegove cirkuške nastope v Ljubljani m Mariboru. Po Veliki noči je bil napovedan zbor v Škot j i vasi, pa menda ne bo nič. Torej stolček! Okoli njega so se sukale vse misli, kakor misli divjega petelina pri kokoški. Za vse drugo je nastopila popolna slepota. Za kmečke skrbi, za davke, za interes pristašev, vse to je izginilo. Radič in njegova porodica do šestega kolena so se vozili skoro dan na dan s salonskimi vozovi, v Beogradu so imeli imenitno stanovanje. Samo radičevski ministri so nakupili 1O novih avtomobilov (za 2 in po! milijona dinarjev)! To vleče in drugim povzroča skomine. In tako je naša. že itak zelo revna SKS kakor muha padla v Radičevo mrežo. Strašno ponosni so bili zeleni gospodje. Danes pa je maček strahovit. Vstop v vlado se da včasih braniti s kako pridobitvijo za volilce. Naši radičevci so v neljubem položaju, da ničesar ne morejo pokazati. Nasprotr.n še Gikdar ni žalostna usoda tako hudo povozila svoje žrtve. Tri in pol milijarde novih davkov je edini » uspeh« radičevcev! Ko јг kriza obča in je tudi kmečki stan udarjen, je prišla Radič-Pucljeva »kmečka« vlada in obremenila narod za nadaljnjih 3 in pot milijarde dinarjev. Dokler bosta živela gg. Radič in Pucelj, se ju bo držal žalosten spomin na ie milijarde, kajti te vendar ne pojdejo iz letošnjega dela in truda, marveč iz premoženja ljudstva. Ne iz letošnjih ali lanskih dohodkov. ne iz žetve, ampak h kmetovega zranta, iz obrtnikovega orodja, iz krvi in zdravja delovnega ljudstva — in spomin na njun »uspeh« bodo dr.i-govi, intabulirani na posestvih, ter iač-ni ia strgani ljudje. Ne razumemo prav, kaj sta Kg. Radič in Pucelj mislila, ko sta storila te strašne napako. Tri in pol mili.arde dinarjev v času, io vse propada, izvleči iz imetja ter izrezati iz kože državljanov — to je v stvari, od-vzetie premoženja in izsrkavanie ljudska življenjske sile, ki se tudi z najbolj napornim delom vseh ne da več preprečiti. In čemu? Ali smo imeli kakšno vojno .potres ali kaj, da sta Radie in Pucelj to vpiizorila? Za armado gresta skoro 2 milijardi, za vzdrža^anje itd. Aii ïii to krvavo roganje kmeta, ki je Radiču dal glasove pod geslom: Nobenih davkov, nobenih vojakov!? Radičev volilec je pač revež, ki se more primerjati samo še z volilcem SLS, ki mu dan na dan dajejo kot krmo »avtonomijo«, ob nedeljah pa »nevarnost za vero«. Carine na kmet. potrebščine se pod Radič-Pucljem niso znižale, dasi je finančni odbor to sklenil. In tako je draginja za vse in tudi za Pudjevega kmeta rastla. Kaj za Boga moreta Radič in Pucelj pokazati po 10 mesecih vlade? Nič drugega, kakor velikanski polom, ki mora tudi ta dva nesrečna politika pokopati Inozemska fašistovska propaganda Rim, 19. aprila, k. Tajnik fašistovski fax» zemskih zvez PasoiaKni je odpotoval v Bu» dunpešto, Sofijo. Carigrad is Solun, da prt» gleda tamošnjc fašistovske organizacije. Orkan v Siciliji Rim, 19. aprila, k. V Palermu ja dirjaj po« noči močan vihar, ld je povzročil nepriča* kovan padec temperature. Vihar jo napra» vil precej ikodo. V bližnji vari j« padala toča. Vaine in odločne izjave Svetozarja Pribičeviča Šestdesetsedmi maniiestacijski zbor Svetozarja Pribičeviča v Novem Sadu. — Jasno stališče SDS. — «Gčekujem spas samo od jednoga iaktora, a to je narod.» — «Vsi, ki izoovedujejo edinstvo in imajo voljo za ozdravljenje gospodarskih razmer, naj se združijo 7 nami.» Beograd, 19. aprila, p. Včeraj se je vršil v Novem Sadu manifestacijsk-i shod Sv. Pri» bičeviča, katerega se je udeležilo 4000 do 5000 ljudi. Posl. Sv. Pribičevič je v svojetu govoru naglašal, da poslednja politična kri» za ni samo vladna kriza, temveč je tudi kriza parlamenta. Kar se danes dogaja, je popoln polom politike sporazuma. Prej s» je govorilo, da manjka vladi sporazuma St. Radič, sedaj pa govore, da se politika spo. razuma ni mogla izvajati, ker je bil v njej St Radič. Sedanji sporazum Je sporazum z manjšino Hrvatov proti večini Hrvatov. Do« živeti bomo Je velika odkritja, ki bodo raj» veseljevala državo. Naio je navajal Sv. Pribičevč zgodovino razkola demokratske stranke, ki ga Je izzval sporazum. Dogodki so dokazali, da so imeli prav sam, demokrati, zakaj tudi Patšič Je d oživel, da so ga vrgli iz vb de. Skrajni čas je, da se razčistilo odnošaji v radikalni stranki. Intrige ш boji v njei so izpiodrezaii korenine. Ako se ne bodo razčistili odnošaj! v njej, bo to pomenjalo njeno propast. Potrebno Je pregrupiratije ljudi in skupin. Stvar je došla tako daleč, da Je potrebno, da se najde kdo, ki bo osvehodi! državo partizamstva, ki lzpodko-puje vse, kar je nacijonalnega v aaši državi. N« reïetn, da niso vse stranke gTe-šile v tem, vendar pa je že zadnji čas, da se to preneha, ker bo partlzansivo upro-pastilo našo državo.« Sv. Prib čevič ie nadalje naglašal, da Je treba korupcijo deflt'vno in ra ikalni Izločiti Pričakale rešitev samo od enega faktorja, ki je narod. Govori se, da je sedanja vlada prehodna, ker nas vodi k dru. genru reiž:mu, k diktaturi. Vojaška dktatu-ra ustvarja zmešnjavo kakor v Grški ali pa inrpotenco kakor v Španski. Jaz verujem v svoj narod hi zato verujem, da bo ustvaril večno, ki ga bo dostotoa. Zahteva~i pregrupacijo strank. Oni Davi-dovičevi demokrati, k so nezsdovolin s polMko v njegovi strarrki. ki so nezadovoljni s tem da Je v neprestani zvezi z onimi s katerimi nimajo ničesar skupnega, morajo priti k nam, da se združijo z nami. Oni гаДкаН. И so nezadovoljni « politiko radikalne stranke, se morajo zdmžti z nami, bt vsi oni elementi, W Izpovedujejo ml-sB ln Ideje edinstva ki strem з po san~c'JI finančnih in gospodarskih razmer v državi, naj se združijo z nami. N1 treba, da so z nami v eul stranki, morajo pa se združiti z nami v zvezo, da pripeljemo državo lz zmešnjave v katero Je zašla. Ako večina priznava, da smo imeli prav, ko smo rekli, da bo politika sr>orazu.ma doživela svoi poiom. ako Je res. da ni mogel rešiti ta sporazum nobenega vaftne-ga državnega vprašanja, p"f~m ne m^re'o zahtevati oni. ki so krivi tega р~13а!ч n?j Jim pomagamo, temveč le vr ta na njh sedaj, da nam pomajnJe. ker smo Imeli ml prav. Ce se torej išče koalicija z nami za vrxlstvo državnih poslov, potem ie to mogoče le ,ako bomo m! prvi. ki b^nio vodli ako bomo ml oni. katerih beseda bo mero-dajna. In potem se bo videlo, kaj m: moremo. Zagotavljam vas, da ne bomo šil v nobene kombinacije r katerih b? ne rn^gH Izvajati naše роГЧке takn, c'a bl cel narod spoznal da Izvajamo naši p^liti o. Zato pravim ljudstvu: Vi ste nam dali 5 odstotkov moči. zahtevate pa. da delamo s 50 odstotki. Da'te nam 50 odstotkov, pa bomo majali s 100 odstotki. Govor Sv. Pribičeviča Je bil sprejet z ve-1'kim navdušenjem to odobravanjem. Za nJim sta govorila še general Voja 2:vani0-vič in posl. Gligorije Božovfč. Po skupščini se Je vršil banket, na katerem ie Sv. Prib čevič med drugim dejal: »Ml ljubimo oblast kadar ттегао n- njej Izvajati svoja načela. Ljubimo opoz'cîjo, kadar bl se na oblasti morali Izneverjal svofim načelom. Ra-Mkrll smatrajo za vel'k svol uspeh, ker razbila J л dra oni zvel'čsril ki bodo s korobačem Izgnali trgovce Iz hrama.« Pred 25. ni pričakovati nobenih odločitev Vlada in opozicija čakata na izid sej HSS in NRS. — Prirastek radičevskih disidentov. — Na klerikalce računajo šele v drugi vrsti. Beograd, 19. aprila, o. Včerajšnji in današnji politični dogodki v Beogradu niso zbudili dosti zanimanja. Dan je potekel mirno. Danes so v klub dr. Niki-ča vstopili še trije radičevci, in sicer poslanci Juraj Znidarič, Jakob Krupič in N. Ziminer iz osiješke oblasti. Jutri se pričakuje v Beogradu radičevski poslanec dr. Preka, o katerem je znano, da ima večje število ožjih prijateljev, ki mu sledijo brezpogojno. Vrši se še vedno borba za to, ali bo ostal zvest Stjepa-in Radiču, ali pa se pridruži dr. Nikiču. Politično javnost zanima predvsem vprašanje, kako si bi Uzuncvičeva vlada ustvarila potrebno večino za delo v Narodni skupščini. Pokazalo se je sicer, da dr. Nikič in dr. Šuperina nista popolnoma osamljena, ker šteje njujin klub dosedaj že deset poslancev, vendar pa ne razpolagata z ono močjo, ki bi bila vladi potrebna, da stopi 5. maja z zadostno zaslombo pred skupščino. Ljudje dr. Nikiča in dr. Šuperine zagotavljajo. da bo njujina moč narastla. ko bodo vsi poslanci HSS točno obveščeni. v čem obstoji spor z Radičem. Radikali se delajo, kakor da so pripravljeni verovati tem zagotavljanjem o večjem razkolu med radičevci. pripravljajo pa se za vse slučaje. Za sedanje zadržanje radikalov je značilna izjava dr. Ninčiča, ki jo objavljajo današnji beograjski listi, da ne smatra položaja za težkega in da ie prepričan o tem, da si bo znala vlada ustvariti potrebno večino. O dr. Korošcu je izjavil, da še ni gotovo, ali bo vstopil v vlado.. ker se o tem še ni razpravljalo, naglašal pa je, da se zdi radikalom najbližja kombinacija z davido-vičevci in da je prepričan, da bo uspela. Iz tega je razvidno, da radikali šele v drugi vrsti računajo z dr. Korošcem. Vsekakor bo vplivala nanje tndi včerajšnja dr. KoroSčeva izjava na shodu v Subotici. ki ga je imel s kakimi 150 do 200 Bunjevci. Politični krogi sklepajo iz te izjave, da se dr. Korošcu zdi Uzu-novičeva vlada še preslaba za resnejše kombinacije, vsled česar je namenoma naglašal obstoj opozicijskega bloka štirih strank ter klerikalno separatistično stališče, dasi se širijo vesti, da klerikalci kljub vsemu iščejo stikov z radikali ta da sondirajo pri njih teren, kako bi se mogla najti solucija, ki bi zadovoljila obe strani. Vodilni politični krogi čakajo sedaj na to, kako bo razčistila politični položaj seja poslanskega kluba HSS, ki je sklicana za 22. t. m. v Zagrebu. Ob tej priliki se bo moglo definitivno spoznati, kako so se odločili radičevski poslanci, ali za St Radiča ali dr. Nikiča in dr. Šuperino. Še večja važnost se polaga na sestanek širšega glavnega odbora radikalne stranke, ki se sestane 25. tega meseca v Beogradu, ker se bo ob tej priliki spoznalo, kakšen je položaj v radikalni stranki in kako bodo radikali rešili tkzv. korupcijsko vprašanje. Šele po teh dveh sejah bo situacija jasnejša in na podlagi izida teh dveh sei bodo eni in drugi mogli presoditi, v koliko morejo računati na moč ene in druge strani Sami spori in težave v NRS. Beograd, 19. aprila, r. Dopoldne se ie vršila v radikalnem poslanskem klubu seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke pod predsedstvom Nikole Pašiča. Sele so se ude-dežtli vsi radikalni ministri z Uzunovičem na čelu. Največ se ie govorilo o tem, kako bi rešila radikalna stranka razsula. Pri odhodu s seie ie Pašič izjavil, da se je razpravljalo o strankarskih zadevah, zlasti pa o disciplini v njej. Dasi se varuie o poteku seje tajnost, vendar pa se izve da se j« največ razpravljalo o razkolu v zagrebški radikalni organizaciji ter o razkolu radikalov v somborskem okrožju. Voditelji tamošnjih radikalov dr. Slrr.a Račič je izključen iz stranke. Trdi se, da bo to povzročilo še večji razkol med radikali, ker trna Račič za seboj več tisoč ljudi. Za tem se je ponovno razpravljalo o starem sporu med poslancema Milutinom Dragovičem tn Vlajkom iz vramjskega okrožja, Turčija mobilizira •v strahu pred italijanskim napadom. Carigrad, 19. aprila, s. V tukajšnjih poli. tičnih krogih se pojavlja velika razburje. nost, kljub temu, da je UaRjanski poslanik demantlral italijanskcugrško pogodbo, fci naj bi bila naperjena proti Turčiji. Rezer. visfi letnikov 1920. do 1925. и aktivni letnik 1926. so vpoklicani. Turika mobilizacija je tudi v zvezi a strahom, da preti Turčiji napad Italije. Ta bojazen je tem večja, ker je bila Turčija poevarjena, da bi mogla Italija napovedati vojno, preden bi Nemčija sto» pila v Zvezo narodov in mogla v Svetu protî temu protestirati. Radič se zaman ponuja v vlado Iz strahu pred nadaljnjim razkolom HSS manevrira Radič s ponudbami za vstop v vlado. — Radikali ga gladko odbijajo, češ da pojdejo z vsakim drugim prej kakor z njim. — Oster nastop disidentov proti Radiču. Beograd. 19. aprila, p. Današnje «Vreme» poroča, da obstoji mnogo znakov, po katerih bf se reoglo soditi, da dela Radič za svoj ponovni vstop v vlado, makar z radi. kali, četudi je po svojem izstopu iz vlade izjavil novinarjem, da je njegovo nadaljno sodelovanje z radikali izključeno fa da so vse zveze končno prekinjene. Včeraj so se raznesli glasovi, ki izvirajo z dobro pouče. ne st.ram, četudi se ni moglo ugotoviti av. tentičnost, da je St. Radič že postavil ra. dîkalom ponudbo za obnovo koalicije z njtm. Vzdržuje ee vest, da pristaja Radič n.a to. da ee umaTcne iz vlade, kandidira pa za svoje mimtstre dr. Krajača, Predavca, dr. Kežmana ln Preko. «Vreme» pravi, da je bila vest o tej ponudbi sprejeta zelo -sla. bo v radikalnih vrstah tn radikal'! ne kaže. jo volje, da bi jo akceptirali. Radikali stna. trajo. da če je Radič zares kaj takega po. nujal. je to storil samo z nakano, da b! od. vrnil svoje posiance od pridružitve k dr. Nikiču itn dr. šuperinl Sprejemajoč politi, ko dr. Nikiča hi dr. šuperine ter obljublja. Joč poslancem HSS skorajšnji zopetnl vstop v vlado tudi brez razkola kSnba hoče St. Radič parirati ln oslabiti akcijo dr. NI. kdča Im dr čuporiae Iz radikalnih krogov se nadalje čuje, da radikali na tako solu. rVo ne bodo nikdar pristali. Taka vlada, četudi bi v njej ne bil osebno St. Radič, bl ■ bila zelo neslgurna. ker b! jo St. Radič s svojim delom in Izjavami neprestano sprav-ljal v neprijetne položaje. Ministri, kater? bi deJesiral. bi bili popotaoma pod oblastjo vodje HSS tn bi morali delati, kar bi jim odrej-al goep. Radič. Radikali trdijo, da raje ustvarijo koalicijo 6 katerokoli opozi. cijsko skupino kakor pa s St. Radičem, če se bo za to pokazal» potreba. Kakor ee doznava i z Zagreba, se je veet o Radičevi ponudbi za ponovni vstop v via. do začela lansirati takoj po sobotni sej; vodstva HSS. neposredno pod dojmom poročil, da sta dr. Niikič in dr. šuperina začela ' pridobivati pristaše to da se je njun klub že tudi konstituiral. To je gosp Ra. diča silno iznenadflo to zato se je moral poslužiti kakršnekoli taktike, da bi preprečil nadaljnje cepljenje stranke. Poleg tega je radičevce strahovito izne. na-dilo zapečatenje blagajn v Hrvatski zadružni banki, katere predsednik je Josip Predavec. Njega to radičevsko upravo je dr. Nikic javno obtožil z izjavo, da so industrijalcu Milanu Prpiču nepravilno poso. jali denar. Zatorej v Zagrebu vlada prepri. čanje, da bi edino ponovni vstop radičev. cev v vlado preprečil preiskavo v Hrvatski zadružni banki. Beograd, 19. aprila, p. Novi član dr. Ni. kičevega poslanskega kluba, posl. Juraj Žni? darič je podal novinarjem izjavo, v kateri grdi St. Radiča in pravi, da je že skrajni čas, da se neha z St Radičem, da je bilo že dosti gluposti in da je v Bosni veliko nezadovoljstvo radi Radičevega početja. Dr. Nikič je podal javnosti sporočilo, da St. Radič ni nikdar v ravnotežju in da ne zna odmeriti besed. Radič naj ve, da bo Nikič stopil smelo pred narod, da ga obvesti o vseh Radičevih neumnostih, ki so hrvatski narod po nepotrebnem pahnile v nezasluže« no trpljenje. Radič misli, da lahko koga oplaši, toda naj ve, da ako je njega lahko nagnati v luknjo, stoji dr. Nikič vsakomur na mejdanu. Tudi dr. šuperina je dal novi« narjem dolgo izjavo, v kateri navaja fami» lijarno politiko porodice Radič. Na koncu izraža dr. Šuperina nado, da bo njegov po« kret imel v narodu uspeh. Mussolinijevi načrti na Balkanu Med Francijo in Italijo diplomatski boj neizogiben. — Izjalovljen Mussolinijev protektorat nad Malo antanto. — Mussolini računa z razdelitvijo Albanije. goslavijo. Madžarsko in tudi češkoslovaško. To idejo je začasno opustil kot Pariz, 19. aprila, s. O bodočih političnih načrtih Alussolinija piše Jules Sau-erwein v «Matinu»: Politika Francije in današnja politika Italije sta v svojih naziranjih tako različni, da se zdi, da je diplomatski boj med obema neizogiben. Francija je za ohranitev statusa quo in za zagotovitev miru z razširjenjem locarnske politike, Italija pa se ničesar bolj ne boji kot kristalizacije političnih razmer. Mussolini je iz instinkta sovražnik Nemcev. Dokler bo obdržal moč, ni pričakovati političnega zbližanja z Nemčijo. Samo če pogajanja o Locarnu in Zvezi narodov ne bi imela uspeha, bi se Nemčija in Italija avtomatično druga drugi približali, že zato, da bi se zedinili glede Avstrije. Z priključitvijo Avstrije k Nemčiji se je Mussolini dolgo bavil. Dolgo ie mislil na razdelitev Avstrije med Italijo, Ju- neizvedljivo, vendar pa jo ima še vedno v rezervi. Nato ie sklenil Mussolini postati pro-tektor Male antante. Dr. Ninčiči je hotel podpisati varnostno pogodbo, če bi Italija in Francija prevzeli garancijo. Mussolini je takrat naznačil, naj prevzame garancijo ali Francija ali Italija, nikakor pa ne obe skupaj. Na Balkanu čaka Mussolini na ugodne priložnosti in misli morda na razdelitev Albanije. Ni dvoma, da se je Italija sporazumela z Anglijo glede interesne sfere v AbesinijL Sauerwein svetuje Franciji in Angliji, naj si nanovo razdelita kolonijalne mandate. ki so pripadli posameznim državam z versaillesko mirovno pogodbo in naj vse ali vsaj en del odstopita Italiji in Nemčiji. Pogajaîîja za premirje v Maroku Užida, 19. aprila f. Preliminirana mirovna pogajanja z Rifcrvci so se začela. Včeraj opoldne so se sestali rifski emisarji s francoskimi in Spanckimi zastopniki v taborišču Berteaux, 25 km severoza.padno od Taurir-.a. V imenu upornih Rifovcev sta se udeležila prve seje Abd el Krimov svak Mohamed Az&rkane kot rifski zunanji minister in Cheditt, ki zastopata pleme Beni-Uriagelov. Cad Haddon pa predstavlja pleme Bukaja. Pri prvih izmenjanih misli so se pokazale neke razlike, vsled č&sar so rifski emisarji izjavil,, da se morajo obrniti za navodila na Abd el Krima. Smarra se, da se bo prihodnja seja vršila šele čez tri dni. (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Novi papežev naslov Naglašanje papeževega posvetnega oblastva. Rim, 19. aprila. 1. «Osservatore Romano» poroča, da se je oficijclni naslov papeža spremenil in da se imenuje sedaj: «vika« Jezusa Kristusa, naslednik kneza apostolov, pontifeks maksimus vesoljne cerkve, zapad« ni patriarh, primas Italije, nadškof in metro. polit rimske province ter suveren posvetne oblasti svete rimske cerkve Politična javnost komentira zadnji naslov papežev, zlasti pa dejstvo, da se Pij XL ni že tako nazval, ko je bil izvoljen za papeža, ampak baš sedaj. Neoficijelni vatikanski krogi pravijo, da je ta naslov v skladu z ita» lijansko cerkveno zakonodajo, drugi pa sma. trajo, da se hočejo cerkveni krogi s polo« mom ljudske stranke nekoliko rehabilitirati s tem, da si nadevajo nov blesk s povrat» kom v preteklost Л-rgentinija in Zveza narodov Pariz, 19. aprila, s. Delegat argentinske republike v finančnem odboru Zveze naro. dov dr. Orlo je včeraj zvečer prispel sem. kaj. Predsednik argentinske republike mu je poveril nalogo, da prouči pogoje, pod ka» terimi bi se mogla Argentinija zopet ude= ieževati dola v Zvezi narodov. Umor bivšega poljskega finančnega ministra Varšava, 19. aprila, d. 2e več dni se je vršila na tukajšnjem sodišču razprava proti bivšemu finančnemu ministru in sedanjemu predsedniku Poštne hranilnice Hubertu Lin-deiu radi raznih poneverb. V soboto popoldne okrog 4. je šel Unde po končani razpravi domov. Tik pred poslopjem mu ie nenadoma stopil nasproti narednik Zmielowski in ustrelil nanj z revolverjem iz neposredne bližine. Linde je omahnil in začel močno krvaveti. Pasanti so ga dvignili in odnesli v hišo, pa je ranjenec že po petih minutah izdihni! Redarji so hiteli za napadalcem, ki se je dal mirno prijeti. Zimielowski ni hotel prvotno dati nikakih pojasnil, kasneje Pa je dejal da ie postopal iz idealnih nagibov. Smatral ie namreč, da povzročajo vse gorje na Poljskem možje Lrndejevega tipa. Bil ie ves čas prisoten pri razpravi proti predsedniku Poštne hranilnice in je videl iz izvrstnega zagovora branitelja in slabe obtožbe državnega pravnika, da bo Linde nemara oproščen, čeprav je po njegovem mnenju krivda popolnoma dokazana. Ker se je bal, da bo obtoženec oproščen in bo lahko neovirano nadaljeval svoje izkoriščanje ljudskega denarja, se je odločil, da ga sam spravi s poti in tako le osreči državo. Zmieiow-skj je končno protestira! proti temu. da bi ena ali druga stranka izrabila njegov čin v politične namene Naravno, da se ie javnosti polastila zaradi tega umora precejšnja razburjenost. Ni še gotovo, kai bo sedaj s sodno razpravo, ki se ima nadaljevati danes. Ni še gotovo, ali se bo ustavila, ker je glavni obtoženec mrtev, ali pa bo sodišče vendarle izreklo razsodbo. Eksplozija bombe Rim, 19. aprila, k. V neki mali vasici bli« zu Padove so hoteli kmetje pripraviti bombo, ki naj bi služila za ribolov. Iz dosedaj neznanega vzroka je pripravljena kompozi« ci j a eksplodirala, pri čemer je bilo pot oseb ubitih, tri pa ranjene. H konkurzu Radič-Pucljevega režima Nobenih aktiv, sama pasiva, — Izenačenje davkov zahirano. — Vse davčne eksekucije ne pokrijejo novih 3 in pol milijard. — V treh mesecih 8000 nerešenih aktov. — Pucelj samo preganjal demokrate in nastavljal klerikalce. — 3000 učiteljev, 800 snmarjev premeščenih. Radte-Pucliev režim je v konkurzu. Dela se bilanca. Aktivnih postavk ža-libog nI. pač pa je pasivnih toliko, da glava boli vse državljane. Reklo se ie: Radič v vladi dela za izenačenje davkov. Dobro, to bi se moralo odobravati. Ali pa je res delal? Od jiilija 1925. do aprila 1926. ni napredoval tako daleč, da bi bil že izdelani zakonski predlog prišel samo skozi ministrski svet. Nič, prav nič se ni obravnavalo to glavno vprašanje! Radič je frfotal povsod okoli, ba je celo v Mariboru, Metliki, Ljubljani, zdražbaril je 14 dni po Dalmaciji, a delalo se med tem ai nič. Vsak dan se je Radič s kom skregal lo nato je minulo več dm, da so se zopet poravnali in da je Radič poljubil ustega, ki mu je pravkar pljunil v obraz. Med tem je delo počivalo. V ministrstvu prosvete ie bila nameščena Vsa družina Radič, avtomobili, salonski voz; potni stroški, to že. a ostalo je v treh mesecih nerešenih 8 tisoč aktov, za katere se po vsej državi pridušajo aad «Beogradom, ki nič ne reši». Naše glavno vprašanje — vprašanje davkov — so Radič i Pucljevi ministri pustili v nemar. Radikali so se čudili, češ, glej, glej. zdaj se pa nič ne mudi, seveda gg. Pucelj in Radičeva porodica lahko čakajo, drugi naj si pa pomagajo, kakor znajo. Tako je davčno vprašanje po HSS in SKS kompromitirano in treba bo veli-fco naporov, da se ga zopet sproži V Pucljevi bilanci je 3 hi pol milijarde novfts državnih izdatkov. To je naj- groznejša stvar. 2e danes se poroča, da so vse davčne eksekucije v vsej državi nezadostne, da se ta novi Izdate* pokrije. Radiič-Pucliev budžet ogroža naš dinar in bodo posledice strašne, ako nam usoda ne nakloni izredne letine ш kmet z žulji ne popravi, kar so mu zafurali takozvam — «kmečki» poslanci! Kaj pa so potem naši radičevci delali v vladi? Ali so nam vsaj uredili vprašanje planin? Kaj še, niti ganili niso s prstom! Agrarno reiormo? To pa to! Prodajajo preko svojih bank kmetom za drag denar agrarno zemljo, da se kmet zadolži in ga bodo potem izgnali ž nje! Ali so za ceste kaj naredili? Za rudarje? Povprašajte v Trbovljah! Kaj pa potem za božjo voljo? O da! PreganjaSl so samostojne demokrate! 3 tisoč narodnih učiteljev, 800 šumarjev so premestili. To stane državo 4 milijone dinarjev. V Sloveniji so nameščali klerikalce, samo da nagajajo SDS. Pucelj je izpodrinil novomeškega okrajnega šolskega nadzornika zaslužnega Ivana Matka v korist žlahtni-ku g. Pirnatu, ki je ravno pričakoval hudo disciplinarno preiskavo. Nadzornika Matka pa so namestili s 33 leti vzorne služb® na enorazrednici na Sv. Gori pri Litiji! Krasno mesto pa se je seveda našlo za klerikalca Pleničarja (Zg. Šiška), za Widra (Tržič). In ta stranka se hoče še napredno imenovati? Ne, ne, ta pucljevina, to je ljulika v napredni njivi, to je škodljivka, ki jo je treba iztrebiti, potem ko je žal neizmerno gorja prinesla Slovencem. Puclja ЖШ lié za Ше шип bivši SKSar: L. 1920. smo po želji JDS stopili v SKS JDS je vse storila, da kmečko krilo SLS čim bolj oslabi To se je posrečilo. A ipo volitvah, ko je 8. gospodov naenkrat vleklo visoke diete, ki se jim prej o takem napredku niti sanjalo ni, je začel notranji boj. Zli duh se je boril z dobrim. ZM duh je velel: proč od napredne fronte, proč vega pokreta, apostol gotove ideologija, je iazval svo) padec z osebnimi napadi ae s kaâstm caéelaim ali Idejnim vprašanjem. V «em je brez dvoma mnogo tragke za voditelja stranke. Tragedija pa bi bila popolna, piavi »(Vreme«, ako bi začel brezcfcZHHO napadati роШЗко, ki jo je do včeraj proslavljal. V tem slučaju bi zašliM bol; obžalovanj« kakor obsodbo. Ne . mémo pozabiti, da j s . Vreme« svoječas-ao najbolj vneto xasoratjaio sporazum s à- Radi čem aer oajbufce napadalo Sveto-sarja Pr blčeviča, ki je trdil, da on dobro >orna Radiča ter oapovedtwad vse to, 1ш № je Taka vlada naj bi iztrebila korupcijo in dobila volilni mandat. — Radič poveličuje PrlbičevISa. — Zanimive karakteristike disidentov v «Domu». Zagreb, 19. aprila. V soboto popoldne je Stjepan Radič po predavanju ženevskega vseučiliške-ga prof. dr. Privata na zagrebški univerzi podal novinarjem obljubljene daljše izjave, v katerih je zopet vnovič zasukal plašč po vetru, zatrjujoč: «Edini izhod iz sedanje situacije je ta, da se takoj formira vlada iz vseh strank in skupin z edino nalogo, da začne pretresati interpelacijo o korupciji svobodno in stvarno ter da izvoli komisijo iz predstavnikov, vseh strank, izvzemši radikalov ter visokih sodnikov. Ta komisija naj bi se pooblastila, da začne preganjati korupcijo, kolikor le more. In vladi, ki bo strla korupcijo, je treba dati volilni mandat. V tej vladi naj bodo Davidovič, Pribičevič, Spaho in Korošec. Ni treba, da bi v njej bil Radie, biti pa mora HSS. To je moj predlog, to je edini izhod, in če me kralj pozove na koazultiranje, bom to sporočil tudi njemu. I tej volilni vladi bomo menda našli 18 mož, ki se jim lahko očita vse drugo, a se jim glede korupcije ne more očitati ničesar.» V nadaljnjem je Radič še posebej pohvalil Pribičeviča. ker da baš njemu ne more nihče reči, da je korupcijonist marveč so ga samo izkoristili kot sredstvo korupcije. Radič torej zopet pričenja hvalisati Pribičeviiča kakor pred 16 leti, ko je v hrvatskem saboru zatrjeval, da so bratje Pribičeviči garancija za Hrvatsko, ker so pripravljeni stopiti za Hrvatsko tudi pod vešala. To je ena izmed redkih Radičevih konstata-cij, ki je točna, in če ima Radič koraj-žo, naj jo natisne v svojem «Domu», da bodo uvideli tudi seljaki, kako on danes sodi o Pribičeviču, katerega je vsa leta po prevratu ogabno blatil in drzno klevetal. Toda Radič tega ne bo storil, ker ima zdaj v svojem «Domu» preko glave opravka z disidenti. V najnovejši številki, ki je izšla danes popoldne, govori o Uzunovičevi «politični prevari» in označuje predzgoclovino sedanie vlade za «državni udar». Nato pa na dolgo ia široko razpravlja o obeh «nesrečnikih» dr. Nikiču in dr. Šuperini. ki sta «do zadnjega nosila na licu krinko prijatelj stva napram predsedniku HSS». Nadalje govori Radič o «sedmorici političnih obupancev» (Nikičev klub), ki ga tvorijo «trije zapeljivci» (doktorji) in «štirje zapeljanci» (seljaki). O dr. Šuperini pravi zdaj Radič, da je med seljaštvom v sisačkem okrožju že davno «strahovito» osovražen radi brutalne neizprosnosti, s katero je znal iztirjevati svoje odvetniške stroške» in ga je Radič lani kandidiral «proti svojemu boljšemu prepričanju». Tudi dr. Nikiič je bil v HSS samo s telesom, nikoli pa z dušo in Radič je samo pod pritiskom radikalov pristal na to. da je dr. Nikič .postal minister za šume in rudnike, kjer je tako začel «uradovati po radikalskih metodah». Naravno, da Radič tudi o selja-ških disidentih ne more povedati nič dobrega, ker da so itak že davno ix gubili zaupanje voKlcev. Te karakteristike so ne samo zanimive, temvefc zares tudi karakteristične, in sicer nele za prizadete, marveč tudi za Radiča samega. Kajti oni gotovo niso šele oc minulega tedna takšni, kakor jih zdaj riše Radič. In ker je Radiču ipak treba tudi kaj verjeti, služijo Radičeve karakteristike za potrdilo, da se je v toliko hvalisani Hrvatski seljaški klub nateplo vsakojakih čudnih elementov, ki so vse do nedavna reprezentirali «hrvatski narod . . .»____ Radikali o Radiču Za trajnost in pozitivnost kabineta ie treba notranje sile. Beograjsko rad&atao »Vreme« v svoji včerajšnji številki na uvodnem mestu še enkrat razpravlja o vzrokih, vsled katerih ie Radič morai zleteti h vlade. — Olede na rvojo parlamentarno moč, je bila vlada eosp. toueoviča zelo čvrsta. Saj le razpolagala v skupščini z dvetretjinsko večino, s katero bi se moglo uspešno pristopiti reševanju vseh naših aktualnih problemov. Toda za nspesno delovanje, trajnost ln pozitivno ulogo vlad« ni zadostna samo mena formalna sila, temveč ie v to svrho potrebna njena moralna sila, točneje njena notranja jakost. Popolna polit, sodilarnost, medsebojna iskre nost in lojalnost poleg medsebojnega zaupanja kvalificiranih grup ln njihovih predstavnikov, je prav tako važna. Brez teh neobhodnih pogojih bo težko kakšna koalicija dosegla take uspehe, pa naj bo njena formalna moč še tako velika. Ahilova peta Uzunovičeve vlade ie bil St. Radič. Med njegovimi himnami, ki iih je psi v čast in slavo lojalnemu ta iskrenemu sodelovanju, in njegovimi dejanskimi izpadi ni nobene logične zveze. Njegovi govori, ki oscilirajo med preračunjenim licemerstvom in moralno in Intelektualno nepreračunliivo-stjo, predstavljajo z ozirom na niegov politični položaj, nekaj česar svet še ni doživel. Njegovi prejšnji govori so postali skoraj nevarni za njegovo osebo, toda niso ustvarjali traine opasnost! za politično kombinacijo, v kateri se je s svojo stranko nahajal. Toda njegovi zadnji Izpadi proti ministrskim tovarišem, proti njihovi časti ln dostojanstvu pa predstavljajo državni škandal, ki ie bolj nevaren, kot vsaka anarhistična propaganda Da ne bi bilo velikega požrtvovanja s strani moralno tn duševno normalnih ljudi, bi bila vsled Radičevih nastopov koalicija RR že davno razpadla. Obstojala je samo še vsled tega, ker so se govori ln postopanje Radiča presojali po Izjemnem merilu, kl se ne da uporabljati za normalne razmere in liudL Ko pa ie Radič prekoračil vse meje in poga-zi! vso obzirnost, se le pokazala nemotžnost njegovega nadaljnega obstanka v vladi z elementarno silo. dostojanstveni pozi z »da« tn »ne«. Na «ako smešno improviziran način so začeli klerikalci namiga vati Beogradu, da bi se dala napraviti ž njimi kupčija po zgledu Markovega protokola. Tako piše klerikalni poslanec dr. Kulovec v nedeljskem »Slovencu« med drugim: »SLS mora biti kot legitimni zastopnici Slovencev na tem, da pride na vlado in skuša vsaj stopnjema realizirati programatične postulate, k: so jih ji poverili volilci. In če ta. cilj ni drugače dosegljiv, nego da se ruši sistem in pripravlja draga kombinacija, ki bi realizirala način vlade, v kateri bi bile zavarovane pravice vseh državljanov, pokraj.n in narodov, je dolžnost stranke. da vzame nase tudi to težko breme in ga pogumno nosi.« Za SLS je najbolj interesantno, da tudi dr. Kulovec naglaša, da skuša SLS stop-njema realizirali svoj avtooomistični program, kar pomen: toliko, kakor da ie klerikalna stranka pripravljena (začasno) opustiti svoje avtonomistične zahteve za primerno cena. Zakaj prva stopnja k uresničenju klerikalnega avions mističnega Programa bi bil pač vstop v vlado. Vse to je v najboljšem slučaju isti način politične neiskrenosti, kakršno ie kazal tudi St Radič, ki se je radi vstopa v vlado izjavil za državno in narodno edinsrvo, radi svojih volikev pa je pozneje delal proti njemu. Klerikalna igra je vedno dvolična. Poza klerikalne sramežljive neveste je nemoralna in ostudna. Iz demokratske stranke Veličastno zborovanje SDS iz ptujskega okrožja V nedeljo, dne 18. aprila dopoldne se je vršil v ptujskem Narodnem domu krasno uspel občni zbor srezke organizacije sa_ mo&tojne demokratske stranke za srez Ptuj. Zbor delegatov vseh krajevnih orga. nizacij iz okraja se je razvil v odlično ma. nifrestacijsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 300 strankinih somišljenikov, zlasti iz spodnjega Ptujskega polja. Značil. na je bila navzočnost številnih klerikalcev, kateri zapuščajo klerikalno stranko radi njene zavožene in goljufive politike. Dvo. rama je bila nabito polna zborovalcev, da so se. gnetli Se na hodniku, ker ni bilo več prostora v dvorani. Mesto zadržanega predsednika g. Lovra Petovarja ie vodil zbor ptujski župan dr. велбах. Poročilo o sedamjean političnem po- Politične beležke Delegatsko zborovanje N83. V nedeljo se ie vršil v Narodnem domu redni letni občni zbor delegatov nar, soc. stranke, ki le trajal ves dan. Razpravljalo se je predvsem o dosedanji in bodoči taktiki strankine politike pri čemer sta se opažali takoj iz početka dve smeri.. Večina delegatov z dosedanjim načelstvom vred je biia mnenja, da je treba prenehati z dosedanjo sterilno politiko izoliranega nastopanja in da je treba iskati možnost uresničenja posameznih točk strankinega programa potom sodelovanja z ostalimi naprednimi strankami, ki bi bile k temu pripravljene. Maloštevilna opozicija pa ie hotela, da stranka še nadalje nastopa povsem samostojno. Prodrlo Da ie mnenje, da je že čas, da se konča trošenje sil, ki ga povzroča cepljenje naprednih vrst in da je le potom koncentracije vseh naprednih sil mogoč hiter napredek in rešitev naših gospodarskih ln socijal-nih nalog. Sprejeta je bila resoaucija, v kateri se pooblašča novo načelstvo, da stopi v stik z vsemi naprednimi strankami !n skupinami v svrho sodelovanja pri političnih in drugih javnih akcijah. V novem načelstvu so ostali skoro vsi prejšnji člani. Za načelnika ie bil izvoljen g. Rudoii Juvan. Ali je politika sporazuma mogoča? Beograjska »Reč« piše: Kdor beče politiko »sporazuma s Hrvati«, mora biti v dobrih odnošajih s St. Rad čem in io mora voditi v družbi ž njim. Ce smo sam. demokrati proti St. Radiču, smo popolnoma logično tudi proti paroli sporazuma, katero je vrgel v našo notranjo politiko sain Radič, ki svojo plemensko politiko dosledno izvaja in jo noče opustiJ. Razume se, da to ne pomeni, da smo mi P rot; Hrvatom. Nasprotno pomeni to, da mi hrvatski del naroda po ničemer ne ločimo od srbskega dela, ker smatramo, da je to en ia isti narod, v katerem ima vsak državljan iste pravice in dolžnosti. Odklanjajoč geslo sporazuma imamo svoje geslo edinstva, kar pomeni, da postavljamo višje in naprednejše načelo nad drugo nižje ta zastarelo. Z ozirom na to se bo v naši državi nadaljevala politika plemenskih sporazumov, in v tem slučaju se mora nadaljevati tudi politika sodelovanja s St. Radičem. ali pa se mora z opustitvijo St. Radiča opustiti tudi jalova, zastarela in nesmiselna politika »sporazuma«. Nemožnost politike takozva-nega sporazuma je bila jasna že 'takrat, ko sta bili stranki, ki sta se silile na to pot, kompaktni in ko sta se voditelja teh strank zavzemala za uspeh te politike. Danes, ko sta voditelja »sporazumnih« strank v medsebojnem boju in ko stojita njuni stranki za njima, je politika sporazuma, ki jo vodijo gg. Uzunovič, Ninčič, Šii perm a in N.. kič, navadna spaka, ki bo trajala le nekoliko dni, ki pa bo tudi v kratkem času zrušila ugled naše driarve na najnižji nivo. V vlogi sramežljive neveste Klerikalci W silno radi vstopili v vlade, žentra pa Jih pred volilci avtonomističaa оокЦа. Zato igrajo smeš®o vloeo sramež-tjtve neveste, U komaj čaka na snubače, pa se pred nitoii skriva, na skrivaj Pa P&-SBfe v bol »vole tete, da bi jih vrpodbudi-le. V Ljubljani igra vlogo tete zakotoi 11-s&K. a ne predstavlja ta nima niloogat za seboj. V njeon se objavljajo od klerikalcev naročeni članki, v katerih se roti SLS naj vstopi v vlado zaradi »rešitve« slovenstva, orjaško glasilo SLS »Slovenec« pa odgovarja pod mernikom skritemu pritlikavčku lodtaju je podal poslanec dr. Pivko, katere eo zborovalci enodušno odobrili. Po zboru ee je vržii občni zbor srezke organizacije, na katerem je bil Izvoljen za predsednika srezkega odbora g. dr. Fermevc iz Ptuja, za podpredsednika g. M usek iz št Vida, za tajnika g dr. Šalamun iz Ptuja in za blagajnika g. Vidovič iz Brega. Zbor je tudi Izrekel soglasno zaupnico strankinim vodi. teljem gg. Pribičeviču, dr. Žerjavu in dr. Pivku Srezki občni zbor SDS v Dolnji Lendavi V nedeljo 18. t. m. dopoldne se je vriil v Dol. Lendavi občni zbor srezke organiza. clje SDS, katera šteje 15 krajevnih organi, zacij. Zastopanih je bilo 11 krajevnih or. ganizacij z nad 50 delegati, ostale štiri iz beltinskega okrožja radi prevelike oddaljenosti niso mogle poslati delegatov. Pred. sednikom srezkega odbora je bil izvoljen g. Josip Grča iz Dol. Len lave. Sklenilo se je da se v doglednem času osnujeta dve novi krajevni organizaciji: v Bogojini in v TurnišSu. Sprejete so bile resolucije iste vsebine, kakor na srezkem občnem zboru pred tednom dni v Murski Soboti, pred. vsem soglasna zaupnica strankinim vodite, ljem Pribičeviču. dr. Žerjavu in dr. Pivku. Sprejet je bil tudi protest proti nezakonitemu sekanju gozdov na veleposestniški zem lji v srezu, in zahteva po čim prejšnji pra. vični izvedbi agrarne reforme. Na zboru sta poročala o političnem položaju gg. no. tar Koder iz Murske Sobote in oblastni tajnik V. špindler. Nove krajevne organizacije SDS. V petek 16. t. m. je bila ustanovljena nova kra. jevna organizacija v Odrancih (srez DoL Lendava). Pristopilo je takoj ob ustanovit. vi 36 članov, pristopajo pa še vedno novi. Predsednikom je bil izvoljen ugledni posestnik Martin Raduha. — Dne 18. t. m. se je ustanovila nova organizacija v Dolnjih Slavečih (srez Murska Sobota). — V sredo 28. t. m. zvečer se ustanovi nova krajev, na organizacija v Prvencih (srez Ptuj), v četrtek 29. t. m. zvečer pa v Novi vasi (srez Ptuj). Na obeh sestankih bo navzoč tudi kot tamošnji domačin narodni poslanec gosp. dr. Pivko. Pripravlja se tudi no va krajevna organizacija v občini Stojncl pri Ptuju. Sestanek SDS v Sv. Lovrencu na Drav. 6kem polju. V nedeljo 18. t. m. popoldne se je vršil v župečjl vasi sestanek SDS, na katerem je poročal narodni poslainec gosp. dr. Pivko. Sestanek je bil omejen samo na vabljene. Navzočih je bilo tud! nekaj pristašev SLS, vendar se je izvršil sestanek popolnoma mirno in bo rodil dobre sadove. Mirovna pogajanja v Maroku Težaven položaj lrancosko-špauske delegacije. n Pariz, IS. aprila. Vojne operacije v Maroku v glavnem počivajo, zakaj Abd el Krim je naročil svojim mahalom, da se zadrže popolnoma mirno na francoski fronti. Njegove čete se v glavnem drže tega povelja, vsakodnevne borbo in obstreljevanje je prenehalo. Ljudje so pričeli obdelovati toliko časa zapuščena in opu-stošena polja. V večletnih krvavih bojih izmučena rifska plemena hrepene po miru in upajo trdno, da pride čimprej do sporazuma s Francijo. Nadaljevanje vojne bi bilo skrajno nepopularno. Francozi celo upajo, da bi se obrnilo proti samemu Abd el Krimu. Navzlic temu je opažati na obeh straneh premikanje čet, nasprotniki utrjujejo postojanke in se pripravljajo za slučaj, da se pogajanja izjalovijo. Na španski strani se celo še vedno čujeio streli. Preden pride do pravih mirovnih pogajanj se mora še uradno skleniti premirje. Tozadevna posvetovanja se vrše v Taurirtu, malem mestecu z 2000 prebivalci, med katerimi je 200 francoskih naseljencev, ležečem med Tazo in Užido. Tam se je sestajal v največji tajnosti že več tednov general Mou gin z rifskim zunanjim ministrom Si Mohamedom Azerkanom, Abd el Krimovim svakom. Te dni je prišlo do prvega oficijelnega sestanka z rfckimi emisarji. Udeleže se ga poleg generala Mougina in Simona tudi francoski poveljujoči general na tem sektorju. Ore za končno določitev pogojev za premir je. ki dejansko itak že vlada nekaj dni. General Mougin izjavlja, da bo nepopustljiv in bo Rifovcem stavil kratko in malo ultimatum. Predvsem zahteva izpraznitev nekaterih strateško važnih postojank, tako da bi se francoske čete na nekaterih točkah pomaknile za 5 do 6 km naprej. Ce se pogajanja za premirje iztečejo ugod no, tedaj se šele prično prava mirovna pogajanja v Užidi, tranzitnem mestecu med Marokom in Alžirom. Francoski in španski delegati so že odpotovali tja. Položaj, v katerem je prišlo do tega resnega poizkusa za likvidacijo maroške vojne, ie treba premotrivati ne samo z zunanje političnega vidika, temveč tudi pod prizmo francoskih notranjih, zlasti parlamentarnih odnošajev. Upoštevat; je treba, da poleg komunistov, ki se kratkomalo zavzemajo za Abd el Krima proti francoski armadi, tudi socijalisti ne opuščajo nobene prilike, da zahtevajo konec vojne. V ta namen so vladi že parkrat odtegnili del potrebnih kreditov. Tudi Herriotovi socijalistični radikalci pritiskajo na vlado, da ponudi Rifu mir. ne meneč se za to, da orožje še ni končnoveljavno odločilo izida maroške vojne. Vsem tem strankam lebde pred očmi v prvi vrsti volilni interesi. Briand sicer ni človek, ki bi iz notranjih ln strankinih razlogov žrtvoval ugled ln interese francoske republike. Vendar tudi ne mara, da bl se brez potrebe prelivala kri, zlasti če more z mirovno akcijo ustreči svojim prijateljem na levici, brez katerih nima parlamentarne večine. Na vprašanje, če bodo maroška pogajanja uspešna, ni lahko odgovoriti. Kolikor je znano, nameravalo Francozi in Španci staviti nasprotnikom pogoje, ki so za rifska plemena dokaj blaga, za Abd el Krima pa naravnost pogubna. Prvotno ie bila Francija po-pustljivejša. Na pritisk Španije pa so se mirovni pogoji občutno poostrili. Kolikor Je prišlo v iavnost, zahtevata Pariz ta Madrid, da priznajo Riiovci suverenost maroškega sultana, da se uporna plemena razorože Si Moliamed Azevkane, rifski zunanji minister, načelnik rifske mirovne delegacije. pod nadzorstvom zaščitniških sil, da se izmenjajo ujetniki in da so Abd el Krim izžene iz Riia. Pod temi temeljnimi pogoji sta Francija in Španija pripravljeni priznati Rifu neko upravno avtonomijo. Ni veliko upanja, da bi hotel Abd el Krim pristati na lastno uničenje. Nedvomno bo skušal doseči ugodnejše pogoje. Vsekakor Pa bo zavlačeval pogajanja, da onemogoči spomladansko ofenzivo Francozov in Špancev. Mesec maj ie zadnji čas, ko se da še z uspehom voditi boj v Maroku. Pozneie utegne Abd el Krima rešiti neznosno poletje m takoj nato sledeči potopni nalivi, ki onemogočajo vse operacije. Ce se pogaja-janja zavlečejo do tedaj, ne bodo Francozi in Španci letos zopet mogli do živega Abd el Krimu in niegov pojemajoči ugled bo znova silno zrastel. Ostal bo nepremagan, priznan od irancoskih generalov in odposlancev zunanjega urada kot vojujoča stranka. Težko bo potlej ubiti njegov prestiž nad milijoni muslimani v francoskih in angleških kolonijah, v katerih tli iskra upora, ki utegne nekoč užgaii cel Orijent. To nevarnost gotovo poznata Briand in Primo de Rivera in pričakovati je, da se ne bosta dala zapeljati od Abd el Krima. V interesu ohranitve francoskega ugleda in bo dočnosti njenega ogromnega kolonijskega imperija je, da se pogajanja v Taurirtu in na to v Užidi vrše naglo in brez oklevanja. Zdi se, da nameravajo Francozi ln Španci staviti ultimatum, kakor hitro bi se prepričali, da Riiovci ne mislijo Iskreno in hočejo samo pridobiti časa. V tem slučaju bi seveda zopet izpregovo-rili topovi in prišlo bi do odločilne franco-sko-španske operacije, ki ie baje to pot skrbno in zadostno pripravljena. Stresemann o rusko-nemških pogajanjih Stuttgart, 19. aprila f. Na letnem kongresu nemške ljudske stranke je izjavil zunanji minister dr. Stresemann. da rusko-nem-ška pogajanja nikakor niso naperjena proti locarnski politiki. Zveza socialističnih sovjetskih republik in Nemčija se hočeta same zavezati, da se ne bosta napadli in hočeta obnoviti predvojne gospodarske stike, kakor so podobno storile že nekatere druge države. Darujte za Sokolski Tabor! m Antona Foersterja zadnja pot Novo mesto, 19. aprila Skladatelj »Gorenjskega slavčka« je nastopil danes popoldne svojo zadnjo pot. Pogreba se je udeležilo ogromno število prebivalstva dolenjske metropole. zastopniki vseh uradov, šole s profesorskim zborom, zastopnik vlade, vladni svetnik dr. Svetek. fin. delegat dr. Šavnik, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani Matej Hubad, ka-pelnik godbe Dravske divizije dr. Če-rin, skladatelji Adamič, Pavčič. Premrl, zastopnik Ceciiijanskega društva prof. Mantuani, zastopnik primorskih skladateljev Sever itd. Na pogreb je prihitelo tudi 40 članov pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane in zastopniki »Ljubljanskega Zvona« in -pevskega društva »Ljubljane« s prapori. Po obredih pred hišo žalosti je krenil veličasten sprevod s krsto in vozom s številnimi venci, ki so jih položila na krsto priljubljenega komponista številna narodna in pevska društva ter privatniki, proti kapelici na staro pokopališče. kjer je prošt g. Čerin odpel s številno asistenco Libero. Novomeški pevci so zapeli žaiostinko »Nad zvezdami«, nakar se je pričel pomikati sprevod proti novemu pokopališču, letečemu na lepem kraju med mestom in (rko. ki teče spodaj levo, kjer je velikemu pokojniku usojeno, da sniva večno spanje. Ob odprtem grobu je spregovoril najprej upra%-nik ljubljanskega Narodnega gledališča g. Matej Hubad. ki je v krasnem govoru proslavljal zasluge pokojnika za slovensko gledališče, narodno glasbo in orosveto sploh. Imenom pevskega zbora Glasbene Matice se ie poslovil od priljubljenega slovenskega skladatelja dr. Žirovnjk, profesor Mantuani za Cecilijansko društvo, prof. Grm imenom Novomeščanov. ki jim je bil rajnki tako ljub in drag, sivolasi župnik Aljaž kot najstarejši njegov prijatelj imenom vseh prijateljev in znancev, prof. Adamič pa imenom slovenskih skladateljev. Člani Glasbene Matice so zapeli Foersterjevo kan-tato »Umrl je mož« in Pavčičevo »Narodno nagrobnico«, nakar je zemlia jakrila črno krsto in zemske ostanke lajstarejšega slovenskega skladatelja. Srbska zemlja na Prešernovem proba Kranj, 18. aprila V soboto dne 17. t m. se je vršila tu redka, a prisrčna slavnost. Srbske sestre Kolašice so prinesle na gomilo, ki krije zemske ostanke našega velikega Prešerna, prst iz bratske srbske zemlje. Slavje poveličavat so prihitele od-irôrnice Kola jugoslovenskih sester iz Ljubljane, Radovljice in Škofje Loke s predsednicami. Ob 11. dopoldne je krenil sprevod Prešernovih častilcev s tukajšnjo žensko šolsko mladino na Čehi izpred Narodnega doma na pokopališče. Srbska sestra Daroslava Djuknič je s kratkim, a prisrčnim nagovorom otvorila zaklopko s prstjo bratske srbske zemlje, jo stresla in pomešala s prstjo gomile med zelenim bršljinom ter položila nanjo iovorjev venec, dar beograjskega Kola srpskih sestara. Ljubljansko Kolo jugoslovenskih sester je Po svoji predsednici g. Franji dr. Tavčarjevi, okrasilo gomilo s krasnim šopkom belih in rdečih nageijev. Ob gomili so plame-nele žare, ki jih je omislilo Kolo jugoslovenskih sester s svojimi podružnicami. Tudi gomila pesnika Simona Jenka je prejela del srbske prsti. Pri slavnostnem obedu, pri katerem sta zastopala kranjsko mestno občino gg. dr. Beno Sabothy in ravnatelj Fr. Sire, sresko poglavarstvo pa komisar dr. Zobec, se je odlikoval godbeni orkester z zgolj slovenskimi in srbskimi pesmami, ki so napravile globok utis na srbske sestre. Primerjale so jih z južnosrbskimi. Ob 18. uri je imela gospa Ljubica Pešičeva lepo in zanimivo predavanje o delu srbske žene. V kronološkem redu je razvijala delovanje srbske žene v predvojnem in medvoj- nem času ter agilnost Srbkinj v raznih ženskih udruženjih po ujedinjenju. Srbske žene so nam vzor rodoljubja in do-brotvornosti za trpeče človečanstvo; one so vzor-matere, ki so vzgojile naši domovini sinove brezprimernega junaštva, s katerim so osvobodili našo sto in stoletja zasužnjeno zemljo. Zanimivi govor g. Ljubice Pešičeve bo objavljen v celoti v »Ženskem listu«, na kar opozarjamo vse slovenske sestre, a tudi brate. Spoznavajmo se! Farinacci v Postojni Zopetno oskrunjenje Vilharjevega spomenika. V nedeljo se je pripeljal v Postojno bivši generalni tajnik fašistovske vladne stranke g. Farinacci. Posetil je v spremstvu voditeljev postojnskih fašistov, živino zdravnika dr. Steckerja in dr. Carniucicha in več fašistov Postojnsko jamo. Povodom Farinaccijeve-ga prihoda je dospela iz Trsta tudi skupina fašistov z dvema kamijonoma. Po posetu Postojnske jame se je Farinacci s svojim spremstvom ustavil na Glavnem trgu, kjer je spomenik pesnika Vi!-harja. To priliko so tržaški fašisti porabili ,da so vnovič oskrunili Vilharjev spomenik, td jim je že dolgo trn v peti. Phrvali so v njega, tolkli po glavi s palicami, metali v spomenik kamenje, povezali na Vilharjevo glavo v zasram-bo neko škatljo ter spomenik končno polili s črnilom. Vse to se ie zgodilo v navzočnosti karabinjerjev. V kritičnem trenotku je prišel mitrio slučajno tudi postojnski podprefekt g. Oriando. v čegar spremstvu je bi! g. kapetan karabinjerjev. Gospod Oriando se je zgražal nad ostudnim početjem tržaških fašistov in zahteval, da spomenik očistijo, dobil pa je odgovor, da bodo spomenik že sami »sciavi« umili. Po izvršenem junaštvu so se fašisti odpeljali z velikim hrupom nazaj v Trst. Šele po odhodu Farinaccija je občinski postojnski stražnik s nomočjo nekega najetega delavca skušal spomenik očistiti madežev, kar pa se mu ni popolnoma posrečilo. Francosko predavanje v Ljubljani V dobro obiskani slavnostni dvorani ljubljanskega vseučilišča se je vršilo včeraj predavanje dr. Privata, ki je nastopil na poziv univerzitetnega dijaškega udruženja za Zvezo narodov. Prireditev je otvoril g. rektor dr. Pi-tamic v slovenskem jeziku, nato je pozdravil v francoščini odličnega člana pri Zvezi narodov, gospoda Privata, ki je že leta 1915. obiskal Ljubljano, za-nimajoč se za naš politični položaj. V enournem govoru je g predavatelj očrtal postanek mednarodne organizacije, njen ustroj, njene dobre in šibke strani. Poudarjal je. kolikega pomena je duh spravljivosti, ki vlada za modro pogrnjeno mizo v Ženevi, nadalje pozitivne uspehe (n. pr. evakuacijo «nekega» otoka, Krfa) itd. Dotaknil se je tudi neuspehov, n. pr. vprašanje razorožitve, Zelo tehtno se zdi govorniku to, da se ustanavljajo skupine, ki bi hotele podpirati stremljenia v Zvezi narodov, vzgajati je treba ljudske množice v tej misli, da ie kolektivna blaginja višja od posameznikove. Če se hočemo ogniti vojnam, treba najprej predruga-čiti splošno psihologijo. Za sporazumevanje pa naj bi služil enoten mednarodni jezik, esperanto, v katerem se je dr. Privât poučil n. pr. o slovenskih težnjah, o naši Iliriji, o naših pesnikih V Švici se deca po šolah vadi rabiti Za-menhofovo govorico in si dopisuje z otroci na Japonskem. Češkem, Španskem itd. To neverjetno širi duševno obzorje. Prirodni jeziki imajo svoje lepote, kakor jih imajo gorate dežele kot j n. pr. Švica. A komu bi hodilo na um. da bi razstrelil na priliko gorovja? Napravimo predor, tunel: esperanto. Končno je predavatelj nekaj časa govoril v tem mednarodnem občilu. Visoko-šolec Mencinger se je zahvalil dr. Pri-vatu. kakor tudi g. rektorju ter zaključil prireditev.__K. Koliko so veljali Radicevi izleti državo »Balkan« objavlja račun, koliko so veljati državo Radičevi izleti. V petih mesecih, ko je bil m nister, se je Radič peljal 28-krat v Zagreb in tolikokrat tudi nazaj v Beograd. To se je zgodilo vedra i na državne stroške, če udi se je vozil zaradi osefon'h in strankarskih zadev m nikdar radi državn h. Ako se računa, da ie ime! vagon, s katerim je potoval, 50 prostorov najmanj po 300 Din je ena vožnja do Zagreba veljala 15.000 D:n. 56 voženj sem in tja pa ie državo veljalo 840.000 D:n. Ker pa Je vagon mora! čakati nanj. da se vrne v Beograd aH odpelje na kak shod. je prekoračila ta vsota goovo milijon Din. St. Rad č pa ni nkoli potoval sam, temveč ie vodil s sebjj vedno po nekoliko višj!h uradnikov svojega ministrstva, za kar iim je morala država plačevati seveda visoke dnevnice. — Za bivšega m nistra »štedišo« je račun res precej obilen. Gospa Marženka »Vreme» je poročalo, da je na famoznl seji v ministrstvn propvpte. ko se Je sklepajo o ostavki St. Radiča, došlo do neipri-Jetnega prizora med go. Mafenko ta nekim raidičevskim min-isitrom. o katerem se je pr. rertn-o celo pisalo, pozneje pa deraiantiralo. da ga Je ga. Mafenka oklofuta-la Nedeljsko «Vreme» poroda sedaj podrobno o tej seji. kakor mu Jo je opisala zelo ugledna osebnost iz Radičev« okolice. Vršil se je rodbin, ski svet, ki mu Je, kakor običajno predse, doval St. Radič s soprogo. Navzoči so bili kum Predavec. dr. Krnjevič ter zeti, šefi kabineta. Radič je govoril o avdijenci pri kralju in da bo vse še dobro izpadlo, ker niega ne more nihče odstraniti iz vlade. Medtem je Uzunovič pozval k sebi (ïr. Kra-jača, ki sta ga St. Radič in ga. Mafenka srdito napadla, ko je prišel v ministrstvo prosvete, češ da bi ne smel biti za nikogar poštar in da bi ne smel iti k Uzunoviču na njegov poziv. Dr. Krajač je odvrnil, da je moral iti kot resorni minister k mtaistr. ske-mu predsedniku. Ga. Mafenka pa se je razburila in mu zaklicala: «Vi niste upravičeni. da datjete kake politične izjave, niti ne sinete rti kam. ne da bi vprašali Ra. diča! Politiko vodi Radič in ne vi!» — »Nas ki smo to poslušali, je globoko razžalil teroristični ton Radičeve soproge, ki si Je prisvajala v najusodnejših tre. nutkih vodstvo stranfke na tak neprimeren način.» pravi informator «Vremena». Dr. Krajač je ves rdeč potegnil St. Radiča na stran In mu hotel povedati, kaj je govoril z Uzunovlčem Radič pa ga je zavrnil z be. Bedami: «Govori pred vsemi.» — «Jasno nam Je. da Je ga. Mafenka hotela, da vla. da gosp. Radič za vsako cemo in sicer po njenih navodilih,» pravi «Vremenov» Info-. maitoT, ki pripoveduje potem, kako je ga. Mafenka po tej seji legla v posteljo, рогч. žena od poloma, ter je poklicani zdravnik ugotovil pri njej živčno razburjenje. Vsled te Denadne bolezni svoje žene St. Radič ni mogel tsikoj odpotovati v Zagreb, kakor je želel, temveč Je moral ostati še en dan v Beogradu, da bi počakal na pomirjenje živcev svoje žene. Tega pa nI dočakaj ter Je ga Mafenka odpotovala šele naslednji dan že po odhodu St. Radiča. msuAHiKi DVOR Prednaznaniio : „Zadali dnevi Pompejev1' iS. del in konec. 3268 Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Krasni film Ijubavi „CRN! ANGEL" H-tite, da ne zamudite ! Dnevi -o strogo odšteti ! Ne eden film še ni v Ljubljani dosegel tako velikanskega uspeha kot .Črni angel'. Vilma Banky in Ronald Colman Vam bosta ostala v večnem spommu. Giandijozne so scene velike krvave bitke. Vse fmese tnanu-skrpta, režne in igranja odkrva sloviti režiser George Fitzmauritze. — Posebno opozarjamo na pomnoženi umetniški orkester. Drugi pedagoški teden Na zadnjem večeru pedagoškega tedna je predaval docent na vseučilišču v Zagrebu dr. Ram. B u j a s o izboru poklica. Živahno pozdravljen je v poldrugo uro trajajočem krasnem predavanju očrtal pomen in način izbora. Mnogi roditelji mislijo, da mora otrok postati najmanj toliko, kot so oni sami, ali pa še več. Ali bo pa otrok v poklicu tudi srečen, ali ima zanj sposobnosti, zato se ne brigajo, misleč: 1.) da je za-dovoljnost — sreča odvisna od uglednega, dobičkanosnega poklica; 2.) da se da vse priučiti. Prvo kot drugo pa je velika zmota. Ugleden poklic ne prinaša zadovoljnosti, niti je dobičkanosen, ako otrok zanj nima prirojenih sposobnosti ki morajo biti edino merilo za izbor poklica. Nastane tedaj vprašanje, če je tudi mogoče določiti sposobnosti, ki so potrebne za razne poklice. Gospod predavatelj je pokazal, da nudi psihotehnika, ki se bavi s temi vprašanji, polno testov in raznovrstnih aparatov, s katerimi je mogoče določiti sposobnosti; zato so razne države, posebno Amerika in Nemčija, uvedle poklicno svetovalstvo, ki ie največjega pomena za poedinca, družbo in državo ter se z izborom poklica pričenja novo kulturno razdobje. Predsednik krožka se je v iskrenih besedah zahvalil g. predavatelju za krasna izvajanja, pa tudi zbranemu občinstvu, ki je vse večere s številnim obiskom pokazalo toliko razumevanja za pereča pedagoška vprašanja in s tem zaključil lepo uspeli drugi pedagoški teden. _ Pismo iz Tržiča Počasi pride vse na pravi tir. Tako se je izrazil ves Tržič, ko je čul, da je zletel go» spod.n Radič iz vlade. Zadovoljstvo je obče in nihče ne žaluje za političnim demagos gom. Vendar prepuščamo radi visoki politiko poklicnim ljudem, sami se zanimamo bolj za vsakdanje potrebe težkega življenja, ki se z dneva v dan oblikuje težje in težje. Obrtniki stokajo nad pičlim in negotovim za služkom, deiavci vzdihujejo pod težo raz« mer, eni ne drugi pa ne vedo: kje in kakšna je rešitev. Tovarne za čevlje omejujejo svo» je obrate na najmanjšo mero, brerposelnost je vsak dan večja, narod obupu vsak dan bližje. Tako, kakor se godi čevljarnam, se godi tudi usnjarnam. Tovarna «To vu s» je prenehala, Polakova še sploh začela ni, Ma» lijeva pa zaposluje komaj desetino. Zakaj? Zato ker primanjkuje denarja in cenenega kredita. Mali človek ječi pod pezo bremen, sodne dražbe in rubežni so na dnevnem re» du. Edino predilnica in tkalnica delata ne» skrajšano dalje. Pričakovali bi, da je torej saj med njenim delavstvom zadovoljnost doma. Vendaf, kdor bi tako mislil, ta bi se strašno motil. Ne moremo trditi, da bi vod« stvo ne hotelo urediti razmer tako, da bi delavce zadovoljile. Kdor pozna razmere, ve da je tovarniški delavec na milost in ne» milost izročen krivemu ali dobremu pogledu mojstra, pri katerem dela. Zalibog je prstov na eni roki preveč, da bi našteli tiste moj» stre, ki čutijo z delavcem iskreno. Večina njih živi namreč v napačnem mnenju, da jih tem boij obseva milost gospodova, čim manjše plače imajo njihovi ljudje. Ne gre jim pa v glavo, da prazen žakelj ne stoji po konci, da pa tudi delati ne more tako, ka» kor bi lahko sicer. Ne pomislijo, da je no» tranja zadovoljnost prvi pogoj za uspešno delo. Javnost bo strmela če povemo, da za» služi tovarniški mojster, torej strokovno na» obrazen delavec, nf mesec 1200 — 1600 Din, brez ozira, ali ima družino ali ne. Povpreč» na mezda navadnega delavca pa znaša ko» maj 599 — 800 Din. Kako naj živi? Zato pa tudi živi tako, da ni mogoče popisati. Za dopoldanco otepa suh kruh, za kosilo ne» zabeljene žgance aH kaj podobnega, za ve» čerjo gre pa navadno spat, če ima družino. Časi, ko je imel za južino kaj boljšega, so že davno minili in se ne bodo vrnili tako dolgo, dokler bo vlekel gospod mojster u» svojo, zaničevani delavec pa na svojo plat. Do tedaj bo pa samo tovarna delala dobio ke na račun obojih. Za obe strani je tedaj skrajni čas in dvanajsta ura. Izlet hrvatskih turistov na Celjsko kočo Celje, 19. aprila. V nedeljo, dne 18. t. m. je priredil hrvat» ski turisfrovski klub «Sljeme» iz Zagreba iz» let v Celje in na Celjsko kočo. Z jutranjim vlakom se je pripeljalo v Celje 65 hrvat» skih turistov. Že v Zidanem mostu se jim je pridružilo 3.5 Ljubljančanov in trije Litij» čani. Na celjskem kolodvoru je pozdravila goste deputacija celjskih planincev. Z vla» kom ob osmih je prišlo tudi 9 zastopnikov planinske podružnico iz Maribora in trije iz Rogaške Slatine. Vzlic skrajno slabemu vremenu so se podali gostje in udeleženci iz Celja na Celjsko kočo. Po par urnem dežju se je nebo zvedrilo in posijalo je zlato solnce. Na Celjski koči je bilo ves dan jako živahno vrvenje in planinska raz. i p ran ost. Bilo je tudi več nagovorov in na. pitnic, ki so bile usmerjee vse na bratsko zbližanje slovenskih in hrvatskih planincev. V pozni popoldanski uri so odšli planinci y treh četah po raznih potih nazaj v Celje. Lep utis je napravila skupina 150 udeležen, cev izleta, ki se je formirala na Bregu in odkorakala skozi mestni park in po mestu v četverostopih, okrašena s cvetlicami in ze« Itnjem, v Celjski dom, kjer je bila skupna večerja. Pri večerji so se izmenjale zopet zdravice in nagovori. Govorili so med dru» gimi predsednik kluba «Sljeme», tajnik dru» štva «Skala» v Ljubljani, zastopnik Litije in gospod Kocbek, znan in neumoren delavcc Savinjske podružnice SPD. Nad vse prisrčno je bilo slovo pri odhodu gostov z večernim vlakom. Takih izletov, ki vsekakor v veliki meri pospešujejo bratsko zbližanje med Slovenci in Hrvati, je potrebno prirejati po vseh kra. jih naše lepe domovine, pa jih seveda tudi vračati. —r. «Spodrencana Marička sem in kajžarc.s H Blok. Pa «arar» me toži, čeprav mu nisem ničesar storila «Arar» naj kar molči, jaz ga nisem ogoljufala. Seveda sem se zadnjič peljala iz Medvod v LJubljano. 2c prejšnji dan sem poslala hčerko po listek, ker sem šla tudi prejšnji dan v Ljubljano: hči je listek kupila, pa ga pomotoma odnesla domov. Morala sem kupiti drugi listek, a starega sem sklenila porabiti prihodnji dan. Pa sem listek, ki ga je hči odnesla, pozabila nesti v pisarno na kolodvoru. da bi pritisnili nanj pečat in že ni bilo všeč sprevodniku, ki me je takoj naznanil «ararju», ta pa sodniji. Kazen sem plačala, pa še k vam sem morala priti na sodbo Beg jim plačaj, da so me oprostili, saj sem res nedolžna, «arar» se je pa enkrat zaman trudil, ni me spravil v zapor. največji svetovni cirkus, kateri je bii pred 20 liti tudi v Ljubljani — v filmu Vsem, ki so takrat imeli priliko si ta cirkus ogledati, je gotovo vstal v spominu in si bodo le že leli zopet videti, najve-č e atrakcije, katere je sploh kdaj cirkus prinašal. Sodeluje tudi cirkuški orjak — akrocat, neustrašni Bonomo. Piedstave pop. 3., 5., 7. in 9. uri. Etno , IDEAL" Išče se mM gospodična z znanjem slovenskega, italijanskeea in nemškega jezika, ki bi služila konfekcijski tvrdki kot tolmačica ;n manequ n. Poizve se v Beethovnovi ulici 6, desno. 32n9 - a Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Nedelja. IS.: «Pvgmalion». Izv. Pondeljek. 19.: «J. G. Borkman». A Torek. 20.: Zaprto. Sreda, 21.: «Pvgmalion». E. Četrtek, 22.: «J. G. Borkman». B. Petek. 23.: «Naša kri». F. Sobota. 24.: «Idiiot». Predstava v spomin obletnice Putiatove smrti. Izv. Nedelja, 25.: «Deseti brat». Izv. Mariborsko gledališče Torek. 20.: «Sadovi prosvete». B. Zadnjikrat v sezoni. Sreda. 21.: Zaprto. Četrtek. 22.: «Evangeljnflc». D. (KupooL) Ljubljanska opera v Sarajevu. V eofboto ow>idne so dospeli v Sarajevo člani ljubljanske opere, ki je nastoptla z Verdijevo «AIdo» večdnevno gostovanje v metropoli Bosne. Solisti so se prtpeljali delom» že v petek Ansambel naše opere ee Je voafl od Rroda naprej s posebnim vlakom. Na MTt-.ie-.-pki postaji je pričakovalo umetnike Številno občinstvo ter zastopniki earajevrfcega mesta. V imenu Sar»*-*a Je pozdravil člane ljubljanskega V ' ЛвЉЛВСа me- stni nadevefcntk dr. FerN* M Jim J« želel iskreno dobrodošlico V imenu sarajevske slovenske kolonije je imel nagovor sodni nadsvetnik Wohlgemut. Govornikoma je odzdravil direktor ljubljanske opere Polič, ki je omenil, da Je gostovala ljubljanska apera v Sarajevu že pred devetnajstimi leti. Zvečer se je pela v gledališču Verdi, jeva «Aida», drugi da», v nedeljo, pa ee Je izvajal «RlgoBetto» z bariton tet om Bala. banom v naslovni ulogi. M ee Je pripeljal nalašč za to prBožsoet te Beograda. V pondeljek zvečer Je Ml na sporedu Mueergske-ga «Borie Godnnov», dane«, ▼ torek, e« poje CatalanIJeva «WaUy», т sredo pa »• umetniki poslovijo od Sarajeva z Wagner-Jervim «Večnim mornarjem». Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča v Splitu. Ljubljanska opera, M gostuje te tnl v Sarajevu, odide sredi tega tedna v Dubrovnik, kjer ostane do 28. t. m Dne 30. t. m. se odpelje z ladjo naprej ▼ Split, kjer ee začne njeno goetovanj» 80. t. m. V Splttu bo 7 večernih predetav. Gostovanje ae otvori z Wagnerjevlm «Več-Bisn mornarjem». Nadaljevalo se bo z Mas-senetovo «Maeon» In s Catalandjevo «Wal-Iy», nakar ee bo izvajal Musorgskega «Bo-rie Godnnov», Wolf . Ferrarijeve «Zvedave ženske», Verdijeva «Aida» ter kot poe-Tovfl. na predelava Hatzejer «Povratek, in Puc- cinijeva euodejanka «Gianni Schicchi» lz znanega Triptiha, h kateremu spadati še aktovki «Plašč» ter «Soror Angelica>. Tem predstavam se priključita eventualno Se dve popoldanski uprizoritvi. Po dovršenem gostovanju v Splitu se amsambl vrne v Ljubljano. Koncert Pevske zveze (V nedeljo popoldne v Unlonu.) Pevska zveza je oh društveni petletnici nastopila s šestimi zbori, ki so poleg Ljubljane postavili na oder več sto pevk te pevcev tz petih okrožij, radovljiškega, Smartenskega, kanmiSfcesa, kranjskega bi ljubljanskega. Podeželske pevske skupine so prtrodno sestavljene te skromnih pevcev, M redko aH nikoli ne čnjejo čisto umetniško podane glasbe. Muzikaino nenaobraSeml 1 Jod je eo, fcl v svojem oStoJišu opravljajo tudi glas-beno poslanstvo. Mnogoteri (zmed njih tma-Jo prijetne, zveneče glasove (zlasti žen. aie), W M ee mogli lepo razviti, če bi imeli za to podlago bi priliko. Mnogo pevcev pa seveda samo Stattra ln tvori Število. — Previsokih ciljev sd ni saetavfl nobeden teh zborov. SegU eo po nadih taSJIh zborovskih skladbah te eo pri svoji pubMkl. ki eJcer večMel ne poseča koncertov, dosegli lep uspeh. Od komponistov Je bil najbolje zastopan Premrl (iodd z markantno Prešernovo Zdra ■rteo), potem Jnvtaec, Adamič. Jordan, Ferjančič, Foerster (z dvema skadbama). Dev, Vodopivec in Gerbič. Smartenčanl imajo šibek moški zbor. Kranjsko okrožje (pod C. Mohorom) je bilo neslgurno. Zbor iz kamniškega okraja ima dietontrujoče ženske glasove. V združenih zborih se Je pokazala spet splošna bolehnost na-ših zborov, šibki terno-ri. Za skupni nastop je manjkalo skušenj, ki bi premostile nekatere neenotnosti in nerednosti Premrlov Raj je moral zboro-vodja prekiniti in znova začeti «Ljubljana» je pod Tonetom Dolfnarjem Foersterjevo Ljubico in Devovo Na poljani odpela primerno. Ob klavirju je sedel Br. noblč. Pevovodja Bajuk Je prejel lavorjev venec. n> Ada Poljakova v zagrebikl «Snegulčl-cl». Sredi prešlega tedna Je pela znama umetnica Ada Poljakova naslovno ulogo RimskiJ . Karsakove eipere «Snegnlčica». Njena pevska to Igrateka kreacija Je bila enotna ln divna. IMrlgtral Je kapelnik Smo-dek, pela sta tndl gg. Križaj in Primožič ter ruska altietka Ivonnyjeva. Kaj pripravljata zagrebška opera in 'zagrebška drama. Zagrebška opera pripravlja Musorgskega «Hovanščino», Wagnerje-vega «Trlstana ta Isoldo», Verdijev «Ples r maskah» ter balet domačega izvora, delo gosp. Safraneka - Kaviča «Figurine». Drama uprizori predvsem Galsworthyjevo «Družbo», PLrandellovega «Henrika IV.», Langer j evo «Periferijo», Mamnersovo «Pegico» la Muratbegorvičervo dramo -Stefkel pes». V sezoni 1926./27. pa obeta zagrebška drama celo vrsto stvari iz klasičnega repertoarja, ki bo zajet iz Shakeepeareja, Molièra. CaMercna in Goidonija. Koncert šibenižke filharmonije. Dne 10. t. m. je priredilo filharmonično društvo v šibenikn javen koccert z vokalno - instrumentalnim sporedom Izvajale so se kompozicije Mozarta. Lajovica, Smetane. Pavčiča, Puccinija, Hatzeja, Dvoraka, Grie-ga, Ljadova in čajkovskega. Dirigiral je kapelnik Petar Dum-ičič. «Sadovi prosvete» zadnjič v sezoni na mariborskem odru. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se uprizori zanimiva, a obenem zabavna Tolstega satirična komedija «Sa-dovi prosvete», danes v torek, 20. t. rn. zad- -njič v sezoni. Beograjsko gledališče v Bečkereku. V nedeljo dne 11. aprila ie gostovalo .Narodno gledališče iz Beograda v Velikem Bečkere-ku z Nicodemijevo komedijo »Zora. dan. noč.« Voditelj zenitizma pred beograjskim sodiščem. Koncem prošlega tedna ee je vršila pred beograjskim sodiščem razprav^ proti ustanovitelju zenitizma ta izdajatelju «Zenita» gosp. Ljubomirju Miciču. Gosp. Micdča je tožilo državno pravdništvo radi nemoralnosti nekaterih mest v knjigi «Aero plan brez motorja* Micič je imel dolg obrambni govor, v katerem je dokazoval, da se slični starki in izrazi rabijo v drugih publikacirfah. ne da bi se kdo «podtikal nad njimi. Na podlagi tega dokaza je bil popolnoma oproščen. Domače vesti Ekspeditiven ministrski predsednik St Radič Je xekel pred tednom <5e4 o Nikoli Uzunoviču, da kot minister ni ekspe-dltiveo. da pa bo kot prev Župančiča. Cankarja in Levstika, ki z genijalnim vživetjem pišejo v svojih stvaritvah duševno doživlienie, razodevanje in hrepenenje mladostnih. Večer osvetljen tudi s te strani nam je bil posebno ljub in drag. Predzadnji večer je predaval strok, učitelj S. Skala o duševno zaostalih otrokih. Nazor no ie govoril o zgodovini pomožnega šolstva o vzrokih zaostalosti ter v kratkih črtah naznačil tudi duševni razvoj in nedostatke duševnega življenja teh naših nebogljencev, ki jim ;e zato potrebna posebna nega, vzgoja in pouk, da se usposobijo za življenje. Topel apel na občinstvo, -da bi pomagalo po svojih močeh Pri napredku te mladine je našel povsod topel odmev. a— Družabni sestanek učiteljstva. Preteklo soboto sta bila zaključena pedagoški teden in rokotvorni tečaj, katerih udeleženci učitelji so se sestali isti večer z mariborskimi na dobro posečenem sestanku v Narodnem domu. Predsednik mariborskega pedagoškega krožka g- Prof. šilih se je v pozdravnem govoru zahvalil prosvetnemu referentu g. dr. Poljancu za naklonjenost prireditvi pedagoškega tedna ln ravnatelju g. Humeku za njegovo strokovno vodstvo ro-kotvornega tečaja. Večer, katerega se Je ude Iežilo poleg oblastnih in srezkih nadzornikov okrog 70 oseb učiteljskega stanu, je potekel v najlepšem razpoložeju. a— Občni zbor francoskega krožka se je vršfl pretekli petek na moškem učiteljišču. Cercle français se ie razrastel že v obsežno ognjišče zanimanja za francoski Jezik ln kulturo. Iz obširnih poročil društvenih funkci-jonarjev je razvidno zlasti delo v organizaciji francoskih kurzov, v družabnih prireditvah in društveni knjižnici. Novo izvoljeni odbor ie sestavljen sledeče: predsednica ga. Maistrova, ki že več let vzorno načeljuie društvu, podpredsednik inž. Fiihrer, tajnik prof. Gasparin, blagajničarka ga. Grasselije- 371 KCmOš£€3 wrar Ljubljana, Barvarska steza 6:1. (Dohod iz Poljanske ceste ob hiši št. 7) sprejema in popravlja vsakovrstne ure trpežno, hitro in ceno, ter daje eno leto garancije. Nadalje izdeluje vse špecijalne dele za ure i. t d. 176 a va, knjižničar prof. dr. Kotnik, odbornika Janko Goršič in V. Kunst, preglednika računov sodni svetnik Janko Sernec in inž. Janko Kukovec. a— Mestni magistrat razpisuje za »Študijsko knjižnico« uradniško mesto I. kategorije. Prednost imajo prosilci, ki imajo razun splošne fakultetne tudi strokovno izobrazbo. Prošnje s potrebnimi prilogami Je pri mestnem magistratu vložiti najkasneje do 25. maja 1926. a— Kolesarsko društvo *Perun« je imelo preteklo nedeljo popoldne društveni izlet v Slovensko Bistrico, katerega se je udeležilo skoro 30 kolesarjev. V hotelu Beograd se ie vršil sestanek, na katerem ie bil ustanovljen odsek mariborskega Perur.a v Slovenski Bistrici. K novemu odseku, kateremu na-čeluje g. Verbnik ie pristopilo že 18 vnetih ljubiteljev kolesarskega športa. a— Nagla smrt. Preteklo soboto popoldne je podrl na cesti v Studencih neki mesar na motociklu 51 letno Ivano Na-bergoj, po-sestnico Pri Sv. Juriju ob Pesnici. Žena je dobila pri padcu poškodbe na nogah. Prepeljali so jo takoj v javno bolnico, kjer ie v nedeljo zjutraj umrla. Ker nj dobila Na-bergojeva pri padcu nobenih nevarnih notranjih poSkodb. domnevajo, da ie nastopila smrt radi srčne napake, na kateri ie pokoj-nica deli časa trpela. A!i - že - veâ, da dobiš najceneje in Rafbolfâe knbinjsho po-sodo 5e prš (vrdkš Stanko Fiorlančic * trgovina z železnino Ljubiiana Sv. Petra c. 35. .Brezalkoholna produkcija", Ljubljana, Poljanski nasip 10/2 pošlje vsakemu naročniku »Jutra" zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj 1 Ne bo Vam žal' 168 a Houi ттшш = morsko kupal.šte i Ijetovalište. Saisona zapo-čela. Hoteli, pensioni te iskuhavaone otvorene. Vrijemt- vrlo podesna Ciiene um erene. Sve upute daje Liečilišno povjerenstvo u NOVOM. ■пшмммшппшит p— Sikdar ni prav. Fašisti v Kopru irnas jo na piki dva duhovnika, Luksa in Sirotiea. Oiiti časa imajo koprski fašitsovski oblast» nik: pa napadajo v svojem glasilu omenjena jy£ gospoda in jima včasih tudi prêté. Prvi govoril primerno povodom atentata na Muîsolinija, drugi je pel Te Deum. Koprski fašisti pa Luksa in Sirotiča še vedno ne pu> stijo na miru in pišejo, da jima nič ne ver» jsmejo. Kaj pa naj še store duhovniki, da pridejo v milost pri fašistovskih mogočni» jah? Ali naj slečejo belo in oblečejo črno srajco? p— .Ve ve, kdaj je rojen. Marij Kozlan i i koprske okolice je imel priti na vojaški nabor. Pisano je, da je rojen 29. oktobra 1903., fant pa trdi, da je prišel na svet šele 12. marca 1905. Pred letom dni je bil aretd» ran pa je vedno trdil, da se je rodil 12. mar» ca 1505. Pred sodniki je vztrajal pri svoji trditvi, toda dokazali so mu z izpiskom iz rojstne knjige, da se fant moti. Dne 12. mar» ca 1905. se je rodila njegova sestra, on pa 29. oktobra 1903. Sodniki so v prepričanju ca se je hotel odtegniti naboru, obsodili Ko» onstran grame zlana na 10 mesecev zapora ali po indultu mu je ta kazen odpuščena. Sedel jc pa že tako dostil p— Tučičevo dramo «Golgolo» vprizori 21. t. m. pri Sv. Jakobu v Trstu dramatični odsek dijaškega krožka N. Tommaseo. To je prvi letošnji dijaški nastop. Drama je v Opatiji dosegla velik uspeh. p— Smrt vrlega Istrana. V Bosanskem Brodu je umrl g. Ivan Defar iz Tinjana, mož, ki je stal dolgo vrsto let v ospredju nacijonalne borbe v Istri. Po vojni so ga preganjali in končno je moral s solzami v očeh zapustiti svojo rodno grudo. Naj po» čiva v miru! p— Umrl je v Muntrilju župnik g. Josip Bastijanič, rodom iz Labinja, star komaj 50 let. Ljudstvo žaluje za svojim dobrim pa» stirjem. Lahka mu zemlja domača! p— Pri Sv. Luciji vprizori «Pevsko in glasbeno društvo» iz Gorice v nedeljo 25. t. m. Mozartovo opero «Boštjan in Boštjana», ki je dosegla v Trgovskem domu velik uspeh. Prireditev bo obsegala tudi ostale točke goriškega vsporeda. Iz Celja - Redni sestanek k. o. SDS Celje meto se bo vršil v sredo dne 21. t. m. ob 8. zvečer v klubov! sobi Celjskega doma. Za SZ- zaupnike je sestanek obvezen in se naprošajo, da poročajo o svojem dosedanjem delu ia uspehu. — Redni sestanek članov SDS Celje okolica bo v četrtek ob j, zvečer v gostilni pri Permozerju. — O češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnost bo predaval 26. t m. ob 20. v »Ljudski univerzi« v Celju (fizikalna soba deške meščanske šole v Vodnikovi ulici) ravn. Rasto Pustoslemšek. Predavanje bo pojasnjevalo nad 80 skioptičnih slik iz evropske Rusije, Sibirije, Francije, Kitajske Amerike. Slike so napravljene po ori-fnainih fotografijah. e— Celjska okoliška šola. V boju zoper celjsko okoliško šolo doživljajo njeni nasprotniki blamatžo za blamaio, imajo pa pri tem tudi veliko smolo. Kot zadnjega so posiaii v žerjavico po kostanj gaberskega Petschucha, ki se je odpravil prejšnji teden do samega ministra prosvete Radiča, češ ta je zgovoren kakor jaz in bo že rad pomagaj. Delegat celjskih m okoliških Nemcev in klerikalcev pa je dospel v Beograd ravno v času, ko se je izvrSila politična lustiiikacija nad Radičem in ko je ta rav-v. pospravljal svoje kovčke tako, da mu mogel samo še ko-ndolirai S kakimi oi>-ïirrk; se je vrnil g. Petschuch od svoje slavne intervencije, nismo mogli zvedeti. Nekateri pa pravijo, da so ga že videli, in sicer s prav dolgim — nosom. e— Himen. Poročil se je v soboto g. P. Cerne, adm. kapetaa I. ki v pok., z gdč. .Mamico Novšak, posestrfco iz Sevnice. Obilo sreče! e— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priredi v nedeljo 2. maja ob 2. popoldne v Kinu Oaberje v Gaberju javno tcmbolo s krasnimi glavnimi dobitki; Si-vajii stroj, moško kolo, otomaru, vreča moke, voz drv, srebrna žepna ura, zlata ve-rica ra drugo ter preko 300 manjših dobili: v. Občinstvo blagovoli vzel na znanje, da je čisti dobiček tombole namenjen v humanitarne svrhe društva ter vljudno priporočamo nakup tombolskih kart, ki se dc-bi;.j v crgovimi »Josek« na Olavnem trgu e- Celjski šah. V nedeljo 18. t m. se ie kršila v Celju v hotelu »Evropa» šahovska borba (turnir) med Varaždinskim in Celjem šahovskim klubom, v kateri so zma-nl: Varaždinci s 7:1. Izd borbe nikakor ni presenetil, zlasti če se pomisli, da je Celj. ski šahovski klub v zadnjem času izgubi! wr svojih najboljših moči, in ker je spre-!e vabilo tako pozno, da ш imel dovolj iasa za neobhodno potrebno veižbanje. Zalo pa je tem Bolj razveseljivo, da so Ce-liatri dosegli vsaj delen uspeh s tem, da na se morala dva izmed najmočnejših va-raid:nsk;h igralcev zadovoljiti le z re mile". Pričakovati Je, da bo Celjski šahov-sk; kiub s poglobljenim, sistematičnim delom mogel doseči tudi lepše uspehe. e- Prvi mai v Celju. Kakor vsako leto, tak> mesni: delavci tudi letos na dan 1. roaja praznovali, prejmejo pa za ta dan Wtie službene prejemke. e— Skrajna surovost. K notici s tem naslovom z dne 9. t m. nam še naknadno Poročajo: Neki fant se Je splazil skozi maj- | tan gozdiček, ki je bil še nedavno s smre- j kovimi sadikami na planotah pogoizden, in ^ezal na mlado borovo drevo ter skušai hm ti veje in Jih izročiti prisotni deklici, ^»zovala ga je pri tem oskrbnica Marko» ^ se je slučajno na dotičnem zemljišču na-Mala. Opozorila je fanta na nedopustnost °.'esovega početja, a zaman. Da prepreči iftodo, je potegnila fanta z drevesa, ni ga ifc sunila, da bi padel; deklic«, ki Je bila praven tega fanta, pa se še ootakn-ila ni. [^di ni bilo opaziti, da bi kdo bil krvav ^'t/al, ker sta doti čini fant in deklica pote'" zbežala. Ce Je kdo izmed teh v g-ozdu Badel, se je to «godilo gotovo po njegovi 'a$tn krivdi. !z Trbovelj t—• Akcijski odbor združenih političnih in strokovnih organizacij je poslal v Beograd dvočlansko deputacijo, da intervenira v ko» rist trboveljskih rudarjev. t— Obrtno društvo je na dopis «Zveze slov. obrtnih društev v Celju» glede kan« didatov za volitve v obrtno zbornico so« glasno sklenilo, da predlaga g. Miloša Ro» zina kot kandidata in g. Draga Lisca kot namestnika. Društveni predsednik g. Mi» ha Koren in odbornik Zveze slov. obrtnih društev g. Miloš Rozin sta bila pooblaščena da zagovarjata društveni sklep v imenu 1000 obrtnikov v Posavju na zvezni seji v Celju včeraj 19. t. m. t— Koncert orkestralnega društva Glas> bene Matice. Orkestralno društvo Glasbe» ne Matice v Ljubljani bo koncertiralo v so« boto 24. t. m. v trboveljskem Sokolskem domu. Na sporedu so skladatelji: Adamič, Lajovic, Škerjanec, Suk, Dvofak in Cajkov« ski. t— Zaradi občinskih volitev se je mudi» la včeraj veččlanska deputacja iz Trbovelj v Ljubljani. t— Umrljivost v občini nikakor noče po« pustiti, ker ni bilo v tem mesecu dneva, da nc bi kdo umrl, večinoma sami delavci in njih svojci. t— Pravoverni komunisti proti socijalit slom. «Delavsko»kmetski list» piše v svoji zadnji številki, da so kristanovci pri občin» skih volitvah dobili za svojo listo okoli 500 glasov več kot pri državnozborskih volitvah lanskega leta ter da so dali teh 500 glasov tisti komunisti (Grabnar, Pliberšek, Perso» glio), ki ne morejo razumeti, da strokovno zedinjenje ni in ne more biti tudi politično zedinjenje. Iz Metlike m— Župna izbirna tekma za Prago. Dne 16. maja se bo vršila izbirna tekma Sokol» ske župe Novo mesto za vsesokolski zlet v Pragi. S to tekmo bo združena tudi dru» štvena tekma domačega Sokola. Zvečer bo pa v telovadnici majhna akademija z igri« co sokolske omladinc. m— Šolska mladina za Jugoslovensko Mat tico. Kakor običajno je bila naša šolska mladina tudi letos pridna pri zbiranju pirhov za Jugoslovensko Matico. Nabrala je 263 pirhov in 49 Din. Pirhe je šolska uprava prodala po dnevni ceni trgovcu z jajci tako, da je celokupna zbirka prinesla Jugoslovenski Matici 233 Din 10 p. m— Smrtna kosa. Dne 10. t. m. je tukaj umrl najstarejši — 91 letni — meščan g. Jo» sip Kopinič, oče tukajšnjega gostilničarja, občinskega svetovalca in našega odločnega in zvestega pristaša g. Julija Kopiniča. Bil je pri vojakih 12 let kot orožnik, sodni slu» ga in dacar. Skozi vse svoje življenje je bil zelo priden, vzor»moža in poštenjak. Nje» govo marljivost nam dovolj dokazuje dej» stvo, da si je prepisal cele knjige brez na» pake, ker so bile za njegove razmere pre» drage. Svoje otroke je vzgojil vse kot od» ločne naprednjake. Kako ga je spoštovala Metlika, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v pondeljek popoldne ob ogromni ude« ležbi vseh, ki so ga poznali. Bodi ohranjen vzor»možu trajen spomin! Naj v m. p.! m— Kap ga je zadela v gostilni. V torek, 13. t. m. je v gostilni Hranilovič jedel in pil kmet Pušič iz Bušinje vasi. Pri jedi je kar naenkrat omahnil na mizo. Navzoči so mislili, da se je zadušil. Kmalu je prišel zdravnik dr. Matjašič, ki je ugotovil, da je Pušiča zadela kap. Alkohol je baje zopet zahteval eno svojo žrtev. m— Sejem. V torek, 13. t. m., se je vršil običajni sejem. Na sejem je bilo prignanih 1400 glav goveje živine in 196 prešičev. Vi« deti je bilo jako lepo živino tako, da je par volov tehtal 1650 kg. Cena za živo vago 8 do 10 Din. Prodanih je bilo 400 glav goveje živine in domala vsi prašiči. Prašičem je bi» la cena visoka. Iz Prekmurja Poverjenišivo Vodnikove družbe sta pre» vzela v Murski Soboti gospoda Novak in Dujc. Kdor še ni pristopil k Vodnikovi družbi, naj stori to čimprej! Visofc vojaški dostojanstvenik v Prekmuri ju. V petek, 16. t. m. se je mudil pri nas g. general Uzun»Mirkovič, komandant sav» ske divizije iz Zagreba, ki je inspiciral gar» nizije v D. Lendavi in M. Soboti. Težek udarec za prekmurske poljske det lavce. Ker je letos madžarska vlada pre» povedala prekmurskim poljskim delavcem Vremensko poroči! toteoroioški гаквО v Ljubljani. 19. aprila 1926 Višina barometra d08.6 m Kraj Čas Barom. Temp«. Rel. vlaga v o/o Smei vetra in brzina v m 0 'olaE- ilGSt 0—10 Vrsta padavine ob opazovanju « mm do 7 ura opazovanja 7. 755-5 6-6 94 NE 0.5 10 dež dež 13.1 Uubljana . .1 8. 7553 7-1 95 N 0.5 10 dež (dvorec) I 14. 753-9 132 77 S 1 8 l 21. 7539 11-6 91 NE 1.5 10 dež Zagreb . . . 8. 7557 9-0 96 NE 5 10 dež dež 3.0 Beograd . . . 8. 7576 14-0 69 mirno 2 0 Sarajevo . . . 8. (7584 90 76 SE 1.5 10 dež 2.0 Skoplje . . . 8. 760-9 15-0 58 ESE 3 4 0 Dubrovnik . . 7. 7595 150 82 SE 3 10 dež 0.1 Praga .... 7. j 752 9 40 — SE 1.5 10 0 Solnce vzhaja ob 5T0, zahaja ob 18-49, luna vzhaja ob 1015, zahaja ob 106 Dunaiska vremenska napoved sa tohladno. Zapadni vetrovi. Spremenljivo rek: Ponovno oblačno, deževno invreme. dostop na svoje ozemlje, je s tem težko prizadetih mnogo prekmurskih družin. Tež« ta, a nujna naloga merodajnih činiteljev je, da pravočasno ukrenejo vse potrebno, da bodo mogli vsi prekmurski sezonski delavci najti delo v naši državi. Velika prašina v M. Soboti. Večletni opa» zovalci so dognali, da je letos v M. Soboti večja prašina kakor kdaj poprej. Ker zla« sti avtomobilski promet vedno bolj narašča? se bo moralo nekaj storiti proti temu zdrav» ju škodljivemu pojavu. Gradbeno gibanje v M. Soboti Kot po» sledica dolgotrajnega zastoja med vojno in v prvih letih po vojni, zlasti pa radi lanske poplave, je letos gradbeno gibanje v M. So» boti zelo živahno. Občina je dosedaj izda« la že okoli 30 gradbenih dovoljenj. Vendar pa izgleda, da se kljub temu stanovanjska beda ne bo skoro nič omilila, ker bo vsega samo kakih 5 novih stanovanj na razpolago. Po pretežni večini namreč zidajo samo oni, ki so bil dosedaj brez primernega stanova» nja, in oni, ki jim je voda podrla hiše. Sko» ro vse nove hiše bodo enodružinske. ' Dopisi SKOPJA LOKA. V sobpto dne 24. t m. na dan sv. Jurija se bo vršil vsakoletni pomladanski sejem. Vabite se živinorejci, da priženete svojo živino na sejem, kajti kupcev bo dovolj. Sejem pri sv. Jederti je pokazal, da še tudi v Škofji Loki lahko in dobro proda živina. NOVO MESTO. V »Jutru« pravkar čita-mo, da Gorenjci brez razlike tako člani SDS kakor »ra&čevci« z veseljem pozdravljajo izbacenje Stipe Radiée iz vlade. Prav tako je prt nas. Culi smo bivše »samostojneže« današnje radičevce iz naše okolice, kako se zgražajo nad Radičem in ga obsojajo s Pucljem in Prepeluhom vred, ki sta jih za^ peljala v to sramoto in blama/žo. Obeh teb gospodov so bivši »samostojneži« v našem okraju siti in samo premišljajo, kako bi se storil konec tej komediji z Radčem. Vsi povdarjajo, da je uspešen boj prnti klerikalcem mogoč le z vsemi stanovi skupaj, posebno pa se priporoča zveza z obrtniki, od inteligence pa zahteva, da pomaga. Mi sam. demokrati moremo k temu samo reči, da je združitev vseh naprednjakov bila vedno naša želja, a ni naša krivda, da je prišlo tako daleč. Zadnji čas je, da se od. stranij.o domišljavi ošabneži, ki so SKS zahrbtno zavedli v boj z demokrati, nazadnje pa zapeljali naše kmete pod Zagreb in v Radičev poktični cirkus. Mi smo bili vedno enaki in se nismo spreminjali. Zato pa danes mirno in brez ponižanja lahko nudimo bratsko roko vsem, ki se hočejo skupaj z nami boriti za red v državi. BREŽICE. Doslej so bile ceste, ki vodijo k nam iz SamoboTa in Kostanjevice, v do brem stanju, zlasti od mostu na Samobor je lepa. Ces>'ja iz Kostanjevice pa ni bila pravočasno posuta, kar danes zelo otežko-ča vožnjo zlasti s težjimi vozovi in avtomobili. Okroglo kamenje, ki odletava izpod avtom ob lnih koles, postane za človeka la hko usodno. Cestni odbor naj bi vedno pravočasno preskrbel za posipanje cest v jeseni, ne pa sedaj na pomlad, ko Je cesta že utrjena. ROGAŠKA SLATINA. Čeprav stoji sezona že pred durmi, je šele sedaj razpisan v »Uradnem listu« majhen lokal v šetališču zdraviliškega poslopja. Poročali smo že, da bi se morali taki razpisi objavljati v dnevnikih, ker obrtniki običajno ne čitajo uradnih listov, in se tako ne more zainteresirati širših krogov, ki bi prišli v poštev. Poleg tega je dospe! predmetni »Uradni lest« v roke čitateljem šele 17 .t m. in rok ze poteče 20. .t. m. Kje se more obrtnik izven Slatine v tako kratki dobi informirati in odločiti? Izgleda, kakor da je loka! že določen za gotovo osebo in že v naprej svarimo pred oddajo kakemu nemškutarju, ki so v Slatfcni menda vendar enkrat za vselej dogospodarili. Sicer bo treba prizadetim osvežiti spomin z znano nemšku-tarsko prireditvijo; ki se je vršila pozimi ob udeležbi slatinskih in rogaških nemčur-Jev v poslopju Zdravilišča. O tej stvari še ni bila izgovorjena zadnja beseda. — Iz službene po-irebe ie bi! nenadoma premeščen iz Rogaške Slatine v Dobrno nastani-nitelj Zdravilišča Franjo Novak, ki je bil tako vsestransko zaposlen, da Je smatrala to celo višja cblast za odveč. Poseben špe-djalist je bi! premeščen: gospod v provizijah in miS'iiflkaeiji naprednih časopisov, radi česar ima пч vratu še disciplinarno preiskavo in tiskovno pravdo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Njegovim sotrudnikom in somišljenikom sporočamo pravočasno v informacijo, da imamo vse njihovo zakulisno delo v evidenci in pride prejkoslej vse do obračuna. — Kroniko o olepševanju Zdravilišča spopolnjujemo z opozoritviio na popravo razdrapane lesene kol'be nasproti kolodvoru, last stavbenika Mi-gl tseha. To podrtijo 'treba na vsak načm odstraniti. Prepleskali so med tem tudi hotel Pošta, kar je bilo zelo umestno, ker se tam ustavljajo avtomobilisti. Treba bi bilo tué: vse druge objekte čim preje obnoviti, vsaj toliko. da ne bodo kazili estetičnega čuta. Da najboljši je to znaj, ] Colombo Ceylon čaj! | 140 Opozarjate se, da eden pat nogavic z žigom In znamke (rdečo, modro aH zlato) ključ" » traja kakor štirje pari druglfy Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez 2ig«t .ključ" so ponareiene. ш Gospodarstvo Gibanje cen v trgovini na debelo Dvig totalnega indeksa cen v marcu t. 1. Beograjski «Privredni Pregled» preraču. nava mesečne indeksne številke za cene v trgovini na debelo, in sicer, kakor smo že večkrat omenili, na podlagi povprečnih cen za 1. 1913. na ta način, da je vsaka takrat, na cena kakšnega predmeta vzeta kot 100 Iz totalnih mesečnih indeksov, ki pred-stavljajo povprečno stanje cen Šestih blagovnih skupin, je razvidno, da so čeme od decembra 1925 do vključno februarja t. I. polagoma slabele, dočitm se je po baš objavljenem totalnem indeksu za mare t. 1 povprečni nivo cen zopet dvignil. Spremembe so razvidne iz naslednjih primerjav in deksov posameznih blagovnih skupin in to. tajnih indeksov za marc in februar (v oklepajih za februar) : I. poljski pridelki 1381 (1377'. II. živina in živinski proizvodi 1651 (1648), TTI. sadje in sadni proizvodi 1538 (1538), IV gradbeni materija) 1907 (1751), V. kolonijatao blago 1359 (1366). VI. Industrijski proizvodi 1718 (1758); to. talni indeks 1592 (1556). Totalni indeks cen je torej v marcu poskočil proti februarju za 36 točk ali za 2.2 odstotka. Največji povišek je zabeležila skupina gradbenega materijala, kateremu so cene poskočile zaradi nastopanja gradbene sezone. Majhen dvig beležita nadalje skupini poljskih pridelkov in živine z živia-skimi proizvodi. Sadje je nespremenjeno, dočim sta skupini kolonijalnega blaga in industrijskih proizvodov nekoliko oslabeli Izvoz je bi! v marcu t. 1. živahnejši kakor v predhodnem mesecu februarju, vendar še vedno slab. Uvoz je bil omejen na majhne količine sezonskega blaga. Stanje naših železniških prog in voznega parka Po najnovejših podatkih prometnega mi. nistrstva je stanje naših železniških prog in voznega parka naslednje: Skupna dolžina vseh prog znaša 9142 5 kilometra Od tega pride na ozkotirne pro-ge: na one po 76 cm 1762.9 km in na one po 60 cm 503.5 km. Za vzdrževanje prog so predvideni v državnem proračunu izdatki v znesku 2,,814,823.310 Din, to je za kilometer 307.883 Din. Vozni park obsega 2002 lokomotivi za normalne tire. 495 lokomotiv za proge po 76 cm in 181 io.komotiv za progo po 60 cm. Od vseh teh lokomotiv je uporabljivih: 1183 normailnotirnih, 360 za proge po 76 cm ln 70 za prege po 60 cm Skupno število potniških vagonov nor-malnotirnih dosega 2878; od teh je v rabi 1460. Za 76 cm proge je 476 vagonov, od katerih je v rabi 369, a za 60 cm proge 57 vagonov od katerih se uporablja 46. Tovornih vagonov je: za normalne tire 44.810, od katerih je uporabljivih 29.591, za 76 cm tire 7856, od katenih se uporab, lja 6317, in za 60 cm tire 692 vagonov, ka-terib je v rabi 383. Kolikor ni v rabi lokomotiv in vagonov, so deloma v popravilu, deloma čakajo na popravilo ali pa se sploh ne dado več po-praviti. . Dolžina naših prog ter gospodarske in druge potrebe zahtevajo, naj se naš vozni park še poveča, in sicer bi po povprečni cenitvi potrebovali še 207 lokomotiv. 807 potniških ter 12.724 tovornih vagonov. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Pšenica: baška, 8 vagonov 305—310; 77—78 kg, 2 %, 2 vagona 310. Oves: ba-ški 1 vagon 175. T u rš či c a: baška, 1 va. gon 132.5—133; baška. za maj. 2 vagona 136; baška, za maj, ladja Donava, 40 vagonov 140; sremska, pariteta Indjija, 4 vagoni 136; sremska. za maj, pariteta Indjija, 10 vagonov 140; sremska, bela, 6 vago. nov 138. Moka: baška, «0» kombinirana, 1 vagon 4.80. = Neposredni davki v naii državi (brez izrednega pribitka ln invalidskega davka) pobrani od 1. aprila 1925 do 31. januarja t. 1„ to je v prvih 10 mesecih proračunskega leta 1925./26., so znašali 849 milijonov Din. Od tega so plačale posamezne pokra-jine (v milijonih Din): Hrvatska ta Slavonija 160.8. Bosna in Hercegovina 86.1. Vojvodina 264.8, Slovenija 121.3, Dalmacija 26.6 in Srbija ter črna gora 189.5. Preko proračuna so plačale (v milijonih Din) : Hrvatska in Slavonija 46, Bosna ta Herce-govina 40, Vojvodina 123.9, Slovenija 63. Dalmacija 13 im Srbia ter Črna gora 46.5 Največje prekoračenje proračuna pokazuje-ta Slovenija in Dalmacija, kjer se pobirajo davki po staroavstrijskih zakonih V Slo. veniji je prekoračen proračun za 103 in v Dalmaciji za okrog 100 odstotkov. — V istem času se je pobralo v naši državi za 191 milijonov Dta davka na poslovni promet. Posamezne pokrajine so plačale . i^-. j C v-i. m (J t."" Iz Rima preko Pulhama, Osla. Leningrada in Vardôja na Špicberge. Posamezne razdalje so na skici označene s številom k'■■—■-■t'ov. tih mark mesečno. Ampak dasi plačujejo Nemci svoje nameščence bolie kakor n. pr. v naši državi ali na češkoslovaškem, vendar tudi pri njih ni ravnotežja med zaslužkom in med izdatki Le mal je procent nameščencev, ki stoje na čelu trgovinskih, tehničnih in slič-nih velikih podjetij, zasluži toliko denarja, kolikor znaša eksistenčni minimum. Obrtniki, delavci, uradniki in ljudje svobodnih poklicev zaslužijo manj kakor potrebujejo. Na Francoskem je položaj nekoliko boljši. Glasom statistike francoskega državnega statističnega urada treba reči. da se v Franciji še nekako drži ravnovesje med zaslužkom in med izdatki. Edina država v Evropi, ki se lahko ponaša s tem, da ljudstvo ne strada, je Anglija. Na Angleškem iznašajo povprečni mesečni izdatki za družino z možem, ženo in enim otrokom 20 šterlingov. To znaša v našem denarju približno 5500 dinarjev. Ker je sistem štedenja v tej državi dobro razvit in zasluži že mali uradnik ali tehnični delavec najmani 20 funtov na mesec, Anglež s svojo plačo navadno dobro izhaja. Posebne hvale vredno pa je angleško takozvano skupno gospodinjstvo, katerega se često udeležuje po več članov obitelji. Sin in hči pomagata navadno očetu in materi, tako da vsi služijo in si vsak izmed njih Hahko tudi nekaj prihrani. V Italiji potrebuje obiteli 4 članov na mesec vsaj 1800 lir. Toliko pa zasluži šele prav dober nameščenec, dočim ima uradnik okoli 1000. 1200 do 1500 lir dohodkov. Delavcu pa se godi še slabše. Radi velike nezaposlenosti mora često-krat prodajati svoje delo pod ceno, tako da le v redkih slučajih zasluži 1000 lir mesečno. Na Madžarskem, v Rumuniji. v Avstriji in na Grškem so razmere približno na isti stopnji. Povsod se več potroši kakor zasluži in to razliko morajo plačati ljudje z odtrgavanjem na potrebnem vsakdanjem kruhu. Tudi v Rusiji je položaj vse prej kot razveseljiv, lam potrebuje varčna družina vsaj 40 červoncev mesečno. Zaslužek pa je znatno manjši od te vsote, kajti komercijelni vodja kakega podjetja ali tehnični uradnik zasluži jedva 25 do 28 červoncev na mesec, dočim je plača privatnega nameščenca še manjša. Delavec in obrtnik pa pride komaj na dvanajst do osemnajst červoncev. Majhna mesečna sobica stane 5 červoncev, vse ostalo pa potroši človek za vsakdanji kruh. oblačiti pa se mora, kakor nanese priložnost. Če premotrimo ves ta položaj s treznim pogledom, moramo reči, da današnja generacija daleč zaostaja za predvojnim rodom. Njene fizične ter intelektualne moči so izčrpane, ravnotežje ni vzpostavljeno in bržčas v tem oziru ne bo boljše, dokler ne pride zopet na površje novi rod. ki bo dorastel svojim nalogam ter nadoknadil in si priboril vse tisto, kar je današnja generacija izsrbila. Ekspedicije na severni tečaj Poleg raziskovalca Amundsena, ki se pripravlja na odločilno ekspedicijo svoje akcije, stremeče za končno rešitvijo uganke o severnem tečaju, imamo letos Se dve podjetji, ki hočeta več ali manj doseči isto, kar Norvežan Amundsen. Obe konkurenčni ekspediciji — če ju epk>h smemo tako imenovati — sta ameriškega izvora. Prvo vodi kapitan Wilkins Ln pomaga mu poročnik Nielsen. Ta ekspedicija je znana zlasti po nesreči, ki se je nedavno pripetila njenemu časopisnemu poročevalcu, kateremu je propeler odtrgal glavo. Wilkins hoče leteti iz Fairbanksa na Aljaški proti rtu Barrow. V tej smeri je poslal na pot poseben oddelek z vpregami severnih psov. Podvzel je že prvi polet in je z uspehi prilično zadovoljen. Njegov apa- ^ rat je majhen in doslej dobro funkcijo- ; nira. Za 1000 km zračne vožnje je po- ; treboval samo 6 ur in pol. Na tej po- 1 skusni ekspediciji se je Wilkins poškodoval le s tem. da si je izçuahnil levo roko. Njegov polet se bo mogel v najboljšem slučaju uresničiti šele meseca maja. Tretji tekmec za dosego severnega tečaja je ameriški mornariški poročnik Bryd. ki se je napotil proti cilju s par-nikom «Chantier», ki plove v smeri od Brooklyna-Newyorka proti Soitzber-gom. Brydov namen je sestati se, če le mogoče z Amundsenom in dogovorno z njim doseči severni tečaj. Bryd ima na krovu ladje «Chantier» dve letali Fokkerjevega tipa in 46 mož broječo posadko Brydovo akcijo podpira mornariško ministrstvo Zedinlenih držav In podjetje navaja kot svoj namen predvsem raziskovanje polarne klime. Posadka zri-ca* uiu/e «Norge». Od leve na desno: Bellochi, Ardoni, Natale. Lippi, Rijser Larsen, Carratti in Pomeila. V drugi vrsti: Golewaldt, Ram in Omdahl, preizkušeni Amundse-novi tovariši. V medaljonu polkovnik Nobile, vodja zračne plovbe. Kraj skrivnostne tišine v Tihem oceanu Pred kratkim so poročali angleški in ameriški listi o tajinstvenem «pokopališču» v Tihem oceanu, kjer se ie že na tucate ladij razbilo ob pečinah. Mornarjem se je to zdelo čudno in obrnili so se na izvedence, da stvar preiščejo. In znanstveniki so res odkrili tajinstveni vzrok ladijskih nesreč z dognanjem, da se tam ne slišijo nikaki signali. Mornarji so se že od nekdaj bali morja okoli južnega konca otoka Vanouver in tamošnjih kleči Race-rocks. Zatrjevali so, da v tistih vodah nikdar niso slišali svarilnih signalov z bližnjih svetilnikov, in zato so zahtevali, naj se stari svetilniki opuste in zgrale novi na primernejših mestih. Kapetani. ki vozijo iz Kanade in Zedinjenih držav po prelivu Juan de Fuca, pripovedujejo takisto, da ne slišijo mogočnih siren na Race-rocks. Sedaj je zagonetka rešena: Znanstveniki, ki so se podali na lice mesta m podrobno preštudirali vse prilike okoli otoka Vancouver, trdijo namreč, da je pripisati vzrok, da se v bližini kleči Race ne čujejo nikoli sig- nali, edino vplivu plime in oseke in pa vetru. Edino tako. da si ie mogoče razlagati «pas skrivnostne tišine», kakor imenujejo mornarji morje cko'i Van-co-uverja. Sprva so menili, da utegne megla biti vzrok nenavadne.na poiavu Toda ta domneva -se ni potrCila. Kaiti poskusi so dognali, da je «oas skrivnostne tišine» ob jasnem vrem-nu nrav tako neprodoren za akustične signale kakor ob megli in dežju. fo dežne plašče nepremočljive, priznano od poznavalci kot najboliše je treba Iti k tvrdki Drago Schwab Ljubljana X Pisateljica Ellen Key na smrtni po» stelji. Iz Stockholma poročajo, da je pisa. teljica Ellen Key nevarno obolela. Ker je dama zelo slabotnega srca, je težko verjeti, da bo okrevala. X Prometne nezgode na Angleškem. An» gleško prometno ministrstvo Je izdalo sta» tistlko o prometnih nezgodah v Velild Bri» taniji. Iz te statistike izhaja, da število ne» zgod od leta do leta narašča. Tako se je le« ta 1922. pripetilo v celi kraljevini 70.197, leta 1923. 83.101, leta 1924. 98.215 in lansko Danes! Popolnoma novo ! Danes! LJUBOSUMNOST 00 00 Prekrasno filmsko delo, ki globoko poseže v problem ljubosumnosti ter reši izvor in razvoj tega na nedosegljivo plastičen najin. _ Nesrečni »tretji« pošlje njej. lepi mladi ženici cvetje in napravi s ttm globoko razpoko v idealni sreči mladega zakona, — Ljubosumni mož vrže v jezi na tla svoio žepno uro. iz katere se indiskretno pokaže kodrček plavih las. — »Cegavo je cvetje?« vpraša on... »Čigav ie kodrček?. misli ona... — Ljubosumnost raste in doseže kulminacijo. — Reditelj težke situacije | ie «tretji». Ona in on živita zopet srečno? — Film »Ljubosumnost« je izdelan z tako fineso in eleganco, kakor še noben drug v tej seziji. Igra je izvrstna; režija prvovrstna Bogata oprema in razkošne mnogoštevilne toalete so pač zasluga neodoljfve črnooke krasotice velike umetnice zm.en.a KakorSna v življenju, taka v filmu. ki ,e za posneman* tega velefilma dala na razpolago lastno razkošno opremljeno vrlo. - Kot ^jna part-rterja nastopata s kolosalnSm uspehom sloviti Wemer Krauss m simpatični Georg Aleksander. Vsa inozemska kritika je prepolna hvale za to nadvse uspelo Umsko delo. Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1. - Predstave ob 4. pol 6. pol. 8. in 9. Elitni Kino Matica, vodiin kino v Liubliam te!. 124. leto 115.473 lažjih nezgod Smrtnih nesreč je bilo leta 1925. 3971 napram 2768 1. 1922. Avtomobili sami so v enem letu v Londonu ubili več ljudi kakor vsi Zeppelini z bom» bami. X Tujci na Francoskem. Po podatkih sta» tističnega urada v Parizu se nahaja na Fran coskem v javnih službah okoli 3 milijone inozemcev. Med njmi je nad 600.000 It ah» janov, pol milijona Spancev, pol milijona Belgijcev, 310 tisoč Poljakov, okoli 100 ti. soč Angležev in okoli 60 tisoč Nemcev. X Pinedo rrripravlja polet okoli sveta. Italijanski letalec de Pinedo. znan že po svojih uspehih, pripravlja sedaj polet okoli s->'et Prelcteti hoče z dvema italijanskima letaloma vse kontinente in vse oceane. Stro. ški poleta so preračunjeni na 7 in pol mili. jona lir, ki jih je Mussolini že votiral. Nove knjige in revije Nova revija «Volja* V Beogradu je izšla 1. številka nove revije — »Volja.« katere lastnik ie dr. Dra-gutin Radišič. urednika pa Milan R a i i c in dr. Ivo Jelavič. Program te revije je razviden iz uvodnega članka, kier so podane ideine smernice, po katerih se hoče uredništvo ravnati v svojem delovanju. Jedro tega programa obsegajo ti-le stavki: »Kolektivna, unitaristična Volja naciie mora biti najvišia avtoriteta, ki se И nai pokoravajo vsi. In sicer Volja naciie, ki nastajai in ki postane, nove naciie. ki ne bo niti srbska, niti hrvatska, niti slovenska, marveč jugoslavenska... Šele takrat, ko se organizira kolektivna, unitaristična narodna Volja, bomo v stanju, da postanemo tudi aktiven član človečanstva... Jedinstvena, velika jugoslovenska naciia in država kot veja vseslovenskega stebla in kot dostojna cla-nica kulturne zaiednice človečanstva, to ie naš »čredo«. Ne varaVno se. Samo ona duša. ki ie to državo navdahnila, samo ona ie edino mora vzdržati, a to ie naša unitaristična. nacijonalna duša. kolektivna Volja naroda. Stoječ nad strankami in skupinami hoče »Volia« podpirati vse naše javne delavce unitariste in rušiti z vsemi sredstvi vsakogar, ki bi se osmelil dotikati se integritete enotne naciie in države«. — Te smernice se popolnoma krijejo z našim na-ciionalnim programom-, za to lahko jjgoto-vimo. da bo nova revija ureievana čisto v našem duhu. to ie v duhu Jugoslovenstva in Slovanstva. O tem svedoči že tudi prva številka, ki priobčuje izredno zanimive članke kakor »Ruska revoluciia in Slovanstvo«, »Genij Nikola Tesla«. »Uiedinienie južnih Slovanov«. »Bolgarska in Jugoslovenstvo«, »Bolgari i a in Romunija napram Srbiji v svetovni voini« itd. Prav zanimiva je »Kronika*, ki se nanaša na našo notranjo politiko, prav pestri pa sta rubriki »Pregled« in »Beleške« Kar to revijo odlikuje pred ostalimi beograjskimi revijami ie to. da upošteva: da s>mo i Slovenci sestavni del jugoslovenske naciie ter posveča pažnjo tudi našim kulturnim in političnim težnjam. »Volia«. ki izhaja vsakega 1. v mesecu na 80 straneh, stane celoletno 120 Din. polletno 60 Din in četrtletno 30 Din in se naroča v Beogradu. Kr. Milana ui. 85. I. nadstr. Toplo priporočamo »Volio« našim čitateliem, ki so doslej pač naibolj pogrešali take. res v jugoslovenskem in slovanskem duhu ure-ievane revije. Poetovio Ob svoii 301etnioi ie poklonilo Muzejsko duštvo v Ptuju domačemu mestu krasen dar. ki ga bodo s pridom uživali še poznejši rodovi: založilo ie slovensko in nemško izdajo »Vodnika po truzeiu in stavbnih ostankih rimskega mesta Poetovio. kj ga ie sestavil že pred le*i sedanji ravnatelj splitskega muzea M. Abramič Slovenski Dre-vod te ponosne in v naši zgodovinski literaturi osamljene kniige ie priredil z veliko Ijubeznro do našega iezika znani prevajalec prof Anton Sov ré. Z veseljem vzamemo v roko čez 300 strani obsega'ooo kniigo. ki ie bila slceT tiskana na tujih tleh. ki pa razodeva tisti okus v grafiki in zu-nanH opremi, ki ga pri veliki večini naše književne orodukcije tolikani pogrešamo. Enako ugodna sodba velja glede ilustracij in preglednosti knjige. V uvodirîh poglavjih ie podal pisec zgoščeni, a krepko začrtani obliki zgodovino krajev, ki tvoriio kot zaledje poznejšega rimskega mesta Poetovia in današnjega Ptuja objekt raziskav. Prvič so v tej knjigi zbrani in pregledno razvrščeni izsledki iz-kopin. ki so — kakor poudarja pisec na samem začetku svojega spisa — edina pot. ki red nami in sem od Brrone in Celele orihaiaio po rirn-sM cesti čete onega fnrperiia. kl le dal do-sflnnal barbarski Evropi osnovne elemente sredozemske civilizacije. Rimljani so ustanovili na tleh sedanjega Ptuja oziroma njega okolice sloveče pokrajinsko mesto, k; so v ti jem počivale legije na potu Iz soin-čnega jutra v mrzle in močvirne pokrajine ob Donavi: kier so se naseljevali dosluženi rimski vojaki in eiskali na podnožju panonskih gričev — današnjih Slovenskih gonc — veteranskega počitka po burnih bojih: kjer so se ustavljale trgovske karavane ш uradniki rimskega imperija, so Bm carin;!i blago. Nemirno valovanje narodov, ki so iih velike zasnove rimskih cesariev vzbudile iz primitivne brezličnosti nomadov in kmetov ter iih postavile ood poveljstvo izvež-banîh rimskih centuriiev, je zaneslo v Poe-tovino najrazličnejše tiudi. Njih grobove z žarami in raznim orodjem in lišpom njih spomenike, izdelane z okorno roko davnih poetovianskih kamnosekov, niih kamenite podobe in malike so odkopali iz zemlje šele po 19. stoletjih Cas ie že zdavnaj porušil cvetoče rimsko mesto, kakor so Rimci razdejali davna keltsko - ilirska selišča: po propadajočih rimskih cestah so diviaia bojevita plemena, ki rih le gnal po razpada rimskega imperija na italijanske ravnine barbarski pohlep po tekovinah civilizacije in prijaznem iužnem ozračju. Na naši zerr-iji se ie začela nova epoha: markira io obstoj slovenskega kmeta in nemškega fevdalca ter počasno naselievanie razdejan:» selišč v duhu one kulture, ki io ie gradua na razvalinih rimskega poiiterzma in barbarskega malikovalstva ob galilejskih vodah nastala krščanska relisiia. Izkopani kamni nam kažeio rahlo za-znatne sledi o davnem življenju na tleh, ki so danes tako neločlfivo naša. Priča.« nam. da so se na teh tleh častili rimski bogovi; da so sem-le prodrli orientalski kulti kot na pr vera v solnčno božanstvo Mithre, ki ie bila tu dokai razširiena -kamenite dokaze so izsledili tudi na Pohorju —; celo sledove thraških božanstev so našli v ptujskih tleh. Ptuj ie dal Rimu mater zadnjega zapadnorimskega cesaria mula Augustula. ki ie bila rodom Ptuiian-ka. Tudi je deloval za časa caria Dioklecijana krščanski škof Victorihus. tu so se razili ostri boji med pravovernimi in an-janci, kakor so nastajali v vseh rimskih mestih kier so umirali stari bogovi, da m na njihovo mesto stopil človek - Bog !*> osebl-jenje kTOtkosti in odpovedi. Nato c-so vse zagrnili valovi zgodovine ... Velfko zanimivih izkooin izza te davne dobe ie zbranih v Ptuju: toliko iih ni v nobenem drugem mestu v naši državi, iz-vzemši Sp'it s Solinom. Ptujski muze- ':n trije mitreji v okolici so poleg dalmatinska največie zgodovinske znamenitosti v Jugoslaviji. v ko'fkor se tičejo rimske dobe. Ш verrdar ie vse to redkokomur znano Francozi ali Nemci bi se pač boli ponašali s takimi ostank" nego se znamo mi. Zlasti še Italijani. V Italiji pokažejo tuicu sleherni rimski kamen. Kdor ie zašel na ta historična tla. t-najbolj pognešal vodnika, kakor smo ga sedaj dobili s knjigo M Abramiča PosihdoD bodo ekskurzije ljubiteljev starin v Poe* toviono znatno olajšane. Pisec ie oprav:: težSo delo preden ie bila ta knjiga sestavljena. Sedai imamo skrbnega voilitei a nam odpira pred ptujskim" spomeniki duševni razgled v davno zašle čase Ne pozabimo pa. da ie zgodovina v ožiem P°" menu besede obupno zbiranie drobcev večno razbitih celot: treba ie — če hočemo restavrirati celotno sliko — poklicati na pomoč od znanstvene resnobe brzda-o fantazijo in in doživeti živ utrip davnega življenja s pomočio umetniško - tvornih sil Nadeiati se ie, da bo dala ta knjisa marsikomu kliuč do zaželienih razgledov v minulost in da bo na drugi strani koristila tudi sistematični zgodovini, sai ni dvoma. da slkriva;o naša tla še marsikako skrivnost, kamenrto izročifo davnih rodov. Prevajalec pa zasluži še posebno hvalo ker je moral ponašiti številne nazive. ^ jih ni našel v nobenem slovariu in nobeni kntlgi; o tei strani niegovega dela bodo sodili strokovniaki. mi samo naglašamo da ie v veliki meri prevaiaičeva zasluga- da smo dobili to delo v tako čisti in prikupil Oblfid. B. Borkn- Sport Nedeljske nogometne tekme v Sloveniji Primorje : Ilirija 1 : 0 (0 : 0). ffogomet spada med one panoge spor« ^ pri katerih igrajo razni momenti, ki ni« јџјо z znanjem moštva prav ničesar opra» riti, veliko vlogo. Radi tega pa se tudi rav» №"v nogometu tako cesto govori o prese« ncčenju. Ako vzamemo naše ožje razmere, e bilo vedno veliko presenečenje, ako je :jl poražen naš prvak Ilirija. To je bilo do med kratkim še precej upravičeno. Noben alih naših klubov se radi raznih neprilik , mogel povspeti do one višine, da bi ga ђ-li lahko smatrali za resnega konkurenta Ilirije. Prvi poraz Ilirije od strani Primor« Ia, čeprav je bil po igri zaslužen, smo po pravici smatrali za slučaj. Letošnja pokal« a tekma je končala z zmago Primorja, ka« terj ni bilo oporekati in se je tudi očitno videlo, da je Primorje izredno napredovalo. Dvomljivo je bilo le to, ako bodo akade= miki obdržali svojo stalno formo. Nedelj» jia tekma, pri kateri je Ilirija izgubila dve točki, kar sicer ne bo vplivalo na njeno pr» ,o mesto v prvenstveni tabeli, pa je kro« sala sistematični in dosledni, mnogokrat za jrače precej naporni in neljubi trening z enim uspehom. Toda ne le napredek Pri» логја je kriv poraza Ilirije. Ob tej priliki |e potrebno, da pokažemo vsaj na glavno ;aoako v Iliriji sami, ki ne dopušča, da bi ji prvo moštvo Ilirije se dvignilo soraz« вегво z napredkom Primorja. Ta glavna raka pa je konservativnost pri sestavi noitva, ki onemogoča nadaljnji razvoj na» dosedaj najboljšega moštva. Konser» [itivnoet je poguba za sport. Nihče nima pravica ostati na svojem mestu, ako imamo :a njega vsaj razmeroma boljšega namest» lika, od katerega smemo pričakovati, da še ii prekoračil viška svoje «slave». Za to tr» jitav, ki velja predvsem za sedanjo ilirijan» ,ko napadalno vrsto, nam je najboljši do» tai tekma med rezervama Ilirije in Primor» e Koliko dobrega materijala ima rezerva Ilirije! Dajte tem mladeničem priliko, da > dobijo poleg svojega tehničnega in tak« LČne^a znanja še potrebno rutino, uspeh ■o kmalu vidljiv. Začetkoma bo mogoče reba preboleti kak nepričakovan poraz, to» h uspehi se ne dosegajo od danes do jutri. Nedeljska prvenstvena tekma med Ilirijo i Primorjem je privabila na igrišče veliko rmožico občinstva, ki se je kljub napetosti, katero je zasledovala potek igre, vedla :zorim. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Ilirija: Miklavčič»Pogačar, B©itram»Her» un, dr. Tavčar, Lado^janez, Oman, Gabc, Mierlet, Kreč. Primorje: Erman I.sSlamič, Jančigaj»Zem» iak. Buljcvič, Pišek»Čamernik, Erman II, jlavič, Uršič, Čebohin. Ako primerjamo obe moštvi, ne moremo cči, da bi eno očitno in znatno prekašalo irugega. Pri Iliriji je docela odpovedala apadalna vrsta in je zlasti v streljanju de» aia take napake, da je bilo izključeno, da bila dosegla kak uspeh. Vodja napada abc je tudi topot mnogo tičal v krilski vr» ti, kateri je hotel na vsak način pomagati defenzivi. Vzrok temu je bilo pač to, da imel pregleda o posameznih situacijah napadu. Zaradi tega se tudi ne smemo iuditi. da je, kolikor jo pač je, razdeljeval iogo docela napačno. Forsiral je desno an. dočim je bil Kreč zlasti v prvi po« ■ ici docela nezaposlen. Desno krilo Janez a, ako izvzamemo nekaj dobrih potez v rugi polovici, ni izpolnil svojega mesta, .'mana je treba grajati radi njegovih ne« rečnih strelov, ki so šli, čeprav je večkrat' tal 2 m pred golom, vsi preko prečke. Do« rkt igra brez vsakega zmisla za skupno »ro. Žaligob pa so tudi vse njegove so« lakcije, ki jih je po svoji navadi hotel iz» esti. ostale brez uspeha. V krilski vrsti bil najboljši dr. Tavčar, ofenzivno in de» tnzivno na mestu. To pot se mu tudi gle» fairnesse ne more ničesar očitati. Pač bi svetovali Hcrmannu, naj opusti svojo troit v igri. Saj sicer jc deber krilec. La» kot običajno. Branilca sta začetkoma /-ia s precejšnjo tremo, kar dokazuje ve« »o število kotov proti Iliriji. Miklavčič v olu dober. l'rimorje je pokazalo več zmisla za skup» 0 igro in je njegov napad izvedel nekaj »iv čednih kombinacij. Tudi v tehničnem zni jc nadkriljeval ilirijanski napad. Er» «u so ilirijam precej vzeli na piko ,ga lobro krili in mu skoraj onemogočili, da n se izkazal za dobrega strelca. V krilski :;ti je ziasti v prvi polovici briljiral sred» krilec Buljevič, česar igra z glavo je tlu ugajala. Celo nizke strele je na ob» udovanja vreden način odbijal z glavo. Megova druga, zlasti Zemljak sta mu do» ro sckundirala, Pišek je z izredno hladno« 'vnoatjo rešil v drugi polovici izredno ne» '»n» situacijo pred praznim golom Pri» jwja. V obrambi Primorja opažamo lep laprcdek. To velja zlasti za Slamiča, ki je kazal precej čistih osvobodilnih strelov za vratarja Ermana, pri katerem v nedc» io nismo več opazili one nesigurnosti ka« *°-r v prejšnjih tekmah. Jančigaj, bolj ofen« ;vni back, je bil prav dober. Začetkoma se opaža precejšnja premoč "morja, ki skozi 15 minut skoraj vedno 2pada. Njegov napad je prav dobro dispo« tan ter izvede nekaj prav lepih akcij, to« 1 obrambi Ilirije se posreči, da jih večino« " s komer ji razčisti. Po 15. minuti priti» ■i;a Ilirija in Erman dobi precej dela, ki ga •pi maniri opravi. Sledi otvorjena igra 'konca prvega polčasa. ■ drugem polčasu je Primorje nekoliko •"dicanirano vsled močnega solnca in pre» e;snjega vetra. Ilirija je skoraj vedno v 'fmoči. Kreč dobi nekaj več iog, toda Sla» 0 in Zemljak pazita nanj. V 9. minuti r;5ji>tmetrovka proti Iliriji, ki zagreši svoj Tudi pri ponovitvi iste gre žoga preko Primorje je zapravilo lepo priliko, • bi doseglo vodstvo. Sledi vrsta kornerjev '""i Primorju. Erman zapusti v nevarni si* 'at!ii prehitro svoje svetišče in že izgleda, } bo Ilirija zabila svoj prvi gol. Toda adnokrvni Pišek rešL V 27. minuti doseže Primorje valed napake Bel trama po Uiiiču vodstvo. Uirija skuša na vsak način izrav« nati. Oster in nevaren strel dr. Tavčarja iz daljave 25 m drži Erman. Igra gre h koncu, ne da bi mogla Ilirija rešiti vsaj eno točko. Sodnik g. Hus objektiven. Spregledal je nekaj handsov in foulov. Predtekma Ilirija rez. : Primorje rez. 8 : 0 Slovan : Hermes 6 : 2 (2 : 2). Dopoldne se je 14 minut nadaljevala zad» njo nedeljo prekinjena tekma med Herme« som in Slovanom. Zadnji je v tem kratkem času zabil štiri gole ter tako zmagal s 6 : 2. Hermes je najprej nastopil z 10 igrači, ka» sneje sta bila še dva izključena. Jadran : Svoboda 11 : 0. Lahka zmaga Jadrana nad Svobodo. Slovan : Slavija 3 : i. Slavija je nudila Slovanu, ki je bil po svo« ji kratki tekmi s Hermesom precej utrujen, precejšen odpor in }e Slovan zmagal le s 3:1. Stanje v ljubljanskem okrožju je sedaj sledeče: 1. Ilirija (22 točk), 2. Slovan (16), 3. Jadran (14), 4. Primorje (12), 5. Hermes (S), 6. Svoboda (2). 7. Slavija (O). Ilirija in Jadran morata igrati še po eno tekmo. Slo» van je končal tekmovanje. Primorje mo-ra igrati še z Jadranom, Hermesom in Svobo» do. Vsekakor ima izglede, da pride na dru» go mesto. Ptuj : Svoboda 3 : 1 (0 : 0). Ptuj je tokrat komaj odnesel iz tekme s Svobodo dvoje prvenstvenih točk. Podce» njevanje nasprotnika bi mu lahko prineslo poraz, ki bi bil po igri skoraj bolj na mestu kakor pa dobljena zm^ga. Ptuj je predve« del zelo slabo skupno igro. ker se ni mogel prilagoditi velikemu Mariborovemu igrišču. Loljša od njegovega napada jc bila obram« ba. Baunigartner ni sjiadal v napad. Svobo» ua se je borila spočetka nesigurno. pozneje se je vedno bolj uveljavljala v igri ter celo v tem prekašala nasj>rotnika. Odlična je bi» la obramba z vratarjem. Svobodo, ki je po» kazala lepo formo, je spremljala tudi smo« la. Zastrelila je dve enajstmetrovki. Sodnik g. Nemec dober. ISSK Maribor : Merkur 10 : 0. Mariborova rezerva je po krasni predve» deni igri lahko premagala svojega nasprot» Druge nedeljske tekme ZAGREB: Ooneordia : Bašk 4 : 3 (3 : 1). S to zmago se je Coneordia plasirala na dru gem mestu prvenstvene tabele, Hašk je pa» del na tretje mesto. Gradjanski : Croatia G: : 0. Tekma je bila v 20. minuti prvega polčasa radi insulta na sodnika prekinjena. Derby : Ilirija 2 : 1. Tudi ta tekma je bila radi napada na sodnika prekinjena, in sicer v 25. minuti dfugega nolčasa. Makabi : Zmaj 4 : 0, Slaven : Sokol'2 : 0. Puštanski : Cro» atia (P) 3 : 1. Uskok : Sava 3 : 0, Olimpija : Unitas 5 : 0, Atena : Ferraria 5 : 1, Grič : Borongaj 5 : 0. BEOGRAD: Prvenstvene: BSK : Sokol 4 : 2 (2 : 1). Sumadija : Jadran 2 : 1 (1 : 0), Sparta : Grafika 2 : 1, Busk : Rusk 4 : 2, CURIH: Italija : Švica 1:1. DCESSELDORF: Nemčija : Holandska 4 : 2 (1 : 1). TOULON: Francija : Portugalska 4 : 2 (2 : 1). MANCHESTER: škotska : Anglija 1 : 0. MON AKO VO: Miinchen 18oO : F. C. Karlsruhe 2 : 1. DUNAJ: Pokalna semifinale tekma: Ama teurji : Simmering 4 : 2 (3 : 1). Prvenstve« ne: NVackcr : Sportklub 1:1, Rudolfshiigel : Admira 3 : 1 (2 : 0), WAC : Slovan 2 : 1 (0 : I). GRADEC: GAK : Hakoah 3 : 2 (3 : 1). PRAGA: Slavija : Hradcc Kralove 2 : 1, Kiadno : Vršovice 6 : 4, Nuseisky : ČAFK 2:1, Čehoslovan : Slavo j VIII 5:1. BRNO: DFC : Židenice 6 : 3 (3 : 2). PLZENJ: Plzenj : Gornja Avstrija 7 : 4. Kazen® TKD Atena : SK Ilirija 6 : .5 (1 : 4). Kljub močnemu dežju se je na igrišču Atene v Tivoliju zbralo v nedeljo znatno število gledalcev, da prisostvujejo tej odlo» čilni tekmi za placement v prvenstveni ta« beli pomladanske sezone. Oba rivala sta na» stopila v svojim najmočnejših postavah, Ate na z rezervo za svoje blesirano izborno kri» lo Zupančičevo, ki je pa ni niti od daleč nadomestila. Dež. ki je za časa tekme moč« i;o lil. in razmočen teren sta znatno ovirali igro obeh družin in je ista zgubila na svoji lepoti, na zanimivosti pa je skoraj bi rekli pridohila, ker so vse igralke bile prisiljene Izkazati vse svoje zmožnosti v dosego konč nega rezultata, ravnotako je bila napeta od začetka do končnega žvižga sodnika, ker je Atena šele v zadnjem momentu zabila po Cimpermanovi zmagonosni gol. Igra sama se je vršila v znamenju manjše ali večje stalne premo-či Ilirije, ki je vsled svoje neodločnosti pred golom in nesigur» nosti v streljanju zamudila več sigurnih po» zicij. Družina Atene je imela svoje najboljše moči v srednji napadalki Petričevi II., Cim» permanovi, ki se je že v drugič izborno ob» nesla na krilu, in vratarici Černetovi. Tudi mlada hazenska garda setri Šaplovi kažeta od tekme do tekme viden napredek. Dru» žina je v kombinatornem oziru precej za» ostajala, predvedla pa je redno znatno ne» varnejše prodore, ki so rodili šest uspehov. Ilirija je postavila na igrišče bolj vigrano družino z lepšim kombinacijskim sistemom. Napad je zmiselno prodiral do gola. Tukaj pa je skoraj redno izgubil glavo; ali je pre» šel v brezplodno kombinacijo, katero je na» vadno zaključila nasprotna branilka, ali pa je pošiljal na gol ležerne strele, ki so po ve» čini postali siguren plen dobro disponirane Černetove. Vidi se, da v tem napadu ni no» bene izrazite napadalke; Ilirija mora brez» pogojno predrugačiti sestavo družine, ker družina sestavljena iz dveh izrazitih branilk in štirih krilk, ki nimajo sigurnega strela na gol, ne more uspešno nastopiti odnosno pre» magati družine, ki imajo izbalansirano dru» žino. V družini se je posebno izkazala kril» ka Špornova. Brezdvomno najboljša igralka na polju, ki je bila stalna in zanesljiva vez med obrambo in napadom. V napadu je naj« boljša Bernikova, ki pa je bila vsled prigo. varjanja sodniku izključena za pet minut Branilka Widrova dobra, vendar nekoliko preostra. Vratarica Jermolova nesigurna. Sam rezultat ne odgovarja poteku igre. Sa« vezni sodnik iz Zagreba je bil nekoliko ko« moden, opazilo se je tudi, da mu pravila pri določanju tehničnih pogrešk delajo še preglavic. Priznal je Ateni dva gola, ki so rezultirali iz prestopa vratarjevega presto» pa. V svojih odločbah je bil nekoliko pre« strog in je proti Iliriji diktiral dve petine« trovki, od teh eno popolnoma neupravičeno. Kratek potek igre: Začetkoma doseže Ilirija dva neizrablje» na kornerja, ripost Atene zaključi Petriče« va s prvim uspehom za Ateno (isti je bil iz prestopa), Ilirija takoj na to izenači po Petanovi in kmalu zviša Bernikova rezultat na 2 : 1. Atena preide v napad, se dalj ča« sa zadrži na polju Ilirije in po Petričevi po» novno izenači. Igra je sedaj odprta; snažen prodor Bernikove in že sedi žoga v mreži Atene 3 : 2. Sledi izključitev Bernikove za pet minut radi prigovarjanja sodniku. Ate« na ima za kratek čas nekaj več od igre in po Cimpermanovi iz prestopa ponovno iz» enači. Ilirija sc kljub temu, da igra s šestimi igralkami opomore in doseže po Petanovi vodstvo 4 : 3. Sodnik nato diktira malo pred koncem proti Iliriji neupravičeno pet» metrovko, ki jo strelja Cimpermanova v prečko, odbito žogo ulovi Petričeva in iz» enači 4 : 4. V drugem polčasu takoj v začetku foula Widrova, diktirano petmetrovko izpremeni v gol Cimpcnaanova in doseže vodstvo za Ateno 5 : 4. Igra jc od tega momenta precej odprta. Obe družini ne moreta izrabiti vsa« ka po tri kornerje. Ravnotako ne prizna sodnik vsled prestopa na obeh straneh po en gol. Ilirija prevzame ponovno inicijativo in igra na izenačenje. Bernikova pošlje žo« go razantno na gol. ki se odbije od prečke, vendar kratko na to Omanova izenači 5 : 5. Izgleda, da bo tekma končala neodločeno. Atena pa prevzame tik pred koncem gene» ralcn napad, Cimpermanova izrabi v obram» bi Ilirije nastalo zmedo in zabije odločilni gol. Maribor ; Merkur 4 : i (it : u). V nedeljo se je odigrala v Mariboru prva tekma za prvenstvo hazenskih družin v ma» riborskem okrožju. Zmagala je Mariborova družina, ki pa je predvedla slabšo igro ka» kor od povprečne lanske forme. To velja predvsem za napadalni trio, ki je bil lansko leto duša družine. Skrajno nekoristno je njeno plasiranje in neodločen strel na gol, Dobra je bila igra obrambe. Merkurjeva družina je v splošnem nekoliko zaostajala, vendar n' bil potreben tako visok poraz. Sodi! malo netočno g. Peheim. Mura : Rapid 9 : 1 15 : 2). Prvenstvena tekma, odigrana v Murski Soboti. ZAGREB: ASK : Uskok 21 : 0 (U : 0). Concordija : Viktorija 13 : 2 (10 : 1). BEOGRAD: Jugoslavija : Zašk 11 : 0 (5 : 0), BSK : Vitez 6 : 6. ASK Primorje. Danes v torek točno ob 19. važna seja upravnega odbora, kateri naj izvolijo prisostvovati vsi načelniki sekcij kakor tudi ostal^.j^mkcijonarji kluba. Pred» met razprave bo vrlo važne finančne priro» de. Seja se vrši v, klubovem tajništvu. — Predsednik. Savez Motokbtbova Kraljevine SHS v Ljubljani in I. Hrvatski Motociklistični klub v Zagrebu izjavljata, da so bila medseboj« na nesoglasja, ki so nastala kot posledica nogodkov na občnem zboru Saveza Moto» klubova dne 20. decembra 1925 v Ljubljani v popolnem sporazumu rešena in prepušče» ta prizadetim funkcijonarjem, da nastale osebne diference na pristojnem mestu de» finitivno urede. Na podlagi tega sporazuma je I. Hrvatski Motociklistični Klub v Za» greha zopet vstopil v Savez Motoklubova Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Epiiog к tekmi Hajduk : Hašk v Splitu. Kakor znano jc splitski Hajduk nedavno v Splitu porazil Haška s 5 : 0. V «Jutarnjem Listu» je napisal o tej tekmi kritiko g. Ri» buli, v kateri je ostro napadal splitsko pub» liko, ki se je po njegovih trditvah narav» r.ost škandalozno obnašala proti zagreb» škim igračem. Znan je južni temperament Dahnatincev, vendar pa dvomimo, da bi se bila splitska publika toliko spozabila, da bl bila zmerjala zagrebške igrače z ostudnimi psovkami. Z ozirom na to kritiko je preko 200 uglednih splitskih meščanov poslalo «Jutarnjemu Listu» ogorčen protest proti takemu neresničnemu pisanju. Ta protest veli, da bi vsak Spličanin sam reagiral pro» t; vsakemu vzkliku, ki bi žalil nacionalno ime Hrvata v hrvatskem Splitu. Poleg tega je Hajduk poslal Hašku pismo, v katerem zahteva, da klub takoj uvede proti g. Ribo» liju strogo preiskavo, da ga kaznuje in da ga prisili, da s svojim podpisom dementira svoje trditve. Dokler se to ne bo zgodilo, prekinja Hajduk, čeprav s težkim srcem, vse športne odnošaje s Haškom. Hajduk v Zagrebu. Hajduk je sprejel ponudbo Gradjanskega za eno tekmo v Za» grebu, ki se bo vršila 25. maja. Cindrič in Križ pri Concordiji, Naša reprezentančna igrača Cindrič in Križ sta izstopila iz Haška ter se prijavila h Con» cordiji. Javna zahvala Najiskrenejšo zahvalo izrekam veleeenje. nemu g. dr. med. univ. g. Josipu Pogačniku, primariju deželne bolnice v Ljubljani, za njegovo požrtvovalnost in trudoljubivnost povodom izvršene smrtno nevarne operaci» je, s katero mi je rešil življenje. Istotako izrekam svojo najtoplejšo zahva» lo g. dr. Krajcu in čč. sestram Leonišča, ki so me s pravo samaritansko ljubeznijo in vzorno požrtvovalnostjo negovali. Višnja gora, 17. aprila 1926. MIHAEL OMAHEN. Protestni shod stanovanjskih najemnikov v Mariboru V nedeljo je sklicalo društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru v Gôtzovo dvorano protestni shod, da podpre sklepe in resolucije kongresa najemnikov v Za. grebu ter opozori merodajne faktorje na pravočasno rešitev stanovanjskega problema, ki postaja zopet aktualem. Shod le bil razmeroma dobro obiskan, dasi bi lahko bila udeležba znatno večja. Shod je otvoril in vodil predsednik dru. štva postajenačelnik g. Mohor k o, ki je v svojem govoru orisal splošni položaj najemnikov in delovanje društva odnosno Saveza, ki stremi za pravočasno in za najemnike ko liko r.o liko ugodnejšo rešitev tega vaižoega socijalnega vprašanja. Pral. Perhavc se je bavil z lokalnimi stanovanjskimi vprašanji, orisal vladajočo krizo, ki se najbolj zrcali v številnih de-lo-žacijah. Napovedanih n.i nič manj kot 50 deložacij za 1. maj, mnogo družin pa je že sedaj na cesti. Govornik je naglašal, da občina kljub številnim intervencijam do danes za deložirance ni ničesar storila tako, da so ti dobesedno na cesti. Najavljena gradbena akcija mestne občine je nezadostna, ker občina v ta namem ničesar ne žrtvuje. Občina pa se tej nalogi ne sme in ne more izogniti. To dokazuje tudi stališče g. velikega župana, ki zahteva v tem oziru od občine več delavnosti. Nato so podali izjave še zastopniki raznih organizacij, k so se izjavili solidarne z zahtevami najemnikov, med drugimi g. Rebolj za železniške upokojence, g. Vahtar za obrtnike, g. Pavlinič za UJNŽ, g. dr. Mahkovec za državne nameščence g. Karis za državne upokojence, g. Pravd-ič za invalide, g. Deržič za Jugosl. strokovno zve* zo in g. Bahun za Savez železničarjev. Slednji se Je tudi obširno bavil z gradbeno akcijo mestne občine ter odločno nastopil proti nameravani zgradbi novega rotovža v času največje stanovanjske bede. Ob pol 13 uri ie predsednik zaključil zborovanje, k! ie poteklo mirno in stvarno, ter •pozval vse najemnike k slogi in vztrajnosti v boju za svoje pravice. Miška wiiita r. i. z o. i v Trïiîii vabi svoje člane na ki se vrši v nedeljo, d&e 2. maja 1926 ob pol 10. ari v {gostiln! pri Slagl ======= v Tržiča. ===== DNEVNI RED: 3253 а 1. Poročilo načelstva 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1925 in razbremenitev upravnega sveta. 6. Razdelitev čistega dobička. 7. Volitev načelstva in nadzorstva 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob 10. uri istega dne z is.im dnevnim redom, ki sklepa brezpogojno Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Djn 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti posije naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2"— ваввавшгппшншнтн fino moderno pohištvo za ш. не ia nudi vam po zmernih cenah tvrdka l zalega pohištva, žime, morske trave H ti. - Lastno tapetništvo. !Ш1 Pili Moti BO Din 200- 1519 мжианнннн V petek, dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši pri hlevu rudnika Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah blizu šole prodaja večjega števila konj, vsled redukcije obrata. — Kupci se vabijo. 3261 a ЗНННННННВЗВЗБИННБ Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Ivana Oblaka326 ' nam je bilo izraženo toliko iskrenega sočutja, da nam je težko izraziti svojo hvaležnost vsem in vsakemu posebej. Najtopleje se zahvaljujemo gg. uradnikom pivov. .Union*, kakor tudi vsem za poklonjene krasne vence in cvetje. Iskreno zahvalo izrekamo gg. pevcem za genljlve žalostlnke, kakor tudi mnogoštevilnemu spremstvu, katero je pokojnika spremilo na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 19. aprila 1926. Žalujoča rodbina Oblak. Restavracija, pivnica in deiikatese ттшшшли >V4ii t 99 Teief, 35-25 BEOGRAD Terazije 25 Servira v restavraciji v zimskem vrtu, v pivnici in v bioskopu izborna jedila domače in tuje kuhinje, izvrstne pijače, siaščice in deiikatese. 35—> Godalni koncert vsak večer ob 6. uri. 3061 Naznanjamo pretužno vest, da je naš dobri, ljubljeni očka, ded in tast, gospod Andrej Načkovšek danes, dne 19. aprila zatisnil svoje oči. Pogreb se bo vršil v Idriji v sredo, dne HI 21. aprila 1926. Idrija - Ljubljana - Beograd - Postojna. Globoko žalujoči ostali. fi" SŽ>M»l>»V>HM>M«»«HMm«M»t>Ht»> »♦♦♦M«tM»HK«»MM»»MMM>Jj ë POZABITE, da je tvrdka B. VESELiNOVI€ i dr. v Mariboru sa praznike znižala cene xa 20u/o in uvedla novost, da vrne denar začetkom maja nasaj za blago, ki se ie kupilo pri nas meseca aprila L I. Kateri dnevi so določeni v to» se je to strankam še sporočilo, zato shranite kopije blokov naie blagajne, da jih pozneje vpoiljete. Poglejte si nalo zalogo, niste obvezani, da kupHe! hs : £dino največje in 'ajmodernejže podjetje ie vrste v Sloveniji. Velepražarna kave MEZNHRlê RHO©. Maribor. Glavni tra štev. 21. Toi. Jnterarban 476 Brzojav Mesnarič Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudba. t» ûaston Leroux: 21 'rikazen v Operi Med odmorom sta ravnatelja odšla iz lože, da poizvedujeta o zaroti, o kateri jima je bil govoril režiser. Kmalu pa sta se vrnila na svoje mesto, prepričana, da je vse skupaj budalost. Prvo, kar sta opazila pri vstopu v ložo, je bila škatla angleških bonbonov na polici naslona. Kdo jo je položil tja? Spraševala sta vratarice. Toda nihče jima ni mogel razjasniti. Ko sta se vnovič okrenila k naslonu, sta ugledala poleg škatle bonbonov kukalo. Spogledala sta se. Minila ju je volja do smeha. Vse kar je pripovedovala gospa Giry, se jima je zdaj vračalo v spomin... in zdelo se jima je, da ju obdaja čuden prepih... Sedla sta molče, globoko razburjena. Prizor je predstavljal Margaretin vrt... Cvetke ljubljene ve, Prosite za me... Ko je Kristina s šopkom vrtnic in lipovk v roki pela ta prva stiha, je uzrla v loži vikonta de Chagnyja in od tedaj se je zdelo vsem, da ji glas ni več tako gotov in tako kristalen kot navadno. Nekaj nepojmljivega je glušilo, težilo njeno petje... Čutil se je v njem drget in bojazen. »Čudno dekle!« je opomnil skoro na glas Carlottin prijatelj, ki je bil postavljen tik pred orkestrom — »Oni večer je bila božanska, danes pa mekeče. Nima nobenih izkušenj, nobene metode!« Vam zaupam se, Zame prosite! Vikont je skril obraz med dlani. Jokal je. Grof pa si je krčevito 'grizel konce brk, skomizgal z ramami in mršil obrvi. Da je s to-likerimi zunanjimi znamenji izdajal svoje notranje občutke, je moral sicer tako dostojni in tako hladni grof brez dvoma biti ves besen. Zares je kar vrelo v njem. Videl je bil brata, ko se je ta ves bolan vrnil s kratkega in skrivnostnega potovanja. Raoulovo pojasnilo je bilo tako megleno, da ni moglo pomiriti grofa. Zato je zaprosil Kristino Daaé za sestanek v nadi, da mu ta razloži, kaj se je zgodilo. Kristina pa se mu je drznila odgovoriti, da ne more sprejeti niti njega niti brata. Grof je bil prepričan, da je Kristina prevejana spletkarica in ji ni mogel odpustiti, da tako trpinči brata. Posebno pa je zameril vikontu, da se muči zaradi Kristine. Ah! kako narobe je storil, da se je zavzemal za to dekle, katere enodnevni uspeh je bil vsem nerazumljiv. Da se cvetka k ustnam nagne, Dahne mojega srca up — Sladak poljub. »O ti prebrisanka, ti lisica!« je sikal grof. In spraševal se je, kaj pravzaprav hoče, kakšne upe more gojiti... Bila je nedolžna, dejali so, da nima nobenega ljubčka. nobenega zaščitnika... O! Ta angel s severa je bil presneto lokav! Raoul je med dlanmi skrival otroške solze. Mislil je samo na pismo, ki ga je prejel takoj po mojem povratku v Pariz, kamor je bila pred njim pobegnila Kristina kot tatica: »Dragi moj nekdanji mali prijatelj! Bodite toliko srčni, da me nikoli več ne ustavljate, nikoli več ne ogovarjate... Če me imate kaj radi. storite to zame. zame. ki Vas nikdar ne pozabim... dragi moj Raoul. Zlasti ne prihajajte nikdar več v mojo ložo. Gre mi za življenje. Gre tudi za Vaše življenje. Vaša Kristinica.« Gromovito ploskanje... Nastopila je Carlotta. Dejanje na vrtu se je razvijalo z običajnimi perlpetijami. Ko je Margareta odpela spev kralja thulčškega. jo je vse pozdravljalo; ravno tako, ko je končala pesem draguljev: Ko v zrcalo gledam se. Da lepa sem. zavedam se... Odslej si je bila Carlotta popolnoma v svesti same sebe, svojega glasu in uspeha. Zanašala se je tudi na prijatelje in se m bala ničesar več. Pela je z vsem žarom, zanosom, opojem. Njena igra m poznala nobene vzdržnosti, nobenega stida... To ni bila Margareta temveč Carmen. Zato so ji le še burnejše ploskali. Ze se je zdelo da jj dvospev s Faustom prinese novo zmagoslavje, kar se pripeti.... nekaj groznega. Faust je bil pokleknil: Daj mi. da v obraz tvoj gledam krasni, Ko zvezd obkroža te Sijaj, ko njihov žar v noči jasni Mehko boža te. In Margareta je odgovarjala: Srce od sreče vriska, čut opaja me radostni Tajinstvenih slasti. Poslušam in razumem zdaj ta glas skrivnostni, Ki v duši mi zveni! V tem trenutku torej... natančno v tem trenutku se je zgodilo... dejal sem. nekaj strašnega .. . ». . i Na mah je cela dvorana planila kvišku... Ravnatelja v loži nista mogla zadržati krika groze.. Gledalci in gledalke so strmeli drug v drugega, ne vedoč si razlagati tega čisto nepričakovanega po-java Carlottin obraz je izražal nepopisno bolečino, v očeh se ji je brala blaznost. Uboga ženska se je vzravnala s še odprtimi usti. ko je spustila »ta glas skrivnostni, kiji ie v duši zvenel... Toda ta usta niso več pela... niso se upala izreči nobene besedo več, nobenega zvoka... Zakaj iz teh ust. ustvarjenih za harmonijo, iz tega gibkega stroja, ki ni še nikoli odpovedal, iz tega sijajnega organa, ki je proizvaia! najlepša blagozvočja. najtežje akorde, najmehkejše modulacije. naj. ognjevitejše ritme, iz tega čudovitega človeškega mehanizma, ki mu je do božanstva manjkal samo nebeški ogenj... iz teh ust je ušla. . Iz teh ust je ušla ... krastača! konkurenčni tm od Din 90 • naorei v vseh barvah Modni salon Ž. Mahnfž-Gorjanc ICopitarieva ul. 4 POPRAViUL Preoblikovanje tn popravila izvršuje hitro, skrbno ln s: kar na ceneje. se Mali oglasi, ki sluiijo » posredovalne tn socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t • —. NajmanjSI tnesek Din <9'-i Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani opozarja svoje zadružnike, da se vrši zadružni zbor T B e d o 11 o dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v stekleni dvorani hotela Union » Ljubljani. Načelstvo prosi za nolnoétevilno udeležbo 10299 Redni občni zbor Šentiakobsko-trnovske podružnice Sv. Cirila in Metoda 1,0 T torek dne 20. aprila 1926 ob 8. uri zvečer v restavraciji pri «L o z a r j u». Rožna ulic» št. 15. Dnevm red običajen. 10036 Inštrukcijo išče pri boljši rodbini reven, a priden učiteljiščnik. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Učiteljiščnik». 10081 Foto inštruktor JTaučim Vas lepo fotografirati, boljše kakor vsaka knjiga. Negative, pojačiti, oslabiti, retuširati in vse druge manipulacije. Skromen honorar, samo do 30. S rila. Naelov pove uprava utra». 10311 Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje Glavni trg št. 17 Moderno preurejen brivski in damski če?alni salon. Speeijalno striženje dečje (bubi) glavice in otrok. — Električna maeaža obraza in lasišča. Atelje ta najmodernejša lasna dela: Chignons, Bandeaux, Transformacije. Posoja lasulje. Par-fumerija, Šminke itd. 10276 VMVa (dobe) Pivovarn iškega mojstra veščega izdelave siaua in pive iščemo za malo pivovarno južne Srbije. Nastop takoj; plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja pod šifro «Pivovarna» na upr. Jutra. 10156 Vajenca zdravega, pridnega in poštenega, sprejme medičar-na in slaščičarna. Naslov v upravi .Jutra» pod šifro «Pošten vajenec». 10124 Išče ae boljša moi i a vrezovanje čevljev (gornjih delov) za tuesec junij, z nekaj kavcije. — Plača po dogovoru. Naslov v upravi «Jutra». 10106 Trg. pomočnika železninarja, mlajšo pridno moč, perfektnega računarja išče trgovina mešanega blaga na deželi. Ponudbe pod št. 10001 na upr. «Jutra». 10001/1 Natakarski vajenec se sprejme takoj. Nekoliko izvežban ima prednost — Naslov pove uprava «Jutra» 10334 Kovaškega pomočnika ki ima koncesijo za pod-kovanje konj, eprejmem takoj v službo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Takoj 33». 10220 Kuharica samostojna, ki bi ob prostem času prijela tudi za kako drugo delo, se sprejme. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Nastop z majem». 10335 Večje usnjarsko podjetje M da v najem. Vse v dobrem stanju. Lastna vodna noč. Pripravno tudi za kako drago obrt. Naslov v ■pravi «Jutra». 10004 Podkovskl kovač Katera občina, trg ali vas bi reflektirala »a dobrega podkovskega ш voznega kovača? — Prevzamem takoj kovačnico v najem z orodjem ali brez istega. Naslov Anton Zlatič, Cerknica 204 fri Rakeku. 9954 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Eugon Bibšer, Ljubljana, Valvazoijev ug. 168 Dobro kuharico samostojno, srednjih let, vajeno vseb hišnih del ш pridno služkinjo za vse sprejme večja trgovska hiša v mestu na deželi. — Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pod it. 10001 na upravo «Jutra». 10001 Mesnica M najprometnejšem mestu Ljubljane, se kompletno z vsem inventarjem proda ta 85.000 Din. — Dopise pod «Mesnica 85.000» na unr. «Jutra». 10315 Lesni strugarjl V najem oddam prostor, opremljen s stružnico, «trojem za stole, vodni pogon, les doma, električna razsvetljava, poleg treh rudnikov. — Naslov: Frane Grebene, posestnik, Trbovlje L 10309 Trgovski pomočnik vojaščine prost, soliden, se sprejme kot poslovodja samostojna moč v podružnico trgovine z mešanim blagom — Prednost imajo tisti, ki imajo kavcijo. Pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na Franc Majdič, Kranj. 9905 Natakarica poštena in spretna, ki je obenem tudi plačilna, se sprejme takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 10336 Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino meS. blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo sinovi železničarjev. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Poslušen». 10326 spi «Jadran» v Mariboru. 10337 Plačilni natakar I Strojar se sprejme takoj v kavarni ' kateri je popolnoma izvež-" " ban v strojenju broni in vseh drugih vrst usnja, išče službe Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «Strojar». 10252 fiicejol Plačilni natakar prvovrstna moč e kavcijo, išče službe v večjem podjetju. Nastop takoj — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zaneeiiivost 176». 10176 Trgovec z dobrimi referencami ln s nekaj premoženja, išče stanu primerno službo Sprejme mesto trg poslovodje v vseh strokah, skladiščnika ali trg. potnika v mestu ali na deželi Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Trgovec 283». 10233 Starejši oženien par brez otrok, pošten in zanesljiv, pe išče za na deželo pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati pod značko «Zanesljiv 279». 10279 Brivskega pomočnika dobro izvežbanega, sprejmem takoj ali e 1. majem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava «Jutra» 10277 Kuharica dobra in resna, s spričevali, se išče za manjši hotel v Primorju, kjer bi samostojno vodiia kuhinjo. Plača po dogovoru. — Hotel «Krk» na Krku. 10259 Strojnik zanesljiv ter zmožen mon. tale parne žage, se sprejme Spričevala z navedbo mesečne plače je poslati na naslov: Milan Modic, Nova vaa pri Rakeku. 10234 Spretnega zastopnika ca prvovrstne izdelke iščem za Ljubljano in okolico. — Naalov pove uprava «Jatra» 10180 Za noToosnevaa komercljel-ni urad v Zagrebu u Išče perfektna stenotiplstinja • popolnim znanjem slovenščine, hrvaččine ter nemščine v govoru la pisavi, službeni nastop takoj. —' Ponndbe > «abtevki Je a»-»loviti aa gosp. ravnatelja Egona Srebre-ta. Zagreb, Gjorgievičeva 8aiII. 10171 10171 Brivski pomočnik vešč in priden delavec, star 20—27 let. se prejme tako] ali po dogovoru proti dobri plači. — Prednost imajo z znanjem nemščine. — Stane C i v i d i n i, brivec. Gornja Radgona. Vajenca z zadostno šolsko izobrazbo. sprejmem takoj v špecerijsko trrovino. Naslov v upravi «Jutra». 10075 Damska krojačica Išče učenko za takojšen Knjigovodja z višjo trgovsko izobrazbo in prakso, išče primerno mesto v industriji ali veletrgovini Je popolnoma zmožen samostojnega knjigovodstva, slovenske, nemške in deloma srbohrvat-ske korespondence ter drugih trgovskih poslov — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Samostojen bilančnik» 9995 Mesto natakarice želim premeniti, prevzamem pa tudi gostilno na račun. Naslov pove uprava «Jutra» 10262 Inteligentna gdč. išče mesta, najraje kot vzgojiteljica k malim otrokom. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vestna 24» 10287 Službo v trgovini kot pomočnica ali začetnica išče dekle z dežele z dokončano nčno dobo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pridna 294». 10294 Trgovski potnik dobro uveden v vseh bran-žah. a najbolj pri čevljarjih in čevljarskih trgovinah išče primeren predmet na «Ford» avto dve leti rabljen, v jeseni 1925 generalno repariran, v brezhibnem stanju, s 4 prestavami (Ruckstell-Axle), i rezervno pneumatiko, se proda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «23.000 Din». 10339 Dirkalno kolo prodam za 1500 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 10330 Belega krompirja štajerskega, zdravega, se proda 1 vagon po Din Г20 kilogram. — Pojasnila daje vlastelinstvo Aiaginci. pošta Slavopska Požega 10278 Žensko kolo Delikatesna trgovina dobro iiloča, v strogem cen- Stavono parcelo manjšo, v mestu, odnosno pod Rožnikom, kupim Pismene ponudbe z navedbo kraja ua upravo «Jutra» pod «Parcela 5». 10179 dobro ohranjeno, se proda. I trumu Zagreba, se radi rod- Naslov pove uprava «Jutra» 10322 Bodečo žico pocinkano, rabljeno, prodam Naslov pove uprava «Jutra» 997» Kopalno banjo dobro ohranjeno, žimnico (Federmadratze) in preprogo (L&ufer) prodam Ogleda se od 10—12 in 8—S Naslov v upravi «Jutra». 10305 Sobna oprava se proda. Poizve ee: Tabor št. 6/П, desno. 1029S Dne 29. aprila 1.1. ee prodajo na javni dražbi na Marijinem trgu 2 sledeči predmeti rrS Rsri°ijaBiimp0onuX čevljar, potrebščine (severna) Srbija Ponudbe na naslov: Anton Petelin, trg potnik, Beograd. Paši-no brdo. Kneza Pavla ulica br 40. 10275 Plačilni natakar išče mesto v Ia etablise-mentu ob morju. Ponudbe pod «Plačilni» na upravo «Jutra» 10177 Gospodična vsestransko izobražena, želi mesta pri otrocih Ponudbe na upr «Jutra» pod šifro «Oskrba in 500 Din». 10S07 Pozor čevljarji! Steparica išče mesta Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Steparica». 10281 Državni vpok jenec išče službe kot inkasant, pisarniška pomoč ali kaj sličuega Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Pošten in vesten». 10182 Sobarica pridna in poštena, želi stalne službe pri boljši rodbini v Ljubljani. Nastopi lahko s 1. majem Naelov pove uprava «Jutra». 10321 Gospodična izurjena v šivanju in ku- ___. .. . hanju, išče v boljši hiši nastop Zmožna mora 'biti i mesta k otrokom. — Na-slovenščine in nemščine. — stopi po dogovoru Naslov Naslov pove uprava «Jutra» v upravi «Jutra». 9988 10300 Trgovski učenec iz Ljubljane ali okolice, s predpisano šolsko izobrazbo, se sprejme za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Na&lov pove uprava «Jutra» 10302 Vzgojiteljica se išče k 2 otrokoma v starosti 6 in 4 let, z znanjem nemščine in po možnosti francoščine. — Edino strokovno za vžgejo otrok naobraiene gospodične, ne čez 28 let stare, naj s« ponudijo pod šifro «Stalna službi J33» na upr. «Jutra» 10285 Deklica, stara 17 let išče službo v Ljubljani. — Prakse ima nekaj kot natakarica, v trgovini jestvin in gospodinjstvu. Na&lov v upravi «Jutra». 10325 Iščem deklico 4« 15 let staro, najraje siroto, k malemu otroku, kakor tudi za vsa domača dela » »»• oskrbo v hiši. Trgovski pomočnik začetnik, išče mesta v trgovini mešan, blaga. Gre tudi v špecerijo. Reflektka ua deželo. Naelov v upr. «Jatra». 10274 10—15.000 D kavcije položim v dotičnem podjetju, ki mi da stalno službe sluge aU kaj stičnega. Naslov pove uprava «Jutra» 10296 Trgovski pomočnik In carin, deklarant v..In« , 7-— i železninar z večletno prak- Kaalov pov. «prava «Jutra» И иц T ^ IU2B* merni stroki mesta, v kaki boljši trgovini ali podjetja. Zmolen slov., brv. ia nemškega jezika. Večletno spri. čevalo aa razpolago. Cen], ponudbe sa upravo «Jutra» pod značko «Potnik 304». 10304 Hišnik И sprejme aa posestva aa deteti. Pojasnila daj* Stare, Tavčarjeva ulica Itev. 12. 10810 Kontoristinja s šestletno pisarniško prakso, vešča perfektno slovenske, nemške in deloma italijanske korespondence, išče mesta. Ponndbe na upravo «Jutra» pod «Zmeren hono-». 10308 Hrastove parl.ete prodaja po konkurenčnih cenah tovarna parketov v St. Petru v Sav. dolini. — Izvršuje tudi polaganje. 10137 šivalni stroj, usnje, sobna In prodajalniška oprava. 10290 Radio-aparat skoraj nov, kompleten, s 4 žarnicami, se proda. Naelov pove upr. «Jutra». 10291 Damski slamniki najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1. Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro, skrbno in kar najceneje. 10316 binskib razmer zelo ugodno iroda. Cenjene ponndbe na i. Kokotovtč. Zagreb, Cvetna cesta 21 9947 Lokal na prometni cesti v Ljubljani ali Mariboru, iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Promet». 10251 Pisarniški lokal v souporabo, z inventarjem ■e odda. Ponudbe pod šifro «Takoj 15» na upr «Jutra» 10086 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklia v novi vili. s e o d d a — Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Število oseb». 10170 Opremljena soba z 2 posteljama, lepa, solnčna, se odda. event s kabinetom, popolnoma separi-rana. Cesta v Rožno dolino št. 34. 10160 Zagreb LJubljana Stanovanje 2 sob in kuhinje, se išče ali zamenja. — Pod značko «Zamenjava 161» na upravo «Jutra». 10161 Hrastova spalnica se proda za 3000 Din — Naslov pove uprava «Jutra» 10318 Stara skrinja lepa, narodna in 1 oljnata slika od B âenoa, po nizki eeni naprodaj Naelov pove uprava «Jutra» 10314 Lepe stavbene prostore v Spodnji Slški pri Ljubljani tik železnice, pripravne tu di za kakšno industrijo, se agodno proda — Dopise pod «Ugodna prilika» na podružnico «Jutra» v Maribora. »401 Usnjarna i enonadstropno hišo, ] sob, kuhinja, 5x6, lep vrt, vodna sila, se takoj agodno p i o d а za 120.000 Din Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro «Usnjarna». 10253 Pozor 1 Pozor Trgovci ali obrtniki! Proda se hiša ca prometnem kraju v predmestju Ljubljane, po zelo ugodni ceni. Stanovanje in lokal (tudi Inventar) kupcu takoj na razpolago Ponndbe na oprave «Jutra» pod značko [Trgovska hiša št. 1000». 10245 premog, drva, «Ilirija» Kralja Petra trg 8. tel 220 koks, cement. 75 2 prr menadni obleki za srednjevelikega gospo m lesena z okni primerna za skladišče ali garažo. VptaSa se na Bie vveisov cesi Stev. 27 - II pn I. GROBELNIKU 3263 . Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir LJubljana. Woltova oL Spalnice ii trdega lesa, novo izdelane ali rabljene, toda dobro ohranjene, kupim — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kos». 10208 Kupim avto šesUedeien. dobre ohranjen Poaadba • popisom ia cene na podrulnlco «Jatra» v Celja pod «Auto». 10224 Vinske sodčke dobro obraajeae, rabljene, od 60—1401 vseblae, kapi A. Sašaik, Ljubljana. Za. loška cesta. 1«*2S Lesen svinjak kupim. Naalov pove aprava «Jutra». 1081« Kupim hišo manjšo, v mestu, odnosno pod Rožnikom, kupim — Pismene ponudbe z navedbo kraja na upr. «Jutra» pod «Parcela 5». 1017» Majhno posestvo 6 sob s pohištvom, se radi selitve proda — Hoče 46 pri Mariboru. 10026 Majhno posestvo vse novo zidano, v prijaznem kraju, 15 minut od mesta (postaje), se proda po zelo ugodni ceni — Schneider. Devina. Slov Bistrica Proda se po ugodni ceni več parcel, travnikov, njiv gozdov ter 2 hiši v Št. Vidu aad Ljubljano ozir neposredni okolici Posredovalci izključeni Poizve se v St Vidu nad Ljubljano št. 17 10801 Radi (»rti ae proda lepo posestvo •eetoječe iz enonadstropno hiše v kateri se nahaja zelo dobro obiskovana gostilna, v hiii je poleg tega na razpolage 16 stanovanj, velike gostilniške kleti in pri-tlknae, gospodarsko poslopje, velik senčnat la zelen Jadnl vrt. Vodovod ln elektrika. Posestvo se na. baja v neposredni bližini dveh velikih tovarn v pred meet)a LJubljane. — Zelo ng»dna prilika ta podjetnega gostilničarja in trgovca ( vinom, ker stoji posestvo izven ulltslnske cone. — Proda se • celim Inventar-Jem pod ugodnimi pogoji ОеоЈеве ponudbe pod šifro «Lepa bodočnost 298» na opravo «Jatra». 10293 Stanovanje (15 minut od glavne pošte) 1 sobe in kuhinje, se zamenja z enakim v mestu, Sp. Šiški ali Vodmatu — Najemnina nizka. Ponudbe na upr «Jutra» pod šifro «Dobi nagrado» 10333 Sostanovalec zajtrkom in večerjo, se sprejme Naelov v upravi «Jatra». 10331 Kdo vzame v stanovanje šiviljo? Dopise pod šifro «Samostojna 273» na upravo «Jutra». 10273 Kateri kavalirski, velikopotezni zasebni finančnik bi posodil po zmernih obrestih podjetni dami 200 do 300 000 Din za razšir jenje in moderniziranje stalno aktualnega, krasno vpeljanega podjetja Abso lutna varnost brez vsakr šnega rizika Ponudbe in dopise na upravo «Jutra» pod «Fortana štev &640» 9817 Kot družabnik pristopim a kapitalom od 50—80.000 Din v kako dobro podjetje ali trgovino, v kateri bi imel sigurno službo Plača in obresti po dogovoru Cenj. ponudbe pod «Sigurnost £32» na upr «Jatra» 10232 Družabnika ali družabnico s 80.000 Din išče obrtnik za dobro idočo obrt. Ponudbe na upravo Jutra» pod značko «Dru. îabnik 306». 10306 B. 5. Nemogoče!!! 10818 Orehi iz B&čke pozdravljajo ža- lostno, a iskreno 10327 Inka 3 Ne hodi, ker sem odsoten do konca tedna. Poljube. 10328 Iva, Trnovo! V soboto bU bolan Prosim za danes .torek. Isti čae. Isto mesto — Tvoj 8 10288 Mladenič bogat dedič, prijazne njosti, v najboljših letih. žJ li poštenega znanja г dU-J gospodično ali vdovo. Ici zunanjosti in lepega veji nja, ki bi se hotela te Г tem tednu poročili Ko 'j dem v Ljubljano, sporocia svoj naslov. ara Klavir za pouk. še dobro ohran/a se proda. Pojasnila v karni Šoštanj. 1(E| Klavir dobro ohranjen, ee Lop Ponudbe na Sokolsko àtvo Šoštanj. 10-1 Zapestna ura zlata damska. z veriiico steklenih korald, se je gubila — Pošten najditi naj jo odda v aradu sejma. Družbi sv. Oirib Metoda sta daroval g Milka 500 Din v pot ščenje spomina pok Antona Foersterja in gos Vilko Praprotnik 200 D mesto venca pok. ^o,-Ivani Beg-Praprotnikovi Iskrena hvala! ltâ m Opremljena soba parketirana, z elektriko in posebnim vhodom, blizu kavarne «Evropa», se takoj odda boljšemu gospodu. — Naslov pove aprava «Jutra» 10297 Zračna soba sredi mesta, se takoj odda. Naelov pove uprava «Jutra» 10178 Kot sostanovalec se sprejme soliden gospod s hrano ali brez iste — Naslov pove uprava «Jutra» 10295 Prazna roba s krasnim razgledom, posebnim vhodom, se odda 2 osebama Vprašati ob Tržaški cesti, vrtna kolonija «Stan in dom», druga hisa, desno. 10303 Zadrt)a moda ie aiur in entlant apkt v perilu -Ugodne nizke cent pri~ IONI JAUEK- CERNL, Uubl/ana. Dvorni >rg / 122; (ji-T-ir-r-ir-innr-tnnt^nrTinn^nnnnnnnn —— tirednâ novosti —— Patentna preproga-postel.ia ki ne potrebuje modroca in |o vsaka osoba ahk nosi na rokah in Ki je notrebna v vsaki hiš' n hotelu, kopališču n ladji stane samo Din 3S0' i 10.000 ГКп posojila išče trgovec za 8 mesece proti visokim obrestim in sigurni garanciji. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Nujno 10.000». 10153 Družabnica Gospodična, trg naobr&že- po poStnem covzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja: za zg® nike in blazine kg Din 60—, i ol belo kg Din 100- 152- josip Brozovic na, s kapitalom lo.ooo Din, kemička čistiona perja ^t0ljrajde0b:° mesti Zagreb, Bo&kovičeva ulica ète«. 1« Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Poštena 329». 10329 01ИИЗ[И31ЖЗЕЗШИ[ЗВВВ13В[2Б][2С Parni strol 4/6 HP zamenlam za elektromofo n inštalacijski materijal (bakrena žica, izolatorji). Ш,_JOSIP JELOVŠEK, Vrhnika Urejuje Ia Maj« n КооаоссЏ «Jutru Adoif Ribnik«. Za Narodne tiskarno d