Požtnlna plačana v gotovini Iztaaja vsak petok ob 17. Stane mesečno po poSti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na5'5O Din, za inozemstvo lODin Račun pri poStnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Dln Kedakcija ln uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št t, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65 Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 12. Celje, petek 22. marca 1935. Leto XVIL t FRANJO ROBLEK 2ALEC 22. man !\iiu»v.-i *»n i. je v reljski bolni*;uci v 70. !etu starusti za vedno zatisnii ^vo, ugledni veleposestnik ter dni in gospodarski de'->- \!'!' g. Franjo Roblek i/ Žalea. s n lega v grob ena ii"!. in naj/aslužn „ osebnosti Savinjske doli.io. Pokojni g. Roblek je bil leta 1907. kot kanrti- dat naroduo-naprodne stranke izvo- Ijen proti dr. Povaleju za državnega poslama in jtj obdržal maiuiat do le- ta lvHl. Oil 1. lOlC. do 1921. in od leta 19:27. do 193?. jo bil žti -no žal- ske. On in pokojni Jo^ sta bi- ia dusevna vodji predvojiega Žalca in Savinjske doline. Nevijili so-' dolovai ?. vso vnemo in Ijubeznijo. Tako je bil predsedn'k Savinjsko p->- iiro, Fmeljam«, Hm?!jar?kega va in Klektrarne v Žalcu. Pred- sedoval je tudi revizijskemu odboru Celj.^ke posojilmre d. d. Lovski krtv- žek v Žalcu ga j<> izvolil za eastneerR rodscdnika. Prav posebnih zaslug i je pridobil za razvoj hmeljarstva ot najvažnejše gospc^larske panoge v Savinjski ilolnii. Pokojni Franjo Kw»,..-. y i>-- >>.l- iočno narodon in napreden moi\ *:re- inenit značttj, človek blagega srca in plemenitega inišljenja. Njegovo svet- lo ime no bo nikoii pozabljeno. Po- kojnikovi rodbini izrekamo iskreno sožaljo. Slava sponiinu Franja Hobleka! Zalee se je danes ixiel v žalne za- ->tave. Pokojnikovo truplo so prepe- Ijali danes v žalec. P-ogreb bo v ne- deljo ob 1(5.30 iz hise žalosti na žal- sko nokopališče. Delovno občestvo učiteljstva kmetijskih nadaljevalnih šol iViovno občestvo ueiteljstva kme- tijskih nadaljevalnih šol dravsko ba- novine je zboiovaio A' soboio U». t in. v U'lovadniei okoliške deške narod- ne šole v Celju. Xavzocih je bilo 72 učiieljev, načelnik kmetijskoga od- delka banske uprave g. inž. Zidanšek, šoi>ki svetnik gosp. Kroš!, ravnatelj šentjurske kmetijske šole g. inž. Pet- kovšek in sreska kmetijska ieferenta ix Laškega in Šmarja pii Jelšah. Po uvodnih besedah predsednika šol. upr. g. Ciosaka s Tehaija. ki se je spominjal blagopokojnega kralja, je g. inž. Zidanšek poročal o glavnih sniernirah delovanja banske upravo za napredek kmetijstva. Za njim je šolski svetnik g. Krošl govorü o na- čelnih smernicah za knietijsko na- daljevalno ^olstvo. V dravski banovi- ni jr 145 kmetijskih nadaljevalnih šol, oil teh deluje lotos 72. novih jo 26, nepopolnih 22. UČencev jc bilo 2300, diugih poslušalccv 7900, reilnili učiteljv 150. izrednih -47. uč.iih ur pa t750. V tem pogledu sta najdoiavnei- Ša mui*skosoboški in logaäki srez. ¦ Rav.iatelj kmetijske Sole v St. Juriju j ob južni železnici inž. Petkovšek je ! govoril o j>otrebi kinetijskega knji- \ govodstva, predsednik g. (iosak je { poročal o pomenn kronike za kmeč- ki stan. šolski uprav. Winkler pa o položaju kinečke mladine v obnuvj- ¦ nih krajih. Sledila so poročila tajnika .šol. upr. : g. Verka, biagajnika šolskega upra- 1 vitelja Inkreta, referentov za Pohor- je, Prekmurje, Sotelsko dolino in Go- rOHJsko i'n i^'-'^i>v /:i urhpiiiki'» in /a prosveto Soglasno j'j bil lzvoijcn odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Gosak, podpredsednik Verk, tajnik Ostanek, blagajnik Inkret in odborniki Borko. Dolgari. .Turančič. Klugler, Kravo>; in Titan. Z zborovanja sta. bili poslani po zdravni brzojavki banu g. dr. Pucn in podbanu g. dr. Pirkmajerju. Ob zaključku lepega zborovanja so bile soglasno sprejete resoliuije, «ia kskurzije ufcin iv iciijskiii naaljevalnih šol četrtiM- -ka \ornina na žoleznicvUi, da bi ban- -!;;! itiiiava podprla akeijo za izdajo lu-büMikov za kmetijske nadaljevai- !o sole, da bi se pri premešOanju ti])Dstovalo delo učiteijev nil kmetij- skih nadaljevalnih šolah in da bi bil v v-ak sreski kmetijski odboi* imeno- van eden vodj:i kmetijske nadalje- VSS CENJ. BOPISXIKE r?osimo, da hi nam pošiljali čim kra'^ *- ¦-¦ -¦: - „^g jia n0«^ce)i |,:2j iai;; ^ , i ^a prostora ne nio- remo objavljati dclgih dopisov. Dalj- ?c dopise sprejeiuamo vsak teden sa- ino do četrtka opoldue, krajše pa v petek breL izjeine le do 10. dopcldno. ker se nato redakcija zakljuci. Redakci;a. 3a2eLe ustvarila znanost SAflCDV KALO DO NT PROTI ZOBNEMU KAMNU Dve avtomobiiski nesreči s smrtnim izidom pred celjskim okrožnim sodiščem CELJE, 22. marca. V zadnjih dneli sta se vršili pred coljskim okroznim sodišeem glavni razpravi glede dveh avtomobilskih Mosreč, ki st;i se zgodili let« 1934 v i'eposredni bližini vasi Sv. Peter v Saw dolini in ki sta obe zahtevali tloveški žrtvi, ki sta si pa tudi no čudnem slučaju zelo potlobni. Dne 24. junija 1934 zvečer se je vo- /il celjski zdravnik g. dr. Rudolf Sad- jiik po državni cesti skozi Dobertešjo vas proti Celju. Nasproti u\\± je pri- j>eljal lludolf LoCionik na biciklu. V zadujem trenutku je Ločičnik, ki je vozil pravilno iia svoji desni strani. /avil na levo, tako da je zapeljal na- ravnost pred avtomobil. Dasi je dr. Sadnik takoj zavrl, je zadcl Ločičnik s tako silo na avtomobil, da je padei preko sprednjega dela avtomobila. Nesreta je še hotela. da je zadel z glavo ravno na obre^tni kamen. Pri- [)eljan je bil v celj^ko bolnišniro, kjer je takoj umrl. Dne 8. novembra 1934 pa je vo/.ii g. Josip Kojnik, trgovec s Polzele, po državni cesti o- lju. Tudi tu mu je pripeljal uasproti na biciklu Ivan l-ršič. Tudi v teni slučaju sta vozila tako avtoinobilisi kakor kolesar pravilno vsak na svo- ji desni strani. Iz neznanegu razloga je Uršič zadnji trenutek krenil ostro v levo stran, kakor bi hotel pre- voziti cesto še pred avtomobilom. Avtomobil ga je zadel z blatnikom s tako silo v glavo. da jo takoj na lieu mesta umrl. V obeh zadevah se je vršilo že več razprav. Dr. Sadnik je bil ot» okro*- nega sodišča najprvo obsojen. Vsle^i priziva pa je apelacijsko sodišče raz- sodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo. V zadevi g. Rojnik-a jt- \uuil raz- pravo na lieu mesta g. sodnik okroz- nes-a sodišča Lesjak, v zadevi g. dr. Sadnika pa g. sodnik okrožnega so- dišča Detiček. Obtožbo je zastopal v obeli slučajih namestnik tlržavncga tožilca g. Antipin, oba obtožeuca pa I je branil g. dr. Kalan. V obeh zadevah je bil zaslišan ko( izvedenec g. inž. Stolfa od bansf-k»' upi-ave v Ljubljani. ki je podal teme- HADIVO.T RF.HAH: Razstava Kluba likovnih umetnikov »Brazde* v Celju Slovenski Štajer do o.-vobojenja ni imel središča, ki bi bilo omogočalo koncentrični raz.voj slovenske likov- ne umetnosti. zato tudi ni imel '.io- benega kluba likovnih umetnikov ali p-odobne organizaeije. Kar je dala naša pokrajina likovnih umetnikov, so delovali več drugotl. kakor pa do- ma. Zaradi tega v Mariboru. Celju in Ptuju tudi nismo imeli razstav del slovenskih likovnih uinetiukov. Vse to nam je dalo sele osvobojenje. Mvi- l'iboi- je kot največji conter severno- vzhodnega dela svobodne Slovenije •"•util že takoj po prevratu nujno p;>- trebo zdnižiti v skupni organizaeiji vse, kar ustvarja likovno uinctnost ia tem področju. L'stanovil se je klub »Groliar«, ki je z uspehom priredil prve razstave it; položii prve teuie'jo /.« pozne.jši razvoj. l'azni vzroki so /.akrivili, da so njegova plenienita stremljcrija pricela zamirati in iia- zadnje je razpal še klub sam. Tod a naravna. neodoljiva potreba fx^ k'u- bu in -lelu je ze kmalu uato ustvari- li» novo organizaeijo. mariborski K!ub likovnih uinetuikov »Brazdo<--. Ustanovljen pred letoni z uame- noni, da združi v svojih vrstah vse naše likovne umetniko brez razliko umetnostnih smeri, je klub ^Brazda« opravil že dozdaj veliko delo, ki ni ostalo brez vidnih moralnih usp*v hov, četudi materialni niso bili taki, kakor bi bilo želeti. Danes združuje Brazda« do malega vse slovenske slikarje in kiparje. ki žive :ia ozem- Iju bivše Spodnje Štajerske in Prek- murja. ali so vsaj iz njega izSli. Pr- votno je kiub prirejal skupne raz- stave vseh svojih članov ali pa po- sameznikov sai»>o v svojeni središču. v Mariboru, lani je pa priredil tudi svoj prvi nastop v Ljubljani. ki je vzbudil veliko zaniiuanja ne samo t-am, ampak tudi po ostali Jugosla- viji, vaj so o tej razstavi celo zeio obžirno poročali tudi vsi vodilni za- greb^Ki >n beograjski listi. Nekat*1- i'ini je büa ta Ijubljanska razstavsi Brazde« pravo odkritje, četudi so v Ljubljani rdtiii zamrli nekateri od- mevi v Ijubljauski mentaliteti, ki se težko vživi v to. da bi se v Sloveniii nioglo ustvariti nekaj pomembnej- sega tudi izven njenega ozkega po- merija. Po teh uspohih si je pa klub »Bra;^- ua« nadel -.\alogo, iskati kontakt mod svojo umetnostjo in obeiustvom tudi drugotl. zlttsti pa na ozenilju. ki ga njegova organizaeija obsega. In kor je za Mariborom najvažnejši center tega ozemija nase staroslavno Celje, stopa sedaj s svojo razstavo najprej pred celjsko javnost. Ta razstava je prva, ki jo prirejajo likovni umetni- ^; ^.,,-o,-.^.•¦'iiodnega delr <'---""m- v Celju, in prav za prav tudi sploh prva. ki jo prirejajo umetniki sanii. brez posrednikov. V tem je niorda njen najvecji in najaktualnejäi po- men. Je prvi poizkus, da se odstrani odtujenost med javnostjo in doma- Cimi umetniki, saj modei'.ia uinet- nost ni in sme biti namenjena .-.amo velikim centrom in le ozki, separira- ui družbi, ampak mora nujno postati last in zadeva vsega naroda. vsoh krajev in vseh njegovih plasti Na. tej razstavi stopajo preti Ceije slikarji: prof. Anton Gvajc iz Ma- riboru, prof Karel Jirak ix Mari- hora, prof. Franjo K o š i r iz Ptiij«. proi. Ivan Kos iz Maribora, akad. slikar Dore Klemenčič iz Olja, ukad. slikar Zoran Mušič iz Hoc. prof. Albort Sirk od Sv. LenartA v Slov. gor. in akad. kjpar Vkidimir S t o v i c e k i/. Leskovca. ki razstav- Ijajo skupno 8(> del: olj. pastelov. akvar«lov, lesorezov, litografij, risb, plastik itd. P«azlični po letih in snie- reh imajo vondarle vickaj skupnih strendjenj. ki se očitujejo najbolj v tem. da so vsi *e izven impresioni/- ma, pa tudi izven ekspresionizma. dasi zasledimo kdaj pa kdaj pri tem ali oneni v njegovih delih tudi ele- niente teh dveh velikil> snuM-i mvl- vojne in povojne dobe Najstarejši med razstavijaici. pr»>i. Anton G v a j c , sega se nazaj v onn dobo renlizma, ki je komaj priprav- zaradi tega v svojih delih danes bliž- ji, kakor bi nam bil se pred desetinsi leti, ali pa v absolutnem razmahu impresionizma. Razstavlja sama olja, evetice, sadje in pokrajine. Prof. Ka- rel Jirak je nekakšen neorealist, ki ^e po dosedanjih iskanjih bliža svoji zreli podobi (.Most). Razstavlja olja in pastele. Prof. Franjo Košir, ki je zaradi bolezni. ki ga zadnji Cas ovira pri dein, zastopaii le s 7 deli (olja, akvarel) je zrastel iz skoraj istih stremljenj kakor prof. Jirak. Prof. Ivan K o s je bil prvotno zavzet ekspresionist, se je pa v novejšem času usmeril v nova iskanja svojeg-a unietniškega izraza. Dore Kiemen- č i č , najmlajši med razstavijaici, je učenec zadnje. dobe in razstavlja pre-, težno gr-afiko. Zoran Muši č je po letih najbližji Klcmenčiču in stoprt s svoji mi petimi deli prav za prav prvič na plai. Xasprotno je pa prol Albert Sirk iz dobe impresionizma. ki je zapustil v njegovi umetnosti moene sledove in um dal v zvezi s poznojšimi stremljenji docela svojski izraz. Razstavlja večinoum olja, a tudi moone akvarele. .Vladimir Sto- v i č e k je na razstavi edini slikar. inočan v tehniki in svojevrsten v i/.- vedbi. Razstavlja kipe in plakete. Fako bo l-azstava v Celju vsekakor iep pregled trenut^iega dela naših iloiuačih štaiorskih likovnih umetni- kov. njih prva afirmacija \ tretjem \-( «>pro>Čena. kor je bilo po zasliSanju • pric in po zaslišanju izvedenoa ter j lirueih dokazilih na kraju saiueni ano, t1a sia v obeh primerih i>o- ( m'Mi'coiifii /akrivila nesroČo sama. Politični pregied i* Uvedba sploŠne vojaške dolž- nosti v NemčijL XeniSka vlada je v »¦¦oboto skleuila /opetao uvedbo sploš- ne vojaške dolžitosti v Neničiji. Sklep vlado st- glasi: 1. NeinSka vojska mi bo o Belo knjigo« in na podaljsanje vojaškega roka v Franciji p Francoska vlada )o na svoji seji v sredo sklenila obtožiti Nemčijo, ki je uvodla sploSno vojctSko obveznost. zaradi krSitve mlrovne pogodbe pred Drustvoni narodov, obeneni pa je iz- rocila v Berlinu energičiio piv>testno noto. v kateri i/javlja, da no prizna- va enostranskegn razveljavljenja vo- jaškib iHlredb mirovne pogodbo in si pridržujo i>opolno svobodo glede svo- j Hi nadaljnjib ukrepov. Krancija zahteva sklicanje izrednega zaseda- nja svota DruŠtva nai-odov, ki naj \ razpravlja o ki-^iivi mirovne pogod- j be. j p Drzave Male antante in Balkan* ske zveze so trdno odločene, da no J bodo pod nobenim pogojein dopu^tilo I uiti najmanjšo krsitve mirovnih po- godb s strani Madžarske, Avstrijeali Bolgarijo. Vsak poskus kršitve mi- rovnib pogodb bo imel za posledico. vet im seji 21. t. m., predvideva mod drugim, da se lakoj prične gradnja železniške proge Št. Janž—Sevnioa, ki so ho pozneje ]x>- <.laljšalra na Novo niesto — Stražo — Delniei'. Prav tako jo predvideno, da so takoj prične giadiija betonske co- ste Ljubljana — Kranj in Maribor .St. IIj — «Irzavna meja. (1 Kmetijski minister dr. Dragotin Jankovič jo govoril v >oboto zvečcr po radiu in naglasil, da je kmetski stan najboljšo poroštvo za jugoslo- vensko edinstvo, izjavil je, da je po- litična demokraoija bankrotiraia, iiaglasil. da je v zadružništvu rešitev iz gospodarske stisko, in sporočil. da pripravlja vlada zadružni zakon za yso državo, s katei im naj so zedi- ni vse na-se kmetsko zadružništvo. d Minister za telesno vzgojo dr. Ljudevit Aner jo imel v čelrtek zvo- čer po radiu programatiCen govor, v katerem jo podcrtal vzgojni poinen sporta, ki ga država sistematično podpira. tialjo izredno važnosl sokol- .-tva in gasilstva ter vsega nacional- neg-a sporta, ki naj vzgoji zdravo, trezne in postene drtavljane. d Stoletnica rojstva velikega sina slovenske KoroSke. \ nedoljo 24. t. in. bo sto let, odkar sc je rodil v Zrelou pri Celovcu veliki učeajak univ. pi-of. Josip Stefan. Po dovršitvi ljuci- ske sole je studiral na celovski gim- i.aziji in je bil že kot dijak oden naj- vneteiših pevcev tedanjega sloven- skciga pevskega zbora v Celovcu. Uni- verzo je studiral na Dunaju ter so posvetil naravoslovju. Na znanstvo- nem polju se je odtično izkazal zara- di svojih presenetljivih uspohov na področju matematike in naravoslov- ja. Tudi na področju elc-ktiotehniko je .i-osegel veliko uspehe. Na dunaj- s;ki univerzi je dolga leta do!oval kot uacelnik ¦.iravoslovnega odtlelka, več- kiat pa je bil izvoljen tudi za rek- torja. Na dunajski univerzi povoli- čuje njegov spomin lepa spominska plo.>fa, a tudi razne druge univerze | so ga izvolile za svojega fastnega ! Claim. Slavni učenjak, ki je bil ved- j no zvest svoji slovenski korožki do- | movini, jo umrl 7. januarja 1803 na j Dunajii. j d Dr. Ninko Perič — poslanik v j BnkareitL Predsednik Državnega sveta in bivši predsednik Narodno skupšCine dr. Ninko Peric- jo imono- van z'a kr. poslanika v Bukaresti. d Premestitev beograjskega av- strijskega poslanika. Herman Plo-i- bcra. odbornik konjiške posojiluice, biv§i clan upravnega odbora Zvezne tiskame v Olju in agilen društve- nik. Pokojniku bodi ohranjen fasten spomin. težko prizadetim o voznina raču;iala. kakor bi bilo blago poslano od od»!ajno postaje ne- l>osvedno do končno nftinembne po stajc. Te ugoduosti boda stüjülo v vo- ljavo 1. junija. Pripravlja sc tudi n- sorma tarifo za žito in moko in rovi- /iia blaerovinh tarif in bo o tern raz- pi-avljal tatifni odbor, ki ^ sklioan VA 2i>. t. in. v Ljubljana. d Nov franeoski poslanik v Beo- gradu. DosOvla.iji framoski poslanik v Boogradu g. Nagg> ar je preine^fon za poslanika v Prago. Za novegn frant'oskega ])oslanika v Beogradu je imenovan g. Dainpier, doslej svel- nik franroskoga poslaništva v Rimu. d Visoko odlikovanje bana dr. Pu- ca. Na predlog predsodnika vlade ie regentski svot odlikoval ban a tlrav- ske banovino in bivšega Ijubljansk»- ga župa.ia dr. Dinka Puca z redoin Jugoslovoiiske krone I. stopnjo. .1 Upokojitev v finančni službi. / odlokorn finančnega ministra jo npo- kojon inspektor finančne kor.trolo v Ljubljani g. Anton Muc, ki je -hlž- bovai tudi vec let v C?!ju. kjer si je kot v:-eskozi korekten uraduik, /na- oajen mož in prijeten družabipk pi'i- ciobil rnnogo prijateljev. d Vrhovno državno pravobranil- stvo s sedežem v Beogradu (Fercii- nandova ulica 2) je bilo osnov.mo v smislu zakona o državnem pravobra- nilstvu. Poslovati bo zacelo 1. aprila. d Proglasltev za mrtvega. Okrozuo sodišce v Celju je uvedlo postopauje, ita se progla>i za mrtvega Janez Ko- žar, pristojen v občino Loko pri Zi- danem mostu, aazadnjo rudar v Hra»tniku. ki jo odscl ob mobiliza- ciji 1. 1914. s 2i). domobranskim pol- kom na rusko bojišce, kjer je izginli brez sledu. d Ali se more zdravje kupiti? No, nioramo si ga ohraniti. Zato negujto svojo zobe redno z zobno kremo Sar- gov KALODONT, ki ima v >ebi učin- koviti dodatek sulforicinoleat dr. Bräunlicha. S tein odpravite polago- ma, vendar zanesljivo zobrni kamen in prepročito, da so naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna vo- i!a Kalodont. d Duaajska vremenska napoved za soboto 23. maTca: Pretežno jasno. toplo, liiirno. Celje in okolica c Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandxu I. Uedinitelju v Celja opozarja župnij- ske urade, sole, občine in posamezno osebe, ki so prejele nabiralno polo, da naj tudi v tern slučaju, ako so do- bili nabiralno polo iz Ljubljane ali Maribora, nabiralne akcije za Celje nikakor ne odklanjajo, marveč rav- no nasprotno, druge nabiralne i>ole bodisi odklanjajo, ali pa vsaj kljub temu, da so že nabirali za Maribor in Ljubljano. o*l nabrane vsote vsaj primeren del odkažejo celjske,tnuu odboru. Nikdo vie more siliti niko- gar, je delo saraarijana. čo izvira iz ljubezni do bližnjega!« c Morilec Ivan Polenik aretiran! Poročali smo žo, da je 32-letni Iva.i Polenik. ki je pobegnil [)o uinoru G9- letne prevžitkarice Elizabete Repče- ve pri Sv. Jakobu pri St. Juriju in ki je nujno osumljen tega umora, iz- ginil broz sledu. V nedeljo pa so ga orožniki izsledili v Hudem kotu v občini Ribnici na Pohorju. Polenika so prepeljali v zapore okrožnega so- dišča v Celju. c Samonior v Novi cerkvl V sredo si je 27 - letni pekovski pomočriik Stanko KoroSec v Novi cerkvi pri -lev. 12. Nova Doha« 22. III. 1935. Straa 3. '"¦" "• ''' '•' "'' " r-'' K .-. i w»\ t. | ¦ *-:..... i.okresoin fcroglo v glavo. TexU) ..nje.irua Korošcu so ]>ro]>e!jaii v ¦.M-ko bolnisnico, kirr h" v č"tru>k ¦¦¦¦>rt'l poskodban Podaljšnnje velt:njA»egrt daljno- voda od žalca do Ctlja. Kraiij-Uc .!»•• ielne elektrarne ><> projektir.il;' /.unidlm daljnovcHln visokr napetosti 2!> Ii>. 11> mi kolodvom y ¦*..i..„. OtvorÜev slikarske razstave ma- ribcrskih likovnih umetnikov ho v nrde.ljo 24. t. in. ob 1U.;>() y mali dvo- rani Celjskegn daunt. Razstavijena hod'» razna nova «tela, priključil pa *e bo tudi Oljan Kleiuenčič s svoji- iili grafikami. HazMnva bo odprta od 24. t. ni. do '">. april.'i .snk dan od '.>. do 1?». c Bolgaxski pevski zbor »Rodina« >e je poljal v soboto ob 1 i.35 na poti it Ljuhljauc v Maribor skozi Celje. Xa rHjskeni kolodvoni so navdušeno )K>z(1rtivljali bratske goste zaštopni- ki celjskih kuHurnib društev, velika množiea občinstva in šolska rniada- iia. Gostje so prejeli cvetje in so so po kratketn jmstanku ob pHsrcneni v/klikauju odpoljaii daljo. ( fclani trgovskega sodišča v Celjn. S Z fidlokom ministra pravde so \ sn»i- j .sin flena 1. uredbe o tvgovskih so- j -ill imonovani gg. .Tosip Kramar. '¦¦ r.ist y Celju. tei- Fran Lukas h> Karol Loibner. trgovca v Celju. za . China trgovskega sodiSea pri oV-^'* ' nem sodištu v Celju za I. 1935. Iz šolske složbe. V visjo skupino >:.» aapn-dovala gosp. Fran Voglar. upravitelj okoliske deške narodne v Celju. in g. Konrad Lenasssi. Tia dri. dvorazredni trgovski . Olju. Celjski šahisti so zopel prema- ; gali Čakovčane. Plod meseti je go- I ai Ct!jski šahnv>ki klub v C.st- ! u in premagal y mrdnicstni tek- I ranikajšnjc š;ihistp v raznierju { ' - ' '(1'k> je hü« v hotelu -Ev- ropi ;u rpY'anzua Medtnpstnv} t!jein h\ Čakovcem. Ker jp bilo pot glavnib celjskih šaJiistov «•dsotnib. sf jo klub ]iomÄgal r. dru- puTii svojimi igr.llci in -?i zopet pii- boril lej)o xinag-o v raznierju b in ]>oi j.roti 2 in pol. Podrobni rpzultati: j mi.. Sajovir (Ci : Ha!jis7. (C) 1 : 0. Ci- .jan : Benre J4 : 44. Peternma : Legen- ^.ter.i 0:1, mag. pb. Hočevar : Nö- thig 1 : 0, (irašer : Homes 1 : 0, Do- brajt : Pintač 1 : «, VI. Diehl : Mad- iarič <¦ : I. Kormur : (ioriraj 1 : 0. •- Jubilej celjske »Oljke«. Pevsko druStvo »Oljka< v Celju bo proslavi- U» v nedeljo 7. aprila 15-letnico ob- >toja in sicer bo ob 9. slavnostno zbo- n»vacije v dvorani Ljudske posojilni- i-i\ ob In. pa bo istotam koncert slo- v**n«k»h timfinib \x\ tiarodnih pesrni. . Izredni cbčni zbor pevskega dru- Stra »Oljkc« bo drevi ob nsmib y (»rtnnn donni. . Podrnžnica Slovenskega lovske- ga drnStva v Celju bo iniela rodn» S'-tni obTni nedeljo 24. t. in. '•'¦¦ n M0 dope. . hotp.lu »Hubertu- \a dneviiem redu je tudi >;klo- o preosnovanji) podružnioe \ j stojno di-uštvo. Na občiiem zbo- ' ru bo porrxal g. nispp.ktor \\r. Stanko " ' o novem lovskem zakonu in ui uredbi. Pri^akuje se polno- šievilna udeležba. i- 55. redni občni zbor Hmeljarske- ga dmštva za dravsko banovino 1>) na pi ''¦>. (. tn. ob pol 9. dopol- ¦ ••*'¦ _____:ii g. l{obleka v 2alcu po jnem diievnein redu. Udeležba -volHMia saino društvenikoni. «¦ Zveza čebelarsklh podruinic /a WtSo mariborsko oblast t Celju bo 1 svoj 9. redni letni občni zbor | ieljo 24. t. m. ob &. Zjutraj v ho- | t^lu »PoÄti«. Zadruga drž. uslužbeneev za na- bavo potreb^čin v Celju vabi clan" lor ostalc državnt' in samoupravne uradnikc in upokojonco v Celju in t>ko!ici na zadružni sostauek, ki b<» j v npdel.io 2i. t. in. ob 9. dopoldno \ j mali dvorani Narodnpga doina. Sc- | stanka sp bodo udeležili tudi zastop- ! '.liki \*.'I»:»\ n.'iln.' ¦,-:i,lui >¦.. [¦> \T: ril.:)- i a. r llrušlvj /a dekoracijo in rsklaiuo v Celju obYPsc^i svoje i-lano, tla b«> • pre«taval aranžer g. Slavko ViSt'.ar v j fetrtek 28. t. m. ob 20. v dvornni j Obrtnega doma o aktuahiih dekora- ; cijab. c:iaii:-tYO se poziva. d-a so udo- | leži pi-edavanja polnoJtevilno, ker bi , se sicer ])O-/.nejo narneravana preili- \anja ;ie vi'sila. •• žetev smrli. \' soboto je unnl:. . Colju (.Mariboi-ska t-est»i 7) v .-¦tarosti ¦ S^> let zaspbnica Ann Rodetova. roj. \ LikoviOeva. v nedelj > j»- umrl v Celju ) (SlomAkOx- tig .">.; SM-letni mestni re- ' vrr> lg-,i¦« KortMic, v sredo pa je I mihi! \ Celju (Krekova eesta til) S4- | iejn: ;asebnik j. Anton Kur.š^k. v C-e- ! titek je unirla v Zavodni 35 pri Ce- ( !ju r»(>-letna zasebnica Justina Drol)t- ! ževa in na Sp. Hudinji öl ]:!» Celju ! ti7-|ptna posestniea Marija Bornžko- ; va. v petek pa na Sp. H»idipji IT pri j Celju 29-1 etna ueiteljica gtič. Albina ! l^Piljeva iz Gaberja pri Doinji Le.i- j ('avi. V eeljski bolnišnici .o 30 Din: Fle- ie Miran, Friedl Franc, Friedl Leo- ' poldina. Ropotar Olga, Saveli Josip: po 25 Din: Burdtan Ema, Sajnker Franc, Zupanc Franc: po 20 Din: j Točnjev Miliael, Hojnik Franc, Čre- j pinšek Blaž. Črepinšek Ferdo. Gor- j ianc Miba. Lavrenčič Josip. Lončar Ivan, Trampuš Miha, Vrabič Franc, Čepuš Blaž» Smodoj Jernej; po 15 Din: Šu.iko .Tosip. Knez Janez, Košir Alojzij; po 10 Din: Kapun Viktor, Kuper Matevž, Petauer Ivan, Kmecl Antonija, Makarovič Ado, Goja Jo- > žef. O d v e t n i k i in n o t a r j i : po | 1000 Din: dr. Juro Hrašovec, dr. Er- J liest Kalan; po 500 Din: dr. Gvidcn J Sernec; po 400 Din: dr. Valter Riebl. | dr. Georg Skoberne; po 300 Din: tiv. \ Fortunat Mikitletif. dr. Milan Oro- j ze?i: 250 Din: dr. Y<": 'Tašovec; po 1 200 Din: dr. Alojz ¦. dr. Karol | Laznik, dr. Friderik Za:ipger; po 100 j Din: Franc Burger, dr. Rudolf Dobo- Yisek. dr. Josij» KarlovÄek. Jernej Stante, dr. Dracotin Vrečko. dr. i Alojz VorSif: 50 Din: dr. Jakob Horl- z.ar; 30 Din: ^\v. Anton Ogme.k. Objava seznama prispevkov nadaljeY'ala. »¦ Ccljska gasilska župa bo priredi- 1 v nedeljo 31. t m. ob 8. /jutraj v Ga- . silskem doinu predavanje za gasilske j častnike (poveljnikev podpoveljnike ; in orodjarje), v nedeljo 7. aprila ob j ^. zjutraj pa istotam ekonomsko- i strokovni tefaj za tajnike in blagaj- ' nike. Poleg župnih funkcionarjev bo- | sta predavalu tudi gg. dr. Albin Ju- | bart in prof. Milan Fabjančič. j c Celjska podruinica «Merkurja«, ! društva trgov^kih i.i privatuib na- ; mešCencev Jugoslavije, bo imelo 5. občni zbor v torek 28. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Na Dolžnost matere: otroško perilo mora bit! posebno čisto Kako često se pripeti — zlasti pri sla- bo opranem periiu — da zaostane v ticanini nesnaga in bolezenske ka!i, ki zelo lahko škodijivo vplivajo na nežni in občutljivi organizem otroka. Zato je baš za otroško periio Radion tako od- lično pralno sredsivo. Ze pri kuhanju prehaja nam- reč na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno po- no mila vred skozi peri- lo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali. ¦* Kar je debro za olroško perilo, velja seveda še v večji meri tudi zovse drugo perilo v gospodlnjstvu in družini. Domači Izdelek ^^^^SCHICHTOV----------- RADION perc vse higijenično cisto dnevnem redu je tudi problem bol- niškega socialnega zavarovanja. <• Mestno poglavarstvo opozarja vse rezervne oficirje na predavanje, ki bo v sredo 27. t. m. ob 18.30 na istem mestu kakor zadnjiC. Pride jo naj ne- koliko prej, da bo mogoč točen zače- tek. Udeležba obvezna. c Mladeniči, stanujoči v Celjn-me- stu, rojeni leta 1915. in starejši, ki se morajo predstaviti leto.- naborni ko- misiji in se Želijo, četuko službo ima >>d 24. do «0. m. 1. vod. reševalito II. skup.. ii>- 'iL;-ijsko '.lam. povcljn. v K-r.iiSnik. Sport t SK Atletik : SK Celje 3 : 2 (2 : 1). Na Jozesovo je bila na Glaziji ob pri- sotnosti okrog 400 glednlcev otligra- :ia prijatelj^ka nogometna tckum med SK Celjem in celjskimi Atleti- ki. Teknia ni bila posebno zanirniva. ker se je obema movštv.- iialo pomanjkanje treuinpra. .. .j SK Celja je uastopilo s stirimi rezerva- mi, izmed katerih se je obnesla zla- sti leva zveza. Poraz je v glavnem zakrivila obramba. Celje je boljše komblniralo, Atletiki pa so Igrali ^n- I žrtvovalno. Celje je bilo \- prvi pölo- Y-ici prvega in drugi polovici drugega pojfasa v lahni premoči. v ostalem casu pa so imeli Atletiki več od igre. Goli za Atletike so padli v 5. min. in 41. min. prvega ter v H. min. dry- gega polčasa. Gola za Celje pa v 4. min. prvega in 34. min. drugega poi- Ca^a. Koti f> : 5 za Celje. Tekmo jo «odil g. Veble objektivno. Igralcem SK Celja se pozna, da ne prihajajo redno k treningom. kar je predpo- goj za uspeh moštva. V tern pogledu bo treba več discipline in ur)7-rtvovn*- uosti. t SK Svoboda (Maribor) : SK Oiimp 5 : 3 (1 : 0). \" nedeijo popoldne je go- stovala mariborska Svoboda v Celju in na Olimpovem igrišču ob prisot- nosti 400 gledalcev zasluženo pora- zila moštvo celjskega Olimpa. Tek- ma je bila zelo napeta in zanimiva. toda zlasti v dnigem polčasu pre- ostra. Svoboda je pokazala boljšo tehnično in kombinatorno igro. 01 imp pa je igral požrtvovalno in /. elanom. V prvem polčasu je bila igra povečini izenačena, po odmoru je Svoboda četrt ure prevladovala, na- to pa se je 01 imp znašeh pritisnil in zal)il 3 gole in vodil s 3 : 1. Šele v 33. min. so gostje pokazali xi?e svoje zna.ije in v štirih minutah zabili sti- ri gole. Koti 4 : 3 za Olimp. Tekmo je sodil g. Veble zadovoljivo. V pred- tekmi je rezerva Svobode poraxila rezervo Olimpa v razmerju (4 : 1). t Tekma v alpsfe! kombinaciji na Smrekovcu. Srnučarska sekcija SK Celja bo priredWa dne 24. in 25. t. m. na Smrekovcu tekmo v slalomu in siiiuku. Ker so snežne razniere zelo dobro (snega je Se preko 1 in), se bo tekma brezpogojno vršila. Vodstvo sekcije je izposlovalo za vse tekmo- valce prenočnino 3 Din za osebo. N.*>- tančnejše infoiniacije s? dobe pri g. Feriju Pleteršku. Celje, katastrska upräva. t Otvoritveno klubsko kolesarsko ilirko na progi Celje—Sv. Peier—Ce- lje (24 km) priredi Klub siov. kole- sarjev v Celju v nedeljo 24. t. m. Start bo ob 14. pri Glaziji. eil; isto- tam okrog 15 t Sestanek neodvisnih noflometnih sodnikov v Celjn bo v torek 2<». t. in. ob 20.30 v hotelu ; Hubertusu«. t Kocbekov dom na Korošici bo oil 31. t, in. dalje odprt in o.skrbovan. Pot otl Vodol dalje bo markirana z zimsko markacijo. Vodniki in nosa- ri v Lučah na razpolago. Stran 4. »Nova Doba« 22. III. 1935. St- Kino Kino Union Celje. Petek 22., sobota 23. in nodolja 24. marca: »Peter«. Filmsktt. komedija po gledališkem koniadu S.. Xada/.a, V glavnili ulogah Fr : Gaal, Hans Jaray, Felikš Bressart, Oto Wallburg, An- ton Pointner, Etna v. Storm, Inire Haday. ReŽija: Herman Kosterlltz. Glasba: Nikola Brodsky. »Peters je eden najboljših filinov letošnje sezo- ne. Predigra: zvočni tednik in »Miki miška«. — Ponedeljek (praznik) 25., torek 26. in sreda 27. marca: »Svet brez niaske«. Izredno zanimiv in na- pöt film. Boibvi z zlikovci s pomočjo aparata /a gledanje na daljavo. V glavnih ulogah Harry Piel, Olga če- hova, Kurt Vespennann, Annie Ma- kart, Rudolf Klein-Roggge in Hubert v. Meyeriiick. Režija: Harry Piel. Predigra: zvočni tednik in -Miki miška«. — V nedeljo ob 10.30 in po- nedeljek (praznik) ob 10. matineja. — Od četrtka 28. marca dalje ruski vclesilm »Heroji Arktika čeljuskin- ci«. Piedstave: ob delavnikih ob K.l.IiO in 20 30, ob nedeljah in praznikih ob 16.15, 18.30 in 20.45. Dopisi Petrovče. Sokolsko društvo v Pe- trovčah bo vprizorilo v nedeljo 24. t. m. točno ob 19.30 v dvorani br. Vo- denika Ganglovo krasno dramo »Sin«, ki je dosegla tudi na večjih odrib. lep uspeh. Zato vabimo občin- stvo, da v čini večjcm številu obišče predstavo. »Nesrečni otrok, kako pa vendar zopet ješ! Dal te bom v zavod, da se boš naučil olike!« — »Ali se tega ne morem naučiti iloma, oče?« »Ne mores si zamisliti, kako hinav- ske so ženske.« — »Kaj se Ti je pa zgodilo?« — »Torej, pred dnevi sem objavil v listu ženitni oglaa in — po- misli! — prvi odgovor, ki sem ga prejel, je bil od moje neveste.« Enosobno stanovanje iSče mirna stranka brez otrok. Naslov v upravi lista. Šolske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Franc LeskovseR CeUe, Glavnl trg 16 Nova hiia 4 sobe, velik vrt na periferiji, solnčna lega, se da v najem. Proda se stavbna parcela v Oaberju, 880 m2, blizu glavne ceste. Naslov v upravi lista. Trgovino z mešanim blagom vzame v najem takoj ali pozneje mlad samski trgovec. Ponudbe z navedbo prometa in za- loge na upravo pod »Dober promet 30« lz drevesnice krajevnega šolskega odbora za Celje-okolico se oddajo drevesca Naročila sprejema uČitelj Zdravko Kovač. OskrbntR za planinsko kočo se i§če. Naslov za natančnejše informacije pove uprava »Nove Dobe« PraktiKatitinfa absolventinja trg. sole se sprejme. Pismene ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod značko j »Praktikantinja« Prostovoljna licitacija pohiStva in raznih drugih predmetov v dneh 31. marca. 1. in 2. apnia od 8. zjutraj dalje. MiklavSki hrib b (Parkhof) Kompletna spalnica in iakalnica in raznovrstno dobro ohranjeno poh'Stvo ugodno na prodaj. Ojiled od 2.-4. popoldne. Celje, Cankarjeva cesta 9/1 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica In rezerve nad Din 14,000000 — Kupuje in pro- cfeifa devize in valuter Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice ii tekoči račun ter nad! za nje popolno var^ nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj Celjska posojilnica d. d. v Celju ja\lja tužno vest, da je umrl danes predsednik njenega revizijskega odbora gospod FÜANJO ROBLEK VELEPOSESTHIK V ŽALCU Pokojniku. ki je dolgo vrsto let sodeloval pri našero zavodu, okranimo trajno livaležen spomin. Slava mu! Celje, 22. marca 1935. CELJSKA POSOJILNICA D. D V CELJÜ Petsobno stanovanje s kopalnico itd. ter z vrtom se odda na Cankarjevi cesti št. 10. — Celjska mestna hranilnica. Knjigarna in papirnioa „DOMOVINA" Celje Kralja Petra cesta 45 kupuje in prevzema v prodajo rabljene knjige in muzikalije. Interesenti izven Celja naj pošljejo seznam v pregled Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema na « zgoraj nateöene stroke tpadajoča dels in popraiila — Cene zmerne — Postrežba točna in sotidna Štlri parcele po 500 m2 15 minut od centruma mesta se prodajo po nizki ceni, tudi zahranilne knji- žice. Poizve se v Celju, Ljubljanska c. 10, »Celjska vinara« Raxno snažno pohi&tvo spalnica, pisalna miza itd. se ugodno proda. Celje, Gosposka ulica 25, I. nadstropje. Kroja&ki pomočnik mlajši, dober delavec, se sprejme takoj v- stalno službo. Prednost I. tenorist ali goci- benik. Ponudbe na Pevsko društvo »Hurr« v Laškem. Ljudske posojilnice v Celja nekaj vlog (do 100.000) kupim. Pustite ni- slov v upravi ! Ustanovljena lela 1864. Pod stalniiv državnim nadzoritiom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lassni palači pri kolodvoru)! Za hranilne vlogc jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vsodaveno moqo No vim hranilninij vlogamjctakojšnjJ izplačljivost v go-l tovini s posebnJ uredbo brczpogoj J no in v vsakeni primeru zajamcenfl Urejuje Rado Pečnik. — Odgovorea za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Öetlna. — Oba v Celju.