Revijinapot
VinkoLogaj
Direktor Zavoda Republike Slovenije zašolstvo
V tokratni številki revije Vodenje v izobraževanju izpostavljamo
prispevke, ki iz veˇ c zornih kotov osvetlijo pomen vodenja s so-
delovanjem in povezovanjem razliˇ cnih deležnikov v notranjem in
zunanjem okolju vzgojno-izobraževalnega zavoda. Pri tem so iz-
postavljene vloga ravnatelja in njegove kljuˇ cne aktivnosti, ki pri-
spevajo k oblikovanju oziroma preoblikovanju uˇ cnega okolja za
doseganjevišjekakovostiuˇ cenjainpouˇ cevanja.Raziskavenapod-
roˇ cju vodenja kažejo, da je uˇ cinkovitost vzgojno-izobraževalnih
zavodov v sodobni družbi vedno bolj odvisna od vodenja, ki pa
ne temelji zgolj na enem vodju. Novi modeli vodenja temeljijo na
sodelovanju in mreženju ravnatelja s številnimi drugimi vodji ter
deležniki v ožjem in širšem okolju, ki s povezovanjem prispevajo
krazvojuuˇ ceˇ ce se skupnosti. V reviji sta v prispevku Lee Avgu-
štin in Sanje Otto posebej izpostavljena vloga in karierni razvoj
pomoˇ cnika ravnatelja. Avtorici Monika Mithans in Milena Ivanuš
Grmek pa v prispevku prikazujeta sodelovanje specialnega peda-
goga z vodstvom na razliˇ cnih šolah. Pomen mreženja pri razvija-
nju (pred)opismenjevalnih spretnosti predstavlja avtorica Katari-
na Grom.
Pri vodenju pogosto izpostavljamo vodenje za uˇ cenje. Na tem
podroˇ cju je najpomembnejše spremljanje in usmerjanje uˇ citelje-
vega dela. Topa ne zajema le neposrednega spremljanja dela uˇ ci-
teljevvrazredu,temveˇ cštevilneproceseindejavnosti,kipotekajo
v vzgojno-izobraževalnem zavodu in izven njega. V zakonodaji so
sicer opredeljene nekatere naloge, ki so neposredno povezane s
pedagoškim vodenjem, vendar ravnatelj s svojim delovanjem, z
naˇ cinom komunikacije, s sodelovanjem in s povezovanjem posre-
dno vpliva na klimo inkulturo ter s temna odnose in kulturo uˇ ce-
nja.Ovlogihospitacijvpedagoškemvodenjuravnateljevvsvojem
prispevku govori Vesna Lešnik. Vloga vodje pri doseganju pozitiv-
ne klime pa je predstavljena v prispevku Claudie Rabuza, Vilija
Kotnika, Natalie Gorenc in Boštjana Kališnika.
V reviji predstavljeni primeri povezovanja in mreženja v šo-
lahimajonekajpomembnihskupnihpoudarkovinznaˇ cilnosti.Pri
obravnavirazliˇ cnihprimerovsoizpostavljeniodnosimeddeležni-
vodenje 2|2021: 3–4

Vinko Logaj
ki.Zlastijeizpostavljen pomenmedsebojnega zaupanjainpodpo-
re ter angažiranost ravnatelja.
Podroˇ cja, ki so jih avtorji prispevkov raziskovali, in njihove
ugotovitve, bralcu nakazujejo pomen in potrebo po kompetenˇ c-
ni usposobljenosti ravnatelja, po globljem poznavanju temeljnih
ciljev šole ali vrtca ter poznavanju in razumevanju sodobnih kon-
ceptualnih pristopov. Posredno so v prispevkih izpostavljeni: for-
mativni pristop, uresniˇ cevanje inkluzivne paradigme, oblikovanje
varnega in spodbudnega uˇ cnega okolja ter trajnostno vodenje.
Našteti pristopi se oddaljujejo od tradicionalnih oblik uˇ cenja in
pouˇ cevanja. Zato je kljuˇ cnega pomena, da ravnatelj sam verjame
v tisto, v kar prepriˇ cuje in za kar navdušuje svoje sodelavce. Da
pritemravnamodroinpreudarno,dajeobˇ cutljiv– ˇ cutisodelavce.
To je ena od najveˇ cjih »mojstrovin« vodenja in jamstvo za razvoj
sodelovalne kulture. V tem kontekstu je pomenljiv zapis avtorja
Borisa Zupanˇ ciˇ ca v prispevku »Zgodbi dveh šol – majhne in ve-
like«: »Vodja mora imeti naˇ crt v glavi in srcu in pri tem ga mora
voditi obˇ cutek, da dela prav in dobro. In posluša naj sebe in svoj
notranji glas, pa karkoli že to je.«
Prijetno branje vam želim.
Dr.VinkoLogaj je direktor Zavoda Republike Slovenije
za šolstvo.vinko.logaj@zrss.si
4