Bnčele. (Dalje.) V. Bolezui: a) Griža. Bučele imajo to bolezen, ako nekšno redko, rudeče — smradljivo blato od njih kaplja in ž njim satovje ogrdijo. To pride od prehlada. b) Gnjiloba. Ta je silno nevarna, ker pokonča čestokrat vse panje. Gnjiloba pride od tod, ako plod v satovju gnjije in se potem razširi čez celo zalego. Od začetka si bueele prizadevajo to bolezen odpraviti; a kadar zapazimo otožnost in žalostno obnašanje, je tudi znamenje, da ne bodo dolgo obstale. VI. Sovražniki: Kakor ima človek in vsaka živeča žival sovražnike svoje, jednako tudi bučelice. Prvo med temi moram z žalostjo zapisati: da so bučelorejci najhujši sovražaiki nedolžnim in ljubim bučelicam, ne vedoč se strdi in voska drugače polastiti, kakor da z žveplom in tako naprej pridne živalice morijo, v zahvalo za njih trud in marljivost. 0 koliko tisoč panjev se na leto s tem činom ugonobi! Ni moj namen tukaj razpravljati, in vas o tem poučevati, kako se strd jemlje itd., nego tega znanja si iščite v nalašč za to spisanib knjigah in časopisih, v katerib je v to področje spadajoče blago nataneno opisano Le samo v kratkib potezah sem vam hotel bučelo opisati, ter rečem: - Gorje vam, ki morite nedolžne in ljube živalice, pred Bogom vas čaka oster odgovor. Sovražniki so dalje bučelni tatovi in oni, ki imajo roparice. Oropane sosedove bučele imajo tacega za največega sovražnika, ker so zgubile zaklade svoje iu še celo — življenje. 0 gorje tudi bučelnim tatovom, ker božja previdnost bo tacega budo kaznovala, že radi tega, ker bučelice prinašajo blago, brez katerega se sv. meša ue bere. Med živalimi so pa nekatere ptice škodljive nježnim bučelicam n, pr. lastovice*). vrabci, senice, srakoperi, detli, škorci; a le tedaj, ako jim zmanjka drugi živež. Ker pa ptički tudi mnogo koristijo na sadnem drevju, obirajoč gosenice in druge škodljive mrčese, radi tega jih ne smemo proganjati, ter odpustiti drage voije, ako nam pozobljejo ktero bučelico. Sršeni in. ose so tudi silni sovražniki bučel, a med temi je jedna najbujša z iinenom bučelni volk. Se z labkoma spozna od navadne ose po daljši glavi, močnejših prsih in ozkem zadku. Gnjezdo ima v rahlej peščenej zenilji. Ta žival znese vsako svoje ja.jce v bučelno truplo, da se izležen mladič od njega živi. Navadne vse pa ljubijo bolj strd, kakor bučelno meso. Zlasti tudi med ljubijo mravlje, pajki, žabe in miši. (Dalje prih.) *) V zadnjem času se je piepričal nek buželar: da lastovice lovijo samotrote. Ako.iena tem kaj resnico, bile bi nježne lastovice velike prijateljice bučelarjem.