Poštnina plačana ¥ Slovenski Prezzo - Cena Ur 0.40 Štev. 296. V hjuhljani, v sredo, 24. decembra 1941-XX Leto VI. Iskljutna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega Izvorat Unione Pubblicit« Italiana tl A_ Milana Urednlltvo lo opravsi Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amminisirazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana Concessionaria esclosfva pe? la pnbblicttA di proventen*a italiana ed estera: Unione PubblldtA Italiana 8. A. Milana Vojno poročilo št. 569: Krajevni boji v Libiji Uradno vojiu\ poročilo it. 569. pravi: Položaj nespremenjen na cirenajskem Gebelu, kjer je bilo delovanje patrol. Angleško topništvo je poživilo svoje delovanje proti postojankam v Bardiji in v Sollumu. Neugodne vremenske razmere so omejevale delovanje letalstva. Edinice nemškega letalstva so uspešno bombardirale Tobruk in Derno. Italijanska in nemška letala so večkrat napadla otok Malto, in so bombe zadele vojaške cilje vkljub živahnemu odporu protiletalskega topništva. Berlin, 24. dec. 6. Uradno poročajo: Včeraj je v severni Afriki v prostoru vzhodno od Benghazija prišlo do bojev, ki še trajajo. Nemške letalske skupine so v zahodni Cirenaiki razbile angleška zbirališča čet in kolone avtomobilskih vozil. Ugoden potek vojne na Daljnem vzhodu: Japonci samo še 450 km od Singapooreja Novi japonski uspehi na filipinskem otočju — Letalski napadi na angleška oporišča v Malaji in v Birmi Bangkog, 24. dec. 6. Na Malaji 6e angleške čete neprenehoma umikajo in so zdaj samo še 450 km od Singapooreja. Japonci so že prišli do Le-gonga, ki leži na bolj odprtem ozemlju, zaradi česar bo zdaj mogoč naglejši pohod oklepnih oddelkov. Ti oddelki zdaj izvajajo neki dvosmerni manever. Angleži zastonj 6kušajo zadržati japonsko napredovanje in so se zaradi tega opustili v za' plotniško vojbkovanje. , .. V | gu padli tudi kanadski polkovnik Henneesi in neka- Tokio, 24. dec. s. Ajpncija Domei poroča, d (erj fianj ;7 poveljstva brigade generala Lovvsona. Tokio, 24. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da 60 japonski oddelki, ki so se 20. decembra izkrcali na Mindanau, v tesnem sodelovanju z mornariškimi silami strle srdit nasprotnikov odpor. Že tisti dan ob petih so Japonci zasedli glavtio mesto Davao. Nasprotnik je do 21. decembra imel 200 mrtvih ter 600 ujetnikov, Japonci pa so dobili v roke tudi ob len plen. Rim, 24. dec. s. Poročajo, da so pri Hongkon- sč> japonska letala izvedta polete na Ipeh ter na različna druga angleška letalska oporišča na severnem delu malajskega polotoka. Med letalskimi boji so bila sestreljena štiri angleška letala. Japon-i ci pa so se vsi 6rečno vrnili domov Zanimive sodbe o poteku vojne v Afriki: Angleži žanjejo v Libiji same neuspehe Istambul, 23. decembra. S. List »Beyoglu« se bavi z vojno v severni Afriki in poudarja, da se Angležem po mesecu dni napadanja lij posrečil noben nažrt, ter da odstavitev Cunninghama jasno priča o nejevolji, ki so jo zbudili vsi neuspehi. Odpor italijanskih in nemških 'čet — tako poudarja list — se je vedno izkazal sijajen in junaški. / Sile Osi so znatno skrčile bojišče in se približale drugim, bolj utrjenim postojankam, med tem ko Angleži čutijo svoje slabosti zaradi oddaljenosti od lastnih postojank. V puščavski vojni ni važno ali izgubiš ali obdržiš postojanke, le da se Angležem ni posrečilo, da bi uničili sile Osi. Auchinlecou ni šlo izpod rok. da bi dosegel določene cilje, spustil se je v boj, ki je zanj brez izgleda. Poročajo, da Je londonski radio prekinjal svoje glasbene oddaje, da bi podal posebna poročila iz Caira. Poslušalci niso bili niti enkrat vznemirjeni, ko so prisluškovali glasbi. Cairo je molčal, londonski radio pa na koncu govori o Libiji. Budimpešta, 23. decembra. A6. Vojaški opazovalec madžarskega lista »Pesti Hirlap« popisuje zagrizene boje, ki 6e razvijajo z veliko silo v severni Afriki, v katerih italijanske in nemške čete osporavajo sovražniku ozemlje ped za pedjo. Pisec opozarja, da so sile Osi sicer za zdaj prisiljene, da 6e umaknejo pred premočnim sovražnikom, a da mu zadajajo hude izgube glede vojnih sredstev in ljudi. Število oklepnih vozov, ki so jim protitankovski topovi italijanskih in nemških čet vrgli iz boja, ter število angleških letal, sestreljenih od junaških branilcev, dokazujejo, da 6e sile Osi v redu umikajo na nove postojanke, da se borijo z velikim zaletom in zadajajo sovražniku kar najhujše izgube. Angleško letalstvo strahovito trpi pod 6talnimi udarci italijanskega in nemškega letalstva. Pomorske zveze z Libijo, zaključuje list, 6o spet vzpostavljene po hrabrosti in jjodjetnosti italijanske mornarice, ki 6e je zopet izkazala v svojem junaškem delovanju proti sovražnim nakanam in je spravila mnogo oskrbovalnih ladij preko morja v Afrika Hudi boji na srednjem delu ruske fronte naprej trajajo Hitlerjev glavni stan, 24. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo. Hudi boji na sredini vzhodnega bojišča trajajo naprej. Na več krajih so naše čete odbile hude napade sovražnika uspešno in so pri tem uničile 19 sovjetskih tankov. Bojna letala in skupine strmo-glavskih letal so jiodpirale boje. Sovražniku so prizadejale krvavg izgube, uničile več tankov in vozil vseh vrst in izločile več baterji iz boja. V vodah pri Sebastopolu je letalstvo poškodovalo sovjetsko vojno ladjo, in sicer z bombnim zadetkom v polno. Vzhodno od Ribiškega polotoka so bojna letala potopila tovorno ladjo srednje velikosti. V zalivu Kola so bombe poškodovale še eno trgovsko ladjo. Berlin, 23. dec. s. Vojaška poročila pravijo, da 60 včeraj nemške čete s sodelovanjem vseh drugih vrst orožja na srednjem odseku vzhodnega bojišča zmagovito odbile številne sovjetske napade navzlic snežnim viharjem. Sovražnik je utrpel hude izgube glede vojnih sredstev in ljudi. Na nekem kraju vzhodnega bojišča 60 rdeči od 20. do 21. decembra izgubili več ko tisoč vojakov. Edinice letalske sile so bile 6talno na delu ter so obdelovale sovražnikov zaledje, razbijale motorizirane kolone in zbrane čete. Pri tem 60 na srednjem odseku 22. decembra uničile številne konjske vprege, 60 to1 vornih in 4 oklepne avtomobile. Budapest, 23. decembra. AS. Na južnem delu bojišča si sovjetske čete zaman prizadevajo, da bi predrle nemške črte. Sovražnik je imel zelo krvave izgube in so Nemci zajeli veliko ujetnikov in porušili mnogo tankov. Proti Italijanski politični pooblaščenci v Parizu Rim, 23. dec. s. V sporazumu z nemško vlado je bilo sklenjeno, da bo Italija kakor Nemčija zastopana v Parizu po političnem pooblaščencu. Za to mesto je bil določen poslanik Gino Buti, o čemer je bila obveščena vlada v Vichyju. Smrtna kazen in druga določila glede zbiranja volnene obleke za nemške vojake Berlin, 24. dec. s. Včeraj je bil objavljen Hitlerjev odlok, ki naj zagotovi uspešno zbiranje volnene obleke, namenjene vojakom na bojišču. Odlok pravi: »Zbiranje zimske obleke je dar, ki ga daje nemško ljudstvo svojim vojakom. Kdor se okorišča z zbrano obleko ali z obleko, namenjeno zbiranju za vojsko, kdor bi obleko odtegoval namenu, za katerega je določena, bo obsojen na smrt. Ukrep začenja veljati ob razglasitvi po radiu ter velja za veliko Nemčijo, za Poljsko in za vse zasedene dežele.« Pogajanja ob turško-bolgarski meji Sofija, 24. dec. 6. Ob bolgarsko-turški meji 60 bila te dni pogajanja med zastopniki obeh držav. V prijateljskem ozračju so razpravljali o različnih vprašanjih, ki so v zvezi z obnovitvijo železniške- novim nemškim postojankam je sovjetsko poveljstvo vrglo sveže sibirske divizije, ki pa so morale izkusiti uničevalen ogenj nemškega avtomatičnega orožja. Bangkok, 23. dec. AS: Izvedelo se je. da so angleška letala, ki so nosila znake japonskih letal, vrgla mnogo bomb v severnem in južuem Tajskem. nato pa so zbežala onstran meje v Birma-niji. Ta maskirana angleška letala pa niso napravil prevelike škode, pa tudi žrtev ni bilo. Tokio, 23. dec. AS: Agencija Domei objavlja, da so po poročilih, ki so prispela v Bangkok, angleške oblasti sklenile premestiti nekaj svojih sil v Vzhodni Aziji iz Singapurja v Rangoon. da bi na severnem delu Malajskega polotoka razbremenili pritisk japonskih čet proti Rangoonu. Ta sklep so Angleži sklenili na konferenci glavnega etana, kjer so govorili tudi o tem, da bo čez mesec dni možno postaviti močnejši odpor proti japonskim četam. Angleži že dovažajo svoje čete iz Indije v Rangoon in dne 19. dec. je prišlo v Rangoon 18 velikih prevoznih ladij, ki so pripeljale okrepitve. Tokio. 23. dec. AS: Poročila iz Guama pravijo, da se je končalo čiščenje otoka in da se je na otok vrnilo mirno življenje. Med domačimi in japonskimi četami se je razvilo živahno prijateljstvo. Tokio, 24. dec. 6. Japonska letala so včeraj v veliki skupini napadla mesto Rangoon v Birmi ter hudo bombardirala lope za letala na letališču, železniško ]>ostajo, vladna poslopja in vojašnice. Več kakor petnajst angleških letal je bilo uničenih v bojih in na tleh, Japonci pa so vsi 6rečno prileteli domov. Buenos Aires, 23. dec. AS: Poročila iz Washing-tona pravijo, da besni med japonskimi in ameriškimi silami velika bitka na Luzonu, kjer so Japonci izkrcali nad 80.000 mož svoje vojske, ki je zelo moderno opremljena in ima t seboj tudi tanke. Tam je prišlo tudi do prve bitke med ameriškimi in japonskimi tanki. Glavni boji potekajo ob zalivu Lingajen. ki je 133 milj severno od Manille, kjer so japonske čete vzdržale napad najboljših ameriških in filipinskih čet. Vojno ministrstvo v Washingtonu Je objavilo poročilo, v katerem pravi, da znaša število japonske vojske v Lingajenu 80.000 do 100.000 mož. Japonske čete je pripeljal konvoj, ki je štel 80 ladij, ta konvoj pa je spremljalo brodovje rušilcev, nad konvojem pa je bila velika močna skupina japonskega letalstva. Letala so zlasti bombardirala ame- Posveti med Rooseveltom in predsednikom angleške vlade v VVashingtonu Pogajanja veljajo skupnemu vojnemu načrtu za vsa svetovna bojišča Rim, 24. dec. s: Skrivnost Churchillove odsotnosti iz Londona je sedaj pojasnila angleška uradna agencija, ki je objavila, da je angleški predsednik vlade že nekaj časa v Washingtonu, kamor je šel, da bi z Rooseveltom obravnaval vsa vprašanja, ki sr nanašajo na vojno. Churchilla spremlja lord Beaver-brook in tehnično osebje. Na sejah v AVashingtonn. ki se jih udeležuje tudi Churchill, se že kaže, da bodo morah Angleži Američanom v mnogočem popustiti. Že nekaj dni se govori, da Američani zahtevajo enotno pomorsko poveljstvo. Zaenkrat to vprašanje ni prišlo v razpravo, ker Roosevelt nfc bi hotel Churchilla tirati predaleč, vendar pa se vztrajno vzdržuje govorica, da bo do takega enotnega poveljstva prišlo in da bo njegov sedež v Washingtonu. Berita, 24. dec. s. Po sodbi nemških pristojnih krogov je potovanje angleškega ministrskega predsednika v Washington ena prvih posledic vojaškega položaja v vzhodni Aziji. Očitno je, da je pobudo za to dal Roosevelt, ki ga skrbe in vznemirjajo vedno veličastnejši japonski uspehi. Rad ni škodo popravil, pri čimer najbolj računa na onemoglo in podlo pripravljenost Angležev. Pri snidenju med Rooseveltom in Churchillom gre v glavnem za to, da bi določili skupen vojni načrt in po njem čim bolj zaposlili Veliko Britanijo, ki nima ničesar izgubiti, čeprav je obsojena, da zgubi v vsakem primeru in zaradi tega more in mora dati naj-vejši prispevek za imperializem Združenih držav. Skratka, jasno je. da misli Roosevelt uresničiti svoj davni načrt za dejansko združenje Anglije, Avstralije. Nove Zelandije, Kanade in Holandske Indije. Ta m*črt je v začetku mislil uresničiti mirnim potem s tem, ne glede na nevarnost, ki je Angležem in Amerikancem grozila od Japonske. Predsednik Roosevelt s peklensko prekanjenostjo igra na karto ameriške pomoči za Anglijo in za boljševike. Brez te pomoči bi ga prometa med Bolgarijo in Turčijo. Poročajo, da bo v 6redi januarja končano popravilo mostu čez reko Ardo, s čimer bo spet omogočen železniški promet med Bolgarijo in nekaterimi kraji ob Egejskem morju. V februarju bo tudi dozidan most čez reko Marico, nakar bo obnovljen železniški promet med Sofijo, Odrinom in Carigradom. S tem bodo začele redne železniške zveze med Bolgarijo in Turčija riška letališča, medtem ko so se japonske čete izkrcavale. Američani menijo, da so japonske ladje prišle iz Hainana, ki je 600 milj od Filipinov. Berlin, 23. dec. AS: List »12 Uhr Blatt« meni, da je položaj na Tihem morju naslednji: 1. na Malajskem polotoku bež« Angleži proti jugu in so izpraznili pokrajino Penang; 2. vodovje okoli Honkonga ho postalo velik grob za mnogo angleških in ameriških ladij; 3. Japonci so sprožili silovito ofenzivo proti Srednji Kitajski; 4. novi močni oddelki japonskih čet so se izkrcali na Filipinih; 5. izgube ameriških ladij ob kalifornijski obali dokazujejo, da se japonska vojna mornarica n© omejuje samo na delovanje v vodah ob Kitajski. bili Angleži in Sovjeti obsojeni, da bodo tudi prihodnje leto dobili nove udarce od Nemčije in od njenih zaveznikov. Toda ta ameriška pomoč bo nujno skrajno skromna, a Roosevelta to ne ovira, da bi si je ne dal plačati že vnaprej kar najdražje. Predsednik Roosevelt torej z železno doslednostjo nadaljuje s svojo imperialistično politiko do držav, ki so ameriške zaveznice. Japonske mornarice ni mogoče soditi po golih računih in številkah. Japonska mornarica si je 35 let prizadevala z vsemi silami, da bi se čim bolj razvila. To se ji je tudi posrečilo, kakor pričajo njeni uspehi pri Havajih, sodi zastopnik japonskega mornariškega ministrstva. Te dni se bo sešla japonska zbornica, da potrdi kakih 70 najnujnejših zakonskih ukrepov. — Deset najvažnejših med njimi odloča o novih davkih. Iz Firenze sta se vrnila v Bukarešto romunski kralj Mihael in kraljica mati Helena. Silovit požar je včeraj v Kopenhagenu uničil neko veliko skladišče. Uslužbenci so se mogli re šiti samo tako, da so poskakali skozi okna. Škode je za milijon danskih kron. V Buenos Airesu je nenadno zgorel francoski parnik »Origny« (10.000 ton). Parnik se je zatekel v to luko julija 1940. Maršal Brauchitsch, dosedanji nemški vrhovni poveljnik, ni postavljen na razpoloženje Berlin, 24. dec. 6. Dasi je Hitler sam prevzel poveljstvo nad armado bo Brauchitsch vseeno še ostal v aktivni 6lužbi in ni stavljen na razpolože. nje. Vendar pa maršalu Brauchitschu še niso bile zaupane nove naloge. Pravni položaj Poljakov in Judov v Nemčiji izenačen Berlin, 24. dec. s.- Ministrski svet za državno obrambo Nemčije je odobril ukrep, ki končno ureja pravni položaj Poljakov in Judov. Gre poseben kazenski zakonik, ki med drugim določa smrtno kazen za Poljake in za Jude, ki bi bili krivi nasilnih dejanj zoper Nemce, v kolikor 80 ti člani velike nemške skupnosti. Blagoslovljen božič želi vsem svojim bližnjim in daljnim prijateljem »Slovenski dom« Velikodušni Vladarjev dar za božič rimskih siromakov Rim, 24. dec. 6. Nj. Vel. Kralj in Cesar, ki so mu vedno pri srcu. zahteve in potrebe najsiro-mašnejšega prebivalstva, je s plemenitim dejanjem izvolil dati rimski pomožni organizaciji na razpolago 65 jelenov iz kraljevega lovišča v Castel Forziano. S Kraljevim darom bodo izboljšali kosilo, ki ga bo tudi letos za Božič delilo podporno društvo vsem svojim varovancem ter manj imovi-tim rodbinam vpoklicanih vojakov. Zaradi tega ho božični praznik v prostorih omenjene ustanove letos imel Še poseben pomen. • k Sedmi ital ij anskl_ general zmagoslavno padel na bojišču Rim, 24. dec. 6. Imenom generalov, ki so že podali dokaze o hrabrosti italijanskega vojaka na vseh frontah, se je zdaj pridružilo novo ime: general Oiulio Borsarelli di Rifreddo. V Marmariki se je bojeval na čelu divizije »Trento« ter bil pred nekaj dnevi hudo ranjen. Včeraj je ranam podlegel v vojaški bolnišnici V Napoliju. Z istim neustrašenim srcem, 6 katerim 6e je izkazal že v prejšnji vojni in je 6kozi desetletja premagoval najtežje ovire na mednarodnih konjskih dirkah ter vedno vodil naše čete do zmage, tako je zdaj spet vodil v boj junaške borce, ki jim je fK>veljeval. Pri tem pa je našel zmagoslavno smrt. Spet nov blesteč zgled sovražniku, kakšna sta smelost in prezir nevarnosti, ki 6ta značilni odliki našega plemena. Vesti 24. decembra Med vsemi vojskujočimi se državami na svetu jo glede prehrane v najboljšem položaju Japonska. Od začetka spopada znaša običajni dovoa živeža na Japonsko komaj 8%. Japonci se v glavnem preživljajo z ribami, ki jih love v lastnih morjih. Morje je zanje najbogatejši vir prehrane. Riža pridelujejo veliko 6ami, vrh tega pa ga veliko uvažajo tudi iz francoske Indokine ter iz Siama, ki sta največja izvoznika riža, sodi tokijski dnevnik »Japan Times«. Predsednik Združenih držav Roosevelt je novoletni dan razglasil za dan molitve v spravo za pretekle grehe in v posvečenje sedanjih nalog Italijanski tisk posmehljivo piše o tem Rooseveltovem sklepu in se sprašuje, če sa bo Rooseveltovim molitvam, pridružil tudi Stalin v imenu brezbožnikov. Romunski državni poglavar maršal Antonescu je poslal III. armadi na Krimu in ob Doncu dnevno zapoved, v kateri pravi, da bo dosedanja slava romunske vojske na vseh bojiščih v zgodovini poroštvo, da se bodo tudi bodoči romunski vojščaki povsod ovenčali s slavo. Japonska vlada je v hiši ministrskega predsednika včeraj imela dolgo m važno posebno sejo, katere so se udeležili tudi prvaki vojske in mornarice. Ministri so razpravljali o različnih vojaških in političnih vprašanjih, ki se nanašajo na bodoči razvoj vojne. Japonski veleposlanik v Buenos Airesn je Izročil argentinskemu zunanjemu ministru posebno Sfjomenico japonskega zunanjega ministrstva, v kateri Japonska slovesno zagotavlja, da nima nikakršnih napadalnih namenov proti Južni Ameriki. Brazilija bo utrdila otok San Fernando, ki leži sredi južnega Atlantskega morja. Cilenška vlada se je odločila za izredne vojaško izdatke v znesku 4 milijone pesosov. Izvoz argentinskega žita je letos za 30. odstotkov manjši od lanskega izvoza. Iz nemškega vojaškega vira poročajo, da so nemška bojna letala predvčerajšnjim letela nad obalo velike Britanije ter se nejjoškodovana vrnila, domov z dragocenimi fotografskimi podatki, sttri nove lorde iz vret angleške delavske stranke je včeraj imenoval kralj Jurij VI. Nocoj ob 21 po francoskem času bo maršal Petain imel po radiu govor vsem Francozom. Dalmatinski guverner Bastianini je včeraj 6prej'el civilne komisarje z ozemlja, priključenega zadrski pokrajini. Imel je z njimi daljše posvetovanje ter jih pohvalil za njihovo dosedanje dela Kako letošnji božič hodi po Ljubljani Ljubljana, 24. decembra. Leto je spet minilo in danes je sveti večer Večer, ki ga posebno mladina tako težko priča* kuje. Danes zvečer bodo zagorele lučke na božičnem drevescu, jaslice bodo kakot žive, otroci se bodo razveselili božičnih daril pod zeleno smrekico. Ljudje bodo Sli k »polnočnicam«, ki pa bodo letos že v poznih popoldanskih urah. Doma pa bo zvečer tako prijetno toplo, še bo dobrot na mizi in bo skoraj pravi sveti večer, takšen kakor so bili prejšnja leta. Mesto je v božičnem razpoloženju. Ce te pot nanese, da moraš po mestnih ulicah, boš videl, kako hite ljudje iz trgovine v trgovino In kupujejo darila, da bodo e njimi razveselili vse, ki so jim dragi. Pred trgovinami z igračami pa kopica otrok, ki občuduje, kako drve električni vlaki, kako imenitno so izdelani vojaki iz svinca, kako Ječe v Budimpešti so nabite z Judi, ld pričakujejo odhoda v koncentracijska taborišča. Večino teh Judov sestavljajo špekulanti, nakopičevalci, de-fetisti, ki so širili zlagana poročila -o vojni, lastniki skrivnih igralnic ter člani črnih borz, strokovnjaki za nedovoljeno trgovino e tujim denarjem. Madžarske policijske oblasti nadaljujejo neusmiljeni boj zoper te vrete Judov. Madžarski minister za preskrbo je sporočil, da preučuje zdaj ukrepe za ureditev in omejitev ' porabe živeža. Nakaznice za živež bodo uvedli po V6ej državi. Japonski in siamski ministrski predsednik sla 6i poslala brzojavna voščila zaradi sklenitve vojaške zveze. V njej poudarjata, da st* Japonska in Siam že Iri sto let tesno sodelovala in da bo za Siam napočil dan največje sreče tedaj, ko bo izločen iz vzhodne Azije 6lehemi angleški ter ameriški vpliv. Angleško izkrcanje na portugalskem Timorja ni v krogih holandske Indije povzročilo nobenega presenečenje, Že davno prej je bilo namreč sklenjeno, da bodo Anglija. Amerika. Kitajska in angleški dominioni, na kratko, države skupine ABCD, prisiljene k zasedbi portugalskih kolonij, če bi prišlo do napada na Holandsko Indijo. Romnnska vlada f? sprejela sklep, po katerem se lahko kmetijski pridelki svobodno izmenjavajo med pokrajinami, ki so bile nedavno zasedene, in med staro Romunijo. Odpravljene so vse omejitve za potovanja v te kraje in je zdaj reden, nemoten promet med Besarabijo; In Bukovino. Najlepše novoletno darilo sta knjigi »Slovenčeve knjižnicec Pokojni župnik Kampens in „Trop brez zvoncev a« Združenje brivcev in frizerjev^ obvešča cenj. ob£yistyo in članstvo, da popravlja svojo prvotno objavo o delovnem Žasu o praznikih takole: 26. 12. 1941 (sv. Stefan) se obratuje samo od 8—12; popoldne iaprto. Nedelja, 28. decembra, e« sploh ne obratuje. Kdo ve kaj o Rabil Leopoldu, ki je Sel 3. aprila v Belgrad k pomožni četi borna kola. Proti nagradi naj se sporoči Rabil Janezu, Cisti breg 4, p. Škocjan. lepo so oblečene punčke, ki so skoraj takšne, kot bi bile prave, vabijo mamice, da bi jih kupile in dale pod božično drevo svojim pravim ljubljenim punčkam. — Po cestah hite očetje In mamice s smrekicami hitro domov, kajti doma čaka še toliko dela. Zeleni gozdiček na Kongresnem trgu se res hitro redči, ostala bodo menda le še največja drevesca. Čeprav živimo v časih, ko je treba na vse gledati in čim bolj paziti na živilske potrebščine, toda na praznik, kakor je božič, naše dobre gospodinje tudi na to pozabijo. Da bi še tega ne imeli, pravijo, tega pa že ne. Siccr jih ne bo toliko kot druga leta, ko ao jih doma naredili kar po ^ve In tri. Letos bo vsaj ena, ampak ta mora biti dobra. Saj brez potice bi bili re-’ bolj slabi prazniki, vsaj kar se želodca tiče. Tako pa bo malo potice, za čaj ni skrbi, saj je letos lipa kar dobro obrodila in limone so poceni. Ob prazničnih dneh še male mesa, pa bodo ljudfe lahko zadovoljni. Tudi peki so imeli letos dosti opravka s peko, čeprav se |e veliko gospodinj odločilo, da bodo pekle raje doma, ker le ne gre, da bi ljudje vedeli, kaj ie vse premore domača shramba. In tudi prav bi ne bilo, da bi nekateri nosili k peku tako potico, da jo komaj neso, drugi, in teh je veliko, pa bodo prikrajšani za vse to. No. ampak tudi za takšne imajo mnogi dobro srce Tudi reveži bodo imeli po večini svoje praznike, sicer bolj skromne, pa bodo vendar le. Kaj slabo se fe letos do sedaj odrezala zima, kar se mraza in snega tiče. 2ivo srebro se vrti okrog ničle in dosti je še treba, da bo led in da bodo vsaj prijatelji ledene ploskve zadovoljni. — Prav tako nezadovoljni pa so lahko tudi smučarji, saj daleč Iz mesta ni nobenega snega. Če bodo hoteli uživati zimske čare, bodo morali že na vlak in na Dolenjsko in Notranjsko, kjer je le malo več snega. Ob praznikih se bodo meščani morda ie malo kratkočasili ■ kartami in hodili v kinematografe in gledališča. Tako bodo minili tudi H prazniki, kakor minevajo drugi. In potem se bo približal zadnji dan starega leta in stopili bomo > novo leto Gospodovo 1942, ki naj vsem prinese srečo, kakor si jo žele sami Zvezni podtajnik v Ribnici in Velikih Laščah Ljubljana, 24. decembra. Po naročilu Zveznega tajnika Eksc. Emilija Graziolija je zvezni podtajnik včeraj obiskal bojevniški talij v Ribnici. Najprej je obiskal Faši-stovski dom in sedež Dopolavora, nato pa se sam prepričal o delovanju uradov, zlasti o delu, ki je zdaj v teku. Podtajnik je slednjič dal po naročilu zveznega tajnika točna navodila političnemu tajniku, kako naj v bodoče poteka delo in kako naj se strankina delavnost in delavnost podrejenih organizacij še poživi Na koncu je zvezni podtajnik sprejel osebnosti, ki so se zbrale na sedežu Dopolavora, da se posvetujejo z odličnim gostom o vseh zadevah, ki se nanašajo na delovanje organizacij. Isti dan Je zvezni podtajnik obiskal In sl ogledal tudi podporno središče fašistovske stranke v Velikih Laščah, kjer se je tudi podrobno zanimal za delovanje in opravljeno delo osrednje in podrejenih organizacij. Lutkovno gledališče GILL-a Ljubljana. 24. decembra. V zadnjih dneh je lutkovno gledališče italijanske liktorske mladine iz Ljubljane priredilo drugo in tretjo predstavo za otroke ljudskih šol, ki so vpisani v G1LL. Pri predstavah, ki so imele zelo velik nspeh in ki so mlade povabljence prevzele z navdušenjem, je bila navzočna tudi zvezna nadzornica OILL-a, gdč. Capietti, ki se je ljubeznivo razgovarjala z »otroki volkulje< In se podrobno 'zanimala za naprave lutkovnega gledališča. Lepa Grimmova pravljica »Janko in Metka«, ki so jo predvajali majhni leseni umetniki, je Sla ponovno do srca otrokom, ki so po vsakem dejanju navdušeno ploskali. B02ICNA DARILA: lepe albume, spominske knjige, nalivna peresa, eleganten pisemski papir, usnjene noteze in pisalne mape kupite po ugodni eeni v LJUDSKI KNJIGARNI in trgovini NICMAN Kreditno poslovanje v Ljubljanski pokrajini urejeno Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na odredbe, veljavne v drugih pokrajinah Kraljevine m zaščito Štednje in ureditev kreditnega poslovanja in z ozirom na potrebo sistematičnega sodelovanja z Inšpektoratom za zaščito itednje in dajanja posojil državnim organom, ki je odgovoren za ureditev denarnega poslovanja na vsem državnem ozemlju, izdal Eredpise o ureditvi kreditnega poslovanja v jubljanski pokrajini. Po čl. 1. te nredbe je zbiranje prihrankov T kakršni koli obliki ter dajanje posojil posel občnokoristnega značaje. Čl. 1. pravi: Vsi v Ljubljanski pokrajini delujoči zavodi, ki zbirajo prihranke ter dajejo posojila, najsi so javnopravnega al| zasebnopravnega značaja in se upravljajo redno eli izredno, so podrejeni nadzorstvu Visokega komisariata. Po čl. 3. opravlja nadzorstvo v smislu čl. 2. »Nadzorstveni nrad za zaščito štednje in dajanje posojil«, ki ima svoj sedež pri podružnici zavoda »Banca d’Italla« v Ljubljani in je sestavljen Iz funkcionarjev te banke ter Inšpektorata za zaščito štednje in dajanje posojil. Ta urad Ima previco stopiti v zvezo z zavodi, ki jih označuje čl. 2., kakor tudi z vsemi oblastvi in zasebnimi ustanovami, z zavodi javnopravnega značaja in korporacijskimi organi ter zahtevati poleg sporočil in podatkov, ki so mu potrebni, tudi njih sodelovanje pri opravljanju svojih poslov in za potrebno vzporeditev z osrednjimi organi. Čl. 4. pravi: Vsa dejanja, ki zadevajo ustanovitev, združitev, 6pojitev, likvidacijo, prevzem in odstop aktiv, povečanje ali zmanjšanje glavnice, začetek ali ustanovitev poslovanja, prevzem likvidacij ali nadaljevanja poslovanja ter vobče vse, kar se nanaša na spremembo gospodarskega in premoženjskega položaja zavodov, mora prednodno odobriti Visoki komisariat, sicer so izvršeni ukrepi neveljavni. Tudi če bi se prošnja ne predložila, pa bi se pokazala potreba, ee morejo na predlog Nadzorstve- nega urada z odlokom Visokega komisarja izvršiti vsi posli, ki smo jih prej našteli. Nared-ha je stopila v veljanvo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 20. decembra. Razstava Debenjak-Jakac-Mihelie Na vsestransko željo cenj. občinstva bo razstava podaljšana do 1. januarja vključno. Prvi dan božiča pa bo zaprta. Vabimo občinstvo na ogled iste. II campionario Vzorce di biancheria maschile moškega perila ATILA 1942 verra presentato coH’inizio del bodo na vpogled v začetku nuovo anno. Rappresentante: novega leta. Zastopnik: lig. Norbert Peiak, Lubiana, Kneza Koclja 3 S. A. ASSICURAZIONI E RIASSICURAZIONI C A Pl TALE INTKBANINTI VSIISATO LIRE 10.000.000 •BOE SOCIALE E DIREZIONEl MILANO ■ PIAZZA CAVOUR N. 5 porge i migliori auguri žeti vesele praznike PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POSTNI PAKETI giungono a destinazione contemporaneamente alle corri-spondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. - Sodo accettati da e per tutte le localita det Regno e delle Cotonie italiane. - Hanno corso coi treni diretti e direttisimi. - Sono recapitati a domicilio per espresso subito dopo 1’arrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in njenih kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenemi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko doapejo na namenjeno postajo. Sil i-#?*.’ IS®1 •m®. UtaUloapadtOSrom Q •/ perebt que»U uilUisano n»l tnlgllor modo 1'enargta trica eh« consumano. aulcuran-dovl coel •aonomla n«Ua *p«ia ’$!/?! j? V'** %* * E Novice iz Države Danes ob 12.30 govori sv. oče. Kakor 6mo v našem listu že pred nekaj dnevi naznani ii, bo imel danes ob 12.30 sv. oče 6voj božični govor, kakor običajno vsako leto na dan pred božičem. Pred tem govorom bo sprejel člane sv. kolegija, ki mu bodo prišli voščit za praznike. V njihovem imenu mu bo izrazil voščila kardinal dekan ob riliki avdience. Papežev govor bodo preko vati-anskega radia prenašale tud: druge italijanske postaje. Pri tej priliki bo sv. oče podelil aportolski blagoslov in vesoljno odvezo, ki so jo lahko deležne vsi radijski poslušalci, če iznolnijo potrebne pogoje. Govor ev. očeta bodo oddajali na valovih 49.96, 30.52 in 19.84. Ducejeva soproga obdarila 500 revnih družin. iz Mussolinijevega rojstnega kraja For-lija poročajo, da je zdaj končano razdeljevanje aaril. ki jih je bila Ducejeva soproga Rahela Mussolini namenila revnim družinam padlih vojakov in najrevnejšim družinam po gorskih vaseh. Obdarovanih je bilo 500 družin, ki so dobile za otroke čevlje, obleko in drugo praktične stvari. V vseh zavitkih je bilo 2700 raznih .predmetov. Dan matere in otroka. Danes praznujejo po V6ej Italiji »Dan matere in otroka«, kakor je to v navadi vsako leto na dan pred božičem. Na ta dan razdele mnogo nagrad novoporočencem, družinam s številnimi otroki in tudi nagrade za takšne otroke, ki so še prav posebno krepki. Slovesnosti »Dneva matere in otroka« bo se v Trstu začele danes dopoldne ob devetih s sv. mašo, ob 10 pa so v fašističnem domu začeli deliti nagrade, med katerimi sta bili tudi dve. ki jih je dal Duce dvema materama, ki imata v tržaški pokrajini največ otrok. Poleg Ducejevih je bilo letos v Trstu razdeljenih še 481 nagrad, ki so jih dali: tržaška pokrajina, občina, fašistovski samostojni zavod za ljudske hiše v pokrajini, organizacija delavk in drugi. 2,000.000 Ur sknde zaradi požara Ta ul. 44 T • li .26-36 pr«J Iran tk«al Igor Zagrenjeni 94 Zavetje v pečevju Kar tam je bil namreč obstal, ko se je napravilo okrog njega prazno. Pred jetnišnico 60 se še enkrat poskušali postaviti po robu. Zdaj pa 60 jim padli z Glavničani v hrbet hrjavški in oba Špinova. Po cesti pa je že s strani vihralo novo krdelo. Žagarski Martin je gnal svoje iz Brne. Spet se je razdivjal metež z vso 6ilo. Ta hip pa je izza gora priveslal krvavi mesec. Francozi so se bili z obupno korajžo, zakaj vsi so čutili, da jim gre zdaj zare6 za življenje. Tone je spet zagledal Vodnika. Kakšnih pet metrov vkraj se je pod oknom še z nek6m drugim, ki ga ni jx>-znal, komaj še otepal štirih Francozov. Predaleč naprej 6i je bil upal. Urno se je zadrevil s Škerjančevim Matevžem tja čez. • Dvakrat, trikrat sta vsak mahnila — pa je bil mir. Ko ga je Vodnik zagledal, ga je z obema rokama zagrabil za roko in iz dna duše, ker je čutil, da mu je bila predla že trda, ganjeno zavpil v tem rohnenju in hrumu množice: »Spet 6i me rešil, Vresk! Očeta tvoje-s* sem poznali Ji 6i Tone, Tone, si, kaj- ne! Bog ti polonaj stotisočkrat, nikoli ti tega ne bom pozabili* Pred vrati pa je delal Lukec, Nikoli ni mahnil zastonj. Frarcozi 60 se umikali pred njim kakor bi gledali ssmega hudiča. Urno lot osa 6e je px>ganjal in pikal z dolgim bo-dežem. Kar mu je prišlo na pot, je padalo. Nazadnje so potolkli še zadnjo gručo, ki 6e je prebila do vrat in 6e tam z varnim hrbtom dolgo obupno upirala. Potem pa so kakor plaz pometli vrata in ječarje, zdivljali v vežo, se zapodili na vrh. Vsi tihi, mračni hodniki 60 začeli bobneti. Divji, zmešani kriki so doneli po vlažnih 6tenah. Množica je vdrla v ječe. Kdo pa 6i bo lahko mislil, s kakšnim veseljem 60 padali rešiteljem okrog vratu ti sestradani, premraženi, prebiti jetniki! Bledi, kosmati, od sreče 6 solzami obliti obrazi 60 6e pomešali med množico, »Samo, da si še živ! Samo, da 6i še živ!« so vzklikali. Tisti, ki ljudje še niso prišli do njih, pa 60 divje razbijali po debelih vratih. Se v klet 60 vdrli, Lukec je spomnil ljudi. Spet 60 vdirali skozi vrata, nosili ven nesrečne žrtve, ki 60 bile še v omedlevici, krvave, šekaste od udarcev, zakaj komaj popoldne so bile pretepane in mučene. Zdaj pa 60 prišli na vrsto mučilci. Pet bledih mož se je stiskalo v kot. Nanje 6e je pognala razjarjena, nora množica. Kako pa 60 s temi opravili, ni moči povedati. Sele čez dolgo ča6a se je na stopnicah spet zaslišal hrum tistih, ki so 6e vračali iz kleti. Vsa truma, rešitelji in rešeni, 6e je nato pognala iz jetnišnice ven na trg. Tača6 pa je že zagorelo. Visoko so švigali plameni, črn, gost dim se je valil k nebu. Pošasten je bil ta pogled v mesečini. Luna je sijala na pobesneli 6vet brez jeze — tu pa tako! Ura maščevanja se je izpolnila, ni bilo pomagati! Divje so, hrumele množice. Tedaj pa je k Lukču pritekel Gams. V Škerjančev Matevž se je objel z oče-1 »Kaj je, Gams?« je vprašal Lukec. _ tom, kaj znancev ee je tako 6rečaloJ Nadihano, mu je oni opgovoril, komaj je vprašal Lukec. je lovil sapo. Iz glasu pa se je tudi koj razvidelo, da je bil jokal: »Poglavarja 60 ustrelili!« Lukec se je zdrznil, Gams pa mu je naslonil glavo na ramena. In Lukec je to voljno trpel. Tako je Tohe videl, kako radi so imeli Kertuca. Z golima rokama je Lukec v diru pobil dva hrupeža, ki sta mu zapirala pot. Potem pa se je zadrevil k občini, m žnjim Gams, da ju je Tone komaj dohajal. Čisto pri miru je ležal Kertuc, ko so vstopili. Oči je imel zaprte, le odeja 6e je v 6unkih dvigala, ko je 60pel. Pjera in Duma6a so bili tačas že spravili vkraj. Le krvave lužice na tleh 60 še govorile, da 6ta bila tod pred kratkim dva človeka spravljena ob življenje. Kertuc je mižal, bled kakor 6tnrt. Nemara mu je bilo dobro. Komaj, komaj, da se je videlo kaj obraza iz teh košatih muštac, iz te goste, že rahlo siveče brade, iz te nazarenske, goste grive. Potne 6rage 60 se mu nabirale na čelu. Najprej ga je Lukec dolgo gledal, tako gledal kakor ne bi mogel verjeti, da je tale človek, ki zdaj tako mirno leži, zares Kertuc, kakor ne bi mogel verjeti, da 6e je dobila na svetu moč, ki je ustrelila takega možaka. Potem pa je 6 svojimi svetlimi, čukov-skimi očmi pogledal proti vratom. Tam je Ranar žalostno odkimal z glavo. Tonetu so se posilili petelinčki. Tri 6veče 60 svetile v izbi, ki je bila, po duhu 6odeč, komaj pred dnevi 6pet pobeljena. Glej ta plamen! Glej ta revni, migotajoči plamen! Grlo požira soLzč, ko je vse tako tiho in žalostno. Kertuc, o ti Kertuc, Kertuc visoko gori na konju! Na s6mračno nebo rišeš 6vojo divjo grivo, tam se te vidi, tvoj mogočni hrbet daje korajžo V6em, ki sp6 za tabo! Kertuc ti mogočni glavar, zdaj ležiš revno kakor otrok, nič nisi močnejši kakor stara ženska, ki že leta v postelji ležč čaka smrti! Po belih 6tenah utripa zaspani 6oj sveč. Mogočne 6ence se pehajo po njih kakor hitro 6e kateri kaj premakne. Pobožno in tiho gledajo plahutarii poglavarja. Za Lukcem si z rokavom briše solze Gams. , Prav nič ga ni 6ram. O ti Kertuc, ti naš Kertuc! Kako si ti za nas skrbel! Tako reč 6i opravil, zdaj pa moraš iti! Tiho je, da v cerkvi ni nikoli bolj. Samo 6veče gorijo in kdaj pa kdaj pri eni ali drugi cvrkne 6tenj. Nikar ne pojdi od na6, Kertuc! Se bodi med nami, še nam ukazuj! Kaj pa bomo, sirote, počeli brez tebe! Tako smo se te navadili kakor očetal Naš® Jaslice Menda ni vernega slovenskega Človeka, ki se mu v teh dneh ne bi ustavila inisel ob jaslicah. In če le količkaj more, si vsak vsaj kupi majhne narejene^ jaslice, da si žnjimi tudi doma poživi sveto božično skrivnost. Mnogo pa jih je poedin-cev, zlasti pa družin, ki jim je postavljanje jaslic postalo priljubljeno domače opravilo, ki v nobenem lotu ne sme prenehati in mu že tedne in tedne poprej posvečajo svojo pozornost. Pa to ni šele od dane6. Je to lepo ljudsko izročilo, ki ga mojstrsko opisuje Fran Erjavec v svojem slovitem »Božičnem večeru na Kranjskem«. 0 nenavadnem, versko-vzgojnem vplivu na naše prednike pa nam pripoveduje Janez Trdina, ko pravi nazadnje o Joškovih jaslicah: »Tako smo stali, gledali in poslušali gotovo četrt ure, če ne več, potem pa nas je vse premagalo čustvo in ženske so začele na glas jokati. Vsem se je zdelo, da nam je dobrotljivi Bog podelil neskončno milost, da gledamo v prav tisti hlev, v katerem se je porodil pred več nego devetnajst sto leti naš Zveličar...« Res so se ra7mere od takrat spremenile. Idilike jsdobrih starih časov« ni več. A vendar tisti vedri življenjski optimizem, ki je oživljal naše prednike, tista iživa vera, ki je tudi ob skromnih papirnatih figurah doživljala vso blaženost božične H morala plamteti tudi v nas. Saj je to vera v Zveličarja, ki je prinesel odrešenje človeštvu v dobi casarja Avgu6ta. Zato je prav, da tudi letos vso svojo ljubezen in 6vojo spretnost posvetimo našim domačim jaslicam. Komur primanjkuje časa, naj si kupi Goršetove papirnate jaslice, ki so izšle v Slovenčevem koledarju, pa se tudi posebej pro- dajajo. V založbi »Nova stvar« so izšle v skromni dvobarvni reprodukciji znamenite jaslice, ki jilf je pred dobrim stoletjem napravil za frančiškansko cerkev v Ljubljani Prešernov sodobnik in prijatelj Matej Langus. Tisoči in tisoči naših ljudi bodo letos tudi ob teh skromnih jaslicah obhajali svoj božič. Nekaj izvodov je 6e na razpolago v knjigarnah za ceno 2 lir. Tisti pa, ki si sami postavljajo večje jaslice, so pa za letošnji božič dobili pripomoček v K ure to vi knjigi »Delajmo jaslice« (Založba »Nova stvar«, cena 8 lir). Na sto straneh besedila, ki ga ponazoruje 38 jasličnih slik, nam v tej knjigi odkriva pisatelj neverjetno bogastvo in blagoslov, ki ga prinašajo jaslice v sleherno družino in sleherno verno srce. Najprej govori o nastanku in razvoju jaslic. Nato podaja lepa božična razmišljanja, ki so zelo primerno branje za božične večere ob jaslicah: »Ljudem, ki so blage volje« — Verno srce — Oznanilo ljubezni — Oznanilo miru — Tolažba žalostnim — Zgled preprostosti — Opora družini. Tako se vrste drug za drugim lepi. kratki sestavki, polni božičnega duha in veselja. Kdor jih bo bral, ta bo vsak božič vzel to knjižico v roke, da mu spet odkrije skrivnost, ki jo časi razmere in zaposlenost radi za-stro. Tem meditacijam pa slede obširna praktična navodila, kako se naredi hribček, kako hlevček, kaj naj se postavi v jaslice, kako se uredi razsvetljava in vse ostalo. Naši prizadevni jasli-čarji, ki so že doslej dosegli lepe uspehe, in naša mladina je v tej knjigi dobila priročnik, kakršnega smo pogrešali in ki bo mnogo pripomogel k nadaljnemu razvoju naših domačih jaslic. Naj bi ta lena božična knjiga prišla v čim več družin in v njih poživila ljubezen do jaslicl Tajinsivena moč rož v sveti noči Skoraj vsi narodi poznajo različne vraže, ki žive ali so živele med preprostim ljudstvom. Te I vraže naj bi varovale družino nesreč, odvračale bolezen, nevarnost in druge uroke. Tudi za bolezen pomagajo vraže, le dobra volja mora biti na obeh straneh. Vendar čarovnije in vraže ne učinkujejo vedno enako; prav posebno moč imajo ob določenih dnevih, oziroma nočeh. Ker pa 60 veliki cerkveni ali ljudski prazniki za človeka nekaj tajinstvenega, 60 prav na predvečer teh dni izbrali za uganjanje čarovnij in vraž. Posebno pripravna za take reči je kresna noč, Valburgina noč, sveta noč, velika noč, dalje Silvestrovo in Verne duše. Zanimivo je. da se morajo 6koraj vse vraže izvrševati na skrivaj, tako, da druga oseba tega ne opazi, drugače je vse skaženo. Pri nekaterih vražan se uporablja tudi določena rastlina, oziroma les. Skoraj vedno pa se jemljejo le zdravilne rastline. Pri na6 Slovencih je v navadi največ praprotno seme, lipa, brinje, lisičjak, kresnice, breza, slama, lokvanj, bezeg m še cela kopica več ali manj znanih m pomembnih zdravilnih rož. Na sveto noč oziroma sveti dan so 6e ohranile med našim ljudstvom čudovite in smiselne vraže, ki kažejo inteligenco preprostega naroda, obenem pa veliko pobožnost in spoštovanje do velikih cerkvenih praznikov. Že primer, da na 6veto noč opolnoči vzcvete in rodi trta sad, nam kaže, kako sveto se jim zdi noč rojstva Gospodovega. Na Dolenjskem pa verujejo, da vzcveto na sveto noč V6e rože. Tudi vlivanja svinca ima globlji pomen. Pa pustimo druge vraže in se omejimo le na tone, ki spremljajo 6veto noč in pri katerih se uporabljajo le rastline. V Prekmurju imajo tamošnji prebivalci navado, da na kresno noč nabero praprotna semena ga očistijo in shranijo. V sveti noči odpro zavojček 6emena, ga potresejo po domu. z ostankom, pa gredo na breg Mure, kjer ga stresejo v vodo. Verujejo, oziroma 60 verovali, da ima praprotno seme, ki ima barvo zlata to moč, da pomada človeku odkriti zlato in tako obogateti. Tudi bripjev les in brinjeve vejice zadobe v božični noči 6vojo moč. Pripovedujejo, da nekatere hudobne čarovnice in čarovniki ne puste, oziroma zadržujejo kravam mleko, ki ga potem same pomolzejo. Na Igu pri Ljubljani so živele čarovnice, ki so naga:s.le gospodinjam, da niso mogle umesti masla. Vsem temu se odpomore, če se v sveti noči, ko zazvoni zvonec k povzdigovanju, hitro pomolze krave, v mleko pa se pcmoči vejica brinja, ki se nato sežge. Coprnica pr« tem hudo trpi in pride navadno prosit na sveti dan odpuščanja. Tudi zapah pri hlevskih vratih naj 6e naredi iz brinjevega lesa, ki ga odrežemo točno opolnoči v 6ve ti noči. Tako pripravljeni zapah odganja vse škodljive vraže in tatove od živine. V božični noči ozelene, vzcveto in rode 6adove vsa orehova drevesa, vendar to čudo vidijo le popolnoma nedolžni ljudje Navadno pa tisti človek Se isto leto umrje. Oreh, ki je znak plodnosti, pa ima še druge čudovite moči. Tako na primer če poberemo na sveti večer strtim orehom notranje luskine, ki fo narejene v obliki križa in podkadimo z njimi bolni živini, ta ozdravi. Ako pa dekle položi nekaj teh križev v čevlje, ki jih nosi k polnočnici, bo gotovo videla in dobila moža. Da je treba na 6veti večer pomesti z novo brezovo metlo vso hišo, je že stara vraža. V taki hiši bo vse leto gostovala sreča. Na ta večer narezane brezove šibe, zatikajo po nekod za hlevska vrata, da bi tako obvarovali živino pred zajedalci (ušmi, bolhami, grin-tami itd.). Moč črnega trna Les črnega trna narezan na 6veti večer in še istega dne obeljen in prirejen za bičevnik ima to lastnost, da lahko vsakokrat, kadar počimo z njim, udarimo čarovnico. Tepena čarovnica 6e skuša maščevati na ta način, da ureče tistega človeka, ki je z bičem pokal. Ako pa je na dan sv. Treh kraljev zarezal v bičevnik 3 križe, mu čarovnica ne more do živega. V Slavoniji napravijo drvarji toporišče iz lesa črnega trna, ki je bil posekan in pripravljen na 6v. večer. Tam všijejo otrokom na ta dan v obleko majhne križce, napravljene iz trnov črnega trna. Svojevrstno iskanje moža Lej>e Toskanke si poiščejo na zelo primitiven način moža. Na 6v. večer gre dekle poiskat grm vinske rutice, splete iz mladih vejic venček in ga med posebnimi izreki ovije 6 svileno nitko. Od polnočnice grede pa mora venček neopaženo spustiti v žep 6vojega ljubčka. Ako je 6tvar pravilno naredila in jo ni nihče videl je že prvi predpust poroka. Tudi lipa je precej tesno povezana s čarovnijami na sv. večer. Dekle, ki hoče dobiti ženina, se mora ves dan postiti, o polnoči pa naj 6toji pod lipo in prosi: Dobra lipa, zlata lipa, daj mi Y... za moža! Hrvati v vasi Temenau imajo navado na 6veti večer obesiti na vrata šopek pelina, ki ga na novega leta dan zažgo in pokade z njim hišo in druge pro6tore. Na večer 6V. dne, točno oj>olnoči, je treba na pokopališču odrezati vejico bezga ji izdolbiti stržen in hitro iti k polnočnici. Pri povzdigovanju vidiš skozi cevko vse čarovnice tiste fare, ker sede narobe v cerkvi. Seveda je to tudi za opazovalca nevarno, ker mu čarovnice obrnejo ovratnik narobe, če ni že pred zvonjenjem tega napravil 6am. Na timijanovi etelji je počivala na sv. večer sama Marija. Zato ima ta roža že radi tega veliko moč. V Angliji pozdravljajo otroci mater s šopkom timijana v rokah, da s tem preženo bolezen, 6mrt in nesrečo od doma. Vsaka voda vino, vsaka rastlina rožmarin Kakor toliko drugih rož in dreves, tako vzcveti na 6veti večer tudi rožmarin, tako vsaj verujejo v Angliji, kjer imajo pregovor, da je na sveti večer o polnoči »V6aka voda vino, in vsaka rastlina rož- marin«. Rožmarin pa velja tudi za 6imbol ljubezni, za venček nevesti m za smrt, ko škropimo z vejico rožmarina rajnega. Na sv. večer, ko prično prvič vabiti zvonovi k polnočnici se na grmu rožmarina prično čudne spremembe. Vse vejice se nekako okrep>e, pokažejo •se popki, ki 6e polagoma odpirajo, iz srede pa požene večji cvet. Točno opolnoči 6e ta cvet odpre, iz njega iz6topi temna senca, ki čaka pred vrati na od f)olnočnice prihajajoče ljudi. Nekatere zaznamuje na čelu in ti morajo še isto leto umreti. Vse to lahko opazi le popolnoma nedolžna duša. S skrivnostjo 6vetega večera so v zvezi med rastlinstvom še smreka, hojka. breza, tisa in končno še mlado žito, jDosejano na dan 6V. Barbare, i Dve, tri pripombe k strokovni izobrazbi in vzgoji našega obrtniškega naraščaja Ljubljana, 2). decembra. Gospod urednik! Ob čitanju članka »Strokovna izobrazba in vzgoja našega obrtniškega naraščaja« v Slovencu z dne 6 t. m. sem bil resnično vesel, da se je našel nekdo, ki je upal jasno zahtevati, da moramo vajence vzeti posameznim mojstrom iz rok in jih poslati v posebne strokovne šole, kjer se bodo vzgajali in učili obrti pod vodstvom vestnih, strokovno izobraženih in v vsakem oziru neoporečnih učiteljev in mojstrov. Kakšne naj bodo te šole, da bodo dosegle svoj namen, je pisec pravilno nakazal in da naj se ustanove v delavskih centrih, in sicer tako, da je odgovarjajoča šola tam, kjer kaka stroka prevladuje. To mora biti izvedeno zares sistematično, da ne bo takšnih nasprotij kot danes, ko nimamo v bližini centra usnjene industrije v Mokronogu skoraj nobenih čevljarjev, dasi bi čevljarska industrija v takem kraju najbolj uspevala in izdelke znatno pocenila. Prav tako šele danes zidajo tovarno celuloze na Kočevskem, čeprav se gozdovi tam izkoriščajo že desetletja. Seveda bomo pri izvajanju takih temeljitih načel naleteli na odpor in polena, katera nam bodo metali pod noge posamezni mojstri in njihovi predstavniki, ali to naj nas navda samo s pogumom, da smo na pravi poti. Ne smemo narflreč pozabiti, da je vzgoja in izobrazba našega obrtniškega naraščaja popolnoma zgrešena in da predstavlja v veliki večini samo izgubo let vajencem in denarja očetom, ki ga porabijo za njihovo vzdrževanje. Seveda ne smemo zato obsojati samo današnjih mojstrov. Saj ti bi morda katerikrat radi drugače, a nimajo za to sposobnosti. Kako pa naj pričakujemo od nekoga, da bo dal, če Ram nima. Večina naših mojstrov dela še danes na isti način in z istim orodjem, kot so delali pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, in vendar je tehnika med časom odvrgla že marsikatero orodje, katero ti v svoji zaostalosti še uporabljajo. Zakaj? Ker so bili preleni in niso imeli niti toliko zanimanja za svojo stroko, da bi si ob priliki ogledali v mestu sodobnejši obrat. Potem se pa čudijo, če nimajo naročil ali če dobe naročilo, katerega ne znajo izvršiti. In kako naj tak mojster strokovno usposobi vajenca? Ali ne greši veliko, kdor da vajenca takemu človeku v učenje in vzgajanje? Takim mojstrom je treba brezpogojno takoj vzeti obrt in jih jjoslati nazaj kot pomočnike v obrate. Koristnejši bodo tu z* n»roH kot v svoji delavnici. So še ene vrste mojsin, na katere naletim večkrat v svojem poklicu. Prav zadnjič sem iskal nekega mojstra ob 10 dopoldne. V delavnici ga ni bilo. na stanovanju tudi ne. Kje sem ga našel? V gostilni, na delavnik ob 10 dopoldne. Z njim sta bila še dva druga tovariša in vsi trije so ob litru vina »politizirali«. Doma pomočnika ni bilo nikjer, vajenec pa je nekaj zase delal v delavnici. In kako mi je pravil potem ta mojster, da gre slabo obrtnikom: »Nobenega zaslužka, nobenih naročil...!« Podobnih zgodbic bi vedel povedati več. Zlasti take, ko vajenci, sinovi železničarjev, z režijskimi kartami znašajo z dežele živež za svoje mojstre, da ne govorim o tistih mojstrih, katerim je vajenec pastir, poljski hlapec, pestunja in kaj vem, kni še. Za konec, da še enkrat poudarim: Če hočemo res značajen, krščanski, stanovsko in narodno zaveden ter strokovno usposobljen obrtniški stan, moramo vajenca iztrgati današnjim mojstrom iz rok in ga napotiti v zgoraj omenjene strokovne šole, s katerih ustanavljanjem ne smemo odlašati v delavskih centrih. Ne ozirajmo se pri tem ne na levo in ne na desno. Mojstri in njihovi zastopniki so zmerom vpili: Vprašanje vajencev in njihove vzgoje je izključno naša stvar. — Žalostni rezultati tega vpitja pa so nas prisilili, da zahtevamo z vso odločnostjo, da ne sme noben vajenec več k posameznemu mojstru v učenje, če hočemo, da no bodoči obrtniški stan zares koristen član v narodnem občestvu. Novo mesto V kandijski bolnišnici imajo krasne jaslice. Prior usmiljenih bratov v Kandiji je našega dopisnika povabil na ogled jaslic, ki so jih po priorjevih načrtih izdelali bratje sami in jih namestili v bolniSnični kapeli, da se bodo bolniki, ki bodo božični večer morali ostati sami, ločeni od svojih domačih, mogli zbrati okoli jaslic in tako globlje doživeti božični praznik. Bolnišniške jaslice bo za naše razmere res nekaj izrednega tako po svoji velikosti kakor po zamisli njih izdelave. Široke so kakih 5 metrov, globoke 3, visoke pa tudi skoraj toliko. Jaslice predstavljajo skalnat hrib z votlino, v katero so postavljeni kipi svete družine, pastirjev in kraljev in v katere ozadju se nekje daleč vidi pestra orientalska pokrajina, ki ji daje videz velikosti. Spretno sestavljen je sistem ogledal. Tak način sestavljanja jaslic je v običaju v Italiji, odkoder ga je v Novo mesto prinesel sedanji gospod prior ki je po rodu iz Gorice in so mu dobro znani tovrstni običaji po Italiji. Zanimive jaslice si bodo Novomeščani mogli ogledati na božični praznik dopoldne od 10 do 12 in popoldne od 1—3, ko bo vsem dovoljen vstop v bolnišnično kapelo. Ciganska nadloga na robu mesta Ljubljana, decembra. Običajen pojav vsake zime je. da pritisnejo cigani v večjem številu' v mesta kakor poleti. Pozimi ima ciganska družina v mestu več prilike za beračenje in za nadlegovanje kakor pa na kmetih, medtem ko se poleti cigan na deželi kaj lahko prebije. Letos pa je nadloga ciganov okoli Ljubljane ie večja kakor druge zime. Prebivalci obrobnih krajev so izpostavljeni neprestanemu prosjačenju in nadlegovanju s strani ciganov. Cigani si kar kljuke podajajo. So prav nesramni Iti zahtevajo velike kose kruha ali pa kar lire. Vsekakor ta pojav velike ciganske nadloge pri nas zasluži V60 pozornost. V treh vrstah... V soboto in nedeljo, 3. in 4. januarja, bo na Gorenjskem prvo javno pobiranje darov za zimsko jxmioč. Z delom so po Gorenjski začele tudi številne skrbovalne akcije, ki pa so vse v okviru zimske pomoči. Vsi nemški listi na Gorenjskem opozarjajo na to veliko socialno zbiranje darov. Tiskovni urad šefa civilne uprave na Gorenjskem, ki ima svoj sedež na Bledu, se zanima za dobre pokrajinske slike, ki predstavljajo narodne šege in navade in vsega podobnega, kar bo uporabilo za svoje namene. V Radovljici je bil te dni začetek šivalnega tečaja, v katerega so povabljena vsa dekleta in žene. Najprej so začele tečajnice izdelovati velike mošnje za matere, ki imajo po več otrok. Tečajnice morajo prihajati po dvakrat na teden k pouku. Kmetijsko vzgojno predavanje so imeli oni dan v Moravčah. Neki strokovnjak je kmetom razlagal, kako je treba gnojiti, kako je treba saditi in obdelovati zemljo, da bo čim več rodila. — V Moravčah sta prenovljeni občinska hiša in pa ljudska šola. — Tudi ceste so v zadnjem času malo razširili. — Moravče imajo tudi novo brzojavno zvezo z Litijo. V Kamniku so dobili člani Koroške zveze nove članske izkaznice. Ob tej priliki je bila tudi manjša slovesnost. Godba je igrala koračnice. Izdanih je bilo 400 novih izkaznic. V Črni je bil oni dan prvi koroški večer. Na sporedu so bili koroški plesi, pesmi in deklamacije. Tudi brambovci so imeli v Črni oni dan svoj družabni večer, o čimer pa smo že pred dnevi poročali. ^Earl Derr Biggeri IM 24 AMILA ) Detektiv je začel po svojem preizkušenem načinu znova premlevati vse, kar je odkrila dosedanja preiskava. Sicer nikoli ni nosil jjosebne beležnice, toda zdaj je bila v njegovem žepu kuverta, na katero si je bil zaznamoval nekaj imen. Nenadoma je zaslišal korake in zagledal drobni skrivnostni vedeževalcev obraz. Tarneverro se je njemu nasproti zleknil v naslanjač in gledal na detektiva z očitnim nezaupanjem. »Ker ste me prosili, da bi v tej stvari sodeloval z vami,« je začel, »mi prav gotovo ne boste šteli v zlo, če rečem, da ste silno lahkomišlje-no ravnali.« Charlijeve oči so se izbuljile od presenečenja. »Tako?« je vprašal. »Mislim namreč na pismo miss Fane,« je nadaljeval vedeževalec. »To pismo bi utegnilo biti odgovor na vsa naša vprašanja. Znabiti je bilo v njem celo ime, ki bi ga mi radi izvedeli. Navzlic temu niste niti mignili s prstom, da bi preiskali ljudi v sobi... da celo moj predlog ste zavrgli s posmehom. Čemu?« Chan je skomizgnil z rameni. »Zdi se, da mislite, da imamo opravka z navadnimi idioti. Ali mislite, da si je tisti podlež najprej na vso moč prizadeval, da bi pismo dobil v roke, potem ga pa skril nekje pri sebi, da bi ga pri njeth takoj našli? Motite se, dragi prijatelj! Prav nobenega veselja nisem imel, da bi vam dokazal, koliko novih neprijetnosti bi s tem pripravili sebi in tudi meni. Ne. pismo je nekje v sobi skrito in ga bomo prej ali dej tudi našli. Če pa ne — kaj nam bq škodovalo? Po- lastil se me je občutek, da v pismu ni nič takšnega, kar bi opravičevalo naše pričakovanje.« »Na čem sloni ta vaš občutek?« je vprašal Tarneverro. »Imam vsakovrstne razloge. Ali bi mogla Shelah Fane napisati za vas to prevažno skrivnost in jo potem izročiti strežaju v nadaljnji postopek? Prav gotovo bi poiskala priložnost in vam pismo sama izročila. Ne bom vas veS karal, toda mislim, da pripisujete temu čisto nedolžnemu pismu pretiran pomen.« »No, toda morilec sam ga je imel za silno važno. Tega ne morete tajiti.« »Morilec je bil vse preveč razburjen in se je izjiostavil nepotrebni nevarnosti. Če bo Je večkrat tako storil, nam bo delo silno olajšal.« Tarneverro ni hotel več drezati v to stvar, pa je zato vprašal, gledajoč na Chanove zapiske: »Kaj se je izcimilo iz vašega navzkrižnega izpraševanja?« »Ne dosti. Gotovo ste opazili, da sem hotel dognati, kdo od navzočih je bil pred tremi leti v Hollywoodu. Predpostavljajoč seveda, da je resnična zgodba, ki vam jo je danes zjutraj pripovedovala miss Shelah.« »Zakaj pa ne bi bila resnična? Mislite, da ženske priznavajo takšne stvari kar tja v en dan?« »Seveda ne,« ga je precej ostro zavrnil Chan. »Prav iz tega razloga sem tudi dejal, da se mi zdi pripovedka verjetna. Zaradi tega je važno vedeti za vsakogar, kje je bil pred tremi leti. V Ilollywoodu so bili takrat Willkie Ballou, njegova žena Rita in Huntley Van Horn. Razen tega tudi strežaj Jessop. Obžalujem, Ida sem zaradi razburjenja zaradi krvavega madeža na beli srajci pozabil vprašati tudi miss Dixon.< »Ta je že šest let v Hollywoodu,« mu je pojasnil vedeževalec. »Vem od nje same, ker tudi njo štejem med svoje obiskovalce.« »Torej še ena več.c Charlie si je zapisal njeno ime. »Po vsem sodeč bi lahko tudi Julijq zapisal zraven, čeprav je bila takrat še premlada. Od vseh teh moram izvzeti nedvomno dva, ker se je ugotovilo, kje sta bila dve minuti čez osem. Jessop je podal zares točen alibi, enako pa tudi Van Horn. Na to bi prisegel. Zapazil sem tudi nekatere druge manj važne stvari, posebno pa mi je padlo v oči, da je hotel mr. Jaynes na vsak način biti danes zvečer daleč od tod stran. Ne pozabite, da je mogoče tudi to, da z vsem tem morilec Dennyja Maya nima prav nobenega opravka. Ta Jaynes je bil v stanju popolne razdraženosti, ker je najbrž nenavadno ljubosumen. Znabiti je videl orhideje, darilo nekoga drugega, na rami svoje ljubljenke.« »Toda tudi on je dokazal svoj alibi,« je odvrnil Tarneverro. »Ah, gorje, res je,« je pritrdil Chan. Nekaj časa sta oba gledala tiho predse, potem pa se je dvignil Tarneverro in polahko stopil k truplu. »Sicer pa,« je mirno pripomnil, »ali ste to uro temeljito pregledali?« »Ah, oprostite!« Chan je vstal in stopil k truplu. »Vi me opozarjate na dejstvo, da zanemarjam svoje najnujnejše dolžnosti.« Tarneverro se je nagnil nad truplo, toda Chan ga je odrinil. Sam jo bom skrbno vzel v roke in jo natančno pregleda! — — — čeprav sem preomejen, da bi razumel, kam vi s svojimi pripombami merite!« Ovil je skrbno svoj žepni robec okrog levice, odprl z desnico črni zapestni trak na roki trupla in potegnil dragoceno uro. Ko jo je previdno položil v robec, je odšel z njo pod luč. »Ah — zdi se mi, da sem danes ponoči precej zmešan,« je zavzdihnil. »Brez pomoči tavam v morju neznanja. Pero je izskočilo in točno dve minuti čez osem je ura nehala teči.« »Dovolite mi,« je rekel Tarneverro. »Rad bi si jo ogledal pobliže.« Vzel je robec in uro ter začel vrteti briljantno glavico vijaka dragocene ure. Pri prvem rahlem dotiku se je minutni kazalec začel premikati Zmagoslavni sijaj je spreletel vedeževalčev obraz. »To,« je viknil, »je yeč, kakor ga sem si upal pričakovati«' Stran 5. Msgr. Arsenigo Turquebil - »škof severnega tečaja« 40 let je misijonaril v deželi večnega ledu med Eskimi Msgr. Areenio Turquebil je sicer mož, ki je po 6vetu malo znan in marsikdo tokrat prvič sliši za njegovo ime, pa bi vendar zaradi svoje izredne požrtvovalnosti in samoodpovedi, ki jo je pokazal v dolgih desetletjih 6vojega misijonskega delovanja v najbolj zapuščenih krajih 6veta, visoko gori na mrzlem severu med Eskimi, zaslužil več kot 6amo to, da ga svet pozna le po imenu. Pred tremi leti je prišel po dolgih lejin spet v Rim, da se udeleži velikih slovesnosti, ki jih je tedaj obhajal duhovniški red, v katerega je bil ta mož pred davnimi desetletji vstopi! in 6e potem vsega posvetil misijonskemu delovanju. Te dni je nwgr. Arsenio Turquebi! obhajal že svojo 75 letnico rojstva, istočasno pa tt*di 40 letnico, odkar misijonari v deželah večnega ledu, med Eskimi. Ni bil odšel med to najsevernejše ljudstvo na svetu le z namenom, da bi tudi tja prinesel luč katoliške vere, pač pa si je istočasno zastavil tudi nalogo, prinesti med Eskime tudi omiko. Eskimi so z njim vred praznovali njegov visoki jubilej požrtvovalnega in nesebičnega dela in so ponosni na tega svojega dušnega pastirja in junaka, ki ne pozna nobenih težav in nobenih ovir pri svojem delu, saj je tudi mnogo storil in žrtvoval zanje, morda dosti več kot le kdo. Msgr. Turquebila 6e je prijelo ime »škof severnega tečaja*, drugi pa mu spet pravijo »škof Eskimov«. Njegova »škofija« je pač največja na 6vetu, saj meri nič manj ko dva in pol milijona štiri jaških kilometrov. Življenje škofa Turquebila je več ko roman. Mož je leta 19C0. meseca avgusta stopil na ladjo, da se popelje v Deželo princa Alberta, odtod pa med Eskime misijonarit in izobraževat. Prvi ljudje, ki jih je videl tod, 60 bili trgovci, če jih smemo tako imenovati, ki so prinesli na prodaj kože polarnih lisic, oziroma v zameno za ribiške priprave. Tem primitivnim ljudem je potem sledil v puste, v večni led okovane druge severne kraje, kjer je ustanovil številne misjonske postaje, kakor na primer na Lake Bakerju, na Baffinovi zemlji na 73 stopinji severne zemljepisne širine, v Iglooliku in drugod. Ustanavljal je šole, bolnišnice, čeprav skromne, saj razmere na tako visokem severu kaj boljšega ne dopuščajo, potem je organiziral poštno 6lužbo, da bi Eskimi V6aj na ta način prišli v stik z ostalim svetom, napisal je zanje slovnico eskimskega jezika, sestavil poseben pisalni stroj nalašč za ta jezik ter storil v dolgi dobi svojega bivanja med Eskimi še mnogo drugega dobrega zanje. Štirideset let je torej msgr. Turquebil živel v zapuščenih ledenih deželah zemeljskega severa. Cisto se ie že bil prilagodil tamkajšnjim razmeram, privadil se hram, hodil z drugimi lovit kite ob mrazu 55 stopinj pod ničlo, jedel maščobo tjulnov, si napravil primerne lovske potrebščine, živel v koči, zgrajeni z ledenimi skladi, 6e boril proti na-naravnim 6ilam in proti zasedam, ki 60 jih divji ljudje zemeljskega severa in pustolovski trgovci pripravljali vsepovsod. Nad 20 let mož ni poznal postelje. Zdaj ima zgrajeno kočo, v kateri je prostora le za eno 6obo in kuhinjo. Njegovo osrednjo misijonsko postajo predstavlja 12 m dolgo zgradba, odkoder lahko oskrbuje razne druge postaje 3 potrebnimi stvarmi in je z njimi v stalni zvezi, kolikor* pač ogromne razdalje dovoljujejo. Njegova misijonska postaja ima tudi radijski aparat, ki ga veže 6 6vetom. Msgr.Je danes star 75 let, prisodil pa bi mu jih nihče. Tudi sam se‘ne počuti še starega in Eskimi mu žele, da bi med njimi dočakal sto let, vedno tako čil in zdrav in vedno tako dober, kot je bil vseh dosedanjih štirideset lei, odkar je prvič prišel kot sodobni apostol na visoki, ledeno mrzli in redko obljudeni 6ever. Letošnji božič v Parizu Tudi za Parižane ie priporočljivo, če navežejo ožje stike z deželo * Tisti, ki pozna Pariz, kakršen je bil v preji- I nekaj primerov: Piščanec stane^OO frankov, kilo-njih časih njegovega sijaja, pa bodisi da je bil ta sijaj resničen ali pa samo navidezen, kdor pozna Pariz izpred vojne, ga ne bo več spoznal, če zdaj pride tja, tako se je Ves izpreminil, kot bi bil mrtev. Izumrl je, piše »Centraleuropa« v svojem poročilu iz bivše ponosne francoske prestolnice. Spremembe, nastale v tem slovitem evropskem velemestu, ki se je stoletja smatral za »mozeg in luč sveta«i, se kažejo zdaj že na. ulicah samih. Avtomobili so z njih — pravi omenjena agencija — skoraj čisto izginili. Edina vozila, ki jih danes vidiš po pariških ulicah, so kolesa. Sele prav pred kratkim je pariška mestna uprava stavila v službo avtobuse. Zadovoljivo pa je dejstvo, da je raznih deliktov, zlasti v nočnih urah, nekoliko manj kot prej, to pa zaradi strogih predpisov, ki so bili uvedeni v zadnjih časih. Trgovina z živilskimi nakaznicami in ponarejenimi nabavljalnimi boni, verlžništvo na črni borzi in celo tatvine živil so tako rekoč na dnevnem redu. Goljufije s ponarejenimi živilskimi nakaznicami so v zadnjem času zavzele tolikšen obseg, da so oblasti morale uvesti smrtno kazen za takšne zločine in bodo za te vrste grehe v bodoče odmerjala kazen posebna sodišča za zaščito države. Kako visoke cene so danes v Parizu, naj zadostuje le 300 m visok in 205 m širok starodavni grob 15.000 ljudi je dva meseca noč in dan metalo zemljo nanj Po zadnjih poročilih z Norveške je nemško vojaško poveljstvo v tej deželi skrajnega evropskega severa sklenilo popolnoma odkopati sloviti Rakenhausen, ki leži severno od norveške prestolnice Oslo in ki ga smatrajo za največje grobišče v vsej Skandinaviji. Delavci kopljejo tod že nekaj tednov. Velikanski grob je visok nad 300 metrov, v premeru pa meri nad 205 metrov. Zgodovinarji si niso edini o tem, točno kdaj je nastalo to ogromno grobišče, vsi pa pravijo, da je to moralo biti že pred zelo davnimi časi. Nekateri eo postavili celo točno letnico in pravijo, da je bil monumentalni grob narejen leta 600, ko so v deželi divjali hudi boji in je v eni izmed bitk padel tudi slavni kralj Raken. Zgrudil se je na bojišču, dvajsetkrat ranjen, njegovo truplo pa so potem skupno z V6enti njegovimi stvarmi in tudi dvema slovitima belima konjema skrivaj pokopali. Pravijo, da je celih šestdeset dni noč in dan metalo 15.000 njegovih vojščakov zemljo na ta grob, v katerem spi večni sen poleg slavnega kralja tudi še 6.000 vojakov, ki 60 z njim vred obležali na. bojišču. gram sirovega masi* pa 140 frankov. Crna borza se ne more pritoževati, da bi bilo kupcev zdaj kaj manj. Nešteto je primerov, da ljudje skrivaj koljejo živino in prodajajo meso. Zato je razumljivo, zakaj tudi sodiščem ne manjka dela. V tako imenovani latinski četrti se stvari niso dosti spremenile. Študentje in umetniki se gibljejo po večini med okrajema »Rue des Ecoles« In »Rue Soufflot« in so veseli, da se večkrat vidijo in da lahko obiskujejo stare »klasične« kavarne. Večja gospoda še vedno zahaja v slovitejše pariške lokale, ki so ie ostali odprti, Nasprotno pa so zdaj zaprte, ali pa so vsaj precej občutno navile cene manjše restavracije, kakršne so na »Rue Git-le-Coeur« ali na »Rue St. Jacques«. Luksemburg je ostal tudi še v sedanjih časih kraj, kjer se shajajo zaljubljenci. Ljubezen, kakor je znano, ne pozna vojne in tudi miru ne... Ob nedeljah se Parižani zdaj vozijo na izlete po veliki večini s kolesi. Ti »kovinasti konji« imajo dostikrat tudi priprego in bi jih zato lahko imenovali neke vrste vlačilce. Te vlačijo s seboj za primer, če bi se zunaj na deželi le posrečilo kaj kupiti, recimo kakšno živilo, in če drugega ne, pa vsaj kakšno zelenjavo. Zdaj so tudi za Pariz nastopili časi, ko je dobro, če kdo naveže ožje stike z deželo. Glavna skrb skoraj vseh pariških meščanov pa je zdaj ta, kako bo čez zimo. Ljudje tam še niso pozabili prejšnje zime, saj je bila zadosti huda, zlasti kar se tiče preskrbe s kurivom. Kaj bo letošnjo zimo? Ali bo dovolj premoga na razpolago? Takšna in podobna vprašanja slišiš danes vsepovsod po Parizu, pomirjajoči odgovori pa so zelo redki. (Ce) širite najboljši slovenski nopoldnevnik »Slov. dom« Budiljka s »pisanim sporedom« Nek urar iz Santiaga v južnoameriški državi Čile je naredil uro-budilko, ki se razlikuje od vseh dozdaj znanih vrst budilk. Njena posebnost je v tem, da človeka lahko prebudi vsako jutro 7. drugačnim glasom. Danes te je na primer zbudil takšen glas, kakor ga imajo navadne budilke, jutri ti bo ta nova budilka zagodla kar celo pesmico, tretji dan se bo oglasila natančno tako kot avtomobilska hupa itd. Dvajset dni zaprvostjo te ta ura lahko prebudi i drugačnim glasom. Najmanjša svetiljka na živosrebrno paro Norveški fizik prof. Kornelij Boli je izumil svetilko na živosrebrno paro. Skoraj gotovo ni na svetu nobene več tako majhne. Bollova svetilka je komaj tako velika kot vžigalica, kljub temu pa sveti tako močno, da s pomočjo nje ponoči Človek lahko razloči na daljavo 100 metrov 50 cm velike predmete. Knez, ki zbira železniške vozne rede Za vse mogoče stvari se ljudje na svetu zanimajo. Nekateri imajo čez glavo posla s svojimi službenimi opravki in skrbjo, kako se bodo preživeli, drugi, ki vsega tega ne _ poznajo in jim življenje teče po gladkejši poti, iščejo zabave in razvedrila drugod, tretji pa si spet krajšajo čas z raznimi zbirkamt itd. Poznamo ljudi, ki 60 z vsem srcem pri zbiranju znamk in je zdaj njihovo polje udejstvovanja še prav posebno hvaležno. Potem smo zadnjič brali o nekem Dunajčanu, ki si je naredil lepo zbirko najraznovrstnejših čevljev vseh časov, zdaj pa beremo o knezu, ki se je z vso vnemo lotil zbiranja železniških voznih redov. Je to nek član danske kraljevske hiše, ki se je bil čisto odpovedal političnemu udejstvovanju in zato o njem tudi nikdar niso dosti govorili. Pravijo, da ima ta danski knez samo še enega sebi enakega posebneža na vsem svetu, človeka, ki tudi zbira železniške vozne rede. To je neka gospa iz Združenih ameriških držav, po imenu Cobb. Njena zbirka obsega Izredno mnogo voznih redov vseh časov. Danskemu knezu pa gredo pri zbiranju teh 6tvari, kakor pravi Centraleuropa, precej na roko tudi danski diplomati v tujini. Zaradi izrednih razmer, ki jih povzroča vojna, si novi železniški vozni redi kaj hitro slede drug za drugim in je za omenjenega zbiralca zdai res >pšenica zrela« ... Komar — najplodovitejša žuželka Med vsemi žuželkami, kar jih danes na 6vetu r>oznamo, se po mnenju prirodopiscev komarji najhitreje množe. Izračunali so, da bi v primeru, če bi se vsa jajčeca enega samega komarja zlegla, število komarjev naraslo za celih 188.64S.216. Skupna njihova teža pa ne bi bila pod 3,216.080 metrskih stotov. »Buna« - izboren nadomestek za gumi Čeprav imajo Angleži več naravnega gumija, ni treba imeti nobenih skrbi V velikem berlinskem vojnem muzeju so te dni razstavili avtomobil, ki je dolgo časa prevažal razne potrebščine med Dnjeprom in Nevo in ki je od začetka sedanje vojne z Rusijo prevozil nič manj ko 50.000 km poti. Pri vsem tem pa je najbolj čudno to, da se cevi na njegovih kolesih niso dosti obrabile in bi bilo s tein avtomobilom gotovo vsaj še nekaj časa mogoče voziti po najbolj razdrapanih cestah, na katere so nemška bojna vozila naletela na vzhodnem bojišču. Vozilo, ki je zdaj v berlinskem muzeju, naj služi v dokaz, kako izborni so najraznovrstnejši nadomestki, ki so jih izumili in že dojgo časa z velikim uspehom uporabljali v Nemčiji. Cevi na kolesih tega avtomobila namreč niso iz gumija, pač pa iz neke druge snovi, ki so ji dali ime »bunac. Tistih 50.000 km poti, ki jih je zdaj v muzeju razstavljeni avtomobil prevozil v zaledju ruskega bojišča, dokazuje, da je buna odlična snov kot nadomestek za avtomobilske gumijaste cevi in da je najmanj ie enkrat toliko odporna ko pravi kavčuk. 200 letnica kavčuka v Evropi 200 let je zdaj že minulo, odkar v Evropi poznajo pravi kavčuk. Leta 1741. se je bil vrnil iz Brazilije neki Francoz, ki je potem evropsko javnost opozoril na odlične lastnosti te snovi. Iz Brazilije je prinesel nekaj vzorcev mlečnate tekočine, ki so jo domačini ob rekah Quito in Amazonki nalovili iz zarez, narejenih v skorjo drevesa, ki so ga imenovali »heve«. Jndijanoi imenujejo to belkasto in smolnato tekočino, ki se na zraku strdi in je potem močno raztegljiva, »kavčuk«, kar bi se po naše reklo »tekoči les« Indijanska plemena v Braziliji so s to te-količino, ki so jo nalovili na drevesnih deblih, mazali tkanine, da so postale nepremočljive, ali pa so z njimi prevlekli tudi podplate na svoji obutvi, da jim ni prišla voda v čevlje. Stoletja in stoletja so uporabljali »tekoči lese tudi v ta namen, da so iz njega delali žoge in se z njimi igrali. Odkritje gumija pa je v Evropi le bolj počasi postalo znano. Trideset let je bilo trena, da so prišli na evropski trg prvi gumijasti izdelki. BiH so to majhni kosi gumija, rezani v obliki paralelepipeda, ki so jih uporabljali kot radirke. Ker je bilo pač to nekaj posebnega za tiste čase, je razumljivo, da so bile temu primerno tudi drage. Ena sama majhna gumijasta radirka je tedaj stala nekako 20 lir v sedanjem denarju. In spet je moralo preteči novih trideset lot, da so začeli izdelovati pri omikanih narodih prve nepremočljive gornje čevlje, toda iz snovi, ki je imela to slabo lastnost, da je na mrazu razpokala, če pa je bilo vroče, pa se topila. Leta 1860 je kemik Karl Goodyear iz Filadelfije na smrtni postelji razodel skrivnost tako-imenovane »vulknnizacije«, s čemer so si prej leta in leta ubijali učenjaki glave, ne da bi se jim pobliskala prava misel. Vulkanizacija kavčuka obstoji v tem, da se kavčuk pri topljenju meša z žveplom in pri tem postane bolj ali manj raztegljiv in trpežen, kakor pač traja ves postopek mešanja. Ta postopek so odkrili šele pred 120 leti in ga začeli praktično uporabljati y tovarnah pri iz- delovanju gumijastih izdelkov. Kolikšnega pomena je bil novi izum, oziroma sploh najdba kavčuka, pa se je v najlepši luči pokazalo tedaj, ko so začeli izdelovati avtomobile na gumijastih kolesih. Napredek hitrih korakov Tri četrtine svetovnega pridelka kavčuka gre danes za izdelovanje gumijastih avtomobilskih cevi. Na vsem svetu je danes približno. 40 milijonov avtomobilov in vsak od njih porabi na leto povprečno 20 kg gumija. Prvi avtomobili so bili‘Marcusovi in Daimlerjevi, ki so jih naredili leta 1884. Tri konjske sile so jih gnale s hitrostjo 20 km na uro. Štiri leta pozneje je Dunlopp, živinozdravnik iz Belfasta, izdelal prve gumijaste cevi za biciklje in čez dve leti jih je že izdeloval tudi za avtomobile. Od tega trenutka dalje pa je napredek pri uporabljanju kavčuka postal naravnost presenetljiv. Leta 1840 je znašala proizvodnja komaj 400 ton, leta 1890 pa je poskočila že na 29.000 , leta 1900 na 54.000 in leta 1939 pa že na 1,200.000 ton. »Drugo zlato« Od 1. 1800 dalje se je začelo mrzlično iskanje novih virov kavčuka, prav tako kakor svoj-čas nezadržno stikanje za zlatom. Kavčuk je torej postal nekako drugo zlato. Tedaj so začeli izčrpavati gozdove, največje bogastvo Para, Minaosa in naselbin ob Rio Negro, ki so postale središče tovrstnega bogastva, po katerem je motorizirani omikani svet čutil neuteš-ljivo žejo. Tu so morali zanj nabirati »tekoči les« Indijanci pokrajine Putamayo, najbogatejše na kavčuku, in zanje od utrujenosti pri tem delu dostikrat tudi umirati.^ Pred kakimi 35 leti pa je prenehal ta bra-zilijanski monopol, ko se je v veliki meri raz- Prvi papež, ki Da pa je postal papež, Bilo je leta 1825, ko se je Giovanni Maria Mastai odločil oditi v Ameriko misijonarit. Njegov cilj je bila dežela Čile, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike. V Cittavechia je omenjenega leta stopil na jadrnico in se z njo podal na dolgo pot čez Atlantik. Med potjo •• je ustavil v mestu Santosu v tamkajšnjem benediktinskem samostanu. V spomin na njegovo bivanje v tem kraju, so pozneje vzidali tod ploščo s primernim napisom, ki pa so ga pred kratkim spremenili, ker ni več odgovarjal resnici. Na tisto ploščo so bili namreč napisali naslednje: »V večen spomin — v letu 1825 — na duhovnika Giovannija Maria Mastalja Ferretija, ki je kot pa-pel nosiL ime Pij IX., in ki se je na poti v Čile, kamor se ja podal misijonarit, za nekaj dni ustavil v tem samostanu, ker je bil Santos najvažnejše ameriško pristanišče, katerega je obiskal edini papež, ki se je do danes podal na »Novi svet«.« Ta zadnja trditev pa ni več resnična, kajti kakor je je bil v Ameriki je Garibaldijeva zasluga znano, se je sedanji papež Pij XII., ko j« bil še samo kardinal Pacelli, tudi mudil v Ameriki in torej Pij IX. ni bil niti edini papež, ki je videl deželo onstran Atlantika. In vprav zaradi Pij* XII. so zdaj napis na omenjeni spominski plošči sklenili popraviti, da ne bo ▼ njem več neresničnih trditev. Pij IX. pa je v Ameriko potoval pod posebnimi okoliščinami. Jadrnici, s katero se je peljal tja, je poveljeval oče Leona Gambetta, sloviti tribun iz Ligurije, za drugega častnika na ladji pa je bil Giuseppe Garibaldi. Ko je jadrnica obvozila zloglasni rtič Horn, ki slovi pod imenom Viharni rtič, in je zaplula v Tiho morje proti Čileju, jo je nenadno zajel silovit vihar in je zasluga Gambetta In Garibaldija, da je poznejši papež Pij IX. ostal pri življenju. In ko je bil Garibaldi pozneje sprejet pri Piju IX., se je lahko spomnil, da je dolžan zahvale samo Garibardiju, da je mogel postati »Poveljnik ladje sv. Petra«, piše »La Stampa« v svojem poročilu iz Ria de Janeira. torej tudi na tem polju znala na svetovnem trgu ukaniti druge narode, ki prav tako kot Nemčija niso imeli takšnih kolonij, da bi v njih lahko gojili kavčukovo drevje in tako na lastnih tleh pridobivali to izredno važno suro-vino. Kako naj si v primeru vojne vsi takšni narodi pomagajo. Rešitev tega vprašanja je prineslo Izdelovanje sintetičnega gumija Ze pred prejšnjo svetovno vojno je bilo to vprašanje v zamisli rešeno. Cesar Viljem II. ie lahko prevozil 1500 km (več ne) z vozilom, ki je imelo na kolesih cevi iz umetno narejenega gumija. V času svetovne vojne, ko je Nemčija zaradi pomanjkanja gumija začela v vedno večji meri uporabljati kar železna kolesa in kablje, ovite s papirjem, namesto z gumijem, so še bolj poskušali, kako bi pridobivali na umeten način gumi, toda praktično so vsa ta prizadevanja ostala brez uspeha. Ko se je po letu 1918 spet začel reden uvoz kavčuka v Evropo, je .razumljivo, da je stremljenje po iznajdbi umetnega gumija še boli opešalo, niso pa v celoti opustili te zamisli. V sili razmer, ki jih je rodila sedanja vojna, pa je končno le uspelo priti stvari do dna in začeti z izdelovanjem umetnega gumija. Iz premoga, ki je vezan na apnenec — to je surovina, ki jo Podnebje v Zahodni Afriki se boljša Sierra Leone, Zlata obala, Nigerija in Gambija niso več »grob belokožcev« V zadnjih 30 tetih 60 na podlagi statističnih podatkov, ki to jih zbrali po neštetih opazovanjih, dokazali, da j« podnebje v Zahodni Afriki zdaj že dosti ugodnejše za Evropejce, kakor pa bilo še pred nekaj desetletji. Nekoč 60 pokrajine »Sierra Leone«, »Zlat* obala«, Nigerija in Gambija imenovali kar »grob belokožcev«. Visoko je bilo še leta 1905 število tistih Evropejcev, ki eo zboleli na tropskih boleznih in tam pomrli. Leta 1935 pa sta bila vsega skupaj samo še dva takšna primera. Res je, da »o k temu mnogo pripomogli razni zdravstveni ukrepi, ki eo jih Evropejci v Zahodni Afriki izdali, da bi zmanjšali število smrtnih primerov, vendar pa prevladuje vedno bolj prepričanje, da je glavni vzrok manjše umrljivosti v teh vročih krajin ta, da je dežela okoli Čadskega jezera in tja proti zahodu v teku več desetletij že precej spremenila pod vplivom padavin svoje zunanje lice in da se je zaradi tega tudi celotno podnebje bistveno spremenilo. Morda je pa tudi to eno onih znamenj, da bo v daljnji bodočnosti tudj črna Afrika postala udobno in priljubljeno bivališče človeka, ki se dozdaj še ni navadil na afriško podnebje. Pri svoji poroki je umrla Zadela jo je kap, ker ji je poročni prstan padel na tla Iz Buenos Airesa poročajo v naslednjem nenavadnem dogodku, ki Je pokvaril vse razpoloženje ob priliki neke poroke in pripeljal v hišo nepričakovano smrt. V mestu Buenos Aires v Argentini se ie pred nedavnim neko dekle, po imenu Marija Merelll do ušeg zagledala v Paulita Desebada in je zadnjič tudi že stopila z njim pred oltar. Čeprav so bili njeni starši dolgo žasa odločno proti tej zakonski zvezi, so slednjič vnnjo le privolili, ko so videli, da Je vsaka beseda bob v steno. ima Nemčija ogromno — so po duhovito zamišljenih elektrokemičnih postopkih prišli do tako imenovane »bunec nadomestka za gunii, ki ima vse lnstnosti gumija in še več. Odporna je buna celo bolj in se manj obrabi in se tudi ne topi. Buna je danes trikrat dražja kot kavčuk, trdna pa je, kakor se vidi na avtomobilu, ki ga imaio zdaj razstavljenega v berlinskem muzeju, dvakrat tako kot gumi. Zdaj pa delajo tudi na to, da bi poenostavili postopek izdelovanja in a tem znižali še bolj tudi ceno bune. Čeprav imajo Britanci večje zaloge naravnega gumija, ne dela to Nemčiji nobenih skrbi več. t»La Domenica del Corrieret^ Merellijeva fn Desebado sta ie stala pred oltarjem, kjer je duhovnik pred njima opravljal poročni obred. Tudi prstana je bil že blagoslovil ter sta si jih ženin in nevesta nataknila na prste. Po poroki je bila takoj sv. maša, da bi bila novo-poročenca v življenju le srečna. Med mašo se je mladi ženi zazdelo, da ji je prstan nekam prevelik, in da jo zato v sosednja prsta malo tišči. Hotela ga je popraviti in trdnejše natakniti na prstanec, toda to je bilo zanjo usodno. Prstan ji ie padel na tla ter se zakotalil pred klečalnik. Ker v tistem kraju smatrajo takšne in podobne nesreče za izredno slabo znamenje, 6e je mlada žena tako zelo prestrašila, ko ji Je prstan padel na tla, da se je kar sesedla in obležala v nezavesti. Lahko si predstavljate, kakšno razpoloženje je tedaj nastalo med pričami in sorodniki, ki so bili v velikem številu zbrani v cerkvi pri poroki. Nesrečni ženi, ki si Je komaj Šele zaslužila to ime, so brž priskočili na pomoč. Ker pa je niso mogli spet spraviti k zavesti, so jo odnesli v zakristijo, kjer so s poskusi, da bi jo oživili, nadaljevali na vse načine. Po vse ni nič več pomagalo. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel z vso naglico v zakristijo, je ugotovil, da je mlado ženo zadela srčna kap. r: v. Žalost in veselje: j I I j j I j j Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik i\ T »Pomiri se, moj dragi,« ga je tolažil Lavrencij. »Ne bodi malodušen, nikar ne žaluj! Bog je še zmeraj več kakor ljudje. On te bo rešil iz suženjstva. Morda se bova spet kdaj videla srečnejša, kakor sva zdaj. Bog te obvaruj!« 272. Se enkrat sta si stisnila roko. Aleš je v hudi žalosti dolgo gledal za blagim starim človekom, ki so ga vlekli od njega. Zdaj je bil sam. Njegova sobica je bila dolgočasna in prazna, kakor da bi bil v njej kdo umrl. 273. Aleš je zvesto opravljal svojo službo. Zato ga je bej imel rajši ko druge sužnje. Ti so mu bili nevoščljivi, posebno pa še gobast in ves polomljen zamorec, ki se je obregal vanj, kjer se je le mogel, ne da bi Aleš vedel zakaj. (t 274. Nekega jutra so varuhi bejevega harema navidez vsi potrti sporočili gospodarju, da je ponoči ušla najlepša sužnja. Dejali so, da ji je pri begu moral kdo pomagati. Bejeva jeza je bila strašna. Sužnji so trepetali od strahu pred njim na kolenih. »Vsi boste še danes zaporedoma izgubili glave,« jim je obljubil razsrjeni gospodar. 275. Zdaj je tisti zamorec, ki je Aleša posebno črtil, povzdignil roke in prosil milosti, da bi ga gospodar poslušal. Ko mu je bilo ustreženo, je s tresočim glasom začel: j »Milost, gospodar! Poslušaj moje besede, in če ne bom govoril resnice, naj me zadene strašna smrt. Pozno snoči sem videl, kako se nekdo plazi okoli harema. Preden sem ga pa videl, je že izginil tja, kjer ima tvoj novi beli strežnik svojo sobo...« 276. Ves divji je dal bej poklicati Aleša. Z mračnim obrazom mu je očital nehvaležnost in hudobijo. Aleš je stal, ko da je treščilo vanj. Klical je Boga za pričo, da je nedolžen. Bej pa mu je dejal samo: »če v treh dneh ne poveš, kam je zbežala sužnja, ti bom dal četrti dan odrezati jezik, peti- dan odsekati desnico, šesti dan pa glavo. Pojdi in premisli, kaj boš storil!« Zapazil jo je šele, ko je začutil objem okoli svojih ram hi zagledal dvoje majhnih rok na svojih prsih. »Ne, ne, igraj, igraj!« je šepetala Luiza, ker jo j.? Franco prijel za roke. Z nazaj nagnjenim obrazom, ne da bi odgovori1!, jr iskal njenih oči in njenih ustnic. Zato ga je poljubila, dvignila obraz in ponovila: »Igraj!« A še bolj ko prej je stisnil njeni ujeti rok} in znova molče klical njena sladka, sladka usta. Zdaj se je vdala, zaprla njegove ustnice z svojimi v dolgem poljubu, polnem vdanosti, mnogo bolj dragocenem in poživljajočem, kakor je bil prvi. Potem je še enkrat zašepetala: »Igraj!« In igral je ves srečen. Bila je to hrupna, zmagoslavna godba, polna veselja in radosti. Zakaj v tem trenutku se mu je zdelo, da mu pripada vsa ženina duša, dočim je čutil prej tolikokrat, čeprav je vedel, da ga ljubi, da vlada nad njeno ljubeznijo ponosen, mir^n in mrzel razum, kamor niso segli njegovi vzleti. Večkrat je držala Luiza svoje roke na njegovi glavi in ga od časa do časa rahlo poljubila na lase. Znani so ji bili dvomi in vedno mu je zagotavljala, da je vsa njegova. A vendar je na dnu duše čutila, da ima mož prav. Stanoviten, ponosen čut za umsko neodvisnost se je upiral njeni ljubezni. Mirno je lahko presojala moža, spoznavala njegov.? napake in vedela, da on tega ne zmore, čutila je, kako ponižen je v svoji ljubezni in kako brezmejno vdan. Ni mislila, da mu dela krivico, ni čutila kesanja, toda če je mislila na to, tedaj je bilo njeno srce ganjeno od nežnega sočutja. Uganila je, da pomeni ta glasbeni iiliv radost, in ginjena j^ objela Franca. Z enim udarcem je povzročila, da je klavir utihnil. Na stopnicah se je zaslišal počasni korak strica, ki se je vračal s svojega Sv. Bernarda. Ura je bila osem, toda običajna tarokista, gospod Giacomo in Pasotti, se še nista prikazala. Zakaj tudi Pasotti je bil v septembru in oktobru stalni obiskovalec Riberove hiše ter se je delal zaljubljenega v inženirja, Luizo in celo Franca. Franco in Luiza sta sumila, da igra dvojno igro. Toda Pasotti je bil stari prijatelj strica P:tra, zato so ga morali z ozirom na strica prijazno sprejeti. Ker so se tarokisti zamudili, je predlagal Franco ženi, da bi šla v čoln in uživala mesečino, še prej pa sto šla pogledat Marijo, ki je spala v svoji posteljici. Obrazek je imela nagnjen na desno ramo, eno roko je imela pod glavo, drugo pa na prsih, Gledala sta jo in jo smehljaje se poljubila. Srečala sta s? v mislih na staro mater Terezijo, ki bi jo tako ljubila, in jo še enkrat poljubila, z resnim obrazom. »Uboga moja mala!« je rekel Franco. »Uboga donna Marija Maironijeva brez denarja!« Luiza mu je položila roko na usta. »Tiho!« je rekla. »Blagor nam, ki smo Maironiji brez denarja!« Franco je razumel in n j takoj odgovoril. Potem pa, ko sta zapustila sobo, da bi šla v čoln, in pozabil na grožnjo svoje babice, je r^kel ženi: »Ne bo vedno tako.« To namigavanje na bogastvo stare grofice ni ugajalo Luizi: »Ne govoriva o tem,« je rekla. »Tistega denarja se ne bi hotela niti s prstom dotakniti.« »Mislil sem za Marijo,« je pripomnil Franco. »Marija ima naju, ki lahko delava.« Franco je molčal. Delati! Tudi to je bila beseda, ki mu je grizla srce. Dobro je vedel, da živi brezdelno življenje. Zakaj glasba, književnost, rože, zdaj pa zdaj? In to življenje živi večji del na stroške drugih, zakaj kako bi živel s svojimi tisoč avstrijskimi lirami na leto? Kako bi vzdrževal družino? Naredil je doktorat, ne da bi imel od tega kaj dobička. Ni zaupal lastnim zmožnostim, preveč se je čutil umetnika, preveč tuj raznim uradnim umetnijam. Vedel je, da v njegovih žilah ni krvi močnih delavcev. Videl je rešitev samo v prevratu v vojni, v osvo boditvi domovine. O, če bi bila domovina osvobojena, kako bi ji služil, s kakšno močjo, s kakšnim veseljem! V srcu je pač nosil take mitsli, toda sklep in pa stanovitnost, da bi se z delom pripravljal za tako bodočnost, to mu je manjkalo. Ko je molče veslal in se oddaljeval od brega, je premišljevala Luiza, kako pač more mož obžalovati Marijo, da nima denarja. Ali ni tu nasprotje med vero in krščansko pobožnostjo Francovo ter med tem mišljenjem? Prišla so ji pa misel Gilardonijeva načela. Franco je trdno veroval v posmrtno življenje, a vendar se jo s strastjo oklepal vsega, kar nudi zemsko življenje lepega, dobrega, pošteno prijetnega, vštevši tarok, druge igre s kartami in dobre obede. Človek, ki je tako natančno pazil na cerkvene zapovedi, ki j? tako gledal na to, da je jedel postno ob petkih in sobotah, da je slišal vsako nedeljo razlago evangelija, bi pač moral bolj resno spraviti svoje življenje v sklad z evangelijskim vzorom. Moral bi se denarja bati, ne pa hrepeneti po njem. »Srečno vožnjo!« je zaklical stric s terase, ko je zagledal v mesečini čoln z Luizo, ki je sedela spredaj. Nasproti temnemu Bisgnagu se je v mesečini svetlikala vsa Valsolda od Niscioree do Caravine v svetu. Vsa okna v Orii in Albogasiu, oboki Pa-sottijeve vile, bele hišice v oddaljenem Castellu Casaricu, S. Ma-metti, Drani, vse je kakor začarano zrlo v veliko nepremično oko mrtvega obraza na nebu. Franco je položil vesla v čoln. »Poj,« je rekel. Luiza se ni nikdar učila petja, a je imela sladek srednji sopran, sijajen posluh in je znala mnogo napevov iz oper, katerih se je naučila od matere, ki je slišalo Grisijevo Pasto, Ma-libranko, v dobi, ko je bila italijanska opera na višku. Zapela je napev Iz »Ane Boleyn«: »O pelji me nazaj v rodni kraj ...« Bila je pesem duše, ki gre najprej navzdol, in se polagoma vda- najlepši sladkosti ljubezni, potem pa se v njenem objemu ob strastnem hrepenenju dvigne proti daljni visoki svetlobi, ki še manjka njeni popolni sreči. Pela je in Franco je ves zamaknjen sanjal, da ona hrepeni, da bi bila združena z njim tudi po tistem vzvišenem delu duše, ki mu je bilo do tedaj pridržano, da hrepeni po tem, da bi jo vodil v tej popolni združitvi proti svojemu vzoru. Solze so ga dušle. Valčki jezera in žalobno visoko pogorje in vse stvari, ki so nepremično zrle v luno in mesečina sama, vse se je polnilo z njegovim nepopis- ljlvim čustvovanjem. Ko so se za trenutek zasvetile srebrne lučlce tam od raztrgane slike ozvezdja pa notri do temnega zaliva Doi, je bil ganjen kakor od skrivnostnih, njemu veljajočih znamenj, ki sta jih risala jezero in luna. Luiza pa je končala svojo pesem: »Do zelenih platan, do tihe reke, kjer vzdihi se naši še slišijo...« Pasottijev glas je zaklical s terase: »Dobro!« In stričev glas potem: »Tarok!« Hkrati so se zaslišali udarci vesel iz čolna, ki je prihajal iz Porlezze, zaslišal se je fagot, ki je oponašal napev iz »Ane Boleyn«. Franco, ki je sedel na krmi čolna, je skočil pokonci in veselo zaklical: »Halo!« In lep bas je odgovorili »Dober večer gospodje vi, dober večer, dober večer.« Bili so njegovi prijatelji z jezera, odvetnik iz Varenne in neki Pedraglio iz Lovena, ki so prišli javno zaradi glasbe, skrivaj pa zaradi politike. Za to skrivnost je vedela samo Luiza. Tudi s terase so zaklicali: •»Dobro, don Basilio? — Dobro fagot!« In v presledkih se je čul glas nekega gospoda, ki se j"' branil taroka: »Ne, ne, cenjeni gospod kontrolor, pozno je že, ne morem ostati, ’ res ne morem ostati. O Bog,, o Bog, odpustite mi, ne morem, ne morem; cenjeni gospod inženir, vam se priporočam.« A niso popustili in prisilili so človeka, da je igral. Obljubili so mu pa, da bodo igrali samo dve igri. Globoko je vzdihnil >■ sed"i k mizici z inženirjem, Pasottijem in Pedragliem. Franco je sedel h klavirju in odvetnik s fagotom poleg njega. «• Med Pasottijem in Pedragliem, ki sta bila velika šaljivca, je prebil ubogi Giacomo grenke pol ure, polne trpljenja. Niti za trenutek ga nista pustila v miru. Za Ljudsko tiskarno t Ljubljani« Jole Kramarič — Izdajatelj, Inl Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja «*ak delavnik ob I* Mesečna naročnina je 6 Ur, za Inozemstvo II Uf — Uredniitvoi Kopitarjeva nllra Vlil — Upmai Kopitarjev« ulica 6» Ljubljana — Telet on itev. 40-01 do IH* — Podroinlcai Novo mesta