SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XXXIX (33)
štev. (No.) 11	*
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 27. marca 19*80
Modemi preroki
Kdor ima priložnost brati časopise, ki izhajajo v raznih državah — tudi tiste velike, ki veljajo za vodilno svetovno časopisje —, bo v njih našel številne članke, ki se bavijo s „prerokovanji“ o tem, kaj bo v bližnji ali daljni bodočnosti. V zvezi s temi prerokovanji pa so nato dani nasveti državam in državnikom, kaj bi bilo potrebno storiti, da se preprečijo morebitne vojne in druge katastrofe.
Ta pojav „prerokovanja“' si moremo razlagati na razne načine. Nekatera prerokovanja so plod bujne časnikarske domišljije ali so napisana zato, ker so sedaj taka prerokovanja v modi. Druga prerokovanja pa so naročena in celo plačana od tistih, ki imajo interes na takih prerokovanjih. Zanimivo je, da levičarski časopisi in časopisi, ki so v svojem pisanju naklonjeni levici (komunizmu), skušajo uspavati zahodno mnenje s članki, v katerih je poudarjena moč Združenih držav in NATO-ja ter omalovažujejo moč Sovjetske zveze in njenih satelitov. S tem hočejo ti člankarji odkvrniti pozornost od silnega sovjetskega oboroževanja in s tem združene nevarnosti za zahodni, svobodni in demokratični svet. Drugi časopisi pa nasprotno močno poudarjajo sovjetsko oboroževanje, kar je v računu državnikov, da pridobijo javno mnenje za visoke postavke za narodno o-brambo v državnem proračunu.
Znani časnikar Hugh Thomas je zbral razna taka prerokovanja in iz njegovega sestavka o tem posnemamo naslednja zanimiva „prerokovanja“.
V	enem prerokovanju stoji, da naj bi bila izredno važna doba od letošnje-ga leta pa do leta 1990. V prvih petih letih te dobe bo zahodni demokratični svet v veliki nevarnosti. Sovjetska zveza bo v tej dobi na višku svoje vojaške moči, zahodni svet pa bo v tej dobi še vedno razcepljen in vojaško slaboten. Po petih letih pa se bodo razmere spremenile. Zahodne države bodo v oboroževanju dosegle in presegle Sovjetsko zvezo, ki se bo tedaj znašla pred velikimi notranjimi problemi. Sovjetski strategi se tega zavedajo, in vedo, da morajo, ako hočejo uspeti, izvršiti svoj napad na svobodni svet v prvi polovici sedanjega desetletja.
V	drugem' prerokovanju stoji, da se bo neka teroristična skupina polastila atomske bombe in bo z njo grozila in zahtevala Bog ve kakšne nemogoče koncesije. To ni nič nemogočega na zahodu, kjer zaloge atomskega orožja niso tako zavarovane, da bi se jih teroristi ne mogli polastiti.
Tudi tretji prerok, ki ga omenja Hugh Thomas, je mnenja, da obstaja velika verjetnost, da bo Sovjetska zveza v kratkem napadla zahodni svet. Dokaz temu je silno oboroževanje Sovjetske zveze, ki porabi 13% bruto narodnega dohodka za oboroževanje, dočim porabijo Združene države samo 5%. Prava ironija pa je v tem, da so to o-boroževanje Sovjetske zveze močno podprle prav Združene države s tem, da so ji izročile svojo visoko tehnologijo, ki je omogočila izdelavo raznega atomskega orožja. Sovjeti dobro vedo, da je prav sedaj obramba Evrope tako šibka in da je sedaj edinstvena priložnost, ki se pozneje ne bo več ponovila, za napad in osvojitev Evrope in potem vsega sveta.
Glede Afrike prerokujejo nekateri, da bodo — kakor hitro se pojavi priložnost — zasedli Zimbabwe — Rodezijo in Namibijo vojaki Vzhodne Nemčije, ki je poleg Kube najbolj zanesljiv satelit Sovjetske zveze. Kuba pa se že posveča zlasti Centralni Ameriki in Karibskem morju z nalogo, da pripelje državo za državo v sovjetski objem. Jamajka in - Grenada in še nekatere so že na tej poti, druge bodo kmalu sledile in tako bodo pred vrati Združenih držav zavladali komunistični režimi. — Glede Afrike vedo povedati preroki še to, da bodo sovjeti v kratkem prevladali tudi v Maroku (bogata ležišča fosfatov) in pravtako na Bližnjem vzhodu (petrolej).
Msgr. Alojzij Turk-beograjski nadškof
Gotovo je za nadškofa v Beogradu, kjer je zaradi bolezni odstopil dr. Gabrijel Bukatko, bilo za naslednika več kandidatov. Apostolski sedež pa je imenoval Slovenca Alojzija Turka, ki je od svoje nove maše naprej posvetil vse svoje moči in sposobnosti dušnemu pastirstvu v Skopju, zadnja desetletja pa v Beogradu.
Rodil se je 21. novembra 1909 v župniji Prečna pri Novem mestu, študiral je na gimnaziji v Novem mestu, kjer je imel odličega veroučitelja dr. Cirila Ažmana. Odlikoval se je in ra-stel v katoliški organizaciji „Vesni‘‘ in v dijaški Marijini kongregaciji.« V razredu je bilo 19 fantov in 10 deklet. Maturirali so 1. 1929. Lani v jeseni so slavili zlati jubilej mature. Pet fantov je šlo v bogoslovje, od katerih štirje živijo.
Turka škof Gnidovec pridobil, da je šel misijonarit v skopjansko škofijo. Tam je deloval do zadnje vojne in še po njej.
L.	1952 je postal arhierejski namestnik za Makedonijo. Precej časa je bil pod komunisti tudi v ječi. Od 1. 1958 deluje v Beogradu, kjer je bil imenovan za konzultorja. L. 1964 je prejel odlikovanje za papeževega hišnega prelata. Od tega leta dalje ureja tudi mesečnik „Blagovest“.
Ves čas se je zanimal za gibanje, ki naj bi privedlo do zedinjenja pravoslavnih s katoliško Cerkvijo. Gotovo je eden najboljših poznavalcev položaja srbske pravoslavne Cerkve.
Veselimo se, da je zopet en Slovenec postal škof in je zasedel mesto v Beogradu, kjer so doslej vladali Rodič, Ujčič in Bukatko. želimo mu, da bi kljub letom, ki jih ima,, mogel še dosti narediti za božje kraljestvo.
Takoj po novi maši je Alojzija
let Teološke fakultete v Ljubljani
Teološka fakulteta je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1919, obenem z nastankom ljubljanske univerze, ki je tedaj imela še pravno, filozofsko, tehnično in medicinsko fakulteto. Svoje prostore je imela teološka fakulteta v Alojzevišču. Tudi po 2. svetovni vojni je bila fakulteta v sklopu državne univerze do leta 1950, od tedaj pa je samostojna cerkvena ustanova, ki ima od leta 1968 še poseben oddelek v Mariboru.
Proslava šestdesetletnice 'fakultete je bila 10. marca; začela se je z koncele-brirano mašo pronuncija Mihaela Cechi-nija in vseh slovenskih škofov, nato pa je bila v veliki avli teološke fakultete slavnostna akademija.
Ob tem jubileju se nam kar samo vriva vprašanje, kako in kje so se izobraževali slovenski duhovniki pred tem? V 11. in 12. stoletju so v Sloveniji nastale številne opatije, ki so brez dvoma nudile tudi teološki pouk. Velikega
pomena so bile tudi župnijske šole v
15.	stoletju v Ribnici, Kranju in Ljubljani, ki so dale duhovniškim kandidatom potrebno izobrazbo. Kasneje so se mnogi izobraževali v bogoslovju v Gradcu. Škof Janez Tavčar je leta 1609 ustanovil semenišče v Gornjem Gradu, jezuitje pa so imeli svojo šolo v Ljubljani vse do ukinitve jezuitskega reda. V času Ilirskih provinc (1809-1813) so poučevali teologijo na Akademiji, a doba je bila prekratka, da bi slušatelji mogli dobiti sadove v obliki akademskih naslovov. Po odhodu Francozov je v Ljubljani ostala bogoslovna šola; leta 1851 pa je škofija prevzela ureditev bogoslovnega študija. Bogoslovci lavantinske škofije so se do prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža. v Maribor izobraževali največ v semenišču v Celovcu. Po prenosu pa je v Mariboru začelo semenišče, ker je bilo med pogoji za prenos določena ustanovitev bogoslovne šole. Ta je v Mariboru delovala vse do ustanovitve fakultetnega oddelka v Mariboru.
.»»«■■«■■■■■■■■■■■■■-•■■■■■■•■■■■■■M «■■■■■■■■■■■■■*■■■■»■■•«■■■■■■■	■■■■■■■■■•■■■■■*■■■
,, Poli í i vn o-iii or a in e kvalitete“
Šest dijakov mariborske industrijske šole si je v začetku drugega tedna v februarju gotovo pridobilo zvrhan koš „politično-moralne neoporečnosti“. Pobalini, morali bi zapisati zločinci, so vdrli v „spomeniško zavarovano“ cerkvico na Pekrski gorci in popolnoma uničili vse, kar so mogli doseči. Posebna komisija, v kateri so bili predstavniki zavoda za spomeniško varstvo, krajevne skupnosti Pekre, župnijskega urada in policije, si je 21. februarja ogledala razdejanje mladoletnikov. Komisija je ugotovila, da je „škoda precejšnja“, da znaša več 100.000 dinarjev, a cenitev je le približna, ker gre za poškodovane in uničene predmete, ki imajo umetniško vrednost. Restavrator mariborskega zavoda za spomeniško varstvo Marjan Teržan pa je 25. februarja povedal, da je razdejanje v cerkvici
povzročilo nad milijon dinarjev škode. Restavrator je ugotovil, da sta oprema in notranjost cerkve popolnoma uničena, saj ni ostal niti en predmet na svojem mestu ali pa brez poškodb.
Najhuje sta bila .poškodovana trinadstropni oltar in orgle, mnogo poško-vanih predmetov pa so našli tudi 100 metrov stran od cerkve v vinogradu.
Po vsem tem je jasno, da so pobalini imeli dovolj časa za razbijanje. Težko je reči, da ni do takega vedenja pripomogla tudi sedanja vzgoja v šolah. Pa to tudi ni prvi primer, da pobalini skrunijo cerkvene predmete. Spomnimo se samo na primer, ko sta dva pobalina hodila po ljubljanskih lokalih z mašnima plaščema, ki sta ju ukradla v cerkvi v Križankah.
•Bolj optimistično pa je naslednje prerokovanje, ki pravi, da so se razmere na svetu po vdoru Sovjetske zveze v Afganistan bistveno spremenile. Javno mnenje me samo zahodnega sveta, ampak tudi neuvrščenih držav in celo mnogih komunistov se je obrnilo zoper sovjete. Svet je spregledal sovjetsko igro. Značilne so izjave mnogih državnikov in politikov — naj tu omenimo samo Giscarda d’Estainga ter Schmidta, ki sta danes odgovorna za usodo Evrope , da je sedaj konec teh sovjetskih avantur in da je svobodni svet pripravljen z vsemi sredstvi braniti svojo samostojnost in svobodo.
Prava poplava prerokovanj pa se je sprožila v zvezi s Titom. Ni skoraj časopisa, da ne bi objavil pesimistična ali optimistična ugibanja o usodi Jugoslavije po Titovi smrti. Eni dokazu-
jejo,, da je Sovjetska zveza že popolnoma pripravljena, da vdere z ogrske in bolgarske strani na jugoslovansko ozemlje. Drugi zopet napovedujejo vstajo narodov v Jugoslaviji in razkroj sedanje Jugoslavije. Tretji pa so mnenja, da se ne bo nič zgodilo in nič spremenilo.
Hugh Thomas je napravil v svojem spisu o prerokovanjih primeren zaključek, da namreč vsa ta različna prerokovanja nimajo nobenega pomena in so bolj škodljiva kot koristna, ker so ljudje zaradi njih po nepotrebnem zbegani ali pa -uspavani. Bolj koristno — kot se baviti s prerokovanji — bi bilo točno opazovati delovanje nasprotnikov in se pripravljati na obrambo po znanem reku: Si vis pacem, para bellum (če hočeš mir, pripravljaj vojno).
Sm. R.
La partida de Tito
2) En el campo de la economía el legado de Tito es desastroso. El sistema de industrialización económicamente infundado y desarrollado expensas del productor agropecuario y del artesano, introducido y dirigido por Tito, resultó ser incapaz de elevar el nivel para alcanzar una economía sana. Tampoco la autogestión (tantas veces ensalzada), implantada algo más tarde, fue incapaz de salvar la econoímia ya que también ella ds guiada por la cúpula partidista y por Tito. A pesar de los grandes subsidios (que se cuentan en billones de dólares) de Occidente, el balance económico yugoslavo es sumamente desfavorable.
Los economistas subrayan esta verdad citando que en el año 1979 las exportaciones sólo cubrieron el 48% de las importaciones y además la exportación estuvo orientada hacia el bloque oriental debido a la mala calidad de los productos. Y este bloque no tiene divisas fuertes. Por ello el déficit del balance comercial creció hasta los cinco billones de dólares (no diñares!) y la deuda total asciende a los 20 billones de dólares. Si no fuera por los turistas y los trabajadores esparcidos por Europa Occidental que traen sus ahorros en divisas, Yugoslavia estaría ante la bancarrota nacional. Y también aquí el precio pagado es alto, demasiado alto. Solamente en Alemania Occidental hay alrededor de medio millón de trabajadores yugoslavos que, en vez de regresar, llaman a sus familiares a que se reúnan con ellos. Con éstos la cifra se acerca al •millón. Prácticamente son personas perdidas para su patria. ¿Quién es el responsable?
(Continuará)
Dr. Tine Debeljak	(4)
tyEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA
HITLERJEV NAPAD NA SOVJETSKO ZVEZO
22.	junij 1941 pomeni spremembo sovjetske taktike tako v svetu kakor v Jugoslaviji, v naši Sloveniji, tako v Stalinovi kakor v Titovi taktiki in strategiji. Prav tako pa tudi v ZDA kakor pri nas. Harry Bonaro Overstreet piše v knjigi „La esencia del comunismo“ (1964, str. 202): „22. junija 1941 so Nemci nepričakovano napadli Sovjetsko zvezo, s čemer se je ‘imperialistična kapitalistična vojna’ spremenila v ‘sveto osvobodilno borbo’, v mogočno križarsko vojno ljudstva proti fašizmu; ‘protiimperialistične fronte’ so izhlapele in nastale so fronte za obrambo domovine, za integralno pomoč domovini socializma Sovjetski zvezi...“ Tako v ZDA.
Stalin je tedaj takoj že 3. julija 1941 govoril (La gran guerra patria de la Unión Soviética): „Začela se je velika vojna vsega ljudstva proti nemški fašistični invaziji. Cilj domovinske vojne in ljudstva se ne omejuje samo na boj proti fašizmu, ki obkroža našo domovino, temveč terja pomoč za vsa ljudstva Evrope in Amerike, vključno tudi nemško ljudstvo, ki trpi pod jarmom fašizma. V tej osvobodilni fronti ne bomo sami. Naš domovinski osvobodilni boj se bo oprl na boj vseh evropskih in ameriških narodov za svojo neodvisnost in demokratske svoboščine.“ S tem govorom je Stalin direktno pozval vse evropske in ameriške od nacizma podjarmljene narode na upor, na boj za obrambo domovine socializma, Sovjetsko zvezo. (Istotam 11-12) Tito je ugotovil pozneje, da se je pozivu najprej in edina odzvala njegova KPJ. Nobena druga v Evropi ne drugod.
Tito: „Mi smo ocenili, da je s Hitlerjevim napadom na SZ napočil najprimernejši trenutek za začetek splošne vstaje.“ (Intervju v Borbi 9. 5. 1975 in KPJ u ratu, 120.) Tako so se izrazili tudi drugi voditelji (Djilas, čolakovic itd.). Angleški zgodovinar Walter Robert v knjigi Mihailovič and the Allies 1941-1945, (1978, 322) ugotavlja: „Komunisti so začeli svoj odpor proti Osi šele po nemškem napadu na SZ in so se v začetku borili samo, da pomorejo Rdeči armadi.“
Tako pravijo voditelji, tako poje pesem V boj za svobodo, v boj za Sovjete!
ZAČETEK OSVOBODILNE FRONTE
M.	Rankovič, notranji minister pri Titu, je pozneje izjavil: „Izpolnili smo obveznosti, ki smo jih prevzeli na VII. kongresu Kominterne.“ In slovenski pisatelj Juš Kozak je še odločneje opredelil to udeležbo: „Slovenska OF se je vključila v sovjetsko domovinsko vojno.“
Tako velja: upor slovenske OF, ki ga je započela in vodila komunistična partija, ni nastal spontan kot narodni odpor na zasedbo Slovenije po nacisti in fašistih, iz spontanih nacionalnih razlo-
gov, temveč čisto premišljeno je bil grajen po načrtih stalinističnih partizanov kot oborožena pomoč napadeni Sovjetski zvezi. Torej za obrambo tuje države, ki so jo smatrali za edino • domovino v svetu, dočim so svojo domovino pomagali rušiti in jo razbiti. Ta revolucionarna situacija je nastala šele z začetkom vojne, ki je omogočila razpad države in ustvarila pogoj, da se reši nacionalno vprašanje v smislu Stalina že iz leta 1924, da socialistična revolucija v Jugoslaviji mora iti iz nacionalnih razlogov. Nekdo je rekel v tem času:
„Če bomo začeli revolucijo pred vojno, bo polom, če pa izbruhne vojna prej, bomo zmagali.“ Nekako tako je bilo tudi s KPJ: če bi ne zadel narod oz. državo Hitlerjev napad, ne bi imeli komunisti nobenega izgleda na zmago. Šele kaos z vojno je omogočil tudi vstajo in uspeh. Z našega gledanja je eden največjih zločinov Tita ta, da je začel ■ socialno revolucijo takrat, ko smo bili v največji narodni stiski. Toda z njihovega stališča je bila to edino revolucionarno zrela situacija, ki jo je bilo treba izrabiti in katero so tudi izkoristili.
Še istega dne je KPS samo iz svojih komunističnih vrst — brez ozira na svoje koalicijske tovariše -— imenovala glavni odbor partizanske vojske, ki so ga predstavljali sami bivši „Španci“, katere je Titu uspelo dobiti iz nemških taborišč, kamor do se zatekli po begu iz Španije — v času zavezništva Hitler-Stalin, zopet domov v Slovenijo; to pa po Stalinovem posredništvu. Vojaško organizacijo so prevzeli komunisti, politični komisar in tajnik štaba je bil Kidrič, ki je bil obenem tudi tajnik politične organizacije Osvobodilne fronte. Ta je bila neke vrste koalicijska vlada 18 majhnih strank in strančic, disidentov treh velikih slovenskih tradicionalnih strank. Teh 18 strančic pri svobodnih volitvah prej' nikdar ni dobilo več kot 3-^4% glasov. In ta malenkostna politična nepomembnost OF se je drznila skupaj s komunisti — ki jih je bilo v Sloveniji po komunističnih «virih komaj 200 članov in nekaj tisočev SKO-JA-naraščaja — proglasiti svoj revolucionarni štab za, demokratsko slovensko narodno vojsko in za edino slovensko oboroženo obrambo ter ustvarila prvi zakon: „Dopuščena je samo ena oborožena sila, ki raste iz slovenskih narodnih in osvobodilnih partizanskih čet.. . pod političnim in vojaškim vodstvom OF. Vsako delovanje za nastajanje oborožene sile na drug način spada pod kazensko sankcijo odloka o zaščiti dr-ža|ve...“ Torej: kdor bi se hotel na kak drug način boriti proti okupatorjem, bo kot izdajalec ustreljen. To sklene manjšina 4% volilcev v predvojnih svobodnih volitvah! Z atentati, z orožjem vsiljujejo slovenski večini svojo voljo pod krinko borcev za demokracijo proti fašizmu, v resnici z isto totalitaristično miselnostjo in z enakimi sredstvi!
UMOR SALVADORSKEGA NADŠKOFA
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Ne le mala srednjeameriška država El Salvador, ves svet se je pretresel, ko se je razvedela novica krvoločnega atentata, v katerem je bil ubit salvadorski nadškof msgr. Oscar Arnulfo Ro-mero.
Položaj v El Salvadorju smo večkrat omenili. Država se praktično nahaja na robu državljanske vojne. Vlada z veliko težavo zatira izbruhe levičarske gverile, medtem ko desničarske oborožene skupine na svojo roko pobijajo nasprotnike.
Kal vsega problema je v težkem socialnem stanju. Položaj bi lahko primerjali z onim v Nikaragvi, kjer je po hudi državljanski vojni prišla na oblast levičarska sandinistična vlada. (Prav tako bi ga lahko primerjali številnim drugim latinskoameriškim državam, kjer je revščina nepopisna in narodi le s težavo živijo iz dneva v dan, medtem ko je vse narodno bogastvo v rokah maloštevilnih posestnikov.
Mnogokrat je Cerkev bila tista, ki je opozorila, in opozarja vlade na težak položaj, ki ni v soglasju s človeškim dostojanstvom. Nekateri duhovniki so v tem šli predaleč. A nihče ne
Italija z novo
COSSIGA IN
Italija se nahaja na razpotju. In to ne le dandanes, ko se ravno zamenjava vlada. Že vrsto let si krize sledijo druga drugi. Zadnje čase pa se je razpasel na apeninskem polotoku pravcati kaos. Rdeče brigade pobijajo sodnike in funkcionarje, delavci ne delajo, študentje se ne uče, vladni predstavniki se vdajajo podkupovanju... Dejansko ni avtoritete, in tako tudi ne more biti stabilne vlade.
Dosedanji ministrski predsednik Francesco Cossiga je videl, kako se njegova vlada trese, in je stvar postavil pred parlament. Glasovanje je bilo, kot so vsi pričakovali, negativno, in Italija se je znova znašla brez vlade. Pa je predsednik Sandro Pertini smatral, da je Cossiga kljub vsemu najbolj
more zanikati resnice obtožb, problem je le v postopanju. Salvadorski nadškof je bil eden tistih, ki je jasno in odločno govoril. Zadnje čase se je neutrudljivo zavzemal za pravice zapostavljenih, in svaril pred bližajočo nevihto.
„Državljanska vojna se bliža Salvadorju, in le totalne reforme socialnih struktur lahko preprečijo krvavo kopel,“ je izjavil malo pred svojo smrtjo. Pred dnevi je prejel grožnjo skrajno desničarske organizacije, ki mu je napovedala, da ga bo ubila, ako ne preneha s svojimi nastopi. Ni prenehal, in v ponedeljek 24. marca, medtem ko je maševal, ga je zadela morilska krogla.
Težko je napovedati, kam se bo o-brnil položaj v Salvadorju. Vojaška vlada je, delno prav na pozive nadškofa Romera, pred kratkim podvzela vrsto korakov za izvedbo socialne reforme. A tudi ti koraki (agrarna reforma, po-državljenje bančnega sistema, itd.) so doživeli mnogo kritik, tudi s strani cerkvenih krogov. Mnogi menijo, da se bo uresničila napoved pokojnega nadškofa, in bo državljanska vojna poplavila El Salvador. Bog daj da ne.
staro vlado?
SOCIALISTI
pripraven za sestavo nove vlade. Ta naj bi bila sicer bolj stabilna kakor dosedanje.
Sedaj se Cossiga trudi, da. bi sestavil novo vlado, a vanjo povablja tudi republikance, in seveda socialiste. Če bi republikanci direktno stopili v vlado, in jo socialisti vsaj kompromisno podprli, bi bila zagotovljena rešitev, vsaj za nekaj časa.
Za koliko časa ? Težko odgovoriti. Morda za nekaj tednov, morda mesecev. Potem pa znova na novo. Morda se bo kriza poglobila. Tedaj bodo sklicali nove parlamentarne volitve, ki prav tako ne bodo ničesar rešile., Italija se nahaja na razpotju, in bo tam ostala, dokler se Italijani ne bodo zavedli, da se z lastno usodo ne smejo igrati.
Kolumbija in kurja čreva
STVAR SE VLEČE
Znan je slovenski rek, ki pravi, da se neka stvar vleče „kakor kurja čreva“. Argentinci pa pravijo, da je neka stvar „dolga kot upanje reveža“. En in drug izraz bi lahko uporabili v kolumbijskem primeru, ko so zajeti konzuli še vedno na dominikanski ambasadi, in ne vlada ne gverilci nočejo popustiti na svojih položajih.
Po enajstih dneh strogega molka, so se znova sešli predstavniki vlade in gverilcev. Kot običajno so pogajanja tekla v zaprtem tovornjaku, ki stoji
med poslaništvom in vojaškim obročem. Tam se sestajajo dva vladna predstavnika, ena gverilka in zajeti mehiški poslanik.'
Novica je bila to pot, da je gverilka ob odhodu podala roko obema vladnima zastopnikoma. Časnikarji (kakih dvesto jih je), ki so gledali iz daljave, so seveda pričeli ploskati. Da, kakor v cirkusu.
Moderni svet nam nudi raznovrstne slike. Kaj nam bo še prinesel?
CHILSKI PREDSEDNIK general Pinochet je imel že vse pripravljeno za potovanje v Filipine. Pa je filipinska vlada komaj 48 ur pred začetkom njegovega prihoda, obisk odpovedala. Po mnenju opazovalcev se je predsednik Marcos zbal izgredov, ki so jih pripravljali filipinski levičarski krogi.
NIKARAGVA je podpisala prijateljsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. Po tej pogodbi, ki sta jo sklenili ruska vlada in nikaraška delegacija na obisku v Moskvi, bo v kratkem večje število ruskih „svetovalcev“ potovalo v Nikaragvo, da bo tam pomagalo pri delu za obnovo države. Sandinisti se očividno naslanjajo vedno bolj na Moskvo. Medtem pa je Violeta Chamorro, ki predstavlja ostanek demokratične opozicije v Nikaraški vladi, bila sprejeta pri španskem kralju. Pred tednom je bila na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II., ki je poslal poseben blagoslov in pobudo nikaraškemu narodu.
V	ŠPANIJI so na vrsti volitve v avtonomnih deželah. Sedaj so volili Katalonci in zmago je nepričakovano odnesla stranka Convergencia y Unión, ki zastopa konservativce. Ti so zasedli 43 sedežev v 135 članskem parlamentu. Šociali-sti, ki so vodili katalonsko življenje od konca frankizma, so prejeli 33 mest, komunisti 25, vladni sredinci 18, levičarski republikanci pa 14. Konservativni vodja Pujol je izjavil, da bo povabil v vlado socialiste in sredince, nikakor pa ne komuniste. Španski ministerski predsednik Suárez pa se je, kljub porazu svoje stranke, globoko oddahnil, kajti zelo se je bal preveč odločilne socialistične zmage,
IRANSKI verski in politični vodja Homeini je pozval narod naj še bolj razširijo revolucijo, naj se z isto silo bore proti obema velesilama, in naj očistijo muslimansko družbo intelektualcev izobraženih na tujih univerzah. Naročal je še, da naj muslimansko revolucijo ponesejo izven meja po drugih deželah. Glede ameriških talcev, pa se njih položaj zelo zapleta, zlasti sedaj, ko je šah zapustil Panama in se za stalno naselil v Egiptu.
V	CHADU, afriški državi, bivši francoski koloniji, je prišlo do ostrih spopadov med strujami vladne koalicije. Prišlo je tudi do ostrih bojev, v katerih je bilo večje število mrtvih. Mir je skušalo doseči posredovanje francoskega poslaništva. Chad je namreč ena najbolj revnih držav, ki živi le s fracosko pomočjo. Ta dosega letno kakih petdeset milijonov dolarjev.
Ob zaključku te številke je prišlo iz Evrope telefonsko sporočilo, da je v torek 25. t. m. umrl v Ljubljan1 bivši nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik.
Z mašo in slovesno zahvalno pesmijo je sedanja vojaška vlada obhajala četrto obletnico svojega nastopa. Prisostvovali so slavnosti v vojaški cerkvi Stella Maris v Buenos Airesu vsi trije, člani vojaške junte (gen. Galtie-ri, adm. Lambruschini in brig. Graffi-gna) ter predsednik države general Videla. Edino predsednik je bil član prvotne junte, ki je 24. marca 1976 strmoglavila peronistično vlado in pričela reorganizacijski proces.
Ob tej priliki je vlada naslovila na narod posebno poslanico, v kateri poda svoj pogled na sedanje stanje in namene za bodočnost. Kot smo večkrat omenili, se te poslanice, in razne vladne izjave, tematično ponavljajo. To je po svoje razumljivo, kajti delo, ki ga izvaja sedanja vlada, je delo, ki zahteva časa in potrpežljivosti. Zahteva pa tudi mnogo žrtev, ki jih narod s svoje strani doprinaša.
Pred štirimi leti je vojaštvo prevzelo oblast, in si zastavilo številne cilje. Med temi je bil v prvi vrsti vzpostavitev reda in uničenje gverile. To jim je tudi skoraj na celi črti uspelo. Kdor danes bere novice s svetovnega dogajanja, lahko vidi požare v Italiji, Španiji, po raznih srednje in južnoameriških deželah. Tak in še hujši je bil položaj v Argentini, kjer danes mirno živimo, kjer si vsak upa zapustiti dom brez strahu, da ga pobije krogla ali eksplozija.
Stavke, ki se občasno pojavijo, so v večini primerov upravičene, a so sad gospodarskega položaja ter industrijske krize, ne političnega izvora, kjer delavec ni. vedel v katere namene izgublja zaslužek tistega dne.
Gospodarski položaj .je res težak. A sedanja industrijska kriza je bila res potrebna. Argentinska industrija je obratovala s stroji ter infrastrukturo, staro v večini primerov več desetletij, in nikakor ni mogla zadovoljivo proizvajati cenenih izdelkov. Gospodarska ekipa je tarča na katero pada največ opozicionalnih kritik, a prvič v zadnjih štiridesetih letih ima organičen program in trden namen izpeljati ga do konca. Uspeh je seveda odvisen tako od vlade kot od privatnih gospodarskih krogov.
Sindikalizem se bo moral reorganizirati po novem zakonu, ki ga je vlada že objavila. Opozicija proti njemu se šibi. Težko je tudi, da bi uspelo nezadovoljnim krogom zavreti zakon o socialnem skrbstvu. Res je, da bo ta mnogo spremenil v dosedanji skrbstveni strukturi, a vlada sama zadnje čase delno spreminja zakonski osnutek,, da ga temeljito prilagodi argentinskim potrebam in da bi prehod iz sedanjega v bodoče stanje povzročil čim manj tež-koč.
Vrsta javnih del, ki jih je podvzela sedanja vlada, je trdna garancija za bodoči lepi razvoj. Treba je priznati, da so edino vojaške vlade bile v argentinski zgodovini tega stoletja tiste, ki so
skrbele za razvoj infrastrukture države-Zlasti cestni, komunikacijski in energetski objekti so bili na vidiku teh vlad, in zaradi njih lahko Argentina mirno gleda v bodočnost.
Kar se tiče povratka v demokracijo, ki ga je Nada obljubljala vse od svojega nastopa, se prav te dni podvze-majo konkretni koraki, ko se prve domače osebnosti in skupine sestajajo z vlado, da poiščejo najboljšo obliko države, v kateri naj narod svobodno in demokratično živi. Morda res ni vse popolno in idealno, a katero človeško delo je popolno?
Tako vlada, obhaja svojo obletnico, in opazovalci menijo, da bo teh obletnic še precejšnje število. In zaenkrat je to najboljše za Argentino.
Poglejmo sedaj nahitro problem, o katerem se je zadnje dni mnogo pisalo. Gre za argentinski jedrni razvoj, glede katerega so zaskrbljeni v ZDA in Nemčiji. Argentina se je že pred časom odpovedala ameriški jedrni tehnologiji, kajti ameriška vlada je preveč omejevala argentinske domače raziskave na tem polju.
Argentina se je tedaj obrnila na Kanado in na Nemčijo. S to zadnjo državo so se pojavile iste težave kot z ZDA. Vendar kaže, da je problem že premeščen. Argentina bo prejela nemški jedrni reaktor, uporabljala domač naravni uranij, uporabljala doma pridelano težko vodo (s švicarsko tehnologijo) in tesno sodelovala z Brazilom na tem področju.
Sodelovanje z Brazilom na jedrnem področju je bilo sklenjeno te dni, in .predstavlja velik korak naprej. Strah številnih krogov je bil prav ta, da hi se Brazil in Argentina spustili v svojevrstno tekmo, katere cilj naj hi bil domača atomska bomba. V tekmi si nobena izmed držav ne bi upala zaostati, v sodelovanju pa je vse drugače, kajti tudi obe državi nenehno zatrjujeta mirovni cilj jedrnih poizkusov.
Pač pa je novost na tem področju, da je tudi Sovjetska zveza ponudila Argentini sodelovanje na jedrnem področju, V ta namen bo potovala v ZSSR argentinska delegacija, pa tudi sem bodo prišli ruski strokovnjaki, še ni nič odločenega, in morda do sodelovanja sploh ne pride, a ta ponudba je zanimiv adut v argentinskih rokah, kadar gre za pritisk na zahodne velesile, ki se kažejo nekoliko lene za razumevanje argentinskega jedrnega razvoja.
Za konec še omemba položaja na sindikalnem področju. Notranji razkol -v delavskem vodstvu ('ČUTA), ki smo ga večkrat omenili, se je zadnje dni še poglobil. Kadar gre za idealno sodelovanje, je enotnost popolna, komaj se začne govoriti o konkretnih akcijah, zlasti naperjenih proti vladi, tedaj se vsa edinost sesede v prah, kajti zgradba sindikalnega soglasja je postavljena na peščenih tleh. Ta pa niso najbolj trdna, ne najbolj varna...

Tine Debeljak	(116)
Med knjigami in revijami
MOHORJEVE BUKVE* ZA LETO 1980
2.	DVE POVESTI KARLA MAUSER J A
Med mohprjevkami za ltetois sta tudi ponatisa dveh Mauserjevih povesti, in sicer prve in druge povesti, ki ju je izdal v emigraciji. Rotijo je sicer napisal še v domovini (v Stepanji vasi) in ju namenil za Slovenčevo knjižnico, pri kateri je bil tedaj v službi, pa ni izšla, ker so izid dogodki prehiteli, pa se je Mauser z rokopisom koncem leta 1945 znašel na Koroškem, kamor so ga novi oblastniki s silo izgnali. Rotijo je Mauser rešil, dočim so mu rokopis povesti Domačija v Globeli taboriščniki uporabili za — klosetni papir. Tako je Rotija
* Nekateri se škandalizirajo, da sem uporabil spet besedo „bukve“ namesto knjige. Toda v' moji mladosti so bile vse druge knjige, le Mohorjevke so ostale „bukve“. Danes pa jezikoslovci celo dovoljujejo uporabo „bukve“ v Pravopisu in sicer, ko so ugotovili, da beseda ni izposojenka iz nemščine, ampak je tako stara kot druge iz indoevropske skupne osnove. Istega mnenja so tudi za besedo „štala“. Toda „štale“ pravopis še ne šteje med slovenske besede.
lahko izšla kot prva Mauserjeva povest v Koroški kroniki, v listu, ki ga je izdajala zavezniška zasedbena oblast za Slovence na Koroškem, že 1. 1947 je izšla kot knjiga v isti založbi.
Z njo je Mauser prvič pod svojim imenom (prej je uporabljal psevdonime) stopil v slovensko taboriščno javnost in je dosegel z njo velik uspeh. Kdor si predstavlja te izgnance, ki v taboriščih čakajo svoje usode in ne vedo, ali bodo lahko še orali in obdelovali svojo slovensko zemljo onstran Karavank, si tudi lahko misli, kako željno so segali po tej domačijski povesti in s kakšno slastjo so spremljali usodo uboge Rotije iz Selške doline, oz. njenih hribov. Nova je bila sočna beseda pristnega Gorenjca, lep duhteč in domač slog, zlasti pa psihološko globoko prikazana usoda nezakonske matere, njene ljubezni, trpljenja in pokore, odrekanja in zopetne sreče, Mauser je z njo takoj zajel srca ubogih beguncev, ko jim je tako nazorno prikazal življenje onstran planin, ki so jih vsak dan gledali, pa jim je bil prepovedan vhod. Ta podoba Gorenjske jim je bila del njih samih. Zato se jim je priljubila,
da so jo potem Slovenci še večkrat ponatiskovali po vseh koncih sveta, razen seveda v domovini.
‘Z njo je Mauser dobil sloves dobrega ljudskega pripovednika, bolj sorodnega Finžgarju kot Jalnu, pa v marsičem sličnega tudi Preglju; Mauser je pozneje vse nadaljnje delo posvečal Mohorjevi družbi. Zato je Mohorjeva po njegovi smrti takoj sklenila, da bo izdala na prošnjo Mohorjanov križem sveta Mauserjeva Izbrana dela, da se z njimi oddolži Mauserjevemu pisanju za njo in za ljudstvo sploh. Tako je zdaj začela izdajati vsako leto med rednimi knjigami po dve Mauserjevi povesti, tako da bo v trinajstih letih dobil slednji Mohorjan med rednimi knjigami ¿6 enako vezanih Mauserjevih knjig. Zdaj sta izšli kot prvi dve povesti: selška zgodba o Rotiji, in druga že v taborišču napisana povest Sin mrtvega, ki je boljša od prve. Kajti če je Rotija še vse preveč spilmannovska, je Sin mrtvega močna psihološka študija o bojevniku v meščanski vojski, ki je ubil v silobranu neznanega nasprotnika. Zdaj je prišel slučajno v „stik s sinom mrtvega“, ki ga je — neznanca — sprejel na počitnice. In ve, da je njegov oče tisti, ki ga je bil ubil (pustil je namreč ime v notesu), študent pa ni vedel, da uživa ljubezen očetovega morivca. — Ta zgodba, ki sega globoko v človekovo vest, je vsebina te dobro napisane
balgdne domačijske povesti, ki je tudi že doživela prevod v francoščino. Brez najmanjše pristranskosti v meščanski vojski opisuje le psihološki razvoj v duši morivca in spoznavanje sinu mrtvega, kar pripelje v dramatično napetost, pa se v ljubezenski zgodbi in spravi poravna tragedija iz polpreteklosti.
Ob knjigi sta izšli v lepi obliki in s širokim literarnim uvodom in komentarjem na koncu druge knjige, ki ga je napisal urednik Izbranih del dr. Tine Debeljak.
4 MARJAN JAKOPIČ:
Romanja pod sončnim lokom.
To je pesniška zbirka v letošnjem knjižnem daru, prav tako izdana v zahvalo velikega podpornika koroških dijakov in Mohorjeve sploh, pa tudi kot novo zbirko —■ leto z Mauserjem •—■ prav tam umrlega pesnika Marjana Jakopiča. Vsi so poznali njegove pesmi, ki jih je priobčeval po vseh emigracijskih listih prav tako že od taboriščnega časa na Koroškem pa do zadnjih dni. Ta zbirka naj pokaže njegov pesniški razvoj od prve njegove zbirke naprej, s katero se je — v ureditvi dr.
M.	Pavlovčiča — pokazal že 1. 1955 pod naslovom Vrbova piščal. Luksuzno izdana zbirka je takrat predstavljala lep prinos k emigracijski liriki pesnika,
po slogu in vrednosti podobnega Sar-denku, svojemu ježenskemu rojaku. Ob mohorjevem jubileju 1. 1972 je tekmoval z rokopisom pesniške zbirke in dobil drugo nagrado. To zbirko je še on pripravljal za natis, pa je med tem umrl 1. 1978. Za posmrtno izdajo je že urejeno zbirko pripravil zopet dr. M. Pavlovčič. In to drugo Jakopičevo zbirko je zdaj izdala Mohorjeva v lepi obliki z ilustracijami mladega bueno-saireškega slovenskega slikarja Marjana Adamiča. Zdaj, ko je Jakopič umrl, bi bilo morda bolj primemo izdati antologijo njegovih najboljših pesmi, kajti njegovo delo je zaključeno, toda iz pietete izhaja ta zbirka kot druga zbirka, kakor je hotel pesnik sam. Pa tudi ta ima svojo ceno, ki jo y sklepni besedi o Jakopiču kot pesniku analizira in ocenjuje dr. Tine Debeljak. Prepričani smo, da bo ta pesniška zbirka zadovoljila člane, ki bodo v njem podoživljali občutja novega emigracijskega pesnika, ki pa je še vedno zamaknjen v svoj prejšnji svet, kar ga oddaljuje od sodobnega sveta, pa približuje domačijski folklorni romantiki. Zanimivo pa je, da je prav Jakopič prinesel v našo poezijo nov socialni motiv ameriških črncev.
Mohorjeva družba je z izdajami teh knjig lepo počastila delo svojih dveh' največjih literarnih sotrudnikov in dobrotnikov, pa tudi dvignil literarno gladino svojih knjižnih izdaj.
Sag SBewciiSjc
VELENJE — Podjetje Gorenje ima 12 delovnih in 55 temeljnih organizacij združenega dela in 17.000 zaposlenih, ki so lani izvozile na tuje za več kot 100 milijonov dolarjev svojih produktov. Od izvoza je največ, 80%, šlo na zahodni trg. Za letos računajo za 35% povečan izvod, po srednjeročnem programu pa načrtujejo izvoz v višino 400 milijonov dolarjev.
ŠKOFJA LOKA — Koncert Tria Lorenz v puštalski grajski kapelici je bil prva predstavitev cikla „Loški umetniški utripi“. Zveza loških umetnikov je pripravila ciklus prireditev, 11 po številu. Vsak glasbeni koncert spremlja še sočasna likovna razstava. Koncerti bodo v puštalski kapelici, v loški grajski kapeli pa tudi v šolskih dvoranah.
LJUBLJANA — Peti koncert Slovenske filharmonije je dirigiral Anton Kolar, nekdanji dirigent tega orkestra, sedaj šef-dirigent Beograjske filharmonije. Koncert je poustvarjal dela Wag-nerja, Schumanna in Debussyja. Wag-nerjeva uvertura Tannhäuser je bila sicer bolj bledo izvajana, pač pa je orkester blestel v manj znanem Debussyje-vem Preludiju k favnovemu popoldnevu in v Pomladi.
LJUBLJANA — Ljubljanska Drama je pripravila spored za prihodnjo sezono 1980/81. Med drugim bodo uprizorili tudi dve krajši deli čeških oporečniških dramatikov. Gledalci bodo mogli videti „Protest“ Vaclava Havela in „Atest“ Pavla Kohouta. Havel je bil nedavno obsojen na 4 in pol let ječe, Kohouta pa so prepovedali povratek. Poleg tega bodo uprizorili Cankarjeve „Hlapce“, Dominika Smoleta „Krst pri Savici“ in za konec bodo postavili Gogoljevega „Revizorja“. Sedanjo sezono pa zaključujejo s Shakespearjevo komedijo „Milo za drago“, s „Slugo dveh gospodov“ Carla Goldonija in „Pelikanom“ Avgusta Strindberga.
SEŽANA — škocjanske jame so popolnoma v senci svetovno znane Postojnske jame, čeprav le malo ali pa celo nič ne zaostajajo za njo. Toda škocjanske jame so slabo vzdrževane, propagande za obisk skoraj ni. Reka, ki teče skozi te Jame pa je tako onesnažena, da je nujna najprej sanacija Reke. Toda zaenkrat obstojajo za ureditev škocjanskih jam in Reke le pobožne želje in pa nekaj načrtov.
LJUBLJANA — Po Ljubljani vozijo avtobusi Viatorja, nekateri so zglobni, se pravi, da imajo na sredi meh, ki o-mogoča, da bolje režejo ovinke. Sicer to samo po sebi ne bi bilo kaj posebnega, čeprav marsikje takih avtobusov nimajo. Zanimivejši so predpisi, koliko potnikov lahko sprejme tak avtobus. Po zadnjih predpisih je mogoče v ljubljanski zglobni avtobus natlačiti kar
198 potnikov. Pravijo, da so ljubljanski strokovnjaki upoštevali kot edino merilo — največjo dovoljeno obtežitev ki jo prenesejo osi vozila. In Ljubljančani so tudi izračunali, da ljubljanski „zelenci“ peljejo okoli 14 tisoč kilogramov žive teže...
LJUBLJANA — Ljubljansko podjetje Smelt je izdelalo domačo napravo za lovljenje bencinskih hlapov, ki uspešno polovi več kot 90% hlapov in jih ponovno utekočinja v bencin. Ta naprava poleg drugega tudi preprečuje nevarno in nezdravo onesnaževanje industrijskih prostorov in ozračja.
CERKNO — V cerkniškem podjetju ETA že več let sistematično zbirajo podatke o ^porabi delovnega časa“. Pri tem so prišli do prav zanimivih rezultatov: Dnevno ne pride na delo četrtina od 450 zaposlenih v „tozdu“ Plošča, pa tudi v ostalih „tozdih“ ETE ni dosti bolje. Sedaj premišljajo tudi, koliko ur delovnega časa bodo izgubili v Plošči, kjer je med drugim kar 150 delegatov, tretjina zaposlenih, ki bodo marsikdaj sejali na raznih delegatskih sestankih.
LIPICA — Znano kobilarno v Lipici je lani obiskalo rekordno število obiskovalcev. Nad 190.000 so jih našteli, kar je bil tudi rekord kobilarne. Letošnji obisk pa bodo skušali še povečati z razno propagando in upajo, da bodo presegli število 200.000.
LJUBLJANA — Pred leti je Gospodarska zbornica Slovenije uvedla oznako kakovosti prehrambenih gostinskih lokalov in dala 187 gostilnam od 3 do pet zvezdic; predlanskim pa je označila še nadaljnjih 94 lokalov. Nato pa je akcija zamrla in zvezdice so začele bledeti ali pa so sploh ugasnile. V Ljubljani lokale s petimi zvezdicami pre-štejejo kar s prsti ene roke, tudi tistih s štirimi ni dosti. Tisti, ki so dobili tri zvezdice, pa že zardevajo. Mnogi teh oznak s tremi zvezdicami sploh ne izo-bešajo na vidna mesta, ker se boje javnega mnenja gostov, obenem pa zatrjujejo, da gosti že vedo, zakaj zahajajo v njihov lokal...
LJUBLJANA — če hočeš do plinske napeljave, moraš računati na razna presenečenja. Priključitev, kjer je omrežje, ni ravno težavna stvar, v kakih petih dneh pridejo delavci plinarne. Vendar o kakem načrtnem delu in varčevanju ni govora. Tako se zgodi, da pridejo delavci z dvema kombijema, pripeljejo števec, ga v desetih minutah montirajo in — ugotovijo, da ne dela. Povedo, da bo čez pol ure prišla ekipa, ki bo „centralno“ vključila in da bodo oni ugotovili, zakaj števec ne dela. Če pa tem ne bo uspelo rešiti problema, bodo prišli še iz tretjega (tozda“, ki skrbi za omrežje. Novo prese-
Constancio C. Vigil o patriotizmu
Med argentinskimi literati ima pomembno mesto Constancio C. Vigil, avtor vzgojne knjige „El erial“. Eno izmed poglavij tega leposlovnega dela nosi naslov „Pisma ljudstvu“. Med podobnimi mislimi lahko beremo sledeče: „Kadar boš videl na argentinskih tleh' rojenega državljana, ki je lenuh, ali vara skupnost, ali jo“ morda ponižuje s svojimi lažmi, ga ne smeš priznati za patriota, on nima domovine Ko spoznaš tujca, ki je zmeren, resnicoljuben in pošten, ki vestno opravlja svoje dolžnosti, ki ljubi dobroto in pravico, priznaj ga za sodržavljana in imej hrepenenje po tem, da bi se dežela obljudila s takimi ljudmi.* Kako globoke a vendar enostavne so te misli o pravem domoljubju!
Koliko časa se je koristno porabilo za govore in razgovore o temi narodne pripadnosti! In vendar poleg teoretičnega problema, ki je seveda bistvene važnosti — kajti človekovo delovanje se opira na razum in zahteva filozofskih temeljev — je tudi problem slovenskega emigranta odvisen od čustev in se rešuje v konkretnem delovanju.
Pripadnike novih ameriških držav, t ki imajo kratko zgodovinsko preteklost in mnogokrat zaničujejo tradicijo, podzavestno vodi želja po utrditvi samobitnosti v lepozvočen nacionalizem, kjer naj bi zunanji simboli in hrupni pojavi potrjevali patriotizem.
Vsaka država se hoče uveljaviti —
ne samo politično — temveč tudi socialno in kulturno, celo pred novimi generacijami. Ker pa želijo na razumski in zato objektiven način dokazati narodne vrednote, se sklicujejo na obširno ozemlje, na pokrajinske lepote, na tehnične uspehe, na kraljeve rodbine, vojaške zmage, znanstvenike in umetnike, itd. Vendar so majhne državice, —• katerih je mnogo več, kot si jih predstavljamo — nehote odkrile prave temelje narodnega ponosa.
Preteklost slovenskega naroda nam razkriva bogato kulturno življenje celotnega ljudstva, gojitev odličnih kreposti za napredek države kot so vztrajnost, vestnost in požrtvovalnost. Ves potek naše zgodovine priča, da je ohranitev slovenskega naroda do sedanjosti etnografsko nerazložljiva. To potrjuje, da imamo poleg razumskega prepričanja Slovenci globoko ljubezen do očetnjave in veliko upanje v bodočnost. Zato so nastali slovenski Domovi in se je nadaljevalo delo v organizacijah.
Kdor bo aktivno delal v slovenski skupnosti in v argentinskem okolju, pa čeprav je bil rojen na tujih tleh, je brez posebnih debat dokazal, da je pristen Slovenec in zaveden Argentinec.
Pri ljubezni do naših dveh domovin lahko mirno sledimo poti, ki so jo začrtali naši starši in tudi tukaj velja rek: „Besede mičejo, zgledi vlečejo.“
K.	C-i.
nečenje: čez pol ure res pride nova e-kipa, ki se pripelje s kombijem. Ta od-montira števec in ugotovi, da je v plinski cevi voda, ki bi mogla celo uničiti napravo. Naslednje presenečenje pa se lahko zgodi, da naslednjega dne pride najprej ekipa z dvema kombijema in nato druga z enim kombijem in se u-stavi prav v isti ulici le korak strah, kjer so dan prej montirali števec.
KRANJ — V Kranju so na občini
21.	februarja sprejeli predstavnike „verskih skupnosti“, ki jih v poročilih imenoma ne imenujejo in so ugotovili, da so „odnosi“ dobri. V pogovoru so tudi razpravljali o novem odloku, s katerim naj bi poenotili in določili pogrebne svečanosti in zmanjšali pretirane razlike pri zunanjem videzu posameznih grobov.
LJUBLJANA — Najnovejša razstava Narodnega muzeja z naslovom „Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980“ je vzbudila precejšnje zanimanje.
LJUBLJANA — Podjetje Medex jg podražil kilogram medu od 71 na 84 dinarjev. Podražitev je podjetje opravičilo s povišanjem odkupne cene medu, ki znaša že od julija lani 40 dinarjev za kilogram. Z razliko med odkupnimi in maloprodajnimi cenami pa menda Medex plačuje svojim kooperantom reprodukcijski material, daje poleg tega tudi posojila in pa brezplačno zdravstveno varstvo za čebele.
LJUBLJANA — Janko Moder, plodovit slovenski prevajalec, je dobil 26. februarja najvišjo nizozemsko nagrado za prevajanje. Nagrado „Martius Nij-hoff“ podeljuje ustanova „Prins Bem-hards Fonds“. Predsednik Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski pa 'je postal član Nemške akademije naravoslovcev, ki so jo ustanovili leta 1652 in ima zadnjih 200 let sedež v mestu Halle v Nemški demokratični republiki. Prvi Slovenec, ki je bil član te Akademije, je bil zdravnik Marko Gerbec (1658-1718), ki je vpisan pod številko 165; Gerbec je bil tudi med ustanovitelji ljubljanske Akademije operosorum.
LJUBLJANA — V dneh od 20. do
22.	februarja je bil na teološki fakulteti v Ljubljani tridneven tečaj za organiste. V okviru tečaja je bil v stolnici orgelski koncert, na katerem so i-grali učenci rednega orglarskega tečaja, za zaključek pa so pri nadškofovi maši organisti peli na tečaju naštudirano Tomčevo Psalmsko mašo.
LJUBLJANA — Decembra lani je bilo izvedeno tekmovanje o znanju tujih jezikov med srednješolci po vsej državi. V Sloveniji se je na filozofski fakulteti zbralo 92 tekmovalcev. Srednješolci tretjega in četrtega letnika so tekmovali v znanju angleščine, francoščine, ruščine in nemščine. Komisije so zbrale po tri najboljše spise iz vsake jezikovne skupine in jih poslale v Novi Sad, kjer je zveza Društev za tuje jezike ocenila vse spise. Dijaki iz Slovenije so dobili tri prva mesta (iz angleščine, nemščine in francoščine) ter drugo iz ruščine, razen tega pa so se tudi ostali tekmovalci iz Slovenije u-vrstili med prvo desetorico.
Na kanadskih volitvah v federalni parlament maja 1979 in tudi pri zadnjih volitvah je komunistična stranka dobila manj kot en odstotek ljudskih glasov. Podoben je položaj v ostalih Anglo-saksonskih državah, kot USA, Anglija, Avstralija in Nova Zelandija. To so države,- ki imajo anglosaksonske institucije, tradicije in so v njih An-glosaksonci dominantni, človek se nehote vpraša, kaj je v njihovem sistemu in kakšni so ti ljudje, da ne nasedejo komunističnim obljubam.
Anglosaksonski način mišljenja ni logičen, ampak je bolj podoben ponašanju in reakciji pomorščaka. Ko ladja odplove iz pristanišča se usmeri v svoj cilj. Toda to ni dovolj, ladjo je potreba stalno usmerjati po zvezdah in sedaj moderno kontrolirati instrumente, da človek ostane na pravi poti. Je namreč več činiteljev, ki stalno vlečejo ladjo od cilja, tako kot veter, morski tokovi in drugi. Pomorščak mora imeti dober posluh in se mora stalno pri-lagojevati, da doseže svoj cilj.
Če prenesemo te lastnosti na med-
SLOVENCI v
Osebne novice:
Krst: V soboto 22. marca je bila v cerkvi sv. Rafaela v Devoto krščena Gabrijela Zofija Pahor, hčerka Justina in ge. Alieie roj. Pellegrino. Za botra sta bila Antonio Ravesse in ga. Diana Otero. Krstil je g. Jože škerbee. Čestitamo!
Umrli so: ga. dr. Jana Zakotnik v Buenos Airesu; ga. Frančiška Knavs v Lomas del Mirador; Pavel Božnar v Mendozi ter France Jerman v Barilo-čah. Naj počivajo v miru!
Nove diplomantke: Končala je študije na CONSUDEC gdč. Helena Fink in dobila naslov profesorice risanja in slikanja. Na medicinski fakulteti bue-nosaireške univerze pa sta končali študije in postali zdravnici gdč. Alenka Rebozov in gdč. Marjeti Škulj. Mladim diplomantkam čestitamo!
SAN JUSTO
NAŠ DOM: SKLEP POČITNIŠKIH DNI IN SESTANEK STARŠEV ŠOLE „FRANCETA BALANTIČA“
V nedeljo, 23. marca, sta bila v Našem domu sklep počitniških dni in lepo obiskani sestanek šole „Franceta Balantiča“.
Počitniški dnevi imajo že dolgo tradicijo. Kakor prejšnja leta tako so; se tudi letos tedensko zbirali šolski otroci in mladina do 15. oziroma do 16. leta. Najprej so imeli jutranjo molitev, nato vzgojno misel, za tem razna ročna dela, petje in igre. Kaj vse so napravili je pokazala lepo pripravljena ajazstava. Počitniški dne-vi so bili ob sredah. En dan v tednu pa so se udele-
OBVESTILA
SOBOTA, 29. marca:
V	Slovenski hiši redni pouk srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 30. marca:
V	slov. zavetišču dr. Gr. Rožmana
v San Justo ob 11,30 sv. maša za vse žive in pokojne člane in darovalce, nato kosilo.
Redni letni občni zbor članov Kreditne zadruge SLOGA v Slomškovem ob 20.30 uri.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 11.30 sv. maša, nato skupno družinsko kosilo.
V	slovenski cerkvi Matije Pomagaj
ob 9.30 blagoslov oljk in butaric; procesija ter sv. maša. Slovenske butarice bodo na voljo pred mašo.
V	Slomškovem domu ob 15. uri tombola.
TOREK, 1. aprila:
V	Slomškovem domu skioptične slike o Sveti deželi ob 19. uri.
ČETRTEK, 3. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 19. uri slovesno opravilo velikega četrtka.
PETEK, 4. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 19. uri bogoslužje velikega petka.
SOBOTA, 5. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 22. uri velikonočna vigilija.
VELIKONOČNA NEDELJA, 6. aprila:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velikonočni zajtrk.
SREDA, 9. aprila:
Sestanek Zveze slov. mater in žena: ob 17 v Slovenski hiši. Na sporedu zanimivo predavanje msgr. Antona O-reharja pod naslovom: čast in odgovornost v Cerkvi.
sebojne človeške odnošaje in jih združimo z močno demokratsko tradicijo, je lahko razumeti da so prav Anglo-saksonci razvili demokracijo, ki ni dogmatska, ki spoštuje pravice tudi najmanjših skupin, ter posameznikov in jih upošteva. Ni potem nič čudnega, da ti ljudje gledajo na komunizem in marksistične ideje programatsko, tiste ideje, ki so pozitivne' se jih izvede, nepraktične ostanejo v pozabi.
Na ta način se ustvarja sistem, ki se približuje socialni pravičnosti in istočasno spoštuje, ohranja in brani osebne pravice. Lahko bi rekli, da je to najboljši družbeni red, ki. obstaja kjerkoli v svetu. V sistemu, kjer se socialne institucije in zakonodaja stalno prilagajajo, tako da služijo največjemu možnemu številu prebivalcev, ni vzrokov, niti potrebe, da bi prišlo do revolucije.
Vzemimo n. pr. Francosko revolucijo. V Angliji podobne revolucije ni bilo, ker jo ni bilo potreba, ali bolje, potreba je bila veliko manjša kot je bila v Franciji. Takoj po revoluciji, v
ARGENTINI
ženci odpeljali na Našo domačijo, kjer jih je čakal bazen z vodo.
Pri počitniških dneh so sodelovale gospe: Lojzka Jereb, Veronika Ahlin, Štefka Hren, Jelka Malovrh,. Marija Mehle, Helena Oblak, Ivanka Puhek in Marija Selan. Večkrat je bil navzoč tudi dušni pastir dr. Alojzij Starc.
Po ogledu razstave številnih ročnih del, ki jih je s pomočjo zgoraj omenjenih gospa in svojih mamic izdelala mladina ter poročila ge. Jerebove, je Pavle Malovrh začel roditeljski sestanek šole, ki jo obiskuje nad 90 otrok. Katehet in voditeljica šole sta navzočim dala napotke za uspešno šolsko delo. Gdč. Angelca Klanšek je posebej poudarila pomen gojitve slovenskega jezika. Katehet pa važnost slovenske sv. maše.
Ker je bil sestanek združen z občnim zborom sta tajnik Jože Lovšin in blagajnik Tone Krajnik podala poročili o preteklem letu. V novi odbor pa so bili izvoljeni: gospe Ahlin Veronika, Bregar Ana Marija, Indihar Jelka, Oblak Helena in Pavle Malovrh, Jože Lovšin, Jože Mehle, Ivan in France Zupanc.
SAN MARTIN LIGA ŽENA-MATI
V sredo 19. t. m. je imela sanmartin-ska Liga Žena-mati svoj prvi letošnji sestanek.
Ga. Lina Matičičeva je članicam pripovedovala o svojih vtisih ob popotovanju po Evropi, članice so z zanimanjem sledile njenemu izčrpnemu podajanju. Ogledale so si tudi vrsto lepih slik.
Zahvalile so se gospej za prijaznost.
Prihodnji sestanek bo 16. aprila ob navadni uri. Vse lepo vabljene!
SOBOTA, 12. aprila:
V	Slovenski hiši redni pouk srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 13. aprila:
XXV. Slovenski dan v Slovenski vasi. SREDA, 16. aprila:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30 uri.
SOBOTA, 26. aprila:
V	slovenski hiši redni pouk srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 4. maja:
20.	obletnica Slovenskega doma v Carapachayu s celodnevno prireditvijo.
Po športnem svetu
SPLITSKEMU HAJDUKU se ni posrečilo uvrstiti se v polfinale za pokal evropskih nogometnih prvakov. In to kljub zmagi na domačem terenu. Rezultat 3:2 proti SV Hamburg je bil za uvrstitev prepičel. Nemci so doma zmagali pred tedni z 1:0, 19. marca pa so v Splitu izgubili. Razlika v golih je bila sicer izenačena (3:3), toda po določilih veljajo goli doseženi na tujem terenu dvojno in tako se je v polfinale uvrstil SV Hamburg. Drugi polfinalisti pa so Real Madrid, ki je premagal Celtic Glasgow s 3:0 (prvo tek-mo je Real izgubil z 0:2), Nottingham Forest z zmago v Vzhodnem Berlinu proti Dinamu s 3:1 (doma je prvo tekmo izgubil z 0:1!) ter Ajax iz Amsterdama, ki je premagal Strasburg s 4:0 (prva tekma se je končala 0:0).
V tekmovanju za pokal državnih pokalnih prvakov je 19. marca izgubila Reka z torinskim Juventusom 2:0, prva tekma se je končala 0:0. Poleg Ju-ventusa so se uvrstili v polfinale Arsenal (Anglija), Valencia (Španija) in Nantes (Francija).
Polfinalisti za pokal Evropske nogometne zveze so štirje klubi iz Zahodne Nemčije: Borussia, Bayern München, Stuttgart in Eintracht.
kateri so Francozi pobili na tisoče ljudi, je morda imel povprečen Francoz več svoboščin kot povprečen Anglež: toda Angleži so s svojim demokratskim in pragmatičnim sistemom kaj kmalu dohiteli Francoze. Danes pa lahko rečemo, da je Anglija na splošno bolj demokratska kot Francija. Anglež je bilj svoboden kot Francoz in gospodarske razlike med sloji so manjše v Angliji, kot v Franciji. Zakaj naj potem slavijo Francozi svojo revolucijo?
Enkrat za vselej moramo priti do spoznanja, da so revolucije tragedije, da ne koristijo nikomur, samo ogromno gorja povzroče. Revolucije so znak politične nezrelosti družbe. V svetu je potreba pospeševati demokracije anglosaksonskega tipa, in preko evolucije reševati probleme.
Do revolucije' pride samo v deželah, ki imajo popolnoma nečloveški in nedemokratski sistem, kot ga je imela Francija pod kralji in Rusija pod carji.
V Rusiji tudi slave svojo komunistično revolucijo, namesto da bi jim bilo žal, da so bili carji tako neumni in niso uvedli reforme in tako preprečili največjo tragedijo ruskega naroda.
(Nad. na 4. str.)
ANGLOSAKSONCI IN KOMUNIZEM
„SLOVENEC SEM — SLOVENEC ČEM O STATI“
S tem geslom se bomo zbrali
„Vsi, komur mar za reč je našo"
da proslavimo
4- *-.rt >vq • .v'- e V "L * ■ •/ vr	t ■ C' V ......... .	“	*
25. Slovenski dan v Slovenski vasi, v Lanusu,
■
KI BO OB TEJ PRILOŽNOSTI VSA V SLOVENSKIH ZASTAVAH.
Vabi ZEDINJENA SLOVENIJA
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4168 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
POZORI
j OGLAŠEVALCE IN ROJAKE, KI BI [ ŽELELI OBJAVITI VOŠČILA V VE-■ EIKONOČNI ŠTEVILKI NAŠEGA [ LISTA PROSIMO, DA ODDAJO BE-• SEDILO NAJKASNEJE DO NEDE-5 LJE 30. t. m. V UPRAVI SVOBOD-| NE SLOVENIJE V SLOV. HIŠI.
TOMBOLA V SLOMŠKOVEM DOMU bo v nedeljo
30. MARCA
OB 15 U R I. OKOLI
LEPIM »O- ' F*WTK&W IN 60
vca iv s :i tombol
Poleg TV V BARVAH ali ZMRZOVALNE SKRINJE ali STEREOFONSKEGA APARATA
še moderno kolo, enonadsropna postelja, iniza, stoli, prezračevalnik (ventilator), mizica za TV, pokrajinske slike Slovenije itd.
Slovenski dom v San Martinu
želi vsem svojim članom in prijateljem
blagoslovljene velikonočne praznike
ter vse lepo vabi na velikonočni zajtrk,
ki bo po sv. maši v prostorih doma.
t
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je na dan sv. Jožefa v svojem 59. letu za vedno zapustil naš ljubljeni' mož, oče, brat, gospod
France Jerman
Dan kasneje smo ga pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Bariločah.
Bodi, o Bog, blagemu pokojniku velikodušen plačnik! Bil nam je dober mož, skrben oče in vsem, ki ¡so ga poznali dober prijatelj; bil je zgled dobrega globoko vernega človeka. Ohranimo ga v hvaležnem spominu in molimo za večni pokoj njegove duše.
Žalujoči: .
žena: Lučka roj. Kralj otroci: Matjaž, Marao, Martin, Nevenka in Janika brat: Jože
sestre: Mirjam, Angela, Tilka in Ivana
ter ostalo sorodstvo
Bariloče, Dol pri Ljubljani, Buenos Aires.
GOSPODINJSKI APARATI • ZVOČNE NAPRAVE • LASTEN UVOZ • POHIŠTVO • DEKORACIJE
•	Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA,
T. E. 243-2291/3058
•	Laprida 398,
LOMAS DE ZAMORA,
T. E. 243-6060
® Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295-1197
® Avda. 25 de Mayo 136,
C. SPEGAZZINI
ANGLOSAKSONCI IN KOMUNIZEM
(Nad. s 3. str.)
Solženicin je izjavil, da je v modemi dobi ruski narod trpel več kot katerikoli drugi narod na svetu. Na žalost se je pri ruskem narodu združil njihov mesijanizem in komunizem in se-; daj vsiljujejo svojo krvavo in kriminalno revolucijo drugim narodom, uporabljajoč najbolj podle metode. Istočasno po celem svetu pridigajo nujnost komunistične revolucije.
Da, pri nekaterih narodih jim je uspelo, kot v Jugoslaviji, kjer je prihod ruskih čet v Beograd leta 1944, odločilno pomagal Titu na oblast. Brez intervencije ruskih čet, komunisti ne bi nikoli vladali v Jugoslaviji. Žalostno je, da se celo slovenski komunisti na vso vižo bahajo z. uspehi svoje revolucije. Kaj pa če bi enkrat pogledali negativno stran.
Več poznavalcev sodi, da je slovenski narod, izgubil med padlimi v borbi, umorjenimi in emigranti, blizu — 100,000 ljudi v letih 1941-1945.. Takrat je Slovenija štela približno 1,4 milijona prebivalcev. Revolucija nas je stala torej 6 — 8% najbolj aktivnih prebivalcev, v najboljših letih. Neizmerna iz-
guba. In kaj so dosegli ? Ali so se socialne razlike, ki so bile pred revolucijo majhne (v Sloveniji), kaj zmanjšale? Jugoslavija ni imela arogantne aristokracije, niti carjev.
Ali je slovenski človek, sedaj bolj svoboden kot pred vojno; ko je obsojen na več let zapora, če pri njem dobijo knjigo, ki so jo natisnili Slovenci v Trstu ali v. Ameriki? Lahko mimo rečemo, če kje revolucija ni bila potrebna, je bilo to v Sloveniji.
Zanimivo je, da slovenski komunisti propagirajo nujnost komunistične revolucije tudi v Kanadi in uporabljajo zato vse vrste ljudi. Upajmo, da so rezultati zadnjih volitev jasen dokaz, da komunisti v Kanadi nimajo nobenih izgledov do zmage.
Razlogov za komunistično revolucijo v Kanadi ali v ZDA je tudi vsak dan manj, ker se število industrijskih delavcev stalno manjša. V Ontario je trenutno 4% ljudi zaposlenih v kmetijstvu, 24% v industriji, 15% v trgovini in ostalo v poslužništvu (service sector), kot zdravstvo, promet, turizem, banke in finance, šolstvo in državni aparat.
(Bo še)	p. g.
»•••»»a..	......s..
Š
Prof. dr. JUAN š JESUS BLASNIK
!
specialist za ortopedije in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje ] Capital Federal Tel. 393-3536
■
*
a
Ordinira v torek, četrtek in soboto ; od 17. do 20. Zahtevati določitev j ure na privatni telefon 666-4366. g
DRUŠTVENI OGLASNIK Vpisovanje v tečaj slovenščine za
kasteljansko govoreče otroke od 4. do
12.	leta bo v soboto 29. marca ob 10.30 v Slovenski hiši.
r* ~ : ;	-
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aire» Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
Mednarodni teden
NOV VAL KAMBOŽANCEV je pribežal v Tajlandijo, ko je prišlo do novih spopadov v Kambodži blizu tajske meje. Novih beguncev je okoli 55 tisoč, ki seveda predstavljajo nov problem za tajsko vlado in za organizacije za polnoč beguncem, ki jih vzdržujejo zahodne vlade.
V Slovenskem domu v Carapachay«
bo na cvetno nedeljo 30. t. m. po sv. maši, ki bo ob 11.30
Skupno družinsko kosilo
Rojaki prav lepo vabljeni!
KREDITNA ZADRUGA
“SLOGA" z o. z.
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980:
za Argentino $ 73.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 78.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 40 USA dol., obmejne države Argentine 35 USA dol., Avstralija 60 USA dol., Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 35 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
Kdor v Gospoda zaupa, ne bo osramočen!
Po težki in dolgi bolezni je 17. marca, v 83. letu starosti, vdano v Bogu zaspal naš ljubi ata, stari ata, brat, stric, gospod
Pavel Božnar
‘ bivši lesni trgovec
K večnemu počitku smo ga spremili 18. marca na pokopališče Las Heras v Mendozi.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ata med boleznijo obiskovali, ga prišli kropit, se ga spomnili s cvetjem, prečuli noč ob njegovi krsti, molili za pokoj njegove duše in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. Jožetu Hornu za vso tolažbo in duhovno oskrbo, za molitev ob krsti, pogrebno sv. mašo z globokim nagovorom in za vodstvo pogreba. Zahvala župnikoma, g. Ivanu Tomažiču in rev. Mariu Peronu za molitev ob krsti. Predsedniku Društva Slovencev v Mendozi Stanetu Grebencu, za tako tople poslovilne besede od odprtem grobu.
Hvaležni smo darovalcem krvi in posebej družini soseda dr. Francija Bajda za vse usluge in pomoč v času atove bolezni. Dolžni smo zahvalo za pozornosti tudi dr. Juretu Bajuku.
Zahvaljujemo se Kreditni zadrugi SLOGA za izplačano posmrtnino in keramičnemu podjetju CACES za lep venec.
Molimo za pokoj njegove duše!
Žalujoči:
hčerke: Marija por. Snoj, Jožica, Jelka por. Malovrh, Cvetka por. Bidovec, Lenčka, Pavlinka por. Štirn,
sestre: Francka, vdova Založnik, Kati, karmeličanka, Anica por. Rihar,
brata: Janko in Milko,
vnuki, vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Mendoza, Buenos Aires, Polhov Gradec, Slovenija,
Linz, Kanada, ZDA
Bog Stvarnik je odpoklical svojega služabnika v večni pokoj. Zapustil nas je zvesti družabnik in soustanovitelj našega keramičnega podjetja, gospod
Pavel Rožnar
Bog mu povrni njegovo nadvse vestno prizadevanje za napredovanje in procvit slovenskega podjetja.
\	C.A.C.E.S. S.R.L. v Mendozi