433. štev. V Liubltani, ponedeljek dne 10. marca 1913. Leto 11. H.I . XU1W.I1 Posamezna številka 6 vinarjev. _I)AN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih - ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 3 uri zjutraj. - Naročnina znaSa: v Ljubljani v unravniStvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se JJ: pošilja upravnišlvu. ... Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjem jj: Uredništvo in upravništvv: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica, št 6„ Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ’H zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju jo ::: pust. — Za odgovor jo priložiti mamko. s:: Telefon številka '18. gMBBgEgmnBgiii Pismo iz Belgrada. Belgrad, 18. febr. (3.marca) 1913. 11. t. m. (t. j. 24. febr.) spal sem, kljub mrazu kot top na svoji postelji iz desk in slame, nadaljuje g. H. B. s svojini vpisovanjem drinopoljskih položajev. Melika postelj mi ni bila nikdar tako sladka, kakor ta. Veter je pihljal skozi luknje in špranje v mojem šotoru in na ušesa mi je prihajalo zamolklo treskanje topov Kot bajna uspavalna godba. Parkrat sem opazil, da bdi nau menoj vojak, ki se je večkrat primaknil k moji postelji, da pazi, ako sem pokrit. Rano, ko me je prišel porotnik Ribnikar budit (ne smem mc povedati, koliko je bila ura — solnce je bilo že visoko), častiti srbski kmet ga poprosi: , „ ., — Nemojte buditi, potucuilg, tako slatko spava! Izvedel sem, da so 1 urki ponoči skušali prodreti obroč, v katerem se davijo. „ .... _ Ob deseti uri zvečer zapustili so štirje turški pešpolki svoje pozicije in v krilu noči napadli so bolgarske okope na vzhodnem sektorju. Z enim samim izbornim poletom 'dosegli so prve vrste bolgarskega 57. pešpolka, a zadeli so na nepodajni zid in morali so se umakniti. Med grmenjem topov ob eni po polnoči napravilo so še en strašen poskus izpada. 1’c c' strahovitim pritiskom sovražnika, ie moral bolgarski 57. polk prositi za pomoč, vendar je tako silno odgovarjal na naskoke tuTŠke pehote, da se mu je posrečilo drugič odbiti Turke še pred prihodom zaprošene pomoči. Major Pera M. Lazarevič, komandant prvega srbskega artilerijskega divizijona na zahodnem sektorju. povabil me je, naj obiščem tudi njegove baterije. Obedovati hočemo na pozicijah. mi reče prijazno. in ker sem včerajšnji dan porabil med pešci v prvih rovih na 600 m od turških* položajev, odšel sem danes popoldne k artileriji. Artilerija majorja Lazareviča je pa desnem krilu sektorja in kmalu sem opazil Ardo, ki leži na drugi strani sektorja. Pridemo v podnožje neke strmine, kjer so se opazili sledovi in jame, napravljene od eksplozije granat, ki so padaie tu naokrog. Včeraj, ko je prihajala tod mimo kolna 40 konj, obloženih s hrano, vsula se je pravcata toča projektilov Kar naenkrat na karavano iz utrdbe Maraš. Ali so Turki vedeli za prihod te kolone z živežom za srbsko vojsko, a|j pa ;e bil njih ogenj le slučajen? Kdo ve? Več kot polovico ljudij in živine Je bilo pobitih v par sekundah, ostali pa so se spustii v beg nazaj. Po hudi borbi, ki je trajala celo noč, se je mir zopet povrnil, šrapneli so samo redko padali. Uporabimo to priliko, da obidemo te pozicije. V ogromnih zemskih rovih, v katerih žive vojaki že tri mesece, izšli so pešci in artileristi nekoliko na prosto, da se oddahnejo na solncu. Posedalis o v grupah in se raz-govarjali. Drugi pero perilo in po celem taborišču vse mrgoli kot v mravljišču. Skozi globoke hodnike, izdolb-Ijene pod zemljo, dospemo do kraja, kjer je opazovalnica na gričku. Predstavite si ket, izkopano pod ilovčasto zemljo, globoko dva metra in široko ravno toliko in dvakrat tako dolgo. Podolgasta vodoravna odprtina, dva metra dolga in trideset centimetrov široka, omogoča opazovanje in pokazuje pred seboj cel horizont. Pred nami teče reka Arda, ki se zliva v Marico ravno pod Drinopo-ljem. Selimova palača se nahaja desno od Papas-tepe, pod katerim se vidijo prvi turški rovi njihove pehote in poljske artilerije. Dva telefona vežeta ta rov s sosednim bolgarskim sektorjem; comandant srbskega sektorja oddajen je s svojimi baterijami za nekaj sto metrov od Bolgarov. Na trinožcu je pritrjen velik daljnogled, s katerim se opazujejo skozi odpitino nasprotne turške pozicije in učinek streljanja proti njim. Od tu urejajo komandanti baterij streljanje iz topov potom telefo na in popravljajo smer. Skozi daljnogled vidim Turke na razdaljo 3200 m, kako popravljajo poškodovane nasipe ter postavljajo nove iz zemlje, kamenja in lesa. Včeraj jim je srbska baterija uničila vse, že skoraj dogotovljeno delo in več nesrečnikov je našlo svoj grob. Sedaj so zopet na delu za nove obkope. Obedovali smo v rovu med grmenjem topov. V resnici, zdi se mi, da se nahajam med francoskimi častniki, ker med Srbi vlada isti francoski duh. vesel, neprisiljen in vedno razpoložen za šalo. Bolgari in nekateri tujci nazivajo ta dobri srbski značaj po tej strani kot frivolen. Ne. Oni so veseli in se ne menijo za nevarnosti, katerim klubujejo, ali se jim brezpotrebno niti ne izpostavljajo. Kako divni so ti častniki in vo-jaki! ’ Med njimi ne izključuje disciplina ljubeznivosti in pažnje. Predpostavljeni, kateremu se brezpogojno pokoravajo, čim je izdal naredbo, skrbi uprava po očetovsko za svoje ljudij, ki so mu zopet tako hvaležni, da naravnost tekmujejo, kako bi olajšali njegovo skrb in napor. Ne morete si niti misliti, kako uporabni in iznajdljivi so srbski vojaki. Vsako naimanjšo stvar izkori- stijo. Iz praznih municijskih zabojev so napravili vse: postelje, mize, sto-e, klopi in strebre, napolnjene z zemljo, ki podpirajo strop v podzemeljski sobi. Iz praznih pločevinastih posod napravili so umivalnike in posodo za vodo. Vsaj vojak si — predno vzame kako hrano, umije roke v subli-matu, razstopljenem v vodi. Na ta način so premagali legar in kolero. Iz iste pločevine napravili so vojak: tudi kljuke in tečaje na vratih podzemeljskih prostorov. Iz praznih petrolejevih posod napravljajo male pečice, pri katerih se grejejo v rovih. Nekaka Robinzonijada. Kapitan Bogdanovič večkrat pohvali svoje vojake, katere ne imenuje drugače kot »fabrikante starin«. Evo, general Rašič me telefonič-no poživlja. Bolgarski generalštab je izvedel za mojo prisotnost v srbski vojski in general Rašič se mora ukloniti. Zvečer moram oditi v Sofijo. Niti štab ne dopusti nobenemu vojnemu dopisniku prisotnost v vojni. Vzrok, da Drinopolje tiči še vedno v turških rokah« kljub temu, da se že pojavljajo sledovi otrujenosti, je v glavnem ta, da ne oblega tega mesta srbska armada sama. Dolžnost dopisnika je, da govori vedno le resnico, ker smo že pri tem, kar sem videl in izvedel. In ta resnica je v tem, da je bombardiranje Drinopolja jako slabo. Razumeti morate, da ne morem iznesti vsega na papir, dokler bo trajalo to dolgotrajno obleganje, ker so ti razlogi v tesni zvezi s slabimi stranmi obleganja. V nekaj dneh mi bo morda mogoče, da razložim to, kar moram za sedaj opustiti, odnosno le mimogrede omeniti. Od prostaka do najvišjega generala bolgarske vojske imeli smo dovolj dokazov o njih vrednosti, tako, da se ji ne more odrekati vojaške sposobnosti. hrabrosti, discipline in vstrajnosti. Ona je dala dokaz v tem v tej vojni. Ali kako naj si pojasnim njeno pomanjkanje na previdnosti? Vojna je bila že predvidjana, zahtevana, pripravljena že pred nekaj leti. Drinopolje je oddaljeno od Bolgarov komaj trideset kilometrov; ves svet in gotovo tudi bolgarski generalštab je vedel za ogromna od-brambna sredstva, ki so nakopičena okrog tega mesta v poslednih letih. In Bolgarska armada je prišla oblegati to mesto, ne imajoč niti sta-starih topov dovoljno število, kaj šele modernih. Turki, po merodajnih informacijah, katere sem dobil, imajo 250 modernih topov velikega kalibra po 12, 15 in 21 cm v drinopoljskih utrdbah. Dasi še ni prišel čas, da Vam povem pravo moč balgarske artilerije, morem Vam vendar reči. da raz- polaga ta artiljerija samo na enem pasu komaj s polovico topov, kakor jih imajo Turki postavljenih proti tem baterijam. Poleg tega je večina teh topov še starega sistema, katere so Rusi zaplenili Turkom v letih 1877—1878. To so topovi, za katere se še rabi črni strelni prah, ki ima slab učinek in je tudi streljanje iz teh topov sumljivo. Jaz se ne morem načuditi, kako je to, da Bolgari niso izkoristili premirja, da se bolje pripravijo. To se edino more objasniti s tem, da so bili Bolgari prepričani, da bo mir brezdvomno zaključen, ali pa, da se bo mesto predalo vsled lakote. Poleg tega, je general Ivanov, četudi je bombardiraj mesto nekaj dni, izmetal na mesto same šrapnele in jako malo granat, ki imajo strašen razdirajoč učinek. Največ, kar se je moglo storiti, t. j. vznemiriti prebivalstvo in ne pustiti odmora ter na ta način in z lakoto prisilii Šukri-pašo, da kapitulira prej aii slej. Gotovo je, o tem ni dvoma, da Turki vedo za slab učinek bombardiranja, katero pa se sploh ne nadaljuje. Ako bi tie bili pripeljani pod Drinopolje srbski topovi, bi trajalo obleganje Drinopolja že dolgo — dolgo, izvzemši slučaja, da bi se začelo v mestu dobesedno umirati od lakote. Med tem trdijo poslednji turški dezerterji, da njihovi častniki še vsak dan jedo meso. Mesto tedaj še ni popolnoma brez hrane. Res, morda :„a~ 4...a: Ifp.r nimflif) jedo tudi vprežno živino, ker nimajo krme za njo. Turški fori Maraš, Kajapaš, De-merdeš, Arnautkej, Maslanfort, Bos-nakej, Aajvas aba, Kazar-tepe in Šajtanserle imajo blindirane kazma-te, katere je mogoče napaditi samo iz haubic, Bolgari pa teh nimajo. O tej interesantni razpravi, zakaj Drinopolje še vedno klubuje oble-govafcem, se povfnein pa zopet prihodnjič. Mars. Rast germanizacije. Maribor, svečana 1913. Gotovo najinteresantnejši pojav v našem narodnem boju je nazadovanje v narodnem oziru. Sicer se je že marsikdo bavil s tem in mnogo tiskarskega Črnila se je že porabilo, a stvar je bila malokedaj tako aktualna, kot je ravno v teh časih. Predno pa preidemo k delnemu razniotriva-nju, naj nam bode dovoljeno vprašanje: V čem tiče vspehi germanizacije? Po našem mnenju je odgovor dvojen: 1. V konfuznosti naše obrambe in 2. v istotaki razdvojenosti ostalega narodnega dela! Ne recite, da sta ti dve točki — prejudic! Po- glejmo! Naša glavna obramba tiči pravzaprav v D. C. M. Šolska naša družba je že žrtvovala stotisoče in jih še. Dobila je že toliko in toliko stotisočev po volilih in dr., in dobiva tudi še v nadaljnem. Mnogo je že dosegla, mnogo jo pa še čaka. Poleg C. M. D. imamo pa tudi Branibor, katerega namen je isti, narodna obramba. Poglejmo pa, na kolikih krajih in koncih operirati ravno ti dve organizaciji. Povsod so večje ali manjše podružnice, vsaka tekmuje medsebojno in vsaka zahteva za se zopet tega ali onega vračila. Glavno sredstvo skuša ustreči tu, skuša tam, a uspeh? V mnogostranskih operacijah se ubijajo kapitali; zgine-vajo stotisočl kot kapljice v neskončnem morju. Kaj imamo? Par družbi-nih šol, ki nam šele poskrbevajo za naraščaj. Uspehi, pravi, bodo še le prišli, razun v Trstu, koder se dviga dan za dnevom — vidno — moč Slovenstva. Recimo na kratko: V Trstu imamo sistem, drugodi pa — naj bode to komu všeč ali ne — ga nimamo. Danes že skoro rečemo, Trst »je bil ogrožen«. Poglejmo pa na Koroško? Tam propada v isti meri vidno moč Slovenstva, rase pa skoro nevzdržema — germanizacija. Zakaj Ker tudi tu ni gotovega, ostro zarisanega narodnega delovanja. Nekaj se pač tudi tu giblje v zadnjih mesecih; ali pa je to gibanje upravičeno že danes vzbujati up za napredek naše posesti?! Idealizem nam je doslej še navadno škodoval, kot pesimisti pa moramo reči, da ne! Na Koroškem prodira germanizacija v dolgi fronti in minerji preplavljajo že soteske ob državni železnici proti Bohinju, Kanalu in Gorici. Najodločneje pa operira germanizacija po Slov. Štajerju. Tamkaj imamo kar troje vidno, ostro začrtanih pasov, ki danes prepletajo slov. posest, slov. jezik in — slov. politiko (tudi to!). Prvi pas se vleče od Mure, južno od Spielfelda in jugo-zapadno od obeh do bregov Drave, buta zapadno ob Pohorje, vzhodno pa razteza svoje tipalnike že v Haloze. Drugi pas se vleče od Ptuia preko Ptujskega polja. Pragerskega, Slov. Bistrice do Celja in ima isto-tako ob pobočjih, vzhodno in zapadno. svoje postojanke. Glavna opora po vsej črti tega pasu pa je — Južna železnica. Tretji pas pa sega od Spod. Dravograda preko Sloven. Gradca in Velenja v Celje ter Zidan most. Tu pa se cepi ter prodira ob Savi v obe strani njenega toka. Sudmarka je pokupila že ogromno posesti (če prištejemo tu sem tudi se nje odločne posestnike, okroglo — 600 ha!) Schnlverein pa skrbi, da ta denar ni izvržen. Slovenski jezik je že mestoma tako prepleten germanizem, da človeka bole ušesa, če posluša ljudsko govorico. Da najdejo se kraji, celo občine, v katerih je zmanjkalo iz materinščine posameznih besed!! Rekli pa smo tudi. da preplav- LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Vrnivša se domev, je povezala Ciganka nekaj dragocenih reči — zlasti draguljev —- v culo, nabasala nsnjat pas z zlatniki fo sj ga prjve_ zala okrog pasu pod obleko. Vse to je delala sila pokojno, kakor da opravlja svoje vsakdanje delo. Mislila je na Manfreda, ali bolje, silila se je misliti nanj ter mrmrala brezvezne besede. y Kdo bi bil slutil, da se bom navezala nanj tako zelo. da bom celo želela, naj bi r:e bd nesrečen! Oh, ta Monklar! Kolikšno bo njegovo trpljenje! A Manfred naj bo srečen — kaj me briga to na vse zadnje. Saj zdaj mi ne more več ugrabiti sinu velikega profosa ... Solze bo pretakal za njim — seveda... Samo da ne bi znorel! Samo da ga vest o njegovi smrti ne unije na mestu!« In tako se je viačala njena misel neprestano k trrjenju, ki ga je hotela pripraviti velikemu profosu. Lantnč je bil Ki iv upora, poizkusa, rešiti Doleta iz Konsjeržrije, poizkusa, umoriti Ignacija De Lo-jola; vdrl v Luver z oboroženo roko na čelu rokovnjačev, puntal se proti kraljevski avtoriteti, ko je hotel Monklar vdreti v Dvor Čudežev, in vodil je rokovmače proti Mon-klarju, da otme Doleta z grmade. Lantnč je bil izgubljen. Postavili ga bodo pred sodnike, napravili navidezno obravnavo — zaradi lepšega — in ga obesili najkasneje jutri zvečer. Ona pa. Ciganka, bo prisostvovala obešenju. In kadar izdihne Lantnč svoj poslednji dihljej, se obrne h grofu Monklarju in mu poreče: »Dvajset let že iščeš svojega sina in ga objokavaš... Poglej ga zdaj — tu ga imaš!« Ob tem slikanju Monklarjeve bolečine so se zasvetile starkine oči v neznosnem blesku. Srce se ji je napenjalo v mogočni radosti. In misel na vešaia, na vrv, na koncu katere se bo zibal Lantnč. in na obup velikega prc losa — ta misel je risala pred njeno dušo tako jasno sliko, tako razločno in tako živo, da je začela govoriti na glas: »Glej, Monklar! Ali vidiš svojega sina!... Trpiš in plakaš ... a toliko ne preplakaš nikoli, kakor sem preplakala jaz! Spomni se, kako sem se vlačila pred' teboj na kolenih, in kako si bil ti neusmiljen! Tudi jaz sem videla mrtvo truplo, ki se je zibalo na vrvi — in tisto mrtvo truplo je bil moj sin!...« Ob devetih zvjjčer se je pokazala ciganka pred dvorcem veli- kega profosa. Monklar je bil gotovo že ukazal, da naj jo privedejo k njemu, zakaj vrata so se ji odprla takoj. Vedli so jo v Monklarjev kabinet. Profos jo je motril pozorno, iz-kušaje čitati na tem zagonetnem obrazu tajne nagibe, ki so gonili njeno čudno vest. Toda obraz ciganke je bil zaprto pismo — kakor obraz velikega profosa samega. »Govori,« ji je dejal s prijaznostjo, ki ni bila njegova navada. »Česa želiš od mene?« _ »Vaša visokost,« je rekla ciganka, napenjajoča vse svoje sile, da ne bi izdala sovraštva, ki je prekipevalo v njenem srcu, »ali se spominjate. da sem vas prišla nekoč prosit milosti?« »Spominjam se,« je rekel Monklar hladno. »Tisti, ki so ga imeli obesiti, je bil moj sin Ali se spominjate, visokost?« »Spominjam se,« je rekel Monklar. »Da, vem, dober spomin imate, visokost.« »Morda imaš ti še boljšega od mene!« je dejal profos s tako globokim glasom, da je starka vztrepetala v strašni misli: »Izdala sem se!...« »Visokost,« je povzela, »moj spomin jfe dober, to je res! Zakaj muko, ki sem jo trpgla tisti dan, ko so mi obesili sina. sem trpela potem vse dni. od tistega strašnega jutra pa do današnjega dne. In preveč grozno bi bilo. visokost, ako bi me umorila nova takšna muka ...« »Aha! št vem, kam meriš...« »Dvakrat sem vam rešila življenje, visokost: v zameno mi darujte življenje Lantnčjevo ...« »Mislil sem. da ga sovražiš...« »Jaz, visokost? Kdo vam je rekel to?« je vzkliknila ciganka. »Kdo je obudil v vas to mnenje? Res je, da potrebmem Lantnčja ...« »Toda takrat, ko sem padel razbojnikom v roke, si me vendar ti sama obvestila, da mi ie Lantnč namenil smrt.. « »In kaj sledi iz tega?« je pr a šala ona hlastno. »To, da botn ravno tako neusmiljen. kakor ie hotel biti on • • • " to mi še ne zadošča v pojasnim tvojega vedenja, ki se zdi jako čudno. Ti si mi ovadila Lanmčja in si sama parkrat obrnila mojo pozornost nanj — ziaj pa prideš in me prosis._ da naj ga pomilostim in mu darujem življenje!« »Prosim vas zato, ker ga potrebujem. visokost! Sovraštva ne čutim do njega, niti ne ljubezni, saj sem vam rekla nekoč... Toda potrebujem ga. . ne ubijte mi ga...« »A čemu ga potrebuješ? Govori odkrito... Videl bom, kaj se da storiti zate, zakaj dolgujem ti veliko hvalo.« Ciganka je vztrepetala. Toda nadaljevala je, ne popu-ščaje načrta, ki si ga je bila napravila: »Potrebujem ga. da izvršim neko maščevanje.« »To je, da naj ti zakolje kakega rokovnjača, ki se ti je zameril?...« je prašal on z mračnim usmevom. »Vidim, da vam ni mogoče ničesar prikriti, visokost! Da, namenila sem mu nalogo, da^ se osveti zame nekemu rokovnjaču razbojniku namizje, najpodlejše ^ vrste! Tisti človek mi je storil strasno z o. In da mu vrnem zob za zob in oko za oko. kakor je navada pri nas ciganih, potrebujem Lantnčja... Visokost vedela sem, da mora pasti danes 'ali jutri v vaše strašne roke! In zato sem iskala nalašč, kako bi si pridobila travico do vaše hvaležnosti ... Rešila sem vas... Rešite tudi vi mene s tem, da mi pustite Lantnčja!« Veliki profos je zmajal z glavo. »Ni mogoče!« je dejal suho. »Ni mogoče! Ah. to je tista strašna beseda, ki ste jo izustili tudi takrat'.Glejte, visokost, na kolenih l»-žim pred vami kakor tisti dan! Kakor za svn'ega sina vam kličem: Milost! Usmiljenje temu mlademu človeku!« Ciganka je bila padla predem na kolena. . (Dalje.) Ija našo — politiko. In res Je tako. Prvič je do tri tisoč (v Slov. goricah, Ptujskem- in Dravskem polju) Slovencev takih, k! pravijo, da so Slovenci — a Nemcem prijazni! So to takozvani Štajetcijanci. Poleg teh pa imamo še marsikoga, ki trdi danes neženirano: ravnam se po onih, od katerih sem službeno (ali na drug način) odvisen. To so uradniki, mali a tudi večji trgovci in obrtniki. Očitali smo naši obrambi — a ne morda posameznim velikim obrambnim organizacijam, — da prodira germanizacija radi konfuzno-sti obrambe. Ostanemo pri tem, kajti germanizacija se širi v prvi vrsti od severa in severo zapada proti jugu, pritiska toraj na črto, ki obsega do 350 km — in še več — daljave. Mesto da posvečamo glavno pozornost samo in edino le osrčjem, morali bi najpreje začeti z vsemi silami zbirati naš materielni In moralni kapital v to, da dovolj zaslonimo to dolgo črto, ki bi nam morala biti glavna braniteljica in v danem slučaju tudi opora v našem narodnem boju, če ne pride kedaj čas, ko nam nasprotniki niti Drave ne bodo priznavali kot naravne meje, zgubilo pa se bode s tem do 200.000 duš, ki nam pripadajo (to je seveda kot minimum). Dajmo v prvi vrsti značaj kompaktnosti velikemu obrambnemu delu in osredotočimo ga na mejah. Na ostalih naših društvih, klubih itd. pa je, da ravno tako medsebojno tekmujejo v vzgajanju naroda, dviganju samozavesti, ojačenju odpora proti potujče-valni poplavi, skratka v dviganju propadajoče naše narodnosti. Saj ga menda ni po Slovenskem društva, ki bi mu ne bilo mari narodno življenje. katerega namen bi ne bil podkrepiti Slovenstvo. Le poglobiti nam je treba značaje, poostriti delovanje in dvigniti duh demokratizma. Ravno pomanjkanje slednega, je ena glavnih krivd, da Slovenci propadamo ob mejah. Velja pa tudi tu pregovor: »Verba movent — exempla trabant!« Kajti po tem, po čimur se ravnajo središča našega gibanja, se ravnajo tudi vsa ostala, manjša narodna ognjišča, v prvi vrsti ob mejah. Kar je gnilega v središču, preide na ostale tvorbe. Pomanjkanje in nezanimanje v demokratičnem oziru v središčih, ozir. središču, vpliva pogubo-nosno na vse strani. V 651etih našega preporoda — če smemo k temu jemati leto 48. sploh — smo prišli danes srečno tako daleč, da nam je treba nove preuredbe našega narodnega življenja, če hcčemo rasti a ne propasti. Bridko Je, priznavati take stvari javno, a kedor dale drugim vzrokom glavno težišče, se vedoma odreka resnici. Dokler se ne bodemo oklenili navedenega nalik narod, resnicam, ne bodemo imeli vspehov v naši narodni obrambi. V prvi vrsti pa — poleg marsičesa druzega — nam treba Iskati opore v narodu. Da nam }o pa bode v stanu tudi dati, moramo mu popreje sami posvetiti vse naše sile. Spectator. Dnevni pregled. Še en diplomat. Med slabimi oficijelnimi avstrijskimi diplomati — se oglašajo — »tudi diplomati« s svojimi nasveti, kako bi rešili zamotano domače in balkansko vprašanje. Oglasilo se je že mnogo stro- Albanija in Albanci. — Najbližnji sorodniki krivca založe v zastavo večje število orožja, kateri presega vrednost zahtevane odkupnine trikratno in celo štirikratno; šele ko se izjavi prošeni da je zadovoljen, prenehajo z oddajanjem novih zastav. Temu sledi gostija, za katero je že prej pripravil vse potrebno morilec sam. Ko se je že dovolj pojedlo in popilo, začenjajo se nove prošnje naj spusti nekoliko od zahtevane odkupnine. ali pa da podaljša rok plačila. Na ta način se »gliha« po navadi tako dolgo, da odpusti prošeni krivcu vso kazen. Med obema, prej sovražnima rodovoma, napravi se prijateljstvo, včasih celo »krvno pobratimstvo«, kar se zgodi takole: Oba si zvolita posredovalca, kateri podveže obema mazinec desne roke, ga zareže, nakaplja par kapljic krvi od vsakega v čašo žganja, katero oba skupno izpijeta, nakar se objameta in sedeta k novi gostiji. Ta plemenska skupnost ima to dobro stran, da brani posameznika pred zlostavljanjem drugih; slabo stran pa inia to, da vodi ta krvavi običaj strašne boje med spornimi rodovi, ki trajajo od generacije do gcneracije, ker gori navedeno odpu-ščenje se dogaja le redkokdaj. Rodbinsko življenje Albancev je podobno ponekod zadrugi starih Slovanov; posebno v kolikor se tiče imoviiie, katera pripada celi kovnjakov — med Nemci smo žal 1 zapazili le malo del. ki bi jih mogli resno vpoštevati. Zadnji čas se je zopet oglasil neki »osterreichisdier Politiker« — in je napisal knjigo »Driingende Fragen« (nujna vprašanja) s podnaslovom orientalna kriza in njene posledice za Avstro-Ogrsko in Nemčijo. (Ti dve morata biti namreč vedno skupaj.) Gospod, ki svojega imena ni podpisal, govori zelo mogočno in pravi vedno »mi«. N.pr. »Mi hočemo«, »mi ne-čemo« itd. Ta politikar je precej podoben vsem oficielnim politikom naših Nemcev. Zanimivo pa je, kako definira idejo Avstrije: Die Seele Osterreichs ist, der Glaube an die Notwendigkeit seiner Macht. Po naše se to pravi: Duša Avstrije je vera na potrebo njene moči... Ne vem. če ste takoj razumeli ta stavek. Kdor hoče, naj ga natančneje premišljuje, spoznal bo kmalu, da tiči v njem kos ironije. Politikar je hotel zapisati resnico — in to se mu je res posrečilo. Avstrijski narodi so doslej po večini stali na stališču, ki ga je zavzel Palacky leta 1848. ker Nemcem ta »ideja Avstrije« — ne ugaja — so danes že tudi drugi nehali verovati vanjo. In to je slabo. Ako bodo pa politiki tako formulirali idejo države, kakor jo je ta — bo pa še slabše. Umri je dne 8. t. m. g. Edmund Lachainer, strokovni učitelj na meščanski šoli v Postojni. Naj v miru počiva! Uradne vesti, Josipu Žnidaršiču iz II. Bistrice Št. 79, nazadnje stanujoč v Trstu, Via Industria 53/1. je vročiti pri c. kr. okrajni sodniji v II. Bistrici tekoči pravni stvari Antona Muhf\ Velika Bukovica št. 44, zaradi 240 K, sodba z dne 1. februarja 1913, C II 21/13/z, s katero je toženec Josip Žnidaršič obsojen v plačilo zneska 240 K s pr. — Ker je bivališče sedaj neznano, se mu postavlja za skrbnika France Žnidaršič v II. Bistrici št. 79. Posnemajmo Cehe! Na Češkem razpeča šolska matica več stotisoč svojih razglednic leto za letom in češki rodoljubi ne gledajo na to narodno obrambo pospešujoče razglednice s kritičnim očesom. Njim velja geslo: to so naše razglednice, s temi koristimo svojemu češkemu narodu! in kupujejo in prodajajo le to svoje blago v prvi vrsti. Kako pa pri nas?! Ali se ne išče končno z drobnogledom napak na družbinih razglednicah, ali se ne išče vseh mogočih izgovorov pri prodajalcih in odlcmalcih? Ali niso mnogi teh in drugih pozabili na svojo narodno dolžnost? Družba sv. Cirila in Metoda ni založila za to velikonoč novih razglednic, ima še dosti starih, da more z njimi ustreči vsestransko. Ko to poročamo in nakupovanje družbinih razglednic predvsem priporočamo, kličemo svojim rojakom: posnemajmo Cehel Ciril Metodovi šoli je poslal g. Franjo Žagar v Markovcu 10 K vojne odškodnine v smislu okrožnice, ki jo je razposlala podružnica v Matenji vasi. G. Maitin Žmavc. Caj-niče v Bosni je poslal 10 K dar g. Rade Jovanoviča, trgovca v Cajni-ču, kot znak dobrega prijatelja Slovencev. Hvala pošiljatelju, hvala dobremu slovenskemu prijatelju! — G. dr. Furlan odvetnik v Ljubljani je poslal 10 K iz kazenske zadeve U IH 62/13. poravnavo je plačat toženec. Iz kazensko poravnave med rodbini. Albanci se žive v rodovit-nejših krajih Albanije večinoma s poljedelstvom in živinorejo, sicer pa od četovanja. Možje sploh malo ali nič ne delajo in prepuščajo vse poljsko in domače delo svojim ženam, katere smatrajo za sužnje, sami pa hodijo v četah po več sto na boje proti drugim plemenom in narodom, ki so tako nesrečni, da prebivajo po teh od civilizacije in kulture popolnoma zapuščenih krajih. Čestokrat se jim pridružijo tudi ženske in se v boju junaško bore z orožjem v roki. odnašajo ranjence in skratka prezirajo smrt kot njihovi zapo-vedniki. V mirnem času pa predejo volno, napravljajo obleko možem, obdelujejo vinograde in sekajo les v šumah. Za svoje naporno delo ne najdejo priznanja pri svojih lenih možeh. S svojim možem ne sme pred nikomur govoriti in sploh se izogiblje imenovati njegovo ime. Mož, kateri govori s svojo ženo prijazno, ni nič vreden; nasprotno se spodobi, da govori mož s svojo ženo kratko, malo in zapovedovalno, da, celo osorno. Dekleta se može že v svojem dvanajstem letu, včasih celo prej, z nekoliko starejšimi mladeniči. Ženin si kupi nevesto, katera navadno ne dobiva nikake dote, da celo lastne obleke ne. V soboto večer — pred svatbo — ji pošlje ženin celo »balo«, poročno obleko, fez in nekoliko denarja, starišem pa gotov del kupnine, katera navadno ne presega več kot dva dukata. gospodom pismonošo in župnikom ter županom na Črnučah je prejela C. M. družba 40 K. katere sta vplačala toženca žuznik in župan, da jima je tožitelj odpustil. — Hranilnica in posojilnica v Limbušu pri Mariboru je darovala družbi 20 K. — »Vojno odškodnino« v smislu C. M. podružnice v Matenji vasi je vplačal s 5 K g. Fr. Paternost, »Narodni hotel« v Postojni. Hvala! — V Gra-dišaku pri Ptuju je umrl dne 3. t. m. zlatoinašnik g. Fr. Rupič. Družbi sv. Cirila in Metoda je volil v svoji oporoki vsoto 40 K. — Časten spomin dobremu rodoljubu! Spisi Mišjakovega Julčka. V mladinski slovenski literaturi bodo spisi Mišjakovega Julčka imeli svoje posebno mesto. Zgodilo se mi je, da me je zadnjič priprost otrok z dežele, ki je bral prejšnje zvezke, vprašal, kdaj izide zopet nov zvezek Mišjakovega Julčka spisi. To je dobro znamenje za te spise. Pa so res prijazni in otročji, da morajo ugajati! Izšel je pravkar IV. zvezek. Posvečen je ravn. Hubadu. Zvezek obsega povest »Blago srce«, ki bo zelo ugajala naši šolski mladini. Dajte ji to knjigo v roke! Knjiga je primerno ilustrirana in stane 1K 50 v. Za velikonoč daste lahko svojim otrokom najprimernejše darilo, če jim kupite to knjigo. Veseli bodo takih piruhov. Gozdni požar. Iz Železnikov se poroča, da sq imeli v bližini trga 2. t. m. gozdni požar, ki je napravil precej škode, vničil okoli 500 m2 zemljišča in nad 400 mladih rneces-nov iu smrek, ki so bile nasajene že približno pred 15 leti. Ogenj je po neprevidnosti zanetil krojaški učenec, ki je zapalil svalčico. gorečo užigalico ra vrgel v suho travo. Le takojšnji pomoči tržanov se je zahvaliti. da se je ogenj pogasil kmalu po izbruhu in ni postal za trg sam vsodepolen. Drobiž h Štajerske. V Mariboru je umrl pešec 26. dom. pešpolka Vresnik. Bil je že dalje časa hudo bolan. — VZmurekuje bil imenovan — s pomaknjenjem v višji činovni razred — nadpoštarjem poštar g. A. Ortis. — V Gradcu bode zboroval v dnevih od 10—13. maja vseavstrijski kongres esperantistov. - V Oradcu le bil na mesarskem tržišču okraden nek mesar za 700 K. Tatvino sta izvršili neka Oberdorfer in Woroinig, obe iz Koroške. Policija jih |c že izsledila. — — Pri okr. sodniji v Celovcu je izpraznjeno sodniško mesto. Prošnje do 18. marca. — V Št. Mar- 1 e t i ob Pesnici le razpisano mesto definitivnega učitelja. — O r a š k c »H e r b s t m e s s e« bilanca izkazuje 106.778 K 22 v dohodkov in izdatkov 100.523 K 37 v. 6254 K 85 v je torej dobička! Koliko smo pripomogli k temu Slovenci? — V Gornji Radgoni je padel raz okna prvega nadstropja 4 leta stari Viktor Korošec, ter kmalu na to na zadob-ljenih ranah umrl. — V Slovenj Gradcu so aretirali nevarnega vlomilca Jrga, ki je svojčas tudi po ljubljanski okolici strašil. Imel je tudi na Štajerskem že več izvršenih vlomov na vesti. — V M i x n i t z u so našli delavci, ko so kopali pri tamoŠnji elektrarni v globini 3 m okostje mladega človeka. Manjka okostnjaku samo en kočnik. Okostje je dolgo poldrug meter. Sumijo, da je to sled strašnega zločina. Avstrijski špijon aretiran ob Italijanski meji. V Prapotnem v Italiji ——;t.""T;: _ 1 ' --—------------- Stariši ženina imajo nad nevesto neomejeno pravico — kot nad svojim sinom — ter jo morejo, ako bi se jim njeno obnašanje ne dopa-dlo, poslati zopet na njen dom. Vsled tega je snaha istotako udana svojemu tastu in tašči kot svojemu možu. Novorojenemu detetu daje ime obter. O rodeči ženi trdijo, da je pristopna raznim čarovništvom, in da io je lahko »uhraniti« m ž njo tudi dete. Vsled tega je 40 dnij po porodu postavljena pred vežnimi vratini meja, katero mora vsakdo preskočiti. Pri pogrebu je seveda velik jok — posebno ženske so »neutolažljive«. Žena umrlega, sestre, svakinje in hčere ostrižejo si popolnoma svoje lase, obrnejo svoje »flokateje« t. j. volnene kožuhe, z volno yen, razpraskajo si lice in Pisa in trgajoč si ostanek las iz glave padajo na zemljo kot nore ali pa tolčejo z glavami ob steno. Njih jok je podoben tuljenju ranjene zverine. Mrhe se pokoplje navadno takoj prvi dan, nad grobom sc ponovi jok in zene skačejo za njim v grob. I otolazijo se šete, ko se razdaja kuhana pšenica s. sladkorjem. Nad grobom ponavlja se stokanje še tretji dan in doma, nakar se začenja štiridesetdnevnica po umrlem. To je — v kolikor je mogoče v kratkih potezah orisati v pravili barvah — cel značaj skupine albanskih plemen in njegovega ozemlja. Naj navedeni še proti koncu ne- ob meji je bil aretiran neki Ivan Vittori iz Červinjana, ki je nagovarjal pismonošo Hermenegilda Kocijančiča v Prapotnem. naj mu poskrbi narise raznih italijanskih trdnjav ob meji. Kocijančič se mu je navidezno udal ter rekel, da mu preskrbi vse načrte, katere želi. samo naj pride do njega. Prišel je, na kar so ga prijeli in odvedli v Videm, kjer ga čaka obsodba. En Furlan je že iztaknil težko obsodbo v Italiji radi nagovarjanja k predaji raznih vojaških načrtov; sedaj dobi drugi svoje plačilo. Nov davek. Mestni zastop v Berlinu je sklenil davek za obisk kinematografov. Davek prične pri vstopnini 30 pfenigov (36 vinarjev) in narašča od 5 do 5 pfenigov po višini vstopnic. Grozna rodbinska drama. Grozen slučaj rodbinske tragedije se je izvršil v četrtek dne 6. sušca t. 1. v Lysolejih pri Dejvicah blizo Prage. Mož, delavec je umoril z ljubosumnosti svojo ženo, mater petih otrok, na kar si je tudi sam vzel življenje. — V petek zjutraj so našli ljudje v bližini letoviščne restavracije Šatov-ke v Dolenji Šarki pri Pragi moža, ki je krvavel iz mnogih težkih ran na rokah in iz globoke rane na prsih. V težko ranjenem možu so spoznali 481etnega zidarja Josipa Tejmla iz Lysolej, ki je povedal pri obvezova-nju zdravniku rešilne postaje, da Je umoril svojo ženo, ki mu Je bila baje nezvesta In ki je imela ljubimsko razmerje z ljubimcem njegove hčere. Nato si je zasadil še sam nož v prsa in si prerezal žile na rokah. Po prvi pomoči so težko ranjenega moža odpeljali v bolnišnico v Prago. Takoj se je dognalo, da je samomorilni Tej-mlov poskus res v zvezi z umorom njegove žene, ki se je izvršil pretekli četrtek med deseto in enajsto uro dopoldne v Tejmlovem stanovanju v Lysolejih. Po ostrem prepiru s svojo ženo je Tejml to težko ranil z nožem in ji s kladivom razbil glavo. Po umoru je Tejml vrgel truplo svoje žene pod posteljo. Ker pa se ga je ob pogledu na mrtvo ženo polastila groza, je zbežal iz svojega stanovanja in je letal ves brez uma okrog vasi. Na večer se je hotel usmrtiti in to na grozen način. Zasadil si je večkrat globoko v prsa velik kuhinjski nož. Toda niti eden izmed bodljajev ni ranil srca. Hotel je torej skočiti v reko Vltavo ali pa se obesiti. Zato pa pa mu je manjkalo poguma. Proti Jutru si je prerezal žile na obeh rokah in se le zgrudil na tla na polju, kjer so ga zjutra) našli l|ud]e v mla- kuži krvi. Tejml se je v zadnjem času pogosto prepiral s svojo ženo, kateri je očital nezvestobo. Nekateri izmed sosedov in sosed so mu namreč pravili, da ima njegova žena ljubimsko razmerje z ljubimcem njegove 201et-ne hčerke. Tejml, ki je silno jezne In razdražljive narave, ni niti preiskoval, koliko je resnice na besedah in pripovedovanju njegovih sosedov, in sosed in je po hudem prepiru umoril svojo ženo. Tejml je izvršil zločin v prisotnosti svoje najmlajše, triletne hčerke in dveh majhnih otrok svoje hčere, ki je živela skupaj s svojim ljubimcem v isti hiši, kakor Tejml. Napadel je svojo ženo pri štedilniku, ko je kuhala in pripravljala obed. Po strašnem dejanju je skril, kakor smo že povedali svojo ženo pod posteljo in je zbežal. Zločin so odkrili šele pred poldnem, ko se je vrnila iz šole domov 81etna hčerka sg—bi —a i mmmmT*—=rSii~ rTrr* koliko markantnejših odlomkov iz knjige našega rojaka dr. Niko Zupaniča namestnika ravnatelja bel-grajskega muzeja, katera je izšla na Dunaju ped naslovom: »Alt Ser-bien und albanische Frage.« Diplomatični odnošaji med Av-stro-Ogrsko in Šibijo so zelo napeti in stvarjajo težke ovire prijateljem miru. Razlog je Albanija, nekaj kar ne obstoja, ampak se jo mora prej utvoriti. In čemu naj bi prišlo do boja radi te imaginarne, bodoče države med Avstrijo in Srbijo, in morda celo do svetovne vojne?! Gotovo, vrzok vojni |e kal lahko najti! Ali težko je pred Bogom In pred ljudmi odgovarjati za prelito kri, ako je ta kri prelita radi ničevih razlogov. V polltično-geografskem oziru objenilje Albanija dva vilajeta: ska-derski In janjinski, katera imata skupno 721.706 prebivalcev. Z ozirom na narodnost, ta zemljišča niso homogena, ker je v teli ozemljih 110.000 Grkov, približno ravno toliko Cincarinov (Vlahov) in okrog 6000 Srbov (veliko število Srbov pa je nasilno poarnaučenih. Op. pis.), tako, da je v jezikovnem oziru samo še dve tretjini Albancev, kateri naj bi tvorili bodočo Albanijo. Se večja heterogeniteta vlada pa v verskem oziru. V teh dveh vllajetih živi 355.956 katoliških in pravoslavnih kristjanov, potem 362.311 mohamedancev in 3430 žldov. Kar se tiče kulturne sfere prebivalo Grki in pravoslavni zidarja Tejmla. la je našla truplo svoje matere pod posteljo. Težko ranjenega Tejmla so v petek popolu-dne zaslišali v praški bolnišnici. Tejml je priznal, da je umoril svojo ženo med prepirom, drugih vprašanj pa se je izogibal. Ko bo ozdravil, pride pred sodišče. RAZNE ZANIMIVOSTI. Uredniška tajnost. Te dni se je zgodilo, da je okrožno sodišče v Olomucu sklenilo prisiliti dva urednika, da pričujeta v stvari, ki se splošno smatra za uredniško tajnost. Preiskovalni sodnik je priznal urednikoma pravico, odreči pričevanje, ker odkritje uredniške tajnosti ne odgovarja časnikarski časti. Komora je bila pa druzega nazora. Naš kazenski proces ne prizna splošnega prava da bi smel urednik odreči pričevanje v uredniških stvareh in da bi bil zakon gotovo prevzel tozadevne določbe, ako bi hotel varovati uredniško tajnost. In naposled trdi komora, da iz tega, če kdo izda uredniško tajnost ne izvira za urednika sramota. — Toda vsi ti razlogi ne drže. Prvič ne drži, se sklicevati na to kaj je in kaj ni v kazenskopravnem redu. Od te dobe, ko je bil izdan naš kazenskipravni red, so nastale nove organizacije družbe in novi gospodarski in družabni pojavi, ki se ne dajo pokriti s klobukom starega kazenskopravnega reda. Kadar na pr. gre za avtomobilsko nesrečo, tedaj mora sodnik poklicati na pomoč strokovnjaka In zvedenca; Je sploh cela vrsta novih trgovskih navad, o katerih se sodnik pouči od pripadnikov s tem. Zato tudi sodnik ni kompetenten presojati pomen uredniške tajnosti, dokler ne zasliši časnikarske korporacije, kakor tudi iz zakona ni mogoče in ne more presoditi, kakšen usus in kakšne okolnosti n. pr. odločujejo pri vojaški časti. Zurnallstika spada med nove družabne stanove. Odprava tlačanstva v Rusiji. Dan 3. marca je za življenje Rusije zgodovinskega pomena. Za časa vladanja carja Aleksandra II. je bila izvedena v Rusiji velika socialna reforma: odprava tlačanstva. To se ie zgodilo dne 3. marca 1861. Aleksander II. je izvel to modro reformo, vedoč, da s tem izzove proti sebi tako plemstvo kakor veliko posestvo. Ali, kakor vladar moderne dobe je hotel raje posnemati izgled napredka zapadnih evropskih držav ter dvigniti kulturno in socialno milijone ruskega kmetstva, nego da bi ustrezal egoizmu velikih posestnikov. S tern svojim delom je Aleksander II. zaslužil, da ga zgodovina beleži, če ue že kakor velikega, pa vsaj kakor modrega in vestnega vladarja. Ljubljana. — Ne kupujte srečk na obroke drugje kot samo pri Češki industrijski banki, kajti ta prvi in največji tovrstni slovanski zavod s svojo delniško glavnico 40 milijonov kron nudi v vsakem oziru absolutno varnost. Pozor na dne 1. aprila t. 1. vršeče se žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov. Več v današnjem oglasu. — Roda Roda je bil v Zagrebu izpiskan. Dijaki so namreč zasedli nad polovico prostorov in so tega nemškega humorista poučili, da ne Albanci v južni Albaniji (v Epiru. Op. pis.), katero je grška kultura ze grecizirala in ie Grška s polnim pravom anektirala to ozemlje za-se, vsekakor je neverjetno, da bi aneksijo opustila. Grški je mogoče odvzeti to ozemlje samo z oboroženo silo. Ostaja tedaj še 400.000 Albancev. kateri bi ostali, da se iz njih stvori avtonomno albansko državo, ki obstoja iz samih mohamedancev. Med temi se nahaja tudi nekoliko katoliških Albancev in tako bi bila avtonomna Albanija na novo mohamedanska država v Evropi, kar bi bil za današnjo evropsko kulturo in njem? ideale pravcat — anahronizem. Najinleresautneje pa je pri tem to, da protežlra osnutje mohamedanske države ona ista Avstrija, ki se izdaja za katoliško državo (par excelence! Op. pis.) in katera je vzela katolike severne Albanije pod svojo zaščito. Ako opazujemo ta re-ligijozen moment nekoliko natančneje, postaja nam jasno, da hočejo mohamedanski Albanci, ki stoje še na zelo nizkem stopnju kulture, avtonomno Albanijo predvsem izkoristiti v to, da čim bolj pritiskajo na svoje krščanske soplemenjake. V ostalem pa sl je težko misliti, da bi sl kak avstrijski minister smel podsto-pltl, da stopi pred Njegovo Apostolsko Veličanstvo s predlogom, da se za osnutje mohamedanske države uporabi avstrijska armada. maramo dovtipov te vrste. Ko je Roda Roda nastopil, so mu prijatelji ploskali — a drugi so ga začeli obmetavati z jajci. Roda Roda se je nekaj časa smejal, potem pa je odšel v posebno sobo. Večer je bil torej — končan. In v Ljubljani? — Koncert Glasbene Matice je bil včeraj zopet razprodan. Posebno mnogo je bilo‘gostov z dežele. Koncert je krasno uspel. — Zabavni večer Sokola II. je v soboto lepo uspel. Obisk je bil dober. dasi bi program zaslužil lepšega obiska. Sokol II. je društvo, ki ima lepe namene in ie na svojem zabavnem večeru hotel pokazati svoje zmožnosti. Na večer se je sešlo mnogo prijateljev društva — skupine so bile krasne in so pokazale, da telovadci Sokola II. hočejo doseči svoja bratska društva. Tudi sicer je bilo veselo. Zabava je trajala do jutra. — Zaključni plesni venček trgovskih sotrudnikov je v soboto lepo uspel in je bil mnogoštevilno obiskan. Dvorana v hotelu »Ilirija« je bila polna. — Poročilo o skupščini Slov. Matice trinesemo jutri. — Sokol 1. je priredil včeraj lep Večer v hotelu Štrukelj, kjer so se Sešli prijatelji društva na neprisiljeni zabavi. Program je bii prav Posrečen. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan sijajnega sporeda, ki je dosegel velik uspeh. Nepopisen smeh Vzbuja fina francoska veseloigra »Brigaj se za Amelio«. Kakor navadno ugaja Psylander v drami i»TriJe prijatelji«. Triletni Buby je K igri »Bubyjev nabiralnik« izboren komik. Jutri »Prvi sledovi starosti«. Tedenska kronika. (Pregled najvažnejših dogodkov.) Kakor zadnjič smo pisali, vojna kmalu se konča — (če se bodo poravnali radi turškega dolga 1) Tudi to še ni gotovo, kaj po vojski kdo dobi — (lahko da spet z vojsko novo se Evropa pomiri!) Turki zdaj so zadovoljni, ker zgubili so dovolj — (če bi bili žepi polni, bili menda bi še bolj!) Toda. kaj jim zdaj pomaga, če se bijejo naprej, kjer je odločila zmaga — tam bo konec turških mej. Turki zdaj so miroljubni (tako listi znanijo) n.engcr^°yei v boj pogubni, in se le se — branijo. Izročili so usodo velesilam so v roke — (da ne bo to njim na škodo, to vsak lurčin dobro vel) (Ker evropske velesile vedno zase le skrbe, če bi Turčijo delile_____ tcaj ostalo bi za nje?) Kakor kaže nam ta slika Turkom šlo je res slabo, spremenila se oblika je polumesecu zelo ... Dobro so ga oglodali — vsak si je svoj košček vzel (dasi vkup so ga zvezali, vendar ne bo nikdar — cel.) Zdaj ga v Azijo peljajo. kar ga še ostalo je — (drugim več ga ne prodajo, ker ga že premalo je!) Revež se je ves posušil m razpokan je tako, da bo lahko v nič se zrušil, ce ga dobro ne — podpro ... Na utrdbah Drinopolja, vse je, kakor je bilo — (večkrat pač je dobra volja toda slabo je meso!) fr 'vaiips,. ,Vv. Mesto vzeli bi Bolgari toda kaj, ko ključa ni ’ (tako po navadi stari tnesto v roke se dobi.) Zato ključ so delat dali ^,lk. kakor poljski top —t ako bodo z njim streljali, bo vse mesto, kakor grob Pod obzidje ga. peljajo. če za rabo dober bo —> tam poskusijo za vajo — če se vrata z njim odpro. S. 'h ra u Mladoturki so dobili za upor koncesijo — v Carigradu naredili, so zato — procesijo! Starim so posneli glave, nasadili jih na kol — v znak moči in svoje slave v mestu nesli jih okol. S tem so svetu pokazali, da Turčije konec ni — da se še ne bodo vdali, dokler Enver-bej živi. To naj tudi za svarilo, drugim bo sovražnikom, kaj se ž njimi bo zgodilo, če bo v Turčiji — polom. Pri Cataldži pa armada je izjavila upor — (ker umira že od glada in predolg ji je — odmor.) |Kont**ftT In zato po vsej Evropi resen je nastal pretep (kadar kdo konkurz nastopi, vsak skrbi le za svoj žep.) Prej evropske so države •—> skupaj koncertrirale (le učene prve glave so se kaj prepirale!) Ko pa se je za Turčijo boj na celi črti vnel, proč je bilo s harmonijo — svojo vsak je pesem pel. To so bile disonance — flavte, gosli, boben, bas — (zraven vendar za Albance so imeli vsi — en glas!) Ker se niso razumeli in vsak svojo peli so — so godala zavihteli — in pretep začeli so. So rabzili vsa godala in pobili se hudo — (to država bo plačala, kadar vojne konec bo.) »iBfttt IJ Naj Evropa se prepira, kakorkoli ve in zna — tretji največ profitira, kjer prepirata se dva. To se zdaj je pokazalo, ko še vojne konec ni — kar je v Turčiji propalo, se v Albaniji rodi. Kdor pogleda si to sliko lahko prvi hip spozna —< z malega vskali veliko, če kdo prav saditi zna. Prej so bila mala kola — zdaj stoji tu velik voz — vprežena sta v njem dva vola, (prej je bil. le en par koz.) Spred voznik albanski fura, poleg znamenje ima, to albanska je kultura, ki jo davno svet pozna.) Zadaj vozi se albanski novo proglašeni kralj — tako hoče svet krščanski da bo red in mir nastal če pogledamo od blizu, kaj pomeni naj vse to, (v Petrogradu in v Parizu v Londonu vse to vedo!) fflj- _____ Nemci delaii kupčijo so do morja Čez Balkan trgovali so s Turčijo in prek nje na vzhodno stran. Ko so spet en voz vozili —» (zgodil se je le slučaj!) Srbi so ga zavrnili in poslali ga nazaj. To je Nemce razjezilo: »Ta predrzni srbski rod. mi prisilimo jih s silo, da odpro do morja pot...« Ker so voz nazaj dobili (da se drugič ne zgodi!) so Albanijo vstvarili — ki naj za prehod skrbi. Ko Balkan smo reševali, se je boj začel doma, (naj se z drugimi ne šali, kdor doma nered ima). Grofje mažarski so znani -(so državi v pravo čast! —< drugod bi bili kaznovani ✓ ker so šli državi krast!) Na Mažarskem je to drugače: Kdo dovolj je »plemenit« — ima štir milijone plače — (pa še ni denarja sit!) Proti tej mažarski vladi je nastal prav hud odpor, (toda kakor po navadi 'držal je z magnati dvor). (Ker skrbijo vedno zase —* — to je namreč njih poklic -«• so se razjezile mase in zahtevale pravic!) Naznanila se je stavka ki Je ni še videl svet —-(treba bilo je popravka, ker je slab volilni red.) Lukacz jo je speljal srečno ker do stavke ni prišlo — vendar to ne bo za večno, ker se strlo Je kolo. Lukacz je dobil pohvalo — drugi pa — vsak svoj denar, (koliko je vse to stalo — to je danes tajna stvar!) ignSTOTi rM n tri tflfltr, V Avstriji kot po navadi bil je boj na vseh straneh (vsi prepirajo se radi. najbolj Nemci in pa Čeh.) To velike so težave, ko nikjer pravice ni, in zato ne bo še sprave, ki država jo želi. Če pri vladi ni pravice, kako bila bi drugod (Nemci se boje resnice, zato delajo ropot!) To pa je po volji vladi ker izgovor dober ima, da bolj lahko Nemce gladi drugim lahko — brce da. Ker pri nas klerikalizem je prišel ob ves kredit, dvignili smo trializem in dobili smo nov ščit. Nov boj bomo bojevali — vsaj tako nam pravijo -vsemu pokazali bomo — »Jugoslavije«. Tukaj prve so priprave, (da se kaj ne zamudi!) kadar kralj se te države trialistične rodi. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. NAPREDOVANJE BOLGAROV PRED DRINOPOLJEM. Sofija, 9. marca. Utrdbe pred Drinopoljem so bile včeraj celi dan bombardirane. Bolgarom se je po strahovitem boju posrečilo zavzeti utrdbo Keit Karra. S tem zavzetjem trdnjave jim je prišlo v roke 400 vojakov in 20 častnikov. Turki so večkrat poskusili utrdbo iztrgati Bolgarom iz rok, toda Bolgari so se dobro zavarovali in odbili s pomočjo artilerije, ki jih je hrabro podpirala. vsak napad. Četa 200 turških vojakov, ki so se hoteli Bolgarom udati in so se skušali približati bolgarskim vrstam je bila od turške artiljerije tako ljuto obstreljevana, da niti en vojak ni došel do bolgarskega tabora. — Nova srbska artiljerija visoko nadkriljuje turško. ŠE »HAMIDIE«. Carigrad. 9. marca. Turški listi reprodukujejo vest turških listov v Smirni, da je »Hamidie« potopila 3 grške transportne ladje. Trupla plavajo baje ob obrežju. Gotovih zatrdil še ni. Atene, 9. marca. Radi morskih viharjev se je umaknila »Hamidie« v Aleksandrette in tam poiskala pribežališče. Mornarji ladij, ki so »Hamidie« srečali poročajo, da je Hamidie poškodovana. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 9. marca. Uradno turško vojno poročilo se glasi: 6. in 7. t. m. je bombardiral sovražnik mesto Drinopolje. Toda ogenj ni bil močan. 8. t. m. je vladal mir. Pred Bulajrom je 6. t. m. začela naša artilerija z močnim ognjem obstreljevati sovražni-ški oddelek, ki je imel več mrtvih. 8. t. m. je bila ena ladija vsled obstelje-vanja od strani sovražnika uničena. Istega dne Je priplul nad Galipolje sovražniški aeroplan, ki Je vrgel bombo, toda ta ni napravila nikake škode. Celi ta čas pa ni bilo vojnih operacij pred Čataldžo. TURŠKI DRŽAVNI DOLG Carigrad, 9. marca. Tu je imela komisija višjih državnih funkcionarjev posvetovanje o onem delu državnega dolga, ki odpade na balkanske zmagovalce. SRBIJA ZATRE ALBANSKO VSTAJO. Atene, 9. marca. Po tukajšnjih vesteh je samo en del srbske armade, ki se vkrcava v Solunu namenjen za pred Skader. Drugi del se bo izkrcal v Draču in ima namen ojačiti srbske posadke v Albaniji, kjer je opaziti obširno gibanje tolp. Srbska armada ima nalogo vsako vstajo potlačiti. SOBRANJ. — ODPUST MOŠTVA. Sofija, 9. marca. V sobranju se je povprašalo, ako bo mogoče odpustiti del moštva teritorialne armade vsaj za nekaj časa, zato da bi bilo mogoče obdelati polja, je odgovoril vojni minister, da vlada vedno na to misli, toda radi vojnega položaja ni mogoče tega storiti. Na interpelacijo, kako je z ravnateljem filialke bolgarske narodne banke v Bitolju, ki so ga srbski uradi zavrnili, je odgovoril finančni minister, da je dejstvo resnično in odreditev resna. Širša objasnitev bo podana, ko dobi minister natančnejše poročilo. Za enkrat je bil pa zunanji minister pozvan, napraviti v Belgra-du potrebne korake. Interpelant je bil nato zadovoljen in je še opozoril na to, da en del srbske in grške žurnali-stike piše v Bolgarom sovražnem tonu. MEDIAC1JA VELESIL IN ZAVEZNIKI. Sofija, 9. marca. Vsi sklepi posvetovanj balkanskih zaveznikov v svrho odgovora na imediatni predlog velesil so še tajni. Kakor se sliši bodo balkanske države precizirale v svojem odgovoru le minimalne zahteve za katere sprejemajo posredovanje velesil. Vendar se pa ne podvržejo brezpogojno vsem nasvetom in predlogom velesil. Balkanske države vstrajajo prej ko slej na zahtevi vojne odškodnine. ODNOŠAJ MED ZAVEZNIKI. Atene, 9. marca. Vesti o sporu med Grki in Bolgari v Solunu So brez vsake podlage. TURČIJA DOBI POSOJILO. Carigrad, 9. marca. J. T. poroča, da je neka indijska banka pripravljena Porti posoditi 10 milijonov funtov šterlingov brez obrestno za 10 let. Banka bo ustanovila v evropski Turčiji filiale. TURČIJA IN ANGLIJA. Carigrad, 9. marca. Ikdam poroča, da je Hakki paša izrazil nasproti državnemu sekretarju Edvardu Gre-yu in stalnemu podsekretarju Arturju Nicolson željo Turčije, obstoječa ne-sporazumljenja odstraniti in prijateljske vezi obnoviti.^ Isto željo je Ed. Greyu izrazil tudi Šefket paša. V avdienci pri kralju Edvardu je Hakki paša napravil važne izjave tičoče se mira. KAKO BO Z MEJO? Berlin, 9. marca. »Vos. Ztg.« poroča, da Bolgarija nič več ne zahteva meje Midija-Rodosto, zahteva pa na ysak način, da dobi ysa mesta velikih zmag, Lozengrad. Ltile Burgas, Bu-nar Hissar. MIR JE ŠE DALEČ. Atene, 9. marca. Ko so včeraj prišle deputacije k ministru zunanilh zadev in mu častltale k zmagi grške armade pri Janini In izrazile željo po skorajšnjem miru, je rekel minister da je Še mir zelo daleč. ČRNA GORA ODKLONI POSREDOVANJE VELESIL. Berlin, 9. marca. B. T. poroča iz Sofije: V političnih krogih se govori, da Črna gora odkloni posredovanje velesil. BOLOARSKO-RUMUNSKI SPOR. Berlin, 9. marca. Norddeutsche Allg. Ztg. piše v svojem tedenskem prevledu med drugimi: Mirna poravnava bolgarsko-rumunskega spora je došla tako daleč, da bo sklicana v Petrograd konferenca zastopnikov velesil, ki se bodo pod predsedstvom ruskega ministra za zunanje zadeve posvetovale o končni razrešitvi. BOJKOT JUGOSLOVANSKIH POSLANCEV. Dunaj, 8. marca. Kakor se iz jugoslovanskih poslaniških krogov sliši, se jugoslovanski poslanci ne bodo udeležili soiree ministra zunanjih zadev grofa Berchfolda. ki se vrši v pondeljek. Jugoslovanski poslanci hočejo na :a način podati protest proti jugoslovanski politiki zunanjega urada. Včeraj se je vršilo posvetovanje glede forme, v kateri naj se bolkot izvrši. Pretresalo se Je, če bi ne bilo umestno, ne samo se absentirati *emveč podati tudi javno pojasnilo, kaj jih je k temu koraku prisililo. Obrnili so se tudi na druge slovanske stranke, da bi se pridružili bojkotu. VOLILNA REFORMA ZA GALICIJO. ; Dunaj, 8. marca. Namestnik dr. pl. Bobrzinsky je bil danes sprejet od cesarja v avdijenci. Kakor se sliši, je izrazi! cesar svojo zadovoljnost o dosedanjih posvetovanjih o volilni pravici in izrazil upanje, da bodo sklepi strank sprejeti tudi od deželnega zbora. Bobrzinsky je 1-mel nato pogovor z GoIuchowskym radi sklicanja deželnega zbora. Posvetovanja deželnega zbora bodo pa končana šele po Vel. noči. — V parlamentarnih krogih se sodi, da je pozicija Bobrzinskega utrjena. PAPEŽ OBOLEL. Rim, 8. marca. Papež je obolel na angini, ki je zvezana z močno mrzlico. Vse avdijence za prihodnje štiri dni so odpovedane. KITAJSKA IN MONGOLIJA. Mukden. 8. marca. Vlada v Pekingu je izdala povelje, s katerim se listom prepoveduje pisati o disloko-ciji čet kot tudi o vojaških ukrepih v zvezi s pripravami pohoda proti lergi poročati. PAPEŽEVO ZDRAVJE. Rim, 9. marca. Najnovejša poročila pravijo, da se je papeževo zdravstveno stanje obrnilo na boljše. CESAR VILJEM. Kolin, 8. marca. Vesti berlinskih in londonskih listov o obisku cesarja Viljema pri angleškem kralju so brez vsake podlage. NEMŠKO TOLOVAJSTVO. Dunaj, 9. marca. Danes dopoldne je Imel dunajski pilhar zopet svoj »hec«. Nemško nacionalne barabe so priredile velike demonstracije proti češkemu občinstu. Pri Šu-manu je priredil »Klub čeških turistov« koncert, na katerem je sodelovalo več čeških umetnikov iz Prage. Nemško nacionalne tolpe so zasedle vse prostore okoio Šumana. Ko so zapustili udeleženci dvorano, so se zapodili Nemci kakor tolovaji na odhajajoče. Več kot 30 oseb je bilo krvavo ranjenih. Potlcijl se ni posrečilo napraviti tulru in redu. Tako poznamo energijo dunajskih policajev, kadar se gre za kakšno jugoslovansko demonstrativno — vendar strogo mirno prireditev, če poznamo njihove žilave pesti, kj tolčejo samo za tilniki — tedaj lahko rečemo, da je policija nemške tolovaje mirno gledala! Dunaj javka, kadar Srbi stopijo na glavo kakšnemu zahrbtnemu Arbanasu, mirno pa gleda, ko podivjan mob tolovajsko napada mirne državljane. Pošljite naročnino, ako je še niste! Od vni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »UČitellske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-nar]ev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. (llasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-Ijana-Glince 92. Dobro ohranjeno kolo se kupi. Vprašati pri portirju v hotelu »Ilirja«. __________________167—3 V Ljubljani se izdelujejo Žagarjeve kape samo na Starem trgu 32. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 28. febr. do 7. marca. [lene v kronah od [ do 1 ke govej. mesa I. vrste 1 80 2-- 1 . . . H- . 1 60 1 80 1 . . . HI. . 1-50 1-70 1 „ telečjega mesa. . . 1-80 2-— 1 , prašičj. mesa (svež.) 2- 220 1 . . (prek) 1 . koStrunovega mesa . 2-20 2-40 1 40 1-50 1 , masla 260 2-80 1 , masla surovega . . 240 2-80 1 . masti prašičje . . . 210 2-16 1 . slanine (Špeha) sveže 1 72 V' — 1 , slanine prekajene 2- 2-20 1 , sala 1-92 2- 1 . čajnega masla . . . 3-20 3.80 1 . margarinskega masla 2 — —•— 1 jajce —•06 -08 1 liter mleka -■20 —•22 1 , . posnetega . —•08 — 10 1 , smetane sladke . . —•— — ■— 1 , „ kisle . . •90 1- 1 kg medu 1-40 1-60 1 piščanec 1-20 1-60 1 golob —•40 -•50 1 raca 1-80 2-20 1 gos 5*5»* 6 — 1 puran —•— 100 kg pšenične moke št. 0 35-40 —•— 100 . . , , 1 35 — —•— 100 . . , , 2 34’40 —■— 100 . , . . 3 33 70 —•— 100 . „ „ „ 4 32 70 —•— 100 . . . . 5 31 80 —•— 100 . . . , 6 3130 —•— 100 . . , . 7 28 50 —•— 100 . . „ , 8 100 , koruzne moke . . 18- —•— 26 — —•— 100 . ajd. moke 1. vrste 48 — —•— 100 . . . II. . 46-— —•— 100 , ržene mokt . . . —•— —■— 1 1 fižola -■28 -•40 1 „ graha -•36 — 40 I „ leče —•40 —•48 1 „ kaše -•28 -•30 1 „ ričeta -•26 -•28 100 kg pšenice .... 23- 24 — 1(0 „ rži 21 — 22-— 100 „ ječmena .... ‘20 — 21 — 100 „ ovsa ..... 'IT-- •24 — 100 „ ajde 22- 23 — 100 „ prosa belega . . — — —'— ICO „ „ navadnega . 19-— i O CN 100 „ koruze .... 21’- —•— 100 „ krompirja . . . 6 50 7 — 100 „ činkvantina . . . 26 — —■— 100 „ sena 7 50 8- ,100 „ slame 5- 6- 100 „ stelje ;v— 4 — 100 „ detelje . . . . 8-- 850 Cena trdemu lesu za m8 . 9-50 12- - Cena mehkemu lesu za m8 8 — 9 - Prašiči na klavnici . . . 1-12 1-34 Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci se ranžirajo najhitreje in popolno diskretno in se v to svrho tudi denar preskrbi. Vprašanja pod „Filijalka Ljub-ljana“ na upravo . Dneva". 146 Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofč-Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, :: Na prodaj so lepe slelaže iz trdega lesa s predali za šnecerijsko :: trgovino. :: Vpraša se v .Prvi anončni :: pisarni. 163 Želodčne bolezni hemoroide, telesno zaprtje lišaj, kožni izpuščaji, kostne rane. Brezplačno poročam na željo vsakemu, ki trpi na želodcu, slabi prebavi, telesnem zaprtju, zastajanju krvi, kakor tudi na hemoroidah, lišaji, odprtih nogah, vnetju i. t. d. kakor so mnogi bolniki, ki so trpeli leta in leta na teh boleznih, ozdraveli hitro in trajno. Na razpolago je več kot 10.000 priznalnih in zahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara Wiesbaden, Walkmiihlstrasse 26. C3 ■ —» L. OD ■ M cd CD ■ maarm O 02 ca >C0 cd CD CO o Ol. rovarovan • v#' jilikar MMfiGto?!-:., 5Tb riavilgl? rw*S5'-’i lov''oS9brnikiisks no o m CD o> CD O 50 CD & Sr CD "co Slovenci! Spominjajte se nase prekoristno 1 Ciril in Metodove šolske družbe! Za obleko po meri dobite edino nadomestilo „v Angleškem skladišču oblek44 v kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, rnglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih. Vsakdo si lahko ogleda blago. Postrežba tožna in solidna. Cene priznano nizke. O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5 400.000 frankov z mesečnim vplačilom ssmo K 4.75 se zamore 3^3» 1 Id ŽL 3^11 ©. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. •80« Notni stavek. Litografija. Cene najnižje! m m