Pottnlaa fl«(ui » gvtorlaL
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja »sak dan ejutra] razven
r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številk« Din 1*—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20'—,za tujino 80—. Uredništvo » Ljubljani, GregorčiCeva 23. Telefon uredništva R0-70. BO M In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov a« tratama
Oglasi po tarifi In dogovora. Oprava
r Ljubljani, Gradišče 4, tel.R0-G8. Podružnica t Mariboru. Alefc-■and rova cesta fit. 24. teL 29-C0.
V Celju: Slomškov trg 4. Toš! ček. rnJS.j Lfnbltana 15.62L
St. 140 a
Ljubljana, nedelja, dne 21. junija 1931
Leto II.
Amerika za gospodarsko sanacijo Evrope
Poseben načrt predsednika ISooverja za pomoč Nemčiji - Trileten moratorij za vojjne dolgove in reparacije - Vest je napravila globok vtis po vseh prestolnicah
Fran^ois Pouccl
Francoski državni podtajnik Francis Poncet je trnje najresnejši kandidat za izpraznjeno mesto francoskega poslanika v Berlinu.
Poljski novinarji banu dr. Marušiču
Ljubljana, 20. junija. AA. Ob koncu svojega potovanja po Jugoslaviji so poslali poljski novinarji banu Dravske banovine z Bleda to-le brzojavko:
»Globoko ganjeni nad prisrčnostjo, ki nam je bila izkazana v dragi Ljubljani in na lepem Bledu, Vas prosimo, da izvolite biti odličnikom in zastopnikom združene Jugoslavije tolmač teh naših občutkov. Živeli! — Gieržynski, Pilarz.«
Polet brata romunskega kralja Bukarešta-Beograd
BukarcSta, 20. junija. 1. Listi javljajo, da bo Brat kralja Karla, princ Nikolaj, ki je zelo dober pilot, odletel na svojem letalu iz Bukarešte v Beograd. To bo prva letalska pot princa Nikolaja v inozemstvo. Princ misli, da bo izvršil polet med Bukarešto in Beogradom v poldrugi uri. Listi pristavljajo, da bo ta poset princa Nikolaja v Beogradu popolnoma zasebnega značaja.
Francija za pomoč srednji Evropi
Pariz, 20. junija. AA. Te dni so se mnogo komentirali sestanki francoskih gospodarskih krogov, zlasti industrijcev in bankirjev, ki so se vršili pod predsedstvom finančnega ministra Flandina z drugimi gospodarskimi ministri. Iz poučenega vira smo izvedeli, da je bil v nasprotju s temi komentarji namen teh pogajanj samo ta, da se v podrobnostih prerešetajo namere industrijcev glede proučitve položaja v državah osrednje Evrope, da bi se na licu mesta uverili, ali bi se tam mogla ustanoviti rentabilna podjetja, pri katerih bi v prvi vrsti sodelovali francoski industrijci. Ti sestanki, kakor tudi ves ta načrt, potekajo iz zasebne ini-cijative, ki pa ni nasprotna intenci jam vlade, ker ima vlada nalogo podpirati industrijo pri njenem delu.
Spor med Rusijo in Finsko
Ženeva, 20. junija. AA. Finska je naprosila Društvo narodov, naj posreduje v njenem sporu z Rusijo. Spor je nastal zaradi zatiranja finske manjšine na meji ingermanlandske pokrajine. Društvo narodov je prošnjo finske države odklonilo, češ da Rusija ni članica Društva narodov. Odgovor najbrže ni zadovoljil Finske, ki bo storila v tem vprašanju nadalj ie korake.
Podaljšanje trgovinske pogodbe z Madjarsko
Bukarešta, 20. junija, n. Začasna trgovinska pogodba med Madjarsko in Jugoslavijo preneha veljati 30. t. m. Sedaj se bo provizorično podaljšala za tri meseoa.
Zaključek avstrijsko-madjarskih pogajanj
Dunaj, 20. junija. AA. Korbiro poroča, da so se včeraj končala trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madjarsko. Delegati bodo besedilo pogodbe predložili svojima vladama v odobritev.
Podmornica »Nautilus« izgubljena
London, 20. junija. A A. Poročajo, da je podmornica »Nautilus«, ki je oddaljena 280 milj od Queenstowna, izgubljena. Kapetan ameriške vojne ladje »Wyoming« poroča, da je »Nautilus« tako poškodovan, da ga ne bodo mogli popraviti sredi Oceana. Ker je posadka v nevarnosti, so jo nocoj prekrcali na vojno ladjo »Wyomitig«.
Polet veleletala »Do X«
Pori Natal, 20. junija A A. Veleletalo »Do X« je moralo med poletom v Bahijo pristali na jezeru Lago Grande. Po obnovi pogonske zaloge je letalo nadaljevalo pot v Rio de Jane iro.
London, 20. junija. AA. Ameriški predsednik Hoover je objavil v Washingtonu poročilo, kjer pravi, da sc je včeraj pri povratku s srednjega za pada posvetoval s politiki obeh strank o ukrepih za gospodarsko sanacijo v Ameriki in v inozemstvu. V teh razgovorih se je posebno razpravljalo o gospodarskem položaju v Nemčiji.
Zaenkrat na teh sestankih ni prišlo do definitivnih zaključkov. Vendar so razprave pokazale, da voditelji obeh strank toplo pozdravljajo lloovrov načrt.
Angleški časopisi poudarjajo, da bi bilo zaenkrat prezgodaj izvajati iz tega poročila kake zaključke. Priznavajo pa njegovo važnost, ker so Zedinjene države s tem prvič zavzele stališče do politike, ki lahko pod nekimi pogoji privede do revizije ameriškega stališča do vprašanja medzavezni-ških dolgov in reparacij. Listi spravljajo omenjeno poročilo v zvezo z razgovori a-meriškega zakladnega tajnika Mellona z ministrskim predsednikom, zunanjim ministrom in guvernerjem angleške narodne banke Normanom. Splošno menijo, da so državniki razpravljali o finančnih in gospodarskih razlogih sedanje krize v osrednji Evropi in da je Mellon v polni meri obvestil Washington o poteku teh razgovorov.
Angleški politični krogi pozdravljajo Mellonov prihod v Anglijo. Vendar včerajšnje uradno poročilo zatrjuje, da angleška vlada ni predlagala Mellonu razprave o vojnih dolgovih ali pa o kaki drugi zadevi.
Prav tako ni stavila vvashingtonski vladi nobenih predlogov. Ameriški krogi zelo ugodno komentirajo naglo pomoč angleške narodne banke Avstriji, kjer se je Seiplu pravkar posrečilo sestaviti novo vlado.
London, 20. junija. AA. Ameriški finančni minister Mellon je imel številne razgovore z vodilnimi angleškimi finančniki. Sodijo, da se bo Mellon pred odhodom iz Londona na evropsko celino sestal z an-
gleškim ministrom financ Snowdenom.
»Daily Express« pravi, da vlada Združenih držav ne nasprotuje novi razpravi o vojnih dolgovih in reparacijah. Pogoj pa je, da se evropske države pridružijo Ameriki z bojkotom ruskih proizvodov. Ruski dumping z živili je povzročil pravo krizo ameriškega poljedelstva.
Nadaljni pogoj je efektivna razorožitev evropskih narodov. Ti narodi izdajajo ogromne svote za oborožitev, čeprav pritiska huda gospodarska kriza.
Newyork, 20. junija. AA. Ameriški poslanik v Bruslju Gibson se je danes vkrcal na parnik, ki vozi v Southamptnon. Bil je 5 tednov v Washingtonu. kjer se je razgo-varjal s člani vlade o razorožitvi.
AVashington, 20. junija, n. Državni tajnik Stimson je v svojo privatno vilo povabil poslanike tujih držav in zastopnika odsotnega nemškega poslanika in z njimi razpravljal o novem stanju, ki je nastalo sedaj zaradi izjave predsednika Hooverja. Na koncu te konference je naglasil Stiin-son, da upa, da bo moral svoje potovanje v Evropo odgoditi samo za kratek čas.
Ameriški listi pripisujejo Hooverjevi izjavi veliko važnost. Naglašajo, da Amerika ne more več iti mimo splošnega težavnega gospodarskega stanja in da mora Nemčiji pomagati z dolgoročnimi krediti. »Evening Standard« je doznal iz parlamentarnih krogov, da smatra ameriška vlada položaj, v katerem se nahaja Nemčija, za zelo resen. Zato je sklenila, da bo vkljub svojemu lastnemu velikemu primanjkljaju pomagala Nemčiji na ta način, da odgodi zaveznicam dolžnicam plačevanje dolgov pod pogojem, da one za ta čas ne bodo zahtevale od Nemčije nobenih reparacij, razen plačila obresti za posojila po Davesovem in Voungovem načrtu. Isti list naglasa, da je ta zgodovinski korak, s katerim Amerika prekinja svojo tradicijonalno politiko in s katerim spravlja v zvezo vprašanje zavezniških dolgov z vprašanjem reparacij, tem
važnejši, ker Amerika tudi sama trpi pod težko depresijo.
»Baltimore Sunday« je doznal iz zanesljivega vira, da je predsednik Hoover v vprašanju dolgov prevzel inicijativo in predlagal, da zavezniki B leta ustavijo plačila Ameriki pod pogojem, da v tem času ne zahtevajo plačila reparacij od Nemčije.
Pariz, 20. junija. AA. Poročilo Hoovra, da je pripravljen pomagati Nemčiji, je napravilo na francosko javnost velik vtis. Tudi nacionalistično časopisje poudarja, da je treba nekaj storiti v olajšanje mednarodnega gospodarskega položaja.
Zelo razširjeni list »Libertčc prinaša uvodnik, kjer pravi, da so inozemske investicije v Nemčiji zelo velike in poudarja veliko nevarnost, ki bi nastala, če bi se inozemski kapital odtegnil Nemčiji.
Berlin, 20. junija. AA. Razen ekstremnih radikalnih listov vse nemško časopisje soglasno pozdravlja obvestilo predsednika Hooverja, da so Združene države pripravljene pomagati Evropi in posebno Nemčiji iz finančnih težkoč. Ker pa ni še znano, do kolike mere bo Amerika pomagala, je le malo časopisov komentiralo njeno inicijativo.
»Vossische Zeitung« meni, da je Hooverjeva izjava najvažnejši dogodek po začetku svetovne gospodarske krize.
»Berliner Tageblatk pravi, da ni še povoda za prevelik optimizem. Vendar, če bo Amerika res uredila vprašanje mednarodnih dolgov, bo včerajšnje Hooverjevo ob: vestilo odločilni trenutek v zgodovini Amerike in Evrope.
»Borsenzeitung« trdi, da so reparacijo in medzavezniški dolgovi dve popolnoma različni stvari. Zato zahteva, naj Nemčija ne veže ti vprašanji, ker so zavezniški dolgovi pravne obveznosti, dočim so reparacije posledica svetovne vojne.
»Borsencourier« piše, naj Nemčija takoj ustavi reparacijska plačila, ki uničujejo njeno finančno stabilnost.
Rešitev avstrijske vladne krize
IHovo vlado je sestavil dr. Burescli - Vsi pdsliusi dr. SeipSa so se popolnoma ponesrečili
Dunaj, 20. junija, d. V teku nadaljnjih pogajanj se je posrečilo dr. Bureschu sestaviti novo avstrijsko vlado in sicer na podlagi liste odstopivšega kabineta dr. Enderja, samo s to spremembo, da prevzame zvezno kancelarsko mesto dr. Enderja dr. Buresch. Finančni minister je postal mesto dr. Jucha znani bivši minister profesor dr. Josip Redlicli. Kandidaturo dr. Kienbocka, ki je pri pogajanjih zadnjih dni povzročila toliko težav, je Buresch opustil. Podkancelar in zunanji minister ostane torej dr. Schober, notranji minister inž. VVinkler, trgovinski minister Heinl, kmetijski minister dr. Dollfuss, prosvetni minister dr. Czermak, justični minister dr. Schtirf, minister za vojsko Vaugoin in minister za socijalno poilitiko dr. Resch.
Predsednik republike je novi kabinet v večernih urah odobril. Novi ministri pa so ob četrt na 10. zvečer prisegli. V ponedeljek se bo vršila prva seja ministrskega sveta, a v torek se predstavi nova vlada narodnemu svetu.
Dunaj, 20. junija, d. Kakor sem Vam že včeraj javil, se je misija dr. Seipla ponesrečila. Dr. Seipel se je včeraj pogajal najprej s socijalnimi demokrati in jim predlagal koncentracijsko vlado, v kateri bi bili socijalnim demokratom rezervirani 4 ministrski portfelji. Na drugi strani pa je dr. Seipel vztrajal na kandidaturi dr. Kienbocka za finančnega ministra in Vaugoina za vojnega ministra. Po večurnih posvetovanjih so izjavili socijalni demokratje, da glede na sedanji težki položaj sicer ne odklanjajo misli na koncentracijsko vlado, vendar pa ne morejo sodelovati v vladi, ki bi se držala starega kurza. Tako je ostal Seiplov poskus brez uspeha.
Dr. Seipel se je potem še do tričetrt na 2 ponoči trudil, da doseže sporazum z Vele-nemci in kmečko zvezo in da sestavi vlado na podlagi stare meščanske koalicije. Po-
gajanja so se končno razbila, ker je dr. Schober odločno odklonil vstop v vlado, v kateri bi bil dr. Kienbock finančni minister. Razen tega so Velenemci odklonili predloge designiranega zveznega kancelar-ja glede na uradniške zakonske načrte. Ob tričetrt na 2 so se pogajanja brez uspeha zaključila. Zjutraj je odšel dr. Seipel k zveznemu predsedniku dr. Miklasu, s katerim se je več časa razgovarjal. Potem pa je zopet poskusil pregovoriti dr. Schobra, a tudi sedaj zaman. Proti poldnevu je dr.
Seipel vrnil svojo misijo v roke zveznega predsednika dr. Miklasa.
Zvezni predsednik Miklas je nato poveril sestavo nove vlade nižje-avstrijskemu deželnemu glavarju dr. Bureschu. Zvezni predsednik je pri tej priliki izjavil, da hoče napraviti še zadnji, kratkoročni in po urah odmerjeni poskus, da sc sestavi parlamentarna vlada večine. Če se ponesreči tudi ta poskus, bi zvezni predsednik postavil uradniško vlado. Dr. Buresch je popoldne začel posvetovanja s strankami.
Naraščajoča zmešnjava na Španskem
Protesti episkopata — Revolucionarno gibanje med sindikalisti
Madrid, 20. junija, r. Izgnani kardinal Segura je poslal ministrskemu predsedniku Zamori pismo, v katerem protestira proti grdemu postopanju napram njemu. V pismu naglasa, da ne protestira kot španski
prmias, temveč kot navaden španski državljan.
Madridski nadškof je s svoje strani pose-til predsednika republikanske vlade in mu izročil protest, podpisan od vseh španskih prelatov, proti raznim odredbam novega režima, katere kršijo pravice cerkve, ki jih je ta poslednja od nekdaj imela na Španskem. Ko je nadškof odhajal iz vladne palače, je izjavil, da zadržanje vlade onemogoča vsako podpiranje vlade s strani duhovščini
Iz raznih krajev dežele javljajo o naraščajoči agitaciji med delavstvom. V Gojo-nu se nadaljuje stavka pristaniških delavcev. V Galiciji je nastal skrajno neprijeten položaj vsied stavke železničarjev. V Geroni so delavci proglasili splošno stavko v^led aretacije nekega sindikalista.
V Madridu je splošna delavska zveza sklenila na svojem kongresu, da bo nada-
lje izvajala politično abstinenco. Sindikati bodo nastopali proti ustavodajni skupščini in se bodo organizirali za revolucijonarno borbo.
Eskadrilja francoskih vojaških letal nad Ljubljano
Ljubljana, 20. junija.
Eskadrilja 10 francoskih vojaških letal bo pod poveljstvom polkovnika de Launey-a, junaka 8 solunske fronte, prispela v ponedeljek ob 7. uri zjutraj nad Ljubljano. Eskadrilja bo krožila nekaj časa nad spomenikom Ilirije, nakar bo nadaljevala svojo pot, ki vodi iz Bukarešte preko Beograda, Zagreba proti Zapadu.
»Echo« pride šele ob 20. uri
Glasbena Matica v Ljubljani je dobila sinoči brzojavno obvestilo, da pride moški zbor »Echo« iz Krakovega danes šele ob 20. v Ljubljano.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 20. junija, d. Vdor zapadnega zraka. Že ponoči morebiti nevihte, v nedeljo hladnejše vreme » spremenljivo pojemajočo oblačnostjo.
Predavanje o Jugoslaviji v Washingtonu
Dr. Clyne je govoril po radiju o in gospodarskih zvez
Beograd, 20. junija. 1. Dr. Julij Clyne, pomočnik trgovinskega ministra v Zedinjenih državah, ki je med najbolj znanimi in popularnimi govorniki, je imel na radiju v Washingtonu zelo zanimivo in uspelo predavanje o kulturnih in ekonomskih zvezah med Jugoslavijo in Ameriko. Dr. €lyne je dobro znan v naši kraljevini, ker je lani posetil našo državo, da se informira o njenem kulturnem in gospodarskem razvoju. Takrat je odnesel s seboj izredno ugodne utise o napredku v naši državi v zadnjih letih. Dr. Clyne je napravil naši državi že velike usluge. Med drugim je ob priliki publikacije informativne knjige o Jugoslaviji, ki jo je napisal bivši ameriški konzul v Beogradu g. Paton, napisal nekoliko simpatičnih vrst o naši državi in knjigo priporočil ameriškemu trgovskemu in industrijskemu svetu.
naši državi — Važnost kulturnih med obema državama
V svojem predavanju, ki ga je imel v Washingtonu, se je dotaknil vseh važnih elementov iz kulturnega in gospodarskega napredka Jugoslavije in opozoril ameriški svet na njeno izredno neizčrpno prirodno bogastvo. Istotako je pokazal tudi na vlogo, ki jo ima naša emigracija v kulturnem in gospodarskem življenju Zedinjenih držav. Posebno simpatijo goji dr. CIyne za Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ga je imej čast posetiti lani v Beogradu, in o katerem pravi, da je popolnoma vdan interesu svojega naroda in da goji za bodočnost svoje države vzvišene težnje.
Ker ima to predavanje dr. CJyne-a velik pomen v propagandnem oziru za našo državo, se bo ponovilo v našem jeziku v ponedeljek 22. t. m. ob 9. zvečer na beograjski radijski postaji.
Restavracija Habsburžanov in Francija
Pariška vlada je ponovno notificirala vladam svoje odklanjajoče
stališče
Jubilej pairijoiizma
Petdesetletnica »Beograjske trgovačke omladine«.
»Beograjska trgovačka omladina« slavi danes nad vse pomembno slavje, petdesetletnico svojega nad vse plodonosnega dela. V času, ko se je komaj pričelo razvijati srbsko narodno gospodarstvo, ko si je mala Srbija s trgovinskimi pogodbami z drugimi državami ustvarila šele prve pogoje, da se reši avstrijskega gospodarskega pritiska, v tistem težkem času je nastala organizacija srbskih trgovcev in takoj postala prava narodna ustanova. Ni bila v tistih časih ustanovitev osrednjega društva srbskih trgovcev lahka stvar in dejansko je bilo treba premagati mnogo ovir, predno je prišlo do soglasja med ustanovitelji »Beograjske tr-govačke omtadine«. Toda ti začetniški boji so bili organizaciji le v korist, ker so tako vsestransko razbistrili pojme, da so bili postavljeni temelji nove organizacize na tako solidno podlago, ki edino more omogočiti tako sijajen razvoj, kakor ga je doživela Beograjska trgovačka omladina.
Samo nekaj številk! Ob svojem nastanku je štela organizacija beograjskih trgovcev 91 rednih in 22 podpornih članov. Ob svoji petdesetletnici pa šteje 2650 rednih, 1112 podpornih, 1600 dobrotvorov, 27 velikih do-brotvorov in 46 častnih članov. A ne samo to. Ob svojem nastanku je bila B. T. 0. samo organizacija beograjskih trgovcev, danes pa je osrednja organizacija vseh srbskih trgovcev in skoraj ni mesta v Srbiji, kjer ne bi bila njena podružnica. Ni pa se dvignilo samo število članstva, temveč vse delovanje društva. V prvi vrsti je v tem pogledu omeniti trgovsko šolo, ki jo vodi društvo, marsikatero leto edino z lastnimi sredstvi, že 43 let in ki je dejansko vzgojila ves srbski trgovski naraščaj. S svojo jepo knjižnico in čitalnico in s predavanji pa je še izpopolnila svoje prosvetno delo. Zasluga B. T. O. je, če je bil srbski trgovec vedno na glasu kot sijajno kvalificiran trgovec, ki se je znal uveljaviti tudi v najtežjih prilikah.
Seveda pa B. T. 0. ni pozabila tudi na svoje socijalne dolžnosti. Osnovala je bolniško blagajno, skrbela ja bolne člane, skrbela za one, ki so prišli v stisko in zlasti pa se tudi trudila, da je z dobro zakonodajo napredovalo srbsko gospodarstvo.
Toda še večje in naravnost zgodovinske zasluge si je stekla B. T. 0. s tem, da je vse srbsko trgovstvo naravnost prepojila z najplemenitejšim narodnim duhom. Zasluga te nacijonalne vzgoje je, da je bilo vedno samo po sebi razumljivo, da je bil srbski trgovec vedno v prvih vrstah narodnega boja in naravnost vzgled nacijonalne požrtvovalnosti. Pravi mecen svojega naroda je bil vedno srbski trgovec in tako univerza, ko Akademija nauka, invalidi ko reveži, nacijonalne ko kulturne ustanove, vse so bile deležne dobrote srbskega trgovca. Zato pa tudi današnji praznik Beograjske trgovačke omladine ni le praznik srbskih trgovcev, temveč jubilej najplemenitej-Žega nacijonalizma ljudi, ki so bili vedno ponosni na to, da so postali dobrotvori evojega naroda.
Ta duh nacijonalne požrtvovalnosti, ki je vedno živel v srbskem trgovstvu, naj bi se udomačil v vsem jugoslovanskem trgovstvu.Kakor že spada med srbskim trgovstvom skoraj že v bon ton, da vsak trgovec uveljavi svoj spomin z velikim legatom v narodne in občekoristne namene, tako naj bi to naziranje zavladalo med vsem jugoslovanskim poslovnim svetom. V tem je ono visoko pojmovanje gesla: iz naroda za narod, ki edino vodi narod k mogočnemu napredku. Iz naroda je prejeto blagostanje, v narod naj se tudi vrača to blagostanje in iz tega krojenja naj nastane ona množitev narodnega imetja, ki edino ustvarja splošno blagostanje.
Naj bi našle naše kulturne institucije »ličnih mecenov, kakršni eo bili svojemu narodu vedno srbski trgovci! Naj bi tudi pri nas s svojo narodno požrtvovalnostjo trgovina in obrt ustvarila tako silne kulturne in občekoristne vrednote, kakor jih je ustvarilo od Beograjske trgovačke omladine vzgojeno srbsko trgovstvo.
To je naša iskrena želja ob petdesetletnici najzaslužnejšega srbskega trgovskega društva in naj da jubilej B. T. 0. pobudo, da nastanejo tudi med nami slični meceni.
Beograjski trgovački omladini pa k petdesetletnici njenega plodonosnega dela »a napredek svojega stanu, za blagor svojega naroda in za dvig narodnega blagostanja, pa naše iskrene čestitke in tudi naše občudovanje k že doseženim uspehom.
živi in procvita patriotična in za vse dobro in lepo vneta: Beogradska Trgovačka Omladina!
Pariz, 20. junija, d. V socialističnem >Populaire« izjavlja L6on Bluin, da ima polno vzrokov misliti, da je francoska vlada glede na demaršo bivše cesarice Zite, o kateri je bilo javljeno iz Budimpešte, pred nekaj dnevi notificirala vsem prizadetim državam, da popolnoma vzdržuje svoje stališče v vprašanju restavracije Habsburžanov. Franeoska vlada je baje iz-
Naše morsko ribarstvo v lanskem letu
Beograd, 20. junija, o. V prometnem ministrstvu so kakor preje tudi letos izdelali statistiko o morskem ribarstvu 1. 1930. Po tej statistiki je bilo ulovljeno na morju skupaj 6 milijonov 834.000 kg rib, kar predstavlja vrednost 50,205.000 Din. Od ulovljenih rib so izvozili v inozemstvo v svežem oz. v konzerviranem stanju 993.000 kg. Pri lovu je balo zaposlenih 17.180 ribičev. Uporabljenih je bilo pa 5500 ladij na jadra in na vesla ter 82 motornih ladij v skupni tonaži 11.500 ton in skupni vrednosti 25,540.000 Dan.
Orodje, in druge priprave na našem morju predstavljajo vrednost 47,710.000 Din. Od ulovljenih rib so predelali v olju ali na drug način v 14 domačib tovarnah 545.000 kg, od katerih so izvozili v inozemstvo 21.300 kg. Nasoljenih je bilo 672.000 kg rib, od katerih so izvozili v inozemstvo 297.000 kg. Posebno panogo ribarske industrije predstavlja lov morskih gob, s katerim se bavijo ribiCi iz Krapnja. Gobe so lovili z raznimi pripravami in pa s potapljali. Nalovili so jih 94.000 kosov, na razpolago pa jih je še 72.000 kosov. Razvija se tudi produkcija školjk. Prodanih je bilo za 600.000 Din. V poletnem ribolovu je bilo ulovljeno skupaj 3,230.000 kg, od katerih je bilo prodano v svežem stanju 1,800.000 kg, v predelanem stanju pa 1,400.000 kg.
Iz te statistike se lahko vidi, da je bilo na vsakih 100 Din vloženega kapitala v ladje in ribarsko orodje kosmatega zaslužka okrog 75 dinarjev in da vsak ribič zasluži povprečno 3.520 dinarjev. En kg rib je bil prodan povprečno po 7'39 Din; če primerjamo te številke s podatki iz 1. 1929., vidimo, da je «bilo lani ulovljenih za 192.000 kg več rib, kakor leta 1929., da pa skupna vrednost lova znaša za 380.000 Din manj. Število zaposlenih ribičev in uporabljenih ladij je bilo skoro isto kakor leta 1929.
Čeprav se lahko ugotovi porast v modernih ribarskih pripravah in se je vrednost ribarske-ga orodja 1. 1930. zvišala za preko 2,100.000 dinarjev, se prometno ministrstvo vseeno trudi, da se ribarstvo modernizira in da se inventar in priprave zboljšajo in usposobijo za boljšo produkcijo. V tem oziru daje ministrstvo podpore zlasti ribarskim zadrugam. Sporedno z raz-vitkom ribarstva kot važne gospodarske pauo-ge se postavlja problem plasiranja ribarskih produktov na trgu, tako v svežem kot' v kon-serviranem stanju. Treba je spremeniti sedanje metode dela, da se zadovolje okus in navade konsumentov.
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 20. junija. 1. Pri žrebanju srečk I. razreda 22. kola državne razredne loterije je zadela premijo 200.000 Din srečka 49.360, dobitek 80.000 Din srečka št. 51.767, dobitek 60.000 Dim srečka št. 54.814, dobitek 40.000 Din .»rečka 61. 45.949, 30.000 Din srečka št. 29.812, 20.000 Din srečka št. 62.601 in po 10.000 Din srečki št. 44.094 in 68.823.
Oproščeni »atentatorji« na Gustava Perčeca
Dunaj, 20. junija, d. Kakor znano je državni pravdnik dr. Schwarz vložil ničnostno pritožbo proti oprostilni razsodbi v razpravi proti trem Hrvatom. Sedaj pa je državni pravdnik to pritožbo umaknil in tri Hrvate so izpustili Iz sodnega zapora ter jih odpravili na jugoslovansko mejo.
Zagreb, 20. junija. Danes je mariborska policija spremila v Zagreb Cvergerja. Baloševiča ln Tomljenoviča, ki jih je avstrijska policija izgnala čez mejo, potem ko so bili oproščeni obtožbe atentata na Gustava Perčeca na Dunaju. Zagrebška policijska direkcija jih je kaznovala, ker so šli brez potnega lista čez mejo, in zato, ker so se posluževali ponarejenih potnih listov, sodišču pa jih je izročila 'le zaradi prevare in falzifikacije javnih dokumentov, zaradi tihotapstva, ki jim je dokazano, pa jih Je izročila finančnim ©blastvom.
javila, da se drži obvez, ki jih je prevzela madžarska vlada leta 1921. napram veleposlaniški konferenci in ki so bile registrirane v Društvu narodov. Ce je ta opis resničen, kakor misli, je dejal Blum, in če je londonska vlada, kakor bi želel, na enak način postopala, potem smemo v bodočnost ali vsaj v bližnjo bodočnost gledati z manj skrbi.
Popoln uspeh razstave slovenskih slikarjev v Beogradu
Beograd, 20. junija. 1. Umetniška razstava slovenskih slikarjev Gojmira Kosa in Franca Pavlovca in kiparja Lojzeta Dolinarja je bila snoči zaključena. Razstavo je v teku dveh tednov, kar je bila otvorjena, poselilo zelo veliko števdlo Beograjčanov in se mora zato smatrati, da je popolnoma uspela. Kupljenih je bilo tudi veliko število del. Tako je beograjska občina odkupila Dolinarjev avtoportret, Kosovo »Zeleno listje« in Pavlovčevo »Okolico Ljubljane«. Pa tudi privatniki so kupdli več del, tako Dolinarjevo > Vpričakovanju«, skico za spomenik padlim in »Senco«, dalje Kosovo »Vrt«, »Jez«, »Školjke«, »Voda«, »Sava nad Ljubljano« itd. in Pavlovčevo »Rumeno listje«, »Kmečka ce-Bta« in »Tabor na Savi«.
Pravilnik o zaposlitvi invalidov
Beograd, 20. junija. AA. Na podlagi čl. 24 do 28 invalidskega zakona je s soglasjem ministrov za notranje zadeve, za finance, za trgovino in industrijo ter za kmetijstvo je minister za socijalno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o zaposlitvi ljudi, zaščitenih po tem invalidskem zakonu.
Prepovedane publikacije
Beograd, 19. junija. AA. S sklepom g. ministra za notranje zadeve št. 18.906 z dne 13. junija 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi lista »Bulletin des Bundes Freier Balkan«, ki izhaja v Berlinu.
Mednarodni mlekarski kongres v Kodanju
Beograd, 20 .junija. AA. Od 14. do 17. -julija bo v Kodanju mednarodni mlekarski kongres. Prirediteljski odbor je povabil tudi naše mlekarske organizacije na udeležbo tega kongresa. Po končanem kongresu bo več izletov v razna danska mesta.
Litvinov poseti Berlin
Berlin, 20. junija, d. Kakor poročajo listi, namerava ruski zunanji minister Litvinov, ki se mudi sedaj na Češkoslovaškem, ob povratku proti sredi julija posetiti Berlin.
Letalska nesreča v Italiji
Pariz, 20. junija. AA. Iz Rima poročajo, da je tam strmoglavilo na tla neko izvidniško letalo. Dva pilota sta našla pri tem smrt.
Rim, 20. junija. AA. Blizu Brindisa sta trčili dve bojni letali. Eno se je rešilo na kopno, dočim je drugo padlo v morje. Od šest oseb se je rešila samo ena.
Dva drzna Nemca
Paril, 19. junija. A A. Iz Strasbourga poročajo, da je policija aretirala in izgnala dva mlada Nemca, ki sta se vozila na motornem kolesu, na katerem sta razobesila staro nei :ško cesarsko zastavo in Hitlerjevski znak.
Žrtve »St. Philiberta«
Pari*, 20. junija. AA. Po vesteh iz St. Na-zaira so našli še dve trupli ponesrečencev pri katastrofi parnika Saint Philibert.
Z letalom brez motorja čez Rokavski preliv
London, 20. junija. A A. Včeraj je inženjer Beardmore prvi z letalom brez motorja preletel Rokavski preliv.
Natakarico je umoril
Dunaj, 20. junija. AA. Korbiro poroča, da so v Gradcu aretirali nekega Josefa Sikovca iz Maribora, osumljenega, da je v Leutschachu umoril neko natakarico. Svoje dejanje je najprej tajil, potem pa ga je priznal.
Peklenska vročina v Ameriki
Newyork, 20. junija. AA. V vzhodnih pokrajinah je pritisnila peklenska vročina. Mnogo oseb je umrlo od kapi. Na mnogih krajih je znašala temperatura v senci 100 »topinj F.
Se&elsfve
Posebni vlaki na zlet sokolske župe Celje
Z ozirom na ogromne prijave udeležencev na župni zlet celjske sokolske župe, ki bo v Celju 28. in 29. t. m. je izposlovala župa poleg ojačanih rednih vlakov, še posebne vlake. V naslednjem podajmo približne podatke in navodila, po katerih se bodo morala vsa društva brezpogojno ravnati, članstvo naj se že sedaj obvesti, da bo na dan odhoda vedelo, kako se mora ravnati, ker le na ta način bo mogoče vzdržati disciplino in zagotovilo, dano železniški upravi.
Posebni vlak Brežice—Cellje. Odhod iz Brežic ob 4'55, prihod v Zidani most ob 615, odhod iz Zidanega mosta ob 630, prihod v Celje ob
7.	V ta vlak morajo vstopiti vsa društva na progi Brežice—Celje, vključno Radeče, Zidani most, Rimske Toplice in Laško. Poraba drugih vlakov ni dopustna.
Posebni vlak Velenje—Celje. Odhod iz Velenja 5‘20 (vozi pred rednim vlakom), prihod v Celje ob 6 50. V ta vlak morajo vstopiti vsa društva, vključno Polzela dalje, v vlaku- bo prostora za 600 do 100 oseb. Sokolska društva Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Gornji Grad, Mozirje, Rečica ob Savinji itd. se poslužijo rednega osebnega vlaka, ki vozi za izrednim.
Posebni vlaki za vrnitev. Celje—Zidani most— Zagorje—Brežice. Ob 2230 vozi vlak št. 585 do Zagorja. Udeleženci proti Brežicam imajo v Zidanem mostu zvezo na izletniški vlak št. 919, ki ima postanek tudi v Dobovi.
Celje—Velenje. Ob 2130 vozi proti Velenju kot drugi del rednega potniškega vlaka še vlak št. 9136-11.
Društva ob progi Zagorje—Hrastnik vstopijo v redni potniški jutranji vlak, ki bo primerno ojačen. Istotako bodo ojačeni vlaki na progi Rogatec—Grobelno—Celje.
^ ozirom na velik naval pri rednih vlakih v smeri nazaj, naj pošljejo društva le deco in naraščaj, med tem ko se naj ostali udeleženci poslužujejo le posebnih vlakov. Natančen vozni red za vse postaje bodo društva pravočasno sp’ ejete.
ZUpa je vložila prošnjo za polovično vožnjo za vse udeležence in je prepričana, da bo prošnja ugodno in pravočasno rešena. V zadnjem slučaju naj si kupi vsak udeleženec cel vozni listek na izhodni postaji. S potrdilom, da se je udeležil župnega zleta, bo veljal nato tudi za povratek. Potrebne legitimacije dobijo društva na podlagi prijav od zletnega odbora sokolske župe v Celju. Zdravo!
Uspeli prvi zlet mirenskega sokolskega okrožja
Pod vodstvom okrožnega načelnika br. Huberta Tomšiča.	,
V nedeljo, dne 14. junija je priredilo Sokolstvo iz Mirenske doline zlet v St. Rupert, ki je
uspel nad vse pričakovanje. Vreme je bilo zelo ugodno zato je privabilo na prireditev mnogo ljudi iz domačih in sosednjih krajev. Telovadci iz vse Mirenske doline so se radi slabe železniške zveze pripeljali z vozovi; telovadci iz Ljubljane pa z avtobusom. Izleta so se udeležila društva iz Trebnjega, Mirne, Mokronoga, št. Ruperta, št. Janža, Krmelja in št. Lovrenca. Po prihodu je goste pozdravil brat Zupančič iz Rakovnika.
Nastop se je pričel ob pol 16. uri v naslednjem redu:
Proste vaje. 1. Proste vaje moškega in ženskega naraščaja so izvajali telovadci iz Trebnjega in iz Mokronoga in so bile izvedene zelo dobro. 2. Proste vaje članov, člani so nastopili s selskimi vajami, določenimi za vsesokolski zlet v Beogradu leta 1930. Nastopilo je okoli 70 telovadcev iz vseh društev mirenskega sokolskega okrožja. Vaje so bile izvedene enotno v splošno zadovoljstvo gledalcev. 3. Proste vaje članic, članice so nastopile z vajami, določenimi za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Vaje so bile izvedene zelo dobro, še večji efekt pa je povzročilo veliko število telovadkinj, ki jih je bilo nad 30 tudi iz vseh društev Mirenske doline. 4. Posebna točka trebanjske dece je pokazala, kako naj se goji moderna telovadba.
Orodna vaje. Orodne vaje članov iz domačih društev so bile izvajne dobro, vendar se vidi, da primanjkuje našim društvom telovadnega orodja in časa telovadcem, da bi mogli pose-čati telovadbo.
Na zadnje pa je nastopila I. vrsta Sokola I. s Tabora (Ljubljana) na bradlji in na drogu pod vodstvom mednarodnega tekmovalca brata Porente, ki je izvajala vaje na obeh orodjih brezhibno. V mrzličnem razpoloženju so gledali nastop in vsak telovadec je žel dolgotrajen aplavz.
Po orodni telovadbi je bila nagradna tekma ženske dece vseh društev mirenskega okrožja. Vsako društvo je postavilo 7 tekmovalk. Tekmovale so v igri z žogo. Zmagala je vrsta sokolskega društva št. Rupert, sledi ji vrsta iz št. Janža, potem pa še ostala društva.
Mnogo smeha in zabave pa je povzročil šaljivi štafetni tek moške dece. Vsako društvo je zopet postavilo 7 tekačev. Toda vsak je imel kako oviro: prvi je moral preplezati 1 m visok plot, drugi je moral teči po eni nogi, tretji je tekel s hrbtom naprej, četrti skozi ležečo lestev, peti po štirih, šesti v vreči in sedmi pod 30 cm nizko oviro. Tudi pri tej tekmi je zmagala vrsta iz št. Ruperta, sledt ji št. Janž, Mirna, Mokronog in Trebnje.
S tem je bila zaključena telovadba, ki je pokazala velik napredek Sokolstva v naši dolini. Po tekmi je bila prosta zabava s plesom. Igral je trlo »Magistri« iz Medvod v splošno zadovoljstvo.
Prireditev je tudi v materijelnem oziru dosegla uspeh in smo dobili novo podporo za sokolski dom v št. Rupertu, ki ga nameravamo graditi v bližnji bodočnosti. Telovadba je sedaj odvisna od lepega vremena. Prireditev J t poetkla mirno in v najlepšem redu.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 20. junija, d. Najbrže jasno in vroče, nnf»renje k nevihtam.
Skladatelj Davorin Jenko
Njegovo plodno delo mod brati Srbi
Na Vidov dan, v nedeljo 28. t. in. bo vzidala Glasbena Matica v počastitev odličnega glasbenika Davorina Jenka na hiši v Cerkljah pri Kranju, ki je bila dolgo let njegova last, spominsko ploščo po osnutkih mojstra Plečnika. Odkritje plošče bo popoldne ob pol treh. Pri odkritju bosta govorila g. Ivan Hribar in dr. Vladimir Ravnihar, zbor Glasbene Matice pa bo zapel tri njegove skladbe.
Davorin Jenko je bil rojen 10. novembra 1835 v gorenjskem potu pod Krvavcem v prijaznih Dvorjah pri Cerkljah. Že kot majhen deček je kazal veliko nadarjenost, zato ga je peljala mati v mestne šole v Kranj. A preden se je vrnila mati iz Kranja, je bil mali Davorin že doma, tako se mu je tožilo po gozdih in pašnikih, ki se razprostirajo okoli njegovega rojstnega kraja.
V Kranju je dovršil prva dva osnovna razreda, nato je bil v Ljubljani do četrte šole. Višjo gimnazijo je delal v Trstu. — Glasbe se je začel učiti že v Ljubljani pri Gašperju Mašku in Gregorju Riharju. Nadaljeval pa je svoje študije v Trstu in pozneje od leta 1859 tudi na Dunaju, kjer je študiral pravo. Na Dunaju se je pečal z zborovodstvom — takrat so ustanovili tam Slovensko pevsko društvo, za katero je začel pisati tudi prve svoje zbore.
16.	maja 1860 je napisal v ogorčenju radi nekega članka koračnico na Jenkovo besedilo »Naprej zastave slave«.
V dunajskem slovenskem pevskem društvu so se zbirali vsi Jugoslovani, med njimi tudi Vuk Karadžič. Prirejali so besede, peli zbore in samospeve, katere je po večini pisal naš slavljenec.
Tu sta se sešla tudi s Kornelijem Stankovičem, prvim srbskim komponistom. Ko je razpisala pravoslavna občina v Pančevu mesto zborovodje, je Kornelij Stankovič nagovoril Jenka, da je prevzel to mesto. Januarja leta 1863 je prišel v Pančevo, ostal tam dve leti in leta 1865 ga najdo mo že sredi največjega dela v Beogradu, kjer je prevzel zborovodstvo Beograjskega pevskega društva, ki je pred kratkim slavilo 75-letnico svojega obstoja.
V Beogradu se je začelo za Jenka novo delo v obširnem področju. Najprvo je bil zborovodja, nato pa kapelnik in skladatelj srbskega Narodnega gledališča (1871). V Beogradu je oral ledino, delal je v zvezi s Stankovičem, Stojanovičem, Mokranj-cem in drugimi vnetimi delavci. V gledališču je vztrajal nepretrgoma 32 let in napisal vse glasbene komade, kar jih je v tej dolgi dobi potrebovala srbska umetna in narodna igra. Vglasbil je tudi izvirno opereto: »Vračara ali Baba Hrka«.
V svojem poslu je bil izredno vesten ter je neprestano skrbel za svojo nadaljno izobrazbo. Bil je pa ludi zelo plodovit, njegovih opusov je več sto. Med njimi mnogo slovenskih zborov, izmed katerih so nekateri tudi ponarodeli. Srbsko literaturo pa je obogatel s skladbami najrazličnejše vr-
počenši od samospeva do simfoničnega komada. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan, postal je častni član najznamenitejših društev in korporacij v Beogradu kakor tudi doma v Sloveniji.
Svojo domovino je ljubil nadvse. Ko je bil ploden delavec v Beogradu, je vsake počitnice prebil v Cerkljah pri Kranju. Tu je imel hišo od leta 1883 do 1898; ko jo je prodal, si je pa izgovoril v njej »kot« do svoje smrti, kjer je tudi prebival vsake počitnice, dokler ni zatisnil svojih oči dne 25. novembra 1914 v Ljubljani v Kolodvorski ulici.
V nedeljo bo dobil v Cerkljah spominsko ploščo, prihodnje Binkošti pa v Ljubljani javen spomenik.
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so uradniki 11. kategorije: Lovrec Frančišek, šef postaje Rimske toplice za šefa postaje Poljčane; Hren Viklor, komerc. uradnik, Celje v prometno komerc. odelenje direkcije; Avbelj Ivan, prometnik, Rajhenburg v Brežice; Medvešček Vladimir, prometnik, Kotoriba na Bled-jezero; uradniki Iti. kategorije: Omahen Franc, prometnik, Ljutomer na Verd; Ver-hunc Jožef, šef postaje Rožni dol za šefa postaje Jarše - Mengeš; Jelnikar Jožef, komercijelni uradnik, Trbovlje v Maribor glav. kot.; Močivnik Srečko, prometnik, Škofljica v Ponikov; Co-futa Alojzij, proemtnik, Ljubljana dol. kol. v Škofljico; zvaničnik I. kategorije: Ludovaj Ludvik, brzojavec, Kranj v Budnjarce; zvaničniki II. kategorije: Kenda Lovro, desetar, progovna sekcija Židani most k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; Jazbinšek Avguštin, kretnik, Sevnica v Radohovo vas; Perme Alojzij, kretnik, Radohova vas v Sevnico; služitelj: Makovec Janez, pisar, sluga, progovna sekcija Ljubljana glav. proga v računovodstvo direkcije; dnevni-čarja Zajc Franc, Laško v Medvode; Zwolf Josip, Grosuplje v Št. Ilj.
Premeščen je v zvaničnika II. kategorije: Kolar Anton, vratar, Celje, dosedaj služitelj.
Postavljena sta za zvaničnika I. kategorije: Čibej Rudolf, adrninistr. zvaničnik, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; zvaničnika II. kategorije Borovnik Franc, progovni čuvaj, progovna sekcija Maribor kor. proga.
Izpit iz brzojavno-sigualuiti predmetov so po-
ložili: dnevničraja inž. Sluga Janez, gradbeno odelenje direkcije; Perovič Ivan, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; zvaničnik II. kategorije: Fle-go Josip, Slov. Bistrica; iz prometnih: dnevni-čarji Filippini Jožef, Videm-Krško, Gregorc
Tržič, 20. junija.
V pelek zvečer ob 10. je nenadoma zatulila sirena tovarne »Peko« na pomoč.
Ves Tržič je na mah oživel in ljudje so se zbegani spraševali, kje gori. Nekaj minut na to je že v diru skupina gasilcev zapeljala malo motorno brizgalno na vrt tovarne »Peko«. Takoj so napeljali cevi do glavnega vboda, ni pa bilo treba gasiti, ker so budni in vse pohvale vredni delavci v tovarni ogenj že v kali zadušili. Zgorela je le lesena ipolica, na kateri so bili usnjeni odpadki in pa okno poleg nje.
Kako je požar nastal, se ne ve natančno. Sreča v nesreči je bila, da se je to zgodilo Okrog 10. ure, ko so bili ljudje še na nogah. Če bi požar izbruhnil pozneje, bi bil lahko katastrofalen ne le za tovarno, temveč tudi za bliž-
Bled
Grajsko kopališče bo v najkrajšem času dograjeno. Zaradi vedno večjega tujskega prometa so postala že vsa kopališča na Bledu premajhna. Podjetni lastnik je začel že predlansko leto povečavati in modernizirati svoje kopališče. Zgrajenih je bilo več sto novih kabin, sedaj pa je kopališče znova povečano in ima kar tri nadstropje. Spodnja kabina je obenem hodnik zgornje, ki bo služila izborno kot tribuna med prireditvami plavalnih in drugih vodnih tekem.
Nov poslovni lokal v Park-holelu. Te dni je
bil otvorjen v starem Park-hotelu nov posloven lokal, kjer je tvrdka Minerva iz Zagreba otvo-rila svojo knjigarno.
Otvoritev restavracije v novi Kasinl. Pred kratkim je bila otvorjena v novi Kastni velika restavracija, ki je bila do sedaj v pritličju Park-hotela. S tem je Kasina končno dograjena.
Kamnik
Mestno pokališče ob Nevljici je že otvorjeno, slovesna otvoritev pa se bo vršila šele 12. julija. Vstopnina je zaenkrat 2 Din, za šoilo obiskujočo mladino pa 1 Din.
Sokol. Danes je v Dobu letni zlet vsega sokolstva kamniškega okrožja. Iz Kamnika se zleta udeleži poleg Sokolov tudi lepo število občinstva, ki pa je o zletu le slabo informirano. Čudimo ge tudi, da ni v Kamniku videti nobenega lepaika, lci hi občinstvo opozoril na to lepo manifestacijo sokolskega dela.
Materinski dan. Mladinska akademija v proslavo materinskega dne, katero so nedavno priredili gojenci otroškega vrtca v Kamniku, se na splošno željo občinstva ponovi danes ob
17.	uri v Kamniškem domu.
Nogometna sekcija športnega kluba Kamnik je imela te dni sestanek na katerem je bil izvoljen nov odbor, v katerem so: Slavko Svetličič, načelnik, Stergar Vlado, blagajnik, Stare Du-
Mirko, Ptuj; Miklič Nikolaj, Ljubljana dol. kol.; Podgoršek Martin, Poljčane; iz komercijelnih: uradnik III. kategorije Kramar Jožef, Rakek; zvaničnik I. kategorije Orozl Vinenc, Celje, in dnevničar Rejec Srečko, Ponikva.
njo okolico. Poleg te se nahaja namreč velika žaga barona Borna, kjer je nakopičena ogromna množina lesa, nasproti pa je kolodvor s svojim skladiščem.
Ob tej pniiliki naj omenimo skrajno slabo stanje kolodvorskega mostu, katerega je treba takoj dodobra popraviti. Je že tako slab, da se je bati, da se bo sesut pod težo voza ali avtomobila. Če bi šla velika motorna brizgalna itržiškega gasilnega društva, Ilci 'tehta z vso opremo oikoli 4000 leg čez most, bi se zgodila kalastrofa. Velika sreča, da so ogenj v pravem času opazili in zadušili, ker bi pri večjem ognju na ta način velika brizgalna sploh ne mogla priti na pomoč. Zalo prosimo odločilne čiui-telje, da v najkrajšem času popravijo most.
šan, tajnik, Rozman Pepi, gospodar. Trener kamniških nogometašev je g. Ivo Gjurin. Danes se nam naši nogometaši prvikrat predstavi jo na svojem novem igrišču na sejmišču v borbi z ljubljanskim klubom »Olimpijo«:. Pričetek je ob pol 18. ura.
Za ustanovitev vodne zadruge v Dobit se je
na torkovem zborovanju pokazalo veliiko razumevanje in je upanje, da se bo zadruga v kratkem ustanovila. S tem bi bil storjen velik korak k uresničenju vprašanja regulacije potoka Radomlje, ki sedaj ob velikem deževju s poplavami ogroža 1500 ha rodovitnega sveta.
Zopet nov gasilski dom. Gasilno društvo v Srednji vasi v Tuhijski dolina priredi v nedeljo, 28. t. m. veliko slavnost združeno z blagoslovitvijo novega gasilskega doma.
Na sejmišču stoji ob cesti košata jablana, katero je napadla krvava uš. Ker jablana, ki je že napol suha, ne donaša občini nikakiih dohodkov, pač pa je vevarnost, da se nevarni rastlinski zajedavec razširi tudi na druga drevesa, bi bilo v korist občine, da drevo čim preje odstrani s sejmišča.
Logatec
Vrvenje v letnem kopališču je doseglo vrhunec. Kopalcev kot jih je letos ne pomnimo, šele sedaj se vidi, kako potrebno je bilo kopališče.
Regulacija ceste v Dolenjem Logatcu bo skoro dovršena. Neverjetno, kaj se da vse napraviti s smotrenim delom. Glavna ulica je popolnoma mestna. Na obeh straneh so napravljeni novi betonski žlebi s pločnikom. Istočasno so položili kanale, tako da ni več nevarnosti za poplave.
Sokolsko društvo v Gor. Logatcu priredi danes javni letni nastop z veselico. Začetek prireditve ob 16. uri, telovadba pa ob pol 17. url. Skušnje telovadnih odsekov ob 13. uri. Sodeluje godba na pihala Sokola I. iz Ljubi 1ane. Prijatelji Sokolstva prihitite na mejo in udeležite se narodne svečanosti
Umobolen sin ubil svojega očeta
Obupna borba med sinom i
Trebuje, 19. junija.
Včeraj popoldne je Trebnje in okolico pretresla vest, da je sin ubil svojega očeta, uglednega posestnika Janeza Kamina iz Gorenje vasi, občina Velika Loka. Ljudje so celo govorili, da je ubil tudi svojo sestro in da je zažgal gospodarsko poslopje. Ljudje so ostro obsojali morilca in požigaica.
Vse te vesti so bile pa nekoliko pretirane. Po dosedanji preiskavi smo izvedeli, da se je posestnik Janez Kamin iz Gorenje vasi mudil popoldne pri g. Urbančiču na Čatežu, kjer se je nekoliko okrepčal ter še pri dnevu odšel proti domu. Ko je prišel v hišo, ga je doma čakal njegov nekoliko slaboumen sin Alojzij ter zahteval od očeta denar. Seveda je možak, poznajoč svojega sina, zahtevo odklonil ter je odšel v sobo. Sina je to tako razkačilo, da je skočil za njim ter ga napadel. Obdelaval ga je s pestmi in nekim topim predmetom. Udarci so bili strahoviti in je ubogi starček po nekaj
n očetom zaradi denarja
udarcih padel v nezavest. Sestra, ki je prizor videla, se ni upala očetu na pomoč, ker se je bala pobesnelega brata, ki je že večkrat grozil njej in očetu, da bo oba ubil.
Obupno je zakričala na pomoč, ali bilo je že prepozno. Starček je izdihnil po nekaj udarcih. Ubitemu očetu je zverinski sin vzel denarnico z 280 Din, nakar je pobegnil.
Na obupen jok hčerke so prihiteli vaščani, ki so takoj obvestili o dejanju orožništvo v Trebnjem. Pri obdukciji, ki je bila včeraj popoldne, so ugotovili, da je nesrečnež umrl zaradi poškodb, ki so mu bile prizadete v borbi s slaboumnim sinom. V komisiji so bili sodnik okrajnega sodišča v Trebnjem g. Karel IMci-■w'eis, banovinski zdravnik dr, Ciril Dereani iz Trebnjega ter dr. Itopas iz Novega mesta, zapisnikar sodni uradnik Vid Frančič. Po zaslišanju so ubijalca izročili sodišču v Novem mestu.
Položaj v naših rudarskih revirjih
Koncem meseca julija bo potekel odpovedni rok kolektivne pogodbe, ki je bila koncem meseca januarja rudarskemu delavstvu odpovedana. Kolektivna pogodba sicer ni pomenila bogve kake socijalne sigurnosti za rudarje, vendar mu je pa jamčila vse do sedanje rudarske krize pridobljene socijalne pridobitve. Odpoved kolektivne pogodbe bi naše rudarje ne zadela tako težko, ko bi prišla v dobi povoljne konjunkture v rudarski industriji, ko bi delavstvo normalno delalo. Toda naši rudarji delajo že skoraj poldrugo leto v skrčenem obsegu — komaj 3 do 4 dni v tednu — dolgovi pni naših trgovcih in obrtnikih so pa narasli v težke milijone, katerih poravnava postaja vedno dvomljivejša.
Jasno je, da pomeni odpoved kolektive pogodbe j strani podjetja namen, rešiti se obveznosti, ki jih podjetju pogodba nalaga. Težke slutnje, ki so se lotile naših rudarjev že o priliki odpovedi kolektivne pogodbe, so se pojačile z vedno se ponavljajočimi govoricami, zadnji čas pa tudi s časopisnimi vestmi, da se bodo mezde in plače znižaie. Kdor pozna življenje in trpljenje naših rudarjev, mora priznati, da je vsakršno znižanje dosedanjih prejemkov absolutno nemogoče, kajti zaradi praznovanja delavstvo ne
zasluži niti za najpotrebnejše življenjske potrebščine.
Treba bo najprvo vzpostaviti normalne delovne razmere in ko se bo delavstvo s svojimi družinami zopet najedlo do sitega ter izpolnilo svoje obveznosti do trgovcev in obrtnikov, potem šele se lahko načnejo vprašanja o ureditvi mezd. Povsem razumljivo je, da je sedanja dolgotrajna rudarska kriza zadela poleg rudarskega delavstva v občutni meri tudi podjetnike. Toda zguba podjetij, ki je le moralna, se pač ne da primerjati s trpljenjem delavstva, ki trpi telesno in duševno, kajti pogled na družino, kateri ne more nuditi niti najnujnejšega, je žalosten. Treba je predvsem pomisliti, da so tudi rudarji naši bratje po rodu in krvi, sinovi naše velike majice Jugoslavije.
Vse rudarske strokovne organizacije se neumorno posvetujejo, kaj naj se ukrene, da se dosedanje socijalne pridobitve delavstva ohranijo. Med organizacijami prevladuje prepričanje, da se naj dela na to, da se do nadaljnjega že odpovedana kolektivna pogodba podaljša. Če bo to zastopnikom delavstva pri pogajanjih s podjetjem uspelo, bodo priborili delavstvu velik uspeli.
katastrofa v Tržiču
Preprečena požarna
Ogenj v tovarni »Peko«, katerega so delavci sami v pravem času
udu šili
KOLIN IK A VVORNKA fIKORI JI
LJUBLJANA.
OKUINA IN ZDRAVA Kolinska kavai
Pismo iz Šmartnega pri Litiji
Zadnji naliv z viharjem in točo v ponedeljek 15. t. m. je naredil občutno škodo po naši fari, osobito vinogradi so docela uničeni. Vaš dopisnik si je ogledal te kraje, ki nudijo žalostno sliko. Isto je z Jablanško dolino. Najbolj je toča pa prizadela Ceravico in Ljubež. Tudi po Polšuikovi občini je veliko škode na pridelkih in sadju. Še preteklo nedeljo je Vašemu dopisniku izjavil prejšnji župan gosp. Leopold Hostnik, kako bo letos dobra vinska letiua, da bo kar iz vrha v zidanco vlival vino ali mošt, a glej drugi dan mu je ves up šel po vodi. Pomoč bo vsekakor potrebna, osobito poljedelcem jablanške doline, ki so morali žito mesto ma kar pokositi.
S priključitvijo vasi Jablance, Jablanške Laze, Bukovca in Selšek k naši občini ostane do pregrupacije drugih občin zaenkrat pri starem.
Zavedni ljudje so začeli na stavbeni parceli za novi Narodni dom z kul ukom. Tega prostovoljnega' kuluka se udeležuje več naših odličnikov, kakor g. Gruden, g. Kovačič in drugi pridno vozijo samokolnice. Upamo, da bomo z zidanjem še to poletje začeli. Za letno telovadišče je pa že sedaj vse zravnano. Za nedeljo na Vidovo 28. t. m. se pripravljamo na jubilej 45-letnega dela naših samaritanov-ga-silcev. Duša priprave je zopet naš agilni Makso Kovačič. Na večer pred soboto bo na trgu pred cerkvijo razsvetljava in godba, v nedeljo pa služba božja ob 10. in sprevod popoldne. Tudi knez VVindischgraetz se je le dni vrnil na slavni Wagensperg, kjer je ob nedeljah v grajski kapeli tudi od nedelja zopet služba božja ob 3.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih’ slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo Cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Sv. Jurij pod Kumom
Običajni kres. Dne 23. t. m. to je na večer pred kresom, bodo žgali na Kumu velik kres-Izletniki so vabljeni, Pot skozi Šklenerovec in Sv. Jurij je dobro popravljena in položna.
Novo gostilno je odprl g. Joško Bostič pri »Vojetu« v Cetežu, trgovec Leopold Knez je pa v tej hiši opustil svojo trgovino in se preselil v Stožice pri Ljubljani.
Šentjiirci, naročite se na »Jugoslovana«. Naj ne bo hiše in gostilne, kjer ne bi bilo tega lista. Naročnina 20 Din mesečno.
Stolp in resrkev popravljajo pri podružnici Sv. Jakoba v Podežu.
Škocijan
Velika škoda po toči. Sele sedaj se prav vidi, kako veliko škodo je naredila v ponedeljek v našem kraju toča. Posebno proti Telčam je tako pobito, da se skoraj ne pozna, kaj je kje raslo. Največ škode je po vinogradih, ker je sedaj bilo ravno vse v cvetju. Velike so težave tudi radi tega, ker nt modre gasilce za škropljenje. Kdor je ni naročil, je sedaj sploh ne more dobiti, tako da bo to, kar bi se še lahko malo poboljšalo, tudi odletelo. V bodoče bo pač potreba, da se to zlo na kak drug način odpravi. Kajti da ni dobitt ne domače, niti inozemske galice, je več kot čudno. Splošno se govori, da so veletrgovci zadržali namenoma galico na skladišču, da bi jo potem v sili prodajali dražje. Ker je imelo vino tako slabo ceno, so nekateri posestniki grozili posekati trte, no sedaj jim pa tega ne bo treba. Zlo pride pač samo in ni potreba zanj še prositi.
Nesrečen padec. Posestnik Franc Smarekar iz Stare Bučke ima na kozolcu tako urejeno, da se pod lahko odstrani, da se potem seno lažje spravi pod streho. Tudi pred dnevi so spravljali seno na kozolec in ko so zgotovili, so fantje pomotoma pozabili namestiti nazaj pod, in so še na isto mesto nametali krme. Ponoči je šel gospodar sam spat, ker vsled poletne vročine raje spi na kozolcu, kot v vroči sobi in ni mislil na to. da niso tla zavarovana. Ko je prišel do tja, mu je na mah zmanjkalo tal in padel je na tla ter se precej poškodoval. Ker že preje ni bil posebno trden, je tem večja nevarnost, da se rane ne bodo kmalu zacelilo, Prepeljali so ga v Novomeško bolnico.
Jz Dravske banovine
d Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnino za ta ali prejšnji incsee, prosimo, naj to čimpreje store. S tem si zagotovijo redno prejemanje lista, upravi pa prihranijo mnogo nepotrebnega dela.
*
d V torek 23. t. m. g. pomočnik baua dr. Ot-mnr Pirkmajer ne bo sprejemal strank, ker bo te dan zadržan.
d Vsa p. 11. narodna društva vljudno opozarjamo, da v proslavo narodnega praznika na predvečer Vidovdana prižgejo umetne ognje v narodnih barvah in slikah. Potrebno naročite pri Prvi jugosl. tovarni raket »Pyrota< v Celju. Zahtevajte takoj cenik s slikami.
d Ali bo ponižanja konec? V itev. 137 Va-Sega cenj. lista ste se v lepib besedah spomnili nas bednih in od celega sveta pozabljenih etaroupokojencev, za kar Vam bo sleherni sta-roupokojenec, ki je to bral, od srca hvaležen. Ne trpimo samo materielno, ampak tudi moralno. Saj se čutimo ponižane, zavržene kot manjvredna bitja, ki ne zaslužijo tistega prizadevanja kot njihovi tovariši, in sicer za to, ker so imeli nesrečo, da so nekaj let ali mesecev prej na svet prišli kot oni. Ali je pa upanje, da bo kdaj tega ponižanja konec? I. K., Celje.
d Izredni občni zbor Učiteljskega Ferijalne-ga Saveza. Sklicujem izredni občni zbor UFS za nedeljo 21. junija ob 14. uri v Slovenjgra-dec v restavraciji g. Cajnkota (hotel Balkan, pri postajališču) z glavno točko dnevnega reda: Izprememba pravil v smislu čl. 76 in 345 uradniškega zakona. Z UFS Slavko Mrovlje, učitelj, 1. r., glavni pov. in poverj. Dravske banovine.
d Idričani! Ker smo v Jugoslaviji prejeli le pičlo število izvodov knjige. M. Arko: »Zgodovina Idrije«, naj se vsak rojak čimpreje potrudi, da knjigo kupi. Vsebuje prav zanimive podatke iz zgodovine našega mesta, zlasti rudnika in stane samo 85 Din, luksuzna izdaja 125 dinarjev. Knjiga ima 250 strani. Dobi se v vseh knjigarnah v Ljubljani, Celju in Mariboru.
d Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili prvi učiteljska diplomski izpiti pod predsedstvom ministrskega odposlanca gospoda Dragoslava Djordjeviča, načelnika ministrstva za prosveto za osnovne šole v Beogradu od 8. do 20. junija. Kandidatov je bdlo 87, izpit jih je napravilo 27, 9 kandidatom pa je bil dovoljen popravni izpit v septembru, 1 kandidat bo nadaljeval radi bolezni izpit v jeseni. Izpit so napravili: Andoljšek Ivan, An-dolšek Luidvik, Bajde Janko, Binter Marijan, Debelak Rudolf, Ferjan Maks, Golob Edvard, Grum Adolf, Hameršak Emil, Košorok Josip, Kožuh Josip, Lampič Ivan, Lumbar Bogomir, Malec Peter, Mazgon Dušan, Petek, Andrej, Rajner Aloj-■U, Rottmarin Ervin, Rupnik Janez, Štrukelj Andrej, Terček, Alojzij, Tomšič Ivan, Trden Anton, Uratarič Bogdan Vahen Mihael, Vilfan Henrik In Železnik Ignacij. Čestitamo!
Že v 24 urah
barva, plesira In kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrob! in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna	Jos.	Reich.
VIKTOR MEDEN
vele žgan j ar na, tvornlca likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 916
LJUBLJANA, Celovška cesta O
d Jugoslov. kongres treznosti v Beogradu. Prometni minister je dovolil 75% znižano vozno ceno za udeležence treznostnega kongresa od 80. junija do 9. 'julija 1931. Vozni listek za brzi vlak iz Ljubljane stane 15250, iz Celja 148-50, is Maribora pa 157 Din v Beograd in nazaj. Kongresisti bodo stanovali v Študentskem domu. Prenočišče stane za tri dni 30 Din, hrana 20 Din dnevno, torej 60 Din skupno. Kongresna prijavnina stane 80 Din, ki nudi četrtinsko vožnjo in brezplačen vstop v vse kongresne prireditve. Kdor je treznik, ali pa ima v Beogradu sorodnike, naj porabi ugodno priliko in naj se pridruži izletnikom na Zidanem mostu dne 2. julija ob 21. uri. Kdor je vnet za treznostno gibanje v Dravski banovini, naj se kongresa udeleži. Prijavnino po 80 Din pošljite prof. Pavlič Al. v Celju do 24. junija ali pa naravnost kongresnemu odboru treznosti v Beogradu, poštni predal 138.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Državna meščanska šola na Viču priredi danes in 28. t. m. šolsko razstavo risarskih, ročnih in pismenih izdelkov ter šolskega zoa. Odprta bo oba dneva od 9.—12. in od 15.—18. Ravnateljstvo vljudno vabi starše in prijatelje šole k obisku razstave.
d Vozne ugodnosti za člane Zveze PD za izvidnike in planinke. Iz generalne direkcije državnih železnic je prispelo obvestilo, da smejo člani Saveza planinskih društev ter izvidniki in planinke uživati vozne ugodnosti po § 12 potniške tarife v skupinah po 10 oseb brez vsake omejitve glede razdalje. (Dozdaj je veljala omejitev na najmanj 51 km.) Uporaba brzovlakov je dovoljena skupinam po 10 oseb na razdaljo od najmanj 51 km (dozdaj 101 km), a skupine so morale šteti najmanj 15 oseb). Člani Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza uživajo te ugodnosti po § 12 v času od 15. novembra do 30. aprila. Ostale določbe § 12 so ostale neiz-premenjene. Te ugodnosti veljajo le od dane«.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v velika izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stani trg 12.	600
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 768-5, termometer 17-6, relativna vlaga 72%, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 762, termometer 18-6, relativna vlaga 83B, smer vetra SSW, jasno. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 29-6 (14-8), v Mariboru 24 (12-4), v Mostaru 34-5 (17), v Zagrebu 27-3 (17-2), v Beogradu 27-4 (191), v Sarajevu 30-3 (15-3), v Skoplju 25-2 (15-4), v Kumboru 29-8 (19 7), v Splitu 30-5 (20-9), na Rabu 29 2 (20-4) in na Visu 29-4 (17-8). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Nedelja, 21. junija 1931, Alojzij. Pravoslavni,
8.	junija, Teodor St.
Ponedeljek, 28. junija 1931, Pavlin. Pravoslavni, 9. junija, Sv. Kir. Ap.
Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Jutri v pondeljek pa imata nočno službo Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
■ Razglas. Podpisana uprava ljubljanskega pokopališča pri Sv. Križu si dovoljuje pokopališče obiskujoče občinstvo ponovno opozoriti na sledeče: 1. Pokopališče se bo v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) brezpogojno zapiralo ob 9. uri zvečer. 2. Vožnja z bicikli po pokopališču ni dovoljena. 8. Pse voditi na vrvici! — Ti predpisi so pametnim in poštenim obiskovalcem pokopališča sami po sebi umljivi. Kdor se ne bo pokoril, bo imel opravka z oblastjo. — Uprava ljubljanskega pokopališča pri Sv. Križu, 20. junija 1931.	1483
■ Druga javna produkcija gojencev drž. konservatorija ob sklepu šolskega leta bo v torek 23. t. m. Spored obsega predvsem instrumentalne točke. Ta produkcija je v Unionski dvorani.
■ Jutri v ponedeljek 22. t. m. točno ob 20.
uri zvečer koncertira v Filharmonični dvorani sloviti moški zbor »Eoho« iz Krakova na Poljskem.
■ Ljubljanski in okoliški pevci! Pridite vsi k sprejemu odličnega poljskega zbora >Echo< iz Krakova ob tri četrt na 2. popoldne na glavni kolodvor, v ponedeljek pa na koncert v Filharmonijo ob 20. uri. Hubadova župa.
■ Zaupniki za bolniški sklad Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino so v Ljubljani: 1. Viktor Bischof, rač. insp. finančne direkcije, odsek za računovodstvo. 2. Hočevar Josip, rač. insp. na banovini. 3. Markič Viktor, rač. kontrolor, viš. drž. sod. 4. Kobal I., strokovni učitelj, UJU, Frančiškanska ul. 6. Banovec Ivan, poštni kontrolor, Ljubljana 1.
■ Tekmovanje kmetskih fantov in »škricev« v Beričevem. Danes popoldne ob pol 3. uri priredi Zveza kmetskih fantov in deklet v Beričevem pri Ljubljani veliko in zelo zanimivo tekmo koscev. Poleg glavne tekme, kjer bodo tekmovali kmetski fantje iz cele naše banovine, se vrši tekma »koscev-škricev«. Za prve in druge so pripravljena zelo lepa darila, s katerimi so počastili tekmovalce in Zvezo ban dr. Marušič, Zveza slovenskih zadrug, Kmetijska družba in še mnogo drugih. Po tekmi se vrši kmetska veselica. Prepričani smo, da bo tudi Ljubljana posvetila temu kmetsko mladinskemu prazniku vso svojo pozornost. Za posetnike iz Ljubljane zelo ugodna avtobusna zveza v Beričevo izpred Mestnega doma (Krekov trg).
■ Kresovanje v Trnovem. Kakor vsako leto, tako namerava tudi letos trnovska fara dostojno praznovati kresovanje. Kakor v vsem ostalem, tako hoče biti v tem oziru prva in — Ljubljančani, privoščimo ji, saj s tem slavi svoj cerkveni god. Ves aranžma slavnostne prireditve je poverjen g. Slavku Markiču, želimo mu iz srca popoln uspeh! Ob 10T5 slavnostno zvo-nenje vseh zvonov v bajno razsvetljenih stolpih. Cerkev sama bo tudi razsvetljena. Ob 20'30 do 22 promenadni koncert priljubljene godbe »Zarje« pod vodstvom g. kapelnika Franceta Dolinarja. Med koncertom se bodo spuščale v zrak rakete, prižgal kres in umetni ogenj. Da pa bo vse popolno, se bo od časa do časa oglasil tudi pok malega trnovskega topiča, ki ima morda enako zgodovino kot turopoljski top ali pa zagrebška helebarda. Toda te zgodovine Trnovčani nočejo Izdati nikomur, pa je tudi nas niso hoteli. Morda bo kdo drugi bolj srečen. Kar povpraša naj, saj prijazni so pa, Trnovčani. Da ne bo kdo rekel, da ne ve, kdaj se vse to vrši, mu povemo, da v torek zvečer, na predvečer patrona sv. Janeza Krstnika.
Koks za kovafe in centralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za IOO kg
327	Iranko	plinarno	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
■ Nov način gradnje cenenih hiš. Obl. konc. stesarski mojster g. Pavel Pavčič v Mostah Je razstavil na svojem tesališču v Mostah poleg gostilne »Pri sedmici« model enodružinske hiše po posebnem stavbnem načinu, ki ga je dal patentirati pri upravi za zaščito ind. svojine v Beogradu. Vrednost njegove iznajdbe je v tem, da se cela stavba izdela na tesališču in jo je mogoče v enem dnevum postaviti v surovem stanju, kompletno izvršiti pa v 14 dneh — najkasneje v 3 tednih. Radi posebne konstrukcije je stavba t* vrste zelo odporna proti elementar-
nim nezgodam, bolj higijenična kot zidana, popolnoma obvarovana pred mrčesom in kar je glavno za malega človeka — mnogo cenejša od zidane. Slog ji Je naroden. Zanimanje je veliko ln pozdraviti je uspeh domačega obrtnika-iz-najditelja. Izumitelj je dovolil, da si vsakdo lahko ogleda model na licu mesta v ponedeljek, torek ln »redo popoldne.
■ Najboljši liker sveta »Grornožovkac Mari- I bor, Maistrova.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemam čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana, Nori trg — Turjaški it. 2.	1442
■ Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
1360
■ Mestno kopališče v Mednem bo otvorjeno danes. Mestno načelstvo odda okrepčevalnico v mestnem kopališču v Mednem. Natančnejši podatki se dobijo pri ekonomatu mestnega načelstva.
■ Dolenjska eesta bo radi popravila železniškega križišča zaprta za promet od Češno-varja do policijske stražnice v ponedeljek 22., v petek 2. in soboto 27. t. m. Promet se bo v teh dneh vršil po Orlovski in Ižanski cesti. Vozovi cestne železnice bodo prihodnji teden vozili po Dolenjski cesti samo do železniškega križišča.
■ Vse barve, lake, lirncž najceneje pri »Lustra«, Gosposvetska cesta 12.	1480
■ Pozor avtomobilisti! Ličan je, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22.
1489
V poleini vročini kultajle
$ plinom I	458
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
F.Fajdiga sini
Zaloga pohištva in tapet iških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Dstanovljena leta 1879	317
■ Velikodušen dar. Naš slovenski goslar g. M. Mušič je tudi koncem letošnjega šolskega leta daroval ljubljanskemu konservatoriju za darilo vrednemu gojencu eno izmed svojih dragocenih violin, ki jih je v zadnjem času napravil in je vredna okoli 5000 Din. To violino je določil učiteljski zbor drž. konservatorija P i a -n e c k e m u Zoranu, marljivemu učencu prot. Karla Jeraja na violinskem oddelku drž. konservatorija.
■ Izpit na konservatoriju. Včeraj so naredili diplomske izpite na konservatoriju v Ljubljani z odličnim uspehom gdč. Herta Arkova, gdč. Melanija Mlekuševa, gdč. Anica Mezetova in g. Pavel Šivic. Čestitamo!
■ Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani, poziva vse pekovske pomčnike, da se udeleže zborovanja, katerega namen je razložiti vsem, da je nočno delo nehigijenično in nepotrebno. Radi tega bomo izdali poziv na vse oblasti, da se nočno delo odpravi in uvede dnevno delo. Zborovanje se vrši danes ob 14. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta št. 22. — Uprava.
■ Modras na ljubljanski ulici. Pred dnevi je odšel na Dolenjsko krojač g. Kinol Leopold iz Litije. Na Dolenjskem je ujel modrasa in ga zapril v steklenico, ki jo je zamašil. Steklenico je spravil v aktovko in tako hodil ž njo po Ljubljani. Mimogrede se je oglasil tudi v trgovini Skaberne. Ko je vse ipotrebno v mestu opravil, je odšel k svojim prijateljem v šiško. Ob tej priliki jim je tudi hotel pokazati svojega modrasa. Odprl je aktovko, pa steklenica je bila prazna in modrasa nikjer. Med tem je modras namenjen za špirit, že storil nesrečno smrt. Ubil ga je Skabernetov sluga.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je Karol Andlovič, 26 let star, trgovski pomočnik, Aškerčeva cesta. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
■ Avtomobilist povozil kolo. Šofer Mirko je na Tržaški cesti tako neprevidno obračal tovorni avto, da je podrl na tla kolo trgovskega sotrudnika Mirka Hrasta, ki ga je ta pustil na hodniku ob cesti, povozil ga in popolnoma zmečkal, tako da trpi Krušič 2400 Din škode, ker ni kolo več uporabljivo.
■ Nesreče. V bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev. 32-letnega davca Ivana Šušteršiča, doma iz Gameljnov, je po nesreči ustrelil neki delavec v levo nogo in mu zadal težke poškodbe. — Zasebnica Albina Likerjeva, 76 let stara, stanujoča v Ulici stare pravde, je padla in si zlomila levo nogo. — 22-letna delavčeva žena Ivana Boltežarjeva iz Sarskega, občina Želimlje, je padla z lipe in si zlomila desno roko. — 62-letni zidar Primož Vreček je padel v Trnovem s senika in si zlomil desno roko in nogo, poleg tega pa je dobil hude notranje poškodbe.
■ Sleparski mizar. 26-lettii Josip Rakovec, mizar iz Spodnje Besnice, občina Sv. Jošt pri Kranju, Je pregovoril v Ljubljani Marijo Prošek iz Drulovke št. 8, občina Mavčiče, da mu je zaupala raznega železnega in steklenega blaga v vrednosti 8000 Din, ki ga je nakupila za dovršitev svoje hiše, češ, da Ji bo dostavil to blago na 'dom. Rakovec, ki je nazadnje stanoval pri posestnici Mariji Rojinovi v 8rednjem Bit-nju, občina Stražišče, je z blagom neznanokam pobegnil. Rakovec je tudi ostal dolžan Mariji
Rojinovi za stanarino, hrano in električno razsvetljavo 13.920 Din, gostilničarki Ivani Kalanovi v Srednjem Biluju pa za hrano njegovih pomočnikov 6175 Din. Skupna škoda znaša 23.077 Din. Rakovca zasledujejo.
■ Neznosen smrad iz Ljubljanice. Iz Ljubljanice med Frančiškanskim in Šentpelerskim mostom že več dni in noči neznosno smrdi. Vode ne spuščajo več, iz kanalov pa vsak dan teče gnojnica, ki pa se ne more odtekati, čeprav so naredili v strugi jarke. Ta smrad ni v čast Ljubljani. Da smo o tem že pisali, pa odločilnim činiteljem očitno prav nič ni mar.
B Mala tatvina — huda kazen. V včerajšnji številki smo pod tern naslovom poročali o neki tatvini žarnic. Da ne bo napačnih sumničenj, ugotavljamo, da imenovani Leon n.i črkostavec niti ni iz Ljubljane, pač pa je to splošno znani L. L. z Gline.
■ Tatvina. S hodnika I. nadstropje v Prečni ulici št. 3 je bilo ukradeno magistru Josipu Logarju kolo »Bianchi«, vredno 3000 Din. —
V kopališču »Ilirije« je bilo ukradeno dijaku Ervinu Fritschu, stanujočemu v Stritarjevi ulici št. 7 kolo »Anglon«, vredno 1500 Din. Kdo je kolo ukradel, se ni moglo dognati. — Vratar tovarne Saturnus Ivan Ježek je prijavil policiji, da mu je neznan tat odnesel iz kuhinje zimski površnik., vreden 800 Din. Tatvino je izvršil neznan kolesar, ki se je odpeljal po tatvini okoli 19. ure v smeri proti Dev. M. v Polju.
Gelfe
*P; Hugolin Sattner pride danes v Celje. Snocnji vokalno - orkestralni koncert Celjskega pevskega društva je dosegel velik uspeh. Danes popoldne ob 17. se koncert ponovi. P. Hugolin Sattner, v katerega proslavo HOletiiiee se koncert vrši. bo današnjemu koncertu osebno prisostvoval. Sivolasi jubilant se ni ustrašil zanj težavne poti iz Ljubljane v Celje Celjani in okoličani, zlasti pa mladina in di-.aštvo, pokažimo, kako da ljubimo in spošlu-,emo svojega skladatelja: napolnimo dvorano do zadnjega kotička!
* Sokolski zlet in zastave. Bližajo se veliki dnevi Sokolskega zleta v Celju, ko bo nekaj tisoč tujcev zagrnilo celjske ulice. Mesto bo tedaj v zastavah, zlasti ker bo ob istem času proslava Vidovega dne. Ali ne bi bilo primerno, da bi celjski hišni posestniki pregledali svoje zastave, kj jih hočejo izobesiti. Smo skoraj že vajeni, da visijo raz nekaterih hiš zaslave, ki niso niti hiši sami v okras, tem manj pa mestu. Zato, stare preperele zastave stran ter nove in lepe na njih mesto!
* Višji tečajni izpiti na gimnaziji so bili v petek končani. Predsednik izpitne komisije je bil g. Svetislav Petrovič, profesor višje pedagoške šole v Beogradu. Prijavilo se je 24 kandidatov, od katerih sta dva radi obolelosti tik pred izpitom odstopila. Ostali kandidati so
napni vili vsi izpit. Pismeni izpit je trajal od
til. do 13. junja, ustni pa od 16. do 19 junija Napravili so izpit sledeči gg. in gdčne.:' Božič Zvonimir, Fink Marijan, Gorinšek Helmut, Marek Ivan, Mastnak Martin, Miklič Radoslav, Osojnik Edvard, Peterman Josip, Petriček Viljem, Potočnik Ljudevit, Praunseis Alojzij, Pre-koršek Alenka, Radič Nada, Reddi Oskar, Ser-nec Iiza, Šemrov Ivan, Valenčič Dušan, Ve-hovc Mirko, Zabukovšek Marija, Drolz Gunter, Zupanc Albin. Čestitamo!
* Prošnja usmiljenim srcem. Stoodstotni invalid I. je bil med svetovno vojno težko ranjen v hrbtenico. V novembru 1930 so mu ustavili invalidnino, ker je bil pred petimi leti nekaj kaznovan. Kljub temu, da je bila kazen po zakonu izbrisana, še vedno ne dobiva invalidske podpore. Je družinski oče z malimi otroki in živi s svojo rodbino v najhujši bedi. Usmiljena srca se naprošajo, da mu pomagajo v tem težkem položaju dotlej, da bo zopet prejemal invalidnino.
* Treznostmi razstava v Celju. V celjskem Narodnem domu bo 24. in 25. junija treznost-na razstava v veliki dvorani ves dan odprta, vstop je zastonj. Dne 24. junija ob 20. predava prof. Pavlič Lojze o Ireznostni akciji v naši Dravski banovini in nato bo ustanovni občni zbor treznostnega društva »Jutranja zarja« za celjski okraj. Vse prijatelje resnične treznosti vabimo k sodelovanju in pristopu v prepotrebno društvo. Zlasti naj si šolska mladina ogleda treznostno razstavo.
* Razporedi za pridobnino za leto 1931. so na vpogled na mestnem načelstvu, na kar se opozarjajo davkoplačevalci.
* Celjska streska družina ima danes popoldne ob 15. otvoritveno streljanje na strelišču v Pečovniku. Člani se naj zbero na strelišču, ker ne bo skupnega odhoda.
* Pevsko društvo »Oljka« ima danes zvečer kot zaključek vaj in koncertov družabni večer v gostilni »Pri mostu«. Začetek ob 20. uri.
* Akrobat Aleksič je prišel tudi v Celje in razpel svojo vrv od strehe starega okrožnega sodišča k mestnemu načelstvu. Snoči je izvajal svoje vratolomne umetnosti, ljudje so se pa bali, da se bo trhlo staro okrožno sodišče podrlo.
* Prvenstvena nogometna tekma. Danes popoldne ob 17. se vrši na igrišču pri Skalni kleti nogometna tekma za prvenstvo Dravske banovine med SSK Maribor ter Atletik SK Celje.
* Pleskar pade) z lestve. V petek popoldne je 381etni pleskar Paradiš Anton iz Gaberja, Id je za p 'slrn pri obnovitvenih delih na Obrtnem domu, padel z lestve in nezavesten obležal Z reši'ni ni avtom so ga prepeljali v javno bolnico, kjer se je pa izkazalo da sd njegove poškodbe le lažjega značaja.
* Nezgode. Kovaškemu vajencu Višnerju Albertu v Vitanju je pri delu padel kos žarečega železa na desno roko in mu jo poškodoval. — 171etni čevljarski vajenec Ogrizek Ivan od Sv. Roka pri Šmarju je stopil na koso, ki mu je razrezala levi podplat. — 181etni brivski pomočnik Kvas Karol Iv. Gaberja si je pri padcu zlomil levo roko. 29letna dninarica Marinšek Amalija Iz Zreč je padla z drevesa ln «i dvakrat zlomila desno roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
Kmetfska mladina zboruje
Danes se vriši ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Lloyd« občni zbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani. Popolnoma prav se mi vidi, da ob tej priliki napišem nekaj vrstic o pokretu kmetske mladine.
V vrsti vseh pokretov in organizacij, ki so ■e rodile iz resnih in stvarnih potreb, je bil f>okret kmetskega ljudstva eden poslednjih, ki ■e je pričel uveljavljati v človeški družbi ter kot tak tudi stvarno dokazal svojo življensko upravičenost. Mislim namreč na pokret v ▼seh smereh: predvsem v gospodarski smeri, kjer se skuša kmetsko-delavski človek gospodarsko osvoboditi ter s tem doseči potrebni minimum blagostanja, ki je predpogoj uspešnega kulturnega napredovanja; v družbi si pridobiti vpoštevanje in veljavnost brez ozira Ha vrsto dela, ki ga kmetsko-delavski človek opravlja; v kulturnem oziru po postati eden prvih in najmočnejših tvorcev narodove kulture in vsega, kar je v kulturni smeri zaobse-teuo. Ker ni pokret le za sedanjost, polaga »*o svojo pažnjo izgraditvi čim boljše bodočnosti celega naroda ter vsled tega združuje v *voje vrste mladino, ki je neposredni most v bodočnost ter bo od nje tudi ta bodočnost v •vsej meri odvisna. Vsa naša današnja mlada generacija se mora tega dobro zavedati; in Kmetska mladina ni med poslednjimi, ki stremijo za čim širšo in globljo izobrazbo in vzgojo, ki sta v današnji dobi nujno potrebni pri uresničenju zastavljenih si ciljev, ki težijo za tem, da postane ves narod zdrav in gospodarsko močan ter res ustvarjajoč kulturne dobrine, ki jih bodo vsi deležni.
Kmetska mladina se te svoje naloge dobro laveda. Težke gospodarske in socijalne raz-jnere, v katerih ta mladina živi, ji nalagajo nešteto nalog, preko katerih ne bo mogla, ne da bi zastavila zanje svojega duha in delavne roke. Naloge pa zahtevajo celega moža. To pa je skrb posameznika. Usposobljenost naj mu pa nudi organizacija, oziroma možnost, da se izobrazi in usposobi, da se duševno osamosvoji, dvigne in šele nato aktivno deluje v javnem fcvljeriju; zakaj zelo mnogo Je odvisen ves naš gospodarski dvig in napredek ravno od dejstva, ali bomo imeli dovolj izobraženih, nrevdarnih in predvsem samostojnih gospodarjev na vasi. In pokret je začel pri korenini: pri mladini! Njo je treba vzgojiti, jo združiti ler jo usposobiti v vršenju vseli nalog, gospo-darsidh, socijalnih in kulturnih. In to ni težko, kajti naša kmetsko-delavska mladina je obdar-
Iena s prirodno Inteligenco in bistrostjo, ki je ast in znak našega naroda. Šolana inteligenca pa naj pri tej vzgoji pomaga in deluje roko v roki * kmetsko-delavsko mladino. Šele potem bomo kdaj Izravnali tisti vedni prepad med mestom in vasjo ter ne bo niti podrejenosti
Pciovan/c po
zvczdti večernici
m.
Po pustinjskih pašnikih so se spreha-
iale njihovi spremljevalki podobne or-IkŠke postave. Bile so mnogo večje ka-:or sorodni jim noji na naši zemlji. )asi sicer precej plašne, se Dušana, )anice in čučlruči niso zbale. Nasprotno, ena izmed njih se jim Je celo približala in jih opazovala. »Joj,« je dejala Danica tedaj, »ko bi Imeli tudi pri nas na zemlji tako velike ptice. To bi bilo ffckaj!«
lih. ,
H2.
Na nadaljnjem potovanju so popotniki flašli med gosto travo gnezdo ptice moe, v katerem sta bili dve velikanski jajci. Ker že dva dni niso okusili jedi so naglo navrtali eno in se naužili dobre beljakovine in tečnega rumenjaka. Tako je bila prečno potolažena tudi lakota, vsaj za nekaj časa. Med tem pa, ko so popotniki Jedli jajce, je ptica kivi neopaženo izginila.
niti nadrejenosti.
Pokret je organiziran v »Društvih kmetskih fantov in deklet«. Mlada je Se organizacija, da-si je ideja sama že dolgo prej vzniknila. Danes polaga organizacija obračun svojega dela v najbližji bodočnosti. Nič ne boni poudarjal, kaj vse je organizacija storila za vzgojo in Izobrazbo naše kmetsko-delavske mladine; vsi uspehi
Maribor, 20. junija.
Kakor smo včeraj poročali, je neznan moški, o katerem so že takoj sumili da je Mariborčan, umoril in oropal 55-letno Josipino Magdaleno Helmbacherjevo, gostilničarko na gradu Trautenburgu pri Lučanah v Avstriji. Ropar je svojo žrtev napadel z nožem in se najbrže boril ž njo več časa, ker ji je izruval cele šope las, naposled pa ji je zadal smrtni udarec z nožem v desno stran vrata ter ji tako prerezal žilo odvodnico. Po izvršenem dejanju se je oblekel v ukradeno obleko, svojo pa je pustil na kraju zločina. Prav tako je pozabil tam tudi palico.
Vse to je bilo zanj usodno. Lučanski orožniki, ki so bili o zločinu obveščeni, so takoj odposlali v Maribor kurirja z roparjevo obleko in palico ter z onimi bežnimi podatki, ki so jih mogli v naglici zbrati. Tukajšnji poli-oijski organi so na podlagi tega materiala uvedli poizvedovanje in kmalu doznali, da je palica last nekega morilčevega sorodnika, pri katerem si jo je pred odhodom preko meje izposodil. Tako so spoznali, da ne more biti
Požar pri Novem mesiti
Novo mesto, 20. junija.
Sredi noči je turobno zatulila novomeška sirena. Izza šole na Grmu se je svetilo. V nekaj minutah oddaljeni Kotni vasi je gorela stanovanjska biša znane rodbine Štinglove. Kdo je zažgal, še ni dognano. Ugotovljeno je le, da je posestnik že več noči zaporedoma preganjal ne-ZDanca, ki »e je sumljivo potikal okoli hiše. Novomeški gasilci hiše niso mogli več rešiti. Sesula se ji je že slamnata streha in ogenj je grozil bližnjim gospodarskim poslopjem. Požrtvovalni sosedje so pridno pomagali pri reševanju in z gasilci so rešili marsikaj, kar bi bilo sicer postalo žrtev plamenov. V ognjenem boju je prasketalo in pokalo kot na fronti in ljudje so trdili, da so to skriti patroni proslulega Štin-gla, o katerem smo že večkrat poročali. Ogenj je bil kmalu vdušen, vendar je pogorelo mnogo pohištva, obleke in živeža. Ubogo rodbino kar naprej preganja nesreča.
Obsojen iatf in razbojnik
15 let ječe za tatvino
Novo mesto, 20. junija.
V pelek se je pred novomeškim okrožnim sodiščem v 6 letih že osmič zagovarjal radi tatvine 24 letni Janez Legan iz Dolnjega Glo-bodola pri Mirni peči. V zadnjih dveh letih je bil posebno delaven v novomeški okolici, kjer je v tatinsik družbi z nekim Francetom Kmetom in podobnimi tovariši okradel 20 ljudi. Vse mu je prišlo prav: obleka, obutev, živež, živila, posoda in pijača. Nad 7000 Din škode je prizadejal. To mu je že v krvi, ker krade od svojega 18 leta dalje in prihaja iz zapora le
*e bodo sami v bodočnosti pač najboljše izražali ter pokazali, da so zdrave vrednote. Želim le, da te pokretu pridruži še več šolane Inteligence, ki bo voljna storiti kaj tudi za napredek naše vasi in našega kmetsko-delavskega človeka, da se temu človeku pridruži in mu pomaga pri dosegi ciljev, ki so splošni in obči: narodni in državni. — France G e r ž e 1 j.
ropar nihče drugi kakor leta 1895. v Mariboru rojeni in sem pristojni Jožef Likavec, ki je bil doslej radi raznih zločinov že enajstkrat kaznovan. Prvič je bil kaznovan na 5 let ječe že leta 1919., potem pa na 2 leti, 16 mesecev, eno leto itd. Iz zaporov tukajšnje moške kaznilnice je prišel zadnjič šele dne 31. marca letos.
Naša policija je izročila avstrijskim orožnikom natančen opis in sliko Likavca, obenem pa je obvestila o njegovem zločinu tudi vse naše obmejne varnostne organe, ker se je domnevalo, da bo ropar skušal priti nazaj v Jugoslavijo. To se pa ni zgodilo, kajti že včeraj dopoldne ga je neka avstrijska orožniška patrulja izsledila v bližini Ivnika v Avstriji in ga aretirala. Pri zasliševanju je Likavec po kratkem tajenju dejanje priznal in izpovedal tudi, da ni imel pomočnikov. Po zaslišanju so roparja odposlali v sodniške zapore v Gradec, kjer bo tudi sojen.
I o je po umoru Kanclerja in Mohorkovih že tretji roparski zločin na jugoslovansko-avstrij-skem obmejnem ozemlju vzhodnega Kozjaka.
toliko, da napravi nov greh in vsak je težji. Za svoja razbojništva, tatvine in prestopke za varnost lastnine je prejel sedaj od 5 članskega senata pod predsedstvom sodnika okrožnega sodišča g. Kudra 15 let robije.
Novo mesto
Velika matura na novomeški gimnaziji. V osmi ioli je bilo letos 18 dijakov in dijakinj. K maturi je bilo pripuščenih 14 kandidatov. Od teh aprobiranih 9, 8 poskusijo srečo čez 2 meseca, 2 pa šele čez 1 leto. Mala matura se konča v ponedeljek.
Vitanje
Hiula nesreča. V sredo 17. t. m. zvečer je šel tukajšnji trgovec in posestnik Pavel Strasser z enovprežnim vozom po seno na svoj travnik, ki ga ima v bližini Vitanja. Ko je prišel z vozom v Vitanjo vas, se je pripeljal mimo posestnikov sin Roland Vodušek na motornem kolesu. Tega se je konj ustrašil In se splašil. Strasser je padel z voza tako nesrečno, da si je pri padcu razbil lobanjo in se vrh tega tudt poškodoval na levi roki. K ponesrečencu takoj poklicani okrožni zdravnik dr. Goričar iz Konjic (Vitanje je namreč za trt mesece brez zdravnika, ker obiskuje tuk. okrožni zdravnik dr. Stanko Silan higijenični tečaj v Zagrebu) ga obvezal In odredil, da ga takoj odpelje v bolnišnico v Celje.
Nov trgovec. V našem trgu se Je pred kratkem naselil trgovec g. Vinko Narat ln odprl v hiši št. 20, koder se Je že preje nahajala trgovina, trgovino sr, mešanim blagom.
Izborno letino imamo Jetos pri nas glede sena. Trave so goste ln bomo sena pridelali veliko več kot, v lanskem letu. Tudi vreme je ugodno za sušenje, tako da se v tem pogledu nimamo pritoževati.
Gasilski delovni praznik šaleškega okrožja
Slovenjgnadec, 19. junija.
»Šaleško gasilno okrožje« je hotelo v nedeljo 14. t. m. preizkusiti gasilstvo v svojem okrožju in je prired-ilo veliko vajo brez napovedi ure. »Požar« je nastal po požigu na treh straneh, im stoer je gorelo Giušdčevo gospodarsko poslopje, rudniško poslopje v Velenju in Vrabičevo poslopje sredli vasi. Obstojala je velika »nevarnost«, d* pogori cela vas, kakor tudi rudniška kolonija, dn *icer zato, Iker rudnik nima gasilskih priprav. Točno ob 5. uri je rudniška sirena dala zmamenje za »požar«. V 10 minutah je prihitelo rudniško gasilno društvo z avtom, ki pa ni moglo »požara« omejili, ker nima gasilnega orodja. Nemogoča je tudi napeljava hidrantov; zelo je potrebna močna motorna brizgalna, ki bi ubranita uspešno na griču ležejo kolonijo iz mimo tekoče Pake. Komisija smatra umestno, da to nevzdržno brezbrižnost, ki ne ogroža samo velike rudniške kolonije, ampak celo vas Pesje, z okolico, javi sreskemu načelniku s prošnjo, da potrebno ukrene v svrho omejitve velikih nesreč v slučaju resničnega ognja. Vaja, katere so ee udeležila gasilna društva iz Šoštanja, Velenje, Družmirja in rudniška iz Velenja in tovarne Woschnagg je uspela vzorno. Po vaji je: nagovorili vse gasilce župni načelnik g. Kopač, poudarjajoč njihovo agilnost in človekoljubno delo in župni podnačelnik g. Volk. Nato se je vrišil sestanek, kjer so se razpravljale društvene zadeve. Lepo uspela župna gasilska vaja je dokazala, da se gasilna društva »Šaleškega okrožja« zavedajo svojih dolžnosti in da bodo znala ob požaru pomagati človeku v nesreči!
Slovenjffradec
V znamenju brezposelnosti. Tukajšnja tovarna usnja F. Potočnik je odpustila 15 delavcev, ker nima zadosti naročil v zadnjem času.
Inšpekcija. Tukajšnje sresko načelstvo je nadzoroval okrožni inšpektor g. dr. Schaubach.
Godbeno gibanje. G. Katzianer, lastnik pekarije na trgu kraljeviča Andreja, bo preuredil in olepšal svojo hišo. — V Starem trgu pri Slo-venjgradcu je občina v bližini cerkve uredila lelo potrebno kanlizacijo in pešpot v bližini županstva in cerkve. — Tudi starotrška in slovenjgraška cerkev sta lepo izpremenili svojo zunanjost.
Trebnje
Semenj v Trebnjem. Preteklo soboto je bil pri
nas prvi letošnji semenj. Prignano je bilo lepo Število živine, kupca pa ni bilo. Tudi kramarji eo bili nezadovoljni. Semenj se je vršil na novem sejmišču pri g. Hubertu Tomšiču.
Plemenska živina. Pred dnevi je obiskala naše kraje zopet nakupovalna komisija za plemensko živino iz Cetinja. Ljudstvo se je tudi tokrat živahno odzvalo in pripeljalo na trg svojo plemensko živino. Izbirna živinorejska zadruga na Veliki Loki je pokazala svoje prve uspehe, ker je komisija predvsem upoštevala živino Članov zadruge.
Nabori v Trebnjem. V ponedeljek se je vršil v Trebnjem nabor za občino Trebnje, Velika Loka, in Mirna. Naborniki so v letošnjem letu napravili na komisijo kar najboljši vtis, ko so prišli k naboru vsi trezni. Komandant komisije se je zelo pohvalno izrazil ter je županu k uspelemu naboru čestital. Komisija je bila porazdeljena med tukajšnje gostilničarje na brano in stanovanje in ni mogla prehvaliti dobre in cenene postfjžbe.
Licitacija zaplenjenega orožja. Dne 24. t. m. bo v sobi 21 sreskega načelstva javna dražba zaplenjenega orožja. Licitirajo le oni, ki imajo dovoljenje za nabavo orožja.
Stavbeno gibanje. Posestnik Alojzij žoiž je dokončal svojo stavbo in se bo te dni že vselil. Tudi stavba mizarskega mojstra Ivana Pun-gertnika je dograjena. Te dni je pričel s pre-zidavanjem gospodarskega poslopja Franc Zurc v Trebnjem.S to prezidavo bo odstranjena iz sredine Trebnjega poslednja slamnata streha.
Prednjaški izpiti. Danes se vrše v Trebnjem ob 10. uri društveni prednjaški izpiti. V komisiji so br. župni načelnik Papež, društveni načelnik iz Toplic br. Jesih, okrožni načelnik mirenskega sokolskega okrožja br. Tomšič. Trebnje, prosvetar br. Tratar Trebnje in starosta br. Novak, Trebnje.
Silen orkan. Po prvi toči je divjal v naših krajih zopet silen orkan s središčem jugoza-padno od Trebnjega. Silna nevihta in grmenje je zopet prinesla v našo dolino točo, ki je opu-stošila še to, kar je bilo ostalo po prvi toči. Ljudstvo je obupano in ne pomni tako hudega razdejanja po toči kakor letos.
Žganjekuha. Vsi točilci alkoholnih pijač, ki želijo kuhati žganje v nastopni proizvodni dobi 1931/32 iz lastnih snovi, morajo to najpozneje do 15. avgusla t. 1. prijaviti pri pristojni občini.
Opozorilo. Vsi občani se opozarjajo na razglas, ki je na vpogled v občinski pisarni, kateri razglaša, da se morajo tudi ob glavnih progah opustili zatvornice, ako je to mogoče. Mesto zatvornic se na križiščih postavijo znaki v obliki križa sv Andreja.
Seja davčnega odbora. Včeraj je zasedal davčni odbor za politično občino Trebnje, ki je sklepal o došlih davčnih prijavah za leto 1931. Seji je prisostvovalo tudi nekaj interesentov, ki so ugovarjali proti previsoki odmeri davčne osnove. Odbor je uvidel nujnost in resničnost navedenih dokazov ter je upošteval stvarne primere. Sploh je davčni odbor imel pri razpravi pred očmi ne samo interes države, kako dobiti čim več dohodkov, ampak je upošteval tudi težko gospodarsko krizo obrtnika in trgovca, ki bi ga preobčutni davki lahko uničili. Seji je prisostvoval kot zastopnik Občine župan g. Josip Zupančič in odbornika g. Josip Miklič in g. Josip Žafran.
Prispevek za popravo pokopališča. Prihodnji teden bodo prejeli vsi davkoplačevalci politične občine Trebnje in kat. občine Sv. Štefan plačilne naloge za 24% prispevek za pokopališče v Trebnjem. Skupna vsota stroškov za popravilo maša 35.000 Din, ki bo krita s 24% doklado na vse direktne davke.
45-letnica litijskega pevskega društva »Lipa
«
Skoro bo praznovalo litijsko pevsko društvo »Lipa« 45-letnico svojega obstoja. Da ji damo vsaj nekoliko zadoščenja za njeno narodno in kulturno delo, priobčujemo te-Ie vrstice: Ustanovljeno je bilo 1. 1885. Društvo je prvotno imelo samo 12 članov moškega zbora. Vodil jih je takratni predsednik nadučitelj Josip Capuder in njega naslednik učitelj Ravnikar. Ker je pa mnogo članov pobrala »vetovna vojna, je takratni pevovodja pritegnil r društvo k sodelovanju tudi ženske in tako je nastal zbor, ki je takoj priredil več nastopov, n. pr. v Kamniku in Št. Lampertu. Največ zaslug za društvo pa ima vsekakor pevovodja g. Peter Jereb. Saj je v največji meri njegova zasluga,
da je »Lipa« obstala do danes.
Društvo bi se pa skoro razšlo zadnje čase, ker j« g. Jereb večkrat obolel in ni imelo pevovodje. V tej sili sta priskočila v pomoč učitelj g. Tavželj in g. Lajovic, brat komponista Antona Lajovica. Sedaj je prevzel vodstvo učitelj g. Pertol. Društvo šteje zdaj nad 70 članov.
»Lipa« je preteklo leto ustanovila tudi salonski orkester, ki se je že večkrat izkazal. Ustanovil ga je g. Darko Brilli. Njegovo delo za orkester lahko vzporedimo z delom g. Jereba za društvo. »Lipa« bo priredila v kratkem turnejo na morje, kamor ponese našo lepo slovensko pesem. Ob njeni obletnici pa ji želimo še mnogo uspehov. — O. Dr.
Od leve na desno so sedanji pevovodja g. Pertot, bivši zaslužni pevovodja g. Jereb, predsednik društva g. Jagodic in vodja salonskega orkestra g. D. Brilli.
Aretacija Iučanskega roparskega morilca
Ropar Jožef Likavec star znanec kriminala — Uspeh mariborske
policije
^laFibcF
m Sprejem češkoslovšklh Sokolov. K sprejemnemu pozdravu češkoslovaških Sokolov, ki potujejo na »Zlet na Jadranu« v Split in prispejo V Maribor jutri, v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 14. uri popoldne, bo prehod na kolodvor prost. Zato je vabljen k sprejemu vsakdo, kdor se more za eno uro odtrgati od dela ter čuti v srcu prijateljstvo do bratskega češkoslovaškega naroda, s katerim nas veže neomajna zvestoba v sreči in nesreči.
m Diplomski izpiti na državnem moškem učiteljišču. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca Todorja Vidojkoviča, profesorja na III. državni realni gimnaziji v Beogradu so se vršili v času od 1. do 19. junija na državnem moškem učiteljišču v Mariboru prvi diplomski izpiti po novem zakonu o učiteljiščih. Prijavljenih kandidatov je bilo 41, diplomski izpit jih je napravilo 31, reprobiranih za 3 mesece jih je pa bilo 10. Izpit so napravili: Agrež Franc (odlično), Arko Milutin, Bežan Viljem, Brumen Vinko (odlično), černec Adolf, Erniša Josip, Kavčič Janko, Kavčič Maks, Kerhlanko Franc, Kolar Vilibald, Kosi Ludvik, Kuharič Martin, Napast Anton, Oman Ignac, Pachner Leopold, Pepelnjak Ivan, Polič Branko. Rutter Ivan, Schmidt Vladimir (odlično), Senegačnik Adolf, Senekovič Alojzij, Serajnik Ivan, Šiftar Janez, Švajger Viktor, Tominc Milan, Tušek Bogdan, Ulaga Emil, Valenčalt Anton, žličar Franjo in Žurman Janko.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst m Maribor in slovenski radio. Preteklo je že nekaj let, kar imamo v Domžalah svojo radio-oddajno postajo, ki pa Mariboru, ki je v tako-zvani »mrtvi coni« prav malo ali nič ne koristi. Posledica je, da moramo neprestano poslušati po javnih lokalih in privatnih stanovanjih samo Dunaj, Budimpešto itd. Svoječasno se nam je obetala relais-postaja. Kaj je ž njo? Nekaj bo treba tu na vsak način ukreniti, da bo tudi Maribor imel korist od slovenskega radia.
ni Radi kvalitete in 'cone — samo »Karo te vije!«	985
m Nehajte! V Mariboru imamo dva jazz-banda, ki igrata po naših javnih lokalih in se pri petju »šlagerjev« skoraj dosledno poslužujeta nemškega besedila, če je že neobhodno potrebno, da se ti »šlagerji« prepevajo, potem naj se besedilo vsaj prevede, saj imamo dovolj ljudi, ki bi to izvrstno napravili. Zato zahtevamo, da se nemško prepevanje enkrat za vselej neha in pozivamo tudi merodajne oblasti, da storijo svojo dolžnost. Nemška pesem v kinu, nemška pesem v radiu in še pri jazz-bandu — je menda le že preveč!
m Moderne kopalne obleke in kopalue čevlje itd. — H. J. Turad, Aleksandrova c. 7.	1411
m Gasilska tombola v Studencih. Danes ob 14. url bo na robu studenčnega gozda tombola gasilskega društva v Studencih.
m Otvoritev čolnarne. Danes popoldne bo pri Treh ribnikih slovesna otvoritev nove čolnarne in veselica.
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
m Pijte original »CHABESO«.	1114
m »Vazdušna pošta«. Na tukajšnji glavni pošt.' so te dni namestili nabiralnik za zrakoplovno pošto, ki pa ima samo srbskohrvaški napis »Vazdušna pošta«, katerega občinstvo ne razume in meče vanj kratkomalo navadna pisma. Smo kot Jugoslovani za unifikacijo, ali samo dotlej, dokler ne škoduje javni upravi in občinstvu. Napisi, katerih naši ljudje ne razumejo, ne koristijo nikomur, zato bi bilo želeti, da se čimprej zamenjajo z razumljivimi.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Prodaja zaplenjenega blaga. Pri tukajšnji glavni carinarnici bo jutri, v ponedeljek ob
9.	uri dopoldne javna razprodaja raznega zaplenjenega blaga.
m Smrt. V Hotinji vasi je umrl včeraj tamkajšnji župan in veleposestnik g. Franc Pišek. Pogreb bo jutri ob 10. uri dopoldne v Slivnici.
m Trg v soboto. Na včerajšnji trg so pripeljali okoličani 4 voze s 50 vrečami krompirja, katerega so prodajali po 1‘50 do 2 Din kg. Čebule 90 bil • 4 vreče po 6 Din kg. Ostale cene so bile: zelje, glava 1 do 6 Din, kumarce ena 2 do 8 Din, fižol, 2 do 2-50 Din liter, fižol v stročju 8 do 12 Din kg, grah 5 do 6 Din, hren 10 Din, cvetača 1 do 10 Din, česen 18, čebula 6, ohrovt, glava 1 do 3, presno zelje 1 do 6, kislo zelje 5, kisla repa 2, buče 4 do 5, paradižniki 16, glavnata salaila 0-50 do 1'50, špinača, kupček 1, gobe 1, črešnje 3 do 8 za kg ali 2 do 3 liter, suhe slive 0 do 12 kg; sir vo maslo 36 do 40, čajno 44, kuhano 44 do 48, sir 3 do 5 hlebček, mleko 2 do 3 liter, smetana 12 do 14 liter, jajca 0-75 do 1 Din komad, med 12 do 20 Din, kokoši 30 do 45 komad, piščanci 25 do 60, race 15 do 25, gosi 30 d 40, ribe morske 20 ’o 24, kunoj 8 do 50. Sana je bilo 25 voz po 50 do 70 Din, slame pa 1 'n po 1-50 škop. Mesne cene: svinjina s kostmi 14 Din kg, izluščena 18 Din, riba 24 do 26, raje 18, salo 16, slanina 14. pljuča r srcem 10 Din, jetra 14, rebrca 16, glava z jezikom 12, ledvice 3 do 4 Din kos, noge 1 do 3 Din.
m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek jebilo 194 živali, kupčija je bila zelo dobra in je bilo prodanih 170 glav. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči 50 do 85 Din,
7 do 9 tednov 95 do 130, 3 do 4 mesece 160 do 250, 5 do 7 mesecev 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev 450 do 500 Din, enoletni 600 do 850 Din. Meso: kilogram žive teže 7 do 8 Din, mrtve teže 9 do 10 Din.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU,
Maribor.	1182
m Poškodba. Včeraj popoldne je neki šofer na trgu Svobode v prepiru napadel svojega tovariša 24-letnega Rafaela Mohoriča in ga tako udaril s kosom železa po kolenu, da je moral poiskati pomoči na rešilni postaji.
m Vlom. Včeraj zjutraj je neznanec vlomil v stanovanje bančnega uradnika dr. Ermina Jettinarja v Maistrovi ulici St. 5 in odnesel 00 Din gotovine in zlato brošo.
m Napad. V petek zvečer so fantje v Framu napadli 19-letnega viničarja Franca Votolena in ga s koli In noži tako obdelali, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico.
m Nezgoda. V petek dopoldne je peljal posestnik Josip Žiberna iz Gornjega Dupleka svojo ženo v bolnišnico. Na Meljski cesti je ženi nenadoma postalo tako slabo, da se je onesvestila in so jo morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico.
m Karambol. Na oglu Tattenbachove in Vetrinjske ulice je hlapec Henrik Horvat v petek zavozil z enovprežnim vozom v ročni voziček mlekarice Antonije Neratove. Voziček se je potrl in razlilo se je tudi mleko.
m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Anton V. in Josip B. radi beračenja, Štefan F. pa zaradi prepovedanega povratka.
m Nesreča delavea. Pri kopanju temeljev za neko hišo je plaz zemlje zasul in poškodoval delavca Andreja Korotaja. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Ptuj
Priključitev okolice. Mestna občina foraira priklopi le v okoliških občin Mestni vrh, Krčevina, Rogoznica in Breg k mestu. Toda te občine se krčevito branijo tej priklopitvi iz jasnega razloga. Načrt je sedaj tak, da se prve tri občine združijo v eno občino, ki bi štela 2000 prebivalcev in ki bi odgovarjala popolnoma določilom tozadevnega zakona. Občina Breg pa ima itak sama že čez 2000 prebivalcev in tudi ni razloga za priključitev k mestu.
Srednjeveške razmere. Po Ptuju se širijo govorice, da so na nekem veleposestvu v okolici Ptuja srednjeveške razmere. Pritožbe so prišle tudi na ušesa oblastem, tako, da so uvedla preiskavo, ki je potrdila v polnem obsegu tamkaj navedena dejstva. Dalje se tudi govori o nekem podkupovanju. Zadeva ima sedaj višja oblast v rokah. Zaenkrat toliko. K stvari se še povrnemo.
Prekmurje
Dobrovnik. Radovniško predavanje bo pri nas v nedeljo 21. t. m. Obenem bo tudi ustanovni občni zbor za rodovniški odsek. — Vsi vljudno vabljeni.
Presenečenje. Tatovi so vlomili v pisarno odvetnika dr. Vadnala, a so našli blagajno prazno.
Bogojina. Zelo pridno se pripravlja osnovna šola, da čim slovesneje zaključi šolsko leto. — Pripravlja se razstava slik in ročnih del, za zabavo pa igra in deklamacije. O stvari še poročamo.
Škofja Loka
Vol ga je pobodel. Mesarskemu pomočniku Bogataju Antonu, uslužbenem pri mesarju Matevžu Hafnerju, se je pripetila v ponedeljek popoldne nesreča. Pomočniku je zdivjal vol, žival je sunila z rogom Bogataja pod levo oko. Zaradi precejšne rane je moral pomočnik k zdravniku.
Nekateri napisi v Loki niso povsem pravilni! Olepševalno društvo bi tablice z napisom »k kopališču* lahko brez težav popravilo v »h kopališču«; cirilski napis »zabranjen put< pri Sori tudi ne odgovarja pravopisu. V cirilici je za črki >nj« le ena oznaka, ne pa dvoje.
Nov prevoznik za tovor. G. Oton Ravnihar si je nabavil za prevoz tovora lep tovorni avto znamke Ford. Novi prevoznik bo vozil v vse smeri, redno pa v Ljubljano.
Smrt vnetega športnika. V nedeljo zvečer je preminul v Karlovški ulici v starosti 20 let g. Gašperšič Miro, zaposlen pri gradnji nove šole v Škofji Loki. Pokojnik je bil dobro poznan v športnih krogih. Pri SK »Sokol« je odigral kot gost nad 20 tekeVn. Pogreba v torek popoldne so se udeležili prav mnogi prijatelji in znanci, med njimi deputacija SK »Sokola«. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu; preostalim naše sožalje!
Trzin
Razširitev ceste. Te dni so začeli z merjenjem za razširitev ceste, ki pelje na Men geš in dalje proti Kamniku. Cesta je dosedaj res ozka, za avtobuse, ki vozijo pa sploh preozka, posebno za srečanje. Sicer pa bo razširitev največ koristila Kamniku. Da pa nekaterim posestnikom ni po volji, ko bodo morali odstopiti del sadnega vrta ali njive, je samoobsebi umljivo.
Stavbeno gibanje. Letošnjo spomlad so zrastle še kar tri nove hiše. Kot pa vse po pripravah kaže bosta do jeseni še dve zgrajeni.
Toča. Tudi nas je zadela tako kot še dolgo ne. Tako debele toče ljudje ne pomnijo. Posebno so uničena žita.
Elektrifikacija. Iz črnuč do železniške postaje so s stranskim vodom že prišli; žica še ni napeta. Sedaj pa so odnehali, ljudje pa komaj čakajo in ugibajo, kdaj bodo lahko še postavili petrolejke v kot. Tudi za transformator so se premislili in ga bodo postavili na koncu vasi, da bo bliže Loki. Bo torej za Trzin in Loko skupen transformator, da bo stroškov manj.
Cerknica
Javni nastop Sokola. Preteklo nedeljo je imel cerkniški Sokol svoj vsakoletni javni nastop. Prireditev katero je otvorila ženska deca s prostimi vajami, se je vršila popoldne pred sokolskim domom. Moška deca je izvajala »Mlade vojake«, nakar so sledile proste vaje članic. Za članicami so člani jako lepo odtelovadlli Murnikov »Naprej«. Po kratki pavzi so prikorakale 3 vrste članov, ki so nastopili na orodju, in sicer na drogu, bradlji in konju. Za jako lepo izveden vaje na orodju so člani želi mnogo priznanja. Po končani telovadbi se je razvila ob zvokih domače gasilne godbe prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Prireditv, ki Je bila ena prvih v našem kraju, je bila slabo obiskana. Mimogrede naj omenimo tudi zastonkarje (v prvi vrsti ženske!), ki jih je bilo toliko, da bi kmalu podrli novograjeno ograjo. Od bratskih društev so jako častno posetili prireditev Sokoli iz Loža in Borovnice.
Suša. Vedno je tako, da ni nikdar z vremenom v redu. Prej smo se vedno jezili nad dežjem, sedaj ga pa od nikoder ni. Solnce vsak dan prav pošteno greje in ljudje se v resnici bojijo suše. Tudi jezero polagoma že presiha. 3e razume, da sedaj ribam zelo slaba prede, če je količkaj velika, pa mora narediti smrt, kajti ribičev je sedaj vse polno na jezeru.
Hivji lovci v litijski okolici
Litija, 20. junija.
Uspehi dveletne zaščite srn so se pokazali tudi pri nas posebno v revirjih »Litijskega lovskega društva«. Pretekli teden je našel lovski čuvaj Miha Kokalj na Mravljišah ustreljeno srno, rav-notalco ta mošnji kmetje posestnik Bratun lepega špičaka in Jaka Ilribski, posestnik, krasnega šesteraka. Srne so obstrelili divji lovci, ki jih kljub vestnosti 4 lovskih čuvajev in majhnega prostora, na katerem so našli srne, niso mogli izslediti. Pred dnevi so našli srno celo blizu cerkve Št. Jur, ki so jo ujeli psi. Srna je bila obstreljena, ker sicer je nemogoče, da bi dveletno srno ujeli psi.
Kako nesmiselno bi bilo še nadalje ščitili srno, vidimo že v tem, da je v dveh tednih padlo od divjih lovcev kar 6 komadov srnjadi. Kaj takega se ne spominjajo niti najstarejši lovci.
Cigani - vlomilci
Ljutomer, 18. junija.
Preteklo noč so vlomilci posetili trgovino g. Viktorja Zadravca v Vigričevcih. Trgovec je zaslišal ropot in šum ter je 8 streli iz samokresa pregnal zlikovce. Misleč, da je nevarnost minila, je zoipet zaspal, toda vlomilci se niso pustili kar tako odpraviti. Poskusili so svojo srečo vdrugič in zdaj jim je uspelo vdreti v trgovino, odkoder so odnesli za približno 25.000 Din blaga. Medtem se je že danilo, kosoi so šli na travnike, opazili vlom in vlomilce ter jih začeli lovili. Enega iz tolpe so ujeli, bil je cigan Kolcaš Ivan iz Strigove, drugi pa so odnesli pete. Trgovec je dobil že nekaj ukradenega,blaga nazaj, cigan pa čaka sodbe v ljutomerskem sodnem zaporu. Morda se bodo pojasnili sedaj tudi vlomi v trgovino v Ljutomeru in okolioi, ki so lani razburjali prebivalstvo. Med pobeglimi vlomilci so štirje cigani z imenom Horva, eden se piše Kovačič, eden pa Kolcaš Matija. Vsi so iz okolice Murske Sobote.
Trbovlje
Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode že širi svoje obzorje. Po uspelem koncertu v Trbovljah bo nastopil z Premrlovimi skladbami povečanim sporedom na Petrovo 29. junija v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Zborov pevovodja učitelj g. Šuligoj Avgust nam jamči, da bo prireditev uspela.
Posnemanja vredna dobrosrčnost. Soproga uradnika podjetja Ing. Dukič in drug ga. Marija Babič je kupila hčerki rudarja Marka Tr-žan, Tereziji k prvemu sv. obhajilu novo obleko in čevlje. Starši in hčerka se s tem plemeniti dobrotnici iskreno zahvaljujejo.
Predavanje In občni zbor protituberkulozne lige. K našemu včerajšnjemu poročilu o predavanju o jetiki nas obvešča tukajšnje vodstvo protituberkulozne lige, da to predavanje ne priredi Sokol marveč liga. Po predavanju, ki bo v ponedeljek ob pol 7. uri zvečer v Sokolskem domu, se vrši istotam občni zbor protituberkulozne lige z volitvijo novega odbora. Vabijo se tudi oni rudniški nameščenci, ki so v zadnjem času pristopili k protituberkulozni ligi.
Rajhenburg
»Težke ribe« na Senovem. S »težkimi ribami« je menda Prostovoljno gasilno društvo na Senovem zaključilo letošnjo gledališko sezono.
Rudarjeva nezgoda. Pretekli teden se je zopet pripetila v rudniku na Senovem težja nesreča, koje žrtev je postal Dragotin Sadar. Kako je prišlo do nesreče, zaenkrat še ni točno ugotovljeno. Ponesrečenec je dobil zelo težke poškodbe na glavi. Zdravi se v javni bolnici v Brežicah. Letos se v našem rudniku vrste nesreča za nesrečo, vendar je pa skoraj vedno kriva nesreče neprevidnost.
Odprta noč in dan so groba vrala. Pretekli leden je umrl v Briani vinski gori Sremiču 82-letni Anton Omerzo. Pokojnik je bil med ljudstvom zelo priljubljen kar je tudi pokazal izredno lep pogreb. Vse svoje življenje je bil vnet gasilec in je bil odlikovan s častno kolajno. Na zadnji poti so ga spremili tovariši-gasilci, lci so bili zastopani iz vseli posavskih krajev. Gasilska godba iz Krškega mu je za slovo zasvirala par lepih žalostink. Naj v miru poživa blagi mož, a mi ohranimo mu časten spomin!
Dolenjske Toplice
Nevihta. V torek 9. t. m. je topliško dolino obiskala nevihta, ki se je posebno razbesnela okoli Soteske ter uničila vinograde in vse poljske pridelke. Ljudstvo v prizadetih krajih je že itak revno, nima mnogo polja ter je navezano le na zaslužek na žagi v Soteski, zato je še bolj obupano.
Kopališka sezija se v zadnjem času lepo razvija. Dnevuo prihajajo kopališki gostje, večji dotok kopaliških gostov se pričakuje ob sklepu šolskega leta.
Gasilno društvo bo letos proslavilo 50-letnico svojega obstoja, na kar najslovejši način v nedeljo 26. julija. Na pomembno slavje je gasilno društvo prav marljivo pripravlja.
Št. Jurij ob južni železnici
Nesreče. V sredo 17. t. m. je nekemu motociklistu tik pred gostilno g. Mastnaka pri tem, ko se je izognil na cesti stoječemu vozu, spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je izpahnil rolko v rami. Njegovi sopotnici se ni, razen male praske, zgodilo ničesar. Vozaču je nudil prvo pomoč tukajšnji zdravnik g. dr. Svetina. — Zasebni uradnik g. F. R. se je v četrtek tako nesrečno zaletel s kolesom v kup kamenja na cesti, da se je ves opraskal in raztrgal.
Podružnica CMD v št. Vidu pri Grohelneni priredi danes popoldne pri g. Naratu veliko vrtno veselico s srečolovom. Ob slabem vremenu bo veselica v gostilniških prostorih g. Narata.
Preureditev mlekarne. Tukajšnji mlekarnar g. Jerlež bo v svoji mlekarni uredii parni obrat.
Ureditev ceste. V pelek so začeli z dviganjem ceste od trgovine g. Adama Kinola do železniškega prelaza. Cesta je v zelo slabem stanju in je skrajni čas, da se jp uredi. Kamenje vozijo iz kainuolcMnov v Šibeniku.
Jesenice
Popravek. V članku »Zanimiva najdba« priobčujemo z Jesenic v petkovi izdaji »Jugoslovana« čitaj »nemogoče« mesto »mogoče« in naj bo s tem smisel stavka popravljena.
Kam danes? Danes priredita deška in dekliška osnovna šola na Jesenicah razstavo ročnih del, pismenih šolskih nalog in drugega. Učiteljstvo in deca prosita za obilen poset občinstva. Starši in prijatelji mladine iskreno vabljeni. Razstava je odprta od 9. do 18. ure. Popoldne se vrši na Koroški Beli sokolska tombola tamkajšnjega sokolskega društva.
Danes teden bodo obiskali Jesenice koroški Slovenci iz št. Jakoba. Na jeseniškem sokolskem odru bodo vprizorili znano »Miklovo Zalo«. Narodna zavest zove vse Jesenice, da počaste naše brate s Koroške v čim večjem številu.
Ameriški Slovenci so na potu v domovino. Na praznik sv. Petra in Pavla bodo šli skozi Jesenice, kjer se jim pripravlja prisrčen sprejem.
V nedeljo, na Vidovdan bo blagoslovljena prenovljena jeseniška župna cerkev. Cerkvene obrede bo izvršil ljubljanski škof dr. Gregor Rožman.
Poziv društvom na Jesenicah. Narodni izseljeniški odbor vabi vsa društva na razgovor o sprejemu ameriških izletnikov, ki bo v ponde-ljek ob pol 20. uri v občinski posvetovalnici. Predsedstvo sprejemnega odbora na Jesenicah je prevzel g. dr. Fračišek Kogoj, olcr. zdravnik na Jesenicah. Sestanka se udeleži tudi tajnik Narodnega izseljeniškega odbora iz Ljubljane g. Kravos. Društva prosimo, da gotovo odpošljejo na ta razgovor svoje odposlance.
Zagorje
Izpiti za strojevodje. Ozkotirne rudniške železnice ni več. Nadomestila jo je normalnotir-na, iz Hrastnika pa so poslali stroj, ki opravlja sedaj sam to, kar je prej vršilo več malih strojev. Nadeli so mu ime, »ramparslca smrt«, ker je sedaj odpadlo vse nakladanje na tako-zvanih rampah na kolodvoru. Za strojevodje se je zhtevalo izpit, ki se je vršil na toplišlci šoli. V izpraševalni komisiji sta bila gg. ing. Fine, šef kurilnice drž. železnic v Ljubljani in Jenko. Izpit je obsegal praktični in teoretični del ter so ga prav dobro napravili gg. Šober Franc, Grčar Rudolf, Kovač Konrad. Ritter Franc, Vidic Ivan in Rus Hinko. Izpit je položilo tudi šest zaviračev. Čestitamo!
Vročina in kopanje. Vsak je prepričan, kako zelo je potrebno naši dolini javno kopališče toda zgane se nihče. Sava ni neprimerna za nas samo vsled oddaljenosti, temveč posebno za. V*: ker je silno nevarna in zavratna. Zatorej bi bilo skrajni čas, da se začne misliti vsaj na ureditev zasilnega kopališča.
Nogomet. Popoldne ob pol 18. uri bo prijateljska nogometna tekma med SK Zagorje in SK Hrastnik.
Kolesarska dirka. Start ob pol 6. uri zjutraj pri gostilni Ernejc, cilj istotaui. Teliko je zanimanje za polževo dirko, ki bo ob 10. — Start pri rudniški restavraciji.
Braslovče
Odprta noč in dan s0 groba vrata. V nedeljo je po težki bolezni preminul g. Matija Puncer v 77. letu starosti, oče pokojnega Srečka Puncerja, ki je prvi daroval življenje za komaj nastalo Jugoslavijo na koroški fronti. Pokojni je bil tudi soustanovitelj mozirskega sokola. Pokojnika smo pokopali v torek in prav lep pogreb je pokazal, da je bil pokojni prav priljubljen. Ohra-v sP°.m‘llu žalujočim iskreno sožalje!
Obdarovanci. Ob zaključku obrtne šole v Braslovčah sta bila obdarovana kot najboljša učenca Ivan Baš, krojaški vajenec pri g. Strožerju Konradu, krojaškemu mojstru v Braslovčah, in Marica Rojšekova, šivilja pri ge. Ivanki Robida, šivilji v Braslovčah. Od obrtne banke sta dobila hranilno knjižico z vlogo 100 Din. Želimo posnemalcev pri denarnih zavodih.
Na banovinski cesti iz Polzele v Braslovče je pri križu velika jama. Želeli bi, da jamo zopet zasurjejo, da ne bo nezgode.
Litija
Za sokolski nastop 5. julija se vsi oddelki pridno vežbajo ter se že sedaj vsa bratska društva opozarja na to prireditev, za to pa po-setite danes bratsko društvo v Trbovljah, kjer se vrši letni telovadni nastop, železniške zveze so prav ugodne.
Za tolarje jim je šlo... Pred kratkim je šla K. Micka iz Potoške vasi k svoji stari materi v bližnje Retje na obisk. Ob tej priliki je prejela v dar več zlatnine in nekaj zlatih tolarjev »križevcev«, kar pa ni bilo všeč njunim tetam, ki so pri vratih prisluškovale. Nastal je spor, ki je končal s tem, da so preteple Micko in ji vzele že podarjene stvari, pa tudi mati, ki jo je branila, je zadobila med ruvanjem nekaj poškodb.
Razgreti naborniki. Te dni se je pripeljalo v Litijo nekaj nabornikov. Po končanem naboru so se kot običajno napili in potem divjali kot blazni s konji po Litiji. Ker so pri tem tudi nečloveško pretepali konje, so jih orožniki aretirali.
šolska razstava. V nedeljo 21. junija bo odprta ves dan od 7. do 19. ure zvečer razstava risarskih in ročnih del na litijski osnovni šoli. Ker je ta razstava prva te vrste v našem okraju in prva na tukajšnji osnovni šoli, bo ta prireditev gotovo vzbudila zanimanje vseh sta-rišev in prijateljev šolstva. Vljudno vabljeni vsi.
Marenberg
Renoviranje larne cerkve. Te dni so pričeli s prenavljanjem farne cerkve. Lansko leto so jo v notranjosti lepo preslikali in preuredili, sedaj pa jo bodo popravili tudi zunaj. — Slcoro vsi tržaui v sredini trga so letos na novo prebelili svoje hiše, tako da ima trg sedaj zelo prijazno lire. Prav je, da gledajo tržani tudi na zunanjost trga. posebno sedaj, ko so že začeli prihajati letoviščarji.
Kaznovani morilec. Jurij Džebelan, ki je pred meseci ubil znanega lesnega trgovca iz Vuzenice Lorenoijo Franca v Perlezu, je bil obsojen radi uboja pri sodišču v Pančevu na 8 let ro-bije. O tragičnem dogodku, ki je vzbudil po vsej Dravski dolini toliko razburjenja in čiHlovanja, je takrat obširno poročal »Jugoslovan«.