95. številka.
V Trstu, v sredo 27. novembra 1889.
Tečaj XIV.
„E O IN O S T"
izhaja dvakrat dh teden, vtotko iredf in loboto ob 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
vse leto gl. fi. —; izven Avst. H.— gl. za polu leta „ 3.—; . w 4.50 „ trn Setrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 , Ponamifne številke ne dobivajo t pro-dajainieah tobak« v TntU po & nor.,
T Gorici in * Ajdovščini po * noy. Na naročba brez prilotene naročnino >« upravništvo n« ozira.
EDINOST
Vni dopisi ne poSiljajo orednUtru ▼ ulici Carintia St. 25. Vnako pismo mnr* hiti trankoTano, ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Kokopisi na ne vračajo.
Oglasi in oznanila rakune po 8 nov. vrsiu-ft v petitu ; xa nailOTO t. dnbelimi črkami ne plačuje prestar, kolikor bi g*
obseglo navadnih vrstic. Podana, javne zahval«, oimrtnics itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inaerate pr«. jem a upravniitvo V ulioi Carintia JŽ8. Odprte reklamacije so proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■ v •iiinmt .mil
Iz Istre.
i
Iz Putja 19. novembra 1889.
Časi, ko je germanizujoča stranka po Kranjskem absolutno gospodarita, so minuli definitivno, za vedno. Rilo je pa tudi absurdno, da je mala stranka — ne stranka, ampak neznatna frakcija, podprta od starokopitskega, iz gole komoditete narodnemu pravu protivečega se birokrat-siva zaukazovala ogromni večini prebivalstva, ko je najgnjusnejše kruhoborstvo in temu povsod in vselej sledečo renegatstvo nadvladalo pravo, čisto in narodnemu — moralnemu in materijalnemu — služeče rodoljubje, ko sta vohunstvo in denuncijacija praznovala svoje orgije; ko so se vsi tisti §§. osnovnih državnih postav točno izvajali le tedaj, ko je bilo izvajanje to na škodo narodnosti naši, ako so tem po* tom mogli iikanizovati stranko naio, družtva naša, somišljenike naše. Bili so to časi, katere najbolje karakterizujemo z besedami vnebovpijoča krivica.
In vender je bila ta doba nasilstva po Kranjskem le prijetna idila, ako j o p r i m o r j a m o z razmeramipo Istri, Mnogo kateremu zdelo se bode, da pretiravamo. Temu se ne čudimo, kajti po našem monenju skoro da ni mogoče, da bi kdo imel pravi pojem o odnošajih naših, ako ni mej nami živel, ako ni od bližje ogledal način bojevanja nasprotnikov naših.
Kranjski nemškutarji so se trudili, da bi vsaj navidezno opravičili postopanje svoje; natezali so §§. in predpise na vse strani, dokler ti-le neso dobili take oblike, kakoršne so gospoda Želeli, da so jih mogli omečiti po svoje in jih nadeti kot pravni titel nepošteni svoji taktiki.
Moralni nazori stranke, katera hodi taka pota, gotovo neso uzorui, ampak kažejo nam mej stranko — moralni propad. Ali nekoliko, vsaj iskrico sramote
slutimo vender pri takih ljudeh, ki vs.ij skušajo opravičevati krivice, katere delajo drugim, ki tHko priznajo, da je treba imeti nekoliko ozirov — za javnost.
Nasprotniki naši po Istri ne poznajo takih ozirov do nas in do javnosti. Njihov politični katekizem ima le malo pravil, ki se nekako tako-lo glase: Ako imaš oblast v rokah, izkoristuj jo do skrajnosti, in ako se oškodovani pritožuje, zasmehuj ga; izogni se postavam, ako pričakuješ od tega dobička; čut dostojnosti bodi v,-nki stranki nepotreben luknus; čut pravico-ljubja in resnicoljubjn je balast, ki ovir« agilnost stranke; kardinalno načelo vsakemu pravemu Italijanu pa je; bodi n «•• hvaležen državi, katera te o b-s i p I j o r, dobrotami, ako drsava ta — ni italijanska.
Tako nekako se glasi katekizem naših preganjalcev in oni se vedejo v njega zmislu do zadnje pičice.
Da bi šlo po volji te sodrge, ne imel ( bi slovanski živolj, to je večina prebivalstva, ni jednega zastopnika v deželnem zboru. Pene se same jeze, ker je vlada pokazala vsaj nekoliko ocirnosti do nas, imenovavši Dukič-a deželnega glavarja namestnikom. Na poslance nafte lete najgrše psovke, ker so volili izmed sebe jednoga deželnega odbornika, da bi tako odpomogli kričeči krivici brezpravja, pod katerim vzdihujejo občine narodnosti naše po Istri. Pa motil bi so, da je vzrok takemu postopanju le v idealnem navdušenji! za narodnost italjansko in trdnem politiškem prepričanju. O ne, stvar ima drugo, jako prozajiško stran. Pod figovim peresom političkih načel tiči grdi egoizem; politička agitacija zakriva nujutnazanejše ko-riatolovstvo, ljudje, o katerih bi mislili, da so prvi paladini italijansko kulture, neso nič druzega. nego prav navadni oderuhi, | kateri bi prišli — da ne žive v ti provin-
opAro grdemu ovaduštvu. Vest ta došla nam je iz zanesljivega vira.
Take so torej panslavistiške opletke t Sedaj tudi vemo, kak6 nastane ruska propaganda.
A gospodje smejo biti zadovoljni, kajti v novejšem času dobili so y svojem poslu denuncijantovskem zaveznika, kjer bi ga
PODLISTEK. O ciganih na Erdeljskem. *)
(Po W. Hausmann-u spisal Gradimir.) **) Kdo li ne pozna ciganov P V celih tolpah se ta črna, umazana, razcapana, za-nikarna druhal vlači od vasi do vasi, kjer je ljudem večkrat v veliko nadlego. Vsak otrok ao boji ciganov saj žugajo nespametne matere večkrat avojej poredne) deci: „Le počaki, ciganje pridejo po-te 1" In kako znajo ti črnuharji beračiti! V hišo prihajajo ter prosijo: „Mati, za Boga, dajte malo kruha!" In, ko ga dobijo, še neso zadovoljni; zdaj hočejo slanine, zdaj to, zdaj ono, sploh : nenasitni so. Kjer se jim pa ponudi prilika, radi kradejo.
Cigrnke so znane vedežcvalke „Pokažite roko, povem vam srečo", pravi umazana ciganka ter se kaže, kukor bi iz Črt na dlani čitala tvojo bodočnost. Časih ti tudi povč številko, katere ti svetuje igrati na loterijo. Neumni so ljudje, ki verjamejo takim Bloparnkim, umazanim ciganskim ba-
*) i'] r <1 e 1 j a k a je avstrijska dežela na jugovshodu Ogcrske.	Pi«.
**) „Učitelji, brigajooi so za stanovsko Čast" v „Popotniku" naj nii oikari ne zamerijo, da so /.« zopot tukaj služim starega pinatoljskega svojega imena ! . . .	Pii,
buram 1 Co bi res vodele za srečo, poiskale bi si jo najprej same! Tako bi si vsaj moral misliti vsak pameten človek. —
Sreča li dobro oblečen človek cigane na planem, tedaj se vsuje cela tolpa po-lunagih ciganskih otrok za njiin. „Dajte, dajte jeden krajcar, pa bodem tri leta za vas molil". Tako ti zna blebetati vsak ci-ganček, ki jo komaj shodil. Se ve, da po-božnosti, poštenosti ciganje no poznajo. Ljudstvo to ki večinoma roma neprenehoma po svetu in nema nikjer stalnih stanovanj. Delo, resno delo, cigani mrzč, in le redki so, ki si medpotoma služijo kak krajcar z vezanjem loncev ali s kakim drugim rokodelstvom. Nadarjeni pa so več ali inenj za m u e i k o, in marsikateri cigan se sam od sebe nauči prav dobro igrati na gosli ali na kako drugo godalo. Želeti bi pač bilo, da bi se lenobni in nespodobni ciganje, kolikor mogoč, odganjali iz naših vuai, in eicer zato, ker so posebno naSej mladini čestokrat v pohujšanje. Naj bi se torej slavna županstva vestno posluževala pravic, katere jim v tem obziru daje postava.
Odkod pa so ciganje P utegne vprašati marisikdo. Prvotna njih domovina je Indija; oil tu so se razkropili po Aziji, Afriki in Evropi. Kedaj so ciganje Indijo
ciji neverjetnosti, ampak kje drugje — prvi t. obstoječimi postavami v konflikt.
Ni je znabiri na svetu pokrajine, kjer bi našli z ozirom na obstoječe, do srca segajoče siromaštvo toliko bogatašev — bogatašev, ki mnogo mnogo tehtajo — nego v Istri. Ni-li to anomalija v narodno gospodarskem obziru ? Glede na ta faktura
vidimo žalostno razmerje pred sobni na dlani,....... .. ,	,,..,.
....	. ' , .	i bih najmanje pričakovali, nek ljubljanski
Ua jih mnra na stotine stradati zato, dal , . . ,	, , .
. ,	. , . . . alovenski časopis pokazal Be je na pozo-
so jed en sam masti. Kakor črna živina1 ... Tr. . r . . .	,
,..,., . . . ; rišcu. Ldaril je na iste strune, na katere mora ubogi naš seljak trpeti in sad teira1 . A	....	« ...
, .	,	... . . i »irtuvozno nabijajo nasprotniki naši.
truda zleze navadno v nikdar siti žep
oblastne signorije. Lokavi in prefrigani! Italijanski iu nemški listi kličejo ta gospodje *nali so naše ljudi tako zvabiti 'ist kot klasično pričo proti narodnosti naši. v svoje mreže, da si reveži ne morejo J8ti 8tue kiti zadovoljen na tem uspehu, pomoči ni na jedno, ni na drugo stran. Ne Pa mi Slovenci izven Kranjske. Mej Gospoda so naložili svoje kapitale, kakor	"budila je najnovejša taktika tega
so le hoteli; pri nas je pač „die hochste liBta občo indignacijo. Dogodek v Poddragi Fructificirung" v bujnem cvetju. Uničili leži gospodom v kosteh. Tudi mi obža-so ljudstvo naše m aterijalno in lujemo, da je takć daleč prišlo, a mo-
uničili ga bodo, ako ne bo prav kmalu pomoči, tudi moralno. Slovanski krogi naj bi ne prezirali bolestnih naših vzklicev.
Rekli amo gori, da Italjani niti no skušajo opravičevati, ali vsaj v milejši luči kazati uasilstev svojih proti nam, da so twcj brezozirni, cinični do skrajnosti. Taki so res z ozirom na nas in javnost. Ako je pa treba slepiti navzgor, ako hočejo slepiti vladine kroge, potem pa gredo ti poštenjaki med denuncijante.
tivov ni iskati tam, kjer jih ni, in gospodje naj ne poiščejo krivdo tam kjer je ni. Prave vzroke vemo vsi in ve jih tudi m e n j e n i I i a t. Da jih pa vender le drugod išče, to ni lojalno. Kooperacija klerikalnega lista z neizprosnimi našimi narodnimi protivniki in zajedno z a n i k o-valci vseh verskih resnic, to je pač žalostna prikazen. Mogoče, da je posel ta lukra-tiven, časten pa gotovo ne, najmanje pa rodoljuben. Mi Slovenci izvon Kranjake moramo se s vsemi štirimi braniti proti sam-
ničenju dinastiške nelojalnosti in v trenutku, Ruske agitacije, ruski denarji, pansla- ko imamo y ^ pogMu Tđe roke ^
posla, pa priskoči slovenski list lažnjivim nasprotnikom na pomoč. Mi ne vemo kako bi kvalifikovali tako početje, ki so ne da opravičiti, sodi je ali z liberalnega ali klerikalnega stališča. Hvala Vam lepa hvala, goapodje za tako početje. —č.
vistiške spletke, to je roba, ki Be sedaj na debelo spečava na našem politiskem semnju. Ker pa vsa ta sumničenja neuiajo nikake ruelne podlage, razkade se prehitro, ne da bi zapustile efekt.
Nu, gospoda si znajo pomagati. Nameravali so namreč nakupiti po tu-1
po ...j
kajŠnem bankirju Fragiacomu ruskih rublje v, razdeliti jih meji ljudstvo in tako napraviti trdo
zapustili, ni gotovo; vender ue pred 1000
1. po Kristu. Leta 1322 jih nahajamo na otoku Kreti, 1346. 1. na otoku Krfu in 1376 1. v Valahiji. Največ se jih nahaja po deželah dolnje Drave, na Ogrskem, v Valahiji itd. Vseh skupaj je kakih 600.000 duš.
Ciganje so seliven narod v pravem pomenu besede. Večkrat ao uže skušali, da bi jih kje stalno naselili; toda zastonj. Le na Ogrskem in Erdeljskem se nahajajo nekatere ciganske naselbine v bližini nekaterih večih krajev. Ciganje govore s v o j jezik. Omeniti nam je na tem meatu to, da je naš slavni rojak, jezikoslovec dr. Miklošič, vpokojeni vseuči-liški profesor na Dunaji, ciganski jezik proučil ter o njem spisal učeno knjigo.
Rekel sem, da imajo ciganje na Erdeljskem svoje naselbine. Življenje teh ciganov hočeia tu nekoliko obširneje opisati.
Kočo erdeljskih ciganov pričenjajo zmerom koncem vat*i. Sestavljene so iz različnega gradiva ali tvoriva. Spleto jih n. pr. iz vrbovine ter pokrijejo s turšič-nirni stebli ali z gosto travo; vse pa dobro zamažejo z vlečno ilovico. A zidane niso po kakem splošnim redu ali pravilu. Tu stoji koča. obrnena sč svojim licem ali ospredjem na deželno ccato, tu zopet
druga z lego uprav nasprotno itd. Uže po zidanji lahko sklepamo, da ciganom omika ni znana. Nekoliko drugače je pač pri onih ciganih, ki so se naselili blizu mest, n. pr. blizu Sibinja, Kološa, Braševega ali blizu Bistrice; ti so se nekoliko bolj navzeli omike svojih sosedov. Po takih krajih vidimo uže lepše ciganske hiše. Posebno velja to o ciganih, ki žive pri Bra-ševem in katerih je celo predmestje. Tu vidiš čedne ciganske hišice, z pravilnim dimnikom. Cigansko koče drugod ao večinoma brez dimnika; dim si išče in najde izhoda, kjer mu drago. Iliše braševskih ciganov imajo tudi svoja okna, čeprav tako majhna, da komaj glavo pomoliš skozi. — Pa cigan tudi večih oken ne mara. Boji se mraza, in, če hoče uživati svežega zraka, solnčiti se, ali opazovati mimo idoče ljudi, vleže se na prag svoje hiše ali pa pod kap.
Pa tudi zunanjost braševskih ciganskih hiš ni zanemarjena. Ciganje svoje hiše lepo pomalajo in kažejo v tem dober okus. Tu pa tam se svetli iznad kake hiše svetel, plehast, velik križ, kar kaže, da živi v srcih nekaterih ciganov venderle nekaj verskega čuta.
Toda tudi ta čednejša ciganska domovanja neso postavljena po kakem stal-
Deželni zbori.
Kranjski.
(8. seja dne 31. oktobra.)
Nekatere prošnje se izrore dotičnim odsekom kakor tudi poročilo deželnega odbora ■ proračunom dež. zaklada.
Poslanec Hribar utemeljuje svoj samostalni predlog ob ustanovitvi hipotečne banke t daljšem jedroviteni govoru katerega prinaša ? celoti „Slov. Narod". Občini Radence na Dolenjskem se na predlog posl. Detele dovoli za napravo ceste podpora 1435 gld. in neobrestno posojilo. Vzame se na znanje poročilo odseka za letno poročilo dež. odbora, o letnem poročilu, ki opisuje praznovanje 40 letnice presv. cesarja. — Baron Rechbach poroča o odpisu davka nekaterim občinam. Odpisalo se je 16.800 gl. davka. Dalje poroča o izkazu neposrednjega davka s prikladami vred za 1. 1889. Mej katerimi davki stoji v izkazu tudi svota 35 tišoč 911 gld. 121/, kot pristojbine za iztirjavanjo davkov, kar poslanec Pakiž obžaluje ter želi, naj bi se davki od revnejših ljudi ne iztirjavali tako strogo in naj bi se vlada naprosila, da bi se za eksekucijo račutiilo 5 kr. k večjem 10 kr. ne pa jeden goldinar kakor dosedaj.
Predlog posl. P a k i ž a se izroči odseku za letno poročilo dež. odbora v poročanje.
Poslanec Hribar opomni državne podpore za melijoracijske namene obžalujoč, da od svote ki jo vlada v to dovoljuje, ▼dobiva Kranjska komaj l°/o. Govorita še Detela in Povše; poročilo se vzame na znanje in predlogi odobre.
Poslanec S u k I j e spominja uravnavo Krke in nesreče Dolenjske ter prosi dež. namestnika barona Winklerja, da stori kaj za Kostanjeviški okraj.
Baron \V i n k 1 e r odvrača, da se v kratkem ugodi želji posl. Šukljeja. — Poročilo o zakladu za posuševanje ljubljanskega barja se odobri.
Poslanec Povše izvestuje o poročilu deželnega odbora zaradi prenaredbe vodnega zakona, koje se vzame na znanje. Isti poslanec poroča tudi o podpori za šolske vrte, za vodnjake v Unci z namenom, da se najde nadjana voda na Krasu itd. Poslanec Stegnar predlaga, da se v poročilo dež. odbora sprejme tudi poročilo o šolskih vrtih.
Povše predlaga, da se naroČi dež. odboru, da skuša doseči od dež. vlade, da se državna osrednja drevesnica decentra-lizuje, kajti sedaj ista stavi precejšnjih ovir uspešnemu pogozdovanju.
Poslanec H u r n i k toži, da se gozdi v deželi posekujejo ter da bode Gorenjska, Dolenjska in deloma tudi Notranjska kmalu podobna Krasu, katerega vlada sedaj pogozduje ter predlaga strožje postopanje vlade v gozdarskih zadevah in decentralizacijo osrednje drevesnice. Predlogi se sprejmejo.
Poročilo deielnega odbora kaže 3 milijone 36.506 gold. novih hipotečnih dolgov, razbremenitve znašajo 2,515.571 gold.
Poročilo o posojilnicah na Kranjskem kaže, da jih je bilo 10 io da so imele denarnega prometa 2,264.703 gold. kar se vzame na znanje kakor tudi nekatera druga poročila.
Poslanec Pfeifer toži nad premajhno skrbjo poklicanih oblastev o priliki razgrajanja osepnic na Kranjskem ter daje nekatere dobre nasvete. Suklje poroča o pobiranju deželne naklade za žgane opojne tekočine. Dohodki do 1. septembra so znašali 106.246 gold. ter predlaga naj se poročilo vzame na znanje, fin. ministru izreče zahvala in 5% čiste svote primerno razdeli. Uslišijo in odklonć se še nekatere prošnje in seja sklene.
Nadaljuje se popoludne ob 2. uri. Povše poroča v imenu narodno gospo* darskega odseka o deželno kulturnih in zdravstvenih stvareh. Na predlog poslanca Pakiža se obljubi posestniku Adamiču v Dobrepoljah primerna podpora, ker je svojimi stroški izčistil požiralnike, v katere se izliva Rašica pri Ponikvah ter s tem prišel na beraško palico. — Deželni odbor povoljno poroča o raznih zgradbah, popravah in uravnavah voda, kar se vzame na znanje.
Povše priporoča, da vlada zdaljša in zboljša brambeuo zgradbo pri Stožicah, kjer Sava ućinja veliko škode. Razprede se razprava o urejevanju Save in pritokov katere se udeleže Žvegelj, Winkler in Krsnik.
Poslanec Lavrenčič izreka nujno prošnjo, naj se po dež. zbotu še v tem zasedanju predloži postavni načrt, da se uravna reka Vipava, ki preplavlja v velicih dežjovih njive in uhaja celo v Vipavski trg. — Dež. glavar dr. Poklukar izjavi, da je dež. odbor za prvo silo postavil uže 5000 gold. v proračun za I. 1890. Predlogi se vsi sprejmejo.
Poslanec dr. Papež nasvetuje, da bi Be osnovale vodne zadruge za uravnavo vseh rek po deželi, kjer je uravnavati hudournike ter da te zadruge podpira tudi dež. odbor.
nem redu čeprav so zidana po jednemko-J pitu; niti dveh hiš ne najdeš v enaki 1 nameni ali legi. Ker so tukaj tla zdaj ravna, zdaj zopet gričaata, ta nered je tem bolj; očividen, ker jedna hišica stoji više, druga' zopet niže. Na kakem vzvišenem kraju do-i sežeš dimnik lahko z roko.
Ciganskih hiš ne obkrožuje nikakor-i šno zidovj«'. Co dvema sosedoma ni prav,! da hodijo ljudje momo n jih hiš, tu zagra-1 dita pot z navadnim trnjevim plotom ter s tem zabranita, da nikdo ne hodi po njej.
Ako stopaš po ozkih zavitih ulicah ciganskih, čestokrat slišiš iz kake hiše enakomerno nabijanje kovaških kladev. Če potem kreneš v dotično hišo, čije vrata so na atežaj odprta, opaziš mojstra Vulkana, kako sedi na tleh ter železo spretno kuje in vrti. Čudiš se inu, kako brzo na-roja žebelj za žebljem. Časih izdeluje tudi podkove za konje ali verig« in spone, ka-i tore imajo umetne ključavnice. Tudi take verige se napravljajo za konje kajti ciga-ganje imajo navado, da svoje konje gonijo daleč v gore, kjer se živali samo pasejo. Se ve, da prej konje zvežejo se svojimi verigami, ključavnične ključe pa vtaknejo k sebi v torbo. Skoraj vsi ciganjo kujejo sedeč. Meh je jako jednostaven, ravno tako tiaklo, kladivo in klešče.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V češkem deželnem zboru bila je proračunska debata posebno o poglavju: šolstvo, jako zanimiva. Poročali smo, da jo proračunnka komisija na Gregrov predlog sklenila, da se da českej šolskej matici 20 tisoč goM. podpore. Ta predlog je Nemce zelo razburil; začeli so kričati po časnikih in dr. Seusa je mislil, da je njegova dolžnost celo v nižje Avstrijskem deželnem zboru protestovati proti temu sklepu. Veleposestniki iu po njih uplivu tudi Staro- Čehi so uže v komisiji ugovarjali temu predlogu, čisto naravno je torej, da so so uprli temu predlogu tudi v deželnem zboru ter zaprečili njega izvršitev. Zastonj so Alladočehi dokazali, da država iu dežela v manjšej meri skrbi za češko šolstvo nego za nemško. Poslanec Trevbal jo večini s številkami dokazat, da dežela plačuje 187a po sto več za nemške nego za češke šole, da se torej za vse to, kar se daje Nemcem več, Čehe prikrati. Nemški ! šulferajn dobiva podporo od nižje Avstrijskega, Šlezkega in Solnograškega deželnega zbora ter ima očividno germanizujoee namene. Z darovi in zvijačami vabijo Nemci Češke otroke v šulferajnsko šole, kjer je tujčijo in nemčijo. Šulferajn iz-
datno podpira tudi židovske šole, ker imajo tudi te namen germanizovati češke otroke. Ako torej pomislimo, da deiela in država vzdržuje premalo čeških šol je pač Čisto opravičen in umesten predlog, da se šolskej matici češki dovoli 20 tisoč forintov letne podpore in to tem bolj, ker šolska matica ne namerava nemške otroke čeiiti, nego samo Češke otroke ohraniti svojemu narodu. Poslanec Tonner preporoča predlog grofa Zedvitza, da se 20 tisoč forintov dovoli v podporo vseh privatnih šol, uži-vajočih pravico javnosti ter da se deželni šolski svet pooblasti to podporo razdeliti inej češke in nemške šole. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi Staročeške in plemenitaške večine. Proti so glasovali vsi Mladočehi in Staročeha Adamek in Pippich. O tej priliki prišlo je tudi vprašanje o konfesjonalnej šoli na dnevni red. Generalni vikar Hora rekel je, da je že dr. Herold izjavil, da mora biti podlaga voakej šolskej izobrazbi, verska. S to izjavo so si neči prišli liberalci in klerikalci do pol pota naproti. Mi (Staročehi in fevdalci) zahtevamo konfesjonalno šolo, ker samo to omogočuje versko odgojo otiok in terjamo, da bo prepusti cerkvi, da upliva na šolo.u Izključljivega vodstva šole ne zahtevajo pod sedanjimi okolnostmi. Govornik potem zagovarja kneza Liechtesteina, o katerem pravi, da je prijatelj češkega naroda ter da ne zahteva oživotvorenje kakih srednjeveških institucij nego tako konfesjonalno šolo, kakeršne imajo razven katoličanov vse druge vere. Nadalje dokazuje, da je treba skrbeti za versko odgojo otrok ter kaže na moralno propast, ki se dan danes čedalje bolj širi. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da se zločini čedalje bolj množe in da bi se temu najlepše ustavila verska šola. Svoj govor končava s tem, da oni ne zahtevajo verske šole da bi spravili nase moč in goBpostvo, nego zato, ker to narodna blaginja zahteva. Večina je ta govor odobravala. Dr. Herold je odgovoril na to v lepem govoru, v katerem pobija vse trditve poslanca Ilore. Herold pravi, da oni hočejo šolsko odgojo na verski podlagi, šola pa ne sme biti zato ne cerkvena ne državna nego narodna. Da se dandanes neke vrste zločini množe temu ni kriva novodobna šola, nego socjalno razmere * katerih živimo. Konvencjonalno laž, da šola vzgaja zločinca treba torej zavrniti. Duh časa odseva se v šoli in tega ni mogoče zatreti. Poslanec govori potem ob organizaciji du-hovstva ter pravi naposled: Mi hočemo narodno in nravno šolo, ako hočete tudi vi to, pridemo vam naproti. Mislim pa, da bi se izvilo iz konfesjonalno šole vse kaj druzega, nego narodni in nravni element. V pondeljek so bilo pretrgane deželno zborske seje. Zbor se snide zopet januvarija meseca. Mej tem bode se deželni odbor pogajal z vlado o premeni volilnega reda in o šolah za manjine.
Gališki deželni zbor je po dolgih razpravah vender izvolil tudi jednega Rusa g. Savčaka v deželni odbor. Vodja Rusov g. Romančuk se je v proračunski razpravi bavil z odgovorom vladnega zastopnika na interpelacijo vseh ruskih poslancev. Vladni zastopnik svetoval je namreč Rusom naj se obrnejo na najvišje sodišče, ako mislijo, da se državni temeljni zakoni kršijo. To so Rusi uže prej znali ter tudi uže davno poznajo neuspešnost teh poti. Romančuk dokazuje nadalje, da deželna in dunajska vlada enako sovražno postopati proti Rusom. Deželna vlada o vsakej priliki kaže svoje sovraštvo proti Rusom. Tako je postavila na novem poštnem poslopji v Jjvovij samo poljske napise, tako tudi na vseh drugih javnih poslopjih. Kar se pravd in preganjanj tiče so jih Rusi v svojej interpelaciji sumo nekoliko našteli, postregli bi jim lahko še z dolgo vrsto enakih podatkov. S kratka, za Ruse »e v nobenem oziru ne stori ničesar. — Predlagano je bilo, da bi se število sodišč v vshodnej Galiciji pomnožilo. Sprejeta je
bila resolucija, da naj se pri pokrivanju materjalnih potrebščin poštnih, telegrafskih, železniških in drugih zavodov oziralo izključljivo na gališke proizvode. Javorski jo v dolgem govoru slavil finančnega ministra Dunajevskega ter hvalil deželne finance. Povdarjal je, da se poljski državni poslanci v državnem zboru ravnajo po sklepih in željah deželnega zbora ter da j« zato poljski klub na Dunaji in deželni zbor ena sama družina. O Rusih je rekel ošabni šlehčic (plemenitaš) da je ne smatra resne, da neso nikdar zadovoljni ter da jim poljska večina iz navade dovoljavane-ktere zahteve. Obljublja, da si bodo poljski državni poslanci prizadevali urediti zemljiško odvezo ter sodelovali o premeni pristojbinskega zakona. V podrobni debati o proračunu kanili bo Poljaki ne dovoliti Rusom govoriti, zato Be je pro-forma vpisalo nekoliko poljskih poslancev mej proti-govornike, a ker so Rusi mej temi itneli večino morali bo jim dovoliti besedo. V imenu Rusov je govoril dr. Antonjevič ter ožigosal postopanje deželnega odbora.
Vnanje dežele.
Ruski prestolonaslednik ima se, kakor poročajo nemški listi, zaročiti z Margareto najmlajšo sestro nemškega cesarja. Ti listi so uže doznali, da jo nemški cesar uže dovoli), da nemška princesa prestopi v pravoslavno vero kakor to zahteva zakon ruske vladarske hiše. Da b> svojo vest tembolj podprli, povdarjajo nemški listi, da je mati nemškega cesarja v jako tesnemu sorodstvu z ruskim dvorom. Oficjozni listi pa svare, naj se nikar preveč ne verjame tem vestem. Čudno bi bilo res, da bi se sedaj ruski prestolonaslednik vezal z prusko princeso,
Iz Srbije dohajajo vesti o napadih Arnavtov, ki čedalje bolj pogostoma na-valjajo na srbsko zemljo. Pred kratkem je divja arnavtska četa obkolila slavni samostan Dečan ter vjela arhimandrita Rafaela in naložila silno veliko odkupnino. Samostan je obzidan in se bode branil. Srbska in črnogorska vlada sta se obrnili na visoko porto, naj arnavtske napade za-preči. Za črnogorske naseljeuce v Srbiji nabirajo so po Rusiji radodarni doneaki. Črnogoro jo lotos zadela slaba letina, zato se dve tisoč črnogorskih družin preseli v Srbijo. „Blagotvoriteljno" družtvo je po vsej Rusiji začelo nabirati za te izseljence doneske.
Franeozka zbornica je začela svoje delovanje. Govor kateri je izustil ministerski predsednik bil je z odobravanjem sprejet. Minister povdarja, da jo deželi potrebna stalna vlada z zanesljivo večino v zbornici. Sprejet jo predlog, da država opusti monopol na izdelavanje žve-plenk. Listi ta sklep zbornice ne hvalijo, trdeč, da bodo žveplenke podrafcale, ne da bi država imela kaj koristi od tega.
Vlada sjedinjenih se vero aiuerikauskih držav bode kinalo priznalo republikansko vlado zjedinjenih Braziljskih držav. Novo republiko so uže priznale vse južnoamerikanske republike. Nadbiskup v Rio de Janeiro je blagoslovil republikansko vlado, katero je vsa dežela brez ugovora priznala in Bprejela. — Don Pedro II. pride morda 2. decembra v Li-sabon, kjer bode sprejet s kraljevo častjo.
Liberalizem in Slovenci.
Nulla pars o o r p o r i s ad nočen dum p r o p i t i o r, ad fronandum difficilior q u a m 1 i n g u a. Ezop, katerega je prosil gospodar, naj inu napravi za kosilo najboljšo jed, pripravil mu je jezik : začudjen ukaže mu gospodar naj mu prinese jutri na mizo najslabšo jed; in Ezop prinese mu zopet jezik. Vprašan po uzroku, odgovoril je gospodarju navedši razne prednosti in velikansko škodo, ki jih lehko napravi — jezik. — Nok filozof trdi, da nespametneži imajo srce v ustih
modri pa usta v srcu; gorje človeku ako mu Pavel pravi: „Ko bi Človeške in angeljske §rcČ vakipi; celo bedak čeatokrat velja za jezike govoril . . . ko bi znal prerokovati modrega ako modro molči. — Ta pravljica in vedel vae skrivnosti, in imel vso učenost, in prigovori prihajajo nam na misel ko in ko bi imel vso vero . . . nič nisem". In prebiramo strastne razprave, pretirano skle- dalje: „Ljubezen je potrpežljiva, je do-panje, razmotrovanje, tesnosrčnost, pedant- brotljiva; ljubezen ni nevošljiva, neravni nost, dlakocepljenje, sumničenje, slabotni- napačno, se ne napihuje .... ne misli hu-šljenje, obrekovanje itd. g. dr. Mahniča dega, se ne veseli krivice itd. Zdaj pa in njegovega „Rimskega katolika". Staknol ostanejo: vera, upanje, ljubezen, to troje; je ta novodobni učenjak mej vernimi Slo- največa med temi pa je — ljubezen* venci neko strašilo, a katerim moti svoje (Tretja predpepelnična nedelja.) čitatelje, ter jim natveza slabih, neuteme- j Z(laj pft yprašamo 9VOje razsodne či-ljenih, neopravičenih nazorov o narodnosti, tate|je: Ali Trtje iz naSib nfljnovejŠih kri-in narodnem delovanju. Strašilo to je — tikoT je trohica ljubezni do svojega blifr
liberalizem, ki je po njegovih mislih njega--pisatelja, pesnika ali politika?
porodil panslavizem, krivoverstvo, frama- AJi ne zbuja TeijkoTej „|ednji atavek le •onatvo in še več drugih zlosti, koje trosijo 80„aitf0) 9rdi zanićevanje in mrzenje ne po Slovenskem razumniki svetnega stanu. to,jko dejanjt pafi pR 08cbp AH je to Vai, ki ne nosijo črne suknje, ki neso krjSćanskoP! _ Mi se ne smatramo za posvečeni in ne prisegajo v evangelje no- nezmotnB) pa tudi nobenemu teh kritikov vega goriškega modrijana, vsi so - brez- ne pri35naT8mo one „zmotnosti, one ne-verci, heretiki, panslaviati, liberalci, framaio-|pogrešnoHti in neoporećno8ti, kojo si tako ni! In vendar o teh sektah izvestno nema celo brozobzirno jn Baiuosve8tno prisvojujejo. naš srednji — omikani stan — pojma! Mi no6emo brezpogojno pripisovati vseh In vendar se o teh namišljenih zlih ni dejanj, če niso po naših mislih in željah, slišalo niti po časnikih, ni po knjigah ni- Tedno in po„od ,e hudobni To|ji in zlob. česar dokler jih ni iztaknil t svojej veliki neinu namenU( ampak človeUu z V9emi modrosti — dr. Mahnič. Ljudje, koje on | HTOjimi predn08timi in kostimi, tako strastno napada neso si čeloma svesti j Ljudje pa smo tudi mi! Kdo je brez krivičenja niti najmanjšega pregreška ▼,napake? Da bi pa kdo iz naših slabostij tem obziru; zasedajo odlična posvetna in|kova| proti nam zarote v osebno uničevanje, cerkvena dostojanstva, pri vsem tem so dft bi nam podtikal hudobne namene, to pa napadani. Kam dovedo ta preve- prepoTedujemo tudi dr. M. in njegovim liki zelotizem slovenstvo sploh P Kakšen najnovejSiin w90mišIjenikom"(!). je namen Mahničev in malobrojnih njegovih Bodi zadoflti j Menimo, da smo zadosti privržencev? Livius veli: avide ruendo in	oztiaćiij MVOje stali6će. Torej: Ne
libertatem. in servitutera delapai sunt. Ako toljko jtVera«f ainpak ljub ez en, prava preveč silimo v svobodo, postanemo robovi.' krščanska ljubezen* je v veliki nevarnosti, Dosledno pa tudi ako se udamo strastnim kajti ,)a podrtinah p08lednje vezi, spošto-naukom Mahniča in njegovih privržencev. Tanja in ^delovanja duhovskega in posvet-— Ali zadosti o tem. Naj sledi tu odstavek n(Jjfa rai8Umnj9tva, hočejo nekoji zidati ii uvodnega članka zadnje „Nove Soče", >yerilt nera8ruSjjiT0 „tebre. Prepričani pa ki kaj lepo pojaanuje mahništvo:	■ da ge ?§| iavedni 81ovenoi .družimo
1 '
„Vera" je torej v nevarnosti! Pod to pod zastavo Kristovo, kojo nam je takč zastavo znč^l je v poslednjih letih nekako lepo pokazal njegov učenec sv. Pavel, da dobro pr^računjen, pa strasten boj proti namreč na vekov veke ostane neporušna: slovenskim pisateljem, pesnikom in poli-, vera, upanje, ljubezen, to troje; najnepo-tikom. Dunajski in ljubljanski „Zvon* prišla rušnsjša med temi pa — ljubezen. --■ta kar v celoti na najnovejši slovenski | Žalosten odmev o strasti tega „uče-indeks, posebej pa še Stritar, Tavčar, njaka" nam je tudi poslano dr. A. G. v VoŠnjak, duhovniki Simon Gregorčič, Go- „Novi Soči" v kojem se iskreno zahvaljuje razd in konečno Še dr. A. Gregorčič. Toda ČČ. gg. duhovnikom svojim aobratom za komaj je začetek; kaj še vae pride P I Po- izraženo sočutje radi neplemenitih napadov polnoma bode po tleh vse naše slovstvo in bridko žalj nje, ki dohaja odličnemu in tudi vsi oni idejali, katere je narod slo-' rodoljubu in bivšemu poslancu od strani, od venski z navdušenostjo gojil že štirideset katere bi mu jih 110 bilo pričakovati. Polet! Že to nain opravičuje sumnjo, da po sledice takega delovanja se bodo brez-
vseh teh uaših književnikih in politikih ▼endar ne bode „vera" v tako groznej „nevarnosti".
Kdor je pa količkaj sledil temu književnemu in političnemu uničevanju, spoznal je, da sh je vsem tem našim možem po-kladal v sreč hudoben namen, da zavestno hotč škodovati nravnosti ali vernosti slovenskega naroda. Povsod le hudobija, povsod le hudobni namen, povsod črno — a nobone svetle strani. Odkod ta črno-glednoat P — In iz modroslovnega modrovanja, iz teološkega razpravljanja in dlako-cepljenja prišlo se je povsod do zaključka: brezverci so, liberalci so, heretiki so — zato uničimo jih, oneanažimojih pred svetom, izpodrinimo jim v narodu dosedanje dobro ime, vcepimo ljudstvu stud — ne toliko do njih duševnih proizvodov — ampak do oseb — in če smo to dosegli, potem se nam ni več bati, da bodo škodovali vernosti naroda in „vera ne bo v nevarnosti". Dd, v neki dobro znani knjigi v šestih zvezkih čitamo celo prispodobo: topničarja je treba usmrtiti, potem top streljal ne bo. — Tako ho začeli najnovejši bojevniki za krščanstvo. Ali je pa tako bivstvo naukov Kristusovih P Tudi v verski gorečnosti ne smemo pozabiti na dolžnost do svojega bližnjega, ne smemo pozabiti, da se človek tudi v verski gorečnosti ne sme pregrešiti proti osmi zapovedi božji, ne sme opravljati, sumničiti in krivo soditi! — Naš sveti Učenik pa ni govoril le o veri (kar zadostuje le protestantom), ampak tudi o upanju in ljubezni. In sveti apostel
dvojbeno pokazale — a bode prekasno!
Domače vesti,
Imenovanja, Maksimiljan Schvvachhofer je imenovan računskim preglednikom, Edv. Girometta računarskim oficijalom in V. Lehner računskim asistentom pri računskem oddelku na tukajšnjem namestni-štvu. — Finanč. višji nadzornik vitez Zim-tnermann je imenovan finančnim svetnikom pri c. kr. finančnemu ravnateljstvu.
Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda nabira radovoljne doneske in obleko, da se napravi kolikor muguČe sijajna božičnica. Načelništvo naznanja tem potom, da pride še k vsem onim rodoljubom in ljubiteljem naše dece, pri katerih ni še bilo in kateri so druge krati blagovoljno podpirali slovensko deco. Ker odbor ne ve imen oseb katere bi rade kaj v ta namen darovale in ker je doba jako kratka, vabijo se vsi dobrotniki, da blagovoljno dopoeljejo milodare družtveni blagajnici gospodični V. Kalister.
Slavno občinstvo se mora radovati, ko se le spomni, kako osrečuje ubogo deco z daroui, če tudi majhnim. Komu no bi utripalo arco, videčemu ono veselja bliščeče oči, ko vidijo blagodarne darove! Koliko plačil« je darovatelju ona krotka zahvala iz malih, nedolžnih uatou !
Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu, nabralo se je v „voeelej družbi"
dne 23. t. m. v „Slovanskej Čitalnici" 2 gold. 30 kr. — V kavarni „Tedesco" pri igri „domino" nabralo ae je 24. t. m. 2 gld. Srčna hvala!
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za orroški vrt v Rojanu, nabralo se je pri veselici pevskega družtva „Adrija" v nedeljo 24 t. m. v gostilni pri Ferlugi, 8 gld. 68 kr. — Družba narodnih rokodelcev je nabrala v isti namen v kavarni „Tedesco" 2 gld. — g. A. V. iz Rarkovelj je podaril 1 gld. za tablo v menovanem otroškem vrtu. — G. Št. Na-dlišek gld. 2, gg. Petelin in Danev pa gl. 1.50 svoj zaslužek za voznino tamburic k veselici. — Srčna hvala!
Družbi sv. Cirila in Metoda je dovolil deželni zbor Kranjski 1000 gld. podpore ; Dramatičnemu družtvu 2000 gld. in več drugim družtvom, zavodom in osebam podporo v skupnem znesku 7545 gld.
V	deželni odbor Kranjski so izvoljeni: dr. Schaffer, Murnik, dr. Vošnjak in Detela.
V	ZldnjeJ seji deželnega zbora kranjskega predlagal je poslanec L. Svetec, da se naroči deželnemu odboru naj deluje na to, da dobimo tudi slovenske srednje šole v višjih razredih. Predlog se je sprejel.
Prva seja Triaftkega mestnega zbora
je bila dne 25. novembra. Opoludue so se zbrali novi zvoljeni poslanci v mestnej zbornici. Vladini zastopnik namestniški so-vetnik baron Conrad je odprl sejo pozdravljajoč zbrane v imenu vlade ter povabil v smislu mestnega statuta g. Ivana Bernardi kot najstarejšega poslanca, da prevzame predsedništvo.
Gospod Ivan Bernardi se poda na to na mesto odločeno predsedniku, spominja navzoče aa mestni pravilnik, ki ga odločuje kot najstarejšega, da prevzame začasno predsedništvo ter prosi svojo sodruge za potrpljenje. Po konstatovanju sklepčnosti skupščine izjavi, da se seja prične ter pokliče v smislu statutov najmlajša člana mestnega zbora, g. dr. Brunner-a in dr. Sancina kot zapisnikarja pri referentovi mizi. Ko so je predsedništvo konstituiralo javlja predsednik, da sta dr. Pemgia in Riedmiller opravičila brzojavno svojo odsotnost, d r. V e n e z i a 11 pa se je pismeno poslaništvu odpovedal; predsednik izjavlja, da ne bo v tej seji prečital pisma dr. Veiieziana ker se bodo storili koraki, da dr. Vene/ian svojo odpoved vzame nazaj. Predsednik poroča na to, da edini predmet denašujega zborovanja je — izvolitev dveh verifikacijskih komisij, kateri morati biti sestavljeni vsaka iz pet članov, čijih ena bode preiskovala volitev v štirih mestnih Bkupinah, jedna pa volitve v šestih okoličanskih okrajih ter slednjič preiskala tudi svojo lastno izvolitev.
Pri glasovanju odda se 49 glasovnic ter so se izvolili: v komisijo za preiskavo mestnih volitev gg. Burgstaller, dr. Per-vaglii dr. Consolo, dr. Janovitz in dr. Ri-ghetti; za okolico pa: Vianello, Viertha-ler, R. Luzzatto, dr. Vidacovich in D' Angeli. Komisiji sti si še isti dan konstituirali.
Na to poroča predsednik, da so užo došli volilni dokumenti od c. kr. namestui-štva ter da je užo dal sestaviti posebno naznanilo, s katerim se vabijo volilci, da uložč slučajne reklamacije proti volitvam v teku osem dni; na to se seja sklene ob >/a 1 uri popoludne.
„Matica Slovenska" je imela dne 20. t. m. 84 svojo sejo. Za prihodnje leto odločil je odbor, da se izdajo sledeče knjige; l. Letopis v jednaki obliki, podobni sestavi, sploh pod istimi pogoji kakor doslej. Urednik mu bode prof. Bartel 2. Dušeslovja II zvezek v obaegu nekako 18 pol, kazalom in stvarnim indeksom. Spisuje dr. Fran Lampe; 3. Ako bo mogočo izda prihodnje leto iMatica Vodnikove prozaične spise, ki bi jih uredil ravnatelj \Vieathuler. — Po-verjeništvo za Trst je sprejel g. o. kr. računski azistent S. Štravs.
Svoj prvi pevski večer napravijo pevci „delalskeg*.* podpornega diuJtva" pod osob-
nim vodstvom svojega pevovodjo v nedeljo dne 1. decembra v gostilni vrlega narodnjaka M. Lavrenčiča v ulici Giulia št. 1 (Fondo Kali, uhod v ulici Rossetti). Pevali se bodo sledeči zbori: 1. „Koračnica* I. pl. Zaje. 2. „Slovenec sem" dr. Benj. Ipavec. 3. „Na boj", Hajdrih. 4. „Danes tukaj, jutri tam", J. Kocjančič. 5. „V mraku" četverospev, dr. B. Ipavic. R. „Jurisičeva poputnica*, I. pl. Zaje. Začetek ob 8. uri zvečer; vstopnina prosta. Vsi ljubitelji lepega narodnega petja se uljudno vabijo k obilni udeležbi.
Veselica pevskega družtva »Adrija" se je v nedeljo prav dobro obnesla. Zanimiv program in priljubljenost „Adrije* privabila je mnogo občinstva iz okolice in mesta tako, da je bila velika dvorana pri Ferlugi prav polna. Pri tej veselici smo imeli priliko prepričati so. da se je „Adrija" resno poprijela svojo naloge kot pevsko družtvo ter da kot tako lepo napreduje. Pesni, katere je pel barkovljanski zbor so vsem poslušalcem prav ugajale. Kedor je slišal te pevce, koj po ustanovitvi pevskega družtva, in danes zopet, mora priznati, da so v tem kratkem času lepo napredovali. Pa temu se ni čuditi, saj so vrli „Adrijaši" ne boje ni dolgih potov, ni dežja, ni noči, kadar jim je iti k pevski vaji. Vstrajno in odločno stopajo dalje na poti, ki je vodi k svrhi. To moramo hvaliti, tako naprej in dosegli bodete še lepših uspehov. Ne ozirajte se ni na desno ni na levo, ne poslušajte kaj pravijo vaši očitni in zakriti nasprotniki, vi se držite svojega prepričanja ter nadaljujte začeto delo. Pri veselici sta sodelovala tudi tamburaški zbor in dramatični odsek „Tržaškega Sokola", ter tnuogo pripomogla k dobremu uapehu.
Posebno tamburaši so koj o svojem nastopu vse poslušalae kar elektrizovali. Ploskanju in odobravanju ni bilo konca in vsak komad je bilo treba ponavljati; tudi to ni zadostovalo vnetim poslušalcem, ti so vedno in vedno hoteli še kaj slišati in tamburaši so morali igrati. Mesto treh toček, ki so bile ua programu, odigrali so jih pač najmanj deset! To je pač srečun nastop tamburaškoga zbora, katerega čaka še velika naloga v mestu in okolici. Tudi dramatični odsek je prvič nastopil v okolici, ter si pridobil priznanje občinstva. Prizor „Ne vem" igrali so s tolikim humorjem, da so zbudili v poslušalcih glasen smeh. Igralci so bili tudi prav srečno in duhovito napravljeni, kar pri vsaki igri, posebno pri glumi mnogo izda. To je bila prva veselica prirejena s sodelovanjem okoličanov in Tržačanov. Mi želimo, da bi se še mnogo takih napravilo v okolici. „Tržaški Sokol" iu tamburaši bodo izvestno okoličanake rodoljube vedno radovoljno podpirali v njih prizadevanjih. Po zvrfte« nem programu razvila se je jako živahna domaČa zabava mej katero smo slišali mnogo lepih zborov in napitnic. S to veselico se je začela nova vrsta zabav v okolici. Torej le tako naprej ! —
Zadnje mestne volitve dajejo tržaškim listom še vedno gradiva k prepirom« Iz polemike mej „Picoolom" in „Idattinom" posnemamo, da je vlada z izidom volitev popolnoma zadovoljna, da, presrečna je, da se je vse tako lepo steklo. Progresso je neki ves drug nego je bil nekdaj. Današnji progressovci so s« baje tako premenili, da jih kar spoznati ni več. Načela progres-sovcev so tako čedna in patrijotična, njih težn je tako skromne, da je to prava sreča za Trst, da so oni zmagali ter si ohranili večino in gospostvo v mestu. Vladna stranka je pa vsled kompromisa baje prav mnogo pridobila. O volitvah v okolici pa pravi, da je to bil boj mej narodnostjo in narodnostjo, boj mej Italijani in Slovenci. Lahi obeh strank ho ho tu združeno borili proti Slovencem in ako se v dveh okrajih (na Opčinsh in v Rocolu) zmogli Lahi jo to zasluga „patrijotov" in progres-sistov v enaki meri in oboji se je morajo enako veseliti! — Tako in enako govori
▼ladni „Mattino", nauk iz tega si pa pomame lahko vsakdo sam. Tu se nam od najkompetentnejSe strani s nora zatrja, da nam nasproti ni razlike mej „patrijoti" in „progressovci" in da se tudi teh dveh strank politični nazori čedalje bolj bližajo in jednačijo. —
Iz druzega okraja ▼ okolici poroča nam prijatelj našega lista glede „gostije", ki jo je priredil Polde Mavroner svojim nezavednim volilcem rekoč, da Be je tudi on večerje vdeležil ter mirno od strani gledal, kako njegovi sorojaki prodajajo dušo in vest za glažek vina ali šnopsa. Pri tej „gostiji" pristnih Lahov vpila je neki hči znanega renegata Zabukovca, kateri ima skladišče za moko v ulici An-drona del moro, rekoč: forai Sčavi! via q u e i de N a b e r g o j! Omeniti moramo da je ta „laška" deklica oblečena v okoličanski narodni obleki. Oštel jo je po vrednosti okoličanski vrl mladenič. Dokler nekateri babe-možje kuhajo „Cikorjo" — pustimo jih v njih nezavednosti, ko
udeležilo zborovanja in te je glavar smatral zadovoljne z obstoječo nemško šolo čemur so pa občinarji ugovarjali. Nemška gospoda je zapustila divno rožno dolino z dolgimi nosovi. Živeli tako zavedni narodnjaki ! — Efo vam, tržaški okoličani, lepega vzgleda nad priprostimi a zavednimi severnimi naši brati. Isti so najbrže bolj zavisni od strastnih Nemcev nego vi, ki ste tu na domaČih tleh, Lahi pa zgolj pri-vandrovei — vendar se pa oni vrlo zavedajo svojega rodu in pravic ter odločno tirjajo ravnopravnosti. Posnemajte je koder vam hoče lahonska gospoda vsiljevati laške šole in vam sili svoje pristaše v poslance!
Nevarnost? Mahničeva „Soča" poroča: „Novo učiteljsko pripravnico za ženske so začeli tedaj zidati na gimnazijskem vrtu, nasproti velikemu semenišču . . Vse ugovarjanje brezuspešno !* Hm. -—, Zopet druga nevarnostjo „krvavostegno", ki je nedavno strašilo pred „Narodno tiskarno" v Ljubljani, od tu se je — po morju — privalilo v Ameriko in sicer r
Dunajska boraa
2ti. novembra.
K notni dri. dolg t bankovcih	—
„	▼ srebru —	—
t, l ita renta— — — — — —	—	—.
5% avstrijska renta — ~ —	—	—
Delnice narodne banke — —	—	—
Kreditne delnice — — — —	—	—
London 10 lir sterlin--—	—	—
Francuski napoleondori — —	—	—
C. kr. cekini--_____
Nemfiko marke — — — — —	—	—
-	gld. 85 45
—	„ «5.70 lo
100.83 921.— 312 75 118.05 9 39'/, 5.64 58 03
•ssstsossssssst
Papir na prodaj,
Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 n«. Pobližlc se pri upravništvu našega lista.
se pa celo dekleta jamejo potezati za Brazilijo, zagnalo se naravnost v cesarjev Glaribaldince in strastne Lahone: take pač prestol in ga prevrglo. Storilo je konec neso vredne, da je nosi rodna zemlja! j cesarstvu in zdaj bodo Bamo vladalo. Iz
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Me- j Amerike je moral vbežati celo cesar pred toda za Beljak in okolico bode imela na krvavim stegnom, kaj še le delalci! Ka-prvo adventno nedeljo dne 1. decembra; mor ta spaka pride, pripelje Jude s seboj 1889. I. ob 3. uri popoludne svoj III. letni in z njimi družili gorjć. Joj, joj! ... . zbor na Vočilu v Brugerjervi gostilni po čudno, da se zemlja ne podrć pred ta-sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor na-. kimi — neslanostmi, čelnikov. — 2. Poročilo tajnikovo, bla- i češka akademija znanosti in umetno-gajnikovo in knjižničarjevo. — 3. Voli- ati. Naučno minisierstvo je potrdilo pra-tev dveh pregledovalcev računov. — 4. vila češke akademije« znanosti in umet-Volitev novega načelništva. — 5. Do- nosti, katera mu je bil predložil češki domača zabava s poučnim govorom, dekla- želni odbor. Znano je, da je pred letom macijami, različnimi govori in petjem Vsi neimenovani rodoljub daroval 200 tisoč udje te družbe, kakor tudi vsi rodoljubi za ustanovitev češke akademije. Po celej in oni, ki želijo pristopiti, se uljudno va- Českej je ta dar vzbudil veliko veaelje bijo, da bi ta zbor v prav obilnem številu razni rodoljubi, občine, družtva itd. so za-poČastili.	NaČelništvo. ! čela pošiljati svoje doneske v to svrho.
Osoda slovenskih iol na Koroškem. Vprašanje o akademiji je priilo v lanskem Mnogo se je boriti nam primorskim Slo- deželnem zboru na dnevni red. Od neke vencem za slovenske šole. V Trstu samem strani se je hotelo, da bi bila akademija biva nas preko 30 tisoč a nemamo nijedne česko-nemška, deželni odbor se je temu slovenske ljudske Šole. 30 tisočem »loven- uprl ter s svojo odločnostjo pridobil češkim okoličanom se godi malo boljše kajti skemti narodu velepotreben zavod, kaker-slovenščina se meče ii njih šol skozi vrata, snega imajo vsi večji narodi in tudi Jugo-skor.i okna se jim pa sili tuja laščina. Nič slovani v Zagrebu.
boljše se ne godi tudi Slovencem na Ko- i Nemška kultura. Neznani lopovi so roškem. Nemci so se tu zakleli, da bodo pobili v noči od 21. do 22. t. m. več uničili slovenščino ter zanikajo Slovencem oken pri pisarni in tiskarni družfo sv. pravico do obstoja. V Št. Jakobu v Kožni Mohora v Celovcu. Primoraki Lahi in Ko-dolini prosili so občinarji lansko leto za roški Nemci so si v kulturi menda enaki, slovensko šolo. Mej časom pa ko so ča- j Delniško družtvo avstr.-ogersk. Lloyda kali odgovora na svojo prošnjo, razdvo- v Trstu moleduje zopet pri vladi, da mu ta jiii so nemški nasprotniki najprej RoŽek 1 poviša letno podporo ter dovoli antecipa-in St. Jakob v dve občini ter izrekli, da cijo treh milijonov gld. Dotična pogajanja je s tem tudi prošnja za slovensko šolo , se ravnokar vrie ali težko da vlada pri-prišla ob veljavo. Ali občinarji vložiti so ' voli zahtevam Lloyda. novo prošnjo in mirno čakali rešitve. Kar RtISki VOjni ladij! „Kornilov" in Črno-
Slavnemu p. n. občinstu usojam si naznanjati, da sem prevzel
KRČMO IN PIVARNO
(Fondo Ralli v novi Leitenburgovl hiši).
Jamčim za točno postrežbo, ukusne pijače in jedf, ter toplo priporočajoč se gospodi abonentom in slav. slovenskemu občinstvu bilježim.
S odličnim spoštovanjem
Makso Lavrenčič
3—2	Via Giulia štev. 1.
FILIJ&LKA
e. kr priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in	obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na
4-dimvni odkaz H°i0 „ i	30-dnovni odkaz
8- . 31/4°/q	3-meneflni . 2»/.°',,
«0- , «'A7o '	«" - n *V.7l
Vrednostnim papirjem, glaseSim na napoleone, kateri se nahajaju v okrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 17. novembra, 21. novembra in 13 decembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	Napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Duuaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Reko, kakor » Zagreb, Arad, Bozon Gradec, Hermanstadt, Inomoit, Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
vredno*! ij, diviz, kakor tudi vnovčeoje kuponov 24-21 pri odbitku 1 provizije.
Predujmi.
Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih moHtih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali »rebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 13. novembra 1888.	22-24
dobć dne 16. t. m. ob 2 uri popoludne dopis od c. kr. okrajnega šolskega sveta ▼ Beljaku, da bode okrajni glavar g. Prax-marer prišel dne 20 t. m. v St. Jakob, da se sam prepriča in čuje od ljudstva samega je-li v istini želja ljudstva, da ae pouk nemškega jezika na ljudski šoli v Št. Jakobu odstrani. Sklicati so morali vse starise na ta dan v šolsko sobauo. Povabiti je bilo vkupe 223 starišev, in to v kratkej dobi treh dni.
Omenjeni dan prišel je c. kr. okr. glavar Praxtnarer iz Beljaka in z njim Rožeški župan Simek, kateri zadnji naj bi na ljudstvo upljival, da bi ae zbalo priti k zboru. Koj iz začetka so kmetje razumeli kaj se z njimi namerava. Imenovani glavar je začel govoriti nemški, razlagati kmetom potrebo nemščine ter jim vcepati kako slabo jim želi občinski zastop s svojo prošnjo za slovensko šolo. Nek učitelj je navzočim raztolmačil glavarjev govor. Oglasita se č. g. Aplen in posestnik Jožef Janežič ali neso jim pustili govoriti. Vsem navzočim je to postopanje mrzelo. Slednjič se je glasovalo. Vsakdo je bil poklican po imenu. Za slovensko šolo glasovalo jih je 135; za nemško pa 19; izmed povabljenih, 44 se ni
LasrnUc pol. družtvo „Edinost".
moreč" sti prišli v četrtek dne 21. t. m. v našo luko v Pulj. Prva odšla je včeraj v Pulj; „Črnamorec" ostane še nekoliko dni v našej luki, da se iznošč pri njej nekatere poprave.
Dobava mesa za vojništvo v Tratu ae bode oddala na javni dražbi dne 10. decembra /a dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1890.
Smodnik brez dima kojega so nedavno izumili ter ga ponekod uže izdelovali v volikej meri ne odgovarja neki potrebi. Iz več poskušenj se je pokazalo, da močno škoduje puškinim cevem ter je razjeda radi česar so marisikje uže ustavili njega izdelovanje.
Muiji let. Nek životoslovec je preračuni! hitrost mušjega leta ter prišel do zaključka, da ta mrčea — računajoč da muha udari 330 krat s svojimi perotami po zraku v jednej sekundi — preleti en kilometer na minuto. Leti namreč tako hitro kakor najhitrejši brzovlak. Ako bi muha zmirom vprek letela ne da bi se ustavila, prišla bi okolu sveta v 28 dneh.
NOVA
Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, 6eikih, poljskih in ruskih pesnij.
Sestavil Ivan Z e 1 e z n i k a r, založil D r a g o t i n Hribar. — Cena: mehko vezani 80 kr., s poAto 10 kr., več. elegatno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr., dobiva se „Narodni Tiskarni" v Lij ubijani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 5—10
Brnsko sukno
eu ulfgiiiuno
jesensko ali zimsko obleko
v odruiiJh po in. IVlO. tu je 4 iMituijuk« vutlje vsak k u puii c*
8V (fl'1. 4 30 i« fliif •ar tri* 115 « lliieji« mm «1- 10-50 izj>.kofln -V* ar K»l(J 12 40 u nujlinejl«
pristne ovčje volne
kakor tudi mikno za povrHnJ« Huki.it, Čedjuno Suknu, p > plitcno /. h.iln, zimsko valjano sukno, »iiKnn *» lnvjf, tkaiinu niti. kater« »e d ijo rr.iti, ft*o in nuj llntjl« Crnu sukuo za »uton oldeke JU. ild. jioil j« proti povtKtju iznnna reelnu in d> lidiiH, juko dobro por ana
tovarniška zaloga snkna
SIEGEL-IMHOF
v Brnu Brilnnl.
Izjava! kupon je dolg .T 10 m. in flirok 136 etru., torej zadoatuji! popolnoma m kompletno obleko ta Kutpode.
Tudi daju kolikor ni*irov »o feli, .lamSi r«, du ae odpofllje nntniii!. o lil ko po isbnuiem ucoruu.
Uzorci zastonj in franko. 18—20
La Filiale della Banca Union
TR1ESTE
s1 occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute.
•) Aecetta rerunmenti in Conto corrente, abbonando
per banconote: per napoleoni: 3S 0 c. preav di 5 g ni
„ ,J2„ ; 2%%c.preav.di2() g.ni 3» 4 „ a 4 meni fmeo	r „ „ „ 40 „
v * »86, „	! 3'/, „ n „ „ H mesi
a 8 „ „ i S'/, „ „ „ „ 6 „
Le lettere di veraamento in circola-zione godrannu del nuovo tasso d" interesse a datare dal 21 e 28 corr. a seconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4°|0 interesse annuo sino a qualunque somnua; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verao cbeque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamonti in appoaito libretto.
Conteyrjia per tutti i versainenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Amnnepei propri cor rent isti 1'incaaso di conti di piaz^a, di cambiali per Trioate, Vienna, Budapest ed altre principali cittfc, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltk di domiciliare effetti prosso la sua caasa franco d'ogni spe*a per em.
b) STincarica deWacquisto e detla vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe delTincasao di assegni, cam-biali o coupons, verao 1 [e°Co prov-vigione.
o) Accorda ai propri committenti la fa-colth di depositare effetti di qualsiaai specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza.
d) Vende le Lettere di pegno 4k°|0 © 5°|0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% duir i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	22—24
Trieste, 16 Novembre 1888.
Ćast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat* sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lldnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naruČbu bilo koje vrsti knjigoti.Hkiirskojra posla te prepovuča se osobito za ove vrnti ria-kanic kao li. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, liat. artiju I zavitke » napisom, preporučne karte, posjetnlo«, zaručue i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, olenlke, Jeatvenike, svake* vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom členom I ukusnom izradbom.
Drii u zalihi (nkladin^u) hvh potrebnu tittku-nice i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prnduj Hliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudttkih Sol in K<>Hpnilnrjev v pouk ciena prije ŠO nv6.
»ada IO tvrdo vozana......n.
Sodnijflki obrazci nastuvil B. Trnovec . . n.
Vilim Tel, provod Cegnera......IO
Ljudmila prevod .1 ...........'O
Filip prevod Križinann.......»• 'O
Antigona prevod Krizmana......n. IO
TrHt in okolioa od Sile •......ti. SO
PjoHina o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 90 Intru pjesma	„ A. K n , . n, tO
Ove hu knjige jako prikladne za darove o praznioih zato ih hI. občinstvu proporuAamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č u o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 uTrstu.
•••»••CMMIMMMM
Izdajatelj in odgovorni urednik Juli] Mikota
Tiskarna Dolenc v Tratu