U D K — U D C 05:624 Stolpnice Betnavski gozd v Mariboru Izvajalec: GRADBENO PODJETJE »STAVBAR« MARIBOR G R A D B E N I VESTNIH LJU BLJAN A, NOV.-DECEMBER 1975 L E T N I K 24, ŠT. 11-12, STR. 265-336 U R BA N IZ EM M AR IB O R Z AV O D Z A UR ZAVOD ZA URBANIZEM MARIBOR ZAV vz aoAvz uoaiaviAi lAiaziNvaan vz TOZD BIRO ZA URBANIZEM IN PROMET MARIBOR, GRAJSKA 7 IZDELOVANJE: — regionalnih prostorskih planov — občinskih urbanističnih programov — urbanističnih načrtov mest in naselij — zazidalnih načrtov — urbanističnih redov — mikrourbanističnih načrtov — lokacijske dokumentacije — programov in investicijsko tehnične dokumentacije cest­ nega prometa — programov in investicijsko tehnične dokumentacije hortikulturnega in krajinskega planiranja okolja — vizualnih komunikacij IZVRŠEVANJE — zakoličenja objektov in naprav SODELOVANJE — z znanstvenimi in drugimi organizacijami na področju urbanizma — s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in priprava njihovih programov TOZD BIRO ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING MARIBOR, VITA KRAIGHERJA 10 EKOLOGIJA — znanstveno-raziskovalno in študijsko programsko delo — čistilne naprave za odpadne vode urbanih naselij, mest in industrije — čistilne naprave za pitno in tehnološko vodo — tehnološki laboratorij — domača oprema — lastna tehnologija — preračuni kanalskih in vodovodnih omrežij po najsodob­ nejših metodah — izdelava tehnične dokumentacije s področja hidro­ tehnike PROMET — izdelava prometno programskih študij — projektiranje cest, ulic in okolja VODENJE INVESTICIJ — izvajalski in investitorski inženiring O D ZA U R BAN IZEM M AR IBO R ZAVO D GRADBENI VESTNIK G L A S ILO ZV E Z E G R A D B E N IH IN Ž E N IR J E V IN T E H N IK O V S L O V E N IJE LETO XX IV Revijo izdaja i Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej B u b n o v , dipl. inž. Tehnični urednik in lektor: prof. Bogo F a t u r Uredniški odbor Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., Dušan Lajovic, v. g. t., dr. Miloš Marinček, dipl. inž., Saša Škulj, dipl. inž., Viktor Turnšek, dipl. inž. Tiskala: Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani L j u b l j a n a KAZALO Čl a n k i, š t u d ije , ra zpr av e Ačanski Vukašin: Industrijska gradnja in transport . . . . Ambrož Ivan—Podlesnik Branko: Razvoj gradbenega šolstva v Mariboru . Ambrožič Peter—Mežnar Mirko: Sistem monolitnih industrijskih tlakov . Avšič Franc: Vodotoki severovzhodnega Pohorja . Bras Vladimir—Rothi Božidar—Gjura Janez: Raziskovalno delo na področju gradbene me­ hanizacije ......................................................... Blenkuš Lojze: Modernizacija cestnega omrežja v Sloveniji in cestni sistem L ju b lja n e ................................ Borec Vinko: Maribor danes — ju tr i ...................................... Bricelj Janez—Štrubelj Boris: Potek gradnje Kliničnega centra v Ljubljani . Coren Jože: Opis konstrukcij DTS objektov Kliničnega c e n t r a ................................................................ Čadež Vladimir: Vloga in pomen strokovnih izpitov . . . . Čadež Vladimir: Prispevek k razpravi o prometni študiji Ljub­ ljane ...................................................................... Čadež Vladimir: Prispevek k razpravi o tehnični regulativi . Dreu Milan: Montaža armiranobetonskih kasetnih plošč . Emeršič Vlado—Kocmut Branko: Pristan v prihodnje............................................. Fajfar Peter: Račun konstrukcij pri seizmični obtežbi . F. B.: GIP Gradis — ob tridesetletnici . . . . Gaspari Marjan: Potek in način financiranja Kliničnega centra v Ljubljani ter prikaz investitorjeve organiza­ cije ...................................................................... Gaspari Marjan—Sekavčnik Vlado: Nastanek, razvoj in dejavnost specializirane organizacije Medico engineering . . . . 242 Gjura Janez—Rothi Božidar—Bras Vladimir: Raziskovalno delo na področju gradbene me­ hanizacije ................................................................ 92 Gomol Miran: Projektiranje in izvedba instalacijskih naprav v Kliničnem centru v Ljubljani . . . . 226 Kaltneker D.—Pietrowiak F.: Od obrtniške proizvodnje betonskih montaž­ nih elementov k industrializaciji . . . . 169 Kocmut Branko—Emeršič Vlado: Pristan v prihodnje..................................................276 Koščak Anton: Zemljiške zadeve, vprašanje nepremičnin in stanovanj ter druge premoženjsko-pravne za­ deve v zvezi z gradnjo objektov Kliničnega c e n t r a .....................................................................240 Kovič Tone: Prometni vozel Ljubljane moramo razrešiti . 110 Krajnc Marjan: Ljubljansko prometno vozlišče............................... 112 Krajnčič Franc: Naših 30 let na cestnem omrežju severovzhod­ ne S lo v e n i j e ........................................................ 303 Kristl Stanko: Projektiranje in izvedba DTS objektov Kli­ ničnega centra v Ljubljani , 210 Krvina Zdravko: Klinični center v L ju b lja n i............................... 194 Lapajne Svetko: Kuytova teorija dimenzioniranja odklonjenih armaturnih vložkov v armiranobetonskih plo­ ščah ......................................................... , 26 Marinko Jože—Muhič Lojze: Požarna varnost pri industrijskih zgradbah . 32 Marussig Miran: Desetletni program izgradnje cest na področju Ljubljane . ......................................125 Marussig Miran: Projektiranje ljubljanskega cestnega sistema in upravni p o s to p k i......................................139 Mežnar Mirko: Določanje kubatur zemeljskih mas . 280 302 54 304 92 110 272 221 218 67 130 172 64 276 2 157 236 290 Mežnar Mirko—Ambrožič Peter: Sistem monolitnih industrijskih tlakov . 54 Muhič Lojze—Marinko Jože: Požarna varnost pri industrijskih zgradbah . 32 N. N.: Nova tovarna fasadnih p lo š č ............................... 174 Pečar Miro: Ljubljana in sistem hitrih cest . . . . 117 Pečenko Borut: Aktualna urbanistična problematika mesta M aribor................................................................... 274 Pietrowiak F.—Kaltnekar D.: Od obrtniške proizvodnje betonskih montaž­ nih elementov do industrializacije . . . . 169 Podlesnik Branko—Ambrož Ivan: Razvoj gradbenega šolstva v Mariboru . . 302 Pogačar Fanika: Projektiranje in izvedba posteljnega objekta Kliničnega centra v Ljubljani...............................206 Polič Miloš: Razvoj no-raziskovalno delo v gradnji cest . 87 Rainer Mirko: Planiranje in financiranje desetletnega pro­ grama izgradnje cestnega omrežja Ljubljane . 128 Rismal Mitja Modeliranje čistilnih n a p r a v ............................... 286 Rothi Božidar—Gjura Janez—Bras Vladimir: Raziskovalno delo na področju gradbene me­ hanizacije ............................................., 92 Sekavčnik Vlado—Gaspari Marjan: Nastanek, razvoj in dejavnost specializirane organizacije Medico engineering . . . . 242 Sekavčnik Vlado—Mušič Drago: Začetek in potek priprav ter realizacija grad­ nje novih objektov Kliničnega centra v Ljub­ ljani s stališča medicinsko-funkcionalne prob­ lematike ..................................................................... 195 Sovine Ivan—Vogrinčič Geza: Primer sanacije plazu s preoblikovanjem gra­ vitacijskega p o l j a .................................................. 160 Štrubelj Boris—Bricelj Janez: Potek gradnje Kliničnega centra v Ljubljani 221 Tepina Marjan: Ljubljana v avtocestnem sistemu Slovenije . 132 Trauner Ludvik: Določevanje deformacijskega stanja v zemelj­ skem polprostoru, ki je obremenjen z brez- krajnim gibkim bremenskim pasom . . . 297 Turnšek Viktor: 25 let Zavoda za raziskavo materiala in kon­ strukcij Ljubljana.............................................82 Vogrinčič Geza—Sovine Ivan: Primer sanacije plazu s preoblikovanjem gra­ vitacijskega p o l j a .............................................160 Zupančič Samo: Železnice v ljubljanski metropolitanski regiji. 141 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Melihar Bogdan: Novice iz kolektivov SGP Stavbenik, K o p e r ........................................13 Cementarna T rb o v lje .............................................. 13 Cementarna A n h o v o .............................................. 13 GIP Gradis, Ljubljana.............................................. 13 SGP Pionir, Novo m e s t o ........................................14 Ingrad, C e l j e ...........................................................14 SGP Projekt, K r a n j .............................................. 15 GP Stavbar, M aribor.............................................. 15 GP Tehnika, L ju b lja n a ........................................16 SGP Slovenija c e s t e .............................................. 16 GP Obnova, Ljubljana.............................................. 16 IMP, Ljubljana...........................................................17 GIP Beton, Z a s a v j e ..............................................41 GIP Gradis, Ljubljana..............................................42 GP Tehnika, Ljubljana..............................................42 SGP Gradišče, C erk n ica ....................................... 43 SGP Ingrad, C e lje .................................................... 44 SGP Slovenija c e s t e ..............................................44 Biro gradbeništva S lo v e n ije .................................44 Stavbenik, K o p e r .................................................... 69 GIP Obnova, L ju b lja n a ........................................69 GIP Ingrad, C e lj e .................................................... 70 SGP Pionir, Novo m e s t o ........................................71 Cementarna T rb o v lje ..............................................71 GP Tehnika, Ljubljana..............................................72 SGP Grosuplje ........................................................... 97 SGP P ionir................................................................. 97 GIP Gradis................................................................. 98 SGP Slovenija c e s t e ..............................................99 GP Tehnika............................................................... 100 GIP Beton, Zasavje...................................................100 IMP, Ljubljana.........................................................101 SGP Gorica............................................................... 101 ZGP Giposs............................................. , . 143 PVG Stavbar ......................................................... 143 IMP, Ljubljana.........................................................143 SGP P ion ir ............................................................... 143 NIVO Celje . 143 SGP Slovenija c e s t e ............................................ 143 GIP G radis............................................................... 143 Lajovic Dušan: SGP Pionir ................................................................175 Cevovod, M aribor.................................................. 175 GP Tehnika . 175 Slovenija c e s t e ...................................................175 ZKP G i p o s s .........................................................175 Starovasnik Marjan: »Terapija« v Radencih............................................309 Grandošek Avgust: Kaj gradimo pri »Stavbarju«............................... 310 Nekrep Erik: Obok opekarske peči iz glinopor betona . . 311 Raič Dušan: Armiranobetonske montažne hale z ravno ali ločno konstrukcijo sistema Raič . . . . 312 Tominc Vladimir: Ravna armiranobetonska montažna dvorana . 312 STANDARDI, PREDPISI, ZAKONODAJA F. B.: JUS standardi za gradbeništvo . . . 18, 180 Raič Dragan: Popravki in dopolnitev zakona o graditvi ob­ jektov ............................................................... 45 F. B.: Revizija in dopolnitev Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton 91 PRIKAZI IN OCENE Marinček M.: Aluminium Taschenbuch 14. izd...................... 17 IZ STROKOVNIH REVIJ IN ČASOPISOV Ing. S. A.: Anotacije iz jugoslovanskih revij . 19, 46, 73, 183 VESTI Stanič Oiril: Jubilejna skupščina ZGIT Jugoslavije . . 176 Razpis sem in arja ............................................ 20 N. N.: Diplomanti oddelka za gradbeništvo FAGG . 179 Oblak-Rasina Anka: O delu mariborskega društva GIT . . 306 Šeško Milan: Strokovna ekskurzija na Dunaj . . . . 306 Razpis sem inarjev.......................................... 307 JUBILEJ Rosina Branko: Čestitka k osemdesetletnici dipl. inž. Vlada Š la jm e r ja ......................................................... 308 IN MEMORIAM Lapajne Svetko—Megušar Maks: V slovo Dušanu B e r c e tu ............................... 72 INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA Kovačevič Stanko: Uvedba torkret postopka za adaptacijo ope­ karskih p e č i ................................ 21, 49 Umek Smiljan: Sanacija konstrukcij z napenjanjem . . . 75 Mali Edvard—Gečev Tomo: Mikro aeriranje kot element zgradbe in obli­ kovanja lastnosti lahkih betonov iz ekspandi­ ranih glin . . . ...................................... 105 Eleršek Andrej: Suho oblikovanje zidnih elementov iz lapor­ ja v opekami »Ruda« I z o l a ......................... 147 Grimšičar Anton: Vprašanje prave in navidezne konsistence materiala in bazena luke Bar . 187, 145 Vehovar Leopold—Brezovec Janez: Spajanje rebrastega betonskega jekla z mu­ lami ......................................................................313 IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU Fajfar Peter: Račun konstrukcij pri seizmični obtežbi . . 12 Lapajne Svetko: Kuytova teorija dimenzioniranja odklonjenih armaturnih v lo ž k o v .......................................31 Marinko Jože—Muhič Lojze: Požarna varnost v industrijskih zgradbah 41 Mežnar Mirko—Ambrožič Peter: Sistemi monolitnih industrijskih tlakov . . 63 Dreu Milan: Montaža armiranobetonskih kasetnih plošč . 66 Turnšek Viktor: 25 let Zavoda za raziskavo materiala in kon­ strukcij L jubljana.............................................86 Polič Mirko: Razvojno-raziskovalno delo v gradnji cest . 91 Rothi Božidar—G j ura Janez—Bras Vladimir: Raziskovalno delo na področju gradbene me­ hanizacije ................................................................ 97 Kovič Tone: Prometni vozel Ljubljane moramo razvezati . 111 Blenkuš Lojze: Modernizacija cestnega omrežja v Sloveniji in cestni sistem Ljubljane................................112 Kranjc Marjan: Ljubljansko prometno vozlišče . 116 Pečar Mirko: Ljubljana in sistem hitrih cest . . . . 124 Marussig Miran: Desetletni program izgradnje cest na področju Ljubljane . 128 Rainer Marko: Planiranje in financiranje desetletnega pro­ grama izgradnje cestnega omrežja Ljubljane 130 Čadež Vladimir: Prispevek k razpravi o prometni študiji L ju b lja n e ..................................................... 132 Tepina Marjan: Ljubljana v avtocestnem sistemu Slovenije . 139 Marussig Miran: Projektiranje ljubljanskega cestnega sistema in upravni p o s to p k i.................................. 141 Zupančič Samo: Železnice v ljubljanski metropolitanski re­ giji ............................................................................143 Sovine Ivan—Vogrinčič Geza: Primer sanacije plazu s preoblikovanjem gra­ vitacijskega p o l j a ........................................ 168 Pietrowiak F.—Kaltnekar D.: Od obrtniške proizvodnje betonskih montaž­ nih elementov k industrializaciji . . . . 172 Krvina Zdravko: Klinični center v L ju b lja n i..........................194 Sekavčnik Vlado—Mušič Drago: Začetek in potek priprav ter realizacija grad­ nje novih objektov Kliničnega centra v Ljub­ ljani ................................................................, 205 Pogačar Fanika: Projektiranje in izvedba posteljnega objekta . 210 Kristl Stanko: Projektiranje in izvedba DTS objektov . . 218 Coren Jože: Opis konstrukcij DTS objektov Kliničnega centra v Ljubljani.............................................221 Bricelj Jože—Strubel j Boris: Potek gradnje Kliničnega centra v Ljubljani 226 Gomol Miran: Projektiranje in izvedba instalacijskih na­ prav v Kliničnem centru v Ljubljani . . . 235 Gaspari Marjan: Potek in način financiranja izgradnje Klinič­ nega centra v Ljubljani ter prikaz investitor­ jeve organ izacije.............................................239 Koščak Anton: Zemljiške zadeve, vprašanja nepremičnin in stanovanj ter druge premoženj sko-pravne za­ deve v zvezi z gradnjo KC v Ljubljani . . 241 Gaspari Marjan—Sekavčnik Vlado: Nastanek, razvoj in dejavnost specializirane organizacije Medico engineering . . . . 243 Pečenko Borut: Aktualna urbanistična problematika mesta Maribor............................................................... 274 Kocmut Branko—Emeršič Vlado: Pristan v p r ih o d n je ...................................... 280 Mežnar Mirko: Določanje kubatur zemeljskih mas . . . 296 Trauner Ludvik: Določevanje deformacijskega stanja v zemelj­ skem polprostoru........................................... 301 Ambrož Ivan—Podlesnik Branko: Razvoj gradbenega šolstva v Mariboru . . 303 Krajnčič Franc: Naših 30 let na cestnem omrežju severovzhod­ ne S lo v e n i j e ................................................. 304 Avšič Franc: Vodotoki severovzhodnega Pohorja . . . 305 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU Fajfar Peter: Seismic analysis of structures . . . . 12 Lapajne Svetko: Kuy’ts theory of dimensioning skew steel re­ inforcement .................................................................31 Marinko Jože—Muhič Lojze: Fire protection of industrial buildings . . 41 Mežnar Mirko—Ambrožič Peter: Modern industrial heavy-duty concrete floors 63 Dreu Milan: Installation of precast concrete slab units . . 66 Turnšek Viktor: The 25th anniversary of the Institute RTMS L ju b lja n a .................................................................86 Polič Miloš: Research and development work in the road c o n s tr u c t io n .......................................................... 91 Rothi Božidar—Gjura Janez—Bras Vladimir: Research work in the field of building me­ chanization .................................................................97 Kovič Tone: The traffic knot of Ljubljana must be loosened 111 Blenkuš Lojze: The modernization of road net of SRS and the road system of Ljubljana......................................112 Krajnc Marjan: The traffic knots in Ljubljana............................... 116 Pečar Mirko: Ljubljana and the speedway system . . . 124 Marussig Miran: The 10 years programme of the road construc­ tion in Ljubljana . 128 Riner Mirko: The planing and the financing of the 10 years programme............................................................... 130 Čadež Vladimir: The contribution to the discussion about the traffic study............................................................... 132 Tepina Marjan: Ljubljana in the autoroad system of Slovenia 139 Marussig Miran: The projecting of Ljubljana road system . . 141 Zupančič Samo: The railways in Ljubljana metropolitan region 143 Sovine Ivan - Vogrinčič Geza: Remedial measures on a landslide by means of changing the gravitational field . . . . 168 Pietrowiak F. - Kaltnekar D.: From the artisan production of concrete mounting units to their industralization . . 172 Krvina Zdravko: Clinical Center in Ljubljana......................... 194 Sekavčnik Vlado - Mušič Drago: Beginnings and course of construction of the nex Clinical Center in Ljubljana . . . . 205 Pogačar Fanika: Hospital bed unit of the CC in Ljubljana . . 210 Kristl Stanko: DTS units in the CC in Ljubljana . . . . 218 Coren Jože: Construction of DTS units of the CC in Ljub­ ljana ................................................................ 221 Bricelj Jože - Štrubelj Boris: Course of construction of CC in Ljubljana . 226 Gomol Miran: Clinical Center installations......................235 Gaspari Marjan: Corse and methods of financing of CC in L ju b lja n a ......................................................239 Koščak Anton: Property legal matters regarding the con­ struction of CC in Ljubljana......................241 Gaspari Marjan - Sekavčnik Vlado: Beginning, development and activity of Me­ dico en g in e er in g .........................................243 Actual urbanistic problems of Maribor town 276 Pečenko Borut: Kocmut Branko - Emeršič Vlado: »Pristan« in the f u t u r e ............................280 Ačanski Vukašin: Industrial building and transportation . . 280 Rismal Mitja: Sewage treatment plants and sewer system m o d e llin g .........................................................286 Mežnar Mirko: Computation of earthwork volumes . . . 296 Trauner Ludvik: Computation state of strain in the half-space due to the arbitrary flexibie infinite strip load 301 Ambrož Ivan - Podlesnik Branko: Development of building education at Maribor 303 Krajnčič Franc: The 30 years of road net in the NE of Slovenia 304 Avšič Franc: The watters in NE Pohorje................................405 Srečno 1976! v s e m Čl a n o m z v e z e g r a d b e n ih i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v , p o d j e t j e m in POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM TER SODELAVCEM »GRADBENEGA VESTNIKA« ŽELIMO VELIKO STROKOVNIH IN POSLOVNIH USPE­ HOV TER MNOGO OSEBNE SREČE V LETU 1976! Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ter uredniški odbor Gradbenega vestnika V E S T N I H ŠT. 11-12 — LETNIK 24 — 1975 VSEBUVA- COI VTEI VTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Vesti News Jubilej Jubilee Iz naših kolektivov From our enterprises Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for research and testing in materials andstructures VINKO BOREC: Maribor danes — j u t r i ............................................................................ 272 BORUT PEČENKO: Aktualna urbanistična problematika mesta M aribor............................... 274 Actual urbanistic problems of Maribor town BRANKO KOCMUT—VLADO EMERŠIČ: Pristan v prihodnje............................................................... 276 “Pristan” in the future VUKAŠIN A CANSKI: Industrijska gradnja in transport...............................................................280 Industrial building and transportation MITJA RISMAL: Modernizacija čistilnih naprav in kanalskega omrežja . . . . 286 Sewage treatment plants and sewer system modelling MIRKO MEŽNAR: Določanje kubatur zemeljskih m a s ...............................................................290 Computation of earthwork volumes LUDVIK TRAUNER: Določevanje deformacijskega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je obremenjen z brezkrajnim gibkim bremenskim pasom . . . . 297 Computation state of strain in the half-space due to arbitrary flexi- bile infinite strip load IVAN AMBROŽ—BRANKO PODLESNIK: Razvoj gradbenega šolstva v M ariboru .................................................. 302 Development of building education at Maribor FRANC KRAJNČIČ: Naših 30 let na cestnem omrežju severovzhodne Slovenije . . . . 303 The 30 years of road net in the NE of Slovenia FRANC AVŠIC: Vodotoki severovzhodnega P o h o r ja .........................................................304 The watters of NE Pohorje ANKA OBLAK-ROSINA: O delu mariborskega društva G IT ............................... 306 MILAN ŠEŠKO: Strokovna ekskurzija na D unaj..................................................................... 306 N. N.: Razpis sem in arjev ........................................................................................ 307 BRANKO ROSINA: Čestitka k 80-letnici dipl. inž. Vlada Š lajm erja ................................308 MARJAN STAROVASNIK: »Terapija« v R adencih ................................................................i 309 AVGUST GRANDOŠEK: Kaj gradimo pri »Stavbarju«..................................................................... 310 ERIK NEKREP: Obok opekarske peči iz glinopor b e to n a .................................................. 311 DUŠAN RAIČ: Armiranobetonske montažne h a le ...............................................................312 VLADIMIR TOMINEC: Ravna armiranobetonska montažna dvorana............................................312 LEOPOLD VEHOVAR—JANEZ BREZOVEC: Spajanje rebrastega betonskega jekla z m u fam i......................................313 O d g o v o rn i u r e d n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l. in ž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B o g o F a tu r U re d n iš k i o d b o r : d r . J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č ad ež , d ip l . in ž ., M a r ja n G a s p a r i , d ip l . in ž ., D u š a n L a jo v ic , v . g . t., d r . M ilo š M a r in č e k , S a š a Š k u lj , d ip l . in ž ., V ik to r T u r n š e k , d ip l . in ž . R e v ijo iz d a ja Z v e z a g ra d b e n ih in ž e n i r j e v in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i N a ro d n i b a n k i 50101-678-47602. T i s k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n te 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in M a r i b o r d a n e s - j u t r i Mesto Maribor ima nad 125.000 prebivalcev, medtem ko jih šteje maribor­ ska občina skupaj 182.000. V severovzhodni Sloveniji, ki zajema 13 občin, pre­ biva okrog 500.000 ljudi na področjih Podravja, Pomurja in Koroške. Povprečno se v občini poveča število prebivalcev letno za 1.700, od tega je približno četrti­ na priseljencev. Znotraj mariborskega gospodarstva je sedaj že 5 SOZD, 128 OZD, skup­ nosti ali podjetij, ki imajo v svojem sestavu 115 TOZD v občini Maribor in 53 TOZD v drugih občinah. V občini je 146 prodajaln, servisov in predstavni­ štev, ki imajo večinoma status TOZD, sedeži njihovih asociacij pa niso v Mari­ boru. Imamo 65 različnih šol od osnovnih, poklicnih, tehničnih, gimnazij, šol­ skih centrov do višjih oziroma visokih šol, združenih sedaj v Univerzo Maribor. Pomembnih je tudi nad 170 kulturnih, prosvetnih, znanstvenih, socialnih usta­ nov, društev in družbenih organizacij. Gospodarstvo Maribora predstavlja več kot 11 °/o skupnega gospodarstva Slovenije. V industriji dela 57 °lo vseh zaposlenih v občini. V družbenem pro­ izvodu je najmočnejše zastopana kovinska industrija s 37 °lo, sledi proizvodnja električne energije s 16°/o, tekstilna industrija z 12,2 °lo nato pa gradbeništvo, ki skupaj s kooperanti zajema okrog 10 °!o. Relativno zaostajanje mariborskega gospodarstva do leta 1972 je bilo vzrok, da so se vse gospodarske in družbene strukture čvrsto odločile predvsem z last­ nimi napori stopnjema osvojiti metode, ki bi pripomogle k hitrejšemu razvoju in napredku. Z gospodarskimi načrtovanji so v smernicah srednjeročnih in dolgoročnih predvidevanj začrtani ustrezni okviri za razvoj ekonomsko-tehničnih, kadrov­ skih, administrativnih, socialnih, kulturnih in ostalih pogojev za vsestransko uspešni in usklajeni razvoj. Da bomo dosegli dinamično rast mariborskega gospodarstva, bo treba dati poudarek kvalitetnim dejavnikom razvoja, to je avtomatizaciji, tehnologiji in organizaciji dela ter poslovanja. Takšna usmeritev zahteva, da se dogovorimo o področjih, ki jih je potreb­ no še dalje razvijati, katera bo treba preusmerjati v propulzivnejše dejavnosti in katera delovno intenzivna področja bomo morali dislocirati na druga ob­ močja. Vse to bomo lahko reševali le preko integriranih sistemov in grupacij. Maribor je postal univerzitetni center z nekaterimi str okov no-raziskoval- nimi inštitucijami, katerih osnovna karakteristika je tesna povezanost z gospo­ darstvom in njegovimi problemi. Kot v vsakem mestu, se tudi v Mariboru pojavljajo določeni specifični pro­ blemi: U R B A N I S T I Č N O N A Č R T O V A N J E Že leta 1949 je Maribor postal prvo mesto v republiki, ki je dobilo svoj generalni regulacijski načrt. Leta 1966 je bil izdelan urbanistični program me­ sta, ki je takrat odredil osnovne smernice njegovega razvoja za naslednjih 30 let. Dejstvo je, da so bili populacija, gospodarski, družbeni in ostali razvoj hitrejši od predvidevanj. Zato je bilo treba za sistematsko urbanizacijo mesta predvideti novelacijo urbanističnega programa, kakor tudi izdelavo urbanistič­ nega načrta. Računamo, da bomo z obema dokumentoma rešili mnoga odprta vprašanja na tem področju, predvsem pa smotrno koriščenje prostora, ki ga že krepko primanjkuje. STANOVANJSKA GRADNJA Vzporedno z razvojem gospodarstva je predvidena pospešena graditev druž­ benih stanovanj na večjih kompleksih, zlasti na območju Maribor-jug. Da bi vsaj delno zmanjšali obstoječi stanovanjski primanjkljaj 8.000 stanovanj, na­ črtujemo letno izgradnjo 1.400 stanovanj, od tega okrog 1200 družbenih. Samoupravni sporazum, podpisan novembra 1973, obvezuje med drugim vse podpisnike, da v usmerjeni stanovanjski gradnji realizirajo obvezo, zgraditi letno 1.200 družbenih stanovanj. Letos bo v Mariboru dograjenih 1.500 druž­ benih stanovanj in bomo tako svojo obvezo, v akciji za dograditev 26.000 stano­ vanj v SRS, izpolnili. V preteklih letih je bil odnos družbene gradnje stanovanj napram individualni gradnji že v enakem razmerju. Prizadevanja gredo v to smer, da bi ta odnos popravili in sicer 1 :4 do 1 :5 v korist gradnje družbenih stanovanj, in to na večjih kompleksih. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Povezano z nadaljnjim razvojem mesta se na vsakem koraku srečujemo s tovrstnimi težavami. Imamo še 50 °/o neasfaltiranih mestnih cest, slabo kanali­ zacijsko mrežo in probleme s preskrbo vode. Tudi na področju oskrbe s toploto, plinom, elektriko in PTT so problemi. Vlaganja v komunalno infrastrukturo so bila počasnejša od razvoja na drugih področjih. Zato vključujemo vrsto naporov, da bi ta zaostanek čimprej nadoknadili. Nekaj podatkov: poraba vode v m® poraba plina v m3 poraba električne energije število telefonskih naročnikov neasfaltirane mestne ceste v km PROMETNA PROBLEMATIKA Promet je ključni problem, od katerega bo odvisen nadaljnji razvoj mesta, pri tem pa je najbolj kritičen cestni promet. Dolge in nepregledne kolone avtomobilov, ki se dnevno valijo čez mesto, ustvarjajo nemogoče prometne situacije. Mesečno poleti prestopi mejo v Šentilju že 400.000 osebnih vozil in 21.000 kamionov. Promet se iz leta v leto veča, dokaj hitreje, kot smo to še pred kratkim časom načrtovali. Tako je tudi v Mariboru naraščal promet v zadnjih desetih letih nad vsa predvidevanja. Zlasti sta preobremenjeni Partizan­ ska in Titova cesta. Na križišču Ptujske ceste z železnico, ki napaja s prometom mestno jedro in velik del industrije, postane v turistični sezoni prometni tok praktično nepremičen, ker se že itak prekoračeni frekvenci priključita še tran­ zit in vračanje zdomcev. V srednjeročnih predvidevanjih načrtujemo 8-odstotno letno stopnjo rasti gospodarstva, pri tem naj bi 17 °/o družbenega proizvoda vlagali v gospodarske investicije in 9 °/o v negospodarske investicije. Ob upoštevanju smernic o pove­ čanju proizvodnje in storitev naj bi se delovna produktivnost povečevala po 4— 5 °lo letni stopnji, število zaposlenih pa po 2,8 °!o stopnji. Za realizacijo teh predvidevanj bodo potrebna večja materialna vlaganja in napori, združeni s širokimi vertikalnimi pa tudi horizontalnimi povezovanji gospodarstva v ob­ čini, kakor v celotnem jugoslovanskem prostoru. Z razvojem gospodarstva je tesno povezano in vanj vključeno tudi grad­ beništvo, ki z okrog 3.500 zaposlenimi v Mariboru z izrednim posluhom sledi in se vključuje v tok pozitivnih gospodarskih gibanj. Prepričani smo, da bo naš gradbeni delavec tudi v bodoče kos vsem postavljenim nalogam, saj je to že neštetokrat dokazal. Številni in raznoliki objekti, ki stojijo in služijo svojemu namenu po vsej naši domovini, so temu zgled in dokaz. V IN K O B O R E C , D IP L . EN2. P R E D S E D N IK IS SO M A R IB O R Leto 1974 9.6 milijonov 3.7 milijonov 360.000 MWh 8.470 110 Leto 1980 12.0 milijonov 51.0 milijonov 550.000 MWh 21.000 30 A k t u a l n a u r b a n i s t i č n a p r o b l e m a t i k a m e s t a M a r i b o r U D K 711 4 f M a r i h o r l B O R U T P E Č E N K O , D IP L . IN 2 . A RH . ' ZAVOD ZA URBANIZEM, MARIBOR Mesto M aribor je v svojem urbanističnem raz­ voju doseglo stopnjo, ko prerašča dimenzije in na­ povedi, ki jih je predvidel urbanistični program M aribora iz le ta 1967. Posebej se kažejo žarišča konfliktov, ki jih je prinesel splošni družbenoeko­ nomski razvoj v prostorskih in urbanističnih vpra­ šanjih v zadnjih 10 letih, kot so: energetika, pro­ met, transport, stanovanjske poselitve, industrija, izobraževanje in rekreacija. To pa so hkra ti tudi najbolj vitalna vprašanja m estne rasti in mestnega nadaljnjega razvoja, na katera bo potrebno v prihodnosti odgovoriti. Posebej bi želeli opozoriti na nekatera ak tu­ alna vprašanja, ki že v prostorskem smislu zavi­ rajo nemoten in nadaljn ji razvoj Maribora, mesta, ki v novem regionalnem prostorskem planu Slo­ venije predstavlja pomembno regionalno središče. O tem govori zgovorno tudi podatek o popu­ lacijskem porastu mesta, ki je še leta 1961 štelo 97.519 prebivalcev, ob zadnjem popisu leta 1971 pa je to število poraslo že na 115.345. V istem času je prebivalstvo občine poraslo od 152.939 na 171.745 prebivalcev, p ri čemer je značilno, da je p rirast prebivalstva, tako naravni, kot selitveni, precej nad slovenskim poprečjem. Značilnosti gospodarske us­ m eritve občine z vsemi posledicami v urbaniza­ ciji pa se kažejo tudi v podatku o zaposlenih v in­ dustriji: leta 1971 je bilo zaposlenih v industriji že 32.585 prebivalcev. Kot v večini naših najbolj aktivnih slovenskih mest je tudi gradbeni in prostorski razvoj prehitel ali celo dem antiral izhodišča in napovedi, s kate­ rimi so bili pred desetletjem oblikovani tem eljni urbanistični dokum enti (urbanistični program Ma­ ribora). Mesto M aribor je v svojem razvoju doseglo stopnjo, ko m ora prostorsko preveriti nadaljn je možnosti razvoja v planskem obdobju 30 let in podati strateške sm ernice za daljšo perspektivo, vse to ob predpostavkah sprejetja urbanega siste­ m a SRS, ki predvideva povečavo števila prebival­ cev od 158.000 predvidenih na 225.0000. Zelo znači­ len je razkorak m ed predvidevanji in program ski­ mi kazalci te r že doseženim na področju prometa. 1. Prom etna zasičenost, ki je nastala z velikim povečanjem m otornih vozil. Urbanistični program je prognoziral takšen porast vozil šele ob letu 1985. S povečanjem tranzitnega in mestnega prom eta po obstoječi mestni cestni mreži se sprožajo kon­ flik ti na področjih: bivanje—delovno mesto, na področju zaščite človekove bivalne sredine in na področju ekologije. Zaostanek pri sistematski gra­ ditvi tega omrežja, tako mestnih vpadnic kot čisto lokalnega cestnega omrežja, kaže na gornje posle­ dice. Z razvojem skladiščno transportno trgovske­ ga centra, ki je v tem obdobju že delno realiziran, se kaže izredna tranzitna vloga, ki jo ima Maribor z ozirom na svoj geografski položaj in ki se pospe­ šuje te r mnogo prispeva k potrebi o razreševanju te­ ga vitalnega aspekta. Z izgradnjo letališča, ki bo v veliki m eri tudi prispevalo k hitrejšem u transportu in pretoku bla­ ga, bomo to konfliktno prometno situacijo še bolj zaostrili. 2. Skladno z razvojem m ariborske industrije, ki je že v predhodnem obdobju zaposlovala skoraj 33.000 prebivalcev mesta, so postale obstoječe pro­ storske možnosti pretesne (Meljski industrijski ba­ zen, Tezno, Studenci) in že kažejo na urbanistično problematiko, ki je s tem vprašanjem povezana. S tem v zvezi je potrebno omeniti še dodatne nove energetske v ire (plinovod, elektrarne, toplarne, daljnovodi itd.), ki si utirajo pot v omejenem pro­ storu prehoda iz Dravske doline v Dravsko polje in med Pohorjem , Kozjakom in Slov. goricami na drugi strani. 3. Glavna značilnost urbanistične politike s področja stanovanjske poselitve v zadnjem deset­ letju je bila v tem, da so se zaključevali še neza­ zidani kompleksi na področju levega brega Drave in da se je del predvsem družbene kolektivne sta­ novanjske grad itve realiziral na desnem bregu med prostim i površinam i predmestne družinske in indi­ vidualne izgradnje, ki se je v tem obdobju še po­ sebej povečala in s tem sprožila nebroj komunal- no-ureditvenih problemov. Kljub tem u pa so ostale na obrobju m esta znatne površine, ki v bodoče omogočajo kompleksnejši pristop k mestni izgrad­ nji. 4. Ustanovitev m ariborske Univerze in rast srednjega strosovnega in višjega šolstva, se prav ta ­ ko izraža v prostorsko-urbanistični problem atiki me­ sta, ki v svojih program ih ni pričakovalo tako h itre rasti. Če k tem u dodamo še potrebe kulturne in splošno izobraževalne sfere (otroško varstvo, te­ lesna vzgoja itd.), smo omejeno sprejem ljivost pro­ stora še povečali. 5. S prevrednotenjem pojma rekreacije člove­ ka, ki postaja vseobsežen, se kaže konfliktna situ­ acija predvsem v pom anjkanju aktivnih zelenih po­ vršin (ekološke in biološke vrednosti), upoštevajoč vse bolj poudarjeno in zahtevano vlogo varstva oko­ lja v najširšem smislu. Med desetletnim obdobjem realizirane rekreacijske in športne naprave na Po­ horju, ki postaja eden glavnih rezervatov za to de­ javnost v neposredni bližini mesta, so le-te p re­ rasle pričakovanja in zahtevajo bolj organiziran pristop k reševanju te rekreacijske problematike. Našteli smo le nekaj najbistvenejših elementov prostorske in urbanistične problem atike mesta, ki jih je potrebno prevrednotiti, realno oceniti in p ri­ stopiti k novelaciji urbanističnega program a iz leta 1967, da bi tako z novimi spoznanji lahko načrtovali prostorsko podobo mesta v naprej, zato je SO M aribor v septem bru 1975 naročila p ri Zavodu za urbanizem M aribor izdelavo novelacije urbanistič­ nega program a občine in urbanističnega načrta me­ sta do leta 2000. Izdelava in sprejetje urbanističnega program a občine ne bo pomenilo samo odgovor na postavlje­ na aktualna prostorska in urbanistična vprašanja, ki smo jih poudarili, marveč bo pomenilo tudi prak­ tično preizkušnjo ustavnih določil o družbenem planiranju nasploh, ki odrejajo, da delavci v tem elj­ nih in drugih organizacijah združenega dela te r de­ lovni ljudje v SIS in drugih sam oupravnih organi­ zacijah, usklajujejo s planiranjem svojega dela in usm erjajo razvoj družbene proizvodnje in družbe­ nih dejavnosti s svojimi skupnim i interesi in cilji. Na ta način postaja prostorski plan oziroma urbanistični program M aribora sestavni del sploš­ nega družbenega planiranja, ki bo upošteval tudi planske elemente širšega terito rija, predvsem eko- nomsko-socialne in prostorske elem ente o regiji v SRS. Z vidika upoštevanja in h k ra ti aktivnega us­ m erjanja skladnega ekonomskega razvoja širše družbene skupnosti bo potrebno ob izdelavi urba­ nističnega program a vključiti in preveriti tudi predlagane elemente regionalnega prostorskega plana Slovenije. Med njim i bodo predvsem podvr­ žena presoji predvidevanja o urbanizacijskem raz­ voju M aribora oz. njegovega vplivnega območja, ki naj bi okoli le ta 2000 imela približno 270.000 oz. 400.000 prebivalcev v enaki m eri p.a tudi odnosi s sosednjimi urbanim i razvojnim i središči kot so: M urska Sobota, P tuj, Slovenj Gradec, Ravne, Dravo­ grad, Radlje, Celje. \ Urbanistični načrt mesta, ki bo izhajal iz pro­ gramskih izhodišč, pa bo zasnovan na principu n je­ gove uporabne vrednosti in sposobnosti, predvsem realizacije srednjeročnih ciljev preko vključitve po­ sameznih tem eljnih projektov kot: — projekt cestnega om režja do leta 1985 in do leta 2000 — projekt M aribor-jug do leta 1985, ki bo za­ gotovil večletno usklajeno delo p ri izvajanju sta­ novanjske graditve — projekt izgradnje industrije in — projekt zelenih in rekreacijskih površin itd. Za vse te in ostale projekte bo značilno in enot­ no, da bodo vsebovali: a) skupni smoter in cilje b) opredeljen začetek in zaključek c) opredeljeno zaporedje m ed seboj povezanih aktivnosti. Z vnašanjem konkretnih projektov, ki jih bo­ do določale družbenopolitične skupnosti in organi­ zacije združenega dela, ne bomo samo spremenili dosedanjo prakso izdelave urbanističnih načrtov, marveč bomo preko tako zastavljenih načrtov do­ segli tudi realizacijo ciljev, ki bodo odraz družbe­ noekonomske moči družbe v nekem časovnem pre­ rezu in izraz skupnih naporov pri izgradnji mesta. A ktualne naloge s področja stanovanjske gra­ ditve in graditve cestnega omrežja so terjale, da je bilo potrebno predčasno pristopiti k izdelavi pro­ jekta Maribor-jug, ki bi v širših prostorskih in program skih okvirih zagotovil večletno, sistem a­ tično in usklajeno delo p ri izvajanju stanovanjske in mestne graditve. Zamisel, ki jo je SO M aribor poverila Urbinističnem u inštitu tu SRS v sodelo­ vanju z Zavodom za urbanizem Maribor, bo omo­ gočila dolgoročnejšo in trajnejšo orientacijo stano­ vanjske in mestne graditve in iz tega izvirajočo racionalizacijo, načrtnost in učinkovitost. Celotno prostorsko območje projekta M aribor- jug obsega kompleks na desnem bregu Drave in med Pekrsko gorco, starim i Studenci, Taborom in Betnavo te r severnimi vznožji Pohorja. Skupno za­ vzema ca. 170 ha. Za to območje se program ira ca. 8.000—9.000 stanovanj oz. ca. 30.000 prebivalcev. Povprečna neto stanovanjska gostota bo znašala ca. 222 prebivalcev na ha, kar odgovarja ca. 140 prebi­ valcev na ha povprečne bru to stanovanjske gosto­ te. Povprečna etažnost stanovanjskih zgradb znaša za celotno območje ca. 6,4 etaže. Če izhajamo iz stališča, da so človekove potrebe predvsem biološke in socialne, in če k tem u dodamo še človekove m a­ terialne dobrine in nem aterialne potrebe vzgoje, kulture, zdravstvene in socialne zaščite, skrb za stare in onemogle, stik z naravo in borbo proti h rupu in ne nazadnje varstvo okolja, smo s tem pokazali na vrsto vprašanj, ki so med seboj od­ visna in ki jih bo potrebno v projektu M aribor-jug v naslednjem desetletju, seveda skladno z možnost­ mi, tudi uresničiti. P ri tem je seveda potrebno poudariti, da pred­ stavlja ta projekt ne samo zaokrožitev in »zarob- ljenje« mestnega tkiva proti jugu, m arveč zahteva tudi organsko vključitev v celotno mestno območ­ je. Preko rekonstrukcije in novih cestno povezo­ valnih potez bo celotno območje enakovredno vključeno v predvideni cestno prom etni križ m esta predvsem preko Ceste proletarskih brigad, ki bo osnovna transverzala v sm eri vzhod—zahod in na katero močno grav itira celo območje projekta, in ki se izoblikuje v prostorski ansambel s koncen­ tracijo kulturnih, trgovskih in poslovnih dejavno­ sti, okoli katerih bi se ustvarilo mestno življenje, dober javni prom et in ugodnost pešaških in spre­ hajaln ih koridorjev. Ob tej ulici se skladno s Pro­ jektom M aribor-jug že pristopa k realizaciji dela soseske S-23 kot zgodnejše faze graditve na tem območju. Za realizacijo projekta M aribor-jug je bilo po­ trebno organizirati vse družbenoekonomske te r strokovne činitelje, ki bodo preko interesov stano­ vanjske in ostalih skupnosti v smislu integralnega program iranja in izvajanja usm erjene stanovanjske in m estne graditve omogočili v prihodnjem deset­ le tju kompleksno izgradnjo novega mestnega pre­ dela. Druga, prav tako aktualna naloga, ki prehiteva izdelavo urbanističnega načrta, je projekt h itre ce­ ste skozi mesto v smeri sever—jug skladno z iz­ gradnjo 10-letnega cestno-prometnega programa na območju mesta. Osnovni koncept cestnega omrežja, v katerega se intenzivno vključuje tudi h itra cesta, tvori tako imenovani dvojni paralelni m ariborski cestni križ, ki ga tvorijo mestna h itra cesta z od­ cepom proti P tu ju in zveza P tuj—Dravograd pre­ ko podaljšane ulice Pariške komune ob robu S tra- žunskega gozda, to je prim arni in sekundarni cest­ ni križ, ki ga tvorijo notranje mestne hrbtenice, ki vežejo središče M aribora na levem bregu z Raz­ vanjem kot svojim perspektivnim satelitom po eni UDK 711.4 (Maribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1975 (24) ST. 11-12 STR. 274—276 Borut Pečenko: AKTUALNA URBANISTIČNA PROBLEMATIKA MESTA MARIBOR Avtor navaja podatke, iz katerih je razvidno, da je mesto Maribor v urbanističnem pogledu že preraslo stopnjo razvoja, predvideno po urbanističnem programu Maribora iz leta 1967. Zdaj je treba proučiti nadaljnje možnosti razvoja za naslednjih 30 let s planiranim po­ večanjem prebivalstva od 158.000 na 225.000. Skupščina občine Maribor je naročila pri Zavodu za urbanizem no- velacijo urbanističnega načrta mesta do leta 2000. P r i s t a n v p r i h o d n j e UDK 711.4.01 (Pristan) Nekoč zelo živahni mestni predel P ristan je začel postopoma odm irati, ko je bil tik pred prvo svetovno vojno zgrajen nov most. Z izgradnjo hidrocentralne SD-1 v šestdesetih letih se je položaj tega predela še nadalje poslabšal, saj je bilo zaradi zajezitve in s tem dviga rečne gladine potrebno porušiti vrsto objektov. S tem je bila močno prizadeta dotedaj zaključena silhueta hi­ storičnega m esta ob Dravi. Zaradi tega je b il le ta 1969 na pobudo D ruštva arhitektov razpisan javni natečaj, ki je zajel ce­ lotno področje P ristana od vodnega do sodnega stol­ pa, skupaj z Glavnim trgom vred. Natečaj bi naj poleg om enjene problem atike nakazal še smernice za asanacijo in za revitalizacijo tega predela in s tem polno vključitev v življenje mestnega jedra. R ezultat natečaja so bile tr i enakovredno na­ grajene rešitve, od katerih sta bili dve izdelani v našem podjetju, avtorjev B ranka Kocmuta, Boruta in Limbuš s Pobrežjem, Teznem in Miklavžom po drugi smeri. Ta notranji-sekundarni križ bo v pri­ hodnje postal nosilec hitrega j.avnega prometa (tramvaj) in nosilec linearne koncentracije central­ nih mestnih dejavnosti. Taka zasnova diferencirane prom etne m reže tvori tudi dobro osnovo za obliko­ vanje »superblokov« mestne graditve. H itra cesta skozi mesto (vzhodna varianta) ne pomeni samo razrešitev cestno tehničnih težav, m arveč s svojo centralno traso preko večjega števila izvennivojskih priključkov povezuje posamezne m estne predele med seboj in tako tvori osnovno prom etno hrb te­ nico mesta. Zato bo posebno pomembno podati tudi njeno vizualno podobo, vključno z ekološko zaščito. UDC 711.4 (Maribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1975 (24) NR. 11-12, PP. 274—276 Borut Pečenko: ACTUAL URBANISTIC PROBLEMS OF MARIBOR TOWN The author gives the numerical data which show that the town of Maribor has increased the development stage, planned in the urbanistic programme of the year 1967. Now it is necessary to study the possibilities of deve­ lopment for the future 30 years and for the increasing of town inhabitants from 180.000 to 225.000. The Commu­ nity of Maribor gave the order to the Institute for urba­ nism at Maribor to novelate the urbanistic plan to the year 2000. BRANKO KOCMUT, DIPL. INŽ. ARH. VLADO EMERŠIČ, DIPL. INZ. ARH. KOMUNA PROJEKT, MARIBOR Pečenka, D raga Klemenčiča, Vlada Emeršiča, Ivana Kocmuta in Magde Kocmut. Z natečajnim i projekti so bile nakazane rešitve te problem atike in so služile kot osnova za nadalj­ nje načrtovanje. Žal je prva možnost konkretnih realizacij na tem prostoru: Šola gostinskega centra, delo arh itek ta Boruta Pečenka, ostala samo pri načrtovanju, tako da se v naslednjih letih na tem področju ni storilo nič. Šele v letu 1974 zabeležimo ponoven prem ik na tem področju: v sklopu nekdanjega m inoritskega sa­ mostana je postala aktualna realizacija letnega gle­ dališča, na območju vzhodno in zahodno od mostu pa na zemljiščih, kjer so bili porušeni objekti ob priliki izgradnje hidrocentralne SD-1 te r na teme­ ljih že pred vojno predvidene poslovne zgradbe, na­ stopa kot investitor podjetje S tavbar s stanovanj- sko-poslovnim trgovskim kom biniranim progra­ mom. -f l S?.. 1. N atečajn i projekt 1969, silhueta ob D ravi, avtorji arh itekti Vlado Em eršič, Ivan K ocm ut, M agda K ocm ut j j m-smm SI. 2. Predlog zazidave Pristana 1974, avtorja arhitekta Branko K ocm ut in D anilo S livn ik S l. 3. Idejno program ska zasnova m inoritov 1974-1975 — generalna d ispozicija, avtor arhitekt Branko Kocm ut A e k s p e r im e n ta ln o g le d a l iš č e D g la s b e n a šo la B le tn o g le d a l iš č e E r a z s ta v a b a r o k a n a p ro s te m C k o n c e r tn a d v o r a n a F d e la v n ic e Z a v o d a za s p o m e n iš k o v a r s tv o 5 8 s t a n . e n o t / v i v a s ' * «P ISA R • ^ t c Oi.VVK CK OS PASM 22 stan. enot ~2 trg. lokala 12 stan enot l trg. tokati pisarniški t r a k t I' ' j 18 5tan.enot I 5 t r g . l o k a l o v ! 90 podzemnih park mest vrtec SL 4. Izvedbena situacija obm očja ob m ostu, 1975, arhitekta Branko Kocm ut, Vlado Em eršič Sl. 5. M aketa zazidave vzhodno od m ostu, avtor m akete arh itek t Danilo S livn ik Za prvo nalogo smo izdelali idejno program ski projekt, ki je okvirno zajel celotno območje samo­ stana skupaj s stiškim dvorcem, kot enovito urba- nistično-programsko zasnovo v smislu revitaliza­ cije dela Pristana. Tu bi našle svoj življenjski prostor poleg let­ nega gledališča še naslednje ustanove: v sodnem stolpu eksperimentalno gledališče, v m inoritski cer­ kvi koncertna dvorana, poslopji m inoritskega sa­ mostana in žičkega dvorca pa bi preadaptirali v glasbeno šolo in ateljeje spomeniškega varstva. Tu računamo z daljšim postopnim izgrajeva­ njem celote. Drugo območje ob mostu bo verjetno zgrajeno UDK 711.4.01 (Pristan) GRADBENI VESTNIK, LJUBI,JANA, 1975 (24) ST. 11-12 STR. 276—280 Branko Kocmut - Vlado Emeršič: PRISTAN V PRIHODNJE Avtorja podajata arhitektonsko problematiko starin­ skega mestnega predela Pristan v Mariboru. Po načrtih, ki so bili sprejeti na podlagi javnega natečaja, bo izvrše­ na revitalizacija tega predela in s tem njegova ponovna vključitev v življenje mestnega jedra. Na tem področju bo zgrajeno ca. 100 stanovanj, trgovski in gostinski lo­ kali, poslovni prostori in otroško-varstvena ustanova. že v bližnji prihodnosti, saj računamo, da bodo pr­ ve lopate zasadili že v letu 1976. Projekti so že v izdelavi: celotni kompleks bo obsegal ca. 100 stanovanj, vrsto trgovskih in go­ stinskih lokalov, predvsem v obrežnem pasu, čez 1000 m 2 poslovnih prostorov in otroško-varstveno ustanovo s 6 enotami in igrišči na prostem. Pod celotnim kompleksom bo zaradi terasaste izgradnje možno zgraditi podzemna parkirišča v dveh nivojih za 90 osebnih vozil. Z izgradnjo področja ob mostu bo storjen prvi korak asanacije in revitalizacije P ristana te r bodo tako v celoti zaceljene rane, ki smo jih uvodoma omenili. UDC 711.4.01 (Pristan) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1975 (24) NR. 11-12, PP. 276—280 Branko Kocmut - Vlado Emeršič: “PRISTAN” IN THE FUTURE The authors give the architectural problems of ancient town region called Pristan at Maribor. On the bases of accepted plans will be carried out the revitali­ zation of this district as well as its including into the town centre. In this quarter there will be erected about 100 new dwillings, merchant and hospice shops, as well as administrative offices and kindergarten. I n d u s t r i j s k a g r a d n j a i n t r a n s p o r t UDK 69.002.71 1.00 UVOD Povečanje števila prebivalstva, porast življenj­ skega standarda, kakor tudi splošni gospodarski razvoj so vplivali na intenzivnejšo gradnjo stano­ vanjskih, javnih, industrijskih in in frastruk turn ih objektov. Takšna intenzivna gradnja narekuje čim hitrejšo in ekonomične j šo gradnjo, ki naj bi hkrati ustrezala tud i vsem funkcionalnim tehnološkim in estetskim pogojem. Za rešitev tega im perativa so se v zadnjih letih zgodile bistvene spremembe v dosedanji gradbeni tehniki, tehnologiji in organizaciji gradnje. Spremembe, ki so v teku pri večjem delu naše gradbene operative, se v glavnem nanašajo na: — razvoj gradbene tehnologije z uvajanjem novih racionalnejših in tehnično sodobnejših teh­ noloških procesov, posebno pa prefabrikacije, mon­ taže in transporta elem entov konstrukcije; — uvajanje sodobne gradbene mehanizacije z večjo kapaciteto, m ehaniziranje večjega števila VUKASIN ACANSKI, DIPL. INZ. GR. GIP GRADIS, BIRO ZA PROJEKTIRANJE, MARIBOR tehnoloških postopkov gradnje in uvajanje special­ nih strojev za posamezne delovne postopke, kot so betoniranje, montaža, transport ipd.; — razvoj notranje organizacije v gradbeni de­ lovni organizaciji s ciljem prilagajanja novi teh­ nologiji gradnje; — povečanje števila in izboljševanje struk ture tehničnega in ostalega strokovnega kadra v delovni organizaciji s ciljem specializacije kadrov; — razširitev poslovno tehničnega sodelovanja med delovnimi organizacijami v gradbeništvu; — uvajan je rezultatov znanstveno raziskoval­ nih del v gradbeno operativo; — želje po tipiziranju tehnoloških postopkov in elem entov objekta te r izdelava tipske tehnične dokum entacije ob upoštevanju fleksibilnosti objektov. Takšne pozitivne spremembe in stalne želje k napredku karakterizirajo novo gradbeno operativo, ki se drugače organizira tj. se skuša organizirati za gradnjo na industrijski način. Izraz »industrij­ ska gradnja« predstavlja in izraža družbeno' popol­ noma opravičeno težnjo, da se razvijejo takšne tehnologije, ki bodo omogočale industrijsko grad­ njo objektov. Običajno p ri nas pod pojmom industrializacija v gradbeništvu razumemo samo montažne sisteme. Ko govorimo o industrijski gradnji, se moramo zavedati, da m ontažna gradnja predstavlja samo most med klasično gradnjo in industrijsko gradnjo. To se pravi, da končni cilj industrijske grad­ nje ni m ontaža gradbene konstrukcij e-strukture, pač pa splošna industrializacija, k jer je težišče na industrijski proizvodnji vseh elementov tj. proiz­ vodnji vseh subsistemov elementov, ki se lahko se­ stavljajo in dajo kompleksni industrijski produkt- objekt. Če želimo razum eti naše delo, m ora biti jasna razlika med trem i osnovnimi koncepti gradnje: — klasična gradnja, — prefabrikacija ali m ontažna gradnja, — industrijska proizvodnja oziroma gradnja. KLASIČNA GRADNJA Graditi — pomeni proizvajati produkt, katerega ne moremo premikati. Produkt-objekt je vezan na določeno lokacijo. Če hočemo ta produkt ustvariti, se mora proces proizvodnje prem ikati in se orga­ nizirati na lokaciji sami. Da bi izvedli drugi objekt na drugi lokaciji, moramo proces proizvodnje pre­ nesti na drugo lokacijo. To se pravi, da pri klasični gradnji, k jer se produkt ne da prem ikati, moramo prem ikati proces proizvodnje tj. moramo ustvarjati novo organizacijo, ki je zmeraj vezana na drugo lokacijo. PREFABRIKACIJA Ta vrsta industrializacije predstavlja industrij­ sko proizvodnjo posameznih delov objekta na do­ ločenem mestu, ki po m ontiranju dajo gotov pro­ dukt-objekt. P ri tem je v bistvu vseeno, ali je proizvodnja prefabrikata v stalnem obratu ali na gradbišču. Za to tehnologijo je najpom em bnejše dejstvo, da je treba p ri tem načinu gradnje najprej pro­ jek tirati objekt-produkt in se na osnovi tega pro­ jektirajo deli objekta-prefabrikata. Takšna tehno­ logija omogoča gradnjo v glavnem ene vrste pro­ dukta. P refabrikacija sama po sebi ne pomeni, da se nahajam o na poti do popolne industrializacije. Dokler so odnosi še takšni, da proizvajalec ne more dobiti iniciative v svoje roke, dokler je še odvisen od raznovrstnih gradbenih projektov, do tak ra t ni možnosti za razvoj popolne industrijske tehnologije, z drugimi besedami povedano: če ima­ mo res željo, da industrializiram o proizvodnjo, ni dovolj, da se zavzemamo za prefabrikacijo, pač pa moramo skrbeti za to, da se odnosi in pravila spre­ menijo in to tako, da proizvajalec prefabrikacije dobi iniciativo. Sl. 1. N otranji transport in deponiranje na prostem Zavedati se moramo tega, da industrializacija ne bo prišla sama, če se ustavimo pri prefabrikaciji. Prefabrikacija lahko pripelje do boljše kvali­ tete in ekonomičnejše gradnje le pod pogojem, da eksistirajo pravi industrijski procesi. Samo s po­ močjo industrializacije je možno povezati visoko kvaliteto in ekonomičnost gradnje. To se pravi, da bo prefabrikacija v prihodnje postala še bolj konkurenčna, kolikor bo sposobna, da se industria­ lizira. INDUSTRIJSKA GRADNJA Industrijska gradnja — m odularni industrijski sistemi — je zasnovana na popolnoma drugačnih osnovah kot prefabrikacija. Tok razvoja industrijskega sistema je v bistvu nasproten sistemu prefabrikacije. V prvi fazi se opravlja pro jek tiran je celotnega asortim enta elementov in na osnovi tega se dolo­ čajo točna pravila za sestavljanje le-teh. Končni produkt-objekt se potem konstruira s sestavljanjem elementov po določenem pravilu, elemente pa pro­ izvajamo na zalogo. Takšen način gradnje, z ozirom na veliko uni­ verzalnost in popolno fleksibilnost, pridobiva v sedanjosti vse večji pomen. Komponibilni elementi takšnega sistema se lahko proizvajajo v enem ali več obratih ali tovarni tj. izvajalec proizvaja pro­ dukt na določenem mestu, ločeno in neodvisno od gradbene lokacije. To pomeni, da je pri industrijski gradnji organizacija proizvodnje stalna in se po­ mika produkt. O brat ali tovarna stoji na določeni fiksni lokaciji in proizvaja svoje produkte zmeraj na isti lokaciji. Jasno je, da razlika med klasično gradnjo in industrijsko gradnjo zahteva zelo raz­ lične načine organizacije. V obratu-tovarni se ne da graditi, ne moremo proizvajati celotnega objekta. Lahko proizvajamo samo dele objekta-elemente. Moramo jih transportira ti na določeno lokacijo, kjer se gradnja odvija in tam sestaviti objekt. Intenzivni razvoj industrijske gradnje je zelo odgovorna naloga. Z rešitvijo te naloge mora druž- IZD EL AV A OP AŽ A ~1 (zE LE ZO KR IV Ni CA ; £2ALI03 I I I S CEMENT TRANSPORTNA POSODA PREHODNI SILOS IV I I e to n ČAS ' Ä 0QT0V1 ELEMENT!VEZANJA ŽELEZO [OPAŽ ' TRANSPORTNO SREDSTVO SKLADIŠČE LESA SKLADIŠČE IZDELANIH OPAŽEV SKLADIŠČA SLAVNI OBRAT S k ic a 1. Shem atski prikaz proizvodnje in u sk lad išien ja betonsk ih elem en tov S l. 2. Vzdolžni transport elem enta na gradbišču ba hkra ti ukren iti vse, da bo lahko akcija v praksi dala pričakovane proizvodne in ekonomske rezul­ tate. Moramo se zavedati, da industrializacija ni želja posameznih ljudi ali skupine ljudi, pač pa je p rodukt današnjega časa in prim arni interes celotnega gradbeništva. 2.00 OBRATI Osnovni pogoj za uspešno organiziranje indu­ strijske proizvodnje strukture-konstrukcije kot p ri­ m arnega subsistem a produkta je sodobno opremljen in organiziran obrat. V naši dosedanji praksi in razvoju tovrstnih obratov so se dogajale nedopustne napake, katere moramo čimprej odpraviti, če hočemo, da v obratih uvedemo industrijsko proizvodnjo. 2.10 Notranji transport v obratih 2.11 Transport betona v obratih za betonske elemente Pred pričetkom gradnje objekta je nujno> po­ trebno medsebojno pretehtati vse kriterije notra­ njih transportov, ker je od pravilne izbire načina no­ tran jih transportov odvisna ekonomičnost obratova­ n ja obrata. P ri tem je upoštevati velikost in položaj betonarne, transportna sredstva za sveži beton, opaže, arm aturo in izgotovljene betonske elemente, stopnjo izkoriščenosti pomožnih in glavnih trans­ portnih sredstev, površino hale, zasedbo delovnega osebja in vsakokraten transport in čas vgrajevanja. Kako pomembna je določitev pravilne meha­ nizacije za notranje transporte, vidimo na prim eru v obratih, v katerih se opravlja transport izključno z žerjavi. V takih obratih odpade za prevoz svežega betona 40 do 60 %> vseh prevoženih m etrov žerjava. In če pri tem upoštevamo, da gre za teže 1,5 do 2,5 tone, so žerjavi nosilnosti 15 ton neizkoriščeni. N adaljnji kriterij so m ajhne kapacitete beto­ narne, zaradi česar se število voženj poveča za 10 do 30 °/o oz. čas betoniranja od 2 do 3 u r — oz. potrebno je večje število žerjavov, ki niso’ ekono­ mično izkoriščeni. Žerjave je potrebno razbrem eniti z dodatnimi transportnim i sredstvi za sveži beton, opaže in arm aturo. Idealnega transportnega sred­ stva za transportiranje svežega betona za vsako vrsto proizvodnje ni možno najti. Vendar je možno ob upoštevanju vseh om enjenih k riterijev ugoto­ viti maks. ekonomično transportno sredstvo. S transportom betona se prične mehanizacija vsakega obrata. Posamezna transportna sredstva za sveži beton: 1. Betonski avto mešalci Najenostavnejši način vgrajevanja betona je s pomočjo avto mešalcev. Avto mešalci vozijo vzdolž opaža in transportirajo beton direktno v opaž. Ši­ rino vozne poti mešalca z upoštevanjem varnost­ nega pasu znaša 3,50 m. Zaradi nizke višine izpusta, ca. 1,30 m in drsne rampe pod kotom 45 °, je upo­ raba avto mešalca omejena na opaže z nizko višino in na m ajhno oddaljenost vozila od opažev. P red­ nost pa je v tem, da lahko pridemo z mešalcem direktno pod betonarno in zapeljemo do m esta be­ toniranja. Pom anjkljivost je predvsem v veliki in­ vesticij avto mešalca, široki vozni poti in omejeni razdalji betoniranja. K adar je betonarna zek> od­ daljena, je možno transportira ti sveži beton z m e­ šalci do proizvodne hale, od tu dalje pa v betonski posodi z žerjavi. Tudi ta način zahteva visoko in­ vesticijo, vendar omogoča daleč boljšo izrabo pro­ izvodnega prostora. H itrost betoniranja zavisi pred­ vsem od hitrosti vožnje žerjava. 2. Transport betona s portalnimi žerjavi Najbolj uporaben način transportiran ja betona je s pomočjo betonske posode in portalnih žerjavov. Približno 40 do 60 '°/o voznih poti žerjavov odpade na prevoz betona. P ri tem načinu je potrebno pa­ ziti, kje se locira betonarna. K adar je betonarna na čelu hale, prvi žerjav ovira vse nadaljn je in žerjav mora zajeti celotno halo. Zato je ugodneje postaviti betonarno v sredino hale vzdolž ene strani, tako je možno transportira ti beton v obe smeri. Potovalna hitrost žerjavov je različna in sicer se giblje od 3— 6 m /min prek 15/60 m/min do 80 oziro­ m a 100 m/min. H itrost za dviganje in spuščanje znaša 3—16 m/min. Iz teh vrednosti je razviden po­ tek stroškov glede na čas vgrajevanja betona in in­ vesticij žerjavov. ■i Sl. 3. Zunanji transport elem enta na m esto m ontaže Sl. 4. Pogled na pom ožno konstruk- cijo za transport elem enta na gradbišču Oblika posode za beton je različna. Najbolj uporabne posode za beton, zlasti na gradbišču, so okrogle s prostornino 0,5 do 2,0 m3. V obratih so bolj prim erne bodisi ozke ali ploščato-štirioglato oblikovane posode. 3. Transport betona z viličarji in žerjavi Viličar običajno uporabim o kot pomožno tran s­ portno sredstvo za tran sp o rt betona od betonarne do ostalih žerjavov. V tem prim eru lahko žerjavi delajo na poljubnem mestu, ne da bi bili ovirani zaradi transporta betona po horizontali. Izkorišče­ nost žerjavov se na ta način znatno poveča. Seveda pa je za viličarja potrebna ustrezna vozna pot, kar je identično z nosilnostjo 0,5 do 1,0 m3 svežeg.a be­ tona, rabijo širino vozne poti 2—3 m. Potovalna hitrost 17—20 km/h — h itrost dviganja ca. 40 m/sek. 4. Dumper Dumper ji se običajno uporabljajo samo na gradbiščih. Če se uporabljajo v obratu, je njihovo delovanje podobno viličarju z direktnim transpor­ tom betona v opaž. Potrebujejo veliko vozno po­ vršino. Širina poti 2,50 m, za pristop k opažu pa potrebujejo 4—5 m. 5. Samovozni betonski razdelilec Idealni način transportiran ja betona je s samo- voznimi betonskimi razdelilci, ki pa so se doslej uporabljali le pri velikotablastih gradnjah. Delovni proces poteka tako, da vsipamo beton direktno preko lijaka v betonski razdelilec. H itrost beton­ skih razdelilcev je ca. 60 m/min. Možna je tudi uporaba betonskih razdelilcev za betoniranje ele­ mentov skeletnih konstrukcij. Betonski razdelilci razbrem enjujejo žerjave in s tem omogočajo boljše izkoriščanje žerjavov. 6. Eno- in dvotirni žerjav s posodo za beton Eno- in dvotirni žerjavi s posodo za beton se uporabljajo vedno pogosteje in sicer kot pomožno transportno sredstvo. Predstavljajo izpopolnjeno mehanizacijo notranjih transportov v velikih obra­ tih. Prednost je ta, da se posoda direktno napolni pod betonarno in sama avtomatično prispe do me­ sta betoniranja, k jer se sprazni in avtomatsko zo­ pet vrne nazaj. 7. Portalni žerjav s posodo za beton na gumijastih kolesih — travelift Ti žerjavi predstavljajo idealno transportno sredstvo za notran ji transport v obratih. Uporab­ ljajo se v funkciji viličarjev, portalnih žerjavov, stolpnih žerjavov itd. Nosilnosti so do 12 ton, poto­ valna h itrost 60 do 180 m/min. 8. Betonske črpalke Betonske črpalke v obratih za enkrat še ne uporabljamo. Vendar je vprašanje, zakaj je tem u Sl. 5. M ontaža z avto dvigali m ostnega nosilca tako, kajti samo betonska črpalka s pomočjo gib­ ljive cevi omogoča izredno mobilnost transporta betona in enakomerno razdelitev betona v opaže. Možna bi bila tudi uporaba betonske črpalke za transport betona od betonarne do prehodnih silosov. Tudi visoki vodocementni fak tor danes ni več ovira, ker obstajajo razni plastifikatorji, ki znižujejo po­ trebe po vodi, da dosežemo visoke m arke betona. P ri p ro jektiranju notran jih transportov je nu j­ no potrebno izvesti ekonomsko analizo potrebne mehanizacije. Na osnovi številnih primerov, ki jih dobro poznamo, lahko danes projektiram o obrate z majhnimi investicijami, vendar s tekočo proizvod­ njo in ekonomičnimi notranjim i transporti. Z uvajanjem paletizacije v obrate, kjer potuje produkt-prefabrikat od enega delovnega procesa do drugega delovnega procesa, tj. od mesta za čišče­ nje opaža, vgrajevanje arm ature, betoniranja, par­ jenja elem enta in končno transport elem enta na de­ ponijo, ustvarim o industrijski trak, organiziramo sodoben industrijski način proizvodnje v obratu. 2.12 Transport prefabriciranih elementov N otranji transport prefabriciranih elementov v obratu delimo v transport elementov do prehodne deponije in transport od prehodne deponije do končne deponije na prostem. V rsta transportnih sredstev za posamezno območje je odvisna od vrste lokacije, obrata, od obstoječih cest, od okolnih zgradb in od situacije deponijskega prostora. Obrat je potrebno razdeliti po delovnih območjih, da bi se lahko določila idealna izhodišča za notranje trans­ porte. 2.121 Transport na prehodno deponijo Transportna sredstva se razlikujejo glede na vrsto proizvodnih elementov, če so elementi veliko- tablastih konstrukcij ali če so elem enti skeletnih konstrukcij. P ri izbiri transportn ih sredstev je upo­ števati poleg vrste proizvodnje elementov strojna postrojenja v obratu, m inim alno in maksimalno ob- obtežbo transportov, območja delovnih skupin, even­ tualna dodatna dela s transportnim i sredstvi kot npr. transport arm ature, opaža ali posode za beton. Ob upoštevanju vseh omenjenih komponent je možno ugotoviti optim alna transportna sredstva za posamezne obrate. P ri transportnih sredstvih razlikujemo trans­ portna sredstva, ki se pomikajo po tleh in trans­ portna sredstva, ki se pomikajo nad tlemi. MEŠALNA VMESNI) TRANSPORTNO GLAVNO TRANSPORTNO VGRAJEVANJE PRIPRAVA SREDSTVO SREDSTVO BETONSKI AVTOMESa LCI = 0 DUMPER IN AVTOPREKUCNIK VILIČ AR S POSODO TRANSPORTNI TRAK :h > STACIONARNI BETONSKI RAZDELILEC SAMOVOZNI BETONSKI RAZDELILEC POSODA ŽERJAVI V HALI POSODA PORTALNI ŽERJAV S POSODO NA KOLESIH - TR AV ELIFT _ _ _ _ _ _ _ _ _ =0 PROGA ZA POSODE J = [ > TRANSPORTNI TRAK z j > BETONSKA ČRPALKA = £ POSODA =v POSODA — f r POSODA - f r MOSTNI ŽERJAV — p POSODA - f r MOSTNI ŽERJAV = v POSODA - f r MOSTNI ŽERJAV = H > POSODA - 4 MOSTNI ŽERJAV — -J POSODA - f r MOSTNI ŽERJAV — f r ŽERJAV ZA BETONIRANJE M M Skica 2. Vrste transportnih sredstev za transport svežega betona (N a d a lje v a n je ) M o d e r n i z a c i j a č i s t i l n i h n a p r a v i n k a n a l s k e g a o m r e ž j a UDK 628.28:69.027 m a g . m i t j a r i s m a l , d i p l . i n z . g r . ZUM, BIRO ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, MARIBOR 1. UVOD Z razvojem urbanizacije, gospodarskega poten­ ciala in z vse intenzivnejšo industrializacijo naše dežele postaja vprašanje kvalitete in količine vod­ nih zalog vedno pomembnejše. Z novim vodnogospodarskim zakonom SRS in z ustanovitvijo interesnih vodnih skupnosti je podana solidna upravno-tehnična, organizacijska in gospo­ darska osnova za praktično izvajanje ukrepov za zaščito vode. Poleg sodobnega urbanistično prostorskega, ekonomskega in vodnogospodarskega p lan iran ja je gradnja naprav za čiščenje odpadnih kom unalnih in industrijskih (kamor vedno bolj štejemo tud i so­ dobno agrikulturo) voda eden izmed najpom em b­ nejših ukrepov za zaščito kvalitete vodnega fonda. Če obravnavamo čistilne naprave za odpadne vode in njihovo vlogo v zaščiti kvalitete voda, po­ tem ne kaže prezreti dejstva, da je čistilna naprava le sestavni del celotnega kanalizacijskega sistem a nekega kanaliziranega območja. Stopnja zaščite voda ni torej odvisna le od kvalitete čiščenja in varnosti pogona same čistilne naprave, temveč tudi od kvalitete, oz. hidroloških, hidravličnih in ekoloških karak teristik kanalskega sistema, oz. omrežja. Med posameznimi kanalskim i sistemi (me­ šani, ločeni, kom binirani, sistemi z um etnim i re- tenzijam i itd.) obstaja znatna razlika glede na to, kolikšen del odplak se v času padavin prečisti v čistilnih napravah in kolikšen del razredčen in ne­ prečiščen odteče v recipiente. Kljub temu, da je o kakovostni problem atiki ka­ nalskega omrežja s stališča onesnaževanja voda že precej znanega, zahteva to vprašanje še nada lj­ n je podrobnejše proučevanje, tako s stališča teore­ tičnih vprašanj, kot s stališča reševanja vsakokrat­ nih konkretnih problemov. V zvezi z nakazano potrebo po kompleksnejšem obravnavanju kakovostne, ekološke vrednosti ka­ nalizacijskih sistemov, se kaže tud i potreba po k ri- tičnejši valorizaciji poznanih tehnologij in v rst či­ stilnih naprav. V zvezi s tem gre m ed drugim predvsem za dve osnovni vprašanji: — Usklajenost kvalite te efluenta in varnost pogona čistilne naprave s kvaliteto kanalskega omrežja, v pogledu onesnaževanja recipienta z raz­ redčenimi padavanskim i odplakami. — S stališča fleksibilnosti čistilne naprave, za prevzem anje sunkov hidravlične in biokemične obrem enitve čistilne naprave. Med kvaliteto kanalskega om režja in čistilne naprave mora obstajati razum no ravnotežje. V p rin ­ cipu ni logična izbira čistilne naprave z visokimi efekti čiščenja pri slabem kanalskem om režju in obratno. V naših razmerah, k jer prevladujejo mešani sistemi kanalskega omrežja in imamo večinoma ka­ nalizacije m anjših mest in področij, za katera je značilna visoka stopnja fluktuacije sušnih odplak v hidravličnem in biokemičnem pogledu, je podrob­ nejša obravnava nakazanih problemov posebej aktualna. Končni cilj zaščite recipientov je, da se vse odpadne in onesnažene padavinske vode kanalizi­ ranega področja očistijo pred izlivom v recipient. P ri mešanih kanalskih sistemih se bližamo temu cilju z gradnjo kanalizacij, s čim večjo reten- zijsko kapaciteto na eni strani in z gradnjo čistil­ nih naprav, ki prenesejo večje hidravlične in bio­ kemične obremenitve. S povečano retenzijsko kapaciteto kanalizacije se zmanjša količina in pogostost prelivanja razred­ čene odplake v recipient. S tem pa se poveča hi­ dravlična in biokemična obremenitev čistilne na­ prave, ki m ora biti sposobna prevzeti te povečane obremenitve. Konvencionalna stopnja razbrem enjevanja me­ šanih kanalskih sistemov na (1 + 4) gs ali podobno obrem enjevanje čistilnih naprav z (1 + 1) gs, ne ustrezajo več zahtevnejšim pogojem zaščite vodo­ tokov. V okviru tega članka želi avtor posredovati rezultate izvedenih računskih raziskav retenzijske- ga vpliva kanalskih omrežij na zmanjšanje onesna­ ženosti recipienta in sposobnost čistilnih naprav za prevzem anje sunkovitih hidravličnih in bioke­ mičnih obremenitev. 2. VPLIV RETENZIJSKEGA VOLUMNA MEŠANEGA KANALSKEGA OMREŽJA NA ONESNAŽEVANJE RECIPIENTA Vpliv retenzijskega volumna kanalskega omrežja na onesnaženje recipienta v času padavin smo analizirali na kanalu dolžine 1 km, ki odvaja padavinske in odpadne vode s površine 20 ha. Ko­ ličina sušnih odplak v tem kanalu znaša gs = 9,26 1/sec, koncentracija odplak znaša 300 mg B P K 5 / I. Računski naliv je qis = 165 1 s/sec ha, pri pogo­ stosti n = 1 . Za dani kanal s padcem J = 2 %o in dimenzije 0 110 cm na koncu cevovoda, smo preračunali, ko­ lik del neprečiščene odplake se prelije v recipient za naslednje prim ere: — ako je višina prelivnega roba razbremenil- nika 20 cm nad dnom kanala (retenzijska kapaciteta kanala ni izkoriščena); gl. nasl. stran; 0 HOcm B - 2,00 m (dolžina prelivnega roba) M 0 20 cm ^ j- - - - - - - - DOTOK K CN T RAZBREMENILNIH- 50 m — ako je višina prelivnega roba razbremenil- nika v tem enu kanala (retenzijska kapaciteta ka­ nala je izkoriščena): B = 2,00m (dolžina prelivnega roba) , 0 110 cm ! 20 cm RAZBREMENILNIK------ 50 m -d o to k k ĆN — ako ima razbremenilni objekt npr. 100 m3 retenzijskega prostora in je retenzijska kapaciteta kanala povečana še z retenzijskim volumnom raz- bremenilka: 8 - 2,00m C preli vni rob razbremenilnika) 0 110 cm V - 100 0 2 0 c m dotok k ČN retenzijski volumen — ra z b re m e n iln ik a 50 m l Za spodaj navadene prim ere smo izračunali delež odplak R, ki se prelijejo preko razbrem enil­ nika v recipient, v prim eru nalivov s trajanjem T = 13', T = 60' in T = 120', za pogostosti n = 1, n = 5 in n = 10 ter za naslednje retenzijske volumne r azbremenilniko v : -dotok razredčene odplake v razbremenilnik, oz. kanal V (m 1) % o d v o lu m n a k a n a la (744 m s) 0 0 * 4,3 0,5 100 13,4 186 25 372 50 * * 568 75 744 100 1116 150 1488 200 * razbremenilni rob 20 cm nad dnom kanala ** razbremenilni rob v temenu kanala Ci — Koncentracija odplake sušnega odtoka mg BPKs/l C2 — K oncentracija razredčene odplake ob nalivu mg BPK5/I q — Pretok sušnih odplak (9,26 1/sek.) Delež neprečiščene sušne odplake »R«, od ce­ lotne količine odplak, ki pritečejo od razbremenil­ nika, znaša: q . C i = (q + Q ) . C5 Q = Q i + Qa q . Ci = q . C2 + Qi . Ci + Q2 • C> n r _ q ■ Q2 • C i Q 2 • G« R = q + Qi + Q2 1 2 Q2 C2 . A t 1 Ci Ci 2 q . A t Q2 Ci -• d t t2 q + Q i + Q2 _ A t 2 q A t T- ^ Q2 p , q + Qi + Q2L1 Rezultati izvedenih računov R, z.a zgoraj na­ vedene primere, so podani v tabeli izračunov: količina preko razbremenilnika prelite onesnažene vode dotok razredčene odplake v Čl ( d o t o k sušne odplake) trajanje prelivanja vode preko razbremenilnika v recipient T A B E L A I Z R A Č U N O V ča s na liv a t i p raz bre ma nilm ka P O G O S T O S T N A L I V A n - 1 P O G O S T O S T N A L I V A n - 5 P O G O S T O S T N A L I V A n - 10 zap .št . izra čun a V ( m3) R Tp (min) Tp . R Tp . R Tp . R za p. št . izr ač un a V (m3 ) R Tp (min) Tp . R Tp . R T p . R m JcL m ISX V (m3) R Tp min) T p . R Tp , R Tp . R 1 4 4 0 Tn 1 4 4 0 Tn 1 4 4 0 Tn 1 1 2 S 4 1 8 t » 4 f 4 1 2 > 4 S • t 1 čo 1 c *1 i 0 ,0 0 ,4 3 1 49 2 1 ,1 1 9 0 ,0 1 4 7 1 ,6 2 5 28 0 0 ,3 7 8 48 18 ,1 4 4 0 ,0 1 2 6 1 ,3 9 6 55 0 0 ,3 6 0 45 16 ,200 0 ,0 1 1 3 1 ,2 4 6 h 2 4 ,3 0 ,3 9 1 48 18 ,7 6 8 0 ,0 1 3 0 1 ,4 4 4 29 4 . 3 0 ,3 7 0 41 1 5 ,170 0 ,0 1 0 6 “ T 7 T 6 T 56 0 ,3 4 3 “ 1 5 “ 1 3 ,0 3 4 0 ,0 091 1 ,0 03 Ra 3 1 0 0 ,0 0 ,3 5 9 44 1 5 ,7 9 6 0 ,0 1 0 9 1 ,2 1 5 30 100 0 ,3 5 2 32 1 1 ,2 6 4 0 ,0 0 7 9 0 *8 6 7 57 100 0 ,3 4 6 26 8 ,9 9 6 0 ,0 0 6 3 0 ,6 9 2 4 1 8 6 ,0 0 ,3 8 9 39 1 5 ,1 7 0 *0 1 0 5 1 ,1 6 7 31 186 0 ,3 5 4 30 10 .620 0 ,0 0 7 4 0 * 6 l7 58 186 0 ,3 1 4 25 7 ,8 5 0 0 ,0 0 5 5 0 ,6 0 4 5 3 7 2 ,0 0 ,3 6 8 39 1 4 ,3 5 0 ,0 0 9 9 1 ,1 0 4 32 372 0 ,3 2 8 26 9 ,1 8 4 0 ,0 0 6 4 " 0 ,7 0 7 59 [ “ 372 0 262 20 5 ,2 4 0 0 ,0 0 3 7 0 ,4 0 3 6 5 5 8 ,0 0 ,3 6 7 7 38 13 ,9 7 3 o,0o97 1,0^ 33 558 0 ,3 0 0 25 7 ,5 0 0 0 ,0 0 5 2 0 ,5 7 7 60 558 0 ,0 0 0 ,0 0 ,0 0 ,0 7 7 4 4 ,0 0 ,3 7 7 36 1 3 ,5 7 2 0 ,0 0 9 4 1 ,0 4 4 34 744 0 ,1 8 8 18 3 ,3 8 4 0 ,0 0 2 4 0 ,2 5 1 61 “ 744 0 0 ,0 0 ,0 0 ,0 8 11 1 6 ,0 0 ,3 8 8 28 1 0 ,8 6 0 ,0 0 7 5 0 ,8 3 5 35 1116 0 ,0 0 0 ,0 0 ,0 0 0 0 0 ,0 0 62 1116 0 ,0 0 0 ,0 0 ,0 0 ,0 9 1488*6 0 ,3 7 4 28 1 0 ,4 7 “ Ü7ÖÖ75“ 0 ,8 0 5 36 148® 0 ,0 0 ö'öoöö 0,00 83 T'488 0 0 ,0 CD co 1c' H— Ri 1 5 “ f l. f l 0 ,4 1 9 94 39 3$ 0,5274 0 ,6 5 7 37 0 0 ,3 9 7 86 3 4 ,1 4 2 0 ,0 2 3 7 0 ,5 6 9 54 0 0 ,3 8 7 “5T 30 *96 0 6 ,0 2 1 5 0 , Ä16 Rj 11 ----4X 0/4TVS 85“ 3 5 ,9 4 8 0 ,0 2 4 9 0 ,5 9 9 38 4 ,3 0 ,3 9 7 76 3 0 ,1 7 2 0 ,0 2 1 0 0 ,5 0 3 65 ?'3 0,371 71 26 ,341 0 ,0 1 8 3 0 ,4 3 9 Ra 12 1 0 0 ,0 0 *4 2 3 ' 75 3 1 ,7 2 5 0,022o 0 ,5 2 9 39 100 0 ,3 9 0 63 2 4 ,5 7 0 6 ,O l7 i 0 ,4 1 0 66 100 0 ,3 6 0 55 1 9 ,8 0 < r 0 ,0 1 3 8 0 ,3 3 0 13 “ T 5 6 7 T 0 *4 1 9 73 3 ^ 5 8 7 “ 0 ,0 2 1 2 40 186 0 ,3 8 4 59 2 2 ,6 5 6 0 ,0 1 5 8 0 ,3 7 8 67 “ T B 6 0 ,3 51 49 17 ,199 0 ,0 1 2 0 0 ,2 8 7 14 3 7 2 ,0 0 ,4 1 1 70 2 8 ,7 7 0 ,0 2 0 0 ,4 7 9 41 372 0 ,3 6 4 52 16 ,9 2 8 0 ,0 1 3 2 0 ,3 1 7 68 372 0 ,3 2 3 37 11,951 0 ,0 0 8 3 0 ,2 0 0 15 5 5 8 ,0 6 407 67 2 7 *2 7 0 ,0 1 9 0 ,4 5 4 42 558 0 ,3 5 3 44 15 ,5 3 2 0 ,0 1 0 8 0 ,2 5 9 69 558 0 ,2 7 2 25 6 ,8 0 0 0 ,0 0 4 8 0 ,1 1 4 16 7 4 4 ,0 0 397 65 0 *0 1 7 9 0 ,4 3 0 43 744 0 ,3 2 6 37 12 ,0 6 2 0 ,0 0 8 4 0 ,2 0 1 70 744 0 ,0 0 0 ,0 0 0 A » _____ 0 ,0 17 1 1 1 6 ,0 0 377 61 “ 53753 Ö .Ö T S T 0 ,'3 g 4 ' 44 1116 0 ,1 4 2 19 2 ,6 9 8 0 ,0 0 1 4 0 ,0 4 5 71 1116 ° z ° ____ 0 - M — . 0 ,0 ____ 18 1 4 8 8 ,0 0 .3 6 3 56 2 0 ,3 2 .... 0 ,0 1 4 1 0 ,3 3 9 45 1488 o.o 0 0 ,0 0 0 .0 0 0 0 0 ,0 0 0 72 1488 Q.o 0 0 .0 0 .0 _ ° A — cz> CNJ 1 C Ri 19 — I X o! 4 3 3 " 146 63* 2'Vff 5 *5 4 3 9 “ 0 t 3 2 7 ' 66 IT" 0 ,3 9 2 138 5 4 ,0 9 6 0 ,0 3 7 6 0 ,4 5 1 73 0 0 ,3 5 4 131 "47 ,5 8 4 " 6 ,0 3 3 2 0 ,3 9 8 R i 20 4 ,3 0 ,4 2 5 138 “ 5 8 ,6 5 0 0 ,0 4 0 7 0 ,4 8 9 47 4 ,3 0 ,3 6 1 129 4 6 ,5 6 9 0 ,0 3 2 4 0 .3 8 8 74 ■ f , 3 0 ,3 1 6 120 3 7 ,9 2 0 0 ,0 2 6 4 0 ,3 1 6 R a 21 1 0 6 X o . i s v " ' 125 52 *62 5 0 ,0 3 6 5 0 ,4 3 8 48 100 TO B“ 3 7 ,2 6 0 0 ,0 2 5 9 0 ,3 1 1 75 1ÖÖ 0 ,2 8 5 93 2 6 ,5 0 5 6 ,0 1 8 4 0 ,2 2 1 22 1 8 6 ,0 0 ,4 1 7 122 5 0 ,8 8 0 ,0 3 5 4 0 ,4 2 4 49 186 0 ,3 4 0 100 3 4 ,0 0 0 0 ,0 2 3 7 0 ,2 8 4 76 186 0 ,2 8 0 79 2 2 ,1 2 0 0 ,0 1 5 4 0 ,1 8 5 23 3 7 2 ,0 m i t - 115 47*61 0 ,0 3 3 1 0 ,3 9 7 50 372 0 ,3 3 5 62 '2 7 7 4 7 0 0 ,0 191 ' 0 ,2 2 9 77 “ 3 7 5 0 ,2 5 4 49 1 2 ,446 0 ,0 0 8 7 0 ,1 0 4 1 T ^ 5 5 8 ,0 0 ,4 0 9 109 4 4 ,5 9 0 ,0 3 1 0 0 ,3 7 2 51 558 0 ,3 2 1 65 2 0 ,8 6 5 0 ,0 1 4 5 “ 0 ,1 7 4 78 558 0 ,1 3 8 18 2 ,4 3 4 0 ,0 0 1 8 0 ,0 21 25 7 4 4 ,0 0 ,4 0 3 103 41 ,51 0 ,0 2 8 9 0 ,3 5 0 52 744 O! 795 48 14 ,160 0 ,0 0 9 9 o, 116 79 744 0 ,0 0 M , 0 ,0 0 ,0 26 1 1 16 ,0 0 ,3 9 1 91 3 5 ,5 9 0 ,0 2 4 8 0 ,2 9 7 53 1116 0 ,0 0 0 ,0 0 ,0 0 0 0 0 ,0 80 1116 _ A ° ____ 0 o . o 0 ,0 A?. 27 1 4 88 ,0 0 ,3 7 4 79 2 9 ,5 5 0 ,6 2 0 6 0 ,2 4 7 54 “T 4 8 § o ,o 0 o ,o 0 ,0 0 0 0 0 ,0 81 1488 0 ,0 0 0 ,0 0 ,0 0 ,0 volumen retenzijskega bazena At Qa Tp Z — <1 ♦ 9 i ♦ Qa čas prel iva čas naliva min/dan Iz rezultatov izračuna vidimo, kako pomembno vlogo ima retencijska kapaciteta kanalskega omrež­ ja na zaščito recipienta pred onesnaženjem. Zaklju­ čimo lahko, da klasični razbrem enilniki z nizkimi prelivnim i robovi, ki ne izkoriščajo retenzijske ka­ pacitete kanalskega om režja ali ki so brez lastnih retenzijskih volumnov, danes s stališča zaščite vo­ dotokov skorjada niso več sprejemljivi. (Nadaljevanje) Določanje kubatur zemeljskih mas U D K 624 .132 M IR K O M E 2 N A R , D IP L . IN Z . G R. ZU M , B IR O Z A P R O JE K T IR A N J E IN IN Ž E N IR IN G , M A R IB O R 1. SPLOŠNO Namen tega sestavka je opis raznih postopkov za izračun zemeljskih mas v gradbeništvu in sicer konvencionalnih in sodobnih. Zavzeta stališča do posameznih postopkov pa naj bi pripomogla k ra ­ cionalizaciji dela na področju projektive, operative in nadzora. V bistvu gre pri izračunu zemeljskih mas za ugotavljanje prostornine telesa med obstoječim te­ renom zelo različne konfiguracije in na novo izko­ panimi oziroma nasutim i ploskvami, ki jih pripravi­ mo kot podlago za različne vrste zgradb. K ljub množici najrazličnejših oblik zemeljskih teles jih lahko razvrstimo v naslednji osnovni skupini: — gradbene jam e in nasipi bolj ali manj osre­ dotočeni ob stavbah oziroma stavbnih kompleksih — razpotegnjena zemeljska telesa pri nizkih zgradbah. Pri izračunu zem eljskih mas moramo izhajati iz določenih osnov, ki jih je treba poznati, ker le kompleksna obravnava vseh vplivnih činiteljev lahko pripomore k racionalizicaji del. Celotna naloga se v bistvu sestoji iz naslednjih del: — izmera terenskega površja — izdelava situativn ih in višinskih načrtov ob­ stoječega terena in novih ploskev — določanje ploščin — določanje razdalj m ed ploščinami — izračun kubatur. V naslednjem so ta dela razčlenjena le toliko, kolikor je potrebno za razum evanje celote. P ri tem pa se ne moremo ogniti določenih osnov, ki v grad­ beni praksi ne predstavljajo nič novega. 2. IZMERA TERENSKEGA POVRŠJA Izbira postopka izmere je odvisna od izbranega načina izračuna zemeljskih mas in tudi od tega, v kakšne nadaljn je namene bodo izm erjeni podatki te r na tej osnovi izdelani načrti služili. Izhodišče vseh izmer je definirati tiste točke obstoječega te­ rena, ki v okviru zahtevane točnosti zagotavljajo si- tuativno in višinsko ponazoritev. P ri tem je običajno m išljena ponazoritev obstoječega stanja v določe­ nem merilu, ker pač take osnove običajno služijo raznim namenom, medtem ko samo za izračun mas, risanje v m erilu ni vedno potrebno. Najbolj upo­ rabni so višinski podatki takrat, ko> jih upodobimo s plastnicami. To velja predvsem za obstoječi teren, v določenih prim erih pa tudi za nove koncentrične ploskve, ki niso horizontalne. V prim erih, ko gre za cestna in podobna telesa, k jer se bolj uporabljajo kot osnove prečni profili, pa nam plastnice obstoječega terena nudijo možnost izbire optimalnega števila profilov. Najbolj udomačene metode horizontalne in vi­ šinske izmere terena so naslednje: — ortogonalna metoda (sl. 1) — polarna metoda (sl. 2) — m etoda z mrežo (sl. 3) — metoda z m erjenjem prečnih profilov (sl. 4) o'! 9 ' 45 4 4'20<_ Z > 9 ' 15 5 8'20 9 ' 1 0 i 7 9 '2 0 < ^ " > 9 ‘0 o ft 1 4 ' 0 0 < ^ > 5 '4 5 ( 1 ) T 0 0 < > ^ 6 ’ 0 5 H ) T 0 0 ^ * f t '0 5 — 2. F - 4 1 '4 8 0 KONTROLA ; 3 3 5 8 '5 Z O F ' 0 ‘ S . 4 1 ‘4 8 0 SHEM A R A Č U N S K E G A STROJA T O B IČ A JN I del i- VSTAVKU DEL Ui KEZULT AT Kil D E L POST O P EK*. ( p<"C«b z. « .L e t Lom S o I" , F in Hi- p o s ta v tje .ru r\ Z - g o r a j '. I J. I v H’ 2.0'.) o o o o - V o o ' o o o o g Ts s o o 0 0 4 * 1 0 8 'O s z.e imamo v X i U vrtim o t o r e j 3'2_0 kot to o z n o i c a j e j o s t r e t i c - e hK L o n ca o d č i t a m o V iL r e z u l t a t 1 v s ta v im o 3 '4 5 v d v o j n o p o v r S i n a . I i t d . ( E L L |N G 0 \ / po&tcrpe.kj S lik a 9 Ce natanko zasledujemo postopek, opazimo že ob začetku, da smo množili 9,55 • (4,20 — 1,00) tj. Y2 (X3 — Xi), p ri čemer se torej bolj ali manj nevede držimo Gaussovega postopka, prihranili pa smo si odštevanje. Na podoben način vršimo obvezno kon­ trolo, le da sedaj začnemo desno zgoraj in končamo levo spodaj. Torej: 'uvrtimo prvi Y v I (v našem primeru Yi = 8,05) vstavimo drugi X v II (v našem primeru X2 = 3,20) uvrtimo tretji Y v I (v našem primeru Y3 = 9,45) itd. Ko smo tako prispeli na dno (zadnji Xi = 1,00), nadaljujem o levo zgoraj in upoštevamo prej izpu­ ščene X in Y. V rezu ltatnem delu III. se sedaj pri pravilnem izvrednotenju mora pokazati dekadična dopolnitev: Po našem zgledu: 2 F = 41,48 m2 kontrola - ' 9958,52 1,000.000 P ri določeni navajenosti je ta postopek mnogo hitrejši ob katerega koli prej opisanega, je pa pred­ vsem bolj zanesljiv in ga tudi lažje kontroliramo. — Popolnoma m ehanizirani postopek s sodob­ nimi računalniki (IBM 1130 ipd.). Ta postopek prav tako bazira na Gaussovi for­ muli, le delo gradbenika je že toliko poenostavljeno, da ne potrebuje nič drugega, kot da koordinati (X. Y) lomnih točk lika (situativnega oziroma prečnega profila) vpiše po določenem pravilu v zato priprav­ ljeno razpredelnico, ki je p rire jena za račun z ra ­ čunalnikom. Sam postopek izvrednotenja je v bist­ vu naslednji: računalnik najprej formalno kontrolira podane koordinate lomnih točk in sicer pogravitno z name­ nom ugotoviti, če točke tvorijo zaključen poligon oziroma če ne m anjka kakšna bistvena točka. Iz- vrednotenje se z matem atičnega vidika ne razlikuje od prej omenjenega, razlika je kajpada v delovanju in posluževanju računskih strojev. Smisel računanja z digitalnim i računalniki pa ni samo v tem, da dela hitreje, temveč da hrani podatke za kasnejšo obde­ lavo še v druge namene. Tu velja predvsem omeniti direktno izvrednotenje reliefnih površin in določa­ nje volumnov do poljubne osnovne ploskve. Raču­ nalnik pa ima možnost tud i združiti razne postopke računanja, ki jih v navadni praksi moramo razčle­ njevati. 5. DOLOČANJE RAZDALJ MED PLOSKVAMI 5.1 Lik oz. telo »A« (sl. 5) V tem prim eru potrebujem o za izračun kuba- tu re povprečno razdaljo med zgornjim reliefom ob­ stoječega terena ter spodnjo nekoliko' razgibano novo podlago. Povprečno razdaljo (globino) naj toč­ neje določimo s pomočjo mreže, podobni tisti za po­ snetek terena (sl. 3), vendar ne nujno isto, saj to metodo s pridom uporabljamo v vseh prim erih, ko imamo relief obstoječega terena in nivo podlago upodobljene s plastnicami. Odčitanje posameznih višin opravljamo na presečišču kvadratov mreže, p ri čemer interpolacijo lahko opravimo na oko z natančnostjo ± 1 cm pri ekvidistanci 10 cm, oz. ± 2 centim etra pri ekvidistanci 20 cm itd. V prim eru, da želimo natančnost povprečne razdalje (v našem pri­ m eru globine) še povečati, priredim o vsaki odčitani višini še koeficient, ki je odvisen od števila kvad­ ratov, ki mejijo na vsako presečišče mreže oziroma od ocenjene vrednosti ploščine, ki jih kvadrati de­ jansko pokrivajo. Postopek, prikazan na izseku situativnega lika »A« (sl. 10), je razviden iz naslednje razpredelnice: T o č k a V iš in a te re n a V iš in a n o v e p lo s k v e R a z lik a K o e fic ie n t A h k J hXk i 5,45 4,00 1,45 0,25 0,36 2 5,25 4,00 1,25 0,80 1,00 3 5,10 3,80 1,30 1,50 1,95 4 4,85 3,70 1,15 1,20 1,38 5 5,45 3,00 2,45 0,50 1,23 6 5,22 2,80 2,42 1,00 2,42 7 5,05 2,50 2,55 2,50 6,37 8 5,02 2,70 2,32 3,30 7,66 2 11,05 2 22,37 povpr. h _ 2 A h .■ k _ 22’37~ 2,02 m 2 k 11,05 V prim eru podolgovatih teles določimo razda­ ljo kar kot razliko med stacionažo dveh sosednjih profilov. Strogo* vzeto, bi matem atično pravilno bilo, da se za izračun zemeljskih mas upošteva razdalja med težišči posameznih profilov, vendar je razlika med obema metodama v naj slabšem prim eru l°/o, zato se teoretična natančnost običajno ne zahteva. 6. DOLOČANJE KUBATUR Pri situativnih likih določimo kubaturo po enačbi V = F . h povpr. — ploskev terena in podlage se pokrivata oziroma OBST. TEREN NOVA UREPiTEV'V/ Ft + Fp V = ------------ . hpovpr —- F t . . . ploskev terena 2 — Fp . . . ploskev podlage — hpovpr. • • • povprečna raz­ dalja med ploskvami ko se obe ploskvi zaradi m orebitnih pobočij v na­ klonu ne pokrivata. Pri podolgovatih telesih izračunamo kubaturo po naslednjem obrazcu: „ * = " . (Fi + Fi + 1 V = 2 di i = 1 Namesto običajnih form ularjev, k jer se sukce­ sivno seštevajo vrednosti kubatur med sosednjimi profili, je možno tudi tu uporabiti Gaussovo form u­ lo, pri čemer ordinate X predstavljajo razdaljo med profili, ordinata Y pa izračunane ploščine. Iz- vrednotenje pa opravimo po polmehaniziranem po­ stopku. Pri polnomehaniziranem postopku je zadeva še enostavnejša z vidika gradbenika, vendar bi pod­ robnejšo pojasnilo prešlo okvir tega sestavka. 7. ZAKLJUČEK Recepture za optimalen pristop k izračunava­ nju kubatur sicer ni mogoče predpisati, ker so vplivni činitelji preveč raznovrstni. Z gotovostjo pa se lahko trdi, da trdovratno oklepanje enega same­ ga načina ni smotrno, saj morajo postopki in pred­ vsem hitrost izračuna iti vsaj nekoliko' v korak s sodobno tehnologijo izvedbe zemeljskih del. Poseb­ no pozornost zaslužijo mehanizirani postopki, pri čemer bomo Ellingu dali prednost tam, k jer digi­ talni računalniki niso' pri roki. Opazimo pa lahko tudi, da pri zelo razgibanih situativnih likih delo s prečnimi profili ni niti lahko, niti smotrno, prikaz višin s plastnicam i pa ima p ri ureditv i trgov, kri­ žišč ipd. še niz drugih prednosti (pokrivanje sleher­ nega m2 z višinami, jasen prikaz odvodnjavanja ipd.) in torej ni namenjeno izključno za točne j še do­ ločanje kubatur. Glede točnosti izračuna velja omeniti, da le me­ hanizirani postopki zagotavljajo točnost, ki je v skladu s točnostjo izm erjenih točk. P ri tem je po­ membno, da pri večjih ploščinah z čimvečjo toč­ nostjo določimo razdaljo, p ri večjih razdaljah pa moramo večjo skrb posvetiti ploščinam. U D K 624.132 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) S T . 11-12 ST R . 290—296 Mirko Mežnar: DOLOČANJE KUBATUR ZEMELJSKIH MAS Poleg najbolj razširjene metode izračuna s pomočjo prečnih profilov so opisane še druge možne metode. Ob­ delana sta dva splošna pristopa, in sicer: —■ tlorisna ploščina X poprečna globina, — ploščina prečnega profila X medsebojna razdalja profilov. Razni postopki za izračun ploščine so navedeni. Več­ ja pozornost je posvečena Ellingovi metodi, ki omogoča učinkovito uporabo zelo znane Gaussove formule 2 F = 2 yn (Xn + 1 — Xn — 1) pri vsakršni obliki plo- ščinskega lika (tlorisnega ali prečnega profila). Predno­ sti tega postopka so natančnost, prihranek na času ter učinkovita možnost kontrole. Pojasnjena je alternativna možnost določanja ku­ batur s pomočjo mreže, pri čemer so višine obstoječega terena in novih ploskev upodobljene s plastnicami. Ta postopek se posebej priporoča pri kompliciranih hori­ zontalnih likih, kot so cestna križišča, dvorišča itd., kjer računanje s prečnimi profili ni niti lahko niti smotrno. Omenjena je tudi možnost uporabe digitalnih računalni­ kov pri izvrednotenju zem. mas. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE Odom-/mrekci MARIBOR Valvazorjeva ulica 12 a UD C 624.132 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R. 11-12, P P . 290—296 Mirko Mežnar: COMPUTATION OF EARTHWORK VOLUMES Besides the most used averade-end-area method, so­ me other methods of computation volumes are described. In general, two basic methods are distinguished — horizontal area X average depht, —- cross-sectional area X longtd. distance. Different methods for computing areas are discus­ sed. Some more attention is paid to the “Elling” method which enables an effective use of the well know Gauss — formula 2 A = 2 yn (Xn + 1 — Xn — 1), applicable to any shape of areas (horizontal and cross-sectional). The precision, time-saving effect and checking facilities of this method are stressed. An alternate method of computing earthwork volu­ mes between original and final contours by means of a grid is explained. This method is particularly applicable to garding for highway intersections and other irregular (horizontal) shapes, where the use of vertical (parallel) cross sections is often rather complicated. The application possibility of digital computers for performing earthwork calculations is mentioned. vam nudi veliko izbiro stavbnega pohištva, parketa, salonita, opeke, bitumen­ skih izdelkov, teraco plošč, ce­ menta, keramičnih ploščic, peči za centralno kurjavo in drugega grad­ benega materiala ter premoga in strešne konstrukcije po naročilu Določevanje deformacijskega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je obremenjen z brezkrajnim gibkim bremenskim pasom UDK 6’4 044 L U D V IK T R A U N E R , D IP L . IN Z . G R . U N IV E R Z A M A R IB O R 1.00 UVOD Deformacijsko stanje v zemeljskem polprosto­ ru podamo z deformacijskim tenzorjem ers, ki je definiran z m atriko naslednje oblike: dur = dP 1 r (1 — 2 v) sin w----------- ------------------------ + sin yj cos ip 4 n Ri G 1 + cos ip dP 1 duz = -------------- [2 (1 — v) + cos2 xp) ] 4 n Ri G (2 .1) (2 .2) 6xx e Xy 6xz Gyx e yy e yz ezx ©zy Gzz ( 1.1) ali pa z vektorjem premika u = u (ux, %, u z). (1 .2) Račun premikov oziroma izvrednotenje konč­ nih usedkov zemeljskih objektov izvedemo iz dia­ gramov prvotnih in dodatnih napetosti z uporabo rezultatov edometrskih preiskav oziroma z defor­ macijskimi moduli. Določevanje dodatnih napetosti v zemeljskem polprostoru z uporabo elektronskega računalnika smo podali v Gradbenem vestniku št. 10/1972, stran 177. Površine dodatnih napetosti, ki jih računalnik lahko nariše v obliki diagramov, reduciramo s po­ znanimi vrednostm i srednjih modulov stisljivosti in dobimo iskane vrednosti za prem ike oziroma used- ke objekta. P ri takem računanju smo suponirali v naravi tako napetostno stanje, ki je v enakem razm erju kakor pri edometrskem preizkusu, k jer bočni pre­ miki niso možni. V tem sestavku pa bomo podali račun premikov neposredno po obrazcih, ki se dobe z integracijo osnovnih izrazov za prem ike po Bous- sinesqu. P ri takem računanju pa moramo poznati deformacijske module E in Poissonove količnike v za vse zemljine, ki sestavljajo zemeljski polprostor. 2.00 ENAČBE ZA ELASTIČNO IZOTROPEN POLPROSTOR, KI JE OBREMENJEN Z GIBKO BREZKRAJNO ENAKOMERNO PASOVNO OBTEŽBO Boussinesq je podal v cilindričnih koordinatah izraza za horizontalno (dur) in vertikalno (duz) kom­ ponento spremembo vektorja prem ika du, če je pol­ prostor breztežen, homogen, elastično izotropen in na površini obremenjen z vertizalno spremembo koncentrirane sile dP (glej sliko št. 1): Z integracijo obeh izrazov po enakomerni po­ vršini brezkrajne pasovne obtežbe dobimo kompo­ nente vektorja prem ika u za poljubno točko v pol­ prostoru. Če si izberemo K artezijev koordinatni si­ stem tako, da je ravnina (x — z) pravokotna na bremenski pas, bodo vse komponente vektorja pre­ mika v smeri osi y enake nič (uy = 0). To je prim er ravninskega deform acijskega stanja, pri katerem je vektor premika ü vzporeden ravnini (x — y). Za točke, ki leže v ravnini (x — z), je vektor premika določen z dvema komponentama, in sicer s kompo­ nento v horizontalni sm eri (ux) in s komponento v vertikalni smeri (uz). 2.10 Določitev horizontalne komponente vektorja premika Zaradi lažje integracije smo izbrali točko »i« na osi »z«. Na sliki št. 1 vidimo, da je — dux = du r cos cp . (2.3) si. i Če vstavimo v enačbi (2.1) in (2.3) naslednje izraze dP = qdxdy; cos ep' — — ri r = R sin n = Ri sin ip R = — -— ; Ri = - ^ - cos v cos ep R y = Rtg ep) dy = --------d ep cos2 ep (2.4) X = z tg &) dx = • cos2 & cos ip = cos ep cos G = dobimo d # E 2 (1 + v) — duv = t vq (1 + v ) z sin d 2 j i E cos2 •& I 1 + cos ■& cos ep + cos # cos ep I d ep d # (2.5) r— b L Sledi /?2 +711% ux = I X — dux & = ß l < p = — J i/2 (2.6) Podani izraz za horizontalni premik točke »i« je ugoden za računanje z računalnikom. 2.20 Določitev vertikalne komponente vektorja premika Podobno kot za horizontalno komponento smo izvedli integracijo tud i za vertikalno komponento vektorja prem ika. Izraze (2.4) vstavimo v enačbo (2 .2) in dobimo duz = a (1 + v ) z 2 ji E cos ep cos 2# [2 ( l - v ) Dvojni integral a z = J X & = ßi 10 b) oziroma z = o.o b (a lb = o ° ) q = io U z = o , 5 b z = io b 1 --------- i ---------- Jl i 3 Z -2 ,o b L _____________ L — + — 4 . . . . . 3 Sl. 2 po Steinbrennerju p ri večjih razm erjih stranic pravokotnika a/b > 10, pa rezultati niso več enaki. Po naših izračunih bi m orala imeti Steinbrenner jeva krivulja za razm erje a/b = o o vrednost asimptote f = o o in ne f = 1,16, kot je to prikazanv na pri­ mer na sliki številka 176 v K ollbrunnerjevi knjigi: Fundation und Konsolidation, s tran 378. Ne­ pravilno določena vrednost omenjene asimptote povzroča anomalije p ri izračunu deformacijskega stanja v polprostoru. V prim eru, da je homogeni polprostor obremenjen s pasovno obtežbo, ki ima razm erje 1/b = a/b 710 dobimo po Streinbrennerjevi celo kvalitativno nelogične rezultate. Ravnine, ki leže v različnih globinah in so ravnini polprostora vzporedne, se po njegovih rezultatih nepravilno de­ form irajo (glej sliko št. 2). Po naših izračunih morajo Steinbrennerjeve krivulje imeti naslednje lim itne vrednosti (z-> o o ) ; a/b = 1 2 5 10 20 30 40 f = 0,512 0,696 0,96 1,16 1,36 1,48 1,56 a/b = 80 90 100 160 320 640 1280 f = 1,76 1,79 1,82 1,96 2,16 2,36 2,56 60 1,68 70 1,72 OO o o Vrednost asimptome za poljubno razm erje stranic pravokotnika a/b lahko grafično določimo z diagramom, ki je prikazan na sliki št. 3. 2.30 Določitev vektorja premika Vektor premika poljubne točke »i« v elastič­ nem izotropnem polprostoru, ki je obremenjen z gibko enakomerno pasovno obtežbo, je torej do­ ločen z ü = ü (ux, u z) (2.16) ------- po Steinbrennerjevih diagramih --------po enačbi (2.15) 10,0 20P Sl. 3 po enačbah (2.7) in (2.15). Velikost vektorja je dana z u = (ux2 + u z2)1/2 (2.17) oziroma smer vek to rja z g — are tg — (2.18) (glej sliko št. 4) 2.40 Določitev specifične prostorninske deform acije (e) m Z integracijo Boussinesqovega izraza za spre­ membo koncentrirane sile dP 1 — 2 vde = — --------- -------- cos ip (2.19) 2 n Ri G po površini enakom erne pasovne obtežbe A 31/2 07 d ?> e = J J — ---- (1 + v) (1 — 2 v ) -------- d q> v = - n E cos & (2.20) dobimo naslednji izraz za specifično prostorninsko deformacijo v točki »i« polprostora: 3.00 ELASTIČNO IZOTROPEN POLPROSTOR JE OBREMENJEN Z GIBKO PASOVNO OBTEŽBO POLJUBNE OBLIKE Enačbe, ki smo jih podali v točki 2.00, omo­ gočajo z uporabo računaln ika hitro računanje deformacijskega stan ja tud i v razsežnem elastič­ no izotropnem polprostoru, ki je obremenjen z gibkim bremenskim pasom poljubne oblike. Sploš­ ne enačbe za program sestavimo tako, da po­ ljubno asimetrično koristno obtežbo razrežemo v poljubno število horizontalnih lamel (glej sliko št. 4), tako da lahko obe komponenti vektorja prem i­ ka in specifično prostorninsko deformacijo izraču­ namo z naslednjim i nastavki: n n n u x = 2 ckqk; uz = A dkqk; e = Z fkqk (3.1) k = 1 k = 1 k = 1 kjer pomeni »k« sum acijski indeks, ki teče od 1 do n (n je število lamel); q pa je obtežba posa­ mezne lamele. 4.00 DEFORMACIJA SLOJEVITEGA ZEMELJSKEGA POLPROSTORA NE GLEDE NA FILTRACIJSKI UPOR Rešitve, ki smo jih podali v točkah 2.00 in 3.00, so podane na podlagi supozicij o deforma­ cijski homogenosti in izotropnosti polprostora. Ve­ likosti in medsebojni odnosi obeh deformacijskih karak teristik (E in v oziroma G in K) so v veliki m eri odvisni od predhodnih in novih napetostnih stanj, zato njihova izbira ni enostavna. V labora­ toriju jih aproksim ativno določujemo z edometer- skimi oziroma triaksialnim i preiskavam i ali na te­ renu s poskusnimi obtežbami. Za natančnejše ra­ čune m oram o posebej določiti deformacijski ka­ rakteristik i za horizontalno in za vertikalno smer. Navedene rešitve pa v praksi lahko uporabimo za računanje deformacijskega stan ja slojevitega zemeljskega polprostora. Deformacijski karakteri­ stiki E in v preračunam o iz laboratorijskih konso- lidacijskih krivulj za čase »t« po končani prim arni konsolidaciji preizkušenca. Račun izvedemo tako, da seštevamo skrčke posameznih slojev. 4.10 Račun skrčka poljubnega sloja »p« Po raziskavah Fiorina (1959) napaka pri ra ­ čunu skrčka poljubnega sloja v heterogenem pol­ prostoru ni velika, če nesorazm erja med deforma­ cijskimi karakteristikam i posameznih slojev niso zelo velika. Z uporabo' podanih enačb računamo skrček sloja »p« tako, da določimo razliko premi­ kov obeh točk, ki sta izbrani na zgornjem in spod­ njem robu plasti (glej sliko št. 5). P last »p« med globinama zj in zj + i, ki je de­ bela h p = Zj + i — Z j , (4.3) se bo torej skrčila za A Up = u si+1 — u zj (4.4) kjer pomeni u zJ+ i vertikalni prem ik točke »j + 1 « in u z3 vertikalni premik točke »j« v homogenem polprostoru z modulom deform acije Ep. Vertikalna premika točk »j« in »j + 1 « izračunamo po enačbi (3.1). 4.20 Račun vektorja prem ika za poljubno točko »i« Vertikalni premik točke »i«, ki leži v sloju »p«, določimo tako, da seštejemo vse skrčke slojev pod izbrano točko (glej sliko št. 5) U D K 624.044 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) ST . 11-12 S T R . 297—301 Ludvik Trauner: DOLOČEVANJE DEFORMACIJSKEGA STANJA V ZEMELJSKEM POLPROSTORU, KI JE OBREMENJEN Z BREZKRAJNIM GIBKIM BREMENSKIM PASOM V prvem delu sestavka podajamo enačbe, ki omo­ gočajo računanje deformacijskega stanja v polprostoru, ki je obremenjen z gibkim in neskončnim bremenskim pasom. Enačbe smo izpeljali iz osnovnih Boussinesqovih enačbah za homogen in elastično izotropen polprostor. V drugem delu sestavka pa podajamo uporabo teh enačb pri računu deformacij v slojevitem polprostoru. Podane enačbe so uporabne za sestavo programa za računalnik. m uzl = Z A Up + A U p1 (4.6) p + i kjer pomeni »m« število slojev; A Up1 pa skrček sloja »p« od točke »j + 1 « do točke »i«. Celotni usedek površja določimo torej tako, da izračunamo vertikalni prem ik površinske točke »O«, ki je enak m u,° = 2-/lup (4.5) p = i Horizontalni prem ik u 'x pa izračunamo c enač­ bo (3.1), v kateri upoštevamo horizontalni deforma­ cijski modul Epx. Vektor prem ika točke »i« tahko tedaj podamo z izrazi (2.16), (2.17) in 2.18). 5.00 ZAKLJUČEK Opisano določevanje deformacijskega stanja v zemeljskem polprostoru bomo uporabili pri sestavi program a za hitro računanje podajnosti zemeljskih nasipov z uporabo računalnika. P ri pisanju objavljenega prispevka mi je po­ m agal s svojimi prijaznim i nasveti prof. dr. Lujo Suklje, dipl. inž., za kar se m u iskreno zahvaljujem. ) ' S l o v s t v o : Lujo Suklje: Mehanika tal, 1967 Lujo Suklje: Rheological aspects of Soil Mechanics, 1969 Curt Kollbrunner: Fundation und Konsolidation, 1946 U D C 624.044 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 11-12, P P . 297—301 Ludvik Trauner: COMPUTATION STATE OF STRAIN IN THE HALF-SPACE DUE TO ARBITRARY FLEXIBILE INFINITE STRIP LOAD Equations for the computation of the state of strain in the elastic and isotropic half-space subjected to flexib­ le infinite load are deduced from Boussinesq’s solutions and presented in the first part of the article. The second part contains the aplications of these equations enabling the computation of strains in leyered half-space. These equations can be used to specify the computer program. Vodnogospodarsko podjetje M aribo r n. sol. o. 62000 MARIBOR, LJUBLJANSKA 9 P. P. 36 projektira, gradi in vzdržuje vodnogospodarske objekte in naprave ter izvaja melioracijska dela. Razvoj gradbenega šolstva v Mariboru UDK 727.4:69 a . s r e d n j e So l e IV A N A M B R O Z , V . G . T ., G R A D B E N I S O L S K I C E N T E R Z močnim in naglim razvojem gradbeništva na m ariborskem področju v povojnih letih se je po­ kazala tudi nu jna potreba po strokovnem gradbe­ nem šolstvu. Leta 1954 je dalo Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov okraja Maribor pobudo za postavitev gradbenega šolstva v Mariboru. V šol­ skem letu 1959/60 je bila ustanovljena te r začela z delom Gradbena šola za kvalificirane delavce, se­ danja Gradbena poklicna šola, v šolskem letu 1960/61 pa v sklopu stro jne in elektrotehniške šole še gradbeni oddelek tehniške šole. S 1. januarjem 1963 pa je bil ustanovljen Grad­ beni šolski center, v katerega sta se vključili obe že obstoječi šoli: G radbena poklicna in Gradbena tehniška šola. H krati s ta se form irali še Gradbena tehniška šola za odrasle in Gradbena delovodska šola. Jeseni leta 1963 se je v Gradbeni šolski center vključila še Slikarsko-pleskarska poklicna šola. V šolskem letu 1968/69 pa je bila ustanovljena tudi Sola za dimnikarje. Iz teh podatkov je razvidno, da je Gradbeni šolski center Borisa K raigherja svojo dejavnost od ustanovitve do danes močno razširil. Ob ustanovit­ vi je bilo na centru 642 učencev in slušateljev, da­ nes pa jih je preko 1600 v enem šolskem letu. Takšen porast štev ila učencev pa nujno pogo­ juje tudi povečanje učnega kadra in prostorskih kapacitet. Trenutno so v teku priprave za dogra­ ditev 7 učilnic in pomožnih prostorov. K er šola ni sama sebi namen, se je GSC s sam oupravnim i spo­ razumi povezal z organizacijam i združenega dela, za katere usposablja kadre, da bodo sofinancirale gradnjo. Za akcijo so organizacije združenega dela pokazale polno razum evanje. Pom anjkanje stalnega učnega kadra za strokovne predm ete gradbeništva rešuje GŠC s honorarnim i predavatelji iz gospo­ darstva in proizvodnje. Tako ti predavatelji vnaša­ jo v učni proces vse novitete iz naglo se razvijajoče tehnologije v gradbeništvu. Pomembne zasluge p ri razvijanju in posodab­ ljan ju strokovnega šolstva pa ima tudi Interesna skupnost za izobraževanje gradbenih delavcev Slo­ venije — KIG. O pravlja povezavo med šolo in go­ spodarstvom te r daje predloge za sprem injanje in dopolnjevanje učnih načrtov. Absolventi G radbene tehniške šole, ki jih je vsako leto nekaj čez 100, se zaposlijo v gospodar­ stvu ali pa nadalju jejo šolanje na Višji tehniški šoli v M ariboru ali drugih visokih šolah. Poklicni de­ lavci — zidarji, tesarji, železokrivci, slikopleskarji, vozni ličarji, črkoslikarji in dimnikarji, ki vsako leto zapuščajo gradbeni šolski center strokovno usposobljeni, pa izpolnjujejo vrste gradbeništva v m ariborskem , pom urskem , koroškem in celjskem bazenu, B. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE B R A N K O P O D L E S N IK , D IP L . IN G . G R . U N IV E R Z A M A R IB O R Na pobudo Zveze gradbenih inženirjev in teh­ nikov je bil leta 1960 ustanovljen na višji šoli grad­ beni oddelek z dvema usm eritvam a: gradbeno ope­ rativna in gradbeno komunalna. Namen šole je izobraževati inženirje 1. stopnje, sposobnega za operativno delo, zato se je tudi učni načrt m ariborskega gradbenega oddelka razvijal različno od fakultetnega. Zmanjšal se je obseg teo­ retičnih predm etov in povečalo število u r praktič­ nih predmetov. K ljub zm anjšanju teoretičnih predmetov (od­ padla je npr. opisna geometrija) je bil obseg snovi tolikšen, da je bilo potrebno pri 30 tedenskih urah in 15 tednih v sem estru podaljšati študij na 5 se­ mestrov. Do konca leta 1974 je diplomiralo na prvi stop­ nji gradbenega oddelka: 344 rednih študentov (povprečno 28 letno) 72 diplomantov iz študija ob delu (6 letno). V letu 1975 je bil gradbeni oddelek dopolnjen še z drugo stopnjo, tako da bodo odslej prihajali iz visoke tehniške šole v M ariboru tudi diplomirani gradbeni inženirji operativne smeri. Šola računa, da bo diplomiralo letno do 20 inženirjev, s tem pa se naj število diplomiranih na 1 . stopnji ne bi znatno zmanjšalo (skoraj 50 % večji vpis v prvi letnik v letu 1974 in 1975). Študij tra ja na 1. stopnji 5 in na 2. stopnji 3 semestre, torej skupno 8 semestrov in diploma. Š tudent 1 . stopnje lahko opravi po 1 . stopnji diplomo in dobi naziv gradbeni inženir, ali pa brez diplome (vendar po opravljenih vseh izpitih 1 . stop­ nje) nadalju je v 6. sem estru in dobi v 8. semestrih in opravljeni diplomi druge stopnje naslov diplomi­ rani gradbeni inženir. Laboratoriji gradbenega oddelka so opremljeni za preiskavo m ateriala, preiskavo cestnih asfaltov, gradbeno fizikalne m eritve in geomehaniko: usta­ navlja se laboratorij za komunalne gradnje in ce­ ste. P riključen je tudi laboratorij za preiskavo od­ padnih vod (ZUM Maribor). Doslej diplom irani študentje prve stopnje VTŠ (gradbeni oddelek) so našli mesta pretežno v gradbe­ nih podjetjih in upravnih službah, in le v manjšem številu tudi v projektivnih birojih. Povpraševanje po diplom antih 1 . stopnje še ni upadlo, ampak na­ rašča. D iplom ant 2. stopnje bo kljub teoretičnim predmetom ostal operativec, zato je v učnem na­ črtu podan poudarek na tehnologiji grajenja in eko­ nomiki gradbenega podjetja. Diplom ant m ariborske visoke šole 1. in 2. stop­ nje naj bo usm erjen k operativnem u delu. U D K 727.4:49 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) S T . 11-12 ST R . 302—303 RAZVOJ GRADBENEGA ŠOLSTVA V MARIBORU A. Srednje šole (Ivan Ambrož) B. Višje in visoke šole (Branko Podlesnik) Avtorja podajata sedanje stanje gradbenega šolstva v Mariboru, katerega razvoj se je začel v letu 1954. Diplomanti srednjih, višjih in visokih šol so usmerjeni predvsem k operativnemu delu. Naših 30 let na severovzhodne UDK 711.7:625.7 V kolektivu Cestnega podjetja M aribor je še nekaj aktivnih članov iz tistega časa po osvoboditvi, ko se je na področju takratnega mariborskega okrožja ustanovila Cestna uprava za glavno cestno omrežje. Za obnovo, ki je sledila razdiralni vojni, je bila prevoznost cest izrednega pomena. Posebno kritično je bilo stanje prehodov prek reke Drave in Mure, ker so bili mostovi porušeni. Poleg red­ nega vzdrževanja cest, ki so bile tak ra t povečini še makadamske, je bila prva skrb p ri gradnji posveče­ na h itri obnovi mostov. G radbenih podjetij, ki bi lahko prevzemala taka dela, še ni bilo, tako da je uprava opravila ta dela v lastni režiji. V zelo k ra t­ kem času so bili postavljeni leseni montažni mosto­ vi prek Drave v P tu ju in na Borlu, prek M ure v Murskem Središču in Veržeju te r mnogo manjših mostov prek Pesnice, Ledave in drugih vodotokov. V razdobju po vojni so se večkrat sprem inja­ le oblike organizacij, ki so skrbele z.a ceste v od­ visnosti od splošnega razvoja naše družbene u re­ ditve. Razmeroma veliki kolektivi delavcev v teh organizacijah so še 10 le t po uveljavitvi samou­ pravne ureditve pri nas živeli izven tega procesa. Organizacijska oblika je bila Uprava za ceste s proračunskim sistemom. V letu 1961 so bila ustanovljena cestna podjet­ ja v Sloveniji in od tak ra t do danes se je samou­ prava v Cestnem podjetju M aribor že dobro raz­ vila. Kolektiv šteje sedaj 970 delavcev te r je po šte­ vilu in po obsegu cestne mreže, ki jo vzdržuje, naj­ večji v Sloveniji. Organizacijsko je sestavljeno podjetje iz 7 te­ m eljnih organizacij združenega dela in to tr i pod­ ročne za vzdrževanje cest v M ariboru, P tu ju in Murski Soboti, nadalje za rekonstrukcije cest, za asfaltna dela, za strojno inventarni park in za pro­ jektiranje. Obseg proizvodnje narašča letno ne sa­ mo po finančnem, m arveč tudi p>o fizičnem obsegu del. Letošnji eksterni celotni dohodek bo znašal ca. U D C 727.4:49 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 11-12, P P . 302-303 DEVELOPMENT OF BUILDING EDUCATION at MARIBOR A. Secondary schools (Ivan Ambrož) B. Higher and high schools (Branko Podlesnik) The authors give the present state of building edu­ cation at Maribor. Its development has begun in the year 1954. The candidates of secondary, higher and high building schools are orientated specially to operative works. F R A N C K R A N JČ IČ , D IP L . IN 2 . GR. C E S T N O P O D J E T J E M A R IB O R 190,000.000 din. Ob tem porastu proizvodnje pa ne narašča preveč število delavcev, m arveč je celo nižje kot ob ustanovitvi podjetja. To gibanje je po­ sledica uvajanja m ehaniziranega dela tako pri vzdrževanju kot tudi pri rekonstrukciji cest. Ko­ lektiv usm erja velik del dohodka v obnovo in po­ večanje svoje mehanizacije, ker vidi v tem per­ spektivo za nadaljn ji razvoj in večanje sposobnosti za prevzem anje bodočnih nalog. Morda je to tudi razlog, da pri osebnih dohodkih nismo pri vrhu le­ stvice. Posebno velike investicije smo se lotili v zadnjem času z nabavo sodobne asfaltne baze s ka­ paciteto 250 ton na uro, ki je zaenkrat največja v Jugoslaviji. Ta investicija bo nujno potegnila za seboj vlaganja v mehanizacijo za vgrajevanje as­ faltn ih mešanic, kakor tudi za pripravo m ineralnih agregatov. Projekte za rekonstrukcije cest izdeluje lastni projektivni biro, ki m u je priključena tudi vsa tehnološka služba p ri podjetju. Ta biro šteje sedaj 35 delavcev, ki ne projektirajo samo za po­ trebe lastnega podjetja, m arveč prevzemajo tudi dela za druga cestna podjetja, občine in druge na­ ročnike. Strojne in mehanične delavnice ne popravlja­ jo samo lastnega avto-strojnega parka, marveč že po tradiciji napravijo m arsikatero napravo ali stroj za specifične potrebe podjetja. V času namreč, ko še ni bilo uvoza strojev in tudi domača strojna in­ dustrija še ni proizvajala gradbenih strojev, se je m arsikateri prvenec porodil v teh delavnicah in s tem prebrodil začetne težave ob prehodu na sodob­ no gradnjo in vzdrževanje cest z mehanizacijo. Enota za gradnje prevzema predvsem dela pri obnovah in rekonstrukcijah cest, ker je ta dejav­ nost le dopolnilna k osnovni nalogi cestnih podjetij da vzdržujejo cestno omrežje. Za gradnjo večjih mostov, kakor tudi za gradnjo novih cest in avto­ cest so tu specializirana gradbena podjetja, s kate­ rim i uspešno sodelujemo. cestnem omrežju Slovenije Vzporedno z večanjem proizvodnje in proiz­ vodnih sredstev je rasla skrb za človeka posebno glede delovnih prostorov, kuhinj in bivalnic te r objektov za oddih. P etletn i načrt razvoja standarda delavcev je bil v celoti izpolnjen. Zgrajene so bile bivalnice v Otiškem vrhu, v Pesnici in v Murski Soboti. Podjetje razpolaga z domovi za oddih v Novem gradu ob m orju, v Moravskih toplicah in na zapadnem in vzhodnem Pohorju. U D K 711.7:625.7 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) S T . 11-12 S T R . 303—304 Franc: Krajnčič: NAŠIH 30 LET NA CESTNEM OMREŽJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Avtor podaja podroben pregled del na cestnem omrežju severovzhodne Slovenije, ki jih je opravilo Cestno podjetje Maribor. V članku so tudi drugi teh­ nični podatki o tem podjetju. x Priprave za izdelavo kratkoročnega načrta raz­ voja podjetja gredo v več smeri. Prvo je obnova in povečanje avtostrojnega parka, drugo povečanje prostorov za delo in za bivanje po delu, tre tje pro­ gram izobraževanje kadrov, kar je osnova za vsako delo. V teh naših 30 letih dela na cestah smo v ve­ liki m eri m odernizirali cestno omrežje. Ob tem de­ lu smo se strokovno izpopolnjevali in učili samou­ pravljanja. UD C 711.7:625.7 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R. 11-12, P P . 303—304 Franc Krajnčič: THE 30 YEARS OF ROAD NET IN THE NE OF SLOVENIA The author gives a detailed surway of road net in the NE of Slovenia, executed by Road Enterprise at Ma­ ribor. The paper deals also with other technical data about this enterprise. Vodotoki severovzhodnega Pohorja UDK 627.7 (Pohorje) f r a n c a v S i C, d i p l . i n 2 . g r . V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E M A R IB O R Med vodotoke severovzhodnega Pohorja šteje­ mo skupino potokov, ki p ritekajo iz pohorskega gor­ skega masiva na D ravsko ravnino med Mariborom in Polskavo. To so m anjši potoki v norm alnih razm erah s prispevnimi površinam i od 1 km2 do 20 km2 veliko­ sti, ki pa se zaradi strm ih zbirnih površin ob neur­ jih obnašajo kot hudourniki, zaradi geološke sestave krovnih plasti Pohorja, ki lahko sprejm e mnogo vode, pa so potoki vodnati vse leto. Po izstopu iz pohorskih grap so si na prehodu v ravnino izoblikovali iz svojih lastnih naplavin vi­ soke vršaje s prem ajhnim i koriti na hrbtih, kar je vzrok, da pogosto poplavljajo okolna zemljišča. Odlikujejo pa se s posebnostjo, ki je prav go­ tovo zanimiva in je ne najdemo prav pogosto kje drugje. Že sicer m ajhne struge na vršajih se razceplja- jo v več rokavov, ki postajajo na prehodu v pro- pustnejša tla Dravskega polja vse manjši, dokler se končno ne izgube. Tako nim ajo vode iz okrog 60 km2 povodja ne­ posredne površinske poti v Dravo oziroma v Pol­ skavo. Polskava je nam reč vodotok, proti katerem u visi vsa ravnica južno od Maribora in kamor bi po pričakovanju lahko odtekali omenjeni potoki. Nesrečna p lat teh potokov je, da ogrožajo s poplavami naselja, ki so nastala prav na izstopu po­ tokov iz Pohorja in da zamočvirjajo sorazmerno ve­ like površine zemljišč, ki bi z melioracijo lahko po­ stale plodna polja. V preteklosti so bili po toki—-lahko rečemo— bolj urejeni kot danes. Številni obratujoči mlini in žage so vzdrževali svoje jezovne naprave. V dolini so lastniki zemljišč ob potokih u rejali struge in od­ točne jarke, saj so na travnikih pridelovali pred­ vsem konjsko krmo, ki je šla pred bencinsko dobo dobro v denar. Danes so razm ere drugačne. Vodne pogonske naprave so dom ala opuščene in propadle. Po konj­ ski krm i ni več povpraševanja in ker na mokrih travnikih ne zraste drugega, so odvodniki zanemar­ jeni, zemljišča pa še močneje zamočvirjena. S problem atiko odvodnje so se gradbeniki sre­ čali zlasti p ri gradnji kom unikacijskih poti, ki te­ čejo ob vznožju Pohorja. G raditelji južne železnice so m orali upoštevati takratne zahteve prebivalstva, da ostanejo potoki na svojih v ršajih za potrebe nam akanja in zaradi potreb po tekoči vodi v naseljih vzhodno od želez­ niške proge. Tako je bila železnica zgrajena pretežno na nasipu z m ajhnim i propusti na vršajih, in z večjimi inundacijskim i propusti v dolinah med vrša ji. S tem so skušali doseči minimalno spremembo obsto­ ječega odvodnega režima. Vendar pa je nasip po- jačal zamočvirjenost zemljišč ob svojem zahodnem — gorvodnem vznožju. Sedanja cesta Maribor—Ljubljana je podobno urejena in predstavlja vzporedno' oviro odvodnji. P rojektiranje in gradnj.a nove avtoceste, ki je položena med železnico in »staro cesto« te r izvedba rekonstrukcije železnice na odseku Pragersko—Ho­ če pa predstavlja prelomnico v u re jan ju severo­ vzhodnih Pohorskih potokov. Na osnovi posebej izdelanega koncepta za od­ vodnjo smo preložili potoke iz vršajev v najnižje lege terena, k jer je dobila avtomobilska cesta ustrezno velike propuste in mostove, železnica pa je usposobila in preuredila v ta nam en obstoječe inundacijske objekte. Propuste na vršajih je opu­ stila ter se s tem odkrižala nenehnega zamakanja in preplavljanja svojega zgornjega ustroja. Ob na­ sipih obeh komunikacij so izvedeni tudi uvajalni in drenažni jarki, ki služijo osušitvi tem eljnih tal in zemljišč. Žal so zaradi omejenih finančnih zmogljivosti izvedeni le k ra tk i odseki delnih regulacij potokov, kolikor je bilo nujno za gradnjo- ceste oziroma re­ konstrukcijo železnice. Začeta dela nujno terjajo nadaljevanje že iz tehničnih razlogov obstojnosti že opravljenih del. Poleg tega zahteva nagla urbanizacija naselij na m okrotnih tleh vzhodno od železnice, zlasti pa aktiviranje obširnih zemljišč, z.a katere je zeleni plan kot naročen, nadaljn je osuševalne in odvod- njevalne ukrepe v velikem obsegu. Reševanje te naloge pa ni enostavno. Urejanje odvodnih razm er v naseljih, ob kom unikacijah in melioracije zemljišč povzročajo vse večjo in h itrej­ šo koncentracijo voda, povečanje konic visokih vod, te r zahtevajo vse večje dimenzije odvodnikov. Ustvaritev odvodnika za celotno območje bi zahte­ vala veliko investicijo, kar pa ni edini problem. Pozabiti ne smemo na vodno bilanco. Urejena odvodna m reža bi skokovito povečala visoke vode v odvodnikih Polskavi in Dravi, zlasti pa bi osiro­ mašila talno vodo v tleh samega območja, pred­ vsem pa podtalnice Dravskega polja. Vode, ki poniknejo v tla, nam reč hranijo pod­ talnico, o katere regionalnem pomenu za preskrbo z vodo smo že lahko b ra li v Gradbenem vestniku. Z reševanjem opisane problem atike se ukvar­ jajo vodnogospodarski strokovnjaki že nekaj de­ setletij in tako smo prišli do naslednjega osnovnega vodila. U D K 627.7 (P o h o r je ) G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) ST . 11-12 S T R . 304—305 Franc Avšič: VODOTOKI SEVEROVZHODNEGA POHORJA Članek obravnava problematiko urejanja vodotokov severovzhodnega Pohorja, ki se ob neurjih obnašajo kot hudourniki ter poplavljajo okolna zemljišča. Že začeta sanacijska dela zahtevajo nadaljevanje zaradi prepre­ čevanja škode in tudi zaradi pozitivne vodne bilance. 1. Zadrževati je potrebno čimveč voda v um et­ nih akum ulacijskih bazenih po možnosti že v po­ virnih območjih. Ti vodni bazeni bodo služili zm anjšanju konic visokih vod, preskrbi z vodo in izrabi vodne energije. 2. Odvodnike skozi naselja, komunikacije in melioracijska polja je potrebno urediti tako, da ne bo več poplav, in da bodo omogočali osuševalna dela. 3. Čimveč vode moramo spraviti v podtalnico tako, da napeljemo odvodnike v um etne ponikoval- nice na propustnih gramoznih tleh Dravskega polja. Na tak način skušamo v kar največji meri ohraniti naravni odtočni režim v smislu vodne bilance. Zadrževalne akum ulacije predstavljajo prosto­ re, v katerih povzročamo na omejenih prostorih kontrolirane poplave kot nadomestilo za izklju­ čene inundacijske prostore na m elioriranih povr­ šinah. V takih prostorih za nekaj časa zadržimo pretežni del odtoka vala visoke vode, zmanjšamo konico pretoka in podaljšamo tra jan je odtoka. S tem potrebujemo m anjše pretočne prereze odvodni­ kov, izboljšamo obrambo pred poplavami, olajšamo osuševalna dela te r omogočimo daljši čas ponikanja in izhlapevanja vode. Za ponikanje vode v podtalje skušamo izkori­ stiti obstoječe — nekatere že opuščene gramoznice, nove gramoznice pa bo- potrebno odpirati na loka­ cijah, ki ustrezajo vodnogospodarskemu konceptu. V zvezi s ponikovalnicami se pojavljajo sicer vpra­ šanja zablatenja in zm anjšanja infiltracijskih zmog­ ljivosti, vendar bomo m orali tudi za to najti ustrez­ ne tehnične rešitve. Vodnogospodarske osnove u re jan ja vodotokov so pripravljene in jih dopolnjujemo z novimi teh­ niškimi izsledki, del program a že izvajamo, nadalj­ nji del projektiram o tako, da bomo po srednjeroč­ nem planu izvedli pomembnejše objekte predvsem v območju Fram skega potoka in Polskave. Žal pa celotnega program a zaradi obširnosti še ne bomo mogli končati v okviru predvidenih razpoložljivih finančnih sredstev tega obdobja. Seveda pa se ne smemo ustaviti, saj gospodar­ ski razvoj in tisoči hek tarjev zemljišč terjajo po­ spešeno urejanje odvodnje in to ne samo ob vznož­ ju Pohorja. U D C 627.7 (P o h o r je ) G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 11-12, P P . 304—305 Franc Avšič: THE WATTERS OF NE POHORJE The paper deals with the problems of regulation of the watter in NE Pohorje, which are Mke torrents in the tempest time and which inundate the neighborn grounds. It is necessary to go on with the beginning sanation works because of damages and of positive watter level. vesti iz društva CIT maribor O DELU MARIBORSKEGA DRUŠTVA GIT Na občnem zboru dne 22. 5. 1975 je bil izvoljen se­ danji izvršni odbor društva, ki ima 13 članov in tri člane nadzornega odbora. Do danes je imel izvršni od­ bor 20 rednih sej. Za posamezne akcije pa so bile iz­ voljene komisije oz. odbori, ki so se sestajali na izred­ nih sestankih. Med važnejšimi akcijami, ki so jih izvedli člani IO, je bil občni zbor zveze GIT Slovenije v dneh od 17. do 18. 10. 1974 v Mariboru. Kot pokrovitelji so so­ delovali: GIP Gradis, SGP Konstruktor, GP Stavbar, Cestno podjetje, GP Obnova, ZUM, Komuna projekt in Projekt, s svojimi TOZD, vsi iz Maribora. Za delegate občnega zbora je bil organiziran dru­ žabni večer v vinski kleti mariborskega agrokombi­ nata. V mesecu februarju 1975 je bil organiziran grad­ beniški ples, na katerem je bilo 450 udeležencev. Po­ krovitelj plesa je bil tokrat GIP Gradis, Maribor. Pred njim sta bila pokrovitelja predlani SGP Konstruktor, lani pa GP Stavbar. Tudi v februarju leta 1976 pred­ videvamo gradbeniški ples. Pokrovitelji bodo predvi­ doma mariborske projektantske organizacije. Ker v Mariboru žal nimamo primerne dvorane za tako mno­ žico udeležencev, bo ples enako kot lani v hotelu Ra­ din v Radencih. Da pa nismo skrbeli samo za zabavo, ampak tudi za strokovno izpopolnjevanje naših članov, je bilo v zimski sezoni 1974/1975 organizirano več seminarjev, katerih se je udeležilo vsakokrat od 120 do 160 grad­ benikov. 1. seminar je obravnaval tehnološke osnove za iz­ vajanje betonskih del, v smislu pravilnika o tehniških ukrepih in pogojih za beton in armirani beton. Pre­ davanja so bila opravljena v sodelovanju z ZRMK Ljubljana in Maribor. 2. seminar je obravnaval gradbeno fiziko. Preda­ val je ing. prof. Vladimir Šilhart iz Zagreba. Opozar­ jam udeležence tega seminarja, da je predavatelj iz­ dal knjigo svojih predavanj, v kateri so zajeta najno­ vejša dognanja o gradbeni fiziki. Knjigo lahko naro­ čite pri Društvu gradbenih inženirjev, in tehnikov, Zagreb, Berislavičeva 6, in stane 250.— din. 3. seminar je obravnaval geomehanske osnove pri izvajanju gradbenih objektov. Pripravila sta ga Geo­ loški zavod Ljubljana in ekspozitura Maribor. 4. seminar je obravnaval gradbene predpise in standarde. 5. seminar je zajel električne inštalacije ni gradbi­ šču in izvajanje elektriških del na objektu. V zvezi is temi seminarji je bil izdan tudi seznam veljavnih JUS za gradbeništvo. Seznam je urejen po sistemu gradbenih norm. Prav tako je bil izdan seznam vseh veljavnih predpisov in zakonov v gradbeništvu, ki so bili objavljeni v Uradnih listih SFRJ in SRS. Kako potrebna je bila ta literatura, kaže dejstvo, da smo dobili zanje naročila iz vseh krajev Slovenije. V pripravi imamo sezname za inštalacijska dela in za nizke gradnje. Višja tehniška šola (sedaj Univerza) v Mariboru, nam je odstopila svoje predavalnice za te seminarje. Tudi v zimskem semestru 1975/1976 bo društvo na željo članstva organiziralo naslednje seminarje: 1. Transport in ugrajevanje betona (posebej še za delovodje in šoferje avto mešalcev). 2. Uporaba pravilnika pri gradnji zaklonišč. 3. Izvajanje požarnovarnostnih predpisov pri pro­ jektiranju in izvajanju gradbenih objektov po ameri­ ških predpisih, kateri so bili pri nas osvojeni. 4. Zimsko delo v gradbeništvu. 5. Gradbena regulativa. Razpise za seminarje bomo pravočasno poslali na­ šim poverjenikom in podjetjem. Vabimo tudi ostale zainteresirane, da se naših seminarjev udeleže. Društvo je organiziralo tudi razne strokovne eks­ kurzije. Obiskali smo Zagreb in Karlovac. Ogledali smo si stanovanjsko sosesko Travno, podhod pod železniško progo in avtocesto Zagreb—Karlovac. Najbolj množič­ na pa je bila ekskurzija na našo avtocesto Hoče— Dramlje. Udeležilo se je je kar 180 članov. Lansko leto maja smo si ogledali začetek gradnje hidrocentrale DS 2 v Forminu in SD 3 v Varaždinu. V mesecu oktobru 1975 pa je bila ekskurzija na Dunaj, kjer smo si ogledali eno največjih gradbišč v Evropi — UNIDO Center. Obiskali smo graditelje pod­ zemne železnice in BAU Center. V novembru pa so nam vrnili obisk kolegi iz za­ grebškega društva. Sprejeli smo jih v domu IT, kjer jih je pozdravil predsednik IS SO Maribor, ing. Vinko Borec, ki je tudi član našega IO. Direktor ZUM jih je seznanil z urbanistično zasnovo mesta, nakar so jim predstavniki GP Stavbar razkazali nekaj svojih grad­ bišč. Gojimo prijateljske stike z gradbeniki iz Madžar­ ske iz Zalaegerszega. Povabili so nas na 25-letnico svojega podjetja. Naši člani so tudi člani izvršnega odbora Zveze GIT v Ljubljani. Sodelujejo tudi v različnih komisi­ jah v Zvezi. Zaradi uskladitve poslovanja društva z novim za­ konom o društvih je bil izdelan osnutek novega sta­ tuta društva. Osnutek je bil predložen SZDL Maribor v soglasje. Ko dobimo to soglasje, bo sklican izredni občni zbor, ki bo predvidoma 10. 12. 1975 in bo sprejel predloženi statut. Ob tej priliki bodo podeljena priznanja zaslužnim članom. Naše društvo je predlagalo za 30-letno zaslužno delo v gradbeništvu podjetji SGP Konstruktor in GP Stavbar, ki sta bili odlikovani na 6. jubilejni skupščini Saveza građevinskih inženjera i tehničara Jugoslavije v Beogradu, dne 26. 9. 1975. Diplome za zaslužno delo v organizaciji sta dobila tudi dva naša člana. Organizirali in pripravili smo izdajo te številke Gradbenega vestnika in upamo, da vam bo všeč. Pred­ lagamo, da bi tudi ostala društva iz posameznih regij naše domovine pripravila svoje številke Gradbenega vestnika in nas seznanile s tem, kaj delajo. T a jn ic a : A n k a O b la k -R o s in a STROKOVNA EKSKURZIJA NA DUNAJ Društvo inženirjev in tehnikov Maribor je že mno­ gokrat uspešno organiziralo strokovne ekskurzije za svoje člane v domovini. Svoje organizacijske sposobnosti je sedaj preneslo še na inozemsko področje. Tako je DIT Maribor naj­ prej popeljal svoje člane na Dunaj. Zanimiv strokovni program smo pričeli z obiskom stalne gradbene razstave v gradbenem centru na Du­ naju. Poleg te so tukaj tudi občasne specializirane raz­ stave. Tokrat smo videli obsežno razstavo o opremi kopalnic. Naslednja razstava bo posvečena varstvu pri delu. Tako ta center sproti seznanja vse projektante, izvajalce in investitorje o novostih v gradbeništvu na način, ki je vsakomur dostopen. Omeniti moram, da ima vse, kar je razstavljeno, uradne ateste. Naslednja točka našega programa je bil ogled iz­ gradnje kompleksa objektov, imenovan »UNO-City«. Tu bosta imeli sedež dve službi Združenih narodov, ki sta že sedaj na Dunaju: IAEA — za atomsko energijo in UNIDO — za mednarodno gospodarstvo. Objekti bodo zgrajeni na zemljišču, velikem 140.000 m2. Vsi objekti so arhitektonsko in gradbeno zelo zanimivi. Skoraj vsi objekti imajo tloris v obliki črke »Y«. S to obliko je arhitekt rešil problem, da dobi 90 °/o prostorov dnevno svetlobo. Sicer so pa objekti gradbeno tako projektantsko kot izvajalsko zelo za­ htevni. Dvakrat po dva objekta v obliki »Y« se dvigata visoko 120 m. Tu bodo uradi. V dveh 60 m visokih ob­ jektih iste oblike pa bodo vse pomožne službe: raču­ nalniki, knjižnice, tiskarna, telefonske centrale, službe vzdrževanja, skladišča, restavracije itd. V okroglem ob­ jektu premera 48 m, ki je lociran med navedenimi ob­ jekti, pa bodo konferenčne dvorane. Kompleks obsega še avstrijski kongresni center in garaže za 2500 avto­ mobilov. V mednarodnem delu kompleksa bo zaposle­ nih 4700 oseb in mora biti končan 1978. leta. Geološko je bil teren raziskan do globine 70 m, temeljenje pa se je izvršilo zaradi slabega geološkega sestava do globine 25 m v obliki armirano betonskih sten, ki so povezane s temeljnimi ploščami. Konferenč­ na dvorana pa »plava« v slabem terenu na 3,5 m de­ beli armirano betonski plošči. Vsak objekt oblike »Y« ima po tri nosilne stolpe, v vsakem stolpu sta dve dvigali in stopnišče. Pri grad­ nji teh stolpov so bili uporabljeni drsni opaži (4,5 m na dan). Med temi stolpi so zmontirali po 3 montažne strope. Element je bil težak 1400 ton. Z dvigalkami so dvignili tak element 7,5 m na dan. Ostale strope so betonirali na licu mesta. Prva etaža je šele v višini 10 metrov od tal. Prav tako so betonirali z drsnim opažem kongresno dvorano s premerom 48 m. Zaradi hitrejše gradnje je ta objekt kombinacija betonske in železne konstrukcije. Fasada na vseh objektih je montažna: ALU element z vgrajenimi okni in betonska obloga (pod njo je izvršena še toplotna izolacija) ob litem betonu. Povprečna marka betona je 500 kg/cm2. Maksimal­ na je 600 kg/cm2. Ves material in vsi vgrajeni elementi imajo uradne ateste. Napravili so mnogo predhodnih preizkusov (požar, veter, odzračevanje). Transport ljudi se bo opravljal z 38 dvigali in z horizontalnimi transportnimi trakovi v etažah. Pri gradnji je zaposlenih 800—1000 delavcev, ki v glavnem prebivajo v urejenem naselju. Tu dela še 50—60 delovodij in skupinovodij ter 30 oseb tehničnega in administrativnega kadra. Na gradbišču delajo noč in dan, saj morajo v roku vgraditi 200.000 m3 betona in 40.000 ton armature. Po­ maga jim 12 žerjavov in mnogo osebnih in tovornih dvigal ter betonska črpalka, ki doseže višino 120 m. Na mesec vgradijo 12.000 m3 betona, 2000 ton železa in izdelajo 55.000 m2 opaža. Gradbišče ima lastno beto­ narno. Terminski plani so detajlno izdelani. Važni pri iz­ vedbi so predvsem vmesni termini. Vse roke dosegajo predčasno, ker so planirali precej previdno. Sicer so penali dogovorjeni s 40.000 AŠ na dan. Od naravnih sil je pri njih opravičljiv edino veter (žerjavi). Upam, da sem vam vsaj malo predstavil gradnjo enega izmed naj večjih objektov, ki se trenutno gradi v Evropi. Ni samo največji, pri tej gradnji so gradbeni strokovnjaki uporabili najbolj sodobne izsledke, mladi arhitekt pa je s svojim talentom sprojektiral zelo funkcionalen in tudi arhitektonsko lep kompleks ob­ jektov. Tretja točka našega ogleda je bila podzemeljska železnica. Vsa večja mesta so prisiljena, da si zgradijo podzemeljske železnice zaradi stalnega naraščanja pro­ meta. Tudi Dunaj se je leta 1969 odločil, da si zgradi to pomembno prometnico za svoje mesto, leta 1978 pa bo gotovih prvih 28 km. Dela se opravljajo v zaprtem sistemu po rudarsko ali s »krtom« in v odprtem sistemu. Novost je, da v za­ prtem sistemu po izkopu s »krtom« premera 7,5 m ob­ ložijo obod z magnezijo legiranimi železnimi elementi, jih povežejo z vijaki in tesnijo s svincem, nato pa in- jecirajo beton. Vsa ta dela opravljajo pod pritiskom, ker leži tunel do 15 m pod gladino podtalnice. Kjer pa delajo v odprtem sistemu, izvršijo široki izkop šele takrat, ko zabetonirajo stene iz armiranega betona po posebnem postopku ali vbetonirajo pilote enega do drugega. Po potrebi te stene tudi sidrajo v horizontalni smeri. Železnica teče v globini do 30 m, glavna postaja ima pet etaž. Vodenje vlakov bo popolnoma avtomat­ sko. Znano je, da ima Dunaj precej zgodovinskih objek­ tov. Na te posebno pazijo in jih pred poškodbami za­ varujejo tudi do trikrat (npr. Štefanova cerkev). V zelo prometnih okoliših izdelajo pri odprtem si­ stemu najprej voziščno ploščo, ki jo postavijo na pred­ hodno zabetonirane pilote. Ti piloti so uvrtani oz. za­ betonirani pod temelje najgloblje etaže ali rova. Nato predajo ploščo prometu, pod njo pa lahko nemoteno izvajajo dela. Navedel sem samo nekaj detajlov kot zanimivost, ker je to delo kot celota za nas le zanimiv in poučen objekt. Za vsakega strokovnjaka, ki si širi svoje ob­ zorje, pa je vreden ogleda. Seveda pa smo si ob prijetni vožnji z zanimanjem ogledovali tudi gradnjo in že dograjeno avtocesto. Me­ nim, da bi se naši odgovorni strokovnjaki za to vrsto gradenj, pri načinu etapne gradnje avtomobilskih cest naših sosedov, marsikaj naučili. O ogledu kulturno zgodovinskih objektov, ki so ob priliki bivanja na Dunaju obvezna, če se človek tam že nahaja, smo lahko občudovali delo naših prednikov- strokovn jakov. Prepričan sem, da ekskurzija ni bila zaman, da je vsak poleg vtisov teh izredno obsežnih gradenj odnesel tudi del tistega, ki ga bo lahko uporabil pri svojem delu. Hkrati z zahvalo predlagamo Društvu inženirjev in tehnikov v Mariboru, da še organizira kvalitetne in zanimive oglede domačih in tujih gradbišč, inštitucij ter specializiranih sejmov. M ila n Š e šk o RAZPIS SEMINARJEV Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor je v zadnjih dveh letih dalo pomemben prispevek k izo­ braževanju gradbenikov v okviru eno- do dvodnevnih seminarjev, pripravljenih po načelu iz prakse v prakso. S takšnim načinom predavanj in razgovorov s priznani­ mi predavatelji je bila udeležencem seminarjev dana možnost razčiščevanja marsikatere nejasnosti v posa­ meznih pravilnikih o tehničnih pogojih za izvajanje del; hkrati pa dogovorjeno enotno stališče in prijemi za vse udeležence pri graditvi objektov. Izhajajoč iz take prakse smo za zimski semester 1975/1976 organizirali naslednja predavanja: 22. 1. 1976: PROBLEMATIKA KVALITETE VGRAJENIH BE­ TONOV Tema predavanja obsega nadaljevanje lanskega pre­ davanja o proizvodnji in projektiranju betona s poseb­ nim poudarkom na transport, vgrajevanje in nego be­ tona ter betoniranje v zimskem obdobju. Dokazovanje kvalitete vgrajenega betona na bazi preizkušancev, vzetih na mestu proizvodnje in vgrajevanja, kot tudi ukrepi za ev. sanacije in dokazovanje varnosti konstruk­ cije. 19. 2. 1976: UPORABA IN IZVEDBA MODERNIH PODOV PRI GRADNJI OBJEKTOV V INDUSTRIALIZIRANEM SISTEMU GRADNJE Tema tega predavanja obsega uporabo novejših ma­ terialov za pode tako v stanovanjskih kot tudi v indu­ strijskih objektih vključno z izvedbo ali opustitvijo estrihov in nadomestitev teh z drugimi materiali na bazi suhe montaže. 18. 3. 1976: UKREPI ZAŠČITE PRED POŽAROM PRI PRO­ JEKTIRANJU IN IZVAJANJU OBJEKTOV Tema tega predavanja obsega požarno varnostne ukrepe pri projektiranju in izvajanju objektov v zvezi z uporabo ameriških predpisov, ki jih točasno uporab­ ljamo pri nas. Uporaba ognjeodpornih materialov, stop­ nišča, izhodi, gasilna sredstva, reševanje itd. 22. 4. 1976: UPORABA PRAVILNIKA O TEHNIČNIH NOR­ MATIVIH ZA GRADNJO ZAKLONIŠČ Tema tega predavanja obsega razlago pravilnika gle­ de lokacije in kapacitete zaklonišč, materialov za gradnjo jubilej Če s t it k a k o sem d e se tle tn ic i DIPL. INŽ. VLADA ŠLAJMERJA Dne 8. 9. 1975 je v Mariboru praznoval svoj 80- letni življenjski jubilej Vlado Šlajmer, dipl. inž. gr. Jubilant je bil že v predaprilski Jugoslaviji znan kot človek z izrednim socialnim čutom za delavce in iz­ redno kolegialen do svojih sodelavcev inženirjev in tehnikov. Že tedaj je bil na čelu zavednih Slovencev, proti naraščajočemu nasilju v obmejnem mestu Ma­ ribor. in opremo con glede na predvideno varnost, izvajanje in finalizacijo zgrajenih zaklonišč do tehničnega pregleda objekta itd. Posamezna predavanja so pripravljena z diapozitivi in filmi. Vsa navedena predavanja, ki so izbrana glede na aktualno točasno problematiko v zvezi z gradnjo objek­ tov, so namenjena vsem udeležecem pri graditvi objek­ tov (projektantom, odgovornim vodjem del, pripravi dela, notranji kontroli, nadzornim službam in organom inšpekcijskih služb). Za predavatelje so izbrani priznani strokovnjaki iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Vsa predavanja bodo navedene dni v času od 10. do 14. ure. Kraj predavanja bo vsem prijavljenim pravočas­ no sporočen z dostavo urnika. Cena za posamezno predavanje znaša 180,00 din ozi­ roma za vsa predavanja skupaj pa 720,00 din. Pismene prijave sprejemamo deset dni pred dnem predavanj. Hkrati s prijavo je nakazati ustrezni znesek na žiro račun št.: 51800-678-81643, Društvo gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Maribor, Vetrinjska ul. 16/1 z na­ vedbo: »Seminarji«. Kot gradbenik je sodeloval pri projektiranju in iz­ vajanju vseh pomembnejših objektov v Mariboru. Okupator ga je že leta 1941 z družino pregnal v Srbijo. Po osvoboditvi, ko se je vrnil iz pregnanstva, se je takoj vključil v obnovo porušenega mesta. Svoje gradbeno podjetje je dal na razpolago družbi in ostal v podjetju kot tehnični vodja. Iz tega podjetja se je raz­ vilo podjetje SGP Konstruktor Maribor. Ko se je leta 1956 poslovil iz gradbene proizvodnje, je postal načelnik takratnega oddelka za gradbene in komunalne zadeve pri OLO Maribor. Po odhodu s tega delovnega mesta pa je deloval kot strokovni svetovalec pri Stanovanjskem podjetju v Mariboru. Sestavil je študijo o organiziranju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Pripravil in razvil je obširno študijo o ocenjevanju gradbenih objektov, kar je tudi publiciral v posebnem priročniku. Dolga leta je aktivno sodeloval v organizaciji zveze IT v Mariboru in to od njene ustanovitve leta 1950, v sekciji gradbenikov, pozneje pa v Društvu gradbenih inženirjev in tehnikov. Vodil je javne tribune v zvezi z obnovo, ureditvijo in zazidavo mesta. Kot gradbeni strokovnjak je s svojimi bogatimi iz­ kušnjami mentor mariborskih gradbenikov. Za svoje delo je doslej prejel medaljo dela, orden dela z zlatim vencem, ter častno članstvo Zveze IT v Mariboru. Občni zbor Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je bil oktobra 1974, je dipl. inž. Šlajmerja predlagal za visoko državno odlikovanje. K življenjskemu jubileju iskreno čestitamo. B r a n k o R o s in a iz naših holehtivov »TERAPIJA« V RADENCIH V sklopu zdravstvenih in prenočitvenih zmogljivo­ sti, ki jih že ima »Radenska« v stari terapiji, zdravi­ liškem domu in hotelu »Radin«, je bilo nujno zgraditi sodobno kopališče s terapijo, kjer bi bile skupno vse naprave za zdravljenje in rehabilitacijo srčnih bolni­ kov. Investitor je na osnovi idejnega projekta dal na­ ročilo za glavni projekt projektni organizaciji »Komu- na-projekt«, Maribor, odgovorni projektant pa je bil dipl. inž. arh. Rudi Zupan. Zgradba je del celotnega kompleksa, ki povezuje med seboj že obstoječe objekte, ter je v celoti podkletena, s pritličjem, instalacijsko medetažo in nadstropjem. Razpored prostorov pa je naslednji: V kleti je prostor strojnice, z vsemi klimati in ostalim postrojenjem za prezračevanje, pripravo tople in mrzle vode, stopniščem, strojnico dvigal in dvigala, v skupni neto površini 2.141.30 m2 V pritličju pa so locirani naslednji prostori: Bazen s prostorom za počivanje, moške in ženske sanitarije, tuši in kabine za slačenje. Moška in ženska savna, prostor za vodno obdelavo, slačilnici, počivalnik ci, prostor za prvo pomoč in za kopalnega mojstra, pro­ stor za masažo, parafinska in CO2 kopel. Podvodna masaža, solary, Stanglerjeva, Kneipova in Hubardova kopel, terapevtski bazen z moškimi in ženskimi slačil­ nicami ter WC. Telovadnica, dvigali stopniščem in komunikacijskimi prostori, vse v neto površini 2.113.65 m2 V medetaži so nameščeni vsi instalacijski vodi, manjša garderoba in sanitarije za osebje, ter akumu­ latorska postaja v skupni neto površini 2.194.80 m2. V nadstropju so razporejene kopalne kabine s pred­ prostori za počivanje, čakalnice, kartoteka, pisarne, prostor osebja, prostor za perilo, moške in ženske sani­ tarije, prostor za skupno in individualno inhalacijo, ter 170,80 m2 velika fizio-terapija v skupni neto kvadraturi 2.084.40 m2. Objekt je 69,25 m dolg, širok 33,20 m in 15,38 m visok v skupni neto kvadraturi 8.534 m2 koristne povr­ šine. Ker sega objekt v nivo talne vode, je napravljena med pasovnimi temelji betonska plošča iz vodonepro- pustnega betona in dilatirana napram temeljem. Pri teh in pa delovnih dilatacijah je plošča ojačana in opremljena z dilatacijskimi trakovi, ki so vbetonirani v oba konca plošče oziroma temelja. Zgornjo plast plo­ šče pa smo obdelali še s plastjo vodonepropustnega »Decolita«. Nad to ploščo je potem 32 cm utrjenega gra­ moznega nasutja in na njem zariban tlak kleti. Ves tlak v bazenskem prostoru je iz Buchtal ke­ ramičnih ploščic. Specialno je obdelan rob bazena, da omogoča čiščenje kanala. Ob kopališču so nameščene grelne klopi obložene s ploščicami. Lepo obdelan viseči leseni strop kopališča poživi ta prostor ter mu daje domačnost in toplino. Čelni stebri so obloženi s furni­ rano leseno oblogo, oziroma s Kerayon ploščicami ve­ likosti 60/60, vzdolžna stena pa je zasteklena s termo- panom. Plavalni bazen meri 25,00 X 13,50 m, tako je možno, da se kopa istočasno 150 kopalcev. Globina bazena pa­ da od 0,90 m do 1,60 m, ki ima na strani v globini 1.40 m počivalno stopničko. Gladina vode sega 5 cm pod rob zaradi lepšega videza in preprečevanja tvorbe in klorirane zračne blazine. Garderobe obsegajo 64 stalnih in 16 prehodnih ka­ bin z 48 omaricami. Na 10 kopalcev je tudi po en tuš enako so dimenzionirane tudi sanitarije, preko nožnega bazenčka se prihaja v bazen. Pritličje je projektirano tako, da sta kopališče in savna dostopna iz glavnega hodnika, terapija s pomož­ nimi prostori pa je preko počivališča povezana s savno in preko hodnika tudi s kopališčem. Savni sta ločeni po spolih in ima vsaka kapaciteto po 15 ljudi. Hodnik s počivalno klopjo veže savno s prostorom za vodno obdelavo. Tu so še tople in mrzle prhe in bazen globine 1,40 m za hitro ohladitev. V terapevtskem delu je del hidroterapije s telo­ vadnico, masažo, CO2 kopelmi, Hubardovo, Kneipovo in Stanglerjevo kopeljo. Terapevtski bazen je poglobljen v tla, da je lažje dostopen pacientom. Za terapevta je napravljen ob ba­ zenu poseben jašek za manipulacijo s pacienti. Za tež­ je bolnike je montirano dvigalo z ležalno desko, ki se potopi v bazen in tako omogoča kopanje. Bazen se po stopnjah višine 15 cm spušča v globino do 1,40 m. Iz telovadnice, kjer je nameščena Geiberjeva le­ stev, blazine, krogi in ostala telovadna oprema je do­ stop na plato pred telovadnico, kjer se opravlja jutra­ nja telovadba na svežem zraku. V nadstropje vodita dve hidravlični dvigali in stop­ nice. V nadstropju je večja čakalnica za fizioterapijo, ter manjša za del ob terapevtskem prostoru. Tu so po­ tem še inhalacij ske sobe za skupno in individualno inhalacijo. Iz čakalnice vodijo hodniki v posamezne grupe kopalnic. Vsaka grupa ima po eno družinsko ko­ palnico z dvema in osem normalnih kopalnic, skupaj 39. Pri vsaki kopalnici imamo po dva prostora, ki slu­ žita za slačenje, oblačenje in počivanje pacientov. Vsi ti prostori so pristopni iz hodnika za paciente ob katerem so locirani WC ločeni po spolu. Podesti, stopnice, hodniki in čakalnice so obložene s tapisonom, ostala tla so narejene vinilit plošče. Stene v »Jaeger-špricu«, ostali prostori so oblečeni s kera­ mičnimi ploščami. Prek vseh prostorov pa je obešen Houister-Douglas strop. Glavna fasada na vzhodu je obložena z montažnimi fasadnimi ponvami. Okna so v Alu izvedbi, enako vsi parapeti, vse zastekleno s termopan steklom. Streha ima nagib že v konstrukciji nosilcev nad I. nadstropjem. Nad bazenskim delom leži kritina na ar­ miranih plaščah debeline 22,5 cm iz siporeksa, nad nji­ mi pa še potrebna parna zapora. Nad črno kritino je 4 cm debela plast peščenega nasutja. Na ostalem delu zgradbe imamo paro-zaporni sloj iz poletilenske folije in 10 cm siporeksa kot toplotno izolacijo, ki je prekrit z estrihom in črno kritino z nasutjem. Voda odteka skozi etaže in se zbere v štirih ver­ tikalah, ki so speljane v ventilac. jaških skozi pritličje in pod stropom kleti v kanalizacijo. Objekt se ogreva iz že obstoječe kotlarne. Ogrevana je toplo-zračno z radia­ torji ob oknih in tlaku, kjer je to potrebno. Okna v kopališkem delu so ogrevana s poglobljenimi konvek- torji. Vse naprave za pripravo tople vode za bazen, ko­ pališče in terapijo so v kleti. Ves razvod in ogrevanje mineralne vode v kadeh pa medetaži mineralna voda občutljiva zaradi CO2 je ogrevana s protistrujniki. Vsaka kad je opremljena z dovodom mrzle in tople mi­ neralne vode z dotokom in odtokom na dnu v kadi. Objekt je prisilno prezračen po pločevinastih kana­ lih, po katerih potiskamo oziroma črpamo zrak z venti­ latorji. Vsa prepračevalna postrojenja so v kleti. Za črpanje svežega zraka in odvod slabega zraka, je na­ pravljeno eno zajetje in odvod v lični bet. izvedbi. Objekt je opremljen z električno instalacijo za jaki in šibki tok in ima vse klicne in signalne naprave ter ozvočenje. Objekt ima tudi zasilno razsvetljavo z vi­ rom energije iz agregata in akumulatorjev. Graditi smo začeli že leta 1969 in objekt s preki­ nitvami dokončali decembra 1974. Večjih težav pri gradnji ni bilo, če izvzamemo težave s podtalnico. Omembe vredno je še dejstvo, da so gradbena dela le tretjina vseh stroškov, ki so skupno znašali 3,3 mili­ jarde starih din. Terapija že leto dni dobro služi svo­ jemu namenu in je velika pridobitev za zdravstveno- turistično ponudbo ne-le Radencev, ampak vse Slo­ venije. M a r ja n S ta ro v a s n ik KAJ GRADIMO PRI »STAVBARJU« že pri sprejetju proizvodnega načrta za leto 1975, ki predvideva realizacijo 374.688,000 din na gradbenih objektih, nam je bilo jasno, da bo letošnje leto imelo dve značilni obdobji: — groba gradnja stanovanjskih objektov ter groba gradnja industrijskih hal v prvem polletju, — finalizacija stanovanjskih objektov in industrij­ skih hal v drugem polletju ter pričetek del na ca. 400 stanovanjskih enotah. Zaradi večjih zadržkov pri komunalnem urejanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo smo za drugo pol­ letje pridobili na licitacijah kar šest večjih poslovnih in hotelskih objektov, kar bo vsekakor zelo ugodno vplivalo na letošnji proizvodni načrt. STANOVANJSKA GRADNJA je letos usmerjena v dograditev in predajo 730 stanovanj, od tega v dru­ gem polletju 571 stanovanj, kar kaže na velike Stav- barjeve kapacitete v stanovanjski gradnji, ki pa so žal zelo neenakomerno zasedene. Na B e t n a v i zaključujemo letos že tretjo stolpnico P + 14 s 106 stanovanji. Vse tri stolpnice so projekti­ rane za gradnjo s tunelskimi opaži ter imajo v celoti montažno fasado. Na prvi stolpnici smo zgradili kot­ larno v 15. nadstropju (na terasi), rezultati take loka­ cije kotlovnice pa kažejo ugodne rezultate. Drugi večji kompleks stanovanjskih objektov je na G r e e n w i c h u , kjer bo letos zgrajenih v treh blokih in dveh stolpičih 323 stanovanj. Vsi trije bloki s skupno 255 stanovanji bodo v celoti zgrajeni v letošnjem letu, saj so bila lani izvršena le nekatera pripravljalna dela. Ostali stanovanjski objekti so bili letos predani na Jemčevem vrtu, v Šentilju in Lenartu. Od skupno 730 predanih stanovanj je grajenih s pomočjo tunelskih opažev Outinord 370, kar bistveno vpliva tudi na kva­ liteto zgrajenih objektov. V gradnji so nekateri objekti, ki bodo predani v prihodnjem letu: 88 stanovanjski blok v K e t t e j e v i u l i c i ter 30 stanovanjski blok v Slovenski Bistrici, kjer gra­ dimo prvi stanovanjski objekt. Zelo intenzivno tečejo priprave za gradnjo treh 42-stanovanjskih stolpičev ob Železnikovi ulici ter osem 20-stanovanjskih stolpičev grajenih z glinopor zidaki ob Nasipni ulici. Kolikor ne bo večjih zastojev s pripravo zemljišč, bomo vse na­ vedene stolpiče predali že prihodnje leto. Zelo intenzivno pripravljamo tudi zemljišče ter vso projektno in tehnološko dokumentacijo za gradnjo S o s e s k e S - 2 3 s 1200 stanovanji, ki bo prva zgrajena v obsežnem programu gradnje 7000 stanovanj v zazidavi M a r i b o r - j u g . Z odpiranjem tega kompleksa pričakuje­ mo intenzivno in enakomerno gradnjo stanovanj ter s tem vse tiste rezultate, ki ob dobrem načrtovanju in organizaciji gradnje morajo slediti. Gradnja INDUSTRIJSKIH HAL je sedaj zaradi gospodarskih ukrepov zelo zmanjšana, vendar bomo predvsem na račun prvega poletja letos pokrili 36.200 m2 hal, od tega kar 31.500 m2 v tipski ločni izvedbi. Največji objekt v tej skupini je montažna ločna hala S T T C velikosti 16.000 m2 v Mariboru z razponom 2 X 24 m in pripadajočim aneksom. V sklopu tega ob­ jekta izvajamo tudi obsežna komunalna dela ter skla- diščno-parkirni plato v velikosti 35.000 m2. Ostale večje hale so še: — servisna delavnica Avtobusni promet 2400 m2 — proizvodna hala Eirad III v Gornji Radgoni z 2900 m2 — proizvodna hala TAM v Lenartu z 2200 m2 — proizvodna hala v Mariborski Livarni 5000 m2 — več skladiščnih hal in dograditev naše hale za proizvodnjo montažnih elementov. Razen hal gradimo še v sklopu industrijskih ob­ jektov hladilnico s strojnico v Z la t o l i č j u in proizvodni objekti v pivovarni T a l i š . V največjem zamahu je gradnja P e d a g o š k e a k a d e ­ m i j e v Mariboru s 17 000 m2 bruto površin ter 9500 m3 vgrajenega betona. Objekt je zelo razsežen (7500 m2 kritine) in ga bomo zgradili v petnajstih mesecih. To je že drugi večji objekt, ki ga gradimo za potrebe ma­ riborske univerze. Z gradnjo HOTELSKIH OBJEKTOV prav tako po­ trjujemo sloves o načrtovani ter solidni gradnji. V oktobru je bila gotova adaptacija starega trakta hotela Orel v Mariboru, ki smo ga delno podkletili ter adap­ tirali celotno pritličje. Za Certus gradimo smučarsko bazo A r e h na Po­ horju na višini 1250 m, ki bo imela poleg večjih restav­ racijskih prostorov tudi 50 le»išč. Objekt je zelo atrak­ tiven in bo v novembru pokrit. Pri gradnji nas je več­ krat motila nizka oblačnost, tistih nekaj cm snega v avgustu pa nam ni vzelo poguma in bo objekt v enaj­ stih mesecih zgrajen kar je z ozirom na visoko lego zelo ugodno. Na gradbišču P e t r o l o v e g a m o t e l a v Podlehniku bo­ mo kmalu nadoknadili zastoj, ki je nastal zaradi spre­ membe projekta pri fundiranju na neugodnem prehodu lapornih in ilovnatih tal. Objekt bo imel 40 enopostelj­ nih sob, velike restavracijske kapacitete ter obsežno parkirišče in mu ob zelo prometni cesti sredi vinorod­ nih Haloz prav gotovo ne bo manjkalo gostov. Bogate izkušnje pridobljene pri izdelavi desetih be­ tonskih skulptur Forme vive v veliki meri uporablja­ mo pri izdelavi kalupa za odlivanje spomenika revolu­ cije v Mariboru. Za izdelavo kalupa smo uporabili 200 kubičnih metrov styropora, 50 m3 poliuretana ter upo­ rabili različna doma izdelana orodja. Ob tako intenzivni gradnji je prav, da smo pričeli tudi z gradnjo s a m s k e g a d o m a s 360 ležišči za naše de­ lavce v svojem delavskem naselju. Pri gradnji tega ob­ jekta bomo kar v največji meri uporabili izkušnje dru­ gih pri gradnji samskih domov za gradbene delavce ter s tem nudili delavcem tisto ugodje, ki jim pripada. Pri gradnji tako pestre strukture objektov v ve­ liki meri sodeluje TOZD Bimes z redno dobavo montaž­ nih elementov in betona. Letošnji načrt te enote pred­ videva: — izdelavo konstruktivnih elementov za 30.000 m2 hal — izdelavo 3500 m2 fasad za hale iz glinopora — izdelavo 7000 m2 montažnih fasad za stanovanj­ ske objekte — 2000 m3 ostalih montažnih elementov — dobavo 80 000 m3 betona za potrebe Stavbarja, Konstruktorja in drugih kupcev. Ob tehnološko zelo raznoliki gradnji objektov v ve­ liki meri kalimo organiziranost OZD in smo prepri­ čani da bomo tudi v bodoče »vgrajevali« svoje izkuš­ nje v še zahtevnejše objekte. A v g u s t G ra n d o š e k OBOK OPEKARSKE PECI IZ GLINOPOR BETONA Receptura Oboki opekarniških peči za žganje opeke so tehnič­ no zahtevne — specifične konstrukcije. Za gradnjo takih obokov smo doslej uporabljali navadno opeko normalnega formata, samotno opeko, oblikovance iz opečnega zdroba ter jih vezali z različnimi več ali manj v ognju obstojnimi maltami. Temperaturna nihanja v peči imajo praviloma male časovne intervale, ki pa povzročajo pogoste raztezke in skrčke oblikovancev v oboku ter pokanje vezne malte. Posledica tega so bila pogosta popravila in remonti. Večina opekarn je že opustila proizvodnjo NF ope­ ke, tako je nastalo tudi pomanjkanje lastnega materia­ la za oboke. Potrebno je bilo poiskati nov material, ki bi lahko nadomestil tradicionalne materiale obenem pa rešil še nekatere novo nastale probleme kot so poveča­ no izolativnost zaradi energetske krize, zmanjšati števi­ lo remontov to je povečati obstojnost na nova goriva mazut in plin ter hitreje pulzacije ognjev. GP Stavbar je v letu 1973 pričel s proizvodnjo etaž­ nih dimniških tuljav iz glinopor betona po študiji, ki jo je izdelal ZRMK iz Ljubljane. Obširne preiskave, ki jih je Zavod izdelal v tej študiji in doseženi rezultati so bili povod za razširitev preiskav v lastnem laborato­ riju. Rezultati, ki so bili doseženi, so praktično preizku­ šeni na delu lastne opekarske peči, ter sanaciji dela ro­ tacijske peči za proizvodnjo ekspandirane gline. Analiza dejanske dosežene kvalitete v primerjavi z laboratorijskimi preiskavami in računskimi predvide­ vanji je dala ugodne rezultate. Preiskave je pospešil in­ vestitor sam, ker je izdelal glinopor betonske vzorce, ter jih žgal v lastni opekarski peči. Skup teh praktičnih izkušenj je bil osnova, za izdelavo oboka opekarske peči v opekarni Gornja Radgona., Takšna izvedba ognjeod- pornega betonskega oboka nam ni znana niti iz doma­ če niti iz tuje strokovne literature. Tehnološki proces žganja opeke zahteva od glino­ por betona, da prenese toplotno nihanje od 30—970° C v časovnem ciklusu po 12 ur. Površina mora biti ognje- stalna z minimalnim temperaturnim raztezkom 8 X X 10—6 m/m° C, ter tlačno trdnostno MLB 150 kp/cm2. Obstoječa peč je bila zgrajena iz nosilnega oboka iz NF opeke, ter obloge peči iz posebnih oblikovancev iz opečnega zdroba in Samotne moke, vezanih z alumi- natnim cementom. Razpadli notranji obok smo odstra­ nili, ostala je peta oboka na njo smo zgradili obok iz glinopor betona z vezivom iz aluminatnega cementa. Projektirana MLB je 400 kp/cm2. glinopor — 0—4 drobljen 0—9 granulat 8—16 granulat 33 °/o volum. 23 °/o volum. 44 %> volum. vezivo AC 650 Pula voda skupna 480 kg/m3 270 1/m3 Preiskave vzorcev: Vzorce smo delili v dve skupini. Obe skupini smo najprej normalno starali 7 dni, nakar smo drugo skupi­ no izpostavili konstantni temperaturi 1000—1100° C skozi štirinajst dni medtem, ko se je prva normalno starala naprej. Rezultati lomljenih tlačnih trdnosti: Vol. teža 1. skupina MLB 400 kp/cm2 1560 kg/m3 2. skupina MLB 160 kp/cm2 1400 kg/m3 Iz povprečnih rezultatov lomljenja je razvidna po­ trditev potrebe projektiranja višje nominalne trdnosti betona kot jo konstrukcija dejansko rabi. Razlago je iskati v žarilnem efektu trganja cementnih vezi, ki niso dovolj ostarele. Ko smo sklerometrično preiskovali iz­ grajen obok, smo dobili bistveno boljše rezultate, te si razlagamo s tem, da je bil čas normalnega staranja pred zagonom peči daljši, dejanska temeperatura v peči nižja kot na preizkušancih, vzorec v naravi pa je bil neprimerno večji in negovanje v zaprtem prostoru ugodnejše. Med nosilnim obokom in obokom, ki je služil kot ognjestalna membrana, je bil vložen 1 cm debel stiropor. Vmesni prostor smo predvideli za dihanje notranjega oboka. Stiropor je bil dobavljen v rolirani obliki, tako da smo se izognili vzdolžnim stikom. Opaž tunela je bil prevlečen s plastično folijo deb 1,5 mm in se je vlekel od segmenta do segmenta (drsni način). Mešanje betona je bilo izvedeno v navadnem 1501 protitočnem mešalcu, doziranje agregata volum­ sko, vgrajevanje betona pa račno s previbratorskim zgoščevanjem. Zaradi malega vgrajevalnega prereza so heterogenosti v tlačnih trdnostih logične. Odprtine za odvzem toplote so bile izdelane iz ena­ ke betonske mešanice, ter kot montažni elementi po­ stavljeni na remena te. Gorilne odprtine smo izdelali k kovinskimi konič­ nimi tulci, ki so bili pritrjeni na opaž. O b o k o p e k a r n iš k e tu n e ls k e p e č i v G o r n j i R a d g o n i Iz l a h k e g a b e to n a n a o s n o v i a lu m in a tn e g a c e m e n ta Opaž dolg 1 m smo premikali vsake 4 ure po vgra­ ditvi betona. Površino betona smo negovali z rahlo vodno prho 12 ur po vgraditvi. Enako je bilo potrebno namakati tudi remenate, da se zaradi visoke hidratacijske toplote ne bi deformirali. Prečne dilaticije na dolžini 1 m so zapolnjene v ce­ lotni debelini oboka z azbestnim platnom deb. 2 X 2 milimetra. Vložene so bile istočasno s pomikom reme- natov. Kontrola kvalitete svežega in otrdelega betona je bila izvršena tekoče. Doseženi rezultati so bili enaki projektiranim. Preiskave toplotno obdelanih preizku- šancev nismo ponavljali. Pri pričetku obratovanja smo izvršili meritve tlač­ nih trdnosti glinopor betona ter izvršili vizualno oceno celotne konstrukcije oboka v dolžini 2 X 45 m. Prvi prehod ognja skozi oba tunela je povzročil, da so se na površini pojavile razpoke, ki pa se pozneje niso širile niti se njih število ni povečalo. Delni vzrok za pojav razpok je peta oboka, ki je bila v višini 70 cm izdelana že preje iz opeke ter zidana v opekarski glineni malti. Sklerometrične preiskave celotnega oboka po 6 me­ secih obratovanja so pokazale, da se povprečne tlačne trdnosti gibljejo v območju 290—420 kp/cm2, kar je da­ leč nad pričakovanimi rezultati. Slednjič smo vse dosedanje izkušnje uporabili za novo peč v Ludbregu. Tu je obok en sam in ima nosil­ no, izolativno in ognjezaporno funkcijo. Razpoke, ki so nastajale na prvih dveh pečeh so tukaj odpravljene. Nov način gradnje opekarniških peči je enostav­ nejši, kvalitetnejši, hitrejši in ekonomičnejši, kot do­ sedanji. Delo in raziskovanja v tej smeri se nadaljujejo. E r ik N e k re p ARMIRANOBETONSKE MONTAŽNE HALE Z RAVNO ALI LOČNO STRESNO KONSTRUKCIJO SISTEMA RAIČ SGP KONSTRUKTOR TOZD GRADBENIŠTVO, MARIBOR Hala tega tipa je iz armiranega betona, sestavljena iz montažnih stebrov in montažne ločne konstrukcije. Stebri in loki so na medsebojnih razmakih 10 m. Streš­ ni lok je iz dvek polovic, ki se naslanjata neposredno na ležišča na vrhu stebrov. Prerez loka je masiven in izdelan tako, da ima ležišča za sekundarne nosilce. H a la »ALM A« 1975 Vrhovi stebrov so medseboj povezani z železnimi zate- gami iz potrebnega števila betonskega železa 0 16. Te zatege zabetoniramo po montaži konstrukcije in obesi­ mo na loke. Tako je konstrukcija kot celota ognjevarna in sicer po nemških normah za 90-minutni požar. Na loke se naslanjajo sekundarni nosilci T prere­ za, razpona 10 m in na medsebojnih razmakih 1,05 m. Ti sekundarci se na svojih ležiščih na lokih med seboj za­ betonirajo in tako nastane monolitna okvirna konstruk­ cija, ki je že sama po sebi stabilna (spoj lok-sekundarec je tog). Kritina je iz 5 cm Kombi plošč, kar zadošča za nor­ malne zahteve po termični izolaciji. Te en meter široke Kombi plošče polagamo na sekundarce. Kot zaščitni sloj so salonitne plošče ravne in 1,25 m široke. Primerni razponi za to konstrukcijo so od 20 met­ rov naprej do 40 metrov. Opaž za loke je tako prirejen, da se lahko izdela kakršenkoli razpon in konstrukcija nima strogo omejenih razponov. D u ša n R a ič , d ip l. in ž . g r . RAVNA ARMIRANOBETONSKA MONTAŽNA DVORANA (HALA) Projektivno tehnološki biro podjetja SGP KON­ STRUKTOR je v letu 1972 pristopil ob konkretni nalogi k projektiranju in proizvodnji montažne armiranobe­ tonske dvorane z ravno streho. Ta prva montažna dvorana je izhajala oblikovno in konstruktivno iz tehnološkega postopka in zahtev, po­ danih v nalogi. V nadaljnjem načrtovanju pa se je razvila čista in za montažo enostavna konstrukcija, ki lahko ustreza zelo širokim zahtevam različnih investitorjev, še vedno pa ji je možno v oblikovanju zunanjega videza podati vsakič še nekaj svojskega. Enoten tip stebra, primarnega in sekundarnega no­ silca ter krovnega elementa nam omogoča skladno ob­ likovanje notranjega prostora—dvorane, omogoča nam tudi nizanje več vzporednih dvoran. Po namembnosti lahko take dvorane ustrezajo različnim zahtevam od industrijskega obrata, skladišča, do športne dvorane, te­ lovadnice. V proizvodnji je enoten tip stebra, primarnega no­ silca in krovnega elementa za razpone hale od 10,0—20,0 metra in za normalne med stebri od 4,5—10,0 m, kar daje dvorani — hali potrebno prostornost in veliko ma­ nipulativnega prostora. Vse te elemente izdelujemo na industrijski način v posebnem obratu in ob stalni kon­ troli kvalitete. Izbor konstrukcije z ravnimi enostavnimi elementi nam omogoča: — močno skrajšan čas gradnje — visoko kvaliteto — prilagoditev vsem tehničnim in tehnološkim za­ htevam — fleksibilnost dela in možnost gradnje v etapah — nizko ceno. Osvetljenost dvorane, stopnjo toplotne zaščite, ob­ delavo notranjih površin, obdelavo zunanjih površin, zahtevo instalacijske opremljenosti, zahtevo po žerjavni progi v dvorani in vse druge specifičnosti, bi izhajajo iz zahtev tehnologije različnih investitorjev rešujemo vsa­ kič ob naročilu tako, da je zgradba vselej rezultat usklajenosti zahtev investitorja, konstrukcije in estet­ skega oblikovanja. V la d im ir T o p n in c , d ip . in ž . a r h . INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVI 11-12 Serija: RAZISKAVE NOV.-DEC. 1975 S p a j a n j e r e b r a s t e g a b e t o n s k e g a j e k l a z m u f a m i 1. Uvod Med mnoge zanimive načine spajanja rebrastega betonskega jekla sodi nedvomno tudi spajanje z muf o. Pri tem ne mislimo na termitni postopek (tega smo opisali v ZRMK Informacijah št. 123—124 — Gredbeni vestnik št. 5, maj 1971), kjer se s staljeno termitno ma­ so zalije zraznina med koncema palic in med palicama ter mufo, pač pa na hidravlični način vtiskanja mufe med rebra na mestu spoja. Ta postopek je razvila in patentirala firma Eberspächer iz Naberna v Zahodni Nemčiji. Priznan je s strani nemških deželnih mini- sterstev, kot tudi v drugih državah (ZDA. Anglija, Francija, Španija, Italija, Japonska itd.), opisan pa je v DIN 1045. Glede na to da je ta postopek naši grad­ beni operativi skoraj povsem nepoznan, bomo v na­ s lik a l S lik a 2 S lik a 3 slednjih vrsticah prikazali njegove vrline in slabosti, ter rezultate preiskave tovrstnih spojev. 2. Tehnologija spajanja Spajanje se izvede na način, kot je prikazano na sl. 1. Na obeh koncih rebrastega betonskega jekla, ki ju želimo spojiti, očistimo rjo, barvo, beton itd. Na prvi ko­ nec nastavimo mufo do polovice njene dolžine in jo vtisnemo s hidravlično stiskalnico med rebra. Nato vstavimo v mufo še drugi konec rebrastega betonskega jekla in ponovimo stiskanje mufe tudi na tem mestu. S tem je spoj izdelan — sl. 2. Hidravlična stiskalnica je prek visokotlačne cevi povezana z elektro-hidroagre- gatom (sl. 3), ki proizvaja tlak ca. 816 kp/cm2. To zado- . stuje za deformacijo muf. V odvisnosti od dimenzije rebrastega betonskega jekla obstajajo različne velikosti hidravličnih stiskalnic in sicer: T ip Z a s p a ja n je d im e n z ij 0 (m m ) P r e m e r h id r . s t i s k a ln ic e 0 (m m ) T e ž a h id . s t is k a ln ic e (kg) HP 21 12—28 163 39 HP 22 25—35 193 74 HP 24 32—40 210 78 HP 23 38—57 260 140 Za različne premere muf oziroma dimenzij rebra­ stega betonskega jekla se v hidravlično stiskalnico vstavljajo različni vložki, katerih montaža ali demonta- ža je zelo enostavna. Za lažjo manipulacijo s težjimi hidravličnimi stiskalnicami, proizvajalec nudi tudi pri­ ročno dvigalno napravo. Iz zgornje razpredelnice je razvidno, da je možno spajati dimenzije s premerom od 12 do 57 mm. Pri do­ mačem ČBR40-2 jeklu delno moti vzdolžno rebro, ka­ terega pa je možno na mestu spoja hitro posneti z roč­ nim kotnim brusilnim strojem. Za kontrolo spojev na terenu je predvidel proiz­ vajalec hidravlično natezno napravo — sl. 4, ki je pri­ ključena na osnovni elektrohidroagregat. S to napravo se meri zdrs obeh spojenih koncev rebrastega beton­ skega jekla v mufi. Iz dokumentacije, ki nam je bila izročena s strani firme Eberspächer, je razvidno, da so mufe s katerimi se spaja rebrasto betonsko jeklo in razna druga rebra­ sta jekla višjega trdnostnega razreda npr. Dywidag St 145/160 največkrat iz pomirjenega (RSt 37-2), ali spe­ cialno pomirjenega jekla (RRSt 37-3, RRSt 52-3). Za S l ik a 4 manj odgovorne dele uporabljajo nepomirjeno jeklo kvalitete St 35. V odvisnosti od dimenzije in kvalitete jekla, ki se spaja, nudi proizvajalec tudi različne vrste muf tako po dolžini kot po preseku. Mufe so dimenzionirane z var­ nostjo V = 1,7. Mufe so različnih oblik, tako da je možno poleg običajnega spajanja tudi kotno — sl. 5, možna je pove­ zava armature z jekleno konstrukcijo — sl. 6, obstaja pa tudi kombiniran spoj z vijačno zvezo — sl. 7. Pri proizvajalcu, ki smo ga obiskali v Nabernu, smo ugotovili, da se mufe izdelujejo iz polnega materiala, le majhen del muf je izdelan iz debelostenskih cevi. Zunanja površina ni obdelana. Izvrtine delajo na več- vretenskih vrtalnih strojih in »revolverskih« stružnicah. Ustrezne temu so tudi cene muf, ki znašajo (fco tovar­ na, Nabern) v odvisnosti od tipa in dimenzije od 3,50 do 28,00 DM. Te mufe je nedvomno možno izdelovati tudi pri nas. Za običajno spajanje domačega ČBR40-2 jekla bi bila cena muf iz maja leta 1975 po ponudbi Gradis-KO Ljubljana naslednja: S l ik a 5 hidrav vtisnjeno . reb.b. jeklo i f / / / / / / / / / / / / , - / - A i / / 1 1 / r r r i / i v A \ \ \ \ \ W T Y ^ I i/ / k / / / Z / / / / n i / 11 i \ n / / ; / i v ^ \ \ \ \ \ \ \ y \ \ \ W X r S lik a 7 mufa 'v ijačna zveza (vijak) mufa z navojem C BR 40-2 <2> (m m ) Število m u f C e n a 1 m u f e (d in a r j i) 26 30 1 2 1 , 0 0 28 2 0 131,00 32 2 0 150,00 36 30 185,00 Za spajanje CBR 40-2 jekla bi priporočali v primeru domače proizvodnje muf jeklo Č.0361 (pomirjeno), ali C.0362 (specialno pomirjeno). 3. Preiskava spojev Uvodno preiskavo spojev ČBR40-2 jekla izdelanih v Nabernu je izvršil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij že leta 1974, maja 1975 pa smo skupaj s predstavniki Gradisa obiskali proizvajalca tovrstne opreme v Nabernu in nekatera gradbišča z namenom, da se podrobneje seznanimo s tem načinom spajanja. Z vzorci ČBR 40-2, ruskega in nemškega jekla raznih di­ menzij, ki smo jih ob tej priliki spajali pri proizvajalcu, pa smo skušali dopolniti uvodne rezultate. Iz mnogih pripustitvenih poročil (Zulassungsbe­ scheid), ki nam jih je dal proizvajalec v pogled, je raz­ vidno, da preiskava spojev vsebuje le natezni preizkus za določitev zdrsa obeh palic v mufi, pri čemer se obre­ menjuje do dopustne napetosti jekla (pri nas maks. 26kp/mm2). Pri tem ne sme skupni zdrs obeh polovic rebrastega jekla preseči 0,1 mm. Za rusko jeklo s trd­ nostjo ca. 47 kp/mm2 (trdnosti razred A-I po GOST 5781-61 predpisuje mejo plastičnosti od 24 do 30 kp/mm2 in trdnost 38 do 50 kp/mm2) smo upoštevali nižjo do­ pustno napetost in sicer 20 kp/mm2. Dodatno smo obre­ menjevali še naprej za ugotovitev trdnosti spoja, ki mora biti večja, kot je minimalno predpisana trdnost rebrastega jekla. Rezultati preiskave so: „ D im e n z i ja V z o re c 0 (m m ) S k u p n i z d rs fimm) T r d n o s t s p o ja (kp/m m *) M es to p r e t r g a ČBR 40-2 16 0,092 87,4 se izvleče iz mufe ČBR 40-2 19 0,050 70,5 se izvleče iz mufe ČBR 40-2 2 2 0 , 0 1 0 69,9 se izvleče iz mufe ČBR 40-2 2 2 0,14 72,4 se izvleče iz mufe ČBR 40-2 25 0,046 66,5 pretrg izven mufe ČBR 40-2 25 0,026 62,6 se izvleče iz mufe ČBR 40-2 25 0 , 0 0 0 66,4 pretrg izven mufe ČBR 40-2 28 0,06 71,3 pretrg izven mufe ČBR 40-2 28 0 , 0 2 70,4 pretrg izven mufe Rebrasto rusko 25 0 , 0 1 2 46,85 pretrg izven mufe Rebrasto nemško 28 0 , 0 0 0 80,8 pretrg izven mufe Opomba: Trdnost spoja je preračunana na presek reb. bet jekla. Spoja ČBR 40-2 0 16 in 19 mm sta bila izdelana z domačima mufama. Iz poskusov, izdelanih na inštitutu »OTTO-GRAF« v Stuttgartu je razvidno, da imajo ti spoji razmeroma visoko dinamično trdnost. Preiskava je bila izvedena s spoji rebrastega betonskega jekla dimenzije 0 26 mm, ki so bili vgrajeni v betonske gredice in tako pulziram do mejnega števila 2,166 nihajev. Pri širini nihanja (ta je enak dvakratni amplitudi) 16 kp/mm2, spoji še vedno izdrži j o omenjeno število nihajev. Z opisanim postopkom je možno delo kjerkoli na gradbišču (priključna napetost za elektro-hidroagregat je 110, 220, 380, 415 in 550 V), ne glede na višino ali smer spajanja. Ta postopek omogoča spajanje že pol- fabriciranih armirano betonskih izdelkov. Spajanje lahko izvede eden ali največ dva priučena delavca. Po podatkih proizvajalca je možno izdelati za di­ menzije manjše od 0 35 mm po 20-15 muf/h, za dimen­ zije večje od 0 35 mm pa 10-4 mufe/h. Cena enega kompleta opreme fco tovarna Nabern, s katerim bi bilo možno spajati ČBR 40-2 dimenzij od 0 12—36 mm je ca. 25.650 DM. V ceno sta všteta dva elektro-hidroagregata, dvoje vrst hidravličnih stiskalnic s potrebnimi vložki, visokotlačna cev in dvižna naprava za manipulacijo. Leopold Vehovar, dipl. inž. — ZRMK Janez Brezovec, dipl. inž. — GRADIS O B V E S T I L O ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE prireja Informativno-pripravljalne seminarje za strokovne izpite kot vsako leto do sedaj in sicer: I. SEMINAR od 2 . -6 . FEBRUARJA 1976 II. SEMINAR od 1.— 5. MARCA 1976 lil. SEMINAR od 5 . -9 . APRILA 1976 IV. SEMINAR od 10.— 14. MAJA 1976 Prijave sprejema Zveza GITS Ljubljana, Erjavčeva 15. Informacije po telefonu 23 158 vsak dan. Na osnovi preiskave je možno zaključiti, da samo v enem primeru spoj ne ustreza navedenim zahtevam. Vzrok temu je bila premajhna višina reber, ki je znašala 1,34 mm, namesto min. 1,54 mm. Naj dodamo, da so mnogi spoji, izdelani iz domačega rebrastega be­ tonskega jekla, še vedno zelo ugodni, čeprav je bila vi­ šina reber, ki je bistvena za tovrstni spoj, pod spodnjo dovoljeno mejo. 4. Zaključek Iz preiskav spojev domačega in tujega rebrastega betonskega jekla zaključujemo, da je tovrstni postopek hladnega spajanja z mufami ugoden in pri nas nemalo­ krat potreben iz naslednjih razlogov: — domače rebrasto betonsko jeklo je zaradi izra­ zite variacije v kemični sestavi postalo nevarivo v ne­ katerih primerih tudi že s programiranimi, uporovno- sočelno obžigalnimi stroji. — Z opisanim postopkom je možno spajati jekla ne glede na kemično sestavo in trdnost. Iz dokumenta­ cije, ki nam je bila dana na vpogled je bilo možno iz­ luščiti, da so v mnogih primerih (npr. za dve atomski centrali v Nemčiji) spajali tudi Dywidag jeklo kvalitete St 145/160. fH O I TEKOL podjetje za tehnično zaščito dela Maribor, Titova cesta 44 izvršuje: — protikorozijsko zaščito vseh železnih konstrukcij, plov­ nih objektov, hidroenergetskih objektov itd., — plastifikacijo, metalizacijo, — hidroizolacijo streh, — zaščito betona in betonskih konstrukcij. Dela izvršujemo doma in v tujini. Obveščamo cenjene bralce, da je OZD TEKOL z dnem 14. 11. 1975 z referendu­ mom pripojila Opekarno Rače v svoj sestav. OZD TEKOL bo s 1. 1.1976 opravljala svoj program v bivši Opekarni Rače. Poleg antikorozijske zaščite in drugih sorodnih dejavnosti, kot so plastificiranje, hidroizolacija, tranzitna zaščita in drugo bo TEKOL v Račah razširjal svoj program po perspektivnih potrebah gradbene operative mariborskega okoliša. Priporočamo zainteresiranim organizacijam gradbeništva, gradbene montažne dejavnosti in gradbenih zaključnih del, da priglasijo svoje želje in probleme pri OZD TEKOL, TITOVA 44. Vaše priglasitve bomo z zadovoljstvom sprejeli. ZVEZDA MARIBOR p. o. PODJETJE ZA IZDELAVO VSEH VRST PODOV MARIBOR, TRG REVOLUCIJE 4/1. Izvajamo: — vse vrste podov v stanovanjskih in javnih zgradbah — zvočno in toplotno izolacijske podloge za pode — kemijsko in mehansko visokoodporne industrijske tlake Svetujemo pri projektiranju investicijskih objektov PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE n i c z T r a - d MARIBOR, STRMA ULICA 8 Telefon 23 351 / Tekoči račun 51800-601-10649 Podjetje za nizke gradnje NIGRAD MARIBOR priporoča cenjenim naročnikom kvalitetne usluge iz svoje dejavnosti in sicer: — modernizacija cest, novogradnje in vzdrževanje cest — gradnja in vzdrževanje mostov, propustov, vodogradenj in obalnih utrditev — gradnja kanalov in njenih naprav ter gradnja čistilnih naprav — gradnja okolij, športnih površin in parkov. Naročnikom nudimo informacije in tehnologijo za posamezno vrsto gradnje. Za naročila in izvršeno delo v obojestransko zadovoljstvo se priporočamo. CESTNO PODJETJE MARIBOR N. SOLO. s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela vzdržuje, rekonstruira, modernizira in projektira ceste in cestne objekte MUHU nSMB/MHOlCS MODERNIZIRAN TRANSPORTNI SISTEM OPEKE-PAKETIRANJE Paketiranje opeke je ena izmed variant prevoza raz­ sutih tovorov, ki se s pridom uporablja v opekarniški in gradbeni praksi v Zahodni Nemčiji, Avstriji in dru­ gih evropskih državah. Ta varianta prevoza je prišla do izraza zlasti, ker se sistem prevoza oziroma do­ stave opeke s paletami glede na stroške ni obnesel. V bistvu je paketiranje zlaganje in povezovanje več komadov opeke (npr. 100 kom vertikalnega bloka, 334 kom. zidakov) v sklade standardnih dimenzij Kot vezi tj. paketni material se uporabljajo trakovi (kovinski ali plastični), ki so napeti preko robnfh kartonov (papirnatih ali plastičnih), s čimer se za­ gotavlja povezanost sklada v trdno celoto. Paketi- ranje-zlaganje in povezovanje opeke se opravlja na posebnem paketirnem postrojenju. V drugem spod­ njem sloju paketa je opeka zložena tako, da ostaja prostor za vhod krakov transportnih vilic ali viličarja, s čimer je nato na gradbiščih omogočeno razto­ varjanje in pretovarjanje s HIAB dvigali in podobno mehanizacijo, kot so dvigala in žerjavi. Za graditelja so prednosti dostave opeke v paketih: — v večji hitrosti dostave in pretovarjanja opeke na neposredno delovno mesto — v kvaliteti opeke, saj se v paket ob vezanju izbira le prvovrstna opeka, ki pri prevozu ni izpostav­ ljena večjim pritiskom in trenju, ter zaradi tega odpade klasičen lom — izogniti se je lahko večjim stroškom neposredne delovne sile za operacijo razkladanja in preto­ varjanja na gradbišču. Vsekakor se kupec oziroma graditelj odloča za ta moderniziran način transporta opeke, če so njegovi stroški neposredne delovne sile za razkladanje in pretovarjanje večji od cene paketiranja, ter če ima na gradbišču kolikor toliko urejen dovoz kamiona s HIAB dvigalom. no vo st z a gr ad ite lje » no vo st z a gr ad ite lje • no vo st z a gr ad ite lje • no vo st moderniziran transportni sistem opeke-posezonski popust-dobava takoj! NOVO: Izredna priložnost za nakup proizvodov Opekarne Košaki. Naročila sprejema in se priporoča Šentiljska 116 (tel.: 062/21 081), Direktor 062/25 730 / Komerciala 062/24 907, 21 018, 21 066 7 % posezonski popust za dinarje in dodatni 3 % posezonski popust za nakup z devizami PRI DOBAVI Z AVTOMOBILOM OPEKARNE JE RAZKLADANJE BREZPLAČNO! NOVO: Opekarna Košaki je pričela v »paketih« dobavljati opeko z lastnimi tovornjaki, opremljenimi z nakladalno-razkladalno napravo. Opeko naložijo in razložijo sami. GOP „GRADLES M aribor, Smetanova 75 s svojimi poslovnimi enotami v Mariboru in Ljubljani op­ ravlja zaključna dela v gradbeništvu: polaganje vseh vrst podov, estrihe, parkete, igalne pode, pode iz umetnih mas in industrijske pode po tehnologiji MAC MASTER BUILDERS, kamnoseška, kemičarska, mizarska in slikopleskarska dela, predizolacijo toplovodnih cevi s poliuretanom po licenci »KELIT« ter uvoz in izvoz izdelkov in reprodukcijskega materiala. GOP »GRADLES« Maribor se je v duhu ustavnih spre­ memb odločil za bistvene organizacijske in samoupravne spremembe. Prej centralno upravljane enote, ki nekako niso mogle prav zaživeti, so dobile novo vsebino. Postale so organizacijsko in samoupravno v bistvu temeljne or­ ganizacije združenega dela, le da v prvi fazi niso dobile v celoti statusa pravnih oseb, ker za to v večini primerov za­ radi slabe ekonomske podlage, ki je bila posledica nizke akumulativnosti v preteklosti, ni bilo pogojev. Leto 1974 je bilo doba prilagajanja novim razmeram, zato v gospodarskem smislu še ni bilo vidnejših rezultatov. Za letošnje leto pa bi lahko rekli, da je prelomnica v življenju in gospodarjenju delavcev Gradlesa, saj so doseženi us­ pehi, ki jih v začetku leta celo zelo optimistični plani niso predvidevali. Naj naštejemo samo nekatere. 360 delavcev bo ustvarilo do konca leta 10 starih milijard dinarjev ce­ lotnega dohodka. S tem bo ob 19% povečanju zaposleno­ sti lanskoletni celotni dohodek povečan za 75 %, še bolj ugodno pa je to, da se bo dohodek celo podvojil in os­ tanek dohodka za sklade potrojil v primerjavi s prejšnjim letom. In s kakšnimi ukrepi so ti rezultati doseženi? Eden od bistvenih je prav gotovo ta, da so se z letošnjim letom delavci Gradlesa s sprejetjem samoupravnega spora­ zuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov odločili za nagrajevanje po uspehu dela poslovnih enot. To je imelo za posledico zdravo tekmovanje med poslovnimi enota­ mi in rezultat se je pokazal v tem, da so vse PE presegle planska predvidevanja in izplačujejo za 40% povprečno večje osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom. Tu naj poudarimo, da so osebni dohodki Gradlesovih delav­ cev šele s tem povečanjem dohiteli povprečne osebne dohodke v svoji stroki. To je bistveno vplivalo na zmanj­ šanje fluktuacije, ki je bila v zadnjih letih v Gradlesu pe­ reč probem. Produktivnost dela se je v primerjavi s preteklim obdob­ jem povečala kar za 7% . To je prav gotovo zavidljiv us­ peh, ki je pripomogel h gospodarski stabilnosti Gradlesa. Dejavnost Gradlesa je precej pestra. V poslovni enoti mi­ zarstvo, ki ima svoj sedež v Nasipni ulici, izdeluje stavbno mizarsko izdelke in nastopa skupaj s podjetji gradbene operative pri gradnji tudi najzahtevnejših objektov. Naj omenimo, da trenutno izvaja stavbno mizarska dela na objektih hotela Bernardin. V dveh poslovnih enotah, od katerih ima ena sedež v Mariboru, Smetanova 75 in druga v Ljubljani, Celovška 373, izvaja Gradles polaganje parketa, vseh vrst talnih podlog, delno pa tudi keramiko. Z bistvenimi kvalitetnimi spremembami v zadnjih dveh le­ tih, sta si obe poslovni enoti pridobili zaupanje naročni­ kov in prevzemata dela tudi na najbolj zahtevnih objek­ tih. Isto bi lahko tudi rekli za poslovno enoto slikopleskarjev, ki je po številu zaposlenih delavcev najmočnejša. Svoj sedež ima v Mariboru, v Smetanovi ul. 75, dela pa izvajajo na mariborskem in ljubljanskem območju. V poslovni enoti gradbenih izolacij, ki ima svoj sedež v Mariboru, Ptujska c. 42, ima Gradles sorazmerno novo dejavnost — predizolacijo toplovodnih cevi. Na to vrsto proizvodnje, ki je prav v letošnjem letu zaživela v polnem razmahu, je podjetje prešlo v letu 1972 po licenci firme »KELIT« iz Linza. Ta način izolacije toplovodnih cevi na bazi poliuretana je bil za jugoslovansko tržišče novost, zato so bili potrebni veliki napori, da smo projektant­ skim in montažnim organizacijam dokazovali vse predno­ sti in prihranke tega načina izolacije v primerjavi s kla­ sičnim načinom. Danes pa so s poliuretanom položeni cevovodi praktično že po vsej Jugoslaviji in podjetje z obstoječimi zmoglji­ vostmi več ne more zadovoljiti potreb. Zato kolektiv Grad- lesa in predvsem poslovne enote Gradbenih izolacij za prihodnje petletno obdobje načrtuje bistveno razširitev ob­ sega tovrstne proizvodnje. Ob tem bo treba razmišljati tu­ di o vključitvi v izvozna prizadevanja jugoslovanskega gos­ podarstva. Začetne raziskave so bile že opravljene in dajo slutiti, da so možnosti izvoza predizoliranih cevi tako na vzhodna kot na zapadna tržišča precejšnje. Ob iskanju novih in boljših idej za proizvodni program Gradlesa je pred približno dvema letoma nastala nova, še­ sta poslovna nota za polagnje industrijskih tlakov in to predvsem v tistih proizvodnih dvoranah, kjer so zahte­ vane visoke kvalitete glede na tlačno trdnost, obrus, elek- trostatičnost in vzdržljivost proti1 udarcem. V dveh letih, kolikor poslovna enota obstaja, je že dosegla precejšnje uspehe, saj je bilo položenih že ca. 120.000 m2 tovrstnih tlakov. Omenimo naj nekaj največjih objektov, kot so Mariborski tisk, Cimos, Meblo in Vozila iz Gorice, Tovarna traktorjev v Bjelovaru in drugi. Sedanja tehnologija je povzeta po tehnologiji firme MAC BUILDERS iz Clevelanda, vendar si bo poslovna enota v prihodnjem obdobju prizadevala da bo postopno prešla na uporabo domačih materialov, če bodo ti zadostili potre­ bam, in razširila proizvodni program na vse vrste indu­ strijskih tlakov, tudi takšnih, ki so odporni proti kislinam in lugom. In v čem vidi kolektiv Gradlesa svoj nadaljnji hitrejši raz­ voj? V prvi vrsti v razširitvi tistih dejavnosti, ki imajo glede na povpraševanje neomejene možnosti razvoja. Pri tem seveda ne bodo zanemarjali klasičnih dejavnosti zaključ­ nih del, ampak bodo sprejemali razvoj na tem področju in se sproti prilagajali tehnološkim spremembam. Da bi si Gradles zagotovil hitrejši razvoj, se je pravilno odločil in vlaga velika sredstva v strokovno izobraževanje kadrov. Naj povemo, da trenutno vzgajajo v Gradlesu 60 učencev v gospodarstvu za poklice mizarjev, parketarjev, keramičarjev, slikopleskarjev in kamnosekov. To za 360 članski koliktiv prav gotovo ni malo. Na visokih in višjih šolah se trenutno dopolnilno izobražuje 9 vodilnih in vod­ stvenih delavcev, kar je jamstvo za nadaljne uspehe. V ilustracijo naj povemo, da se znesek, ki ga Gradles na­ meni letno za vse vrste izobraževanja, giblje okrog 100 starih milijonov dinarjev in znaša 5 % od bruto osebnih dohodkov. Ob vseh teh prizadevanjih rezultati v naslednjih letih prav gotovo ne bodo izostali. GRADBENO OBRTNO PODJETJE OBNOVA 62101 MARIBOR, KOROŠKA CESTA 53 POŠTNI PREDAL 104 GRADBENIŠTVO — VODOVODNO INSTALATERSTVO — INSTALATERSTVO CENTRALNE KURJAVE — KLEPAR­ STVO — KLJUČAVNIČARSTVO — MIZARSTVO — IZDE­ LAVA BETONSKIH ELEMENTOV — IZKOP IN PRODAJA GRAMOZA — PREVOZNE STORITVE PR O JE K T M A R IB O R M A R IB O R M A R I B O R ■ O ■ a podjetje za projektiranje in inženiring 62001 maribor, gregorčičeva ul. 3 7 telefon n. c. 26161 poslovno tajništvo 26 285 direktor 26 356 DEJAVNOST PODJETJA: — izdelava tehnične dokumentacije za vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj, — izdelava ostale dokumentacije kot so investicijski programi, štu­ dije, ekspertize, načrti opreme, geodetski elaborati in urbanistična dokumentacija, — izvajanje projektnega in izvedbenega inženiringa. DEJAVNOST PODJETJA IZVAJAMO: z birojem za arhitekturo, birojem za konstrukcije, birojem za strojne instalacije in naprave, birojem za elektro instalacije in naprave, birojem za kalkulacije, birojem za inženiring, ter skupnimi službami. MONTAŽNI DRUŽINSKI DOMOVI SO V RAZVITEM SVETU PREIZKUŠENA IN PRILJUBLJENA IZVEDBA montažne družinske domove izvršujemo in hitro postavljamo po dognanjih, uveljavljenih v skandinavskih deželah, v Združenih državah Amerike (ZDA), v vseh najbolj razvitih delih sveta — smotrna sestava naših montažnih družinskih domov omogoča naglo vselitev in zato občutne prihranke tudi v primeru podkle- titve z dodatnimi bivalnimi, hranbenimi in drugimi prostori — zasnova sestavnih delov naših montažnih družinskih domov je takšna, da je zlahka moč odkriti rešitev za najrazličnejše zahteve vsepovsod — serijska proizvodnja po sistemu G IS in uporaba gradiv izredne trajnosti zagotavljata enostavno vzdrževanje mon­ tažnih družinskih domov, zdravo in prijetno bivanje v njih — med­ narodno upoštevani Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani nam je izdal uradno potrdilo o požarni varnosti, ter o toplotni, zvočni in viažnostni izolaciji — specializirani in svetovno znani institut pri univerzi v Stuttgartu že dolgo spremlja in nad­ zoruje našo proizvodnjo — pri snovanju sestavnih delov mon­ tažnih družinskih domov upoštevamo jugoslovanske in medna­ rodne predpise, zaradi česar so naš sistem odobrili tudi v Zahodni Nemčiji MONTAŽNI SODOBNI POSAMEZNI IN VRSTNI DRUŽINSKI DOMOVI Z MEDNARODNO PRIZNANIM ZNAMENJEM KAKOVOSTI imp INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA TEKOČI RAČUN 50102-501-20561 TOZD PMI - Projekt montaža, inženiring Maribor, Ljubljanska 9 Telefon 21 536. 25 261 Telex : 33102 V inženiringu in posamezno projektiramo in montiramo: centralno gretje, kotlarne, ventilacijske in klimatske naprave, vodovod in sanitarije, elektroinstalacije, telefonske naprave, trafo postaje, strelovode, avtomatiko imp TOZD GRADBENA ENOTA MARIBOR GOSPOSVETSKA 29 TOZD NIZKE GRADNJE MARIBOR LAVRIČEVA 3 TOZD BIRO ZA PROJEKTIRANJE MARIBOR, LAVRIČEVA 3 Projektiramo in gradimo vse vrste industrijskih objektov, pet različnih tipov montažnih hal, nuklearno elektrarno, žičnice, hotele vseh kategorij, stanovanjske zgradbe s poslovnimi prostori. Specializirani smo za projektiranje in gradnjo industrijsko izdelanih mostov, viaduktov, podvozov, nadvozov in mostov izjemno velikih razponov po sistemu proste konzolne gradnje. Projektiramo in izvajamo rekonstrukcije in sanacije ob­ stoječih objektov. Projektiramo in gradimo vse vrste konstrukcij iz armira­ nega in prednapetega betona v monolitni in montažni izvedbi. S sodobno tehnologijo gradimo hitro, kvalitetno in kon­ kurenčno. KONSTRUKTOR Q_ 0 CO vas želi seznaniti s proizvodnim programom kot sledi: 9 Kovinski elementi, izdelani iz pocinkanih profilov po patentu »Benetton«. S temi elementi lahko v različnih kombinacijah sestavljanja pri­ pravimo vse vrste sten, oken, vrat in okvirjev, ki pridejo v poštev in se odlično obnesejo pri novogradnjah kot so poslovne stavbe, stanovanjski bloki ter drugi gradbeni objekti. Elementi so tako izdelani, da jih lahko na več načinov zasteklimo, kot tudi opremimo z žaluzijami. Elementi so površinsko zaščiteni s sušnimi laki v peči. Površine lahko čistimo z vodo in detergenti. Kovinske elemente konstruiramo v lastnem tehničnem biroju. Pri prevzemanju naročil upoštevamo želje investitorjev in projektantov. 9 Kanali za zbiranje odpadrtih snovi v stanovanjskih in poslovnih objektih. 0 Dvižna vrata (garažna), pocinkana, izolirana, enokrilna in dvokrilna vrata. 0 Pocinkana horizontalna in vertikalna okna. 9 Ključavničarska dela za stavbeništvo, poslovne in industrijske objekte. £ Kovinska ležišča. £ Kovinski podboji. N - CVJ O azoi iraoniSBA PR O JEK TIVN I B IR O JI G R A D B EN A P O D JE TJA IN JEKLO TEHNA Ko predstavljamo v Gradbenem vestniku Jeklotehno, se pravi uvozno izvozno trgovinsko in proizvodno delovno organizacijo, ne gre zgolj za propagandne namene, marveč bi želeli, da bi odgovorni dejavniki na področju gradbe­ ništva, zlasti pa, da bi širša družbena skupnost spoznala, kakšna so prizadevanja te delovne organizacije za izbolj­ šanje ekonomičnosti poslovanja in kako ukrepa, da bi čim­ bolj uredila svoje poslovanje in s tem prispevala k stabi­ lizaciji gospodarstva nasploh. S tem člankom nameravamo pokazati, kje so tiste stične točke, kjer lahko pride do sodelovanja med trgovino in gradbeništvom, kaj lahko ponudi Jeklotehna temu tržišču. Tu mislimo predvsem na reprodukcijski in tehnični mate­ rial, na transportno opremo ter na storitve. Ne glede na to pa je zelo zanimivo spoznati način dela neke delovne organizacije in vedeti, kje so tiste silnice, ki vplivajo na nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov v neki delovni organizaciij in v družbi nasploh. Kakšna je torej Jeklotehna, kakšen je njen delež v sloven­ skem in jugoslovanskem gospodarstvu, kako vpliva na raz­ voj gospodarstva v regiji, se pravi v mariborskem industrij­ skem bazenu? Jekotehna je po ustvarjenem dohodku med vsemi delov­ nimi organizacijami v Mariboru na drugem mestu, takoj za TAM. Poprečni bralec bo morda celo pripomnil, češ, da glede ustvarjenega dohodka ni mogoče primerjati neke proizvodne delovne organizacije s trgovinsko, zlasti še, ker se na novo ustvarja vrednost edinole v proizvodnji in ker trgovina nima svojega lastnega proizvodnega procesa. Vendar je treba takoj dodati, da ima Jeklotehna poleg treh trgovinskih temeljnih organizacij združenega dela tudi te­ meljno organizacijo, ki se ukvarja s proizvodnjo. 1300 članska delovna skupnost Jeklotehne ustvarja več kot 1/3 vsega prometa, ki ga ustvarijo ostale trgovinske delovne organizacije v Mariboru skupaj. Po ustvarjenem prometu je na 13. mestu v SR Sloveniji in na 45. mestu v SFRJ. Podjetje, ki je še pred dvema letoma ustva­ rilo 74.889.283 dinarjev dohodka, je ustvarilo lani že 126 520.320.24 dinarjev dohodka. V prvih desetih mesecih letos pa je ustvarilo 81,003.531 dohodka. Tako kot mno­ ge druge delovne organizacije, je prešla tudi Teklotehna v svojem razvoju veliko ovir in je s prizadevanjem vse delovne skupnosti dosegla pomembne rezultate. Sprva je bila Jeklotehna orientirana na prodajanje blaga na de­ belo. Z reprodukcijskim in tehničnim materialom je os­ krbovala vso industrijo in obrt v mariborskem industrij­ skem bazenu. Z naraščanjem proizvodnje ter z vključevan­ jem le-teh v mednarodno delitev dela so z naraščanjem blagovnih fondov nastale tudi potrebe po organizirani tr­ govini na višji stopnji, ki naj bi oskrbovala z materialom ne samo industrijo in obrt, marveč tudi kupca na drobno. Začele so se ustanavljati poslovne enote s področja 114. veje barvne metalurgije, orodja, ležajev, vijakov, elektro- materiala in tudi gradbenega materiala. Kaj kmalu je bila Jeklotehna med največjimi trgovinskimi organizacijami, ki je oskrbovala gradbena podjetja v Mariboru in v daljni okolici z ustrznim materialom. Gradbeni mate­ rial pa ne prodajajo samo v poslovnih enotah v Mari­ boru, marveč tudi v Sisku in v Murski Soboti. Leta 1969 se je pripojilo k Jeklotehni detajlistično podjetje Merkur iz Maribora. Največji uspeh Jeklotehne je bila zgra­ ditev največje trgovinske hiše Merkur v Mariboru, ki ima 8000 m2 površine. Prav tako je za Jeklotehno izredno po­ membno, da se je ustanovila v Murski Soboti poslovna enota, kjer prodajajo poleg drugega reprodukcijskega in tehničnega materiala tudi gradbeni material. Leta 1973 je bila ustanovljena v Sisku nova temeljna organizacija zdru­ ženega dela, ki je letos v prvih šestih mesecih že ustvari­ la 172 mio dinarjev celotnega dohodka, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani. Glede na podatke občinskega zavoda za planiranje, ekonomiko in statistiko v Sisku, ima namreč trgovina na debelo v tem kraju veliko perspekti­ vo. Sisak je izredno pomembno industrijsko središče, saj sodi po proizvodnji na tretje mesto v SR Hrvatski in to celo za Zagrebom in za Reko. Vse doslej je 40.000 Sisča- nov, od katerih je 22.000 zaposlenih, nabavljajo blago itn ostale potrebščine v drugih trgovinskih centrih, najčešče v Zagrebu. Tudi industrija v Sisku je nabavljala reprodukcij­ ski material drugje. To pomeni, da je v Sisku še precej maneverskega prostora in da je bila pravilna orientacija Jeklotehne, da bo odprla v Sisku sodobno urejen lokal s površino 300 m2. Vsa občina Sisak ima okoli 80.000 pre­ bivalcev in prav zaradi tega deluje Jeklotehna na mnogo večjem področju, kar je pravzaprav jamstvo za velike poslovne uspehe. Letos pričkujejo, da bodo ustvarili 400 mio dinarjev celotnega dohodka. Še prav posebej pa ima Jeklotehna možnosti, da lahko poveča prodajo gradbenega in drugega reprodukcijskega materiala, kar je posledica velikih investicijskih vlaganj raznih delovnih organizacij na tem področju. Sisak je zelo veliko industrijsko središče, kjer so velike delovne organizacije, ki so pomembne ne samo za jugoslovansko industrijo, marveč imajo tudi sve­ tovni pomen. Tu je železarna Sisak s svojimi 10.000 za­ poslenimi, s svojim velikim investicijskim potencialom. Tu je rafinerija s številnimi kemičnimi tovarnami, velika pre­ delovalno prehrambena industrija, ki nenehno širi svojo dejavnost in gradi na novo razne investicijske objekte. Je­ klotehna je torej med redkimi trgovskimi hišami v Mari­ boru, ki je uspela razširiti svojo dejavnost čez republiške meje na področje SR Hrvatske, Srbije in v ostale re­ publike. Za področje gradbeništva je zelo pomembno, da sodi v okvir Jeklotehne tudi proizvodna temeljna organizacija združenega dela Transom, ki izdeluje opravo za notranji transport in skladiščenje blaga, razne hidravlične vozičke, kovinske zavore, transporterje, palete itd. Deloma so to serijski, deloma pa posamični izdelki, izdelani po željah in načrth kupcev, ki imajo svoje specifične potrebe. Na tržišču je po teh izdelkih veliko povpraševanje in lahko celo trdimo, da je povpraševanje večje od ponudbe. Ana­ lize tržišča kažejo na to, da bo konjukturni cikel še trajal in da za plasman teh izdelkov tudi v bodoče ne bo več­ jih težav. Poleg tega izdelujejo med drugim na tržišču ze­ lo iskane transportne zaboje na zatič, ki jih sestavljajo brez kakršnihkoli vijakov in predstavljajo na področju tran­ sportirala in skladiščenja blaga, zadnji dosežek tehnike. Ni nobenega dvoma, da bi lahko ta TOZD izdelovala za marsikatero gradbeno podjetje gradbeno okovje in delov­ na sredstva, ter bi lahko še z marsičim razširila svoj pro­ izvodni program. Ta TOZD je ustvarila lani 7.275 — 624.37 dohodka, letos pa v prvihi devetih mesecih 6.495.278.95 dohodka. Na mariborskem področju gre h kraju gradtev skladiščnega in transportnega centra. To bo hkrati tranzitni in konsi­ gnacijski center. Pri graditvi tega centra sodeluje tudi Jeklotehna s svojimi lastnimi sredstvi. V okviru teh skla­ dišč bo imela na voljo 2000 m2 skladiščnega prostora. To pa za Jeklotehno ni dovolj, zato si prizadeva, da bi si čimprej zgradila svoje lastne specializirane skladiščne prostore, ki naj bi bili čimbolj funkcionalni. Jeklotehna se namreč zaveda, da so v sodobni skladiščni tehniki, v hit­ rem manipuliranju z blagom še velike rezerve, ki lahko vplivajo ne samo na znižanje transportnih, marveč tudi proizvodnih stroškov. S tem pa postaja trgovina od ne- vadnega distributerja podaljšana roka proizvodnje, ter lah­ ko vpliva tudi na proizvodni program delovnih organizacij. Jeklotehna je registrirana tudi za izvozno in uvozno de­ javnost. Lanskoletni izvoz je znašal 454.000 dinarjev. Letos je realizirala v devetih mesecih 30 izvoznih poslov, v vred­ nosti 1,201.895 dinarjev. Letos pričakujejo, da bodo do konca leta izvozili za okoli 3 mio dinarjev raznega blaga v Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Mađarsko, Nizozemsko in v Bahrain. Sektor zunanje trgovine si še prav posebej prizadeva, da bi prilagodil organizacijo poslovanja potrebam komitentov in zahtevam poslovne politike. Na področju zunanje trgo­ vine sodeluje Jeklotehna z največjimi delovnimi organiza­ cijami v Mariboru, kot so TAM, Elektrokovina, Livarna, At­ mos, STTC, Kovaška industrija Zreče, Tovarna kos in srpov v Lovrencu, Gorenje Muta, Emi Poljčane, Tovarna polje­ deljskih strojev iz Batuj, Signal Zagreb, Zmaj Ljubljana, itd. Ni nobenega dvoma, da lahko Jeklotehna na področ­ ju zunanje trgovine zastopa tudi gradbena podjetja ter se v njihovem imenu dogovarja s tujimi partnerji ter uva­ ža pa tudi izvaža material, ki ga morebiti potrebuje ta go­ spodarska panoga. Tudi na področju samoupravljanja razvoj ni potekal brez težav. To je izredno zahtevno področje družbenopolitične­ ga dela, saj gre pri tem za demokratizacijo družbenih in samoupravnih odnosov. Ta razvoj je potekal vzporedno z razvojem materialne osnove naše družbe ter ob izredni ak­ tivnosti subjektivnih sil, to je ZKJ, sindikatov, SZDL in ZMS. Kot so se vse večje organizacije združenega dela vklju­ čile v integracijska gibanja, tako se je tudi Jeklotehna povezala in se še vedno povezuje z raznimi organizaci­ jami združenega dela. Delovni ljudje v Jeklotehni1 so spo­ znali, da lahko edinole povezani z drugimi delovnimi or­ ganizacijami dosežejo večji učinek svojega lastnega dela ter s tem tudi večji dohodek podjetja. To pa pomei hkrati boljše delovne razmere ter predvsem večji kos kruha za delavce in za njihove družine. Te dni je uspel referendum v veletrgovini Tanin za pripojitev Tanina kot četrte te­ meljne organizacije združenega dela k Jeklotehni. Prav tako so se tudi delavci v Jeklotehni na zborih delovnih ljudi soglasno odločili za skupno pot. Veletrgovina Tanin je namreč ena največjih trgovinskih podjetij s kemikalijami, barvami, laki, vrvarskimi izdelki, tapetniškimi potrebščina­ mi, izdelki plastičnih mas ter z raznim gradbenim mate- ralom, zlasti s strešno opeko. Jeklotehna pa je podpisala te dni tudi sporazum o po- slovnotehničnem sodelovanju z Zavodom za urbanizem v Mariboru. S tem, da je prišlo do tega sporazuma, bo mo­ goče v bodoče uskladiti investicijski program Jeklotehne z urbanističnim načrtom, oziroma z urbanistično politiko mesta Maribor. To pomeni, da gre za usklajevanje nadalj­ njega procesa rasti in širjenja mesta z gospodarskimi to­ kovi ter z investicijskimi možnostmi na področju trgovine. ZUM bo izvajal za Jeklotehno vsa konkretna dela, ki se nanašajo na projektiranje. Vodil pa bo tudi kontrolo izva­ janja del, itd. Zavod za urbanizem je bil na mariborskem področju prvi, ki je svoj program spravil v sklad s širšimi družbenimi cilji. Vse nadaljnje delo pa je odvisno od tega, ali bomo začeli v Mariboru pravočasno uresničevati te cilje, ker vemo, da je tu veliko interesov, ki se med seboj celo križajo. Vsako delo zahteva svoj čas, tako tudi pro­ jektiranje. Pač pa bi moral imeti ZUM za nekatere pomem­ bne investicijske objekte, ki jih bodo gradili v bližnji bo­ dočnosti, že pripravljeno dokumentacijo. In prav tega pri­ manjkuje. Pri urbanističnem programu ne gre zgolj za graditev stanovanj, oziroma stanovanjskih blokov, marveč tudi za poslovne prostore in lokale. Od tega sodelovanja bo imela prav gotovo korist ne samo Jeklotehna in Zavod za urbanizem, marveč vse mariborsko gospodarstvo. In še na eno bi opozorili, na skrb Jeklotehne za človeka. V Jeklotehni se zavedajo, da je človek največja investi­ cija, da je od te investicije odvisen nadaljnji razvoj pod­ jetja. Ta razvoj načrtujejo ljudje, strokovnjaki. V zadnjem letu se je v Jeklotehni na novo zaposlilo okoli 30 delav­ cev z visoko in višjo izobrazbo. Poleg tega so razpisali natečaj za zaposlitev novih strokovnjakov na rajrazlič- nejših področjih, zlasti na področju investicijske dejav­ nosti. Jeklotehna potrebuje ne samo mlade inženirje in tehnike, marveč tudi programerje, strokovnjake s področja računalništva, analize tržišča, planiranja, itd. Zadnje čase so posvetili še prav posebno skrbo razvoju družbene ravni delavcev. V 25 letih je Jeklotehna kupila za člane delovne skupnosti vsega skupaj 20 stanovanj, v zadnjih dveh letih pa kar 34 stanovanj. Ko bodo podpisa­ ne še ostale pogodbe o stanovanjski pravici delavcev, bo imela Jeklotehna kar 39 novih stanovanj za svoje delavce. Poleg tega pa sodeluje pri financiranju za nakup stanovanj delavcev, katerih zakonski tovariši so zaposleni v drugih delovnih organizacijah. Prav na tem področju se odpirajo za gradbeništvo nove možnosti. Vendar ne gre samo za to. Gre predvsem za sodelovanje projektivnih birojev, ki načrtujejo nove stanovanjske bloke s proizvajalci notra­ nje uprave, tu mislimo na razna proizvodna podjetja kot so Marles, Stol, Slovenijales, itd. na eni strani ter s tr­ govino na drugi strani. In to predvsem v času, ko se ob­ jekti načrtujejo, ko projektant lahko vpliva na to, kakšna bo oprava v teh blokih, oz. v šolah, otroških vrtcih, v objektih za družbeno raven delovnega človeka. Prav na tem področju naj bi imela trgovina v bodoče velik pomen, saj lahko s svojimi izkušnjami vpliva ne samo na proizva­ jalce te oprave, marveč tudi na projektantske organiza­ cije, s tem pa seve na pocenitev objektov. Vse te številke oz. vsi ti podatki so najboljši dokaz, da Jeklotehna dejansko prispeva k napredku gospodarstva v Mariboru in v vsej regiji. Ni nobenega dvoma, da je takšna poslovna politika Jeklotehne posledica boljše organizacije dela, večje produktivnosti in konec koncev tudi večje strokovne ravni zaposlenih. Delovni ljudje v Jeklotehni si prizadevajo, da bi prišlo do kakovostnih spre­ memb v poslovanju podjetja. Zavedajo se, da je uspeh od­ visen predvsem od prilagajanja poslovanja tržišču, vendar ne tako, da se tržišče razvija mimo interesov delovnih or- gnizacij, marveč skladno s samoupravnimi in socialistič­ nimi interesi družbe. Prav zaradi te svoje družbene funkcije, ki jo ima Jeklo­ tehna v okviru gospodarstva kot celote, upravičeno pri­ čakuje priznanje družbe, zlasti priznanje družbenopoli­ tičnih dejavnikov v občini in republiki ter podporo denar­ nih zavodov. Vlada Bidovec Jeklotehna PROJEKTIVNI BIRO MARIBOR P. O. Krekova ulica 16 VISOKE IN NIZKE GRADNJE, REKONSTRUKCIJE KULTURNIH SPOMENIKOV, PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, INDUSTRIJSKIH, TRGOVSKIH IN TURISTIČNIH OBJEKTOV. S T A N D A R D - I N V E S T Celovška cesta 89 Telefon 57477, 55475 MARKE ZIDAKOV MEHANSKO FIZIKALNE LASTNOSTI ZIDANJE Z LEGOZIDAKI IN OMETAVANJE ZIDOV OMNIA NOSILCI POSEBNOSTI ZIDAKOV ČIGON Komercialni zidak je zidak marke 75 kp/cm2 (zidak čigon 150 kp/cm2, PBL-7 in PBB-7 50/cm2). Koeficient toplotne prevodnosti zidakov iz glinopora (odvisno od gostote) znaša X = 0,35 do 0,40 kcal/mh°C. Pri zidu, sezidanem z zidaki TLB 30 a v EF malti in obojestranskim ome­ tom z isto malto, dosežemo koeficient toplotnega prehoda k = 0,81 kcal/m2h°C. Koeficient ustreza vsem klimatskim conam po Ur. I. SFRJ 35/70. Minimalni zamik vertikalnih reg je 12,5 cm. Pri zidanju se polne ploskve legozidakov obra­ čajo navzgor. Zaradi kvalitete so zidne ploskve toliko ravne, da se na stenah lahko izvajajo samo enoplastni ometi. Nosilec se uporablja za izdelavo stropov na vseh vrstah objektov. Tlačna plošča (ali brez nje) po statičnem računu. Prednosti: polmontažna izvedba z majhno uporabo lesa. Nizka lastna teža omogoča ročno dviganje na stavbi. Zidak se uporablja za nosilne armirane zidove, predvsem na potresnih območjih in za vse vrste objektov v visoki in nizki gradnji. Pri stanovanjskih objektih je uporaben do 20 etaž. Pri zidovih iz čigonov ni potreben opaž. UPORABA STROPNIH Uporabljajo se v kombinaciji z OMNIA nosilci. Tip 16 se uporablja za nosilno stropno kon- POLNIL strukcijo deb. 16 do 20 cm, tip 19 pa pri deb. konstrukcije nad 19 cm. KONTROLA KVALITETE Kontrolo celotne proizvodnje tovarne gradbenih elementov izvaja Zavod za raziskavo ma- GRADBENIH ELEMENTOV teriala in konstrukcij, Ljubljana, Dimičeva 12. P A L E T I Z I R A N T R A N S P O R T TOZD TOVARNA ZA PROIZVODNJO GRADBENIH ELEMENTOV L J U B L J A N A , V O D O V O D N A 1 0 1 : m m š M M Rudarsko- metalurški kombinat Zenica P R O I Z V O D N I P R O G R A M ŽELEZOVA RUDA APNENEC IN APNO BELO ŽELEZO SIVO SUROVO ŽELEZO VALJANI PROIZVODI Profili (nosilci in vogalniki) Paličasto jeklo Betonsko jeklo (gladko, rebrasto) Železniške tračnice Pribor za tirnice Kolesa, obroči in prstani Valjana žica KOVANI PROIZVODI Paličasti odkovki (obdelani in neobde­ lani) Osi za tirnična vozila LITI PROIZVODI Vodovodne cevi Fazonski odlivki Lite armature Metalurška in strojna litina PROIZVODI IZ VLEČENE ŽICE Vlečena žica raznih dimenzij in kvalitet Žeblji Žičnata platna, pletiva in mreže Zavarjene armaturne mreže Rešetkasti nosilci Valovite vzmeti Hladnovaljani trakovi Bodeča žica Jekleni kord Proizvodi iz plastificirane žice Jeklene vrvi RMK ZENICA VIJAČNI PROIZVODI Vijaki Navoji Zakovice Podložne ploščice VERIGE Elektro-varjene Vozlaste Tehnične POLJEDELSKE NAPRAVE IN STROJI Mlin kladivar Delavnice za živalsko hrano Stiskalnice za grozdje Plugi Brane Sejalniki Kopači za koruzo ELEKTRODE Elektrode za varjenje Elektrode za navarjanje KOVINSKA GALANTERIJA LAHKE PLASTIFICIRANE KONSTRUKCIJE Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat RMK-ZENICA Zenica Telefon: 072/21 244; telex YU RMKZE 43-129; poštni predal 141 Predstavništva: Beograd, Topličin venae 3/11, telex: 45-113 YU RMKPBG Zagreb, 8. maja 44/1, telex 21-739 YU RMKPZG Ljubljana, Žibertova 1 Ploče—Luka Ploče PROGRES — Beograd — geieralni zastopnik za zunanjo trgovino RMK-Zenica INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV IM G R A D 69240 LJUTOMER ORMOŠKA CESTA 46 telefon: 069 81 086 81 087 81 088 tekoči račun 51930-601-10719 K-67, si lahko izdelate svoj prodajni sistem, iz njih lahko naredite sprejemnico, razstavni prostor, informacijsko pisarno ali vratarnico. Sistem K-67 je v kolekciji designa XX. stoletja MUZEJA MODERNE UMETNOSTI v New Yorku (1971) ter zlata medalja na mednarodnem BIO 5 (Ljubljana 1973). MONTAŽNI GRADBENI ELEMENTI — LJUTOMER PANELKE Hitra, cenena in suha montaža. Panelke z raz­ ličnimi oblogami lahko uporabite za notranje predelne stene, stropove, zunanje fasade in parapete. Pri individualnih gradnjah si lahko iz pod­ strešja, z uporabo panelk, naredite mansardno stanovanje, iz velike sobe lahko dobite dnevno in otroško sobo, iz ene pisarne dve. Zavrtite telefonsko številko 069/81 086 in dobili bos te željene informacije. ASFALTIRANJE VZLETNE STEZE LETALIŠČA MARIBOR. Pri gradnji letališča Maribor smo izvajali v letu 1975 vsa ze­ meljska dela, objekte nizke gradnje in vsa dela na vzletni stezi in platformi. Do decembra meseca 1975 izvršeno: izkopov 150.000 m3 nasipov 120.000 m3 tampona 50.000 m3 planuma 175.000 m2 Na vzletni stezi 2200 X 45 m vgrajeno asfalta 40.000 ton S G P » S L O V E N I J A C E S T E « L J U B L J A N A , T I T O V A C E S T A 38 P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : o Podjetje gradi vse vrste objektov s področja niz­ kih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu ° Specializacija podjetja je v gradnji in moderniza­ ciji cest s težkim asfaltnim ali betonskim vozi­ ščem 3 Podjetje gradi mostove, predore in letališča ° Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard ® Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunikacij v naseljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. ° Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po postopku YUPOXR • V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdelujemo opremo za separacije kamno­ lomov in gradbeništvo • Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate • Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu pro­ jekte za objekte nizkih in visokih gradenj T E L E F O N : CENTRALA 314 466 - P O Š T N I P R E D A L 469 — TELEGRAM: SLOVCESTE LJUBLJANA ZEMELJSKA DELA NA DOVODNEM KANALU HIDROELEKTRARNE SREDNJA DRAVA 2 Podjetje sodeluje pri gradnji nove hidroelektrarne na izdelavi dovodnega kanala v dolžini 8 km. Opravilo bo vsa zemeljska dela in asfaltiranje dna In brežin kanala s posebno mehanizacijo. Od pričetka del 2. Junija 1975 pa do konca novembra t. I. izvršeno: izkop humusa 160.000 m3, izkopov v gramozu 800.000 m3, nasipov 560.000 m3, temeljna tla nasipov 330.000 m3. V letu 1976 bo izvršeno še 400.000 m3 izkopa in nasipa ter vgrajeno 160.000 ton dvoslojnega asfalta v kanalu In jezu. GRADIMO AVTOCESTO OD HOČ PRI MARIBORU DO ARJE VASI PRI CELJU S svojo tradicijo pri graditvi in modernizaciji magistralne cestne mreže v Jugoslaviji v preteklih desetletjih, Je podjetje tudi v Sloveniji glavni izvajalec gradnje novih avtocest. Na pododsekih od HOČ do DRAMELJ in od HUDINJE do ARJE VASI v skupni dolžini 41 km smo do konca leta 1975 izvedli naslednja dela: izkop humusa 600.000 m3, zemeljski izkopi 3,750.000 m3, nasipi 2,900.000 m3, nasipi z apneno stabilizacijo 270.000 m3, planum 360.000 m2, tampon 180.000 m3, cementna stabilizacija 400.000 m2, asfalta vgrajeno 150.000 ton. Decembra 1975 je bila avtocesta izvršena od HOČ do priključka ŽIČE v dolžini 29,5 km — v prvi fazi kot dvopasovnica. Gradbišča stanovanjskih blokov v Zagrebu OBILO USPEHOV IN VELIKO ZADOVOLJSTVA ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM! P I O N I R NOVO MESTOSPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JEKLO TEHNA G r a d i t e l j i ! Obiščite našo prodajalno z gradbenim materialom na križišču Ptujske in Tržaške ceste. PRIČAKUJEMO VAS! GRADIMO VSE VRSTE OBJEKTOV PO NAROČILU, IZVAJAMO INŽENIRING MONTAŽNIH HAL Z RAVNO IN LOČNO STREHO, VKLJUČENI SMO V USMERJE­ NO GRADNJO STANOVANJ, PROJEKTIRAMO VSE VRSTE TEHNIČNE DOKU­ MENTACIJE. SGP • . \ onstruktor maribor n.sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO MARIBOR b. o.