Leto IV., štev. 252 V Ljubljani, sobota dne 27. oktobra 1923 roštnina pavšal Irana Cena 1*50 Din liih»l» ob 4 »|utr»|. Stane mesečno 12-50 Din ia inozemstvo 26-— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za prosveto in Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet St. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul. 1. Tel. št. 22. Celle, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.812. LJubljana, 26. oktobra. Danes popoldno so je vršila v Beogradu pod kraljevim predsedstvom seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o končni ureditvi reškega vprašanja. Poročali smo danes, da polaga naša rlada posebno važnost na to, da se istočasno z reškim vprašanjem reši cel niz spornih in stalni sporazum z italijanskim sosedom motečih problemov. Kar nam v tem oziru javljajo iz Beograda, je gotovo vso prav lepo in potrebno. Samo enega ne more odtehtati: našega pristanka na revizijo rapallske pogodbe, ki je po nesreči postala temeljni zakon za odnošaje med obema državama. Nesrečen zakon, toda vendar zakon. Izhajajoč s tega stališča, si seveda nikakor ne prikrivamo velikega pomena ureditve naših sporov z Italijo. Smatramo, da si razboriti Italijani tudi sami priznavajo, da je normaliziranje prilik med obema državama v prvi vrsti celo njihov in ne jugoslovenski interes. Mi smo, če hočete, pri-mitivnejši, ker smo še mladi, in lažje prenašamo. Toda če se trezna Italija zaveda nujnosti končnega sporazumnega razčiščenja medsebojnih odnošajev, potem mora to spoznanje tudi odkrito dokumentirati. Baš v zadnjem času pa italijanska politika ustvarja dejstva, ki so kakor za protidokaz vsem onim optimistom v Jugoslaviji, ki menijo, da bo zmagala državniška modrost nad nacionalističnim besnilom. Upravni organi italijanske vlade so začeli zadnje čase proti našim krvnim bratom, ki so sicer podaniki Italije, persekucije, ki so v vsaki kulturni državi nemogoče ter v civiliziranem svetu jedinstvene. Italija jo napravila pri teh svojih državljanih atako na njihove človeške najprimitivnejše pravice, ki jih smejo zahtevati prav od vsake vlade in prav od vsake države, katera hoče veljati za pravno državo in kaj šele od države, ki se prišteva k velesilam in zavzema v Zvezi narodov eno najbolj vplivnih in odličnih mest. Italija je zaprla svojim slovenskim državljanom osnovne šole ter s tem odvzela deci možnost pravega napredka v civilizaciji in kulturi. Oropala je avtohtono prebivalstvo v Primorju tega, kar je ono imelo že od nekdaj ter čuvalo kot svetinjo, ki ji je kazala pot med enakopravne in enakove-ijavne državljane novo države. Italija jo po svojih prefektih Izdala ukaz, s katerim zabranjuje izhajanje slovanskih listov v Primorju v dosedanjem besedilu ter odrejujd njihovo dvojezičnost. V bistvu in po svoiih konsekvencah je ta ukaz naperjen direktno na iztrebljenje vsega slovenskega časopisja v Julijski Krajini, torej akt, ki uničuje na.ijačje kulturno sredstvo današnje dobe, časopisje, ki jo za izvenšolsko dobo malone edini pripomoček za ohranitev ter širjenje prosvete. Istrski prefekt. je nasilje še spnnolnil: prepovedal ie razširjanje naših listov iz Jugoslavije. Te razmere ustvarjajo atmosfero, v Kateri je vsak razgovor o zboljšanju odnošajev le izmenjavanje vljudnih fraz. Pa ne samo to. Ukrepi la.ške vlade izzivajo r e t o r z i j o z naše strani. Gospod ic v Rimu dobro vedo, da tudi Jugoslavija ni brez sredstev. Naj vprašajo predvsem svoje industrijalce in trgovce, pa bodo dobili primerno Informacije. Italija, ki toliko pazi na svojo repntaei.io pred svetom, naj se •udi vpraša, kakšne posledice mnra imeti za njo, ako naš narod v obupu in ogorčenju prične vračati z e n a -k i m i ukrepi. Sredi noči nam prihaja brzojavka, da gospod Mussolini ni odobril nasil-niških ukrepov svojih prefektov in da po ti ukrepi preklicani. Ali naj vidimo » tem znak iztreznjenja? Jugosloveni «mo radi optimisti in če so našim 10-iakom v Itnliii dajo pravice, ki iim Jredo po najvišjih človečanskih zakonih, po slovesnih mednarodnih obrezah. po svobodomiselni besedi italijansko ustave, ne izgubimo nnde, da *e posreči odstraniti iz telesa Evrope fvor, katerega smrtonosno opasnnst. M mir celeira kontinenta jo s tako elobnkim državniškim umevanjem občutil VVilson, ko je prvič stopil v dvorano pariške konference. Te dni protestira naš narod prod Gasilstvom v Julijski Krajini. To ni izbruh sovražnosti, nego manifestacija samoobrambe, v kateri imata človek in narod pravico iti do skrajnosti, 'taliia tcca klica ne bo mogla pregreti. Sklep! o Mussoliitifevih Nasilniški ukazi v Primorju VLADA ZAHTEVA PISMENO FORMULACIJO TER BO FORMULI-RALA SPREMINJEVALNE PREDLOGE. — RIMSKI UT1S. Beograd, 26. oktobra, p. Danes do- [ eiziranjs predlogov, poldne ob 10.30 uri jo bila soja mini3(r- Nadaljo je bilo sklenjeno, da so ti po-skega sveta pod predsodništvom kralja' goji priobčijo posvetovalni komisiji, ki v novem dvoru. Sejo so so udeležili vsi j bo putora v sporazumu z našimi člani ministri razen ministra za notranje stva-! paritotno komisijo izdelala konkretno ri Vujičiča. Na dnevnem redu so bila predloge, katere bo vlada pretresala na vprašanja zunanje politike. Minis^r-ki j NA SLOVENSKIMI DEMOKRATI, j predsednik Pašič je prečital Mussolinijov , splošni položaj povoljr.cjši ter da so dano odgovor na njegova pismo. Odgovor ni t možnosti za določitev bazo za sporazum, i v obliki pisma, temveč v obliki poročila i Potemtakem so sodi, da ni izključeno, da našega rimskega poslanika, kateremu jo Mussolini ustno razložil svojo stališčo. Mussolinijov odgovor vsebuje nastopno predloge: 1.) Reka Italiji, 2.) Delta in Baroš kraljevini SHS., Ban-Uin pa se odstopi v zakup, 3.) Pripravljenost za korokturo meje pri Ka8tvu. Kakor doznava vaš dopisnik je ministrski svet na ustni predlog Mussolinijov sklenil, da se Mussolinija zaprosi za pre- Berlin, 26. oktobra, s. Kakor javlja =Dio rote Sturmfahne* iz VVcimarja, se nahaja na bavarski meji 1 polk s topništvom. V Koburgu je štab državne brambe, štab narodno-soelallstičnlh čet In 4 pehotne kompanlje ter 1 kompanija s strojnicami Hackenkreuzlerjev. Ob bavar-sko-saksouskl meji se opaža živahno delovanje patrul Prišlo jo tudi žs do spopadov. Berlin, 26. oktobra, n. Vojaški komandant jo prepovedal stavke v vseh za vsakdanje potrebe važnih obratih, med katero spadajo tudi tiskarne za tiskanje bankovcev. Vsaka stavkovna propaganda bo kaznovana 3 težkim zaporom. so Pašič sestane z Mussclinijom, ko bo vlada sklepala o predlogih paritetne komisije. Rim, 26. oktobra, j. V zunanjem ministrstvu sc oznaCujcjo vesti, da sc bo reško vprašanje kmalu uredilo za preura-njenje. Beograjska vlada je 21. oktobra dobila nove predloge. Italila predlaga nekatere izpreinembe glede dobe prista-niškega konzorcija. V krogih, ki stoje blizu jugoslovanskega poslaništva v Parizu prevladuje optimizem. vome v Memci]i SPOPADI NA BAVARSKO-SAŠKI MEJI. — STAVKE V BERLINU SO PREPOVEDANE. Pariz, 20. oktobra, s. Kakor javljajo listi iz Kobleuza, sb separatisti ponoči brez krvolitja zasedli vladno poslopje, županski in poštni urad. Zavezniško oblasti so aretiralo vladnega predsednika Ilcsseja, ker jo dal utrditi vladno poslopje. Bruselj, 26. oktobra, s. Kakor poroča »Lo Soir» iz Aachena, jo bila tamkaj proglašona splošna stavka. Frailksurt, 26. oktobra, s. Včeraj so komunisti hoteli napasti borzo. Sicer sc iim ni posrečilo vdreti v poslopje, vendar pa so se mu tako približali, da ni bilo mogoče priti v borzo. Policija jc poskusila prepoditi Jih. Z GORNJA ŠLEZIJA ZA SVOBODNO DRŽAVO POD POLJSKO. ZAVEZNIKI iN ZADNJA NEMŠKA NOTA. Miinchen, 26. oktobra, s. Generalni komisar Kahr izjavlja na vprašanje kako si on predstavlja rešitev spora med Bavarsko in državno vlado, v »Milnchener Neucste Nachrichtcn» med drugim: Z državno vlado, ki pusti še dalje Zeigne-rja (saškega min. predsedni) na krmilu, ne morem računati na koristno rešitev, ker jI manjka moč, voditi Nemčijo skozi sedanjo katastrofo. Z odločno vlado, ki bi delala patriotsko, se bo rešitev našla samo po sebi. Naj se ili vsaki zvezni državi ln celokupni državi, kar je njenega. Monakovo, 26. oktobra, j. Generalni komisar Kahr jo danes sporočil voditeljem strank, da odklanja vsaka pogajanja s sedanjo državno vlado. Berlin, 26. oktobra, s. «Berlinc.r Tage-blntt» javlja iz Breslava: V Gornji Šle-ziji se opaža zopetnl pričetek gibanja, da bi se Gornja Slezija proglasila za svobodno državo. Gibanje ima za cilj združitev nemške in poljske Gorenje Sle-zije v svobodno državo pod poljsko su-vercniteto. V zvezi s tem sta vojaški poveljnik ln vladni komisar Nižje in Gorenje Šlezije prepovedala vse manifestacije, ki hi mogle dovesti do razkroja ali odcepitve državnega ozemlja. Breslau, 26. oktobra, j. Konferenca obratnih svetov strokovnih organizacij Gornje Šlozije jo danes sklenila proglasiti splošno stavko v veliki industriji. Pogoji delavstva so: izplačilo mozd v dobri vabiti, nabava živil za delavstvo ter zopotna namestitev odpuščenih in kaznovanih delavcev. Berlin, 26. oktobra, s. Pomanjkanje denarja se je zopet izredno povečalo. Pred državno banko stoji vedno veliko število vozov, da odpeljejo potrebno množino bankovcev. Blagajniški uradniki berlinskih obratov so zasedli ceste v okolici državne banke. Dunaj, 26. oktobra, s. Mnogi na Dunaju živeči češkoslovaški državljani so vpoklicani na orožno vajo v domovino in sicer zaradi tega, ker hoče Češkoslovaška z ozirom na položaj v Nemčiji zavarovati svojo meje. Berlin, 26. oktobra, s. Kakor javlja »Achtuhr Abendblatt> izda jutri mesto Berlin dobro valuto v višini 3 milijone mark. Izdali se bosta dvo vrsti bankovcev, in siccr za četrt dolarja, to jo 1.05 zlatih mark in za 1 dolar, to ie 4.20 zlatih mark. Pariz, 26. oktobra, j. Poincarč je vče-ra opoldne sprejel predsednika repara-cijske komisijo Barthouja te' im:l z njim Galjši razgovor o zadnji nereški noti ro-paracijslti komisiji. Dosedaj šo ni nobe-ca zavezniška država zavzela svije^a stališča napram nemški noti. Poinc^re jo sinoči izjavil francoskim novinarjem, da mora reparacijska komisija docela neod viano določiti svojo 6tališče napram zadnji nemški noti. Pariz, 20. oktobra, j. Francija je predlagala v Londonu, naj so odpošlje angleški strokovnjak v Poruhrje, ki bi skupno l medzavezniško kontrolno komisijo vodilo prodajo zaplenjenega nemškega blaga. Pariz, 26. oktobra, s. Diplomatski so-trudnik cAgence Havasi doznava, da je ministrski predsednik Pohicare v imenu francoske vlade sporočil v Washington, da sprejme predlog prcdssdnika Coolid-gea glede vpostavitvije strokovnjaške komisije za določitev plačilno možnosti Nemčije in da bi rad vidol, da bi v tej komisiji sodeloval zastopnik Amerike, pod pogojem, da se versaillska mirovna pogodba ne bi okrnila. O nemški noti, ki je bila v sredo izročena reparacijski komisiji, se bo razpravljalo prihodnji torek. Beograd, 26. oktobra, p. Z ozirom na intervencijo posl. Rclsnerja ln Gri-sogona ter na vesti, ki so prihajale o nasilnostih italijanske vlade proli našemu elementu v Julijski Krajini, je naša vlada opozorila v Rimu, da so najnovejši ukazi obmejnih prefektov sposobni ustvariti med obema državama tako atmosfero nezaupanja, v kateri bi bilo koristno razpravljanje o ureditvi spornih vprašanj naši vladi onemogočeno. Italijanski odpravnik Summonte je smatral, da rimska vlada nikakor nc odobrava takih pre- nagljenih korakov, ki da so bili gotovo izvršeni brez njene odobritve. O. Summonte je uveraval našo vlado, da se bodo vse te žaljivo odredbe odpravile ter je danes sporečil, da se Je to že zgodilo. Trst, 26. oktobra, j. Tržaška pre-fektura je danes izdala dekret, s katerim se razveljavlja znani dekret z dne 22. oktobra, po katerem so morali vsi ncitalijanskl listi dodati svojim člankom, noticam itd. tudi italijanski prevod. arodna skupščina KLERIKALCI SE PRITOŽUJEJO NAD SLOVENSKIMI DEMOKRATI. Beograd, 26. oktobra, r. Današnji se.ii Narodno skupščino jo prisostvoval samo notranji minister dr. Vujičič, kor so so ostali ministri nahajali na seji ministr skega sveta, ki so jo vršila istočasno pod kraljevim predsedstvom. Po prečitanju naznanil jo skupščina sprejela poročilo vcrifikacijskega odbora, da pride lia mesto pok. poslanca Dobro Mitroviča v skupščino posl. Pavla Ubavič. Pismeni poziv iz Varšave, da naj poseli naša skupščina poljski parlament, jo bil sprejet z vzkliki: Živela Poljska! Skupščina jo pooblastila predsednika, naj sporazumno s klubovimi načelniki organizira in pripravi potovanje ua Poljsko. Nato jo predsednik predlagal, naj so povabi češko parlamentarce, da vrnojo obisk naših poslancev. Odgovori ministrov na ustmena vprašanja so bili odloženi na jutri. Po prečitanju poročila finančnega odbora o zakonskem načrtu glodo izpre-memb v troš .rinskem zakonu jo skupščina izvolila v odbor za razporeditev občin sporazumno 11 radikalov, 4 demokrate, 3 klerikalce, 2 muslimana in 1 zemljoradnik. Med radikali je tudi 1 dže-mijetovec. Ob 12. uri je bila seja zaključena. Prihodnja so vrši jutri dopoldne z dnovnim redom: Razprava o poročilu finančnega odbora gledo državnih trošarin. Beograd, 26. oktobra, p. Pogajanja med šefi opozicionalnih skupin so nadaljujejo. Dr. Korošec jo danes dopoldno posetil demokratski klub ter se razgo-varjal z Davidovičem in ostalimi prvaki demokratov. Klerikalci so pritožujejo, da jim slovenski demokrati b svojo brezobzirno kritiko otežkoiajo sodelovanje. Opozicionalni blok bi moral imeti svoj načelni program, ki so strinja b programom klerikalne stranke, to jo v svoji osnovi inora sloneti na avtonomiji. Od tega programa klerikalci no mislijo popustiti ničesar. Sedaj jo vprašanje, ali bodo demokrati pristali na ta program. V demokratskih krogih so smatra, da taka baza ,ii mogoča. Ostalo bo najbrž, za onkrat pri tem, da bo poizkuša sporazum za vsako vprašanje posebej. Beograd, 26. oktobra, p. Danes popoldne jc bila seja radikalnega kluba, katero so se udeležili skoro vsi ministri s Pašičem. Prišlo jo do burno razprava o konfliktu med dr. I.azo Markovlčem in Miliajlom Rankovičem. Dr. MarkoviA jo zahteval, da Itankovič v najkrajšem času dokažo svoje očitka proti Markoviču. liankovič jo obljubil, da bo do jutri dopoldne pripravil ves dokazni materijal. Posl. Pantovič jo zahteval, da sa čimprej reši afera mmistra Kojiča, kateremu jo, kakor znano, očital, da ga ni večjo buda-Ie in večjega lopova na ministrskih sto-licah. DROBNE VESTI. Amsterdam, 26. oktobra, j. Holand-ska druga zbornica je danes s 50 proti 49 glasovom odklonila zakonski načrt o povečanju svojega vojnega brodovja, zlasti v vzhodni Indiji. Essen, 26. oktobra, j. Krupp von Boli-len in trije aretirani ravnatelji njegovih tovarn so dobili za ureditev nujnih poslovnih zadev 8 dni dopusta. Psriz, 25. oktobra, j. Znani francoski žurnalist Filip Milctt jo danes ponoči umrl za srčno kapjo. Bil je dalj časa londonski dopisnik »Tempsa« in je po odstopu Tardicuja vodil kolonijalno politični del lista. Bil je tudi zunanjc-poli-tični urednik »Europc Nouvclle«. Beograd, 26. oktobra, n. Včeraj je bivši črnogorski princ Peter Petrovič s svojo soprogo zapustil Beograd ter odpotoval v Francijo. Beograd, 26. oktobra, r. Danes je dospel v Beograd z Dunaja bivši komunistični poslanec Pavle Pavlovič, ki vsak čas pričakuie. da bo aretiran. Kreza i? Rumuniii Beograd, 26. oktobra, r. Po poročilih iz Bukarešta se nahaja kabinet Bratianu v hudi krizi, katero je spor med Bratia-lioin in Constantincscom radi notranjega ministrstva šc poostril. Fašistovski pokret narašča. Organizatorji so univerzitetni profesorji. Ni izključeno, da pride v Rumuniji do sličnih akcij, kakor v Italiji in Španiji. B©2š na GrSteem Atene, 26. oktobra, s. Iz Janine odposlane čete so razpršile upornike ter ujele vse uporniške častnike. V Maccdoniji je položaj razčiščen. Gjevgjeiija, 26. oktobra, r. Tu se ču-je močno topovsko streljanje z grške meje. Danes je pobegnil na naše ozemlje eden izmed voditeljev grške protircvolu-cije Ziras s 7 majorji, 22 kapetan! in velikim številom drugih oficirjev, ki sc nahajajo v Valandovu. ŽELEZNICARSKA STAVKA NA POLJSKEM. Varšava, 26. oktobra, j. Nocoj se je po vsej Poljski proglasila splošna stavka železničarjev in transportnih dclavccv. Strokovne organizacije se posvetujejo, da bi sc stavka razširila na vse obrate, do česar pa no bo prišlo. IZROČENI PAROBRODI. Kraljeviča, 26. oktobra, n. V smislu protokola o izvršitvi sporazuma Trumbič - Bertollni, ki se tiče razdelitve Avstro-Ogrske flote nam je danes italijanska vlada izročila parobrode »Split«, «Ragu-za» in »Najada«, ki so Avstro-Ogrski služili kot straža za finančne svrhe. Danes so ti parobrodi pripluli v Kraljcvlco ter so bili Izročeni posebni komisiji. Parobrodi bodo sedaj služili zopet v finančne svrhe kakor poprej. NOBLOVA NAGRADA. Stockholm, 26. oktobra, s. Noblova nagrada za medicino za leto 1922 se bo razdelila med angleškim fiziologom Ar-cliibaldom ter fiziologom Iz Klela Mayer-liofom, mirovna Noblova nagrada za leto 1923 pa med švedskim državnikom dr. Brantingom in ameriškim profesorjem Macllodom. da rešimo sokolski Tabor! VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 20. oktobra, s. Danes je bilo zopet v Avstriji jasno iu gorko. Opoldno je bila temperatura nekaj nižja kot včeraj, toda vedno 5e nad normalo (Inomost 22, Dunaj 17 stopinj). Gorki južnozapad-ni vetrovi no bodo ponehali in se pričakuje poslabšanja vremena. Napoved za jutri oblačno, najbrže tudi dež, milo. Bw©zemsk® toorae 26. oktobra: ČUKIH: Berlin 0.000 000 000 06, Ncw-Vork 561.50, London 25.22, Pariz 32.65, Milan 25.22, Praga 16.55, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.05, Beograd 6.50, Sofija 5.305, Varšava 0.00015, Dunaj 0.007875, avstrijsko krone 0.C070. TRST, devizo: Beograd 25.40 do 25.70, New-York 22.15 do 22.30, London 09.00 do 100.10, Pariz 129.75 do 130.25, Praga 65.75 do 66.25; valuto: dinar 25.40 do 25.71, dolar 22.10 do 22.25, carinski franki 80.25 do 80.75, avstriske krone 0.03 do 0.0310. DUNAJ: Beograd 805 do 809, Berlin 0.78 do 0.92, Budimpešta 3.77 do 3.87, Bukarešta 335 do 337, London 818.100 do 310.100, Milan 3164 do 3176, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 4137 do 4153, Praga 285 do 295, Sofija 668 do 672, Varšava 330 do 370, Curih 12.035 do 12.685; valute: dolarji 70.560 do 70.960, levi 01(5 do 654, marko 0.05 do 0.S5, funti 316.300 do 317.900, francoski franki 4090 do 4120, lire 3130 do 3150, dinarji 794 do 800, poljsko marke 3.30 do 3.70, leji 329 do 333, švicarski franki 12.520 do 12.600, češke krone 2067 do 2083, madžarska krone 2.-15 do 2.75. PRAGA: Dunaj 4.64, Berlin 2.90, Rim 158.75, Budimpešta 17.875, Pariz 205.7775, London 155.75, New-York 84.50, Curih 024.75, Beograd 40. BERLIN: Dunaj 887.775, Milan 2.793 milijonov 50.000, Praga 1.875,300.000, Pariz 3.670,800.000, London 284.287,500.000 New-York 64.837,500.000, Curili 11,271 tisoč 750, Beograd 703,087.500. LONDON: Berlin 350.000,000.000 do 450.000,000.000, New-York 450, Paril T7.20, Curili 25.20, Milan 08.75, Praga 151,75, Dunaj 318.000, Varšava 7,500.000, Budimpešta 80.000, Beograd 370, Bukarešta 940, Sofija 460. NEW-YOKK: London 450.25, Paril 503.25, Berlin 0.000 000 014, Milan 453.50 Budimpešta 0.5450, Bukarešta 54.50, Beo-erad 117, Zabrana siovenskih fn hrvatskih listov is Jugoslavije v Istri Višek kulturnega nasilja v Istri. Italijanska protikulturna politika v Primorja je dosegla svoj višek v odloku puljskega prefekta, ki so glasi tako-le: Prefekt Istrske pokrajine. Ker ima razpečavanje listov, ki so Izdajajo v slovenskem ali hrvatskem jeziku, v tej pokrajini 111 v tem hipu, ko je potrebna vzajemnost, globok vpliv na javni red ln na javno razpoloženje, kolikor so ustvarjajo in utrjujejo elementi prepirov in razkola med različnimi deli prebivalstva, medtem ko zahtevajo splošni interesi kulture in napredka, da naj bodo ti deli euodušni in složni v vrhovno svrho miru med državljani in skupnega blagostanja; videvši člen 3. občinskega in pokrajinskega zakona odreja: Od 24. t. m. do nove naredbe se v Istrski pokrajini prepoveduje izdajanje in razpečavanje listov, tiskanih v slovenskem ali hrvatskem jeziku, ako nimajo popolnega italijanskega prevoda naslovov, člankov, sporočil, naznanil itd. Za prevod se morajo rabiti prav enake črke, kakor se rabijo za izvirnik. Omenjeni listi, ki bi ne imeli takega prevoda, bodo zaplenjeni in prestopniki so ovadijo sodnemu oblastvu radi postopanja po zakonu. Gosp. kvostorju v Pulji, gg. podpre-fektom in županom pokrajine, poveljstvom kr. karabinijerjev ter uradnikom in agentom javne varnosti jo naloženo strogo izvrševanje pričujočega odloka. Prefekt: Giannoni s. r. S tem ukazom ni le uvedena, kakor v Gorici in Trstu dvojezičnost domačih slovenskih, odnosno hrvatskih listov, temveč so zabranjeni vsi naš llisti iz Jugoslavije. V Istro ne sme od 24. t. m. noben slovenski »!i hrvatski list iz domovine. Zatrjuje f»\ da bo tej prepovedi sledila enaka zabraua tudi na Tržaškem in Gori-Ikem. Odlok g. Giannonlja je pospremila v četrtek izišla »Istarska Itiječ* med drugim s sledečim komentarjem: Od novembra meseca 1918 dalje nas t bliskovito naglico zadevajo drakon 6ke odredbe, ki hočejo uničiti obstoj našega naroda. Trije ukazi treh pre-fektov, ki zastopajo vlado Benita Mussolinija v Furlaniji, Trstu in Istri, kjer živi naš narod kompaktno naseljen, so trije dokumenti, ki se no dajo izbrisati v zgodovini italijanskega in slovanskega naroda ter v histeriji cele Evrope. Med Italijo in ostalim civiliziranim »vetom je vstal nepremostljiv zid, obstoječ iz solz naših internirancev v Sardiniji leta 1919., iz plamenov »Balkana* v Trstu, Narodnega doma v Pulji, naše tiskarne in 52 domov naših seljakov. Postavljen je ta zid po zaslugi Italijanov, ki so napodili domače ljudstvo z rodne grude samo zato, ker je bilo slovansko. Zid je nepremostljiv — toda no za nas. Ali ne čujete naše pesmi, ki ni več pesem, temveč krik zdvojenega naroda, ki noče umreti? Od Soče do Lužnika, od Premature do Triglava vpije do neba iz naših bolnih prsi, čuje jo celi svet l*"ot našo molitev in prisego: Hej Slovani! Naša reč slovanska živo klije. Dokler naše verno srce r.a naš narod bije. Živi, živi, duh slovanski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Končuje pa z značilno kitico. Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada! "Članek je s pesmijo vred preveden aa italijanski jezik, da fa^istovska Ita-'ija lahko tudi v svoji lastni govorici Stije tisto, kar misli zasužnjeni istrski rob v svoji zvesti materinščini. Koroški SSovenci in volitve Od uglednega koroškega rojaka smo prejeli Iz Cclovca sledeči dopis: »Slov. Narod« jc priobčil dne 23. okto-ftra konfuzen članek, ki kaže, da dotičnlk, ki ga je pisal, prav nič nc pozna niti sedanjih niti prejšnjih razmer in zgodovine na Koroškem. Piše o «porazuj> koroških Slovencev in nazadovanju istih. Eno kakor drugo ni resnično. Mi imamo tukaj utis, da je »Narod» samo zato napisal tak članek, da bi zakrll in pokril svojo vest prejšnjega dne o porazu koroških Slovencev, mesto da bi bil popravil svojo vest, ki ne more nikomur koristiti, najmanj pa zavednim koroškim Slovencem, ki so se krepko držali in storili svojo narodno dolžnost. Slovenci niso imeli v deželnem zboru poprej nikdar dveh poslanccv, k| bi bili voljeni samo od slovenskih glasov, nego le enega takega. Zdaj imajo dva, čisto svoja, narodna poslanca brez kompromisa, izšla iz trdega boja. Zadnjič smo dosegli nekaj nad 0000 glasov, zdaj več in to kljub breznrimerno večicir.u politične- mu pritisku z nemške strani, tn VKljuti" konsolidaciji in zboljšanju splošnih gospodarskih In valutarnlh t.iztner v Avstriji, vsled česar je to jako uspešno agita-cljsko sredstvo malodane odpadlo. Mcro-dajna je bila zgolj narodna zavest, in to pomeni mnogo, če ne vse. In kar je glavno, je neomahljivo jedro volilccv, ki so ostali trdni kot skala, na katere so vedno lahko računa pod vsakimi razmerami. Zato naj nikar ne pišejo takih člankov listi, ki sc nc spoznajo v stvari, In naj ne jemljejo poguma I11 veselja do narodnega dela ljudem, ki delajo noč ln dan v dobrobit svojega naroda. Ako pa piše list v svojem uredniškem delu tak članek zgolj zato, da pokrije svojo dozdevno blama-žo na škodo tako eminentno vitalne na-cijonalne stvari, ga nc moremo smatrati več za — resnega. — Obžalujemo ta pojav prav Iskreno kot Iskreni narodnjaki. Koroški Slovcncc. Mariborski o bi. svet Maribor, 26. oktobra. Ogrožena avtonomija mest. Današnja seja je pričela le s polurno zamudo, kajti klerikalni obč. svetniki so prišli demonstrativno točno ob napovedani 19. uri. Zupan je pred vsein poročal o konferenci avtonomnih mest, ki se je vršila v sredo na mariborskem magistratu. Zupan je ostro grajal pokrajinsko upravo, ki je prejela projekt novega op-štinskega reda in zakona o upravi ter samoupravi mest že meseca februarja v izjavo ln ga doposlala vsem okrajnim glavarstvom nI pa smatrala za umestno, obvestiti tudi avtonomnih mest, ki so najbolj prizadeta. Zapostavljeni Maribor protestira. Zupan Je predložil protestne resolucije, ki so Jih sprejeli ua sredinem sestanku župani avtonomnih mest proti omejevanju pravic občinskih zastopov in zlasti proti Izločenju mesta Maribora iz tako-zvaulh samoupravnih mest. Občinski svet jo predlagane resolucije soglasno sprejel. Osebna postaja na Teznu. Po poldrugournl razpravi o občinski avtonomiji je župan poročal o prošnji Zveze industrljcev, da se tudi Maribor priključi akciji interesentov za otvoritev osebne postaje na Teznu, za kar bi bilo treba tudi nekaj prispevati. V kratkem bo oblast odredila že tozadevni ogled na licu mesta. Klerikalci in obč. svet. Rogllč (NNS) so ugovarjali, da bl ta postaja mestu morda ne koristila. Dr. Rosina (JDS) pa je v lepem govoru Izvajal, da moramo bili malo bolj velikopotezni kot naši očaki, ki so sc branili železnic radi prevoznikov, ki bl prišli ob zaslužek. Zupan je bil pooblaščen, da sc udeleži ogleda ter pri komisiji izjavi, da bo mariborska občina prispevala znesek h gradnji postaje, če se izjavi občina Tezno pripravljeno k inkorporaciji mesta Maribora. Drag! cenilci — prodaja parcel. Mariborska nemška stavbenika Nasim-beni I11 Julius Glaser sta ocenila vojašnice, ki jih hoče občina prodati erarju in sta sedaj predložila račun vsak po 35 tisoč kron. Pristojnemu odseku se je zdel ta račun previsok in je zato pozval draga gospoda, da popustita vendar brezuspešno. Obč. svetu nc preostaja, nego odobriti gospodoma mastni zaslužek. — Železniškemu delavcu Nipiču proda mesto stavbeno parcelo za zidanje hiše po 50 K m5. Zupan je sicer mnenja, da pokrajinska uprava te nizke cene ne bo odobrila, ker pa gre za »krščanskega moža« klerikalci to pot niso protestirali. Občinskim dostavljalcem sc je odobrilo po 350 dinar jev za nabavo čevljev. Dr. Leskovar jc predlagal 351 dinarjev... »Dijaški kuhinji. so naklonili 10 tisoč dinarjev podpore. Prošnja klerikalne »Večerje« pa se je odstopila odseku, da predvsem Išče kritja. Pri kadetnici prodajo drugo stavbeno parcelo dvema železničarjema, ki tudi hočeta zidati hiše — po 50 kron kvadratni meter. Videti je, da v Mariboru ravno najrevnejši sloji najmarljiveje zidajo. Obč. svetnik dr. Mulej jc še poročal o znanih zgodbicah in konfliktih po mariborskih kavarnah in gostilnah pri pobiranju nočnega davka in tozadevnih prizivov proti naloženim globam. Tajna seja. Nato je sledila tajna seja, katero so obč. svetniki z napetostjo pričakovali radi afer klavnlškega ravnatelja Kerna in interpolacije načelnika socialistov g. Ba-liuna, ki kliče župana na odgovor, ker je zopet proti tozadevnemu sklepu obč. sveta izročil klerikalnemu obč. svetniku dr. Leskovarju pravno zastopstvo občine proti bivšemu mestnemu uslužbencu Hintcr-lechncrjn. Obč. svet .ie namreč že pred tncseci sklenil, da se dr. Leskovarju odvzamejo pravna zastopstva tudi v tekočih zadevali In da v bodoče no sme noben občinski svetnik dobiti za občino pravnega zastopstva. Gledališče Ljubljanska drama. Sobota, 27.: Gospa z morja«. Gostuje ga. Marija Vera F. Nedelja, 28.: »2 X 2 = 5». Izv. Pondeljek, 20.: »Gospa z morja*. Gostuje ga. Marija Vera. B. Ljubljanska opera. Sobota, 27.: »Evgenij Onjegln«. E. Nedelja, 28.: »Psoglavcl«. Izv. Začetek Izjemoma ob 7 uri. Mariborsko gledališče. Sobota, 27.: »Umetniška kri». Izv. Pre-mijera. Ncdclia. 28..: »Umetniška kri«. Izv, Politične Releje '+ Demlslja zagrebškega pokrajinskega namestnika? Iz Zagreba poročajo: Radikali so sklonili, da morajo vsi veliki župani in pokrajinski namestniki pristopiti formalno radikalski stranki, sicer naj jih vlada odpu. sli iz državne službe. Zagrebški namestnik dr. Cimič sicer verno služi režimu, vendar pravi, da si no da ko-mandirati političnega prepričanja in da bo rajo odstopil. Vederemo. + «Balkan» ln slovenski radikalci. »Balkan* poroča, da ga je posetil g. Emil Štefanovič, organizator radikalske stranke na Slovenskem in mu natančno razložil položaj stranke in delo velikega 'župana Lukana — na škodo radikalno stranke. »Balkan* obljublja, da bo priobčevaJ članke g. Štefanoviča, v katerih bo natančno pojasnjeno kaj in kako jo z radikalijo v Sloveniji. Spor v radikalski familiji se torej prenaša tudi v beograjsko radikalsko časopisje. Veliko bomo šc slišali! + Laudabiliter se subjecit. Krščansko - socijalni »mladini* so krepko zabavljali proti »starinom*. Očitali so jim kapitalizem, koruptnost in nazad-njaštvo. O priliki katoliškega shoda pa so zmagali »starini* na celi črti. V »Pravici*, glasilu dr. Gosarja, se pojavlja zdaj razpoloženje, ki kaže, da je »post* že dobro deloval. Govori se tu o različnosti misli glede poti do krščanske ureditve družbe, ali vse to le pod disciplino stranke. Vpliv škofov v SLS je g. Gosarju neprijeten, a tolaži ee, da niti škof ne more preme-niti krščanskih načel. Krščanska na-čela so elastična, kakor harmonika in za vse programe sveta je možno z malim trudom dobiti citate sv. očakov in evangelija. Sicer pa škofu ni treba preminjati načel, on namreč jamo pritisne na gumb in vsakdo, ki ima njemu neljubo mnenje, sfrči. Tako so pobili v SLS dr. šusteršiča, ki ravno tako priznava krščanska načela in program, kakor gosp. Gosar. Po mnenju gosp. Gosarja sta napram državi možni le dve taktiki: abstinenca ali stroga opozicija v skupščini. Morda vprašajo katoliški »mladini* na zboru SLS, v katero alternativo te taktike je spadal Markov protokol, ki je predvidel vstop SLS v pokrajinsko upravo? V katero taktiko spada glasovalna taktika, ko se je odločalo o kuluku? Kaj je z republikanstvom, ki je ob volitvah še tako bujno cvetelo, danes pa je celo iz predalov »Pravice* izginilo. Krščansko - socijalno delavstvo jc torej strogo monarhistično? V tem oziru pač velja, kar piše gosp. Gosar: »Moč ideje vedno zmaga!* + Gospod Prepeluh kot svedok. V polemiki o Pribičovičevi brzojavki radi sklicanja pokrajinskega zbora se je sedaj oglasil tudi gosp. Prepeluh v »Avtonomistu*. V mesecu juniju se je v Beogradu na ulici med g. Pucljem in g. rrepeluhom razpredel razgovor o avtonomijah. Tekom tega razgovora, pravi g. Prepeluh. »sem pripomnil, da Srbijanci leta 1919. še niso bili tako zelo centralistično orijentirani, kakor so danes. Slovenci da smo imeli tedaj avtonomno vlado in naše tedanje politične stranke da so celo pogodile. da se skliče slovenski deželni zbor. Pri tem so je g. Pttcelj očividno na nekaj spomnil, spremenil je obraz in dejal približno: »Da, saj res! Stranke so tedaj imenovale svoje »deželne poslance* in celo jaz sam sem bil med njimi — od demokratske stranke!* Potem me je še vprašal, zakaj se tisti deželni zbor ni sklical? Odvrnil sem mu, da tega ne vem, spominjam pa se, da so me tedaj informirali, da notranji minister — bil je to Svetozar Pribičevič — nima pomislekov proti nameravanemu sklicanju slovenskega deželnega zbora, zahteva le, naj se ne imenuje deželni aH slovenski zbor, ampak kako drugače, in da jc to tudi depeširal v Ljubljano, ne vem, ali na predsedstvo deželno vlade ali pa demokratskim zastopnikom v njej. To da se spominjam zlasti zaradi tega, ker sem se baš jaz prizadeval za sklicanje slovenskega deželnega zbora ttr na vladnih sejah isto ponovno urgi-ral ter celo interpeliral. Na Pucljevo vprašanje, kdo je bil tedaj predsednik deželne vlade, Bem odgovoril, da io bil predsednik gosp. dr. Brejc.* — Tako gosp. Prepeluh, ki sedaj tudi svedoči za našo v polemiki izneseno izjavo, da smo vedeli za namero ministra Pribičcviča sklicati pokrajinski zbor. V luči tega pričevanja, ki z ozirom na Prepeluhovo politično stališče pač ne dopušča nobenih dvomov, bi bilo koristno, še enkrat prečitati dr. Brejčeva izmotavanja po »Slovencu*. Šport Lahkoatlctska sekcija SK. Itlrile. — Danes ob 16. url sestanek v garderobi! — Načelnik. Ilirija : S. K. Celje. — Jutri ob 15. se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med SK. Celje in kombiniranim moštvom Ilirije. Celje Jc od zadnjega nastopa v Ljubljani svoje I. moštvo zelo spremenilo. Nekateri starejši Igralci so se izločili, na njih mesta pa so stopile dobre mlajše moči ter dva igralca iz Zagreba ln Su-botice, Vkljub temu, da SK. Celje nima lastnega Igrišča, jc doseglo izvrstno formo in več lepih rezultatov, Napredovalo Ie posebno v tehničnem znanju, slejko-prej pa ga odlikuje velika ambicijoznost. — Ob 13.45 Igra juniorsko moštvo Ilirije proti SK. Panonijl. Atletiki, Celje : S. K. Primorje. V nedeljo dne 28. t. m. gostujejo po daljšem presledku v Ljubljani celjski Atletiki, kjer odigrajo prijateljsko revanžno tekmo s Primorjem. Atletiki se nahajajo sedaj v najboljši formi. V svojih vrstah imajo nekaj prav dobrih inozemskih igral cev, ki so že itak dobro moštvo še bolj olačill. V letošnji sezoni so premagali skoro vse prvorazredne slovenske klube. Znani so Atletiki še iz tekem z Ilirijo, s katero so Igrali trikrat zaporedoma neodločno, Primorje so pa trikrat porazili z 2 : 1. Boj bode nadvse zanimiv, ker bodo skušali Atletiki dokazati, da so vredni renomeja, katerega uživajo. V vrstah Pri-morja nastopi topot kot zveza znani Igralec Hajduka, Poduje, tako da ima Primorje kljub nekoliko šibki krilski vrsti upanje na zanj dober izid. Tekma so vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta ter prične ob 15. Ob 13.30 uri igra predtek-mo rezerva Primorja z rez. Hermesa. — Vstopnice se prodajajo v naprej v trafiki Sever, Selenburgova ulica. Samo tukaj se dobijo članske in dijaške vstopnice. Stateta Kranj-Ljubljana. Jutri se vrši na 24 km dolgi progi Kranj-Ljubljana propagandna štafeta, ki Jo razpisuje S. K. Jadran za prehodno darilo. Štafete se udeleži poleg S. K. Jadrana in S. K. Ilirije tudi agllni Lask. S. K. Jadran postavi v boj dve štafeti. Prva štafeta Jadrana da drugim štafetam znaten handlcap s tem, da teče en tekač to štafete dve progi. Start bo v Kranju pri 24 kin, cilj pa v Ljubljani pred Glavno pošto približno opoldne. To Je prvi stafetni tek v državi, ki se vrši Iz kraja v kraj, zato vlada za to prireditev med športniki veliko zanimanje. Sokolstvo Sokol I. obvešča, da ae vrši redna telovadba članov: v pondeljkih, Bredah in petkih od 20. do 20. i/2, članice: v torkih in četrtkih od 19. ya do 21., ženski naraščaj: v sredah ln petkih od 18. V3 do 19. V2 — vsi trije oddelki r telovadnici realne gimnazije na Poljanah. Vstop v telovadnico je dovoljen le iz Ciril-Metodove ulice. — V telovadnici na Ledini pa telovadi: moški naraščaj: v torkih in četrtkih od 19.J/2 do 21., ženska deca: v torkih in četrtkih od 18. do 19., moška de ca: v pondeljkih in sredah od 17.1/2 do 18. Vi ure. — Novovstopivši telorad-ci(-ke) bo morajo prijaviti pred pričet-kom vežbe pri vodniku (-ici) oddelka. — Dolžnost vsakega člana društva do 20. leta starosti je, da poseča redno telovadbo. Društvena pisarna posluje vsaki delavnik od 14. do 19. ure. — Prednjač-ki zbor. Objave X Narodni praznik osvobojenja češkoslovaškega naroda, bo proslavljen dno 2fe. oktobra z opero »Psohlavci*, začetek že ob 19. uri. Istega dne priredita po končani operi ob 23. uri češkosl. konzulat in českosl. obec proslavni ve-čor v dvorani »Zvezde*. Vstopnina prosta. Vsi prijatelji češkosl. narodna do-brrdošli. X Članice Kola ee naprošajo, da pridejo v pondeljek, sredo ali petek vsakokrat po 3. uri popoldne po obleke, ki so žo odmerjene in ukrojene. Odbor jo sklenil, da se porazdele obleke med ubogo šolsko deco žo za Miklavža, zato se morajo do tedaj žo sešiti. Odbor so nadeja, da bodo Kolašice prav tako točne in pridne kakor so bile prejšnja leta in da pridejo po šivanje v kar največjem številu. X Odbor Zveze blagajničnih zdravnikov jo prejel odlok Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da se ima ukiniti izplačevanje posebnega honorarja za zdravniška poročila v na-zgodnih slučajih. Odbor ZBZ je sklenil Osrednjemu uradu poslati spomenico proti temu odloku, obenem pa pozvati svojo člane, da vršo zdravniško službo vse dotlej, dokler ne prido odgovor na to spomenico, kar bo odbor pravočasno objavil. Obstoji upanje, da bo Osrednji urad vpoštc-val tehtno razloge, ki dokazujejo pravico slovenskih zdravnikov do gori navedeno nagrado in da brez posebnega odškodocanja ne bo vztrajal pri svojem ukrepu, tem manje, ker je ugla-ditev spora v interesu obeh pogodbenikov. X Češki obec. Tuto sobotu recitujo čler, divadla si. Marja Ježkovd a p nedoii po divadle na večirku recitujo člen divadla pnni L. llogozova. X Pripravljalni odbor «Jadranskc straže» v Ptuju sklicuje za danes dno 27. oktobra ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor podružnice »Jadranske straže« v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo o dosedanjem delovanju pover-jeništva. 2.) Namen društva (poroča g. dr. Mam). 3.) Volitve odbora. 4.) Slučajnosti. Pred občnim zborom so vrši spre jemanje norih članov. X Kranjskogorska podružnica S. P. D. prekllcuje zaradi dnova narodnih manifestacij izredni občni zbor, ki ga jo bila sklicala v Mojstrano na nedeljo dno 28. oktobra. Izredni občni zbor se bo vršil pozneje. X Opozorilo občinstvu. Med nekaterimi trgovci s premogom so jo razpasel običaj, da. dostavljajo strankam premog brez piavilneca tehlniškcaa liolka z lav- ne mitnice. Občinstvo s« zato v trojo lastno korist opozarja, da vselej brez. pogojno zahteva od voznika pravilni li! stek z mitniško tohtnice. — Zadruga pte! mogarjev. X VIII. redni občni zbor J. a a. d. «Jadran» so vrši danes dne 27. oktobr« ob pol 20. uri r društveni čitalnici. Uljud. no vabimo vse gosp. starešine. Udele«. ba za člane obvezna. — Odbor. X Koncert. Danes in redno vsak dan v noro renovirani restavraciji in kavarni »Tratnik« koncert cigansko kapele 0] pol 9. do pol 1. ure ponoči. Vstop prost Ceno običajne. X Koncert. DaneB v kavanrl »Evropa, koncert Dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. X Razpis službo zobozdravnlka-spccla-lista. Združena spodnještajerska bratov, ska skladnica v Velenju razpisuje za i?.. vi Sevanje zobozdravniškega lečenja čla-nov, zaposlenih pri desetih premogovnikih mosto pogodbenega zobnega zdrav, nika-specialista b sedežem v Celju. X Tombola Sokolskega društva v C«. Iju so vrši nepreklicno v nedoljo dne 28. oktobra popoldne pred Narodnim domom! X Piošnja. Ubog mladenič iz Tolarjev, priden in pošten, ki so uči v Ljubljani v strojni šoli ključavničarstva, pro-si, da bi dobival pri kaki usmiljeni rod-bini kosilo. Prijazne prijave naj se pošljejo Kolu jugosl. sester, Šolski drevored št. 2. Kako znalo v Lčubljani gasiti Par prizorov Lz gasilne akcije pri Rastoliarju. Očividec, ki Je v četrtek zvečer prišel še pred prihodom gasilcev na pogorišče ter Je potem sledil celi gasilski akciji nam piše: Ogenj Je Izbruhnil okoli 8. ure zvečer. Takoj nas ie priteklo nekaj, kj smo po. magall lastniku vleči iz hleva živino, Iz skladišč blago, Izpod šupe vozove, sode in druge stvari. Policijska stražnica ni Dolenjski ccstl je takoj Javila na pol. rav. natcljstvo in v Mestni dom, o izbruhu po-žara. Medtem se je plamen dvignil visoko k nebu. Čuvar na gradu bl ga moral opaziti celo v spanju. Toda zaman smo čakali na strel. Pozneje smo Izvedeli, da bl čuvar ie streljal, toda prepovedano mu je od -ravnatelja mestnih poklicnih gasilcev. Klici po telefonu ter po blciklistlk, da na| vendar pride mestna požarna bramba so bili brezuspešni. Prostovoljni požarnlkl, ki so prispeli, nimajo žal dovolj učinkovitih gasilskih sredstev iti tako se Je požar širil z veliko brzino ter Je ogenj je začel poprijematl se sosedne stanovanjske hiše. Končno strel na Gradu ln zvoki trombe. Mestni gasilci gredo. Toda — kako začudenje! — prišli so brez brizgalne In brez večjih lestev le par cevi so Imeli. Začeli so najprej — iskati hldrante in vezati cevi ki bi morale biti seveda že preje pripravljene. Zahteval sem odločno, da naj se napelje vsaj ena cev na dvorišče sosednje hiše, ker Je plamen že objemal vogel te hiše. Naši poklicni gasilci o požarni tehniki, katera zahteva, da se požar mora predvsem lokallziratl, na to gasiti vedno od flanke, nimajo pojmal Tako smo se motali, medtem pa Je ve-selo In vedno bolj opasno gorelo naprei. Po preteku mučnih 10 minut prldrvl motorna brizgalna — zopet z razvezanimi cevmi. Zopet se Je zamudilo s stikanjem cevi mnogo dragocenega časa, požar pi se je razširil že na ulično skladišče. Vse cevi so bile končno koncentrirane na dvorišče in središče ognja, za lokalizacijo požara pa 11I bilo prav ničesar skrbljeno. V tem kritičnem trenotku je posegel vmes na pogorišče prišedši podstarosia Gasilne zveze g. Turk, ki je pozval prostovoljne gasilce, da prevzamejo vodstvo gasilne akcije. Toda užaljena avtoriteta mestnega branddirektorja g. Koleše se is javila z glasnim protestom... Ko so plameni ugasnili, vsaj navidezno,' so se mestni gasilci žurno pričeli pripravljati na odhod. To je prostovoljne požar-nike hudo zbodlo in g. Turk je dal dušb temu razpoloženju z besedami, da je požarna straža predvsem dolžnost plačanih poklicnih gasilcev, ne pa prostovoljnih-To je g. Kolešo tako razburilo, da je pričel govoriti g. Turku z — aretacijo. Toda publiki je bilo že dosti, In g. brand-direktor je slišal nekaj prav krepkih. Hip na to so mestni gasilci oddirjali domov, prepuščajoč vse nadaljne skrbi, drugim ljudem. Pod vodstvom g. Turka so sc sedaj spravili prostovoljni gasilci, da ogeni popolnoma udušijo kar se jim je končr.o proti 11. tudi posrečilo. Pa še cn incident je treba zabeležil' Ker policija vsled prezaposlenosti san:a ni mogla izvršiti vseh varnostnih iAi'c; pov, je službujoči pol. nadzornik zaprosi za vojaško asistenco. Kmalu nato je pvi šlo 60 vojakov, ki so potegnili kordon tci čuvali imetje. G. Kolešl se pa tudi vojak niso dopadli. Hudoval se Je »kdo jili naročil«, da jih on »ne potrebuje« in kJ' tegorično je zahteval, da se odstranijo Prošnjam pogorelca in nekaterih dru."11 razumnih ljudi se je le posrečilo prcec vorltl komandira čete, da jc ostal, vzor ževal red in čuval na dvorišču in na cest ležeče blago... Poklicno gasilstvo je odšlo prlblizi" ob pol U. url, a prostovoljni gasilci * držali stražo do 7. urcl zjutraj. Odlo^ je treba zahtevati, da se uvede proti j Kolešl radi označenih incidentov ln r3" tesa, ker se je pokazal pri tem vofa popolnoma nezmožnega preiskava na P° lagi kak-rc se mora takoj pristopi" koreniti rciormi mestnega gasilstva. Vfitoga „Jutru* /t. 2S2, dne 97. oktobra 1929. Kulturni pregled »Psoglavci" (K uprizoritvi v naši operi.) Hodi, raztreseni po jugovzhodni Češki, io imeli dolžnost braniti meje sovražnih napadov. Ime psoglavci so dobili zaradi tega, ker so imeli v svojem grbu pasjo flnvo, znak pazljivosti. To pleme je bilo svobodno in je dobilo od vladarja mnogo predpravie. Po bitki na Beli gori so jim bili privilegiji zelo omejeni. Končno jim je vzel leta 1695. njihov gospod La-Diinger iz Albereuta, od Hodov imenovan Lomikar, tudi zadnje ostanke pravic m se je posluževal proti njim celo krvavega nasilstva. Iz historije teh bojev, v katerih se je izkazal posebno kmet Kozina, katerega so Hodi častili kot mučenika, je napisal Jirasek svoj umni rcman «Psoglavci». Kozina zaradi svoje mehkosrčnostl nima med Hodi velikega ugleda. Rihtarji io skrili pred Lomikarjem pri Kozinovi materi dragocene dokumente, ne da bi to povedali Kozini. Kozino to nezaupanje boli, a kmalu pokaže, kak junak da je. Upor proti Lomikarju doseže svoj vihunec pri starem običaju, kjer pokopljejo gosposki korobač. Tedaj pride Lomikar z vojaštvom iskat pergamentov. Kozina prepreči boj in brani pravice svojega naroda raje z besodo. Zaman preiskuje Lomikar po hišah, Kozino va mati reši pred vojaki samo dve najvažnejši listini. Zmagoslavni Lomikar vrže v ječo Kozino in njegovega praporščaka Pripko. Ko pred rihtarji sežiga doku-rr.fnte, pride novica, da bodo hodske za-dove končane pred praškim sodiščem. Najvažrejših dokumentov ni večl Hodi gredo > Kozino na čelu v Prago in ne-60 a seboj dve najvažnejši listini. Toda vse njihove pravice so uničeno in Kozina je obsojen na smrt. Lomikarju pa grozi Kozina na pragu joče dan pred svojo smrtjo, da pride ob lotu pred božjo sodbo. In zgodilo se jo. Ob letu tri-umfira Lomikar in priredi zmagoslavno pcjcdino, Tedaj se mu naenkrat pokaže Kozinov duh in ga grozeče zove pred božji eod. »Psoglavci« so za Cehe velika maša. Ko poje Kozina v ječi semenu, ki je vzklilo plod, — publika vstane in eluša itcjel-- Za sedanjost — za bodočnosti Gledališče v Ptuju H> dolgih pogajanjih se je »Dramatičnemu društvu« vendar enkrat posrečilo, napraviti z mestno občino kot lastnico gledališkega poslopja In Inventarja v Ptuju v toliko ugodno pogodbo, da Je društvu zaslguran obstoj In razvoj, ptujskim Slovencem pa stalen oder. Zavedajoč se svoje kulturne naloge si je »Dramatično društvo« za letošnjo zimsko sezono priredilo delovni program ter prevzelo v repertoar vrsto Iger, od katerih omenjamo: slovenske: Meško »Na smrt obsojeni, Medved: »Za pravdo ln srce», Jurčič-Oovekar: »Rokovnjačl«, Spicar: »Miklo-va Zala« ln »Patrioti«; od slovanskih: Stari grehi (Stolba), Oolgota (Sergjan Tucič), Ploha (Peter Petrovič), Spavaj moja deklica, (Sjeverny), Mrak (Petar Petrovič); od tujih: Odgojitelj Lanovec (0. Ernst), V dolini (Don Angelo Ovine-ra), Dolski župnik (Anzengruber) in še nekaj drugih. Tudi za mladino so pred-vidne 3 — 4 otroške igre. Razen teh iger, ki jih priredi »Dramatično društvo« z lastnimi močmi, pa je pod njegovim okriljem na vidiku tudi gostovanje mariborskega gledališča, s katerim se vodijo tozadevna pogajanja in o katerih je dano upanje, da privedejo do povoljnega uspeha. Pričakovati smemo tedaj, da nam bo v Ptuju dana prilika, da vsaj vsak teden po enkrat lahko vidimo dramsko umetnost na svojem domačem odru. Poleg večernih predstav za meščane bo prirejalo »Dramatično društvo« po možnosti ob nedeljah popoldne tudi predstave za okličane in sicer v prvi vrsti dobre ljudske In šalolgre. Ker pa mora •Dramatično društvo« delovati brez subvencij In vsakršnih podpor, ter Je navezano edino le na prihodke od iger, bo pač dolžnost vsega zavednega slovenskega občinstva v Ptuju in bližnji okolici, da z rodnim obiskom predstav podpira idealno stremljenje »Dramatičnega društva« ter mu daje svoje priznanje tako, da igralcem ne bo treba nastopati pred prazno dvorano. Jubilej gledališča v Varaždinu Hrvatski Varaždin praznuje te dni znamenit jubilej: 50. letnico obstoja svojega gledališča. Proslavlja se ta jubilej zelo svečano: v Varaždinu gostuje hrvatsko gledališče lz Zagreba z Ounduličevo »Du-bravko«, enim dejanjem Vojnovičeve »Smrti majke Jugoviča« ter z eno sliko stare opere »Porin«. Proslava znamenitega kulturnega jubileja bi se sicer bila morala izvršiti že pred mesecem dni, toda razne neprilike so povročile, da se je slavnost morala odgoditl. Početkl varaždinskega gledališča segalo daleč nazaj v preteklost. Ze v 18. stoletju, ko je bil Varaždin še sedež hrvatske vlade, gcneralata in aristokracile, je mesto slovelo kot nekak »mali Dunaj«. Živelo se je takrat v Varaždinu zelo razkošno. V mestu so se ustavljale ln gostovale različne gledališke trupe, kl so nastopale po večini v burkah. L. 1867. se Je osnovalo prvo hrvatsko dramatično društvo, šest let pozneje pa Je Varaždin dobil gledališko zgradbo po načrtu zagrebškega arhitekta Jambriska. Gledališka sezona se je otvorila isto leto 25. septembra. Igrala se Je Kukuierlčeva »Poturica«, prolog za ta večer pa Je zložil hrv. pesnik Vlad. Vežič, govoril ga je pa Adam Man-drovič, član gledališča v Zagrebu. Naj. boljše pa se tistih časov spominia odlična zagrebška pevka, markiza Ružička-Strozzi, ki Je tudi tedaj nastopila. Redek dogodek, da doživi gledališki umetnik 50-letnico zavoda, da katerem je sodeloval v svoji mladosti. |"xljo. In t tem dela je umetnikov« na- tura, kjerkoli pa se loti podajanja predmetov ali kjer poskuša realistično slikati, se raztrešči vsa pravljica ob načinu, kajti sredstva v tem slučaju odpovedo. Neprebavljena idejnost, odsova iz s.ike »Sfinga«. Videti jo, da mojster no more iz svoje kožo in čeprav jo razstava liričnega slikarja, dosežena z vedno enakimi sredstvi, precej enolična in utrujajoča, je vendar vtis odkritosrčnega sanjača v teh dolih ugoden, dočim vplivajo vsi drugi poskusi slabotno. Zdi se, da pražka publika ni imela mnogo smisla za to subtilno umetnost, kajti tekom colega meseca jo obiskalo razstavo le 720 ljudi; prodanih jo bilo 6 akvarelov in ena oljnata, podoba. Katalog je prinesel uvod Jaroslava Urbana in odlomek iz peresa Čire Cičina. — M. B. Pucclnljeva »Manon Lescaut«, komponirana leta 1892. Je doživela svojo premlero 1. febr. 1893. v Milanu, a uspeh ni bil trajen; dunajska »Volksoper« Jo je uprizorila prvič leta 1908., a tudi brez uspeha. Zdaj so uprizorili »Manon Le Je postal z »Bohemo«, »Tosco«, »Huttcr- fly» in »Triptihom« tako slaven, da ugaja zdaj tudi pred kakimi tridesetimi leti odklonjena »Manon«. Doslc) je Puccl-nijevo »Manon« ovirala v uspehu Masse-netova že leta 1S84. napisana, tudi pri nas že znana »Manon«. Puccinijeva »Manon« pa je tako temperamentna in dramatsko močna, da jo stavijajo dunajski kritiki nad sladkobno njeno francosko sestro. Dejanje je v Puccinllevi operi napetejše, dasi manj Jasno in manj motivirano. Manon Je muzikalna sestra Mlml, Toskc in Cbocliosan. Glasba v orkestru je vroča, pevski part melodičen, preprost, svetel ln graclozen. Uspeh Je bil popoln. Tenor Piccaver in sopran Lote Lelunann, dva si jajna belkantista, sta ponesla novo-staro Puccinijcvo opero do najvišjega triumfa, ki Je mogoč. Prevostov roman je dal snov že AuberovI »Manon« (1856), Ha-levyjevi »Manon« (1836) In Massenctov! »Manon« (1884). Baje vse te nadkrlljuje pred 30 leti odklonjena Pucclnljeva »Manon«. Na repertoarju naše opere je Pucclnljeva »Manon« žc dve leti; po dunal scaut« na dunajski državni (prej dvorni) skem uspehu upamo, da io dobimo še le-operi in sicer z velikim uspehom. Pucclnl I tos na naš oder. Socijalna politika Izseljeniško vprašanje Izseljenlški komisarijat v Zagrebu nam javlja sledeče: Nov priseljeniški zakon. Po vesteh, dospelih iz Zedinjenih meseca brez plače. Ko je zapretil, da ustavi delo, ga je dal poslovodja odstraniti po policijskem organu s pripombo, naj vpraša čez 14 dni po plači. Izseljencev je v Argentinijl ogromno, Mnogi skrbo samo za to, da se čimpreje držav Amerike, se pripravlja nov izselje- vrnej0 v domovino. Tudi v Argentinijl _ SX1.l ___1...Ul Ka nmniil n n n a! ioirnniA V . .. < < • * v • - ■ t »Gospa z morja« v knjigi. K današnji piemieri opozarjamo, da je izdala Tiskovna zadruga Ibsenovo dramo »Gospa z morja« v slovenskem prevodu v posebni knjigi. Broširana velja 18 dinarjev, vezana 24 Din. Dobi se po vseh knjigarnah. Nova premiera v drami bo v soboto dno 27. oktobra. Uprizori se Ibsenova igra v petih dejanjih »Gospa z moria«. Naslovno vlogo igra kot gost gospa Marija Vera. V ostalih vlogah nastopijo: g. Peček kot VVangel, gdč. Mira Danilova kot Boleta, gdč. Vida Juvanova kot Hilda. g. Kralj kot Amholm, g. Dre-novoc — Lyngstrand, g. Danilo — Bal-lested in g. Terčič — Tujoc. Iiežiser je g. Sest. Začetek ob 8. uri zvečer. «2X2 = 5. V nedeljo dne 28. oktobra uprizore v dramskem gledališču Gustava Wieda zabavno in duhovito satirično igro v štirih dejanjih <2X2 = 5». Režijo vodi g. Skrbinšek. V glavnih vlogah nastopijo ga. Saričeva, ga. Medvedova, ga. Rogozova, ga. Danilova, ga. Wintrova, gdč. Rakarjeva, gg. Rogoz, Lipah, Kralj, Peček itd. Začetek ob 8. uri zvečer. Emanucl Vidovič, znani splitski slikar, je razstavil na prvi razstavi po počitnicah v dvorani umetniškega društva »Manes« v Pragi. Razstava jo bila otvor-jena dne 15. septembra z nagovorom kiparja prof. B. Kafke, nakar je dr. Dra-gutin Prohaska govoril zbrani umetniški občini in pražki jugoslovanski koloniji o umetniku in njegovem delu. Razstava je obsegala 36 oljnatih podob in 9 tem-pera-akvarelov, skoraj same marine iz okolice Splita in pokrajine iz bližine morske obale. Vidovič je skrajno občutljiva pesniška narava, ki jo vsa pogreznjena v svet svojih tanko spredenih iluzij. Pokrajine, posebno deli obalo sanjajo tiho, zapuščeno življenjo v sivi ko-preni meglici ali pa se solnčijo v žarku, ki je nehote zašel in zmotil to od sveta odločeno dremanje. Razume se, da je tudi v načinu slikanja vsak glasen zvok pridušen; Vidovič slika z malenkostjo, nobene izrazite barvene lise ni na njegovem platnu. Vse splava v nerealno ilu- niški zakon, ki bo omejil naseljevanje v Zedinjene države Ameriko v še večji meri nego dosedanji. Po novem zakonu so no bo več vršilo komisijsko pregledovanje izseljencev nn Ellis Islandu, nego v domačiji izseljenca. Pri tem pregledovanju bodo sodelovali zastopniki Zedinjenih držav Amerike in oblastva države, kateri pripada izseljenec. Novi zakon namerava tudi odrediti, da izvršo oblasti Zedinjenih držav Ameriko registracijo vseh inozemcev v svrho ugotovitve, da ii so dospeli na predpisan način v Zedinjene države Amerike ali ne. Če so dokaže, da poedini izseljenec ni zadostil priseljeniškim predpisom, bo poslan nazaj v svoj kraj. Razmero t jeklarski industriji v Zedinjenih državah Amerike. Velik del naših Izseljencev je zaposlen v jeklarski industriji, zlasti pri cUnited States Steel Corporation*, pri tem podjetju je uvedeno dvanajsturno dnevno delo kljub protestu delavstva in javnosti. Delavci se strogo nadzirajo; če govore s človekom, ki ni nastavljen pri tem podjetju, so pri priči odpuščeni. Okoli 1304 delavcev je zaposlenih v oddelku odprtih kurilnic in to izmenoma 10 ur podnevu in 14 ur ponoči, tudi ob nedeljah. Delo je naporno in nevarno. Ves čas trepeta delavec pred nezgodo, ki mu grozi od tekočega jekla, dvigal, lokomotiv id. Plačuje 6e na uro 90, 60, odnosno 50 centov. Čezurno delo se plačuje kakor redno. Kdor se brani delati ob nedeljah ali čez uro, se mu delo na 10 dni odpove. Za zdravje delavcev se podjetnik niti najmanje ne briga. Delo in spanje je delavčevo življenje, ker ne preostane moči in časa ne za rodbino, ne drugo. življenje naših izseljencev v Argen-tiniji. Kot svarilen opomin onim, ki so izseljujejo v Argentinijo, naj velja poročilo dveh naših izseljencev, ki sta iskala zaslužka v tej deželi. Prvi piše, da se javlja potreba delovnih moči samo pri poljedelstvu. Izseljenci, ki iščejo zaslužka drugod, padejo redno v največjo bedo. Znati se mora vobče španski jezik; za tehnične stroke se zahteva še francoščina in angleščina. Kdor nima priporočilnega pisma na gotovo podjetje, naj se ne podaje v Argentinijo. Drugi izseljenec sporoča, da je kljub pripravljenosti prevzeti vsako delo, iskal zaposljenja sedem tednov. Končno je bil se pripravlja nov zakou, kl hoče omejiti priseljevanje samo na poljske delavce. Izseljevanje preko Belgije v Zedinjene države Amerike. Zadnji čas so dogaja, da prosijo ljudje potne liste za Belgijo, češ, da imajo tam zagotovljen zaslužek. Belgijski konzulat v Zagrebu jo sporočil izseljeniškemu ko-misarijatu, da je sprejel od svoje vlade nalog, naj no vidlra potnega lista ne enemu delavcu, oko nima odobrenja belgijskega ministrstva zunanjih zadev, ki pooblašča od časa do časa svoj konzulat za vidiranje potnegn lista določeni osebi. Dalje je odredilo belgijsko ministrstvo zunanjih zadev, da se morajo priložiti vsakemu potnemu listu sledeči dokumenti: 1.) Izkazilo o narodnosti, 2.) Nrav stveno izpričevalo, 8.) Zdravniško izpričevalo, 4.) Pogodba o delu in zaslužku ter izjava, da pošlje podjetnik delavca na lastne stroške v njegovo domovino, 5.) Izpričevalo o strokovni sposobnosti kvalificiranega delavca, 6.) izjava delavca, da no privede svojo rodbine v Belgijo. Te dokumente predloži belgijski konzulat svojemu ministrstvu, ki v zadevi odloči. Vobče pa se delavci, proseči vizum za Belgijo, brez nadaljnjega odklanjajo. Potovanjo v Belgijo je le navidezno; glavni cilj je Amerika. Izseljenci, ki mislijo, da se more priti na ta nezakonit način v Zedinjene državo Amerike, sc opozarjajo, da je to zmotno in da so vsi stroški zastonj. Skrb za gluhonemo deco V Jugoslaviji jo okoli 3000 šologodnih gluhonemcev. Imamo pa samo 4 gluho-nemnice (Ljubljana, Beograd, Zagreb in Sarajevo), ki morejo vso skupaj šolati komaj desetino tega ogromnega števila Drugih 9 desetin je prepuščenih lastni bedni usodi. Neodgovorni so za sleherno hudodelstvo, ki ga zagreše, v pravo bre-mo družini in občini, naposled pa tudi v nečast državi. Poslednjo poudarjam, ker mo sili k temu pogled v sosednje države. Gospodarsko šibkejša Avstrija vzdržuje že od prevrata 12 gluhonemnie, Madžarska 8, Češkoslovaška pa jo odprla letos že 17. zavod ter jih ustanovi v doglednem času še več. In vendar ni skoro v. nobeni teh držav toliko gluhonemih kakor pri nas. Da skrbo n. pr. Nemčija (okroglo 100 zavodov), Francija (o. 70. z.), Anglija (o. 70 z.), Amerika (o. 150 z.) in celo mala Danska (splošna sprejet v tvornici mesnih izdelkov 40 km | šoloobveznost!) šo vzorneje za svojo daleč od Buenos-Airesa. Delovni čas tra- i brezslušno deco, skoro ni treba posebej ja tam od jutra do večera. Plača je1 omenjati. majhna, izplačevanje neredno. Prvi me- i Kdaj bo vstal pri nas toliko potreben sec je čakal 17 dni na izplačilo zaslužka.: zavod v Mariboru (v Sloveniji jo skoro Neki delavec istega podjetja je ostal dva 300 gluhonemih otrok, od teh polovica Štajercev, m vse to teli y ijtroijMan "h vod, kl je zdaj že več kot prenatrpani), da no govorim šo o potrebah v Dalmaci-i ji, Črni gori, Vojvodini in južni Srbiji —• kdaj? Država, ki je dolžna Bkrbeti za te sU rote, se izgovarja, da nima sredstev, Privatna inicijativa pa jo v današnjihl časih tudi docela izključena. Tako nel moremo upati, da bi so v bližnji bodoči nosti pomnožilo število naših gluhonei Zahtevati pa moramo, da su ob-, stojoči zavodi v doglodnoin času primeri no razširijo, ali pa vsaj izdatno subveni cijonirajo, da bo vsaj to, kar imamo naj nekem modornem višku tor odgovarjala velikim pridobitvam na polju skrbstva za gluhonemo deco v drugih kulturnih državah. Med našimi gluhonemnlcami zavzonia! ljubljanski zavod kljub mnogim ncprilii kam naiodličnejše mesto. Zgrajen ii ustanove, ima vsaj lastno stroho in vrši žo skoro četrt stoletja prava čuda s čii sto govorno metodo. Nokaj bivših go-jonoev, kl so danes samostojni mojstri v tem ali onem praktičnem poklicu, si ni pridobilo na zavodu samo spretne konvorzacije v rodnem jeziku, marvcS tudi podlago, da so so mogli kasneje samostojno priučiti še onemu ali več tujimi jozikom. To jo dejstvo, kl mora vzbujati občudovanjo. Neprilike pa povzroča materieino vpra. šanje. Roditelji gojencev so večinoma ia najbednejših socialnih plasti naroda. Koi maj da morejo otroka za silo obleči, vse drugo mora kriti država. Subvencije, kl jih jo zavod doslej prejemal, so bilo ta* ko borno, da so omogočalo komaj naji potrebnejše vzdrževanje, izključevalo p^ so vsako nabavo učil in drugih potrel« i Sin. Vsokakor bo treba to težkočo v| bodočo odstraniti ter osigurati primeren kredit, da zavod, ki ga jo po prevratu obiskalo mnogo inozomskih proučovalccvl ter so pohvalno izrazilo o njem no izi gubi na dobrem slovesu. Kope prošenj za sprejom, ki dohajajo ravnateljstvu loto za letom, še bolj pa priporočila soi dišč, ki opisujejo žalostno propast zapui ščene gluhonemo dece, pričajo jasno, da; jo oviranje tega edinega zavoda v Sloi voniji neodpustljiva pregreha ter kričn glasno, da jo treba »a tout pris« najti sredstev za njogov nadaljnji obstoj irt razvoj. Semkaj spada tudi vprašanje gmotno* ga položaja učiteljstva na gluhonemnli ci, katerega so hočem kratko dotakniti. Delo, ki ga opravlja to učiteljstvo, j« dostikrat tako naporno, da tega niti piii bližno ni mogočo opisati. Kdor je kdaj vsaj par ur prisostvoval pouku ua glin honemnici, jo sam priznal, da ta trud n'n ma primere. Učitelj so mora zlasti nn! nižji stopnji baviti z vsakim otrokom! posebo. Ako ima v razredu 12 do 15 otrok, mora biti žo sila spreten in vesten da doseže zadovoljive uspehe. Ne grel samo za to, da se otroku razgiblje goi vorni organ v smeri normalne artikuiai cije, temveč treba, da otrok tudi razume kar mu kdo govori ali kar sam pove, ta so pravi, da mu postane govor duševna; last, Id mu odpre najširšo pot v človo-i ško družbo. Umevno je, da za tak delikaten poklifl ni izvoljen vsakdo. Treba jo izredno ljui bežni do stvari, voliko mero samozatai jevanja, pa tudi posebno strokovno nai obrazbe, ki si jo pridobiva učiteljstvo inozemskih gluhonemnie na posebnih oddelkih vseučilišča, pri nas pa, dokler še nimamo tako prilike, z vztrajnim samoi študijem. Umevno pa jo tudi. da zasluži izredna delo izredno plačilo. V tem nam morejo zopet služiti v vzgled drugo kulturno države, ki so žo davno uredilo materieino stran to spocielno učiteljske stroko na povsem dostojen način. Pri nas so doslej ni oziralo niti na izredni trud uiti na strokovni izpit. Nekaj drobtin pa5 obeta nova službena pragmatika, ali to jo bore malo. Za par tucatov učiteljev, ki tvegajo svojo zdravje in zmožnosti za čim najpopolnejšo naobrazbo bedno gluhoneme doce, se-morajo najti sredstva, ki jim omogočijo vsaj dostojno eksisteni co. Z zadovoljivim rešenjem tega vprašanja so bo poskrbelo tudi za dober naraščaj, brez katerega jo vsak nadaljnji napredek naših gluhonemnie nemogoč. V. M. Fr. t.: O progresivnem davku Jaz ne vem, kaj je to, progresivni davek, in ali je to sploh kaj in tudi ne bom pisal o progresivnem davku, nego bom pisal o našem dedu — pa ne bi rad, da bi ded bral. Če bo videl napis: »O progresivnem davku«, ne bo bral — davkov ne ljubi. Če bi pa bil naslov: »Naš ded«, bi ga nemara prijela radovednost iii bi bral in ni izključeno, da bi mi kako besedo zameril, pa bi bil ob klobuk. Kajti računam, za Božič mi bo dal nov klobuk ;— lani mi ga jo dal, predlanskim tudi, in bi bilo klobuka škoda, če bi ga letos ne dobil. Povedal bi pa to rad o našem dedu, 'Ta je dovršil 75. leto. Kdor bi se ga spomnil in bi mu šel čestitat, temu dajem prijazen migljaj: naj vpraša deda, ali ne bo dal pokusiti onega črnega likerja. Neusmiljeno je dober! Pa naS 'led bolj rad pozabi, gostom post reči — pravi, da jo star. Drugih stvari ne pozablja, za druge stvari je čvrst, kakor M jih štel 45. Dasi rad eode o svoiih boleznih in se mu za malo zdi, ko mu otroci ne verjamejo bolezni, in se mi pravzaprav smili: ako ga vesele bolezni, zakaj bi mu ne pustili veselja! In sta poglavitni njegovi bolezni to dve: Poti se. Leži v postelji, zunaj je pasja vročina, on pa čez in čez zadet s pernicami in pije lipov čaj na debelo. In se poti. Pa se silno vznemirja, kak-šon je to vrag, da se poti, in stoka: »O jej, o jej!« in »Kaj bo, kaj bo!« in še ena beseda mu pogosto uhaja v njegovih mukah: »Zos harunk!« — te besede ne razumem, morebiti je češka, kajti je naš ded po rojstvu češka grča. Druga njegova bolezen je ta in je prav tako čudna in huda kakor prva: Sredi noči se nenadoma zbudi in je lačen! Strahovito lačen in vstane in stika okoli in se kuharica Urša prestrašena križa pod odejo in misli, da stra-šč rajnka gospa. Naš ded, po pravici povedano, ni moj ded, ampak je le moj tast in sem ga priženil. Torej nimam tolikšnih dolžnosti napram njemu kakor pravi otroci. Pa mu vendar verjamem njegove bolezni Še to mu verjamem, da ponoči nima spanja, dasi v nočni tišini odmeva njegovo smrčanje po vsej ulici in ie oolicaj že prišel ziutrai vora- šat, ali niso bili vlomilci v hiši, slišal da je, kakor da so pilili ii^ vrtali železno blagajno. Tako je z našim dedom in smo imeli, sedaj ob njegovi petinsedemdesotletnici majhno domače slavijo. Prišli so vsi otroci in njih boljše, oziroma slabše polovice, od živalstva pa so se udeležile slavlja govedina in gos in jež — mislim, jež je bil ponarejen, podoben mu jo bil, toda okus je imel po kavi in po mandeljih, takšni niso pravi ježi. Bili smo enodušnega mnenja, da so čislani udeleženci izmed živalstva mnogo prispeli k povoljnemu uspehu večera in da se jim naj izreče javna zahvala. Naš ded je bil ves večer prav dobre volje, jokal so je od ginjenosti in ni pozabil povedati, kako je bolen. In vsak hip je roko držal nad krožnikom in nad kozarcem in se branil, da ne more več, ker je bolen, pa se je le dal omehčati, ker je bilo vsega dosti in bi bilo škoda., če bi ostalo. Naš ded je sploh jako varčen, rojon je Čeh, pa to sem že povedal. Tudi vsa druga družba jo bila vesela, moja žena se je smejala, da je dobila krč v desno peto, in potem smo se vsi smejali in nismo vedeli zakal Bilo je mnogo na-pitnie, mislim, da so bilo lepe. Po dva, po trije so govorili hkratu, da so se hitreje zvrstili. Jaz nisem govoril, toda sem sedel na stolu, ki je škripal, pa ne vem, ali jc kdo zapazil, da ne govorim, nogo da le moj stol škriplje — dejal ni nobeden nič, vsi so bili zadovoljni. Skratka — lepo je bilo. Drugi dan jo bilo drugače. Zdi so mi, jubileji drugih ljudi mi ne store dobro. Drugi dan sem bil bo-len tri dni. Zraven me je preganjala tista dedova beseda «zos harunk«, venomer sem jo ponavljal. Na cesti so je ustavljal narod in me je gledal — pa res ne vem, kaj ta beseda pomeni. Ženi tudi ni bilo posebno, rekla je, da jo bole lasje. Nekoč je nekoga bolela noga, dali so mu jo v gips pa je bilo dobro. Svetoval sem ji, naj si da laso v gips. Gips se pravi slovensko maloc, mavec ali sadra. Zos harunk! Mislim, meni jo škodoval jež. Nisem vajen ježev in sploh nisem vedel, da jih ljudje jedo. Tudi tast Alojzij je nekaj tožil in sem mu svetoval, naj si da trebuh v malec, mavec ali sadro. Kako pa je bilo svakinji Ofoliji pri srcu. ni lepo praviti. Uvericna ie bila. da bo umrla, in jo jo neizmerno grizlo, da mož ne koprni od žalosti, ampak se ie smejal in je zraven gledal kakor turški golob. Morebiti je meni škodovala govedina., morebiti da ni bila dovolj zaklana in je bila še malo živa. Zos harunk! Ali pa mi je prišla bolezen od morja — nekaterim, vem, da škoduje morje. Svak Bona-ventura. in svak Ar-tur sta pela »Morje a-elrijansko« — koj sem čutil, da mi ne d6 dobro. Popoldno smo prišli zopet vsi skupaj, drug drugemu smo se smejali, pa nas jo smeh bolel, svakinja Ofelija, jo stopala in ded je rekel: »Kaj?« Pa se jo svakinja raztogotila: »Kaj, kaj, kaj! So kdaj pripoveduj, da si bolen! Ti si bolen,' ti! Največ je zalagal, vsi drugi smo bolni, on pa vprašuje: »Kaj?« Menda je res naš ded najbolj čvrst od nas vseh — ne bodi uročen! In ko sem šel danes čez trg, so me ženske izpraševale, ali je res, da se naš ded ženi, da bo vzel staro Maeafelo, ki ki-slo zelje prodaja in copate. Pa ni res, da se ženi. Mi je sam povedal, da tisto bolezni nima, da bi se ; ženil.'ln to povem zato, da. mu zastran I ženitve no bo kdo čestital. Kra!jestY© mode Modne novosti in norosti Ker je vsaka moda nova in mlada, ftua pravico bili nekoliko nora. Zato se ne jezimo nanjo, saj so nobena rej tako bilro ne postara in potil istri kakor moda. Popolna zmaga nove mode jo vselej začetek njenega konca; kakor muha enodnevnica je: ko se docela razvije, umre. Dobra gospodinja se to resnice vedno *aveda in pri najnovejši modi zmerom že misli na bodočo. Svoji šivilji zato ne dovoljuje modnih ekstravagano in pretl-ranosti ter so izogiblje tistih opasnih »umetnic*, ki urezujejo kroje tako skopo, da je predelava toalete za bodočo modo nemogoča. Zakaj moda je lahko muhasto spremenljiva, blago — drago plačano — pa mora ostati. Sik, gracija in eleganca je glavni znak današnjo mode: preprosta v formi je in njena silhueta ozka, tanka in prožna, haljasta in v bokili ovita. Za visoke in vitke postavo idealna noša. ICakor bi se vrnili grški efebi nežnih, a mišičastih teles, pravijo entuziasti. Toda nekatero damo se začenjajo že zavedati, da so vendarle — preveč vitke: brez prsi, brez bokov in brez ostalega . . . jako slikovite, a za moške prav nič mične. Vsaka pametna ženska pa hoče biti lepa prav posebno za moške oči, sicer Ji je lepota ■amo v škodo. Tako se je pojavila modna norost, ki »pominja na ekstravaganco osemdesetih let minulega veka — na famozni Cul de Pariš. ( se niti spodobno prevesti ne da, a pomenja podaljšek hrbtaI) Skratka, previtke dame (brez uporabo Kochove Iznajdbe ln po njegovem načinu! To dokazujejo na brezdvomen način različni poiskusl pri letošnji tretji berlinski strokovni izložbi godal in neštevil-ne preizkušnje umetnikov in kritikov. — Znani kvarteti ln solisti, ki uživajo mednarodno slavo, so si priborili vrsto triun-fov g temi popolnoma novimi Instrumenti. Ti instrumenti so pa dosegli svoj zvočni optimum ne le začasno, kakor pri poprejšnjih poizkusih s kemičnimi sredstvi, ki so se pa tekom let izsušila, izgubila i lesom vred svojo elastičnost in tako dal-' takšnim goslim trd, krhek glas. Z uporabo moderne kemične znanosti je Koch sestavil snov, ki je skoraj večna. Več k"1 10 let jo že poteklo, odkar se redno op3' zujejo od Kocha impregniranl gosli, ki sc bile celo izpostavljene umetnemu sušenju in vendar je ostala struktura vlaki« v rasteh nezipremenjena ter so instru menti po Intenzivnosti tona v teh let" samo Se pridobili. Izgubili smo torej H" zijo, izgubili dosedanji mislerij Storil italijanskih gosli, pridobili smo pa " gosli na novo in za vse. Dobri stari strumenti imajo poleg umetniške šo zge dovinsko ln starinsko vrednost, muzlljal no so jim pa nove, po Kocbovem nncim izdelane gosli že enakovredne. DARUJTE ZA CTRIL.METODOVO DRUŽBO. ujrivai slovensko gostoljubnost fn prigel vsled svoje pretkanosti do korita, lakrat še nozidano konservne to rame, katero im drži še sedaj z vso silo? — Ko smo omenili že vrhniške rodoljube, naj povo-mo fe to-lc, za vrhniške magnate karakteristično dejstvo. Je na Vrhniki upokojen orožnik z ženo in otroci, sedaj nabavljen v korieorvni tovarni. Per tot diserimina rerum mu je najbogatejši vrhniški gospod milostno dal stanovanje in sicer dve sobi v prvem nadstropju, kuhinjo pa v pritličju iste hišo. Za to zahteva 200 Din mesečne najemnine — na Vrhniki, na kmetih. Poznamo v Ljubljani rodbino, ki stanuje v eentrumu mesta |n plača za elegantno stanovanje 2000 Din letno. TJboga para naj pa plača mul-tirnilijonarju 2-100 Din letno — na kme-lih. Živela radikalija! Novao pa le imamo, čeprav se ga drže krvave srago žu-Ijenih rok delavca in kmeta. RIBNICA-. Dne 24. oktobra jo zavihra-|a mala trobojnica na smrečici, vrh ostreš ja nove meščanske šole. šo malo dni in ped streho bo težko pričakovana stavba, ki naj postane zavetišče našo mehanske šolo, ki gostuje že fi. leto pod tedaj gostoljubnim krovom deške ljudske šole. Starši ogledujejo radovedni novo, pred njihovimi očmi rastoče poslopje in premišljujejo, kdaj dobi šola tudi že dve loti težko pričakovani četrti ali nastavni razred. Prvi oktober je žo davno v deželi, a o otvoritvi toga razreda ni Se duha ne sluha. Kdaj ga dočakamo?, to vprašujejo prizadeti višji šolski svet. Upajo, da se jim želja kaj kmalu izpolni in so ponosni na dojstvo, da dobi Ribnica monumentalno zgradbo, ki bo pričala poznim rodo.vom o požrtvovalnosti trga in vrle posojilnice. TRBOVLJE. V nedeljo dne 28. oktobra ob pol 9. uri dopoldne bo v ljudski šoli v Trbovljah 2 poučno predavanje o gobah. Predaval bo potovalni učitelj g. Ante Beg iz Ljubljane. CELJE. Intimni večer članttva organizacije jugoslovanskih nacionalistov v Celju, ki se je vršil v soboto dne 20. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma svrhom medsebojnega spoznavanja, je bil v splošno zadovoljstvo članov in son išljenikov prava manifestacija narodne zavesti, ki naj bi dičila mesto Celje. Članstvo je zastopalo vse stanove: od pridnega delavca, malega obrtnika, trgovca, do industrijalca, od državnega in privatnega uradnika do zastopnikov prostih stanov: župan dr. Hrašovcc, star ri naS borec g. Rebek, starosta Sokola brat dr. Sernec, brat Kolšek, obrtni narodni delavci dr. Božič, dr. Dercani, dr. Orožen, dr. Štempihar in dr.; vrle dame Jugoslovanke in starejši člani, tnladi ak-cionaši ter sodelavke zdravo duše jugoslovanske dovojko. Vsi so so zbrali pro-žeti bratske in domovinske ljubavi v geslu: enakopravnost, bratstvo in svoboda. Članstvo je brzojavno častitaio povodom krsta visokemu našemu prestolonasledniku — vnuku Petra Osvoboditelja. Nato je trat Prekoršek razlagal o vzrokih, ki so povzročili preporod širokih narodnih grupaclj po svetovni vojni, katere naj bi vodile narode k socializaciji sveta. I''fdočil je preporod grupacije nas Jugoslovanov kot posledico neoporečnih vzrokov svetovnega, evropskega in krajevnega značaja. Prešel je analitično na razjasnjevanje poedinih potov in oblik, ki so grepaciji neodrečno potrebni ter na podlagi strokovno objektivnih navajanj. gospodarskih in upravnih prilik, ki S3 nanašajo na del Balkana, katerega obvladujejo naša tri jugoslovanska plemena, razjasnil početek in prikazal jasno P< trebo jugoslovanske narodne organizacije. Po uspelem razlaganju gosp. brata Frekoršeka so mlajše sestro nudile članstvu čaj in pecivo, a našo narodno pevsko društvo je zapelo več lepih slovenskih pesmi. GOMILSKO. (Savinjska dolina). V ne leljo je aranžiralo tukajšnje učiteljstvo z učenci in učenkami osnovne šole nad vse ljubko prireditev, ki je privabila r prostrani Gasilni dom polno malih in odraslih poslušalcev in gledalcev. Dečki in deklice so pogumno deklamirali par domoljubnih pesmic, presenetljivo dobro igrali za mladino in odrasle enako mič-no in pestro igro «V deveti doželi» in lepo zapeli dve, tri srečno izbrano točke. Spored je bil smotreno zaključen z nagovorom nadučitelja g. Zotterja, ki se je spominjal prestolonaslednikovega kr-fta, in z narodno himno, ki so jo nato zapeli učenci in učenke zadnjih dveh razredov. Lep uspeh je najboljša nagra-da za trud g. nadučitelju in gdč. učiteljicama Mikličevima, ki so znali s prireditvijo vzpostaviti nov stik med šolo in domom, obenem pa na enostaven na-' in rešiti težavni problem, kako preskrbeti ubožni šolski mladini danes tako drage učne knjige. — V nedeljo popoldne ob treh so prireditev ponovi. IZ ŠOŠTANJA. Na dopis iz Šoštanja v »Slovenskem Gospodarju« z dne 18. oktobra odgovarjamo kratko sledeče: S tem dopisom jo dobil članek »Orjune« o kaplanu Grilu priznanje o «šmarocanju» kaplana Grila pri raznih dobrih večerjah in vožnjah v VVoschnaggovem avtomobilu. Da so pri takih sestankih pri Woseh naggu ni razmotrivalo o narodnostnih yprašanjih, temveč povsem kaj drugega, jo jasno. Razmerje med kaplani in tukajšnjimi nemčurji rodi za klerikalce dober sad. Saj so ob času orlovskega tabora pomagali reševati Orlovstvo vsi tukajšnji nemčurji. Pri obhodu po mostu >o obsipavale s cvetjem »narodno Odo samo iz nemških hiš dlčtie nomčursko Rospo in gospodično. Na veseličnem prodoru je bila pripravljena izključno za r.emčurio tako zvana «\VoscIinasaova tri- buna* na. najTepsem prostoru, rtočlm Je bilo navadnemu orlovskemu ljudstvu dovoljeno prisostvovati veselici okoli tribune. Nemčurji so v družbi z zaslepljenim ljudstvom nanosili za ta izlet toliko skupaj, da so imeli Orli čistega dobička 400.000 kron, kakor pripoveduje šolski deci pri orlovski telovadbi kaplan Gril sam. Wosclinagg sam je prispeval v dolarju in naturalijah znatne množine, povrhu pa je še kupil Orlom bradljo in drog. Tudi to trdita naša «7.1 napredek ljudstva tako vneta in delavna dušna pastirja«. Članek v »Slovenskem Gospo- darju* Je pisan s takimi izrazi, Rakor si jih lahko privošči list pod zaščito poslanske imunitete. Boj, kl ga nam ponujate, sprejemamo. Imamo ua razpolago marsikaj iz življenja sedanjih in prejšnjih tuk. dušnih pastirjev. Vam pa gosp. Gril, Vam pokličemo v spomin incidont ob priliki pogreba pravoslavnega kape-tana Popoviča. Ob isti priliki ste zahtevali od naših ljudi preklio raznih napram Vam naperjenih predbne.ivanj in jim grozili v nasprotnem slučaju s tožbo. Preklica niste dobili, tožili niste kljub pozivu, da vložite tožbo. Borba za Reko it (Dalje.) SVET ČETVORICE NAČNE JA-DRANSKO VPRAŠANJE. - TRUM-BIČ. — ORLANDO GA NOČE VI-DETI. Tačas, ko so se v ameriški delegaciji razvijala opisana nasprotstva, so I.ahl pri vsaki priliki neprestano ponavljali svoje argumente in zahtevali, nal se o njih takoj razpravlja. Tako se Jo Svet Četvori-ce poleg francoskega problema lotil tudi Jadranskega in siccr dne 3. aprila, rav no na dan, ko je predsednik zbolel. Or-lando jo bil kakor od strele zadet, ko ]e izvedel, da so njegovi tovariši predlagali, naj se pritegne tudi Hrvat Trum-bič, 'kot zastopnik nasprotne stranke. Besen ie Orlando stopil v ozadje. V pismu predsedniku Wilsonu le razložil svoje vzroke, zaka] noče prisostvovati Trumbi-čevemu zaslišanju, in je zopet trdil, da nimajo Slovenci ln Hrvati prav nič več pravice za debato o svojem slučaju pred svetom Cetvorlce, »kakor kterikoli drut;! sovražni narod*. Spopad od 3. aprila je pomenil zadnji udarec, ki jc vrgel predsednika na bolniško posteljo. Ko je zopet ozdravel, je zadnja obupna borba s Fran cozi zahtevala vso njegovo silo in pozornost. ITALIJANSKA VSILJIVOST IN PROPAGANDA. Tudi med vsem tem časom so Lahi neumorno nadaljevali svoje intrige. Baš sedaj so najbolj pridno delovali skupno z Amerikanci v odborih za terltorijalna vprašanja. Jasno so sc zavedali, da |c vse odvisno od premembe VVilsonovcga mišljenja in niso opustili nobenega sredstva da to dosežejo. Nikdo ni bil varen pred njihovo vsiljivostjo, da je le bil v kakršnikoli zvezi z ameriško dclcgacijo. Oblegali so naš (t. 1. ameriški) tiskovni urad, ker jim jc njihov občutek povedal, da je njegov šef gotovo zelo zaupen z Wilscnom. Razven tega pa jim jc bilo prav mnogo do tega, da bi ameriško časopisje obravnavalo njihov položaj. Znano lc bilo tudi, da so si bili kupili podporo izvestnih francoskih listov. Sploh so bili ncizcrpnl v iz-umllcnlu novih manevrov. Pričeli so govoriti, da pojdejo domov in da noj sc konferenca prekine. Umaknili so sc pa takoj, ko so bili opozorjeni na gospodarske posledice resničnega preloma z Zc-dinieniml Državami, od katerih so baš pričakovali nova posojila. ITALOFILSKI HOUSE PROTI VVIL-SONU IN NAM. — ORLANDO ZA- DRŽUJE DELO KONFERENCE. Razcep ameriških izvedenccv v komisiji se mora brez dvoma pripisovali oboistu Houseu, ki le vedno zagovarjal popuščanje napram Italiji. Stalno ie liaglašal, da je to potrebno, «da se reši Zveza narodov«, Prepad, ki je med WHsonom in Houseom že obstojal, se je še razširil. Višek pa je bil dosežen dne 13. aprila z odločitvijo, da naj se Nemci povabijo v Versailles. Orlando je silno ugovarjal. Spoznal je, da ie Wilson sedaj vendar prišel do sporazuma s Francijo in da jc mir z Nemčijo neposredno pred zaključkom. Z njim pa bi mu bila odvzeta vsaka možnost za nadaljno mešetarenje, ker bi ne bilo nobenega takšnega spora več, pri katerem bi Italija mogla trgovati s svojo podporo eni ali drugi stranki. Zato je še istega dne Orlando poslal VVilsonu pismo z Izjavo, »da je sedanji nervozni napetosti kriv utis, da so mirovni pogoji za Francijo sedaj že dokončani, oni za Italijo pa še vedno ne». Zato ul hotel pristati na vabilo Nemčiji, dokler ne bo končana razprava o italijanskih zadevah. V zvezi s tem pismom je drugi dan (14. aprila) imel Orlando dolg razgovor z VVilsonoiu, in sicer na temelju važnega prezidentovega niemoranda, v katerem je \Vilson liaglašal svojo namero, da bo nepreklicno vztrajal na svojih 14. točkah, kot podlagi za sklenitev miru z Avstrijo. WILSONOVA ODLOČNOST GLEDE REKE. Ravno tako je vstrajal na skrajni iztočni meji italijanske ekspanzije, na ta-kozvanl Wilsono\i liniji preko Istre, kakor so jo v januarju priporočali ameriški izvedenci. Glede Reke pa je predlagal, naj poslane luka mednarodna, ki pa nal bi vživala znatno mero resnične avtonomije. V toliko jc popustil celo vkljub nasvetu petih izvedencev, ki so podpisali memorandum od 4. aprila. V ostalem pa je predsednik vztrajal na pogojih, kakor so jih ugotovili ti izvedenci, iu Rojiti jedro je bilo, da nal se Reka tudi priključi carinskemu sistemu nove Ju-goslovanslic države. ORLANDOV PROTEST. Čim je Orlando videl ta memorandum, jc žc tudi izjavil, da je povsem nemogoče vzeli ca za tcmeli sporazuma, ker ta ?» memorandum ne daje Italiji Dalmacije, jadranskih otokov in dela Istre in ker tudi govori glede Reke o nedopustnih svo-bodščinah. Izgledalo je, da se te diference sploh nc dajo premostiti. Končno je pa Orlando vendar pristal na vabilo Nemčiji, ker mu jc predsednik obljubil, da se bo še enkrat posvetoval s svojimi Izvedenci In da bo kar lo mogoče žurno spra vil italijansko vprašanje na posvetovanje in odločitev Čctvorlce. ZOPET ITALOFILSKI PREDLOGI HOUSEA. Izgleda, da je po tem razgovoru predsednik, ki je bil preobložen z drugimi zadevami, izročil to zadevo oberstu llou-scu. Možje, katere ie poklical Housc, so v vsem stali s svojimi simpatijami na Ita lijanskl strani. Razvili so različne projekte, kl so pa vsi po obliki in obsegu pomenili popuščanje Italiji. Eksperti za terltorijalna vprašanja so bili sedaj vabljeni samo, da pomagajo izdelati podrobnosti teli Houseovih načrtov. Iz tega dar-mara se je končno izobličil načrt, naj bi Reka prišla pod italijansko nadvlado, uprava pa nal bl se preiwsla na poseben odbor Zveze narodov. Sllčno upravo so si izmislili tudi za Dalmacijo, kjer pa naj bl se po preteku desetih let izvršil plebiscit. Tudi nadalje je oberst Housc pridno vodil svojo kompromisno politiko, da reši Zvezo. NOV MOŽAT NASTOP AMERIŠKIH IZVEDENCEV. — WILSO-NOVA DEFINITIVNA ODLOČITEV: REKA JUGOSLAVIJI! Da razčisti položaj, so sc zopet zbrali izvedenci za jadransko vprašanje pod vodstvom drja. Isaiali Boumana, šela te- ritorialnih specljallstov, ln so naslovili na predsednika novo Izjavo. To pismo z dne 17. aprila |o temeljilo na fimdatnen-talnlh mirovnih načelih ln je ponavljalo \Vlls0110ve lastno na prvem francoskem potovanju Izgovorjene besede: «Povejte mi kal le pravo, in zato pravo se hočem borith. Izvedenci so iznova Izjavili, kaj smatrajo za pravo, vsaj glode Reke. Uveljavili so: »Nikakršnega političnega ali gospodarskega umetnlčenja s svobodno Iuko ali sllčnlm! Po našem mnenju je edino ena pot, da se popravi Jugoslaviji storjena krivica, — storjena s tem, da bi ktera-koll druga velesila zabranlla, da bi Reka 110 postala integrujuč del jugoslovanske organizacije.« Dostavili so: dobi Italila za svojo podporo Zvezi narodov nadvlado nad Reko kot nagrado, le s tem ponižala Zvezo na svol lastni nivo. To bl bila koalicija, sklenjena v svrho, da se zavaruje krivica.» Oeneral Bliss je bil navdušen nad postopanjem teli šestih ekspertov In jc pregovoril \Vliitea In Lansinga, naj /. njim skupaj napišeta slictio spomenico. Oberst llouse je napel še zadnje sile v prilog svojemu kompromisnemu načrtu, toda ostali trije pooblaščenci so meinorial menda podpisali brez njega ter ga poslali predsedniku. Pismo Izvedenccv jc predsednika globoko ganilo. Odgovoril jc: 18. april 1919. Ljubi dr. Bowman! Z globokimi občutki sem sprejel In prečital pismo, katero ste mi včeraj glede na italijanske jadranske zahteve pisali VI, g. Johnson, g. Lunt, g. Seymour, g. Day iu g. Young. Ni mi treba povdar1 jati, da so Vriše mnenje krile z molim lastnim Instinktom. Globoko sem Vam hvaležen vsem šestim, da ste tako podprli mojo sodbo v stvari, kateri pripisujem največjo važnost ravno tako, kakor VI sami. Prisrčno udan, Vaš \Voodrow VVilson. Istega dne )c predsednik Imel daljše posvetovanje z ostalimi ameriškimi mirovnimi komisarji, in vsi llouscovl kompromisni predlogi so padli v vodo. Predsednik sc je odločil, da bo vstrajal na svojem memorandu z dne U. aprila, — in Je naznanil svojim zaveznikom, da Italijani »z njegovim soglašanjcm Reke ne dobe in da 011 sam ne prizna Londonske pogodbe». (Daljo prihodnjič.) Padec dinarja S svojega najvišjega letošnjega stanja v Curihu v višini 6.875 je padci v sredo dinar nenadoma na 6.775, v četrtek dalje na 6.65 In včeraj na 6.50. V istem razmerju Jc naraščala deviza Švica v Zagrebu. Kdor jc stalno zasledoval zagrebška borzna poročila, jc lahko opažal, kako včasih prav malenkostni povod upliva na razvoj deviznih tečajev, in jc obenem prišel do prepričanja, da ta nenadni in hitri padcc dinarja ni opravičen v tre-notnem stanju našega gospodarstva. Siccr jc res, da radi dcflacijske politike, od-nosno po njej vstvarjene umetne denarne krize trpi naše gospodarstvo in deloma cclo Izvoz, kar povzroči lahko v bodočnosti težko rcakcijo, vendar pa je ravno te dni, ko sc je dinar krepko popravil in so sc tudi cene že pričele ravnati po vred nosti denarja, bilo opažati lahno omiijc-nje denarne krize. Jasno jc torej, da jc padec dinarja povzročila špekulacija, ki pa gotovo nima izvora na zunanjih trgih nego ravno v Zagrebu, kjer je naenkrat prenehala ponudba deviz, dasi je brez-dvomno dovolj deviznega materijah v rokali. Dinar je do zadnje višine narasel lc deloma rudi naše denarno krize, temveč bolj zaradi močnega povpraševanja Inozemskih uvoznikov po našem ' denarju. Našim izvoznikom zlasti žitnim, kakor jc podoba, porast dinarja ni konveniral, ker so morali znižati cene, kar se jc opažalo predvsem pri žitnih cenah. To stanje jc bilo pač povod, da gotovi izvozniškl krogi nc ponujajo deviz in hočejo s tem izzvati močno povpraševanje ter temu sledeče oslabljenjc dinarja. To so jim je, žal, že posrečilo in je bilo te dni na zagrebški borzi nervozno nakupovanje kljub denarni krizi. Sele včeraj, ko jc Narodna banka nastopila z večjimi količinami, se jc nervoznost nekaj polegla. Ni potrebno, da ponovno povdarjamo, da tudi letošnje najvišje ocenjevanje dinarja na zunanjih trgih še ne odgovarja pravi vrednosti našega denarja. Dcflacij-ska politika, ki z umetno vstvarjeno denarno krizo duši naš gospodarski razmah more končno voditi do uspeha le, ako se dinar stabilizira na prllično odgovarjajoči višini. Cene bi se temu ocenjevanju morale prilagoditi, kar bi zahtevalo manj denarja v prometu. Seveda, dosledna dc-flacljska politika pa se v naših razmerah gotovo še ne da izvajati. Najprej naj sc sploh zabrani dajanje kreditov državi, ki je slab plačili!;, kajti edino to tlači vrednost dinarja, dočim privatni krediti, kl se dajejp v produktivne svrhe, krepijo gospodarsko življenje. Sedanje padanje dinarja je po našem mišljenju lc prehodno, ker ne temelji na stanju našega gospodarstva. Zato obstoji tipanje, da bodo prihodnji teden devizni tečaji na naših horzah zopet nižji. Tržna poročila NovosadsUa blagovna borza (26. t. 111.) Pšenica: baška, 79 — SO kg, 100 odst. kasa, 3 vagoni 325: 79 — 80 kg, dupllkat kasa, 3 vagoni 335; banatska, 79 — 80 kg Zcnta, 327.5. Ječmen: 68 — 69 kg, ponudba 265. Oves: baški, 1 vagon 220; bajki, duplikat kasa, ponudba 225. Turščica: za dccember, 62 vagonov, 235: baška za marc-april, duplikat kasa, 20 vagonov 235 — 237.5; v storžih, ponudba 255. Fižol: beli, baški, ponudba 540; beli, baški, duplikat kasa, 1 vagon 530. Moka: baza »0» 527.5. Otrobi: v jutlnih vrečah, 1 vagon 135; v papirnatih vrečah, 1 vagon 130. — Tcndenca nespremenjena. Zagrebška blagovna borza (26. t. 111.) Pšenica: 80 kg, Oajdobra, blago 330. Turščica: baška postaja, blago 250; Zagreb, blago 285. Oves: rešetan, franko Zagreb, blago 250. Moka: baza «0», baška postaja, blago 540; baza «0» s, franko vagon Zagreb, denar 505. Tcndcnca nespremenjena. Dobave Dobava dlet in oblilčev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl sc vrši 10. novembra ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov raznih dlet in približno 350 komadov raznih obljlčev. Dobava mila. Pri ravnateljstvu državnih žclcznic v Subotiei sc vrši 9. novembra ponovna ofcrtalna licitacija glede dobave 1500 kg belega milu za pranje. Dobava svedrov. Pri ravnateljstvu državnih žclcznic v Subotiei sc vrši 10. novembra ofcrtalna licitacija glede dobave 56 zavojnih sredrov za razpornike. Dobava žag 111 sredrov. Pri ravnateljstvu državnih žclcznic v Subotiei se vrši 10. novembra ofertalna licitacija gle- de dobave kovinskih žag ln plinskih zavojnih svedrov. (Predmetni oglasi so v trgovsIU In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.) Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo. Iz Zagreba poročajo: Kakor .'e znano, bi morali delegati, ki so določeni za pogajanja gledo trgovinske pogodbo z Avstrijo, imeti '20. oktobra konferenco 7. gospodarskimi krogi v Zagrebu in nato v Ljubljani. Sedaj pa so doznava. (ia bosta delegata gg. dr. Todorovič in Savič odpotovala direktno na Dunaj in so tako konferonei 110 bosta vršili. V zagrebških prlvrednlških krogih vlada zaradi toga norazpoloženje in tudi nozado-voljnost s sestavo delogaeijo, ki 110 pozna prečnnskih razmer. — Carinska povišanja. Kakor poročajo iz Beograda, so bodo »o tekom tega meseca povišalo carinske postavke za okicglo 150 predmotor. = Možnost Izvoza hmelja v Belgijo, Belgija uvaža vsako leto veliko množino hmelja za svoje pivovarno. Opozorjeni na to, da ;o pridelek hmelja v Jugoslaviji teko velik, da so izvaža, žolijo belgijski pivocarnarji stopili v stik z našimi hmeljarji. Vsi hmeljarji, ki imajo na tem interes, naj pošljejo natančn« ponudbe 7. navedbo cen plačilnih kondi-eij, dobavnega roka, natančnimi navedbami o krajevnem poroklu hmelja ter vzorci na belgijski konzulat v Ljubljani (v pisarniških prostorih velesejma). — švicarska sekcija Zveze hrvatskih iudustrijcev je imela dno 20. oktobra sejo, na kateri io spričo veliko denarna krize in zavlačevanja plačil sklenila poostriti piodajno kondicije. — Izvoz preko Soluna je znašal od 18. do 20. oktobra: r> vagonov pšenice, 2 vagona hrušk, 1 vagon semenja, 1 vagon drv za kurjavo, 13 vagonov desk, 5 vagonov oglja, 21 vagonov fižola, 85 vagonov krompirja, !> vagonov dožio za sodo, .1 vagoni opeko, 1 vagon konj, 2 vagona volov, 42 vagonov ovac in koz, 12 vagonov sira, 4 vagoni jabolk, 3 vagoni suhih češpelj in 4 zaboji opija. — Nabava soli In petroleja v Rumu-nljl in Poljski. Uprava monopolov j« sestavila komisijo strokovnjakov, ki j« odpotovala v Rumunijo v svrho nabave soli in petroleja, lz I!umunije odpotu;» komisija v isto svrho na Poljsko. = Delnice Hrvatsko-slavonske liipote. karne banke na dunajski borzi. Z Dunaja javljajo, da so nameravajo na tamoš-nji borzi uvesti delnice omenjene b\nko. — Naša živina na dunajskem trgu. Na dunajski trg prihaja žo daljo časa zelo mnogo naše živine, zlasti svinj. Na zart-rjom svinjskem sojmu na Dunaju je bilo okrog (i I odst. vseli prignanih svir.; iz Jugoslavije, večinoma iz Vjjvodlno i« Srbijo. Tudi ste čilo goved je ua dunai škili sejmih 7. govejo živino vedno ve liko. Nova nemška zlata novčanica. Nemško časopisje javlja, da ;o nemška drža.na vlada sklenila spremembo bančnega z,ikona. Po novi naredhi jo Državna banka upravičena izdajati zlato nov-čanico. Kritjo bi obstojalo po eni tretjini v zlatu in devizah, po drugih dveh tretjinah pa v trgovinskih menicah, glasovih se na zlato marke. Končno naj dobi Državna banka tudi pravico, da vzame iz prometa gotovo serijo sedaj kro-žečih plačilnih sredstev. — Izvoz madžarskega žita v Švico. !■/. Budimpešto poročajo: Po dogovoru, ki je sklenjen s Švico, so jo doslej izvozilo iz Madžarske v Švico 3300 vagonov žita. Žito so prevaža do Dunaja po Donavi, a od Dunaja do Buclisa po železnici. — Fakturiranje v zlatu v Madžarski jo zabranjeno in jo bil to dni neki bu-dimpeštanski tvomičar kaznovan z občni no globo, ker jo vodil račune v dolarjih. Padec poliske marke. V zadnjei-času tudi poljska marka stalno izgubljava na vrednosti. To padanje poljsko moiko jo deloma v zvezi s katastrofo nemške marke, največ pa jo kriva zlu velika inflacija. Obtok bankovcev v Poljski narašča, neprestano in je dosegel dno 30. septembra 11.197.74 milijarde mark. Drugače pa se stanje gospodarstva v Poljski stalno boljša in zato končno no bo težko stabilizirati poljsko marko, ako bodo na vodstvu države dovolj spretni krmila rji. ITSTšHM Ta to! 87 Pilou je namreč vedno imel navado, predno se je lotil kake res težke in nevarne naloge, da je godrnjal, robantil in mrmral, kakor da mu ui nič kaj pogodi. In ko je tako platonsko zadostil svojemu, recimo, samoljubju in lenobni naravi, ko je ugotovil težkoče, ki jili mora prostati, in nevarnosti, v katere se mora podati, se je vrgel na dolo s tem večjo hladnokrvnostjo in odločnostjo, veseloč so že vnaprej gospodarjeve pohvale po doseženem uspehu: kajti hrabri dečko je bil naivno slnvo-hlenen in otročjo nečim^rn, da je človeka kar ganilo. Sezuje si platnene copate, jih obesi okoli vratu ter pravi: »Dobro, pa pojdimo, bog i bogme!* »Saj tudi ni druge poti,» odvrne mirno Sainclair. »Prav imate! Na svidenje torej, gospodar! Na svidenje, stari!» Sainclair in Corsat mu stisneta roko In oba sta ginjena. Pilou odido na levo proti razpoki, ki mu jo je pokazal Nyctalope. Gospodar gleda za njim; s strastno pozornostjo sledi vsnki Piloujevi kretnji. Corsat ne vidi drugega kakor nekaj temnega, ki se počasi pogreza v vseobčo črnino ogromne skale. V razpoki plezati jo bilo Pilouju Igrača. Tudi čo bi bila špranja gladka kakor steklo, bi si znal pomagati: oprl bi se z nogami in rokami v skale in sc počasi vzdigoval. Toda narava ne ustvarja kakor Človek: tudi ta zaseka je bila pobia zob in vdolbin, ki so vrlo dobro služile Pilouju pri plezanju . . . V dvajsetih sekundah je na vrhu razpoke. Z levo roko so prime za rob skale, levo koleno opro v malo izdol-bino, z desnico pa išče štrlino, o kateri mu je govoril gospodar. Kmalu io najde, se obesi z desno roko nanjo, da preizkusi njeno trdnost in jedva se vzpne, je žo na njej s trebuhom in prsi. Zdaj se težkoče šele prično. Pilou ue vidi ničesar, prav ničesar. Nebo je jasno, a noč tembolj temna in tudi megla je že vstajala. Ogromna pečina se je izgubljala v temi. Pilou uvidi, da se na oči ne more več zanašati. ♦Bog i bogme!* mrmra v zobe, »če se ti no posreči, ne prikaži se več pred gospodarjeve oči! . . . Ona ženska, ki jo ljubi že od davna — jaz je sicer še nikdar nisem videl — čisto gotovo je ona v tem gradiču ... To se pravi, da moram na vrh in privezati vrv, pa makar da pri tem padem in so razletim na kosce . . . vražja stvar to! . . . Prvič se nahajam v taki zagati, da sem navezan popolnoma sam naso ...» Med samogovorom tipa slepo s prsti nad glavo in išče, kam bi se lahko oprijel. »Oho, luknja! . . . hm, ni bogzna kako velika ... E, da se le z dvema prstoma oprimem, pa bo dobro . . . Tako, malo višje smo že. Le naprej!.. In začel se jo v tem boj, miren, tih in počasen a veličasten boj človeka proti privlačnosti zemlje, proti sovražnosti strmine, proti neprivlačnosti med človeškim telesom in navpično skalno steno. V temi? Ne! Kajti Pilou so je dobro zavedal, da mu slede Nyct:i-lopove risje oči, ki ga opazujejo in sodijo! Z rokami in nogami, z rameni in s stegni, s komolci in koleni, s prsi in s trebuhom, z vsem svojim trupom, vitkim in težkim obenem, prožnim in žilavim išče in tipa, se pritiska, oklepa, naslanja, obeša, oprijema, išče ravnotežja, se vrpenja in pleza — počasi in previdno, enakomerno dihajoč in s preračunanimi kretnjami . . . Višje, vedno višje . . . Ura mine. Pilou začne zopet sam sebi govoriti. »Glej, glej, terasa! Torej smo že osemintrideset metrov visoko! Tu blizu morajo biti ono stopnico ... Ne smem se niti s prstom dotakniti stopnic, vse-kanih v skalo ... Če bi imel nrsreco in bi bila prav tista, ua katero bi stopil. spojena z elektriko! . . . Nič čudnega, kaj takega se jo že no enkrat zgodilo, bog i bogme! . . . Kaj pravim enkrat, takih nesreč kar mrgoli . . . Fa vendar, vrag me vzel, malo počitka bi mi vrlo priialo ... pet minut . . . O, poglej no, poglej... mal pomol... nekoliko visi sicer... toda dovolj širok, da se malo zleknem na hrbet... tako... kaj pa potem? Dajmo, premi- slimo! Treba dobro preudarltl.., No, potom vstanem in bom skušal otipati karkoli, da se vzpnem preko te vražjo terase in izognem zahrbtnih stopnic... Tako, ta bo prava!... O, kako se prileze malo počitka... Kam bomo neki pritrdili laso?... Ta pomol bi lahko izborno služil za prvo etapo. Gospodar iu Corsat bi si sedč odpočila... Toda kam obesiti laso? Škoda, da meri samo šestdeset metrov... do vrha pa je stopet metrov. Torej je treba vsekakor še ene postaje... In ta tu ni niti preveč visoko, nad menoj je še najmanj sedeminšestdeset metrov, laso pa bo meril, ko bo pritrjen, komaj osem-inpetdeset metrov, največ devetinpet-deset,.. Vražja stvar to! Preteklo l>o še več kakor eno uro, preden bom spet jedel bujabeso1)... Te ml manjka, pošteno manjka, odkar hodimo po tej prekleti deželi... Tako, za zdaj dovolj počitka!« Pilou vstane in tipa nad seboj. Skala nad njim je visela čez stopnice kakor kak obok. In ko tiplje z rokami okrog ozkega prizidka ob robu stopnic, ki so brez ograje in držajev, iščoč s prsti na levi in na desni lukenj in robov, da bi se povzpel, odreveni od začudenja. Skozi majhno štirioglato odprtino v skali pod obokom se jc nenadoma zasvetila luč, tik pred njim! Njegov obraz ni bil oddaljen od to nenadejane line nič več kakor za širino stopnic ... Toda Pilou ni ostal dolgo tako otrpel. Ko zagleda v lini človeško glavo, se mu takoj povrne hladnokrvnost. V glavo mu šine misel na brczslišni revolver, bliskoma ga potegne izza para, nameri . . . človek v lini se zgane in dela nekaj z rokami: iz line prileti zanka, objame Pilouju glavo, mu zdrkne preko ramen, se napne — v tem trenutku pritisne Pilou na petelina . . . Človek v lini odpre na široko oči, zazija, iz ust mu bruhne val krvi, in pado kakor posekan. Pa tudi Pilou izgubi ravnovesje, vrže ga nazaj, zaman Ion z rokami, da bi česa oprijel... začne padati, zanka mu pritisne roke ob trup, napeta vrv pa drči ob pomolu, na katerem je prej j Pilou počival. »To je smrt!...» se utrne v Tilouju. i *) Bouilic-abaisse liokaka ribja juha,; narodna jed Provansalcev. »Zbogom sveti ...» In v teh strašnih trenutkih, ki so mu dolgi kakor leta, čuti kako težko je umreti, če je človek mlad, močan in zdrav, in spozna vso bolet neskončnega brezupja. Nyctalope s svojega mesta ni mogel videti line, videl pa je žarek, ki je šinil odnekod, videl je zanko, ki jo ovila Pilouja, videl je kako Pilou pada . . . »Pozor, Corsat! Stopi som! Daj mi roke! Pilou pada!» Burgundec uboga, ne da bi razumel. Lo zadnji besedi sta mu jasni. In ko prileti Pilou iz višine sedemintridesetih metrov, ga prestreže prožna vzmet štirih močnih rok, s katerimi sta ga Sainclair in Corsat ujela. Vsled silnega padca se jima roke upo-gnejo in oba klecneta drug proti drugemu na kolena in med njima obleži Pilou kakor mrtev. »Na tla!» za-šepeta Nyctalope. »Poglej gor in mi povej, če je še luč . . . Jaz sc bom pobrigal za Pilouja, če je še živ. Da se malo pomiriš, poslušaj, kaj ti povem: Pilou je privezan na vrv, in ta vrv mora biti nekje pritrjena iti se jo počasi odvijala . . . drugače bi nama Pilou polomil pri padcu roke, on pa bi so ubil . . . Mislim, da mu ni hujšega kakor malo omotice . . . Ubogi dečko! . . . Kako krčevito drži brovning, niti v omedlevici mu ni zdrknil iz rok ... In vse se jo zgodilo brez najmanjšega glasu . . . Živ je, Corsat, živ! Brž ruma sem! . . .» Corsat vzame iz torbo malo aluminijasto stekleničico prevlečeno s klobu-čevino in odvije zamašek. Pilou izpije na dušek skoro vse. Nato odpre oči, se strese, opre na komolec in naenkrat poskoči na noge. »Mir, Piloti!« pravi Sainclair, »no gani se! . . . Da, revolver sem shranil jaz. in tudi zanko sem ti odvzel, ki te je zgrabila . . . Vrv ti jo rešila življenje . . .» »Torej, gospodar . . . nisem mrtev?« »Mislim, da ne! . . .» »Boga mi svetoga, ne bi bil mislil..» V petih minutah se Pilou toliko opomore. da lahko pove, kaj so mu jo zgodilo. Nato pristavi: »Ker je vrv z zanko zadrževala moj padec, in ker še visi, mora biti nekam tam zgoraj pritrjena! . . .» »Morda bi se dalo ceI6 po njej splezati gor . . .» »Sijajna misel!» »Dobro bl bilo prej preizkusiti . . «Seveda!» Sainclair ne reče ničesar, torej ni bil nasproten tej misli. Burgundec in Provansalec otlp?.vara vrv, in jo nategneta, dokler nj pojmi, noma napota. Nato se pomalem ibe. šata zanjo, in ko vidita, da drži, se obesita z vso težo. Vrv se ne utrga. »Zdaj bom pa jaz plezal,* pravi Corsat. »Ne, vrsta je še vedno na moni,» od. govarja Pilou, »moja naloga še ni do. vršena in . . . gre za mojo ča-st.» »Čast ne igra nobene vloge,» ugo. varja vneto Corsat, pa vendar tako tiho, da ga nobeno nepoklicano uho ne more čuti. »Tam gori tiči nevarnost, potrebna je predvsem moč. In to >,sm jaz.» »Ne,» se razgreva Pilou, »za vraga ne! Treba je vendar osemintrideset metrov visoko plezati po gladki vrvi, za take stvari je pač treba precejšnje spretnosti.* »E, jaz grem!* »Kaj še!* »Umakni so!» »Ne jaz, ti . . .» »Mir, mir, dečka!... Treba je moCl, spretuostl in preudarka, vsega skupaj. Tam zgoraj so popolnoma nove okoliščino in treba bo iskati, odločevati, ukazovati in delati. Torej bom plezal prvi jaz, vidva pa bosta držala vrv napeto. Za menoj pride Corsat, ker utegnem najprej rabiti njegovo moč, Pilou bo pazil na vrv in bo splezaj zadnji, ker je treba res precejšnje spretnosti pri plezanju v take višine po zibajoči se vrvi, ki je nikdo ne drži. Tako bo najboljše.* Kadar je izpregovoril Nyctalope, j« bilo vselej konec prerekanja, in tudi zdaj obmolkneta oba. Nato zgrabita vrv in jo napneta. Morala je biti res močna in trdno privezana, da se ni utrgala pod težo dveh korenjakov. Sainclair jima skoči na ramena, zgrabi za visečo vrv in začne plezati j>očasi. umerjeno, oprijemajoč so v ritmičnem tempu z rokami in z nogami. Lahko bi si olajšal plezanje s tem, da bi se opiral z nogami ob skalnato steno, toda pomislil je, da se lahko od-kruši kak kos skale, ki bi ga izdal veled ropota. (Dalje Jutri.) natančn Ifelene po strok . ceno Pravilna 1 '"ozematvaj ©3fer»iba točno ln po solidnih cenah anončna In reklamna družba 3 o. z. Podružnica BEOGRAD Vaslna ulica 21 Centrala LJUBLJANA Kongresni tre 3 M ' Al. .1.*. ,1! i i. aH 1 A. l J Li . I. ii . I i 11 i J ti.iil. 1 iU.'. i.* J.HK * 1' V iil i . H.Al'1 A.i 1AI J.ll ima vedno v zalogi večjo množino pečarija 5359 MenpS, Elouenlja (SHS) po maj nižjih cenah ■ -.: Vzorci in barve po izberi. ===== Postrežba točna in solidna. Delililm sanica: Din 25,01010'- ljubljana ^dunA.jska cesta 111 Brzej Skupne f8Z8fi6! noti Di!) 20,^00.000"— Bralec, tatje, Gorita, Kranl, MarTfoorf Me»howlž,CNowl Sad, Ptuj, Sarajevo, Spili, Trat.__ cucucuctJGiSOJ^c.sasoi lE-srjpaiajje -sr s e bančne posle najkulan t m © .i e CK2.o se pr v Mariboru 8 minut od glavnega kolodvora, 9 tremi stanovanji, lepo zaprto verando, vrtom, vse v najlepšem stanju. V hiši je vodovod in olektrika. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Maslflv pove Podružnica „Jutra", Maribor. 5561 JEHTOL ]|» J & MIl po najvišjih cenah star zlat in srebrn staro zlatnino in srebro tudi v kosih in drage (žlahtne) kamene zlatar in juvelir Cili poziv. da vrueio zeiulio. ki so si jo prilastili ob prevratu, pa sn so pozivu uprli. Na Visu je okrožni načelnik moral poklicati na pomoč vojaštvo, ki jo šiloma napravilo red. * Beg naših državljanov iz Nemčije. V Nemčiji je zaposlenih veliko število naših kvalificiranih delavcev v rudnikih in različnih industrijskih podjetjih. Vsled sedanjega kritičnega položaja naši državljani sedaj trumo-ma zapuščajo Nemčijo in so vračajo v domovino. Vsi naglašajo, da so razmere v Nemčiji obupne. Od vsakega Nemca so čujejo besede: »Nekaj s« bo zgodilo, kaj pa sami ne vemo!« * O samomoru bivšega podpredsednika Jadranske banke Bogdanoviča pišejo vse italijansko in jugoslovenske novine. Zagrebški »Večer* pravi: Pokojnik jo bil doloma predsednik, deloma glavni voditelj premnogih velikih podjetij, kakor Borghi & Cie., Balkan, M. Truden. Ta podjetja so vsled poloma Jadranske banke prišla v krizo, koje nekatera niso preživela. Razon tega je bil Bogdanovio kot vpliven mož v narodnem pokretu največ eksponiran radi tega, ker so vsled poloma Jadranske banke v Trstu mali vlagatelji (op. ur. list misli tu očividno na male delničarje) vse izgubili in so potem apelirali naravnost na njega. — lz Trsta nam o vzrokih tragično smrti gosp. Bogdanoviča še poročajo: V soboto sta obiskala gosp. Bogdanoviča dva odposlanca ljubljanske Jadranske banke, ki sta imela ž njim jako burno konferenco. Gre za ogromne izgube pri konkurzu tvrdke Borghi, ki znašajo okrog 15 milijonov lir. K temu je prišlo še to, da je velo-tvrdka M. Truden v posebnem cirku-larju naznanila gospodarskim interesentom, da jo odvzela A. Bogdanovi-ču prokuro, akoravno jo bil pokojni solastnik podjetja. Tudi ta cirkular je v zvezi s kritičnim stanjem tržaške Jadransko banke. Dvomljivo jc, ali se bo iz Bogdanovičeve zapuščine banka, ki ima velike angažmano napram svoji ljubljanski, odnosno beograjski posestriml. mogla vsaj deloma kriti. Bogdanovičevo premoženje je namreč žo pred dalj časa prešlo na njegovo soprogo. Kakor je ugotovljeno, so je gosp. Bogdanovič ustrelil stoječ na skali tik morja. Truplo je padlo v vodo in valovi so ga odnesli nekoliko od brega. — Pogreb pokojnika so je vršil povsem tiho. Udeležili so se ga mnogi, ki niso pozabili, da je Ante Bogdanovič v svojih srečnejših letih si stekel mnogo zaslug za občo narodno stvar. * Himen. V Mokronogu se je predvčerajšnjim poročil vojaški avditor g. Joško Kovači« z gdč. Vido llclcrle, učiteljico v Mokronogu. * Smrtna kosa. V Ljutomeru jo predvčerajšnjim umrl tamknšnji dekan Josip Ozmce na posledicah sladkorne bolezni. Pokojnik je bil svojedobno deželnozbor-ski poslanec na štajerskem. Star je bil šole 57 let. — V Spodnji Šiški je po daljšem bolehanju umrl 291etui šofer gospod Mihael Zdolšek, ki zapušča ženo in enega otroka. Pogreb se vrši danes, v soboto ob 2. uri popoldne lz hiše žalosti (Celovška cesta št. 80). »Zveza šoferjev za Slovenijo* poživlja svoje člane, da se pogreba polnoštevilno udeleže. * Smrtna kosa. V Lovrani je po dolgi in težki bolezni umrla v visoki starosti 80 let mati našega književnika Car Emina. * Volitvo v zdravniški Bosvct pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu se bodo vršilo v najbližjem času. V smislu zakona za zavarovanje delavcev bo ta sosvet posvetovalni organ ravnateljstva glede skrbstva za zdravje zavarovanih članov in bo štel dvanajst rednih članov in dvanajst namestnikov. Aktivno in pasivno pravico imajo vsi zdravniki okrožnih uradov in blagajn za zavarovanje delavcev. Po sporazumu med osrednjim uradom in zdravniškimi organizacijami bodo kandidatno listo predložili zdravniki osrednjega urada v Zagrebu. Kandidati so razdeljeni sledeče: Zagreb dobi štiri člane in štiri namestnike; Hrvatska, Slavonija in Medjimurje enega člana in enega namestnika; po dva člana in dva namestnika dobita Srbija in Slovenija; po enega člana iu enega namestnika pa dobe Dalmacija, Vojvodina ier Bosna in Hercegovina. Odbor zveze blagajuičnih zdravnikov za Slovenijo je določil kot kandidata v ta sosvet doktor-Ija D. Bleivveisa, šefzdravnika OUZD. in dr. Ivana Zajca, blagajniškega zdravnika ! v Ljubljani, za namestnika pa dr. R. Bergmana, zdravnika v Žalcu in dr. Hudeli sta, zdravnika v Brežicah. * Državni sanatorij v Topolšici. V državnem sanatoriju v Topolšici že delj časa občutno primanjkuje prostorov, zalo se nevpoklicani bolniki no sprejemajo. Prošnje za sprejem je nasloviti na vodstvo državnega zdravilišča v Topolšici, pošta Šoštanj iu priložiti zdravniško izpričevalo po vzorcu, ki se dobe pri vodstvu sanatorija in pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. Bolniki, ki ne morejo plnčevati popolnih oskrbnih troškov, morajo priložiti uradno potrjen izkaz o svojih imovinskih in pridobitnih razmerah. * Pokojninsko zavarovanje nameščencev. cUradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki naredbo ministra za socijalno politiko, s katero so izpreminjajo plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo, nakar so opozarjalo interesenti. * Porotna zasedanje t Ljubljani. Zadnjo letošnje porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani prične dne 10. decembra. Za predsednika porotnega sodišča je imenovan dr. Oton Papež, za namestnika pa višjesodni svetnik Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser bi dr. Ivan Mo-dio ter deželnosodnl svetnik dr. Pavel Skaberne. * Novo dopisnice. V kratkem pridejo v naši državi v promet nove poštne dopisnice. Nove dopisnice nosijo podobo kralja Aleksandra. Izdelane so bile na Dunaju. * Nor občinski gerent t Trbovljah. Za novega občinskega gerenta v Trbovljah jo imenovan Fran Fortič. Novi gerent ima baje nalogo, da izvrši priprave za nove občinske volitve. * Nova direktna telotonska linija z Beogradom. Nekaj dni sem že funkcijonlra nova direktna telefonska linija med Ljubljano in Beogradom, ki služi izključno prometu Slovenije z Beogradom. V prvi vrsti imajo od tega korist gospodarski krogi, uprava ter novinstvo. Kakor so naši čitatelji zapazili iz , so že pozna hitreje funlticijoniranje beograjske izveštajne službe, ki se bo v prihodnjih dneh seveda še bolj spopolnila. Izredno pa se pozna nova proga v internem uradniškem poslu. Doslej ja bilo treba po cele ure posedati nu dragem telefonu ter z brezmejno potrpežljivostjo čakati, da je nehal trapiti nevidni škrat, ki je nekje na progi brenkal po žici in onemogočal razgovore. Sedaj Je posel drugačen in razgovori z Beogradom Be v zadnjih dveh dneh čujejo glasno, jasno in točno, bolje kakor v ljubljanskem lokalnem prometu. Upamo, da ostane telefonska proga takšna, kakor je bila te dni in da tudi v nadalje no bo vzroka za pritožbe. * Afera kapitana Carlierja se razvija prav počasi, prepočasno za radovednost beograjske publike. Zato ni čuda, da se je na enkrat raznesla vest po mestu, da jo Carlier — pobegnil, da so mu obleko vtihotapili v celico, da jo prežagal rešetke na oknu, skočil na ulico, tam ga jc pa žc čakal — za take slučaje neizogibni avtomobil! Po drugi verziji je bila straža pred celico omotena s kloroformom in Carlier je nemoteno zbežal. Zn to Je slišal tudi preiskovalni sodnik in ja takoj vprašal na telefonu policijo, ta je pa ravno vprašala bolniško stražo — seveda tudi na telefonu — ako je kapitan zbežal ali ni. Sedaj Jo doznauo, da kapitan Carlier za enkrat še ni zbežal. Ali vsi to pričakujejo. * Stoletni mogočni kostanj ob vhodu v tivolski drevored v Ljubljani je v četrtek burja prelomila iu se jo deblo med velikim hruščem zrušalo na tla. * Razmere ra ljubljanskem trgu. Pijejo nam: Na ljubljanskem živilskem trgu vladajo čudne razmere. O cenah mesa in masti sploh ne govorimo, čudno se nam zdi, da so ceue različnim stročnicam visoko pretirane. Navedemo samo en slučaj. Leča kot najbolj priznano redilno sredstvo se prodaja na ljubljauskam trgu na stojnicah po 14 Din, uočim so dobi veliko blojše blago v trgovinah po 10 Din. Razlika torej 4 Din pri kilogramu. Zakaj lahko prodaja trgovec, ki ima očividno večje režijske stroške, ceneje, kakor bronjevka, ki nima takih izdatkov. Poživljamo mestni magistrat, da po svoji tržni oblasti uredi enotne cene in jih dnevno zasleduje, kajti s samo označbo cen na tablicah, za katere se pa tržna oblast ne briga, ni nikomur nič pomagano. V soboto, dne 27. oktobra 1923 ob 8. zvečer vse v Narodni dom v Mariboru na brezplačen KONCERT CIRIL-METOBOVE DRUŽBE IN SLAVLJE 25LETNICE ŽENSKE PODRUŽNICE CMD. * O razbitem zgodovinskem spomeniku. K našemu zadnjemu dopisu iz Podsrede o komptna 160 — 161, Vjcresijski zavod 112 — 113, Kreditna Zagreb 151 — 155, Hipotekama 111 — 115, Jugoslavensk.i 155 — 157, Ljubljanska kreditna 205 — 210, Praštediona 1010 — 1050, Slavonska 108 — 110, Srpska 138 — 139, Eksploa-tacija 227 — 235, Drava 725 — 771, Dubrovačka 1000 — 0, Ponkala Moster 370 — 0. Ocrailin 155 — 0, Šcčcrana Osijek 2:150 — 2300, Narodna šumska 160 — 170, Našička (Nihag) 195 — 200, Osječka Ijovaonlca 155 — 180, Gutmann 1025 — 1000, Slavcks 0 — 800. Slavonija 225 — 230, Trbovlje 900 — 910, Union 1025 — 1050, Tvornica vagona 260—270. 7 investicijsko 66 — 68. BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Dinar j« v Curihu 6.50, a na tukajšnji borzi •■e jc poslovalo na bazi 6.10, torej nad paritete. Povpraševanja je bilo veliko. Zineva in Italija sta ostali nepokriti. Ostale devize jo krila Narodna banka. Noii-inia so devize: Amsterdam 3100—3450, Dunaj 0.123—0.12325, Bukarešto 40.25— 0, Ženeva 1550 — 0, London 390 — 891, Italija 392 — 393, Ncwyork 80 — 86.5, Pariz 514 — 515, Praga 200 — 20!, Solun 135 — 145, Sofija 82 — 8"; valute' lavi 0 — 81, lcji 40 — 41.5. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Pr. B r o z o v I č. Pisalni stroji, potrebščine Vlehaniira delavnica (popravljaliiica) LJUBLJANA iMmm ulica 0/1. L. BARAGA. «Zveza šoferjev Slovenije« javlja žalostno .vest, da je njen član, tovariš tliie 25. t. m. v Ljubljani umrl. Njegov pogreb se vrši danes, v soboto 27. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 30 (Spodnja Šiška). Zavednega člana in dobrega tovariša ohranimo v trajnem spominu! V Ljubljani, 26. oktobra 1923. •dn.lo • driavnlm davkom ■• l.t.r.t. »r.d ds EO b...dl DI« 8'—, mak, n»dol]n)» b...d« BO ptt nI, — Pl.fi, m »adns naprti (lahka tudi v »amkahl. Na »prai.nl. odgovarja uprava la, ako la vpraianiu prlloiana anamka ia odgovor tar manlpulaellaka prlatolblna (I Din), (dobe) 2 čevljarska pomočnika Be sprejmeta takoj za fina moška in ženska eksportna dela. — Plača po dogovoru, brana ln stanovanje v hiši. N e g r o Alojzij, Ljubno pri Podnartu, Gorenjsko. 13351 Dva stolarja toed tema preddelavca, mizarskega pomočnika, ter 1 etrugarja, sprejme: Stolarna ln strugama v Sodražlcl. 13080 Pošteno dekle •taro do 25 let, se sprejme ca lahka hišna dela; razumeti mora tudi kuho. Naslov pove uprava ..Jutra". 133S4 Pošteno dekle rfaro 16—10 let, ne sprejme ia lahko hišno delo ln k otrokom. —- Naslov v upravi ..Jutra". 13386 Učiteljska abiturijentka Išče primerne elužbe v kaki pisarni. Prevzame tudi In-Btrukclje. Ponudbe pod šifro ..Abiturijentka" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 13 Vi i Kot pisarniška moč sluga ali kaj sllčnega. Iščo službe mladenič, vešč slov. In angl. jezika. — Ponudbo prosi na upravo Jutra" pod šifro ..Mladenič". 13421 Auto «Praga» 4tonski, s polnim gumljem. se proda. — Ogleda so pri Auto - Florjančič, Ljubljana. 13359 Motorno kolo najboljše znamke, 7 konj. sil. se proda. Ogleda so v garaži r. Florjaučlča, ficlenburKova ulica. 13352 Prodajalka fzurjena v delikatesni trgovini. čedna ln poštena, ae eprejme takoj. Ponudbe na podružnico ,.Jutra" v Mariboru pod Slfro ..Prodajalka". 13302 Obratovodjo rfprejmc promogokop v Sloveniji. Rudnik producha sedaj dnevno 10—20 ton premoga, a produkcija se da r razumnim strokovnim vodstvom znatno povišati. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Sanovanjo za samca, ozlr. za ožonjenega na rnzpolavo. Ponudbe z navedbo strokovne usposobljenosti, dosedanjega službovanja in zahtevo pla^e na n sončno eksnedi^ilo Alo-tra Companv v Ljubljun! pod „Lepa bodcCncst '. 5505 f večletno prakso, Izurjena tudi v strojepisju. že!l premeniti sluibo. Najrajšo gre v notarsko pisarno in sicer takoj ali z novim letom. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Uradnica". 13243 Gospodična rrS^a slovenščine !n rair.Ščl-ne. slovenske stenofrrafije, strojepisja ia korespondence, želi primerno mesto v mestu nll r.a deželi.— Naslov pove uprava ..Jutra". 13160 Trgovska pomočnica fal.interljske ln manufakturne 6troke, z znanjem treh jezikov, stara 24 let. Išče službe raj/nje ua deželi. Ponudbe ra uravo ..Jutra" pod šifro .Zanesljiva ln poštena". 13113 Reflektor sa prizmama jugoslov. patent št. 608, se proda, oziroma se da licenca za izkoriščanje Istega v naši kraljevini. Informacije dajo: dr. Janko Ollp. advokat v Beogradu, Skopljanska ulica St. 3. 13348 Rabljen elektr. motor zolo dobro ohranjen, fabrl-kat A K O, 18 HP, 220 volt, 50 poriod, so proda, oziroma zamenja za drug motor 25 HP. 380 volt, proti odgovarjajočemu doplačilu. Istotam se proda tudi 2 traverzl dol. 12 hi, visoki 28 on in široki 12 cm ter nekaj orehovega furnirja. Ponudbo je po3lati pod Slfro ..Motor 133S8" na upravo „Jutra". 1338S Velik ograjen knrnik lahek In nov koleselj. sani, mlinček ra šrotanjs, železna peč, velika pasja uta, se proda. Naslov povo uprava „Jutr&". 13394 Kompletna postelja nova omara in nočna omarica. eo proda po najnižji ceni. — Naslov pove uprava ,, Jutra". 13307 Stare preprog* (Perser), srebrulno, brlljan-te. porcelan, samo lz prave robo, kupujem. Prekupčevalci Izključeni. Tajnost zajamčena. Cenj. ponudbe je poslati pod Slfro ,.Porcelan" na upravo „Jutra". 13156 Brezovih hlodov od 15 cm debelino naprej, kupim več vagonov. Oziram se samo na prvovrstno blago Ponudbo Je poslati z navedbo ceno franko vagon nakladna postaja. na upravo „Jutra" pod ..Brcza". 13130 Hišo zidano, obstoječo lz dveh sob ln kuhinje, klet, poleg hišo hlev in vrt, prodam. Cona po dogovoru. — Pismeno ponudbo na: Martin Bošnjak, Jesenice ob Savi, Dolenjsko. 13333 Vila. Radi odpotovanja se ugodno proda vila s 3 atanovanji ln lepim vrtom 15 minut od glavne pošte. Prvo uadstropjo takoj na razpolago. Ponudbe pod ..Odpotovanje" na upr. ,.Jutra". 13215 Omara krasna, tridelna, ee poceni proda. Ogleda se pri Lotrlču v Tesarski ulici 3. 13322 Bukovo oglje nudi najcenejše H. Skala, Mir je šu 4. 230 Prodam peč Ie pločevine, ki so kuri z žaganjem, 1 m visoko, 40 e»n Široko, prnv pripravno za kako delavnico. Naloži s* kakih 5 k<7 žaganja ter drži oqeuJ do 12 ur. Kurjava je ckoral zas'onj. Jaka Kocjan-člč, Gorje-Bled. 13413 Več pJCiilnih strojev parni kotel ra manjšo obrt in BtroJ za navijanje na šest špul. event. z motorjem, so proda. Naslov pove uprava „Jutra". 1331S Photo-aparat 13^18, nov, pripraven za atelje, b fino angleško kamero ln z nekaj pripadajočimi deli, se ceno proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 13316 Čevlji po 100 Din. Radi selitve so proda partija (4S0 parov) ženskih !n moških čevljev, visoki ln nilski, fina kvaliteta, po samo 100 Ojn za par. Ponudbe je poslati na upravo ,,Jutra" pod .,Čevlji 100". 13232 Velika in mala krcdenca orehov le3, poltlmno. novo, f.o proda. Natančn^j" pove Anton Prislan, splo»ao mizarstvo v Braslovčab. 13203 Službo majerja ftče zakonski par brez otrok. Nastop takoj. — Ponudbo s pogoji prosim na: L. T.. Ravne 13S, Šoštanj. 13038 Trgovski pomočnik ifllntl, agllen, Izurjen v mešani stroki, želi službo. Gre tudi na skladiščnika, najrajšo na deželo Vstopi lahko takoj ?ll 1. novembra t. 1. Naslov pove uprava ,.Jutra". 13028 Prodajalka /3fetnica, išče službo v govlni mešanega hlapa deželi. Razume tudi šivanje. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Poštena". 12606 Kuharica tr- &), ISče mesta k boljši rodbini. Vajena je tudi drugih hišnih opravil. — Naslov pove uprava ..Jutra". 1332S Damski zimski plašč za manjšo postavo, popolnoma nov, se proda. Prečna ulica 6. dvorišče. 130S7 Volnene jopice in zavijačke raznih barv poceni naprodaj. — Istotam se proda radi pomanjkanja prostora : lepa salonska garnitura, 4 dobro ohranjeni vinski sedi. vsebine od 12—20 h! lu 2 nova brek ali lovska vo^*a. — Glince 213. 13064 Boa — mu? zimsko suknjo, zimski rekle ln cltre po primerni ceni naprodaj. VpraJ-a so v Gosposki ulici 3. I. nadstr. levo, od 2. ure naprej. Skoro nov divan s preprogo, povo uprava bo proda. Kje. ,.Jutra". 13462 Cirkularna žaga sa žagauje drv. s 5 HP, skoro nova, se po nizki ceni proda. — Pojasnila daje M. Mlklavec. LJubljana, Komen-skega ulica 36. 13450 Več vrat in oken se ceno proda. Istotako male kadi in sodi. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 13452 Prodam ježice Dva vagona lepih In zdravih Jožic oddam v teku 14 dni najvišjemu ponudniku. Josip Novak, trgovec, Trebnje. Dolenjsko. 13423 Veliko denarja si prihranite, ako kupite aH naročite po konkurenčnih cenah prve vrsto čevlje za zimo pri Peter Gregorc, prej Jos. Beranič, Maribor, Pod mostom št. 22. 13133 Motorno kolo novo, 1 In pol HP, se ngodno proda. Ljubi lina. Sodna ul št. 11, prltllčjo desno. 1345£ Družinska hiša popolnoma nova. s takojšnjo neselltvijo s 600 zemljišča, so proda v bližini mesta. Več se poizve pri g. Valentin Skander, pos. v Sp. šlškl 20. 13136 Hiša v sredini mesta se kupi, aH zamenja z vilo in gorpcdarsklm poslopjem v Ljubljani. Ponudbe na upr. „Jut.ra" pod šifro ..Sredina mesta". 13298 Prazno ali oprem, sodo Išče carinski uradnik, oie-njen, brez otrok. Cenj. ponudbe pod Slfro „1, november 1923" na upr. „Jutra". 13299 2el. uradnik samec, ISče ■ 1. novembrom opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbo pod Slfro „2ol. uradnik" na upravo „Jutra". 13283 Čisto sobo z dvema posteljama, oddam za 1000 K mesečno onemu, kl ml plača pol leta naprej. Naslov pove uprava ,,Jutra". 13375 Opremljena soba z vso oskrbo v Sp. filftkl, bo odda 2 gospodoma, event. 2 gospodičnama takoj ali s 1. novembrom. — Naslov pove uprava „Jutra". 13327 Na stanovanje se sprejmeta 2 gospoda srednjega sloja. Pasji brod St. 9, pritličje. 13266 V najem se odda v novi hiši stanovanje treh pob, kuhinje, kleti iu vrt, za dve leti. Naslov pove uprava „ Jutra". 13378 Priproslo sobico popolnoma aeparirano, išče za takoj starejši železniški uradnik. Ponudbe pod Slfro ,,Snažnost" na upr. „Jutra" 13412 Bukov gozd. Naprodaj Je en stoječ bukov gozd. pol ure od postaje, ki meri približno 800 »na od 20 do 90 cm debeline, za ceuo 300.000 K. — Vpraša se pri t r c o v c u R. T r a p e J a r, Sevnica-Rodna. 13057 Dobro hiša zgrajena v Smartnem pri Litiji, 8 vrtom »predaj, 5 sobami, kuhinjo, lepo kletjo., velikim zidanim hodnikom, 6e radi smrti ceno proda. Natančneje v upravi ,,Jutra". 13015 .Mirna, opremljena soba s posebnim vhodom ln elektr. razsvetljavo, bo odda solidnemu, dobro situlraucmu gospodu. Naslov pove uprava ..Jutra". 13465 Starejši dijak se sprejme na hrano ln stanovanje. — Jutotam se proda plctllul stroj 5/50. Naslov pove uprava ,.Jutra". 13306 Ruda* iz Trbovelj, 34 let Btar, si žoll dopisovanja z mladenko primerno starosti, kl Ima svoje pohištvo. — Ponudbo b Bilko na upravo ,,Jutra" pod ..Veselo Brce". 13402 Dva gospoda Selita korenpondlratl i dvema fletkanlma gospodičnama modnega salona ,M. Sare' Dopise pod Slfro ,.26 ln 20" na upravo „Jutra". 13377 Samostojna dama 32 let Btara, z dobro opremljenim domom, Išče znanja z inteligentnim gospodom v starosti 32—15 let, v Bvrho skupnih sprehodov. Ponudbo pod ,,Osamela" na upravo .Jutra" 13339 Ono gospodično v črnem klobuku, svileni obleki ln z rumenimi Slml Solni, kl Je vstopila v četrtek v dopoldanski vlak v Logatcu, prosi za naslov dobro sltulran gospod. Dopla pod ,.Opazovalec" na upravo ..Jutra". 13419 Resnega znanja zaradi takojšnje ženltve fcell 35 let star vdovec brez otrok z doblčkanosnim pokllcom, z damo do 30 let, katera mi hoče pomagati v bodočnost In obenem postati srečna žena v zakonu. — Dopise pod ,.Zvesta ljubezen" na upravo ,,Jutra". 13383 Hiša z vrtom v Kranju se proda takoj za 125.000 Din. Natančneje pove Janez B 1 d o v c, Kranj, Gorenjsko. 12684 Motor «Puch» 2 In pol HP, s tremi prestavami v najboljšem stanju, co proda Dopise pod šifro ,.Motor" na upravo ..Jutra". 13060 Krasna "palna garnitura najmodernejše ročno dolo na rumeno platno, ee poceni proda. Stari trg 19, I. nad. 132S8 Agilen mlad državni uradnik stopi v privatno službo kot ad-iunkt. oskrbnik ali kaj sllč-Dega. Zmožen je vsakega pisarniškega dela. — Vstopim i'.id! lahko kot vzgojitelj ali •lomač učitelj. Cenj. ponudbe oa upravo .,Jutra" pod šifro ..Takoj 27". 13331 Jurist neposredno pred sodnim drž. izpitom, išče kakršnekoli službe. Najrajšo gre v odvetniško pisarno. Cenj. ponudbo na upravo „Jutra" pod šifro „ Jurist". 13379 Lesni manipulant sa takojšnji nastop, z večletno prakso pri lesni manipulaciji ln dobrimi sprlčo-vali, prevzame tudi posleva-pje parnih žar-* ln skladišča. — Ponudbe pod ,,Zvc3t" na upravo „ Jutra". J 3400 od kokoši, puranov, gosi, rac S9 dobi vsako množino iz prve roko pri E. VAJDA izvoz perutnine, Čakovec, Modjimurje (Jugoslavija). Telefon 69, 4, S. Tovorni auto malo rabljen, 2 in pol do 3 tone, se odda za 45.000 Din. Ponudbe pod ..Skoro nov" na upravo ..Jutra". 13454 Puch-auto tipa VIII., 38 HP. malo rabljen. najmoderneje opremljen, se ceno proda. Ponudbe pod ,,Nizka cena" na upravništvo ..Jutra". 13155 Pozor! kupujem stare obleke, čevlje. pohištvo itd. — Pridem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 20. 13355 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem (1 hlev. 2 svinjaka in kozolec) v debrem stanju, k temu pripada 2 orala njive ln travnik. Oddaljeno 20 minut od žel. postaje, pri cesti na progi Ljubljana-Zldanl most, 5 minut od farno cerkve ln pokopališča. Cena 400.000 K. Blizu Jo okrajno glavarstvo ln okrajno sodišče, primerno za trgovino ali kako drugo obrt. Natančnejšo Informacijo daje Frančiška Stritar, po-sestnlca na Bregu 10 pošta Loka pri Zidanem mostu. 32285 Lepo posestvo oddaljeno 20 minut od postaje Mokronog-Blartrlca. njive, travnike, gozd, pašnike, vinograd iu s celim gospodarskim poslopjem ln sado-noenim vrtom, se proda. Posestvo Jc tik Mokronoga. — Kupec prevzame lahko takoj Pojasnila daje Anton Bule v Mokronogu. 13350 Smrekov gozd 20 let v rasti, kranjska občina, pri vasi Pivka, se proda. Več pove posestnik Jauez Žebre, Huje, Kranj. 13401 Stanovanje obstoječe is treh Bcb ln kuhinje v Btar! hiši (centrum mesta), zamenjam z enakim v nov! hiši, proti mali odškodnini. Ponudbe pod Slfro „A" na upravo .,Jutra". 13140 Kot sostanovalka se sprejme gospodična k gospodični uradnici. Slovenska ulica St. 23, I. nadstr., levo. 13441 Trgovina s Spec. blagom na prometnem kraju, kjerkoli v Sloveniji, bo vzame v najem. Pismene ponudbe pod „J. B." na upravo „Jutra". 13303 Čevljarji, pozor! Prodam čevljarsko delavnico z dvema strojema v sredini mesta Maribora. — Pojasnila daje podružnica „Jutra" v Mariboru. 13240 Suhe gobe in fižol najbolje plačuje ' I Krasno lovsko zbirko z 10 pari srnjakovih in 20 parov gamsovih rogov, prodam. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Ugodna cena". 13420 Moško kolo dobro ohranjeno, poldlrkalno, predvojni materijal, proda. ..Jutra' Naslov pove uprava i3381 Trgovski pomočnik podjeten prodajalec, vešč slovenskega, hrvatskega In nem. jezika, želi menjati službo. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra' pod ..Vztrajen 6000". 13414 Uradnik »možen knjigovodstva, slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega Jezika, z dveletno prakso, želi mesta v kakem trg. podjetju. Gro tudi ua debelo. Cenjeno ponudbe pod .»Vesten" na upravo „Jutra" 1 «442 VSAKO: VRSTNI ČPECmilTETE EALACA LMRED»&K' m M. G e r š a k & Co. Ljubljana, Kongresni trg 10, Knjige leposlovne in znanstvene vsebine, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah ,,Ljudska knjižnico." v Mariboru, Narodni dom. 13444 Suha bukova drva 2000 m a no dnevni cen!, ku pirn takoj. — Ponudbe ni OakrbnlStvo Brdo pri Kranju 13345 Zidana hiša hlevom, drvarnico, 2 vrto-ma. sadonosnikom, velikim dvoriščem in njivo, se radi preselitve ceno proda. — Vpraša so pri Francetu Ko-ronec v Studcnlcah pri Poljčanah. 13417 Malo enodružinsko vilo s prostim Btanovanjem. kupim alt vzamem v najem. — Prekupci Izključeni. Ponudbe je poslati pod ..Enodružinska vila" na upravo „Jtitra". 13453 Enonadstropna hiša z dvoriščno hlžo z 11 stanovanji, na prometni cesti v Mariboru, eo za 165.000 Din proda. Pojasnila daje: Vicel, Glavni trg 5. 13131 Sobo s kuhinjo majhno ia zračno, išče mlad par brez otrok v Vodroat-ckem okraju ali v Bredini mesta, proti dobremu plačilu Ponudbe pod „ZraČna soba'' na upravo „Jutra". 13372 Obrtnik išče primernega lokala ali neopremljeno Bobo v mestu, za Izvrševanje mirne obrti — Ako je vdova nll samica tudi ženitev ni Izključena Če pa Ima lastni dom, napravim lokal na lastne stroške. Cenjene ponudbe Je poslati na upravo ,,Jutra" pod „0brt 153". 13153 Iščem kompanjona za dobro vpeljano veletrgovino z deželnimi pridelki, kl Ima velik krog odjemalcev v tu- In Inozemstvu. Potrebnih 500.000 Din. — Pismeno ponudbo pod „Reutabel" na Aloma Company, LJubljana. 13354 Državni uradnik sodno ločen, 41 let star. trezen ln značajen, s 3 otroci (2 deklici, 1 fant), se želi čimprej poročiti po pravoslavnem obredu z gospodično ali vdovo mirnega značaja ln neomadeževane preteklosti. Starost do 25 let. Dobra gospodinja. Ponudbe r Bilko, kl se vrne, na upravo ..Jutra" do 5. novembra 1923 pod „Novo življenje". 13460 Planino tvrdke Petrov, z dobrim glasom, se za 12.000 Din radi selitve proda, kakor tudi dobro drcslrnn volčji pes. — Dobrelc, Loška 5, Maribor. 13130 SMJCS4 Nemška doga čistokrvna krasna tigra, 3 leta stara, dreslrana. Jo naprodaj za 5000 dinarjev. — Naslov pove uprava ..Jutra". 13379 Dvokolesa mali motorji, otroSkl yo-zlčkl, Šivalni »troji ln pnevmatika najceneje ..Tribuna", Ljubljana, Karlovska cesta 4. 162 »Trgovec ki potuje po Hrvatski, Vojvodini, BaSki iD jjanata s svojimi izdelki vsak mesec enkrat b! prevzel eno ali drugo zastopstvo proti proviziji Ponudbe pod „Potujoči trgovec" na anonCni zavoj Drago Boseljak, Ljubljana, Sodna nlica štev. 5, 6698 i*. Kupim delnice Slovenske trgovske delniške družbe Ponudbe pod „Delnice" na Aloma Company v Ljubljani, Kongresni trg POZOR! TRGOVCI IN TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI Začel sem Izdelovati različne zaboje po naročilu, po primerni ceni po dogovoru. So priporoča i 6288 TVRDKA FRAN ŠV1GELJ, id3na industrija na Sregu, pošta Borovnici, n030P! TprOBRH H TBOpHHiapH — y JyrocJiaBnjH, K. Widmayer pri „Solncu" z& Todo. Velika lzbera volnenih Jopic ln ficplc. Raznovrstno perilo. Svilnati In drugI robci, 6er-pe. ftlanufaktur. blago. Ob-lekce ln prepasniki. Vsa oprava za novorojenčke. Maje, nogavice domaČega Izdelka. VenCkl ln lopkl za neveste, odeje. Edina zaloga abtahov (peCc) Itd. Na debelo primeren popuat. 215 Družabnika s kapitalom do 1S0.000 DLn 80 ifiče za že vpeljano industrijsko podjetje. Ponudbe pod ..DobiCkinosno" na upravo ,,Jutra". 1324G Novi vinski sodi CbaCve) T vseh velikostih, ae dob« ln popravljajo pri Fran R e p 1 č u , Ljubljana, Trnovo. 12773 rioneo caM H3pa^iiBaTH pa3JiKHHie caHayKe na HapyH<5wiu, y3 npnnepeny ueHy npeMa floro« Bopy. — ripenopyia ce TBpTKa 4>PAH UJBHrEJb, HHflycTpnja flpr.eHHHa Ha Bpery, nouita BopoBHHua. 6286 MARIJA ROGELJ = MANUFAKTUBNA TRGOVINA = bo nahaja sedaj v Lingarjevi ulici fitev. 4 (draga ulica čez frančiškanski most). 5463 Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnje« vega in belega blaga, oprem za neveste, perila za dame in gospode. Blago dobro. Cene nizka Rezanje drv z motorno žago — Ludovlk Ilešlč na Frlškovcu, Vojaška ulica. 12664 Modistka Z. Gorjanc & Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27, poleg botela „Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastlh ln fliz klobukov. — Postrežba točna. 11146 Samostojna gospa aH gospodična, prikupi jive zunanjosti, podjetna, no premlada, za voditi, ozlr. prevzeti eno boljšo zajtrkoval-nico, so išče za takoj. Katera razpolaga z 70.000 Din za prevzem vina ln drugega blaga Ima prednost. Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod „ZaJtrkovalnica". 13390 Na stanovanje in hrano se sprejmeta 2 gospoda takoj Naslov pove uprava ,,Jutra". 13320 Rabljen skobeljnik (Hobelbank). najraje manjše oblike, kupim. — Ponudbe s ceno na upravo ..Jutra" pod ..Skobeljnik". 13275 Ježice kupuje na vagone ln prosi za oferte: fttrfan .T. Neumann, LJubljana. Poljanska ce?ta 40. 13130 4000 K nagrr/ in lepo stanovanje 2 sobi s prltlkllnaml dobi, kdor preskrbi stanovanje s 3 aH 4 sobami. Ponudbe pod Šifro ,,V Ljubljani" na upravo ,,Jutra". 13309 Kovinsko stružnico (Leltapindeldrehbauk), Ska-plns (manjši) in tran?ml-stjo 40 mm premer z ležišči, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na: Josip S 11 r n , ključavničarstvo v I Kranlu. 13155 Krasna soba "Ista In svetla, z lepo kuhinjo, oboje opremljeno (kar jo lfsenepa pohištva), v cen-trumu mesta, z dvema posteljama, se za takoj odda dvema Intellgent osebama, ki plačata najemnino 1 leto naprej. Naslov pove uprava ..Jutra". 13461 2 opremljeni sobi oddam takoj gospodu, ki mi plača najemnino za celo leto naprej. Naslov pove uprava ..Jutra". 13236 Posodim 15.000 Din proti dobri garanciji, za krajšo dobo. — Naslov pove uprava „Jutra". 13464 Znanja išče mlad gospod uradnik, z dobro stalno službo, z gospodično, Rt aro od 20 do 30 let, radi pomanjkanja zabave. — Pcznejš* ženitev nI izključena. Tajnost zajamčena. — Ponudbe, ako mogočo r. sliko na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Poznejša Ženitev". 13449 Simon Klimanek Ljubljana, šclcnburgova ul. 6 Izdelujem obleko po meri ln najnovejšem kroju. Jamčim za najelegantnejšo izdelavo. V zalogi angleško in češko blago. 214 Umetniške razglednice Znižana cena: 100 komadov 50 Din. Priporoča M. Tičar, LJubljana. 231 Publikacije znanstv. društva za humanistične vede v LJubljani. Novo l Filozofska sekcija št. 1/1. Novol Analitična psihologija. Prvi poizkus sistematične geometrije duha. Napisal dr. Pr. Vcber, Izr. prof. za filozofijo na univ. v LJubljani, Prvi snopič. Delo reSuje vprašanje, kakor: metoda in predmeA dušcslovja, bistvo doživljanja, dispozicija, zavest in ne« zavest, duša, bistveno komponente na vsakem doživljanju, načelni zakoni, ki prevevajo vse doživljanje, arhitekt* nična struktura celokupne duševnosti itd. Prvemu spisu je pridejana tudi pregledna risba celokupnega doživljanja. Glavni namen vsega dela je, pokazati, da ima tudi duševen svet take zakoue, ki so jim mora pokoriti vsako individualno življenje. Knjiga je važna za vse duševno delavce (učitelje, profesorje, duhovnike itd.) Drugi suopič dela je ▼ tisku. 170 str. 48 Sin po pošti navadno 49 Din. po pošti pri-poročo o 61 Din. Dobi so v vseh knjigarnah ali prj založbi Ig. Klelnmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani. Zahtevajte gratis katalog «Moderne knjižice! Damsko friziranje masaža, manlkiranje. Pristna francoska parfumorija na grame. Ljubljana, Nunska ulica št. 19, II. nadstropje. Vsak dan od 3—7 popoldne. 13278 Sveže domače koline ln prvovrstno vino nudi vsako soboto ln nedeljo gostilna Vidmar (Težak), Sv. Jakoba trg št. 5. 13426 Gospodična s trgovsko - gospodinjsko izobrazbo, neomadeževane preteklosti, s nekaj premoženja ln pohištvom, želi znanja z gospodom lepega značaja ln čedne zunanjosti, od 32—40 let. Zakon ni Izključen. — Dopise ra upravo ..Jutra" pod ..Krizantema". 13369 Inteligenten trgovec mlad, dobro sltulran, vse-ntransko naobražen, Seli z n n J a z enako simpatično gospodično do 24 leta lz boljše rodbine, po možnosti trgovsko izobraženo. Samo resne iu neanonimne ponudbe n sliko pod ..Simpatija" upravo ..Jutra". W/, popusta e tsnfekcijskl Irgo^ai Fran Lul« Ivan BršcclJ Dunajska renta (S 6e priporoča. 13335 tzvrlltev toir.j. Cone zmeraj. t K) ifeam Kofil* «M»d B»fW "la " w " —— —— fflaeaa8B«t4B8B«»H«ffl!0»M8B«*»*!Ma>«>"® 11 11 S O IP lil Ponudbe pod „K 0 M F 0 R T" na uprava ,Jutra". 8S!» aoiaBBi(assai8St»fflras>!st!BSBiaB»_5g5®Bg®2 namHgnaisKaenatmaBeaBaGaB?'