Ameriška Ponovi
Brook?, w°°cJ	11 e ^ »N *P*Wf
M y	UtoQVAQG®m
11227
w	CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 22, 1970
Nfttioiaal end tuternxtioiia! Clrcalatioss
»LOVCNIAI«
wmmm
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Razglašene e. Ilkolaja za svelsilka v Rimu -
velika ftrvaška slovesnost v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Včeraj v E. 40. cesti. Ob pol dvanajsti uri
zgodnjih jutranjih urah je bil v dopoldne je bila tam slovesna! dornu na 3330 st Clair A ve
Rimu slovesno razglašen za peta sv. maša v hrvaškem jezi-svetnika mučenec o. Nikolaj Ta- ku, katere se je kljub svojemu velič, bosanski frančiškan. Na to krhkemu zdravju udeležil na se-za hrvatski narod tako odlično dežu v presbiteriju tudi cleve-in pomembno slovesnost v Ri-'landski škof Klarencij Isse-mu je prišlo iz domovine Hrvat-[mann. Sv. mašo je daroval žup-ske izredno veliko svetnikovih1 nik hrvaške župnije sv. Pavla rojakov. Posebno mogočno je'Father Stjepan A. Mrakužič. bila pri kanonizaciji v Rimu za-1 Morda ni bilo v tej cerkvi doslej stopana šibeniška škofija, iz ka- še nikoli tako slovesne sv. darit-tere izhaja o. Nikolaj Tavelič, vev hrvaškem materinem jezi-od včeraj naprej sveti. V Rimjku, kot je bila včerajšnja. Vse-je na slovesnost pohitelo tudi stransko prav za to priložnost Veliko Hrvatov iz ZDA in Kana- obnovljena cerkev je bila nabito de pod vodstvom svojih cerkve-J polna. Na koru je med vso sv. hih in svetnih voditeljev. V Ri-.mašo prepeval pod vodstvom inu pa je za to priložnost prišlo pevovodja A. Meršiča cerkveni-tudi lepo število Slovencev, ki j pevski zbor župnije sv. Pavla, in smo si s Hrvati iste vere in po to mogočno ter iz srca. Med sv. jeziku najbližji. In hrvatsko ve- mašo je v angleškem in hrva-selje je bilo ob tej priložnosti j škem jeziku govoril o novem v polni meri tudi naše slovensko hrvaškem svetniku-mučencu sv. Veselje.	| Nikolaju Taveliču znani hrvaški
Clevelandski Hrvatje so svoj kulturni delavec Father dr. A. včerajšnji veliki praznik prosla- Livajušič. Pred samim zaključ-Vili izredno slovesno in tudi kar kom sv. maše je spregovodil se da spoštljivo v svoji osred- kratko tudi škof Issemann. Ni-
Novi grobovi
ANTON BIJEK
V soboto je umrl na svojem
hji hrvaški župniji sv. Pavla na
'Dalip na 3. stranH
v Jordani! še ne he mir«; Kov ameriški satelit
AMMAN, Jordan. — Premirje ( hied kraljem Husseinom in pa-1	mZbJO
Rstinskimi gverilci ni staro niti
teden, pa že govorijo nekateri'! CAPE KENNEDY, Fla. - V Voditelji gverilcev, da Hussein petek ZVecer Poletel Proti Pripravlja nov spopad z njimi. l]UgOVzhodni Aziii ameriški taj* Ti voditelji trdijo, da obstojajo m °Pazovalni satelit> ki bo ob-*a Husseinovi strani nekatere'st^ na neki točki visoko nad organizacije, ki imajo le eno že. | lugovzhodno Azijo in bo stalno Ijo:	zdrobiti moč palestinskih °Pazoval> ka3 tam počenjajo
gverilcev. Dokler jih kralj Hus-1 SoV-'etska zveza’ Kitaiska in Se-sein ne bo odstranil iz Jordana, iVern' ^^etnam. Satelit je o-tam ne more biti miru. Tudi vo-'Premljen z 2el° občutljivimi a-ditelj sirijskih gverilcev je po-^aTah’ ki bodo tak°j opozorili stavil javno zahtevo, da mora na ^Sak raketni izstrelek z baz
Hussein dati deportirati nekaj ^ ZuemlP.ali iz PodnaorniC- Ze'
svojih svetovalcev, med njimi ° ° CUt J1Ve televizijske kamelo kraljevega strica Ben Jam-
Anton Bijek, star 84 let. Rojen je bil v vasi Pod Gozd, pošta Dvor pri Žužemberku. V Ameriko je prišel leta 1908. Bil je izučen kovač in je kot tak takoj dobil zaposlitev pri Park Drop, Forge Co., kjer je delal 11 let. Leta 1919 je v bližini East 38 Str. in St. Clair odprl slaščičarno, kmalu nato je začel gostilno na istem prostoru, kjer je ostal doslej. Bil je med zadnjimi slovenskimi pijonirskimi podjetniki v tej okolici. Njegova žena Elizabeta, roj. Jaksič, je umrla leta 1945. Bil je oče Melanie Reese, ki je že umrla. Mrs. Anthony (Josephine) Dorsey, Mrs. Vida Schmidt, Mrs. Anthony (Betty) Grdina in Antoinette Bijek. Bil je stari oče Roger Dorsey, ki sedaj služi pri ameriških letalskih silah v Brindisi, Italija, Betty Ann Grdina, Antonia Grdina in Regina Grdi
PoErošna roba se je v maju podražila za 0.4
WASHIGNTON, D.C. — Urad za cene v federalnem tajništvu
%
AGNEW OSTRO ODGOVARJA
NIKONOVIM KRITIKOM
za delo poroča, da so v maju na- tv 1	,	,	*	.	.	v. ,
raslo cene za nolrošno blaeo za Podpredsednik Agnew je po imenu našteval vplivne politi-
rasle cene za potrošno blago za 0.4/i. To bi pomenilo, da se bodo cene letos dvignile za &'/r, kar je vsekakor veliko. Ni pa rečeno, da se tudi bodo. Mesečni odstotki se menjajo po višini, še bolj pa po tendenci. Zato se pred koncem leta ne da sklepati, za koliko se nam bo etos življenje podražilo. Vsakdo sodi seveda po svoje. Nixon je na primer optimist, njegovi nasprotniki pa so pesimisti. Ce bi hoteli zadeti stvarno stanje, bi mogli reči: Nixonov boj proti draginji že kaže nekaj uspehov, ali bodo
na
republikanske stranke v hotelu Sheraton-Cleveland. Za njegov prihod so se združile razne “mirovne” organizacije in skupno pripravljale velike demonstracije proti vojski v Vietnamu. Natančen čas prihoda podpredsednika Agnewa je ostal tajen, zato na letališču ni bilo ceremo-
pa ti uspehi tudi držali, tega ne nijainega urad nega sprejema.
vemo. še manj pa vemo, ali se bo dviganje draginje res obdržalo v okviru GG , kar ne bi bilo napačno. S tem se pa Nixonovi nasprotniki seveda ne strinjajo. Najbolj nerodno je pa nekaj
na. Bil je brat že rajnih Johna dru§ega- Valovanje cen navzgor in Franka, in Mary Strumbel v se ravno pri tistem blagu, Jugoslaviji. Pogrebni obredi k^ od nJeSa živijo naši revni slo-
hiila in bratranca Ben Shakerja. Pa se take zahteve morejo kon-^'afi samo z novo državljansko v°jno v Jordanu, je jasno.
Francozi pozdravljala zmago konservativcev
PARIZ, Fr. — Francozi so z
re bodo s posebnimi pripravami spremljale in sproti obveščale vsako premikanje čet in točno ugotavljale položaje raketnih baz in drugih vojaških naprav.
Izstrel satelita ni bil poprej objavljen; tisoče ljudi pa je 0-
bodo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd., ob 9. uri bo pogrebna sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Pokopan bo na Kalvariji.
JOHN POTOČNIK
V nedeljo zjutraj je v starosti 83 let umrl v Womans Hpspi-talu John Potočnik, ki je bil nazadnje v Slovenskem domu za ostarele na Neff Road. Prej je stanoval na 765 East 236 Str. Bil je rojen na Žirovskem vrhu, občina Trata nad Škofjo Loko. V Ameriko je prišel leta 1900 in se je mnogo let zadrževal v za-padnem delu Združenih držav. Leta 1956 mu je umrla žena Johana, roj. Kershisnik) in je od takrat ostal vdovec. Bil je brat Franka, Ane Zupančič, Frances Chufar, Cirila in Petra, ki so že vsi pomrli. Edini živeči brat je Louis, ki stanuje
na
ji, predvsem upokojenci. To je stara prikazen, ki je pa do sedaj še ni mogel izbrisati noben federalni režim.
Ohijski repu blikanski senator Saxbe je bil edini politik, ki je spremljal pod predsednika. Na letališču Burke sta prispela dve uri pred pričakovanim časom.
Podpredsednik Agnew je bil izredno oster in odkrit proti kritikom Nixonovega vodstva vojske v Indokitajski. Odgovorov na kritike ni posploševal, temveč je po imenu našteval vrsto vplivnih politikov in diplomatov ter vsakemu posebej našteval njihove nasvete in načrte, ki so jih že predlagali za končanje vojske v Vietnamu, a nobeden ni uspel, so pa še bolj oslabili ameriški položaj.
Agnew je izjavil:	Ne bomo
poslušali nasvete Harrimanov, Kenned yjev, McGovernov in Fulbrightov, ker njihovo delo v preteklpsti bo obsojeno kot u-sodna polomija. Večina od njih je že tolikokrat priznala poraz, da so v svojem duševnem nagnjenju že sprejeli tudi ameri-vo. Administracija ni bila vneta ®k* Poraz- Senator Kennedy je za p o p u š Čanje. Predstavniški | sv°jčas silno pozival, da naj A-
PredstaviiSšfci dm odobriš fjoštoo reformo In 8% povišanj® plač poj(ar|em
WASHINGTON, D.C. - Predstavniški dom se je na svoj način izvil iz zadrege pri glasovanju o poštni reformi. Ponekod je ugodil poštarjem več kot federacija, ponekod jim je pa nekaj vzel. Izglasoval je povišanje plač za 8% z veljavo 16. aprila, kakor hitro stopi zakon v velja
ke in diplomate, ki so s svojimi predlogi in nasveti škodovali ameriškemu položaju pri razgovorih za končanje vojske.	i sonovo vlado pri mirovnih raz-
CLEVELAND, O. — V petek govorih v Parizu: Če se ozremo zvečer je podpredsednik Spiro na diplomatske polomije, za ka-T. Agnew govoril na banketu tere mora Zapad in naši prijatelji tri desetletja nositi težke posledice, kot so konference v Teheranu, Jalti in Kairu, pri vsaki večji diplomatski konferenci je Zapad popuščal in izgubljal. Od vseh konferenc se še jasno odražajo H ar r i manove stopinje. Harrimanu je v Parizu uspelo zavreči najmočnejši vojaški adut — bombardiranje Severnega Vietnama. Amerikan-sko popuščanje je doslej sovražnika le vzpddobujalo, ker so Severni Vietnamci vsako našo koncesijo tolmačili kot našo slabost.
Med govorom so demonstranti zunaj enak omerno ponavljali svoja gesla za mir. Med seboj niso bili edini, ker so nekatere skrajne frakcije hotele protestirati tudi proti “liberalnim” politikom in proti županu Stokesu. Kaj si demonstranti predstavljajo pod besedo “mir” in da javnost vlečejo za nos, so nedvomno pojasnile velike slike rdečega voditelja Mao Tse Tun-ga, ki so jih demonstranti prinesli na zbirališče pred hotel Sheraton.
Agnew je glede demonstrantov zaključil: Ne bodo odšli, kar jim gre, je, da javnosti odkrijemo, kaj so. Ne bom prenehal na to opozarjati, pa če je to politično pametno ali ne!
17825 Lakeshore Blvd. Bil je bo prav. Nekaj sprememb je tu pazovalo Atlas-Agena raketo, ki član Društva Napredek št. 132, ^ di v organizaciji novega avto-je kot repatica z dolgim sijem A.F.U. Pogrebna opravila bodo nomnega poštnega podjetja. Da
dom je s tem preprečil nov merika takoj ustavi bombardi-delni poštarski štrajk, ki so sc ranJe Severnega Vietnama in ga vsi bali Zato je pa predstav- zmanj^a vojaške aletivnosti pro-niški dom brisal iz besedila ta- ^ nRm> ker edino pod tem poko imenovano pravico “union Sojem se bodo Severni Vietnam-shop”, kar seveda poštarjem ne c* v Rarizu resno začeli razgo-1—	” ’ ■	•	varjati o pogojih — ’ v ‘
Majhen rečni padec
Struga Rdeče reke Severa se spušča zelo počasi proti svojemu izlivu v jezero Winnipeg. Prav tako je tudi ravnina ob njej nagnjena proti rečni strugi komaj za en čevelj na miljo.
velikim vesel jem pozdravili' AzB°’ kier bo za stalno obstal zmago konservativne stranke v 20,000 milj visoko.
Angliji. Politični krogi v Parizu smatrajo, da se s konservativno vJado v Angliji ponovno nudi Možnost resnega napredka za zdmženo, neodvisno in vojaško Samostojno Evropo.
Francoski vladni uradniki ni-prikrivali zadoščenja, da je aburistični predsednik vlade arold Wilson bil izpodrinjen, rancozi mu nikoli niso poseb-0 zaupali. Njegovega nasledni-a v vodstvu angleške vlade Ed-arda Heatha poznajo in ga spoštujejo kot prepričanega Ev-f°Pejca.
Ko je Charles De Gaulle leta 65 vetiral sprejem Anglije v vropski skupni trg, je ob tisti
lik ki iZjavil’ da b° čas za Ve'
^ a Britanijo mogoče prišel, ko d°do konservativci zopet na vla-
1-	rojili
vojske. Senatorjev nasvet je bil __upoštevan, a niti za inčo nismo
ponesla satelit nad jugovzhodno v torek ob 9. uri zjutraj iz Grdi-j bi o tem govorili, je še p^ezgo- PrišL bližje miru.
^asno in toplejše. Najvišja temperatura okrog 70.
na pogrebnega zavoda na Lake-j daj, kajti zakonski predlog gre shore Blvd., pogrebna sv. maša j sedaj pred senat in tam bodo bo ob 9.30 v cerkvi Our Lady of gotovo hoteli tudi kaj spremi-Perpetual Help. Pokopan bo na njati. Končno besedilo bo mora-
Kalvariji. Družina priporoča, če kdo želi kaj darovati v njegov spomin, naj daruje Slovenskemu domu za ostarele na Neff Road.
— Leta 1900 je bilo v vseh ZDA samo 8,000 avtomobilov.
la sestaviti običajna kongresna komisija.
Gradivo za telo
Jajca so bogata na vitaminu A in so zato močno gradivo za človeško telo.
Senator Fulbright je leta 1964 ko je bila izglasovana tonkinška resolucija in so bili izgledi zelo ugodni, z navdušenjem podprl resolucijo. Cim je položaj postajal težji in se je sovražnik trdovratno upiral, senator Fulbright zahteva, da zapustimo ladjo in skočimo v rešilne čolne.
Še hujše je Agnew prijemal Harrimana, ki je zastopal John-
Priprave za predpise o letalstvu ne mirujejo
MONTREAL, Canada. — V februarju so se dogodila prva večja piratstva v zračnem prometu v Švici in Avstriji. Avstrijska in švicarska vlada nista mirovali; sta takoj vpregli Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo v akcijo. Ta organizacija, znana pod kratico ICAO, je takoj začela pripravljati mednaroden sestanek v Kanadi in povabila nanj vse države. Kako velik interes vlada v javnih upravah za ta zločinski pojav, priča dejstvo, da se je pozivu ICAO odzvalo kar 85 držav, pa še cela vrsta zainteresiranih mednarodnih organizacij, kot so mednarodna zveza letalskih podjetij, Mednarodna zveza pilotov itd. Vse povabljene organizacije so bile na-prošene, naj stavijo svoje kon-
kretne predloge, kar so tudi storile. To je sicer nekaj zavleklo pripravljalna dela, toda sredi junija se je zasedanje ICAO v Montrealu vendarle začelo ob skoraj popolni udeležbi vseh povabljenih.
Sedanja konferenca ni morda prireditev držav članic, ampak zadeva ICAO, toda to njenega pomena ne zmanjšuje. Saj so ravno največje države poslale najbolj obširne in utemeljene predloge, kako je treba preganjati zračno piratstvo, ki se je kar bohotno razpaslo. Od 1. januarja 1969 do 4. junija 1970 je bilo registriranih 123 primerov nasilnega vmešavanja v redne zračne polete, 39 jih odpade na letošnje leto. Največ slučajev spada v skupino piratstva, v 9 slučajih je bila do-
gnana sabotaža in v 5 slučajih oborožen napad na letala.
Seveda se vsi predlogi ne glasijo enako. Med sporne spada na primer vprašanje političnega značaja zračnega piratstva. Levičarski režimi to možnost močno podčrtavajo, konservativci jo pa pobijajo. Zanimivo je pa, da so proti taki možnosti nastopili delegatje letalskih družb, pa tudi delegatje pilotskih organizacij. Konferenca bo trajala 15 dni. Potem se bo vršila izmenjava mnenj o predlogih med javnimi upravami, temu bo sledil nov sestanek. Upajo, da bo do decembra že sestavljena pogodba, ki naj bo potem ratificirana od vseh prizadetih držav.
Predlogi pa obsegajo različne ideje: države, ki nočejo
kaznovati zračnih piratov, naj bodo črtane iz mednarodnega zračnega prometa, tako mislijo pilotje. Proti temu je ugovor letalskih družb, da se bo tako ustvarila skupina letalskih podjetij, ki bodo imela ponekod monopol v zračnem prometu.
Sliki med Nixonosi in župani zelo hladni
WASHINGTON, D.C. — Ni-xonova administracija je imela večkrat priliko, da išče več prijateljstva z župani. Navadno je končanje j to takrat, kadar imajo župan;
svoje konvencije in povabijo vodilne gospodarje v federalni u-pravi na običajno kosilo.
Tak je bil načrt tudi letos za župansko kosilo v Detroitu. Tam se je nabralo dosti županov, seveda več demokratov kot republikancev. Pa je bil vendar Nixon povabljen na kosilo. Kot se spodobi, bi bil on tudi glavni govornik na kosilu. Nixon je na pol obljubil, ne pa popolnoma, nazadnje ga pa ni bilo. Tako je bila zopet zamujena prilika za zboljšanje odnosov med mesti in federacijo. Nekateri župani kot na primer Stokes, Lindsay iz New Yorka, Daley iz Chicaga, so menda to Nixonu hudo zamerili. Politični opazovalci so že napravili muho iz konja. Prišli so do sklepa, da je Nixon že odpisal velika mesta iz svojega a-gitacijskega programa za prihodnje predsedniške volitve, kar pa najbrže ne bo držalo.
Iz Clevelanda in okolice
Romanje Marijine Legije—
Priglase za romanje M. L. od sv. Vida k “Our Lady, Comforter of the Afflicted” v Youngstown, O. sprejemajo sledeči: Franc Kamin — 391-7106, Frank Cerar — 361-4337 (podnevi), družina Marolt — 431-5699. Vabilo na šolski piknik—
Odbor staršev Slov. šola pri sv. Vidu opozarja vse rojake, da bo imela Slov. šola v nedeljo, 28. t.m. popoldne na Slov. pristavi svoj letni piknik. Dohodki od njega pojdejo za potrebe v novem šolskem letu. Odbor lepo vabi vse Slovence, da se ga udeleže v obilnem številu.
Rojenice—
Dr. Franku Lukežu, zdravniku in njegovi soprogi Jane, 1111 South Arch Ave., Alliance, Ohio 44101, se je rodil četrti otrok. Brhka Kristinca — Jožica bo delala prijetno družbo dvema sestricama in bratcu. Bog živi mlado družinico! Iskreno čestitamo!
OPOZORILO—
Vse organizacije in ustanove, podjetnike, trgovce in obrtnike, kakor tudi posameznike, prosimo, naj nam čimprej sporoče vsa svoja morebitna obvestila, oglase in drugo, slovenski javnosti po našem listu za čas, ko list ne bo izšel, t.j. od 29. junija Jo 6. julija. Prej ko nam bodo svoje želje sporočili, lažje in
bolje jim bomo lahko postregli. Hvala!
Afro-azijski institut na Dunaju
DUNAJ, Avstr. — Dunajska nadškofija se odlikuje po svoji aktivnosti v ekumenski smeri. Da pa ima zanimanje tudi za zadeve v deželah v zaostalosti, je dokazala pred nekaj leti z ustanovitvijo “Afro-azijskega instituta”. Sedaj je prevzel vodstvo tega instituta pomožni škof dr. Alojzij Wagner, ki je obenem j tudi voditelj akcije za pomoč | deželam v razvoju. V njegovem j dunajskem zavodu je bilo samo I v enem letu na hrani okrog 100 i tisoč oseb; različnih njegovih I prireditev — bilo jih je nad !sto —, pa se je udeležilo blizu 140,000 ljudi. V institutu so redna j predavanja pod naslovom “Srečanja religij”; v njem se vrste !kar naprej tečaji za vse mogoče ! potrebe. V Domu samem pa ima tudi 69 študentov svoje stanovanje.
Na splošno zelo strogi so a-meriški predlogi.. Pri nas so že sedaj zračna piratstva federalni zločin, ki ga je treba kaznovati s smrtno kaznijo ali 20-letno ječo. Ameriški predlog je tudi zelo strog glede ekstradicije. Kuba pa zagovarja ravno nasprotno stališče. Pri vsem tem je glavno, da politika pri debati ni igrala nobene vloge. Ravno to daje upanje, da bo do pogodbe res kmalu prišlo.
Mestni avtobusni promet še vedno peša
CLEVELAND, O. — Uprava CTS sporoča, da mestni avtobusni promet še zmeraj peša. Ga je od tedna do tedna manj. V maju je - na primer padel od $697 090 na $515,000. V isti dobi je tudi potniški promet močno hiral. V začetku maja ga je bilo še 300,000, potem je pa vsak teden padel za okroglo 30,000. U-prava CTS ne more najti razloga, kako to, da je promet začel tako hirati.
Zadnje vesti
SAIGON — Vojska v Indokini se je razvnela na mnogih krajih. Ameriška letala so težko bombardirala čez omejeno črto globlje v Kambodžo. Namen borbardiranja je presekati komunistom dovozne poti.
MOSKVA — Poročajo, da so v Leningradu prijeli 12 oseb, ki so nameravali ugrabiti sovjetsko potniško letalo. Med njimi je bilo nekaj Judov, ki so hoteli emigrirati v Izrael.
CLEVELAND, C. — Senator McGovern je odgovoril podpredsedniku Agnew-u, da s svojimi govori bolj razdvaja deželo kot naši sovražniki v Hanoju.
LONDON — Edwar Head, zmagovalec pri zadnjih volitvah, je sestavil novo konservativno vlado Anglije. Med njimi je nekaj znanih imen iz prejšnjih konservativnih vlad.

/|MERI$KA DOIIOViniA I	IS:'»ots"	'Ameriška Domovina v prvem tednu
^	___ J:	---:	„„	„„„4._1:	--1_1:„:	M:„ o	S__l!«	__B«	__1 «__I. .	•
-/»■(VTI « I/lC-/% r*J—IlOiAll
6117 ot CHir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Fditar: Mary Debevec
\
NAROČNINA:
If Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 n pol leta; $6.00 za I mezea« ga Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me«*c® Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 lor 3 months
t
Friday edition $5.00 for on* year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 122 Monday, June 22, 1970
Nixonove težave
BESEDA IZ NARODA
KcaBsmgsmsmBzz
Zmagoslavni obisk pisatelja Mauserja v Argentini
Pisatelj Karel Mauser
Jih je toliko, da jih ne obdelaš vseh v enem članku. Ni jih pa vseh kriv Nixon sam. Menda ni po Trumanu niti enega predsednika, ki bi bili njegovi predniki v Beli hiši pustili za seboj toliko odprtih vprašanj, deloma po svoji krivdi, deloma pa, ker jim je manjkalo poguma, da bi reševali neprijetne predmete. Nixon je pa hotel vse negativne politične pojave reševati hkrati, ni jim določal vrstnega reda. Morda je.bila to njegova prva velika napaka. Ako mu je usoda nagrmadila vojskovanje v Vietnamu in z njo zvezano inflacijo, odnosno draginjo, bi storil dobro svoji politiki in deželi, ako bi bil skušal najpreje spraviti s sveta ti dve politični bolečini. Seveda bi bil joj v vsej deželi, da zanemarja na stotine drugih ravno tako važnih nalog. Morda bi bila kritika deloma upravičena, toda kritike se ne smeš Dati, ako si prepričan, da zagovarjaš pravilno stališče. Ako bi bil Nixon toliko popustil že v začetku svojega režima, kolikor je popuščal vsega skupaj do sedaj, bi bil položaj na jndokitajskem drugačen ,kot je danes. Sedaj je Nixonova politika dala vsemu svetu dokaz, da res misli umakniti naše čete iz Azije in da se je v tem pogledu vezal celo na do-ločene termine. Hsnoi imsi lahko delo. čakati mora, da Ni-xon izpolni svoje obljube, ako hoče, da bo njegova beseda pred svetom kaj veljala.
Da bo položaj še bolj zamotan, se je Nixon vtaknil v Kambodžp in s tem zaostril stike s senatnim odborom za zunanjo politiko. Senatni odbor je v začetku hotel doseči camo pravico, da ima svojo besedo ne samo pri vojnih napovedih, ampak tudi pri potekanju vojskovanja, Nixonova taktika ga je pa prisilila, da se meša tudi v vojskovanje v Kambodži. Tako se trentno meša na fronti Nixon-Ful-brightov odbor cela vrsta političnih problemov, da so redki tisti, ki vedo, kako jih je treba razlikovati. Še hujšo zmedo je Nixonova politika napravila v domači javnosti. Nočemo kritizirati Nixonove taktike, podčrtati pa moramo njene posledice, ki jih Nixonov somišljenik in pristaš Vail, drugače založnik dnevnika The Plain Dealer, označi takole.
“Važni dnevniki, ki so podpirali Nixona, bolj in bolj “lomijo” stike z njim radi invazije v Kambodžo in v Vietnam nasploh.” To avtoritativno mnenje za republikansko javnost pove vse. Če so se enkrat začeli odmikati od Nixona vodilni republikanci, kdo naj potem še brani njegovo stališče, jazen seveda vojakov? Res je, da ima Nixon med prijatelji somišljenike tipa podpredsednika Agnewa, toda veliko si domišlja tisti, ki je pre pričan, da v založniškem svetu pomeni ime Agnew toliko kot ime Vail. Vaillova izjava bo med republikanci rodila debato. Upajmo, da so bo debata bolj pečala s stanjem v republikanski stranki kot s stanjem, ki so ga ustvarile Nixonove izjave o naši politiki do jugovzhodne Azije.
Tudi Nixonovi stiki z vodilnimi republikanskimi gospodarskimi krogi niso zadnje čase posebno srečni. Vail o-menja tri stike, kar drži. Prvi je bil spomladi v Hot Springs, Va. Tam -V je znašlo vse, ki v ameriškem gospodarskem svetu kaj pomeni. Sestanek se ponavlja vsako leto in je znan po svoji pomembnosti. Nixon ni šel sam nanj, poslal je pa tja člane svojega kabineta. Sestanek je vsaj razpršil razne nesporazume, toda podlage za trajno sodelovanje pa ni ustvaril. Drugače ne bi bilo potrebno, da je Nixon sklical svoje somišljenike na posebno večerjo v Beli hiši. Škoda je pa bilo, da se Bela hiša ni natanko dogovorila o namenu večerje. Večerja naj bi bila imela namen — tako 50 mislili povabljenci —, da da povod za debato o Ni-xonovi gospodarski politiki. Pa je Nixon porabil to priliko, da je ponovno razlagal osnove svojih gospodarskih ciljev, kot da hi jih ves svet že davno ne poznal. Da gostje kaj takega niso pričakovali, je bilo kmalu jasno. Zato je pa predsednik dobil vprašanje, kaj misli o študentovskih nemirih. Predsednik je ponovil svoje stališče, da razmere v prosveti niso zadovoljive, da pa nosijo precej odgovornosti mlajši člani profesorskih zborov, na drugi strani pa tudi preveč popustljiva domača vzgoja, kjer starši ne navadijo svojih otrok na nobeno družinsko disciplino. Nixon ima v bistvu prav, toda vzroke za^nemire v prosveti je treba iskati tudi drugod in ne samo*v starših in učiteljskih zborih.
Tako sestanki v Beli hiši niso približali stališč federacije in poslovnega sveta, podjetniki pa to stanje slikajo enostransko, ker vso odgovornost valijo le na federalno upra vo.^kar zopet ni res.
Ker je pa tako malo soglasja .med gospodarstvom in federacijo v teh vprašanjih, jc razumljivo, da si podjetniki pridržijo svojo sodbo o razmerah na drugih političnih področjih, posebno v zunanji politiki, kjer bi Nixon rabil največ podpore vse javnosti.
Nixon ima pa težave tudi v okviru federalne administracije. V začetku svojega režima je mislil, da bo zadosto- nem mestu poleg generala Calla
di njegovi predniki so tako postopali in so zadovoljni. Nje- 3 pevcev.
mu je pa ta pot spodletela. V federalnih vrhovih je nasta-1 Koncert, Slakove skupine pri-la čudna tekma med brihtnimi glavami. Tam ni tekmovala Opravlja v Clevelandu poseben samo pamet, katera pot je najboljša. Tam so se razvile tudi odbor, ki je doslej določil na-živahne debate, katere smeri v Nixonovi politiki so pravilne in katere ne. To je rodilo celo vrsto stališč v presoji Nixonove politike v Indokitajski, kar je moralo voditi do de-misij vodilnih uradnikov, prostovoljnih in diktiranih, ki menda še do sedaj niso zaključene. Nixon je skušal zakle-jiti te razpoke z dodatno reformo vrhov federalne uprave, toda pravi razlog in namen reforme ni ostal prikrit. Ker reforma še v/, završena, ni mogoče reči, koliko bo vredna.
Vrednosti že radi tega ni mogoče oceniti, ker bo gotovo prišlo do spremembe v vodstvih novih federalnih organov.
To bo' pa zopet opravilo, ki ga bo Nixon moral opraviti sam. Bojimo se, da je Nixon že preobložen z delom. Mnogi njegovi prijatelji mu svetujejo, naj bolj počiva in premišljuje.
Zanimivo je, da sta ravno sedaj postala nasveta po počitku in premišljevanju glavni zdravili za naše težave v jasnem življenju. Preveč dirkamo, preveč vihramo, preveč se zaletu jemo, prevečkrat se zaletimo. Tako gre tožba med tistimi, ki zagovarjajo Nixonovo politiko, in tistimi, ki jo napadajo. Se pa na drugi strani zdi zopet čudno, kako bi Amerikanec mogel mirovati ravno v volivnem letu, obremenjenem s takimi problemi, kot so vojskovanje v Indokitajski, inflacija, draginja, rasna napetost, mezdni boji, nemirna mladina itd.
Res bi bilo prav, da bi bil Nixon že lani razvrstil teža-ze po važnosti in jih postopoma in posamič skušal reševali. Pa je ta trenutek že zamudil.
slednje datume za njen nastop: v soboto zv., 5. sept., in v nedeljo, 6. sept., v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave.; v ponedeljek pop., 7. sept., na izletniških prostorih SDZ v Le Roy; v četrtek pop. ob 2., 10. sept., v SDD na Reoher Ave., Euclid, O. Ta koncert je namenjen v prvi vrsti euclidskim upokojencem in je prav zategadelj zanje znižana vsopnina, tj. $2. Vsak pa se bo moral izkazati s svojo plačilno knjižico. Vstopnice zanj Dodo na razpolago na seji v četrtek, 2. jul.
Frank Česen
BUENOS Al RES, Arg. — Pravkar sem prišel domov z drugega dela naše proslave 25-letnice vetrinjske tragedije. Prvi del je bil prejšnjo nedeljo z mašo in zborovanjem, kjer je govoril Mauser. Danes pa smo imeli mašo v buenosaireški katedrali, nato sprevod skozi središče mesta do trga San Martin in položitev venca pred spomenik generala San- Martina. Vse to se je izvršilo v takem obsegu kot še nikdar doslej. Ogromna buenosaireška katedrala je bila nabito polna. Bilo je blizu 200 slovenskih narodnih noš, okoli 600 učencev in učenk slovenskih šol. Vsega skupaj gotovo nad 2000 ljudi, Mašo je daroval in pridigal buenosaireški argentinski kardinal Caggiano, somaše-valo je osem slovenskih duhovnikov. Pevski zbor 150 pevcev je sijajno prepeval. Toliko obhajil kardinal v svojem življenju še ni videl.
Po maši je vsa ta množica odšla v sprevodu na trg generala San Martina. Tu so narodne no-ie obstopile spomenik. Slavnostni govor je imel argentinski u pokojeni general Calio, ki je govoril o slovenski narodni zgodovini. Nato je imel odličen govor Miloš Stare. Mislim, da bi bilo nrav, da Ameriška Domovina ta Staretov govor objavi. Ker je Stare govoril prosto, vam danes govora še ne morem poslati. Ker ie v njem nekaj načelnih misli, bi bilo zelo prav, da ga objavite Po obeh govorih (še prej
1
1
iiiii1 «i i1 m im’1’'wr7nrw|i 1
Tudi pred spomenikom sta bila skupaj z generalom. Takoj po slovesnosti je Mauser odšel na letalo in se odpeljal v Mendozo, kjer bo danes (14. junija) zvečer spominska prireditev z njegovim govorom.
Če bo prišel Mauser živ še v Cleveland, ni gotovo. Tukaj smo ga in ga še bomo do konca “znu-cali” Je od jutra do večera zaposlen. Nihče od nas niti ne ve, kje vse je že bil, kje je govoril koliko podpisov je že dal in kdaj I hodi sploh spat. Ko sem ga danes vprašal, kdaj je včeraj odšel s prireditve na Pristavi, mi je odgovoril, da že ob 2. ponoči kar je še dosti zgodaj, ker se je večkrat do jutra razgovarjal na raznih krajih.
Naj Vam povem, da je Mauser na vse napravil najboljši vtis in prav gotovo spada med naše tu najbolj popularne ljudi. Bojim se pa, da bo prišel domov močno utrujen, kajti še za zadnje dneve svojega bivanja tukaj ima ogromno programa.
R. Smersu
Enclidske novice
EUCLID, O. — Klub sloven skih upokojencev v Euclidu prav pridno pripravlja na svoj veliki piknik 8. julija na izletniških prostorih SNPJ na Heath Rd. Na pikniku bo ob 1. uri po poldne na razpolago dobro domače pripravljeno kosilo, in sicer po $1 za klubove člane, za druge pa po $2. Vstopnice zanj gredo že v denar kot suhe hru-
julija zaradi počiink osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače n<e more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče šte o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 29. junija do 6. julija. ___________________
in dvanajst tisoč iz rodu Benja- slovenskih pesmi in dali duška'
minovega je stalo pred jagne-tom in klicalo z mogočnim glasom: Sanctus, sanctus, sanctus.
S pesmijo Povsod Boga je bi-
svojim lepo izbranim glasovom. Res je bil užitek poslušati te melodije, saj v Bridgeportu samem se nam le zelo redko nu-
la spominska proslava zaključe-.di kaj takega.
na. Primerno glasbo, ki je' Program je potekal hitro, re-
Spominski dan v Triglavskem parku
WAUKEGAN, 111. — V soboto, 30. maja, smo se tudi mi v Parku Triglav, kakor drugod po Ameriki, spominjali junakov, ki so padli in še padajo v boju za svobodo v različnih vojskah in po različnih krajih.
Vzvišenosti in pomembnosti prireditve primerno je bil za u-deležence urejen tudi naš Triglavski park. Svež bel gramoz je bil posut okrog kuhinje in[ vodnjaka. Prostor okoli kapelice je bil tako lep, da si tam skoro nismo upali otresti cigaretnega pepela. Da je bila trava lepo po-šena v parku, za to je poskrbel Ralph Coffelt. Vsa druga dela je opravil triglavski gospodar Jože Ornk. Jože je res prenesel vso ljubezen in skrb, ki jo je nekoč posvečal svoji lepi kmetiji v zeleni Štajerski, sedaj na Triglavski park. Hvala Ti, dragi Jože! Tudi kapelico samo je Jože pripravil za sv. daritev tako skrbno. Smo že mislili, da bo tud kot diakon pomagal p. Klavdiju pr sv. maši. Saj to ne bi bilo tako nemogoče, kar se jezika tiče; bila je od začetka do konca v slovenskem jeziku.
Med sv. mašo je imel duhovni vodja društva Triglav p. Klavdij resen govor. V pridigi nam je dal tale nauk: “Treba je odpustiti, pa ne pozabiti, kar se je zgodilo v preteklosti, in, skušajmo graditi, ne pa jadikovati.
Ljudsko petje med sv. mašo je vodil član Triglava organist Majhenič. Ni velikan po postavi, pa je marljiv in neutrudljiv delavec, ki daje svoj čas in talente na razpolago, kjer in kadar je treba.
Po sv. maši je Franjo Mejač prebral iz Tabora dopis, v katerem France Dejak opisuje svojo grenko pot in vsa doživetja na njej od Vetrinjskega polja do takrat, ko se je ponoči izvlekel iz skupnega groba v Kočevskem Rogu pred 25 leti.
Po kratkem in globokem govoru Ludvika Kolmana je sle-
spremljala ves spored, je skrb-(kel bi skoro prehitro, nihče se no izbral Lado Kralj. Omeniti ni utegnil dolgočasiti. Vse je šlo je še, da so v zboru sodelovali kot na “žnurci”. Le prehitro je
tudi fantje in dekleta iz Chicaga. Po navodilih režiserja g. Rusa sta postavila poseben oder pred kapelico za nastop zborov Stanko Jaklič in Ivan Babic. Spominsko proslavo je začel in zaključil predsednik Triglava Janez Limoni.
Vreme sicer ni bilo najlepše, vendar ne prevroče in ne prehladno. Zbralo se nas je okoli dvesto ljudi. Z veseljem omenimo goste iz C hicaga, Jolieta, Waukegana in Racine. Posebno smo bili veseli obiska onih, ki jih že dalj časa nismo videli v T r i g 1 a v s kem parku. Tem in
minilo to petje. Sicer pa, lahko je poslušati tistim, ki ne pojo, pevci pa niso samo pevci, ampak tudi živa bitja, ki si morajo od časa do časa omočiti grla, da se ne posuše.
Tudi zabavni del je potekel hitro. Tako sami nismo vedeli, kdaj je prišel čas za naš odhod domov. Bilo je pozno v noč, ko smo se vračali polni veselja in dobre volje, saj drugega sploh nismo slišali kot samo petje. Tako je za nas ta nedelja potekla res v domačem veselju. Za vse to se moramo zahvaliti o. Roga-nu, ki je kljub nasprotovanju iz
vsem drugim: Bili ste nam iz Bridgeporta dovolil peti fantom srca dobrodošli!	j in jim tako izkazal svojo naklo-
Po kosilu se je razvilo v par-1 njenost. Zahvaljujemo se tudi ku prijetno razpoloženje, le Dari vsem, ki so na katerikoli način je dober del popoldneva prespa-* pripomogli, da je ta dan tako la. Tudi zvečer je kar izginila,1 dobro uspel. Posebno se zahva • tako da ni nič prispevala pri l,j ujemo Društvu Naj sv. Imena podoknici Stankotu in Joan kakor tudi Savanom in še prav Jaklič ob obletnici zakonskega posebej g. Tonetu Osovniku, ki življenja. Še na mnoga leta! jim Je o naših fantih napisal tako želimo; da bi še mnogo let tako laskave besede. Bil je res dan, ki zvesto delala za napredek Tri- Sa nam je dal Gospod. Nam glava. Stanko je. stalni “birt”, vsem pa, ki smo se ga udeležili Joan pa vedno pomaga v kuhi- kot poslušalci, bo ta dan ostal nji in že kar dobro razume slo- v lepem spominu, vensko.	| Vam, fantje, pa rečem le to:
Z veseljem tudi poročamo, da “Pogumno naprej, to naj ne bo sta Mary Mernik in Rezi Smolič Vaš konec, ampak začetek; goji-po hudi operaciji zopet doma. Rte slovensko pesem še naprej, Rezi je žena triglavskega “arhi- j° k° še dolgo lahko poslu-tekta”. Sledovi njegovega um- šala naša mladina in tudi mi sta-skega in ročnega dela se vidijo rejši.”
na vseh straneh v parku. Ko Gospodu Kurbusu pa posebna smo Jožetu rekli, da je žena pre- zahvala za vse, saj je bil on tisti, hitro po operaciji prišla v park,'ki ie vse t° organiziral. Poseb-je odgovoril: “Mora biti že zdra- no Je dobro uspelo njegovo raz-va, saj me včasih že malo pokre- la2anje pesmi in vesele domi-ga.” Ne verjamemo, da je to kre-lsiice’ ki so vse spravile v dobro ganje, ker sta oba tako dobrot voij°- Uvala mu tudi, da se je srčna, vesela in vedno dobre vo- sPomnil padlih domobrancev, ki
ške. Dobite jih pri klubovem blagajniku Andyju Bozich, tel. dila glavna točka proslave. Vo-št. 481-7094. Igral bo J. B. or-jdil jo jg in spretno izvedel po-kester. Dobro pa bodo prišli po- žrtvovalni g. Jože Rus iz Chica-
leg plesavcev na račun tudi pevci, balinarji ,kvartopirci in vsi drugi. In še nekaj: pijača bo po znižani ceni. Vožnje z busom pa letos nismo organizirali; za njo se jih namreč ni priglasilo zadosti. Pač pa bodo na razpolago nekateri zasebni vozniki za ti-
ga., V njej je nastopil zbor žena in deklet pod vodstvom ge. Kraljeve, zbor mož in mladeničev in kronist Franc Rozina.
Kronist Franc Rozina je z odlomki iz Sv. pisma povezal dogodke, ki sta jih oba zbora doživeto podajala. Pokol in žalost
ste, ki nimajo avtov ali prijate- ter trpljenje in domotožje Izra-
Ijev. Ti vozniki bodo čakali pred Slov. društvenim domom na Recher Ave., toda ne dalj kot do opoldne.
SLAKOV ANSAMBEL. Cleveland ima mnogo slovenskih
orkestrov; med njimi jih je ne-ie bilo polaganje venca pred kaj kar odličnih. Naše mesto spomenik generala San Marti- ■ smatrajo nekateri za središče na) so šolski otroci drug za dru-i P°Ik- Sicer pa imamo v svoji,ruje tujim malikom. Materi se
elcev v babilonskem suženjstvu.
Posebno ganljiva je bila scena, kjer Makabejska mati (ga. Kraljeva) bodri in hrabri svojega najmlajšega sina (Mirka Mikoliča), naj se ne boji grozovite smrti od strani okupatorja, naj se pridruži junaškemu zgledu svojih bratov in naj ne da-
lje.
Želimo in upamo, da se kmalu spet vidimo.
Mara Kolman
Izlet bridgeporlskih Slovencev v Hew York
BRIDGEPORT, Conn. — Bila je nedelja, 7. junija 1.1. Jutranje megle so napovedovale slabo vreme. Kasneje se je vreme poboljšalo. Sklenili smo namreč, da pojdemo ta dan z našimi fanti v New York. Tam nam bodo ti zapeli nekaj pesmi.
Poln avtobus veselih ljudi, mladih in starih, je drsel proti New Yorku. Prometa je bilo dovolj, bali smo se, da pridemo prepozno. Ali šlo je vse po sreči. Prišli smo še prezgodaj k našim starim prijateljem in znancem v cerkvi sv. Cirila in Me-
so bili pobiti ravno pred 25 leti.”	Anton Lagoja
LJUDSKA MODROST
Bolje verjeti svojim očem kakor tujim.
Boljša je domača gruda ko na tujem zlata ruda.
Boljša prva zamera kakor druga.
Ce konja lovi, mu oves moli, če ga pa ima, mu palico da.
Boljša žlica zelja v miru kakor pečenka v prepiru.
Če hočeš star se odpočiti, moraš mlad se potruditi.
Brat bratu najgloblje izkoplje oči.
Če hoče dekle pošteno živeti, ne sme nič dati, še manj Pa vzeti.
gim položili šopek rdečih na- sredi “kralja polk”, goljnov pred spomenik. Bilo je ^ V letošnjem septembru bo o-položenih nekaj tisoč;nagel,jinovj , ^skal Cleveland danes najbolj vse to namesto na neznane gro-1 P°Polarni slov. folklorni glasbe-
bove'naših junakov.
' Mauser je bil ob tej priložnosti v katedrali na najbolj čast-
no-zabavni orkester Lojzeta Slaka iz Slovenije. Njegovi uspehi
je to posrečilo. Sin se je v smrti pridružil svojim bratom.
Stane Markun iz Jolieta pa, je pripovedoval o boju med Filistejci in Izraelci — o zmagi Davida nad Goljatom. Za njim je
doma in drugod po Evropi ka-1 kronist govoril o skrivnem razo-kor tudi milijonske gramofon- detlu. Tn leončno zadnja misel —
Stanovanjska stiska v Rimu
Enajst profesorjev in 117 du-toda. Tam nas je že pričakoval hovnikov salezijanske univerze naš stari znanec g. dr. Blatnik, | v Rimu z odprtim pismom opeki je imel nato tudi slovensko , zarja javnost na neznosni pole* službo božjo za nas. Krasno, o-kusno urejeno cerkvico smo na-
polnili do zadnjega kotička in krasno ljudsko petje je odmevalo tako lepo, da so se vsi veselili lepih melodij. Bili smo res praznično ražpoloženi. Prvič po dol-genj času,-smo bridgeportski Slovenci imeli priložnost prisostvo-
I V	.V.
žaj ljudi v rimski okolici, ki živijo po zasilnih stanovanjih in
barakah. Gre za okoli 15,000 družin.
Istočasno je v Rimu 30,000 novih stanovanj, ki niso zasedene’ Najemnirte so previsoke in preprosti' ljudje enostavno ne morejo plačati. Podpisniki pozi-
vati popolnoma slovenski maši. vaj° občino in druge oblasti, nM Po službi božji smo se podali uredijo socialno kričeči poloŽa.1 v cerkveno dvorano, kjer naj bi brezdomcev, čeprav z oblastv*?' nam naši fantje zaoeli nekaj no zasedbo prostih stanovanj.


ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
“Nujte, nujte,” je klical zdaj neprestano stari Porazil in se sam prvi gnal k delu kakor mladenič. Z mrzlično naglico in nestrpnostjo, katere prej niso bili pri njem vajeni, je gnal vse kakor na noro.
“Porazil, kaj pa naenkrat tako hitiš?” so se čudili sosedje na levo in desno, ko jih je prosil za priče pri pogodbah.
“Rad bi še za živega vse videl,” je razlagal kmet, ko je šel s sinovoma delat pisma.
“Koliko pa daš dote svoji hčeri?” je pritisnil pred notarjem dninarja Gašperja.
“Telo in dušo, drugega nima,” je priznal brez težave in zadrege gostač.
“In ti?” je vprašal kmet Krej-ča.
“Dam, kar dam, balo bo imela, kakor se spodobi, za dve postelji pernic jn omare za obleko in perilo.”
“Kaj to,” mu je pretrgal besedo Porazil, “po tem ne vprašam, povej na kratko, koliko dote ji boš izplačal v dotovini?” Krejč se je popraskal za ušesom, ker je nerad ugriznil to jabolko tukaj pred ljudmi. Toda z resnico je moral na dan. “Toliko kolikor Gašper bom že dal,” je rekel slednjič.
“To je nič,” je ugotovil Porazil naglas in trdo, določno in natančno, in govoril dalje tastoma obenem.
“Ničesar ne bosta prinesli, zato ne smeta tudi ničesar zahtevati; posestvo bom razdelil sinovoma, nevestama pa ničesar. Na polovico ju ne vzamem. Gospod notar, tako napravite pismo.”
“Oče, nisem zoper, če prepišete polovico na Manco,” se je oglasil Martin, pa se tudi takoj pokesal.
“Molči!” ga je strogo zavrnil oče. “Vsak iz svojega deli. Sedaj dajem jaz in dajem po svoji pameti; ko boš ti gospodar, ravnaj, kakor veš ti.”
Adam je bil povesil glavo in rajši ni nobene zinil. Beseda mu jo že bila na jeziku, da takisto hiisli kakor Martin in da bi tudi °n pripoznal Dodličko za solastnico. Tudi Krejču in gostaču je prešlo veselje oporekati. “S starim se ni šaliti,” sta mislila •in se zadovoljila z vsem. Materi nevest sta ju doma kregali, da hčeri pri Porazilu ne bodeta gospodinji, ampak dekli; nič ne ho njunega, samo ubijali se bosta tam; ženinoma sta to očitali, Pretili, da jima ne dasta hčera. Stari Porazil pa je bil kakor iz kremena in ni popustil. Poročali so tiho brezhrupno, kakor se Spodobi za revne neveste. Le za godbo s o prosjačili mladi.
“Mati so v večnosti,” jih je odpravil na kratko oče, “če gre-mo v cerkev brez matere, pojde-nao tudi brez muzike.” Tako je 'tudi bilo.
Porazil je imel izgovorjeno, da bo gospodaril do sv. Jakoba, Potem se Gašper izseli iz kota in naseli se tam on sam kot užit-kar. Mladi mu bodo sporazumno dajali izgovorjeni užitek, — nič več in nič manj,—kakor ga je on dajal v mladih letih svojim star žern. Samo malo loko v gozdu si Je izgovoril do smrti, ker jo je °n iztrgal gozdu, izsušil močvirje in iz jelovine naredil dober travnik. Kosil jo bo sam ali pa košnjo prodal, kakor se mu bo 2delo, da bo imel vsaj kak groš v žepu za tobak in mu ne bo treba za vsak novčič prositi ndade. Nekako pol leta je še rrnel časa. Medtem je moral pojaviti Adamu-novo, pripravno išo in mu jo izročiti.
To se k0 dai0 Napraviti, če ne °do stali in ležali, ampak se bo vsak poprijel dela, kolikor se a- ^—■ Zato je vpregel Porazil ,akoj prvi dan po poroki tesarje ni zidarje, mlade, sebe in vprego
teli, svojega znanca, naj 4. julija poroma k naši lemont-ski Mariji Pomagaj.
in jih je priganjal od ranega jutra do pozne noči. Kakor gobe po dežju je rastlo zidovje iz!
temeljev; vstajale so lesene'80 najholj pete. O, koliko ima-stene skednja, dvigali se stebriči Imo lepih pesmic — še posebno kolnice. Se preden so se osušile Marijinih, za katere se bojim, da njive in je bilo mogoče misliti Rh sedaj doraščajoča mladež ne na pomladno setev, so stale pri ho več poznala.
V Lemonf bomo romali!
Usmiljena Mati, usmili se nas, prosi, o prosi, Marija za nas.
Saj si obljubila, da boš prosila gori v nebesih za nas.
Slučajno mi je prišla v roke pesmarica cerkvenih ljudskih|P°r0Čl1’ n*J JSak VZame za P0' pesmi. Prelistam list za listom, !iOro;jn;u0bj^_lPar^ s^oj;h ™an' pa premišljujem, katere pesmi
letos udeležila župnika Father Rudolf | Praznik od Sv. Vida in Father
Vsem tistim romarjem, ki so se že priglasili, ali ki bodo potovali z lastnim avtom, bi pri-
Porazilovih strešine in na prvem lemežu se je zazibala zelena smrečica, katero so bili ozaljšali s trakovi in kakor jo je bil tesar Vojtačka pribil. Ko je za-šumela visoko gori, si je obrisala spodaj pod njo Adamova žena skrivaj s koncem predpasnika solzico. Ni bila prva po poroki. Kaj Manca! Tej je bilo lahko! Bila je hrust, od mladega je rastla v kmetskem delu in se utrdila, toda revica Dodlička se je morala šele privaditi; zrastla je pri igli, pomagala je od mladega očetu pri krojaštvu in nikoli je ni veselilo, če jo je mati poslala s košaro, srpom in oslo, da nažanje trave za edino kravico ki so jo imel ali pa s košem na hrbtu v gozd po dračje, ali celo z motiko na njivo po krompir. Njene mehke ročice so postale trde pri kmetijskem delu, tako da hi ne šivanka ne platno drselo poslej tako spretno po ajih. Krojač je hčer razumel in jo zagovarjal, ali mati je bila nevoljna nanjo. “Molči, tega ne razumeš,” je karala tudi svojega moža, ki se je sklanjal nad šivanje, “roke dekletove se bodo delu odvadile. Šivanka in likalnik bi jo seveda tudi preživljala, če bi ostala samica — šivija do smrti. — Toda kaj potem, če se omoži—? Nakositi malo trave, skuhati kosilo, umivati tla, udariti s cepcem, nakrmiti kravo, vsega tega ne zna, kakšna žena in gospodinja pa bo?”
Svoje dobre matere se je spominjala Dodlička vselej, kadar jo je stari Porazil gnal z dela na delo prav tako kot druge; da, ravno na njo so posebno strogo pazile njegove ostre oči in so mkoj našle in grajale vsako najmanjšo napako. “Kako pa držiš lopato? Tako kar z vrha kupa se ne zajema ne pesek ne žito, ampak začne se lepo pri tleh in lopata mora peti.” In kadar so se Dodlički zarosile oči ali kadar je za trenutek prenehala in ogledovala mehurje in žulje na rokah, je menil Porazil: “Da, da, deklič, to ni šivanka ne nit, to so vile in slama!” Rezko, skoraj zbadljivo se ji je smejal, kakor da ne bi imel niti trohice sočutja v srcu. To je bolelo ne samo Dodličko, ampak tudi Adama, ki se je za njo potegoval, kadar sta bila z očetom sama med štirimi očmi.
“Fant neumni,” se je dobro-voljno smejal oče, “zahvali se mi rajši, namesto da se jeziš. Ženo ti vzgojujem in pomočnico. Misliš, da sem slep in ne vem, koliko trpi? Vsako učenje je muka. Kosti v telesu se ji morajo okrepiti, roke utrditi, hrbet ožuliti; izgubiti mora mehko polt in ličeca naj ji zagore, sicer boš ž njo nesrečen. Porečem ji še to, da si ne sme las česati in kodrati kakor prej, ko je bila še dekle, da je zdaj omožena in naj pozabi na ogledalo in pentlje, in da ni prišla k nam zato, da bi jo dejali kakor sveto podobo pod steklo v okvir. Sicer je zelo razumno dekle,” je tedaj omilil starec glas in toplo ter s priznanjem govoril o Adamovi ženi. “Pripravna je in urna, pokažeš ji delo, ji poveš, kako, v oči ti pogleda in že ve, kje naj poprime. Povšeč mi je in prav rad jo poslušam, kadar jo veseli delo in si pri tem popeva kakor čebelica. — Molči torej in pusti me;! — Se bo že privadila kmetij škemu delu in imel boš ženo, da ji bo treba iskati enake.” (Dalje prihodnjič)
In koliko ljubkih odpevov imamo pri petih litanijah. Vsak je vesel, če se oznani, da bodo pete litanije. Tam, kjer sem jaz zrastel, je bila žena, ki mi je rekla neko nedeljo: “Nisem šla k maši, ker bom šla raje popoldan, ko bodo pete litanije.”
m
Pred očmi imam tista vojski-na in povojna leta. Pred podobo Marije Pomagaj — na Vetrinjskem polju in potem po taboriščih — oh, kako smo z zaupanjem Marijo klicali na pomoč. S solzami v očeh smo pri vsakih petih litanijah peli vedno tudi gornjo pesmico.
Odkar šelebarim po tej deželi — šelebarim že 20 let — nisem več slišal gornjega odpeva, četudi se litanije tu in tam še pojo.
Saj si obljubila, da boš prosila
gori v nebesih za nas.
Jaz verujem, da je tudi ona pomagala nam vsem v tistih dneh stiske in da nam še vedno pomaga in da svojo obljubo izpolnjuje.
Kako pa mi izpolnjujemo svo-
cev in jih poprosi za mal prispevek za Dom ostarelih, ki ga grade čč. sestre v Lemontu. Ali bi ne bilo lepo, če bi vsi romarji ob tej priliki, ko bomo v Lemontu, obiskali tudi čč. sestre in jim kot spominček dali nekaj dolarjev. Jaz bom šel s klobukom v roki okoli vas vseh. Nekaj bom, vsaj upam tako, že dobil za ta plemenit namen.
*
Kdor se še ni prijavil, pa bi šel rad z avtobusom, naj takoj kliče:
St. Vid — Mr. Ovsenik, 881-3118 St. Lawrence — Mrs. Žagar,
281-1922
St. Christine — Mr. Tekavec,
481-3437
St. Mary’s — Mr. Petrič,
481-3465
Na veselo svidenje! Bog daj!
J. O.
HRVATSKA
SLOVESNOST
(Nadaljevanje s 1. strani)
sem ga še slišal govoriti tako iskreno in od srca, kot je govo-vil včeraj Hrvatom. Hrvati dolgo ne bodo pozabili njegovega
Viktor Tomc od M. Vnebovzete v Collinwoodu. Od bratov Slovakov pa smo videli pri njej njihovega opata benediktinskega samostana v Bedfordu, O. (kamor Slovenci radi romamo) o. Kovala.
Pri popoldanskem banketu v veliki vidovski župnijski dvorani smo spet mogli ugotoviti, kako skrbno je bilo tudi tu vse organizirano. — Kosilo je bilo izredno okusno pripravljeno. Postrežba brezhibna. Vse naravnost vzorno. Banket je obstajal iz dveh delov: od obeda in iz ad hoc dobro pripravljenega programa. Tudi tu je bil duša vsega Father Stj. A. Mrakužic in njegova desna roka kaplan Father Schneider.
Od Slovencev duhovnikov so se banketa udeležili Father Rud. Praznik, župnik od Sv. Vida, Father Viktor Cimperman, župnik na hrvaški župniji Kristusa Kralja v Akron, O., in Father Jože Falež, kaplan pri Sv. Vidu. Od slovenskih rojakov je na banketu govoril mestni odbornik clevelandski Edmund Turk, ki je bil, kakor je to g. župnik Mrakužic s priznanjem javno potrdil, bratom Hrvatom vselej v vseh njihovih zadevah vedno v pomoč. G. svetnik Edm. Turk je bratom Hrvatom najprej v imenu Slovencev prisrčno čestital k njihovemu velikemu prazniku. nato pa je prebral diplo-mo-resulucijo clevelandskega
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
je obljube Njej? Oh, kaj vse1*1 u Mio spet kmalu povrnjeno smo ji objubljali, če nas rešk^dno zdravje, nato pa je Hrva-
včerajšnjega govora. S toplo mestnega sveta hrvaški župniji hvaležnostjo se ga bodo lahko spominjali. Škof se jim je najprej zahvalil za vse molitve, posebno za one od mladine, da bi
smrti, če nas ohrani pri zdravju in če nam da srečo, da pridemo nekam, kjer si bomo lahko služili vsakdanji kruh!
Smo siti mesa in kruha — sedaj si mislimo, da bomo že sami vozili naprej. Saj tu in tam še pomolimo, se medlo spominjamo tistih hudih let, letno enkrat obhajamo spominski dan za vse vojskine žrtve, kaj naj še več storimo?
V letošnjem letu bi morali storiti gotovo veliko več in se Mariji pošteno oddolžiti in se ji zahvaliti malo glob j e.
Kako lepo bi bilo, če bi vsak ki je šel preko Vetrinja in taborišč, poromal letos k Mariji Pomagaj v Lemont! Kolikšna armada bi nas bila! Pa smo tako redki, ki so se za to romanje že odločili. Koliko novoprise-Ijencev je, ki so že opletli pol Amerike, Lemonta pa še niso videli! Da jih tam čaka slovenska Marija Pomagaj, tega še niso slišali. Vsak pa, ki je že kdaj v Lemontu bil, bo pritrdil, da je res lepo tam.
Povabi, prosim, dragi prija-
tom čestital glede dveh stvari: prvič, ker so po tolikem času dobili svojega prvega svetnika, h kateremu se bodo doslej lahko zatekali. Zelo jih je vzpodbujal, naj molijo k njemu posebno v današnjih hudih časih ' tako za svoj narod in svojo domovino, kakor tudi zase v Ameriki in končno tudi za njegovo škofijo.
Ob asistenci vse pri tej sv. daritvi zbrane duhovščine je škof Issenmann v latinskem jeziku opravil tudi blagoslovitev ki pa sv. Nikolaja Taveliča, fino umetniško delo kiparja Turklja. Čudovit, izrazit svetniški obraz, divna poza, močan okras cerkve, ponos Hrvatov.
Med sv. mašo je g. celebrant tudi prvič opravil mašno prošnjo k novemu svetniku. Zbor pa je po sv. maši ob sodelovanju vse cerkve zapel danes najmočnejšo hrvaško Marijino nabožno pesem “Zdrava Marijo, zdrava Djevo, kraljica Hrvata in za zaključek zbor sam še mogočno novo himno v čast sv. Nikolaju Taveliču. Res, mogočna himna!
Od duhovnikov Slovencev so se sv. maše v cerkvi sv. Pavla
sv. Pavla in njenemu župniku Fathru Stjepanu A. Mrakužiču ob povodu njihovega včerajšnjega praznika. Priznalno resu-lucijo je bil clevelandski mestni svet soglasno na predlog svetnika Edmunda Turka sprejel na svoji zadnji seji, nakar jo je župan clevelandski Karel Stokes takoj podpisal svetnik Turk pa jo je na včerajšnjem banketu prebral in nato izročil g. župniku Mrakttžiču. Vsa dvorana je sporočilo svetnika Turka sprejela z velikim odobravajem Clevelandski Slovenci uporabljamo to priložnost, da bratom Hrvatom ponovno iskreno čestitamo k temu, da so kočno ofi-cielno dobili svojega prvega svetnika v naši sv. Cerkvi. Obenem pa smatramo za svojo dolžnost, da se jim hkrati tudi prisrčno zahvalimo za izraze lepe in tople ljubezni do nas Slovencev, k,ar je bil včeraj tako lepo izrazil njihov gospod župnik Mrakužic. Slovenci in Hrvati smo eno po veri, po jeziku pa smo si naj bližji, zato ne more biti nič bolj naravnega, kakor da vlada med nami vedno in povsod najbližje medsebojno razumevanje. V to naj nam pomaga odslej tudi ne samo njihov marveč tudi naš svetnik mučenec sv. Nikolaj Tavelič.
J. S.
Mestna uprava je dovolila demonstracije
CLEVELAND, O. — Robert E. Hughes, predsednik republikanske stranke v okraju Cuyahoga, je v petek obdolžil mestno adminištracio, da je namenoma dovolila protivojne demonstracije in s tem omogočila konfrontacijo demonstrantov s podpredsednikom Spirom T. Agne-wom.
Hughes ni oporekal mestni administraciji pravice dovoljevati demonstracije, kritičen je bil samo za čas in nerazsodnost mestne administracije, da je dovolila demonstracije prav za čas prihoda podpredsednika Agne-wa v mesto.
Mestna javna uprava je odgovorna za red ob vsakem času, posebno pa mora paziti, kadar pride v mesto visok vladni u-radnik. Zato je imel Robert Hughes prav, ko je posumil in javno očital mestni upravi, da je nalašč dovolila demonstracije proti vojski za tak čas, da se bodo demonstranti lahko zaleteli v podpredsednika Agnewa. Kadar pride visok vladni uradnik v mesto, ima policija itak dosti dela z varnostnimi ukrepi za osebno zaščito javnega predstavnika, zato je nerazumljivo, zakaj je mestna uprava obremenila policijo z istočasnimi demonstracijami.
Protivojne demonstracije pripravljajo znani levičarji Sidney M. Peck, profesor na Case Western Reserve univerzi, in Jerry Gordon, predsednik clevelandskega odbora za mir. Po znani in izkušeni levičarski taktiki Gordon že vnaprej meče krivdo na policijo, “če se bo kaj zgodilo”.
vivom. Pariška policija pa ni preveč vneta za red in mir. Pusti Arabce in Jude, da obračunavajo med seboj, toda nastopa odločno, kadar so prizadeti interesi francoskih domačinov.
Sledj Srednjega vzhoda se najdejo tudi v Parizu
PARIZ, Fr. — Policiji ni treba v pariških predmestjih nič spraševati, kakšno je dnevno razpoloženje na Srednjem vzhodu, saj ima tak “Vzhod” kar doma v Parizu. V revnih pariških predmestjih se je z desetletji naselilo dosti arabske in judovske revščine, ki se je kar dobro prenašala, dokler ni prišlo do vojne med Izraelom in Arabci. Sedaj so pa vsi ti reveži postali veliki nacionalisti, arabski in izraelski. Karkoli se zgodi med A-rabci na eni stran in Izraelom na drugi, takoj se vse zve v predmestjih in primerno praznuje ali pa obžaluje. Tako so si Arabci in Judje neprenehoma v laseh za vse malenkosti, ki se dogajajo med Kairom in Tel A-
I
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Emigracija dopolnjuje izraelske žrtve
JERUZALEM, Izr. — Dotok novih emigrantov iz vseh dežel sveta prekaša število vojnih žrtev Izraela. Samo iz Združenih držav Amerike je lansko leto emigriralo v Izrael 6000 Judov, dve tretjini od teh je bilo pod 29 let starosti. Iz Clevelanda jih je odšlo v Izrael 25.
Število emigrantov se je začelo dvigati od časa vojske leta 1967. Ze tisto leto je Izrael sprejel 18,000 novih emigrantov. Izraelska vlada pričakuje letos 45,000 novih emigrantov, samo iz Amerike 8,000.
Emigranti so zelo različni: govorijo različne jezike, imajo različne navade in so celo različne polti. Vse pa veže skupna judovska verska tradicija, ki v skupnem življenju kmalu odpravi vse druge razlike.
O Judih vsak po svoje misli, a njihove trdoživosti jim nikdo ne more zanikati. Malokateri diug narod bi se prostovoljno odpovedal udobnemu življenju v tujini in se šel domov požrtvovalno borit za svobodo domovine svojih rojakov.
Papež v Španijo? d
španski časopisi napovedujejo, da bo sv. oče Pavel VI. verjetno obiskal Španijo. Papež naj bi prišel v Španijo jeseni, ko bo razglasil sv. Terezijo Avilsko za cerkveno učiteljico. Če bo do tega potovanja res prišlo, bomo videli v prihodnjih mesecih.
Poznavalci razmer v Vatikanu so glede tega skeptični, ker bi obisk pomenil moralno oporo Francovemu režimu, ki preganja baskovske duhovnike in krati politično svobodo državljanov.
MALI OGLASI
Sobe odda
Tri čiste sobe se oddajo s kopalnico, zgoraj na vogalo Schae-ier Ave. Kličite 431-1865.
(122)
Slovenski starejši
moški dobi stanovanje z starejšim moškim da si delita stanovanje, privatna soba z air conditioner. Kličite 281-5435.
________ (124)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, garaža, na E. 74 St. Kličite 944-7175.
(125)
Avto naprodaj
1970 Volks wagon, štirikoten odzadaj, kakor nov, $2,250. Kličite 749-1215 ali 531-3863. _______________ 022)
Prijat#!’* Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z\ RAČUN POMOČI DRČA VE OHIU ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
* Cl-lr	st ;	,
POMLAD NA NORVEŠKEM kot kaže slika.
Pomlad je povsod lepa, posebno privlačnost pa ima v norveških fjordih,
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem' Darujte jim rabljene znamke Odrežite jih tako, da ne poško dujete zobčkov. Funt rabljeni! znamk lahko nahrani lačnegi otroka v Afriki za en dan! Miši jonarji Vam bodo hvaležni z< rabljene znamke, katere pcšljit« na naslov:
Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe

LUIS COLOMA:

MALENKOSTI

^ r-"
Pozno v noč je takrat pripravljal svoj kovčeg za na pot. Pa je zaškrtal prav na rahlo ključ v vratih; odprl jih je in našel mater, pol oblečeno, boso, prišla je bila tiho in po prstih, da bi skozi ključavnico še zadnjikrat videla ljubega sina...
“Kaj je, mati? Mi še želite kaj povedati?”
“Ne, sin, ničesar, ničesar! Hotela sem te le še enkrat videti; saj veš, jutri odideš.”
In zopet se mu je naslonila na ramo, jokala je in mu je šepetala na uho, — polna vere, ki edina ponuja varno sredstvo, polna ljubezni, ki se oklepa zadnjega upa:
“Priporočaj se nebeški Materi Mariji — Juan! Bodi vedno dober kristjan, moj ljubi, ljubi sin!”...
Velarde se je sramoval pred samim seboj. Val, ki mu je bil zalil dušo, mu je stopil v grlo, mu je stopil v oči.
Vroče solze so mu pritekle.' Skril je obraz v roke in jokal, kakor joče slabotna ženska ali plašen otrok ...
Ah, mati ga obožava ...! Za nobeno ceno ne bi pustila, da križa sabljo z nasprotnikom, da žali Boga, da se postavi pred kroglo in gre v nevarnost, v kateri bi utegnil izgubiti življenje, izgubiti dušo ...
In ni je videl že tri leta, in tako daleč proč od njega živi, ubožica... In on, nehvaležnež, hudobnež, že dva meseca ji ni pisal...
Gnalo ga je, da bi ji pisal, da bi na papir izlil svojo ljubezen, svojo tesnobo, svoje solze ...
Z velikimi koraki je hitel domov. Premišljeval je, >:aj vse ji
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS! REGISTERED NURSES NEEDED
Full time and part time. Top salary paid in this area. Fringe benefits include: Hospitalization — 2 weeks vacation — sick leave and holidays. Write or call
WEAKLEY COUNTY HOSPITAL Martin, Tennessee 38221 Ph. (901) 587-3177
(123)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER STYLING SHOP Under $2,000. Color TV — phonograph in shop. Air cond. 1206 W. THORNDALE. Call Owner 784-4249
I	(123)
BARBER SHOP FOR SALE Two chair. Good business. Oak Park Vicinity. Make Offer.
Phone 447-3046
r '•	023)
GROCERIES — MEATS —
> BY OWNER
Chain - O - Lakes region. Open 7 days a week. Gross over $5,000 week. Illness forces sale.
JU 7-5018
J**	‘	(123)
Owner $3,000 dn. moneymaker. 1-5, 2-4’s -f store inch $515 mo. $24,900. 3226 W. North Ave.
342-0120 or 276-5675
REAL ESTATE FOR SALE
DES PLAINES
3 bdrm. face brk. ranch. Tile roof, baths, fin. bsmt., fam. rm., 2 car att. gar. Price reduced $3,000. By Owner 827-6826
|	(123)
•rt«’'«««
bo pisal, dolgo pismo, polno ljubezni, polno upov, polno vsega, kar ji najbolj ugaja.
Saj je vedno toliko hvalila njegovo dobrosrčno ljubeznivost. Kako se je smejala pred dvajsetimi leti, ko mu je razlagala katekizem in ko se je začudil, da našteva katekizem samo tri sovražnike duše. “Nič več?” je povpraševal in mati se je smejala, smejala ... Dios! Kako čisto drugače se sedaj on smeje, po dvajsetih letih, in s kakšnimi solzami! Šest let je imel tistikrat in dvajset let je moralo miniti, da je sam spoznal, da so res samo trije sovražniki duše, a da ,ie teh dovolj, več ko dovolj .. .
Sredi ulice de Arenal je prihitel za njim deček in mu ponujal srečko:
“Jutri je žrebanje!”
Dvakrat ga je zavrnil Velarde, jezen in nevoljen, in nazadnje mu je dal celo zaušnico. Pa prišla mu je druga misel, obrnil se je in je kupil srečko. Ce bo tale številka izžrebana, je pomislil, joj, kakšna reč bo!... In delal je načrte in naklepe ...
Prišel je domov. Iz pisalne mizice je vzel sliko Matere božje, ki mu jo je bila podarila mati pri odhodu; prislonil si jo je na črnilnik in je začel pisati dolgo pismo na mater.
Dve uri je pisal: da je zadovoljen, da mu gre vse po sreči, da se bodo stvari na dvoru tudi kmalu izpremenile, obnovitev burbonske krone da je gotova stvar, kondesa de Albornoz da mu —
“Ah ne, ne, ne! Ni mogoče! To ime ne sme stati v pismu—.”
In na gosto in večkrat ga je prečrtal, da ga ni bilo mogoče brati. Zapisal je mesto tega ime markiz de Butron.
Markiz de Butron da mu je zatrjeval, da bo trajalo kvečjemu še eno leto in bo prišla prenovitev vlade, in obljubil mu je sijajno bodočnost. In takrat bo mogel misliti na svoje mlajše brate... Enrique (Henrik, Pedro—Peter) in Pedro bosta lahko prišla k njemu v Madrid, in mali Luisito, njegov ljubljenček, ta bo lahko ostal pri njem, dokler ne dovrši šol... Toda o tem bodo še govorili. Pride čas. Zakaj on namerava — še ni uganila? Ji srce še ni povedalo? On namerava prebiti pri njih ves avgust in ostati do 8. septembra, in takrat bodo skupno opravljali slovesno devetdnevnico v č a s t Materi božji...
Tako je pisal. Nato so prišle različne prošnje, naročila brez konca, za nazadnje pa je prihranil najboljše, napolnilo naj bi Stariči dušo z veseljem in tolažbo: dne tretjega julija, je pisal, pojde k spovedi in k sv. obhajilu in bo tako kar najbolj slovesno obhajal obletnico smrti svojega' očeta.
Končal je pismo. Nesrečnež.
Priporočal se je Materi božji, naj ga jutri varuje, ko bo križal sabljo z nasprotnikom ... Kajti to se je moralo zgoditi, in nobenega izhoda ni bilo ...
Sam je nesel pismo v nabiralnik in ob dveh je legel spat, napol oblečen. Truden je bil. Prejšnjo noč je bil na plesu pri markizu Butronu ...
Kmalu je zaspal v mislih na mater: zgodaj ga je budila, ko je bil še deček, in šla sta k Materi božji de la Regla, visoko gor v strm hrib; odondod se je videlo daleč vun na neizmerno morje, na obzorju se je zlivalo z nebom, doli na obrežju pa je mogočno in brez miru butalo ob skale, bučalo in tulilo, kakor večni, onemogli obup...
Ob štirih se je prestrašen zbu-
dil. Postrežnica ga je tresla za roko. Dva gospoda, je pravila, sta se pripeljala, in čudila sta se in nista verjela, da še spi...
Naglo se je oblekel, preplašen, pobit je hitel po stopnicah, nemo stopil v voz, ki je oddrdral.
V vozu ni slišal, kaj govorita spremljevalca, ni slišal, kaj mu pravita, ne videl, kam se peljejo; le stražarja je videl, ki je ravno odpiral vrata v “Buen retire”, ko so vozili mimo. Imel je belo brado.
Zakaj ima ta človek belo brado in ne brkov? Ta misel ga je nekaj časa zanimala in spomnil se je zopet na njo, ko se je voz čez eno uro ustavil pri vhodu v brezkončen drevored. V gostih vejah so neštevilne ptičice prepevale svojo jutranjo pesem in hvalile čudeže stvarstva božjega.
Človek majhne rasti jih je čakal, redko brado je imel in zlat ščipalnik mu je sedel na nosu. Plašen je bil in nemiren. Dva gospoda, resnobna in tiha, sta bila pri njem ...
Kakor v megli je videl Velarde, da govorijo med seboj, merijo prostor, da so dali en samokres njemu, tistemu človečetu tamle pa drugega, in da so ju postavili vsaksebi, drug proti drugemu obrnjena.
Nekdo je plosknil, strel poči—
Velarde je planil in strašno zakričal —-------
Drevje, zemlja in nebo mu je zaplesalo pred očmi, padlo na njega in ga zmečkalo . .. Krvava megla ga je zagrnila... in nato črna tema----------
Ničesar, ničesar več ni videl na zemlji —-------
Videl je pač v višavi prihajati Kristusa, sodnika, živega, strašnega ... In za njim je prihajala večnost, temna, neizmerna, neizprosna.
XI.
Novica o smrti Velardovi je koj dospela v Madrid.
Kondesa de M^zac^n je bila prva, ki je hitela v palačo Al-
bornoz s hudobnim namenom, da prinese Curriti žalostno vest.
Currita je pobledela in se stresla, za trenutek se ji je zdelo, da se podira ves svet na njo.
“V Madridu je naredila novica grozen vtisk,” ji je pravila Mazacan, “ves svet govori o njegovi ubogi materi. Bil je njena edina opora...”
Currita je umela strašno očitanje, ki je govorilo iz teh besed. Zapekla jo je vest in izlila je vso grenkobo svoje duše nad njo, ki ji je prva prinesla novico. Srdita kakor mačka, ki ji stopiš na rep, se je obrnila k prijateljici in se je izgovarjala:
“Pa kaj naj mene to briga? Ali sem mu mar jaz rekla, naj se bije? Nihče ga ni silil, naj se vtika v te zadeve . .. Tudi don Quijote (Kihote) je počel neumnosti, draga moja ...!”
“Prav, kakor Dulcinea del Toboso,” jo je zavrnila Mazacan srdito.
“Verjamem! Posebno, ako se
tji nekaj pripeti —”
“Kaj?”
“Nevoščljivost, draga, nevoščljivost!”
“Nevoščljivost? Čigava?” “Tvoja na primer . ..”
Strel je zadel v črno. Mazacan je planila kakor hijena. Začela je strašno kričati.
“Moja? Jaz — te — bi nevoščljiva? Villamelonovi? Vil—la —me—lo—no—vi?”
(Dalje prihodnjič)
Naročnikom --
Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo!
I
JUNIJ
pgs»ip
Join 12!B! mSSUS 171 is »j
lam
mmw □
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Razsvetljava z umetnim
ognjem ma Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu.
4.	— SKD Triglav v Mihvau-keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob ll- dopoldne sv. maša pri kapelici.
5.	— Piknik Hinko Lobe Memorial na Slov. pristavi. Igrajo Vandrovci.
8, — Klub slovenskih upokojen-
cev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
11.	-12. Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
12.	— Marijina legija pri Sv. Vidu priredi romanje k “Our Lady, Comforter of the Afflicted” v Youngstown, O.
12. — Piknik Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. Igrajo Vandrovci.
18.	— Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer.
19.	— Slovenska telovadna zveza priredi letni telovadni nastop združen s piknikom na Slovenski pristavi.
PO STARODAVNO V AMERIKO — Nekateri naši stari rojaki so se prepeljali preko Atlantika v ZDA v “medkrovju", ki so ga imele v času pred prvo svetovno vojno potniške ladje za cenen prevoz izseljencev v Ameriko. Potovanje v medkrovju ni bilo posebno prijetno, izseljenec je imel dejansko na razpolago le prostor na ladji, drugače pa je bil “na svojem”. Kljub vsemu je bilo to potovanje le še prijetnejše in seveda veliko varnejše kot na papirusovih ladjah starih Egipčanov. Na taki ladji, zgrajeni po vzorcih onih, ki so jih dobili v starih grobnicah, plove v tem času preko Atlantika Norvežan Thor Heyerdahl. Na sliki vidimo to ladjo, ki jo je Norvežan poimenoval po starem egipčanskem bogu za Rah II. To je namreč njegov drugi tak poskus, Rah I. je lani razpadla in se potopila kakih 700 milj od cilja — Srednje Amerike. Thor Heyerdahl bi rad dokazal, da so stari Egipčani na svojih ladjah prepluli Atlantik in dospeli v Srednjo Ameriko ter tako vplivali na razvoj tamkajšnje civilizacije, ki kaže precejšnje skupnosti s staro-egpičansko.
26.	— Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2. — Ohijska federacija KSKJ
društev priredi vsakoletni KSKJ dan v parku Sv. Jožefa na White Rd. Igrajo Vandrovci.
2. — Misijonska znamkarska
akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
2.	—Zelena dolina priredi piknik
na svojih prostorih.
5.	— Federacija slovenskih
upokojenskih klubov priredi piknik na prostorih ADZ.
9.	— Na Slovenski pristavi bodo
skakalne in plavalne tekme, nato piknik. Igrajo Vandrovci.
16. — Fara Marije Vnsbovzete
priredi svoj žegnanski 1 estival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
16. — Piknik Štajerskega kluba
v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci.
23. — Društvo Najsv- Imena pri
Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zaionu na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
13. — Zelena dolina priredi na
svojih prostorih “Vinsko trgatev”.
20. — Trgatev na Slovenski pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne.
20. — DSPB Cleveland priredi
romanje v Frank, Ohio.
27.	— Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
27. — Slov. nar. dom na St.
Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. 27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio
.	i*. IVlr.u*
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
11.	— Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega
kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
14. — Slov. kulturno društva
TRIGLAV v Mihvaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
22.	— Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
DECEMBER
C. — Pevski zbor Planina poda
koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
6.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23.	— Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
MAREC
28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE MAME IN STARE MAME
Frances Obreza
ki je umrla dne 22. junija 1965.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše za Te bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas!
Žalujoči:
sin. VIKTOR z družino in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 22. junija 1970.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628