I meriti se sprejemajo in vel j A taristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, I® n it ti ^ j, n ii »i i» ^ ii Pri večkratnem tiskanji se «sna primerno «manjša. Rokopisi •ii ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 16. Politični! list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo ietu , . lo gl. _ kr. za pol leta . , 6 „ _ ta četrt leta . . i n 50 V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 ,, za četrt leta . . 2 „ 10 , V Ljubljani na dom pošilja, velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden iimiuer v torek, četrtek in soboto. Srbska adresa, ktero je redna narodna skupština predložila knezu srbskemu in 25. t. m. objavila, se glasi: „Ko narodna skupština vidi v svojej sredini svojega plemenitega vladarja, in ko vladar neutrudljivo skrbeč za napredovanje mile nam domovine v tem resnem in hudem času od narodne skupštine pričakuje rodoljubne podpore, onda je tudi narodno zastopništvo gotovo, da se v največjem navdušenji vstreza Vašej Svetlosti z onim rodoljubjem in vdanostjo, kterih se od narodne skupštine po pravici pričakuje, in ktere je narod srbski zmirom kazal nasproti slavnemu domu Obrenovičev". „Gospodar! Res hud je položaj, v kterem se danes Srbija nahaja. Narod naš na granici, kakor tudi Vaša Svetlost omenja, je vznemirjen v svojem domačem pokoju. Zbiranje velike vojne moči na naših mejah od strani otomanske vlade, ktera preteča stoji nasproti Srbiji, trga nam en del naših bratov od svojih polj in ognjišč, in sili ga, da oborožen pazi na varnost naše zemlje na zapadni in na iztočni njeni granici." „Narod srbski, kteri je to milo domovino z mečem in krvjo odkupil, dobro se spominja besedi Vaše Svetlosti v proklamaciji od 1.1872: ,,da bi grešno bilo izgubiti najmanjšo pridobitev naših očetov, in malo ponosno, da sami nič ne pridobimo". Te besede so ostale globoko vrezane v srce vsacega Srba. Dobro je, da se spominjamo onih besed v sedanjih tre-notkih. Čas je resen, ali Gospodar, ne manj resna je tudi volja srbskega naroda, da se najde na višini svojega položaja." „Zato skupština v imenu srbskega naroda slovesno izreče, da narod naš je pripravljen braniti svojo domovino, varovati svojo svobodo, in ohraniti pridobitev velikega Miloša in naših dedov. Ni take žrtve, ktere Srbija ne bi v to ime prinesla na sveti oltar naše domovine. Na glas Vaše Svetlosti je narod pripravljen, da kakor en čl ovekstopi na branik svoje drage domovine." „Gospodar! Večna trpljenja so prisilila naše brate v Bosni in Ercegovini, da so vstali in da se z orožjem v roki bore za svoja člo-večanska in narodna prava. Prelivanje njihove krvi razžaljuje naša bratovskačutila; njih obupni glas plemenito odmeva tudi v ostalem izobraženem svetu. Mi ne moremo, mi ne smemo biti ravnodušni proti njihovi osodi." „Skupštino prevzemajo najglobokcja čutila hvaležnosti, ko vidi, da si bode Vaša Svetlost prizadevala, da se vznemirjeni kraji konečno vpokoje in našim trpečim bratom pridobi stalna zadovoljuost." „Tudi pri tem domorodnem činu more Vaša Svetlost popolnem zanesti se na pod-p oro naroda srbskega. On je pripravljen v ta namen Vašej Svetlosti na razpolagauje staviti vsa sredstva, ktera bi potrebna bila, da se ta velika naloga srečno izvrši. Narodna skupština i z r e k a v i m e n u u a r o d a s r b-skega tukaj tudi svojo pripravljenost na vse žrtve, prepričana je, da bode Vaša Svetlost s svojo vlado to veliko delo vodila na tak način, kteri bode najboljši, da Srbija spolni svoj poklic s ponosom in častjo." Nadalje adresa pravi, da narodna skupština hoče resno presojevati in rešiti že davno pričakovane predloge, pa tudi sama nasvetovati nektere, ki so razvoju domačih naredeb potrebne, zlasti v odgovornosti ministrov, o pre-membi vstave, o cenejši in hitrejši administraciji in sodnijstvu. Tudi častita knezu, da je poiskal nevesto od soplemenega naroda ruskega in prosi Boga, da bi knezu iu prihodnji kneginji dal dolgo in srečno življenje in da bi vtrdil desnico srbsko, da bi krepko in visoko nosila zastavo svobode in da bi povsod zamogli klicati: Zivio knez Milan Obrenovič IV.! Opovire in pomote duhovsko politike. A. Dasiravno ima duhoven pravico, zmožnost in dolžnost vtikati se v politiko, kakor smo iz rečenega videli, moramo pa vendar pripoznati, da se ravno duhovnu pri tem poslu na pot stavijo opovire in zapreke, kterih v drugih stanovih ni ali saj ne v tej meri. 1. Duhovnu je v politiki na poti včasih njegov stan. Kakor ga ta iz ene strani povzdiguje in častitljivega dela, ravno tako mu na drugi strani zabranuje, da se ue more povsod vtikati, kjer gre za politiko. — Če ni v srenjskem odboru, kjer se najveljavniši možje skupej shajajo in kjer se politične reči najložej razgovarjajo, kje naj potem ljudstvo v potreb-niših rečeh podučuje? Ali naj po krčmah ljudi lovi in s pijanci se prepira? Kaj bi škof iu farmani k temu rekli? Ali naj po hišah sti-kuje in glasov nabira? Dasiravno bi bilo to Zlata maša. Iz Ipave, 21. sept. (Dalje in konec.) Po končani sv. maši in hvalni pesmi šel je sprevod ravno tako zopet v farovž nazaj, in cerkev, dasiravno prenapolnjena, bila je takoj spraznjena, kajti vse je vrelo za jubilantom, kakor da bi ga množica prej nikoli ne bila videla. Na to so sledila še voščila od nekterih med svečanostjo došlih gostov, potem pa je bil obed. Slehern gost dobil je pod krožnikom spomenico na zlatomašnika ali venček, ki ga mu je spletel vrli rodoljub gosp. Radoslav, znani iskreni literat. Spomenica pa se glasi tako-le: 5K radostjo gorečo ta venček darimo lijubezni, o zlati Vam mašnik v spomini Ah! sveto dolžnost s tem zahvale vršimo, To vir izhajoči je srčnih globin, Oko če ozre se v prijazni dolini, Iflogočui spominki pozdravljajo ga, A truda to Vašega svitli so čini, Širocemu svetu kazalo — moža! — ,\a trgu poslopje „vse Veri, Omiki" Ipavi kot častno ki znamnje stoji, Itraljice nebeške hram v blišu in diki U Logu razum Vam in slavo glasi. •Je kdo? tu oral prvi slavsko ledino? Ustanovil čitalnico, tabor; kedo? Itazširjal omiko, ogreval mladino Iskreno ljubiti domovje zvesto, «le brila tujinstva še burja srdita, U rajski dolini še slavček ni pel, —• fiorečega srca, že roka častita Huvala je Vaša nemčurski plevel. A kdo bi preštel Vaša blaga vsa dela, Bog večni saj v knjigi jih zlati ima, Iladostno spoznava dolina jih cela, In cesar, in majka Slovenija vsa, •Jezerokrat danes doni naj Vam slava, Ahl Bog Vas ohrani premnogo še let! Hebeški Vam venec pa plete višava U rajskem tam vrtu, kjer večni je cvet. Da napitnic pri obedu ni manjkalo, razume se samo ob sebi. Prvi napil je c. k. okr. glavar, g. dr. Globočnik, jubilantu, ter je posebno povdarjal zasluge gledč ipavskih šol, ki so skoro vse delo preč. zlatomašnika, zatoraj pa tudi kinča, je rekel, križ Fr. Jožefovega reda prsi jubilantove. Zlatomašnik napravil je napitnico na presvitlega cesarja, na to na glavarja, kot zastopnika presvitlega cara; sledilo je še več drugih napitnic, vendar omenjene prve tri bile so z največo navdušenostjo sprejete. Došlo je tudi več telegramov. 1. iz Jesenic: „Zlatomašnik zlatomašnikn in njegovim gostom od gostov na zdravje". Jernej Bizjak. 2. iz Mokronoga: ,,Na dan prevesele zlate maše kličem iz dna srca: Bog ohrani Vas mnogo let!" Grof Barbo. 3. iz Ljubljane: „Danes moram do Vas vsaj po telegrafu, da s častitimi gosti Vašimi vred kličem: Živio naš zlatomašnik, kterega mati Slovenija med najljubše svoje sinove šteje! Naj se danes vesela družbica Vaša dejansko spominja trpincev naših kristijanskih bratov na jugu." Bleiweis. 4. iz Novomesta: „Jubilantu in gostom srčno nazdravje mnoga leta zakliče veselo proštovo bolj pristojno in je včasih po okoljščinah tudi potrebno, je vendar na vsaki način silo težavno in neprilično. Ali naj pri velikonočnem izpraševanju take njegove ljudi zadevajoče reči razpravlja? Brez dvoma sme in mora včasih ravno to priložnost porabiti. Ali kaj pa potem, če ravno tistih blizo ni, kterim bi bilo najbolj potrebno, ali pa če med letom kaj tacega na vrsto pride, ali bo mar čakal spraševanja, ko bodo med tem n. pr. volitve že dvakrat pri kraji? Kje naj pa potem govori? Ali mar na prižnici? Kaj? Politika na leči! — To je vnebovpijoči greh duhovnov v liberalnih ustih! In vendar brez obotavljanja in strahu rečemo: da duhoven sme in mora po okoljščinah tudi na leči o političnih rečeh ktero spregovoriti, ako drugače svojim ljudem blizo ne more. Ako liberalni, judovski, staroverski in brezverski poslanci v deželnih in v državnem zboru o veri, o cerkvi in njenih napravah prosto in včasih zabavljivo in opravljivo govore, bi pa duhoven molčati moral tam, kjer naravno pravico ima, in bi se ne smel potegovati za pravice svoje cerkve, ktero nasprotniki z nogami teptajo? — Če je duhoven pravi pastir svoje čede in ne najemnik, jo mora varovati pred lažnjivimi preroki in zgrabljivimi volkovi. Taki so pa ravno velikokrat pri volitvah, ki ljudi sleparijo, motijo in se jim ponujajo. Če duhoven kaj ume o ptujih grehih, če jih noče sam deležen postati, ne sme molčati — ako tudi nekterim ni všeč, ako tudi žandar ali berič za durmi ali njemu za petami stoji! Ali je na Bavarskem druga vera, kjer so škofje pastirske liste zarad volitev izdali in duhovnom zapovedali z lec jih brati? In če duhoven še v cerkvi resnice govoriti ne bo smel, kje jo bo potlej še govoril? Ali bo mar molčal, če vidi, da sovražnik ljuliko seje na njivo, ktera je njemu izročena? Naj tedaj v pastoralskih bukvah in spisih o politiki kaj stoji ali nič, toliko je gotovo, da ni dober pastir tisti duhoven, ki molči, akoravno vidi, da zapeljivci njegovo čedo z liberalno brezversko politiko sleparijo in škodujejo. To se pa tako ume, da bo duh. pastir le tam na prižnici o političnih rečeh govoril, kjer je potreba, kjer njegove ljudi zadeva in kjer si drugače pomagati ne more. Vsak pa bo vesel, če v njegovi fari take potrebe ne bo! Pa recite, ali ni prav storil tisti župnik, ki je na leči pridigoval o konkordatu zato, ker so srenjski odborniki njegove fare prošnjo omizje." Jevnikar, Vilfan, Anžlovar, Grašič, Tomažič, Mlakar. 5. iz Sežane: „Častitam Vam zlatomašniku, vsegamogočni Bog obrani Vas zdrave mnogo let! Prisrčno pozdravljenje Vam in gostom." Rodič. 6. iz Krškega: „Pozdrav Vam, vrli in vstrajni narodnjak, mnogozaslu-ženi pastir in stavbenski umetniki" častivca: Vesel, Žgur. 7. iz Konjic: „Wollen am heutigen Festtage auch die Glückwünsche aus Gonobitz gnädigst aufnehmen." Wagner, Kapun. Po pošti pa je prišlo listov od gospodov prijatlov jubilantovih vsih stanov, v kterih se srčna vošila zlatomašniku izrekajo. Proti večeru so se gosti razšli, le nekteri so se še en dan ali dva tu pomudili, da so svoje prijatle obiskali in se nekoliko več nasrkali ipavskega zraka. Bog Vas ohrani, slavni gosti vsi, ki ste nas počastili z nazočnostjo, ter zvišali redko svečanost zlatomašništva! Živili! Tebi pa, preč. jubilant! bodi Tvoja zlata maša sladka nagrada za vse britkosti dolgoletnega življenja, ter izkliknem z nekim častilcem tvojim: Še mnogo let Te Bog ohrani, Dok zmagajo vsi zdaj teptani! Pctričičev. zoper konkordat na Dunaj poslali? Ali ni prav storil stolni dekan preč. g. Zupan, ki je leta 1868 zoper mestno razsvitljavo govoril, ko je sicer pošteno in verno ljubljansko mesto svojo dušno revščino tako očitno pokazalo z razsvitljavo odpravljenemu konkordatu? Ali ni prav imel tisti kaplan, ki je na leči govoril zoper civilni zakon, ker je slišal, da neki slepar ljudi po krčmah bega, da se vsak lahko ženi, ne da bi bilo duhovna treba zraven, da ga bo kar župan poročil? — K temu še neko episodo. — Bilo je leta 1868 v nekem iuestu na Kranjskem, kjer liberalizem posebno lepo cvete. Ondotni jezični doktor se je hotel mestnemu kaplanu prikupiti in pričo večje družbe reče: „Vaše obnašanje mi dopada, nekteri duhovni pa nimajo nič previdnosti, ker o konkordatu, civilnem zakonu itd. na prižnici govore. Vi v svoje govore nič takega ne vpletate. — In kaj je kaplan na to odgovoril? Rekel je: Kar pastirsko modrost zadeva, mi že smete verjeti g. doktor, da sem se tudi jaz o nji učil; pa naravnost rečem, da o teh rečeh le zato ne govorim, ker imam večidel le ženske, stare žene in otroke za poslušalce. Kakor hitro pa böte k pridigam prišli vi in vaši tovarši, bom tudi jaz govoril o konkordatu, civiluem zakonu, novošegni šoli itd. To meni pastirska modrost veleva." Ta odgovor je bil doktorju zadosti, da pozneje v družbi nič več ni govoril o pastirski modrosti. — (Dalje prih-) Pastirski list, kterega so škof tržaški, mil. g. Jurij Dobrila, 26. t. m. izdali do častite duhovščine in vernih katoličanov združenih škofij tržaške in koprske, mora vsakemu gorečemu katoličanu biti jako po godi. List jasno priča, da škof Dobrila dobro vedo, česa je v sedanjem času vernikom najbolj potreba, in da imajo tudi volje in poguma dovolj na čelu duhovščine svoje bojevati se zoper pogubivnega in brezverskega duha, „ki nasprotuje duhu božjemu in večnim resnicam. To v sedaj nem času dela škofovsko breme še težje, kakor je že samo ob sebi, pa vsak človek ima svoj križ, in Bog, ki mu ga naloži, mu da tudi moč, da ga zamore potrpežljivo nositi. To je njim sladka tolažba; zato svoje zaupanje najprej stavijo v Boga, v pri-prošnje blažene device Marije, svetih varuhov združenih škofij, potem pa tudi v verne svoje, h kterim ne pridejo kakor tujec, ampak kot domačin k domačim." Da bi si nihče praznega upanja ne delal, zaznamovajo stališče svoje, ki mora po uku sv. aposteljna biti stališče vsakega katoliškega duhovnika, z besedami: „Sicer pa se ve, da dopasti vsim in vsakemu slehrnemu ne more, in tudi večkrat ne sme služabnik božji, ker tudi on ima pokoren biti zapovedim božjim in cerkvenim, kterih ne sme ne po svoji lastni volji, ne po želji kogarkoli si bodi ne zavreči, ne premeniti, ampak jih ima popolnoma in natanjko spolnovati." Potem škof vernim priporočajo živo vero v Boga, ki jo je že v starem zakonu razodel, ktero je zapisal v človeška srca, ktero nam oznanujejo vse stvari in ktero je nas učil sin božji. „Pa mnogi, pravijo škof, v sedanjem času skušajo raztrgati vezi vere in strahu božjega, ktere rod človeški vežejo z Bogom. Dokazevati, da se sedaj mnogi vzdigujejo zoper samega Boga in večne Njegove resnice, to bi se reklo vsipati sol v morje, da postane slano. Ali treba je povedati resnico, če je tudi grenka in sramotna, — nam duhovnim je to sveta dolžnost, — pa naj govore brezbožneži in neverniki, (karkoli jih je volja. Dandanašnji nahajajo se povsod ljudje, ki so padli v najgrozovitnejšo brezbožnost, in podkopujejo temelj krščanski veri in bogočastju. Stari Grči so pripovedovali o nekih velikanih, o ljudeh velikih kakor gore, in so pravili, da so se ti orjaki vzdignili ua samega najvišjega vladarja sveta, da ga pahnejo iz nebeškega raja doli; tudi sedajni velikani, gorostasni ošabneži, ljudje, ki mislijo, da znajo vse in še nekoliko več, ti modrijani vtepli so si v glavo, da morajo pregnati ter da tudi bojo pregnali iz človeškega srca večnega Boga in s korenino izrovali iz človeške duše vero v Boga in strah božji. Kako da more človek pasti v brezno tolike hudobije, to naznanja nam sveto pismo takole: „Napuh je kriv, da se človek odpovč Bogu ter ga od sebe vrže, iz napuha srce zapuša svojega Stvarnika; kdor je vdan napuhu, poln bo prekletstva, in napuh ga bo pogubil (Crk. 10,14—15)." Dalje govord škof o slabem sadu, kterega obrodd taki bogopsovni nauki, kar priča cesarstvo rimsko, ki je propadlo, ko je bila iz Rima zginila vera iu z vero čudorednost. Ta strupeni sad apostelj popisuje v listu do Rimljanov (1.) in ko bi ljudje sedaj zavrgli sv. vero in strah božji, gotovo bi postali, kakoršni so bili Rimljani o času sv. Pavla. „Varajo in goljufujejo sami sebe in druge, ki mislijo in govore eden drugemu: „nam ljudem učenim, izobraženim in dobro odgojenim zadostuje naše znanje, naš značaj in naše poštenje, da se držimo druževnega reda, državnih postav in poštenega obnašanja, ali neumno in surovo ljudstvo se mora brzdati z vero v Boga in s strahom pred peklom, da se ne uzdigne na nas in na naš imetek, ampak nam pokorno ostane." Ti modrijani se morda ne spominjajo tih le besedi modrega Salomona: „Kakoršni so poglavarji, taki so tudi podložni; in kakoršen je predstojnik, taki so tudi meščani (Crkv. 10, 2.)." Tudi med prostim ljudstvom počelo se je sedaj marsikteremu vrtiti v glavi, in dosti izmed njih bi rado napredovalo po gosposko, radi bi postali gospodje, torej oči povzdigujejo na osebe bogate, odlične in visokega stanu, ravno tako kakor gledajo na uro na zvoniku, da si po njej svojo vravuajo, in na zadnje se obnašajo po izgledu tistih, ki jih imajo za mo-drejše in razumnejše. Bi li ti oznanovalci ne-verstva ne storili bolje sebi in drugim, ako bi dobro premislili te le Salomonove besede: „Kdor seje hudobijo in brezbožnost, žel bo trpljenje" (Prov. 22, 8). Zares, kdor podkopuje in raz-rušuje vero, kdor pravi, da človek od živine svoj začetek ima, in da on ni nič drugega, kakor le živina, samo pametnejši od nje, in da je s smrtjo zanj vsega konec, kdor te in enake krive in brezbožne nauke seje med ljudi z besedo ali s pisanjem, on edini podkopuje in razrušuje stanovitni temelj človeškega društva in njegove sreče in je najgorji sovražnik človeškega rodu." Tisti, ki se zgovarjajo, da ne mislijo nič hudega, če proti veri govore in pišejo, ampak da govore le za šalo in pišejo le za dobro plačilo, da bi pa zagovarjali vero, če bi se jim to bolje plačalo, škof opominjajo pohujšanja, ki ga s takim ravnanjem delajo in strašnega gorjč, ki ga je Jezus pohujšljivcem zažugal. „Tudi Judež Iškariot je izdal Sina božjega za sami dobiček, in če bi mu bil kdo le en srebrnik več ponudil, morebiti bi ga ne bil izdal; ali vendar njemu veljajo besede Jezusove: „Gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin človekov izdan. • Bolje bi mu bilo, da bi nebil rojen tisti človek" (Mat. 26, 24)! (Konec prih.) V Ljubljani, 29. septembra. Avstrijske dežele. Cesar so se 26. t. m. podali v Gödöllö, cesarica pa je imela 24. t. m. na večer priti v Pariz, in odondot naravnost odpeljati se v Gödöllö, kamor dojde 1. oktobra. TVa Češkem bodo kmečke srenje G., mesta pa 12. oktobra volile nove državne poslance. Staročeska narodna stranka si je vsled dosedanjih skušinj tako svesta, da se bode narod češki v ogromnem številu vdeležil volitev in volil od nje priporočane kandidate, da ne razglaša nobenega volilnega oklica, ampak po svojih listih le objavlja imena pripo-ročanih kandidatov. Kmečke občine volijo 15, mesta pa 16 poslancev. Duhovščina budejeviška je v škofijski sinodi sklenila ministerstvu poslati spomenico in prositi ga, letne dohodke duhovščine češke vrediti enako onim na Spodnje-Avstrijskem. Kotvorenju črnoviškega vseučilišča se z Dunaja na svoj odgovor mislita podati vseučiliški rektor Langer pa dr. Grünhut. Tirolska feileralista Giovanelli in Dipauli več nočeta sprejeti poslanstva za državni zbor. Vnanje države. 'Mi jugoslovanskega bojišča se sliši, da so vstajniki 24. t. m. napadli Turke, ki so živež peljali v Trebinje. A ker so bili to prepozno zvedeli, so jim z živežem o pravem času odšli v trdnjavo in došli so bili le zadnjo stražo, ter ubili jej 2 vojaka, nekaj pa jih ranili. 25. t. m. so Turki pri Kleku na suho spravili 1240 vojakov; polovica njih je marširala čez Utovo, drugi polovici pa so vstajniki pot zaprli. Turki boje pri Kleku hočejo zbrati 14 batalijonov in potem napasti vstajnike ob meji dubrovniški; Selim-paša pa jih hoče s Čengič-Agom ob enem napasti ob meji črnogorski in odrezati jih od Črnogore. Vstajniki to spo-znavši so odposlali 1000 Črnogorcev, da varujejo Banjano. Pri Osredku blizo Tiskovca je bila po tel. „Slov. Nar." bitva med samo 230 vstaši in 1309 Turki. Prvi imajo 3 mrtve, a Turki 90 mrtvih in veliko ranjenih. V severni Bosni se nekaj dni po ko-stajniških brdih strašno bijejo. 500 Turkov je bilo šlo v gore iskat vstašev, ki so jih pa dobro našeškali in razkropili. 26. t. m. so pripeljali v Kostajnico 14 voz mrtvih Turkov. — Iz Gospiča se poroča, da so Turki na avstrijskej zemlji ubijali vstajnike. — Agitator Peter Uselač je bil po nekem telegramu iz Belgrada 25. t. m. sklical turške age in bege, da bi se zedinili s kristjanskimi ustaši. Pop Žarko pa arhimandrit Prokopije sta s 3000 vstajniki prekoračila Taro in zedi-nila se z vstajniki ercegovinskimi. „Graničar" poroča, da se je nek srbski kapitan s 1000 možmi narodne vojske ukral in pobegnil k popu Žarku. Vlada turška hoče zarad vdarjanja srbskih čet v Bosno ultimatum poslati vladi srbski, potem pa svojo vojsko potisniti v Srbijo. Po nekem telegramu „W. Tagblatt" je veliki vezir sklenil Srbijo napasti in večina turških ministrov je za to. KrViski minister Ristič je prišel 27. t. m. v Belgrad k razgovoru s knezom in vna-njimi zastopniki. 50 poslancev želi, da bi skupština ne zborovala več. Kumiuiska vlada je sklicala vojno svojo deloma tudi reserviste k navadnim jesenskim vojaškim vajam. Nekteri listi pa sodijo, da Rumunska namerava združena s Srbijo napasti Turke. Kavarski minister notranjih zadev je okrajnim gosposkam zapovedal preiskati tnjižnice in arhive samostanov, ki se imajo odpraviti, ter naznaniti, kje kaj pomanjkuje in bi li ne bilo bolje važna pisma spraviti v de-želske arhive? Tako si vlada meni nič tebi nič prilastuje lastnino knjig in pisem, ktere so samostani z velikim trudom iu marljivostjo nabrali. — Deželni zbor je bil včeraj po princu Luitpoldu odprt. Iu Španjskem so se 20 in 22. t. m. hudo tepli. General Quesada (Alf.) je hotel z 20,000 vojaki preriti do Estelle, Loma pa do Balmasede, pa Karlisti so oba vrgli nazaj. V Madridu se je govorilo, da je škof Seo d' urgelski iz Alicante ušel in na angleški ladiji se odpeljal. Najbrže mu je vlada sama k temu pripomogla, ker je bila zarad njega v hudi zadregi. — Bivša kraljica Izabela je te-legrafično naznanila, da pride na Španjsko. Eni pravijo, da hoče videti in pozdraviti svojega sina, eni pa, da se hoče pred Cortesi na korist svojemu sinu vladi odpovedati (? I). Izvirni dopisi. I« Trsta. 28. septembra. (Škofovo vmeščenje. Naš list in sprava. Drobnosti.) Preteklo nedeljo 26. t. m. je bil novi tržaški in koprski škof dr. Jurij Dobrila v Trstu slovesno vmeščen. K slovesnosti je bilo prišlo precejšnje število duhovnov; kteri so z verniki v procesiji spremili novega škofa od cerkve starega sv. Antona v stolno cerkev sv. Justa. Zadej so bili viši uradniki in častniki in mestni zastop, gledajočega ljudstva pa se je kar trlo. Dospevši sprevod v stolno cerkev in po odpeti zahvalni pesmi prebral je škofijski kancelar dr. Šust z leče papeževe pečatnice o imenovanji novega škofa. Potem je bivši kapit. vikar in v zadnjem času škofov delegat dr. Schneider novega škofa krasno in jedernato nagovoril v latinskem jeziku, spomnivši se pokojnega vi-šega pastirja J. Legata ter povdarjaje zlasti nevarnosti sedanjega časa in stiske sv. cerkve, ktero je lepo primerjal vojnemu brodovju, v kterem so posamezne škofije ladije, škofje krmarji, duhovni pa mornarji. Na to je novi škof odgovoril, da spoznava resnico tega, kar je govornik prav dobro in lepo povedal, in pre-vidi, da če je že imel v majhni škofiji toliko prestajati, koliko ga še le čaka v tako obširni škofiji, pa da zaupa v pomoč božjo in v podporo svoje duhovščine, ktera spoznava njegove želje iz pastirskega lista, tisti dan izdanega. Po poljubovanji roke sledila je velika škofovska maša, s ktero se je končala slovesnost. Vdeležba civilnih in vojaških oblastnij z deželnim namestništvom na čelu in mestnega starešinstva z mestnim županom je bila izredna, obnašanje ljudstva povsod mirno in spoštljivo, vreme prav ugodno, slovesnost je bila sijajna Iz našega lista ne bo nič, saj za letos ne več, dasi je zbor „polit, društva" sklenil, naj se izda, ker — zbor sklepa in obrača, odbor pa izvršuje in obrne. Zakaj tako, to bomo slišali V prihodnjem zboru. Sicer pa sedaj, ko so se goriški Slovenci zedinili, odstranjena je velika stena, ki nas je od njih ločila in brž ko ne, postane skupni list goriški po novem letu tudi glasilo našega „polit, društva", ktero bi ga potem duševno in materijalno podpiralo. Tako bi imeli en sam, pa dober in trden po- litičen in gospodarsk tednik za vse Primorske, in po mojih mislih bi zadostoval en tak tudi za Kranjsko, eden za Štajarsko in Koroško, za vso Slovenijo skupaj pa en dober in trden polit, dnevnik v Ljubljani, en cerkven, en zabavno podučen in en šaljiv časopis, kjer si bodi na Slovenskem; kar je več, to je tudi odveč in se ne more vzdrževati. Trgatev se ravno vrši in je, hvala Bogu, prav obilna, in nekteri trde, da že 20 let ni bilo take. Nekega preklinjevalca je tržaška sodnija obsodila za tri mesece v ječo; prav tako, ker ta laška kuga razsaja že hudo pri nas in se žalibog še vedno širi. Katoliški časopis „Frustino" je nehal izhajati zavoljo pomanjkanja materijalne podpore, kar se večidel godi katol. listom, ker so katoličani — ne očitni liberalci sploh, bolj darežljivi za vladno-mlačne ali celo nasprotne časnike, nego za one, ki so njim namenjeni, {ar britko toži zadnja „Ancora", glasilo tukajšnjega katoliškega društva.*) Domače novice. V Ljubljani, 30. septembra. (Zadnjo konfiskacijo „Slovenca") je, kakor beremo v „Laib. Ztng.", deželna sodnija potrdila. Pritožba je vložena. (Avskultanti) pri deželni sodniji ljubljanski so postali: Janez Nosan, Ljudevit Perko iu !)ragotin Grčar. (Gospod J. Nolli,) vodja slovenskega gledišča, je v Zagrebu Hrvatom tako dopadel, da so ga za stalno kot opernega pevca angažirali. Naj bo njemu v Zagrebu sreča mila, obžalovati pa je na vsak način, da je popustil naše gledišče, pri kterem je bil tako potrebna igralna in pevska moč in deloval s takim vspehom, da se je prikupil slovenskemu občinstvu, ktero mu je svoje pripoznanje pri raznih prilikah dejansko pokazalo. Za marsikaki čin mu moramo hvaležni biti, ali odhodu njegovemu iz Ljubljane ne moremo niti ploskati, niti reči, da bi bil sklep njegov rodoljuben, posebno, h£> C CTS Farmicijske špecialitete (j&bvAel Piccoli Ja. lekarja v Ljiiiaiii ua flnnajski cesti. Analheriuova ustna voda in zobni prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zoboböl iu ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vneticn grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čistenje zöb. Kdor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vztic vsim enakim izdelkom. 1 ste-klunica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. It ili je olje. pošiljmo naravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno iu no slabo dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. I'ravl sajdlicev pulver. Nareja se s čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat skatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoč bo-lehnemu človeštvu pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper veČino bolezuij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glicerill-CrOllie, jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. I.aucnslcr-lilijna vodn. Toaletni zaklad. Špeci-jalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem in lepotičnim sredstvom, ktera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. linjžev pulver. Izključljlvo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega 16ka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki jo lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da jo najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. \aročlla se izvršujejo vračajočoj se poŠto proti postnemu povzetju. (36 — 20) Hiša na prodaj! V sredi mesta je naprodaj s proste roke hiša treh nadstropij v najboljšem Stanu Ima troje prijaznih stanovanj s podstrešjem, kletjo in drugimi shrambami; pri tleh posebno priležen prostor za magacin ali prodajalnico. Pogoji in vse drugo se z\6 pri podpisanem uredniku „Slovenca".