Slev. 118. V LlnUIlani, V ČelrleK, dne 28. maja 1925. Posamezna SfevIIRa stane V5Q Din LBlO LIH. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta ..... „ 120 za celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno Din 60 . 80 v Jugoslaviji . v inozemstvu. Cene inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Dtn 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—. Pri veBJem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Mm {ilačiina v ooiovinL UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen Sls! za slovenski Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunnj 24,797. Zločin in kazen. Človeška družba deli dejanja posameznih svojih članov po svoji vsakokratni moralni stopnji na dobra in slaba. Dobra dejanja hvali in slavi in jih stavlja potomcem za vzgled, slaba dejanja pa graja, obsoja in kaznuje, včasih celo s smrtjo. NS naš namen presojati na tem mestu, ali je človeška družba opravičena kaznovati iz-vestne zločine s smrtjo. To je resen in težek problem, ki ga je treba reševati po temeljiti, vsestranski presoji in predelavi. Opozoriti hočemo le na en sam problem, ki se nam po izrekih tolikih smrtnlih obsodb v najnovejšem času sam od sebe vriva, in to je vprašanje, kakSne dolžnosti mora prevzeti nase človeška družba napram posamezniku, če si lasti pravico, vzeU posamezniku za kazen tudi nje-goivo življenje? Ko je francoski parlament pred leti razpravljal zakonski predlog, naj se smrtna kazen odpravi, se je oglasil neki poslanec z medklicem: Naj s tem principom prično najprej gospodje roparji sami! Ta izrek je navidezno duhovit, pozabil pa je gospod poslanec povedati, ali tudi družba kaj pomaga gospodom roparjem, da prenehajo z ubijanjem? Težke zločine zagrešajo ljudje navadno v afektu, v izbruhu svoje strastnosti. Mirni in nerazburjeni ljudje redkokdaj težko greše proti kazenskemu zakoniku. Ali človeška družba kaj stori, da pomaga ljudem do miru in do duševnega ravnotežja? Današnja človeška družba stori v tem po-! gledu jako malo. Dandanes dorašča na svetu na tisoče otrok brez vsake vzgoje. Kamorkoli se ozre oko, vidi dovolj nemarnosti v tem oziru. Stariši nimajo časa, ker morajo skrbeti za kruh, družba pa zmajuje z rameni in pravi: Kaj mi mar? In se tolaži z besediami: Saj niso moji! Toda takrat, ko se bo iz zanemarjenega in nevzgojenega dečka razvil zločinec, takrat pa bo vstala človeška družba in bo govorila na sodnikova usta: Ti, zločinec, si tudi član človeške družbe in ker si član človeške družbe, te imam pravico obsoditi! A takrat, ko je bil čas nedorastlo drevesce up.cgniti, slaba prirojena otroška nagnenja krotiti in brzdati in ustvarjati močne ovire zlu in postavljati krepke opore dobremu v mladi duši, takrat človeška družba navadno ne reče, da je običajno po krivdi človeške družbe zanemarjeno in podivjano dete tudi član človeške družbe. Človeška diružba pusti na miliijone starišcv stradati, čeprav zraste vsako leto na svetu toliko hrane, da bi zemlja lahko preredila še stokrat več ljudi kot jih je, in jih goni na težko delo, da morajo zanemarjati vzgojo svojega potomstva. Tisti del človeške družbe, ki ima v rokah vso moč in oblast, zagovarja in širi naj-okrutnejši materijalizem, ki vzbuja najhujše in najgrše strasti med onimi, kli so obsojeni na ponižanje in trpljenje in jdm jemlje siistematično še edino tolažbo v njihovem trpljenju, ki jo daje vera in njeni moralni nauki. Surovi materijalizem človeške družbe, ki pozna samo živalsko uživanje brez duševne plemenitosti, pozna Ie samega sebe, in podira namenoma vse, kar bi mu utegnilo zbuditi spečo vest. Ali je potem čudno, da mora priti zločinec, da prebudi vživajočo družbo in jo opomni na njene dolžnosti do vseh, tudi do onih, ki jih noče poznati prej, dokler nc postanejo zločinci? Zločine rodi modema družba sama in jih bo rodila, dokler bo taka, kakoišna je. Dokler bo cvetela korupcija in sebičnost, dokler bo trpelo neusmiljeno izmozgavanje ljudskih množic in strahovita brezbrižnost za naraščaj, dokler bo družba metala moralo in vtefo kot stare preostanke v kot, dokler bo živela samo razuzdanost, razkošje i.n potrata časa in denarja, bo producirala tudi zločince. Kazni, ki jih moderna družba izreka nad zločinci, izreka družbi sama nad seboj. To je najhujša samoobsodba človeške družbe, in kolikor hujše kazni izreka družba nad svojimi zločinci, toKko hujše obsoja sama sebe. S smrtno kaznijo izreka družba isto sodbo sama nad seboj. Tega pa se družba ne zaveda. Če bi se tega zavedala, bi tudi pravočasno poskrbela, da njenim sodnikom ne bi bilo treba izrekati smrtnih obsodb. Tako pa družba v zločincih kaznuje samo sebe in to je kazen za njen lastni zločin. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Invalidsko vprašanje je rešeno že v vseh državah in to na način, ki je dostojen teh največjih trpinov svetovne vojne. Kakor v mnogih drugih stvareh, tako tudi v tej najvažnejši zadevi igra naša država edino žalostno vlogo. Dasiravno se to pereče vprašanje rešuje od prevrata sem, se danes nahaja na mrtvi točki. Največ krivde na tem ima dr. Ž e r j a v in njegov predhodnik, ki sta to važno vprašanje postavila na dnevni red ua tak način, da ga je lahko vsaka vlada izigravala, kar je dosedaj Pašič prakliciral. To neusmiljeno igro ie presekala Davidovičeva vlada, ki je kot prava zastopnica ljudske volje sprejela v svoj program poleg drugega najvažnejše vprašanje, invalidski zakon. V Belgrad je pozvala zastopnike invalidov, vojnih vdov in sirot, ter z njihovim sodelovanjem in v soglasju z njimi izdelala dober in odgovarjajoč zakon. Skupščina je sprejela njegovo nujnost ter ga takoj izročila posebnemu odboru. Baš ko je ta odbor sprejel zakon v celoti in bi bil potem sprejet od narodne skupščine po skrajšanem in nujnem postopanju, ter bi se bilo na ta način to vprašanje končno rešilo, so zakulisne intrige to človekoljubno delo onemogočile. Prišla je vo-livna borba, tekom katere so Že rjavo v i agitatorji to vprašanje izrabljali. Mncgo invalidov jim je v resnici nasedlo. Kakor vse druge obljube, pa je tudi ta ostala volivna obljuba. Po volitvah se vlada niti zmenila ni za obup no vprašanje sirot. Začuda so invalidi, ki so pod vlado Davidovičevo neprestano in upravičeno revoltirali, sedaj molčali. Ta njihov molk opozicija ni hotela napačno tolmačiti, marveč je zvesta svojemu programu presekala zasmehovanje invalidov s strani Žerjava in drugih vlastodržcev. Včeraj je namreč predložila narodni skupščini načrt zakona o invalidih, ki ga je izdelala Davigovičeva vlada, ki je prvi in edini, kateri je v resnici zadostil zahtevani invalidov in vojnih sirot. Opozicija je predvsem zahtevala nujnost za razpravo o tem prepotrebnem zakonu in skupščina je danes o tem razpravljala. Razprava o tem je pokazala vso gnilobo in pokvarjenost vladajoče klike, ki je z značilnim posmehovanjem šla preko solz in trpljenja tisočev in tisočev. Namesto končnega olajšanja njih bede jim je vrgla oglodano kost in obljubo, ki se bo bogvekdaj izpolnila, če Belgrad, 27. maja. (Izv.) V boju za oblast se odgovorni predstavniki vladne večine ne strašijo nobenih sredstev. Kakor so v volivnem boju izrabili vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, tako gredo sedaj v parlamentarni borbi ne samo preko vseh parlamentarnih običajev, marveč tudi preko vseh zakonskih predpisov. To zavlačevanje dela je značilno za njihov položaj. Prvič hočejo s tem pridobiti na času, da bi se tembolj dolgo obdržali na vladi, drugič pa izzivajo opozicijo, da bi jo lahko po svojem plačanem časopisju blatili in denunclrali, češ da ona ovira parlamentarno delo. Stvarno in možato delovanje in zadržanje opozicije jim sicer te njihove načrte onemogočuje, kljub temu pa oni svojo igro nadaljujejo. Posebno današnja seja narodne skupščine je bila v tem pogledu zanimiva. Predsedoval je podpredsednik dr. Subotič, ki je poslušen svojim gospodarjem s svojim nastopom pokazal naš parlamentarizem v najgrši luči s tem, da je šel preko vseh določil poslovnika in z neprestanim gaženjem izzival tolmačenja poslovnika. S tem je izpolnil celo dopoldansko sejo in tudi dobršen dol popoldanske, tako da radi takega zaviranja skupščina danes stvarno ni ničesar storila. V kolikor pa ni uspel z gaženjem poslovnika, je poskušal ovirati z grožnjami in pretnjami opo-zlcionalniin poslancem v izvrševanju njihove službe in poverjenih jim dolžnosti. Na dopoldanski seji je predlagal dva poslanca za izključitev, misleč, da bo na ta način dal vladni večini več priložnosti za izzivanje in za njene nastope. Proti takemu zavlačevanju parlamentarnega dela je storila opozicija energične korake pri nredsedništvu skupščine in vlade ter je ne doleti usoda vseh vladnih obelanj. Zastopniki bloka narodnega sporazuma so iskreno in energično branili svojo utemeljeno zahtevo brez demagoških fraz. S stvarnimi argumenti so apelirali na poslance vladne večine, naj opusle brezsrčno igro s temi reveži. Vladna večina je poskušala z neslanimi med-kl.c-i zmanjšati vtis govora bivšega ministra za socialno politiko dr. Behmena in Agatono-viča, Bazale in Kokanoviča ter Kremžarja. Poslanec Krem žar je nastopil za invalide, vojne sirote in vdove iu bičal brezbrižnost vlade. V imenu vlade mu ie odgovoril minister za socialno politiko Marko Gjuričič in v suhoparnem govoru izjavil, da vlada ne sprejme nujnosti zakona, češ, da bo čez pet dni sama predložila skupščini zakon o invalidih. Ob burnih protestih poslancev bloka narodnega sporazuma je vladna večina z vstajanjem odklonila nujnost zakona. Posebno zadovoljna s!a bila s to navidezno zmago dr. Žerjav in dr. Pivko. Sedela sta skupaj in se prva z vnemo dvignila pri glasovanju proti zakonu, da dokumentirata svojo res globoko ljubezen do svojih zapeljanih volivcev. Veliko število vladnih poslancev pa se je vendarle sramovalo takega postopanja ter se odstranilo od tega glasovanja. Pri vstajanju je bilo očividno, da jo vsled odsotnosti teh vladnih poslancev opozicija v večini. Raditega so v imenu opozicije poslanci Žanič, Žebot inPušenjak ter tovariši utemeljevali predlog, da se glasuje po imenih. Ta predlog je ytemeljen, ker je jasno, da bodo poslanci vladne večine še nadalje uganjali demagogijo. Raditega se je vladna večina tega glasovanja po imenih ustrašila, ker bi moral pri glasovanju vsak odločno povedati svoj za ali proti invalidom. Poslužili so se torej sredstva, da to poimensko glasovanje preprečijo, kar se jim je posrečilo vsled neizpolnjevanja določb poslovnika. Ta zahteva po poimenskem glasovanju ni bila izpolnjena, kljub temu pa je seja naredila najglobokejši vtis na vse navzoče, ker so videli, na kak način hoče vladna večina izigravati svoje volivce in kako hladno gre preko najvažnejših vprašanj, v razpravo pa stavlja zakone, ki zasigurajo posameznim političnim špekulantom oblast, da se pri tem bogate in da izžemajo najbolj izstradano ljudstvo. ju opozorila na pogubonosno delovanje posameznih vladnih odgovornih činiteljev, ki nikakor ne mislijo ua stvarno delo, temveč iz parlamentarizma zbijajo navadno komedijo. Energičen nastop opozicije je imel popoln uspeh, kajti podpredsednik dr. Subotič je moral od svojega predloga za izključitev dveh poslancev odstopiti. S tem je dokazal, da je nepravilno ravnal. Današnja seja je nudila žalostno sliko, kako si vladna večina zamišlja delo za ljudstvo v današnjih za ljudstvo tako resnih in težkih časih, ki jih naša država preživlja ne samo v gospodarskem, temveč tudi v vsakem drugem pogledu. V vseh vprašanjih je vladna večina pokazala malomarnost in zavlačevanje. Potek današnje seje je bil na kratko sledeč: V dopoldanski seji se je takoj v začetku po čdtanju zapisnika zadnje seje vneta živahna debata in mestema zelo burna debata zaradi tega, ker zapisnik ni bil pravilno sestavljen. Izpuščena je bila točka, da predsednik na zadnji seji ni hotel postaviti na dnevni red predloga dr. Šuperine zaradi spremembe dnevnega reda. Ker predsednik ni hotel popraviti zapisnika, se je razvila dolgotrajna debata, v kateri so poslanci opozicije nastopili v obrambo svojih parlamentnih pravic in zahtevali od predsednika skupščine spoštovanje parlamentarizma in skupščinskega poslovnika. Šele po dolgem objafcjevanju je prešla skupščina na razpravo o nujnosti predloga poslancev bloka narodnega sporazuma glede nujnosti invalidskega zakona, o čemer poročamo na drugem mestu. Po nujnosti tega potrebnega zakona je bila dopoldanska seja prekinjena. Popoldne se je pričela seja cb 17, Pred prehodom na dnevni red je predsednik, ki je bil zopet dr. Subotič, odgovoril na vprašanje poslanca K r e m ž a r j a : »V svojem včerajšnjem govoru je minister za kmetijstvo in vode enega naših tovarišev imenoval »klerikalca«. Dasi velja beseda »klerikalec« za žaljivko in ni niti v stvari resnična in točna niti se mi tako nazivljemo, ampak se naša stranka imenuje Slovenska ljudska stranka in naš klub »Jugoslovanski klub«, nihče pa nima pravice nas imenovati z imeni, ki jih nimamo in ki nas žalijo, kljub temu predsedu-> joči predsednik ni ukoril ministra radi njegove žaljive besede. Vprašamo vas, zakaj se to ni zgeddo in ali hočete danes to pogreško popraviti?« Na to vprašanje poslanca Kremžarja je odgovoril dr, Šubotič, da ne smatra besede »klerikalec« za žaljivo in da zaradi tega nj ukoril ministra. Po predsedniku pa je izjavil minister Milctič, da ni vedel, da je beseda »klerikalec« žaljiva, da raditega rad to besedo prekliče. Kremžar je na to odgovoril, da so z odgovorom predsednikovim ne strinja, da ja pa zadovoljen z odgovorom ministra dr. Mi-letiča. Pri tej razpravi o »klerikalcih« je prišlo do precej burnih scen, radi izzivaj.očega nastopa nekaterih samostojnih demokratov in nahujskanih radikalov. Po daljšem razpravljanju in medsebojr nem prerekanju se je končno celodnevna borba vendar polegla in je Lilo mogoče preiti na dnevni red. Na dnevnem redu je bila ista točka kakor včeraj, namreč razprava o zakonu o poljedelskih kreditih. Kot prvi je govoril Kosta Timotijevič, ki je mnogo povedal, o veliki nevolji srbskega kmeta, kateremu bo ta zakon veliko škodoval, ker mu ne 'oo prinesel onih koristi, ki bi jih moral po svoji osnovi. Po njegovem govoru je bila seja ob 9 zaključena. Prihodnja seja bo v petek ob 9 dopoldne, ker je v četrtek pravoslavni pramik vnebohoda. Diievui red te seje je nadaljevanje današnje razprave o zakonu o poljedelskih kreditih. PoiožaJ ¥ sedanjem momentu. EOREA V RADIKALNI STRANI". — L. MARKO VIČ PROTI PAŠIČU. — HOMOGENA RADIKALNA VLADA? Eelgrad, 27. maja. (Izv.) V radikalnih vrstah se nadaljuje zakulisni boj med Pašičem in med onimi poslanci, ki so za likvidacijo borbe proti Radičevi stranki. Pašičeva okolica trdi, da išče Pašič novega glavnega političnega urednika za »Samoupravo« ter da hoče dr. Lazo Markoviča kot nezanesljivega iz uredništva odstraniti. Dr. Markovič se še ni uklonil, temveč tudi zbira prijatelje, s katerimi intrigira posebno proti zvezi s Pribičevičem, o katerem je prepričan, da je pridobil Pašiča za nestrpno stališče. Markovičeva okolica pripoveduje, da se vodi od vseh merodajnih strani osredotočen boj proti Pašiču, da se odstrani iz političnega življenja, ker je prestar in nesposoben za politiko, ki zahteva več od človeka nego čuvanje golih strankarskih interesov. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Danes je v parlamentarnih kuLoarjih naenkrat nastala nova kombinacija o homogeni radikalni vladi!. To kombinacijo so širili politični krogi. Predstavljajo jo kot nekako prehodno dobo, dokler se ne ustvarijo popolnoma ugodna tla za pravi in resnični sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, Glede teh kombinacij šc ni bilo mogicče ugotoviti, odkod izvirajo, ali je to kombinacija samih radikalov ali pa je kombinacija radičevcev. Politična taktika HSS. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Kako globoko ja na eni strani prevladalo v Radičeve m klubu nezadovoljstvo in kako daleč so že voditelji bili v pogajanjih z vladno stranko, se vidi ia vesti, ki prihajajo iz krogov hrvatskih poslan-cev, da ne bi večina hrvatskih poslancev pod nobenim pogojeni šla s Pribičevičem v vlado, dasi je strankino vodstvo v poslednjem času že na to mislilo. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Za danes je bila napovedana avdijenca Pavla Radiča pri kralju. Pavle Radič pa je naznanil klubu iz Zagreba, da ne more priti in naprosil Niučiča VEČINA ZAVIRA STVARNO DELO. - NUJNOST INVALIDSKEGA ZAKONA ODKLONJENA! — IZZIVANJA VEČINE IN PREREKANJE. — ZAČETEK RAZPRAVE O ZAKONU 0 POLJEDELSKIH KREDITIH. aa dvoru za odgoditev avdijence. V hrv. selj. klubu se govori, da se vršijo te dni važna posvetovanja v Zagrebu in da je prosil Stjepan Radi6, da ostane dr. Lorkovič v Zagrebu, dokler ne pride do gotovih sklepov glede nadalj-ne taktike hrvatske delegacije v Belgradu. Dva dogodka sta hrvatsko delegacijo opozorila, da jo vendarle treba začeti pametnejšo taktiko, kakor so jo zasledovali dosedaj. Ta dva dogodka sta nezadovoljstvo hrvatskih poslancev z vodstvom, ki je našlo izraza v burnih prizorili v klubu samem in Pašičev napad na Radiča v nedeljskem govoru. Stjepanu Radiču, ki je dozdaj mislil, da bo njegov proces radi njegovih političnih izjav, izgovorjenih od Pavla Radiča, kmalu aboliran, je Pašič prekrižal sedaj račune. Na pomilostitev, katero mu je Pašič obetal, se St. Radič ne zanaša mnogo. Zato se misli, da bo hrvatska delegacija vztrajala na svojem novem programu, to je, da bo poostrila taktiko v parlamentu ter da bo z vsemi silami in sredstvi delovala na vseh mestih zato, da se anketa kmalu zaključi in da pade odločitev o osporjenih mandatih. Za jutri se pričakuje dr. Lorkovičev in Pavle Radičev prihod. INTERPELACIJA POSL. SMODEJA RADI IMENOVANJA ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Ratcli zadnjega imenovanja članov državnega sveta je vložil posl. S ni o d e j na ministrskega predsednika Pašiča odločno stillizirano vprašanje, kako ministrski predsednik opravičuje svoje postopanje v tej stvari in kako ga misli popraviti, ker drugih predloženih državnih svetnikov še do danes ni imenoval. POSVET ZARADI INTEPARLAMENTARNE KONFERENCE V WASIIINGTONU. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Pred današnjo popoldansko sejo narodne skupščine se je vršila važna seja predsednika Marka Trifkovi-ča. Na seji so razpravljali o interparlamentar-ni konferenci v mesecu septembru v Washing-tonu. Ta konferenca je zelo važna ker se bo na njej razpravljalo o vprašanjih dolgov evropskih držav. Kakor znano, je ameriška vlada v tem vprašanju podvzela energične kora- ' ke, da ji posebno nove države, pa tudi Francija vrnejo oziroma pričnejo vračati svoje dolgove in jih likvidirati. Tudi naša država je na tem zelo močno interesirana. Poleg tega se bo razpravljalo o razorožitvi. Ameriški predlogi se v tem oziru znatno razlikujejo od predlogov evropskih držav, ki so članice Društva narodov, Nadalje se bo razpravljalo o vprašanju manjšin, na katerem so mnogo interesirane novo nastale države. Razpravljali bodo še o mnogih drugih vprašanjih, med drugim tudi o trgovini z opijem. Radi tega je prišlo na seji do živahne debate. Opozicija je poudarjala važnost enotnega nastopa zastopnikov naše države. Zahtevala je, da se pred odhodom delegacije naše stališče natančno opredeli, ne pa da bi naši delegati odšli brez vsakih informacij na svojo pest in odgovornost. Predlog opozicije je bil sprejet. Osnoval se bo poseben odbor iz 31 poslancev, v katerega bodo izvoljeni poslanci po proporcu iz vseh parlamentarnih klubov. Jugoslovanski klub pošlje v ta odbor dva člana. Zanimivo je, da so radikali in samostojni demokrati pri sestavi tega odbora protestirali proti temu, da bi hrvatski poslanci dobili toliko mest kolikor jim gre po proporcu, marveč so jim rezervirali samo dve mesti, za poslance pa, katerih mandati še niso verificirani, niso pustili nobenega mesta. Dr. Bazala je proti takemu nastopu protestiral, pozneje pa se je tudi on udal. ZA NEODVISNOST SODNIŠKEGA STANU. Belgrad, 27. maja. (Izrc.) Za danes popoldne ob 4 je bila sklicana seja zakonodajnega odbora za zakon o sodnikih. Opozicija je protestirala, ker je bilo za 5. uro popoldne skli- cana seja narodne skupščine. Nato je bila sklicana za jutri popoldne ob 4 nova seja odbora, kar bo omogočilo, da bo kongres sodnikov iz vse države, ki se vrši v petek, lahko že pred zaključkom debate v odseku povzdignil svoj glas in dal moralno podporo težavni borbi opozicije za sodniški stan. KRONSKI SVET RADI PRINCA JURIJA. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja kronskega sveta pod predsedstvom kralja. Na tej seji, ki so ji prisostvovali predsednik vlade Pašič, predsednik narodne skupščine Trifkovič in predsednik državnega sveta, so razpravljali samo o usodi princa Jurija. Italija podpira Fan Nolija. Belgrad, 27. maja. (Izv.) O nemirih v Albaniji se iz krogov, ki stoje blizu zunanjega ministrstva, zvedo razne podrobnosti, iz katerih se da sklepati, da je položaj v Južni in Srednji Albaniji kritičen. Dosedaj so bili le manjši upori, razširjeni samo v plenuimu Toska, sedaj se pa razširja upor na celo Srednjo in Južno Albanijo. Resnost tega pokreta se vidi v tem, da je bila vlada pr imorana mobilizirati nove čete. Včeraj je bil v Tirani izdan proglas, s katerim se skliče pod orožje vse moštvo od letnika 1895. dalje. Naša vlada najodločneje dementira, da bi nameščala na naši albanski meji čete, kakor tudi, da bi se na meji zbirale oborožene čete pri nas biva-jočih Arnavtov, katere naj bi šle na pomoč Ahmed beg Zogu. Iz Dunnja in Rima, ki sta središče Fan Nolijevih pristašev, prihajajo v Belgrad vesti, da so odšli voditelji v Albanijo, da takoj prevzamejo vodstvo nad upornimi četami in da jih preskrbijo z vsem potrebnim. Iz Tirane poročajo, da je Ahmed beg Zogu, ki se je te dni mudil v Draču, prispel v Ti-rano, sklical ministre, da bi vlada energično nastopila v obrambo proti upornikom. Akcijo vodijo na enem mestu znani Hasan beg Pri-štinac, na drugem Džemal beg Brioni. Po vesteh iz Skadra se tudi Anglija zanima za razvoj dogodkov. Tja sta prišla dva angleška inštruktorja polkovnik Riches in kapetan Halin. Poleg tega je angleška vlada imenovala za poslanika Charles Hard-a. Belgrad, 27. maja. (Izv.) Tukajšnji diplomatični krogi se napeto zanimajo za dogodke, ki se odigravajo v Albaniji proti sedanjemu režimu. Trdi se, da bo v Albaniji kmalu zo pet prišlo do meščanske vojne, katero pripravljajo nacionalistične stranke s pomočjo in podporo italijanske vlade. Da se nemiri ne bodo odigravali samo na albanskih tleh, je verjetno, ker vodijo vse priprave v Rimu, kamor so svoječasno pobegnili nacionalistični albanski prvaki. Komaj je Mussolini izrazil simpatije napram Bolgarom, že pripravlja za svoje belgrajske srčne zaveznike, potem ko so pristali v Fire-nci na vse njegove zahteve, spet druge zahteve. ITALIJA — JUGOSLAVIJA. Belgrad, 27. maja. (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve sc izdeluje načrt o turističnem prometu z Italijo. JUGOSLOVANSKA POMORSKA LETALA. Rim, 27. maja. (Izv.) »Giornale d' Italia« poroča, da je dobila jugoslovanska mornarica 6 vojnih pomorskih letal, dvanajst pa jih še dobi v kratkem času. Letala so izdelana v Novem Sadu, DR. BENEŠEV POT NA DUNAJ ODLOŽEN. Praga, 27. maja. (Izv.) Sporazumno z dunajsko vlado so sklenili, da dr. Beneš svoje potovanje na Dunaj odloži, dokler ne bodo rešena še nekatera važna politična vprašanja. Dr. Beneš bo imel priložnost na zasedanju Društva narodov govoriti z avstrijskim mini- strom dr. Matajo, s katerim bo uredil vsa sporna vprašanja, tako da bo dr. Benešev obisk na Dunaju k formalen zaključek pogajanj. ZAŽGANE PRODAJALNE ČASNIKOV. Firenze, 27, maja. (Izv.) Ponoči so neznani ljudje napolnili kioske, v katerih prodajajo časopise, z neko gorljivo tvarino in jih zažgali. Škoda znaša nad 200.000 lir, Sumijo, da so zažgali kioske fašisti, da preprečijo tajno prc^-dajo prepovedanih listov. FRANCOSKO POSLANIŠTVO PRI VATIKANU. Pariz, 27. maja. (Izv.) Senat je odobril proračun za vnaje ministrstvo. Postavka za poslaništvo pri Vatikanu je ostala. UREDITEV PREDVOJNIH DOLGOV. Praga, 27. maja. (Izv.) Konferenca za ureditev predvojnih avstrijsMh državnih dolgov, ki bi se bila imela sestati v Pragi, je preložena na poznejši čas. POGREB MARŠALA FRENCHA. London, 27. maja. (Izv.) Danes je bilo truplo maršala Frencha na svečan način preneseno v grobnico westminsterske katedrale. D' Azmunzio in Mussolini. Vse italijansko časopisje se obširno peča z Mu&solinijcvim obiskom pri D' Annunziju. O namenih tega obiska ugibajo najrazličnejše. Nekateri menijo, da hoče Mussolini D' Annunaiju izročit: vrhovno poveljstvo nad aeronavtiko, drugi, da ga hoče imenovati za konzula celokupnega pomorstva. Najbolj verjetna je domneva, da je šel Mussolini vabit pesnika na vladno-fašistovsko proslavo vladarjeve 25 letnice v Rimu. D' Annun-zjeva udeležba bi dala vladnim prireditvam poseben sijaj in bli podprla režim. Vsa Italija danes priznava D'Annunziju zaslugo, da je Reka pripadla Italiji. Pri nas smo pa moža, ki je Maribor rešil Jugoslaviji, poslali v pokoj. Zadovoljni, a ne še zadovoljeni Italijani. Kombatentska revija »Problemi d' Italia« prinaša razpravo G. Štefanija o politični zgodovini italijanske jadranske iredente in nje končnem uspehu, doseženem z rimskim paktom, sklenjenim začetkom 1. 1924. Pisec priznava, da je Italija tu dosegla tako varne in znatne kopne meje, kakor jih od časov starega Rima ni nikdar imela. Toda tudi žrtve so bile vehke in teh žrtev Italija v vsem svojem veselju nad uspehi ne bo pozabila ... Fašistovski zastopnik na mednarodni delovni konferenci. Kakor lani je bil na mednarodni konferenci dela tudi letos vložen protest proti potrditvi zastopnika italijanskih fa-šistovsikih strokovnih organizacij. Konferenca je razpravljala o stvari na plenarni sejfi dne 26. t. m. in po daljši razpravi s 66 proti 31 glasovom fašistovskega zastopnika Rossija potrdila. Moralni nauki. »Vešala, ječe ne bodo zatrle zločina, pač pa ... omejitev razuzdanosti, povratek moralične in duševne discipline v rodbino...« (Jutro, 27. maja 1925, na sira ni 1) ...»Dve gospodični, žarki kot južno solnce, želita dopisovati z inteligentnimi gospodi, sličnega temparamenta (žarkega namreč). Dopise pod šifro »Gartroža« in »Divja roža« na upravo »Jutra« 12029. (27. maja 1925, stran 7) ... »Trije mladeniči, ne preveč umazani, iščejo v svrho skupnega kopanja tri mlade gospice. Ne smejo biti strahopetne in preobčutljive. Dopisi pod »Junakinje« na upravo »Jutra« 10837, (13. maja 1925, str. 7.) Kaj je sreča. »Samo dve kaznjenki v 3. nadstropju ste bili tako srečni, da ste skozi omreženo okno opazovali akt justifika-cije.« (Slovenski narod, 27. maja 1925, št. 118: Justilikacija Simona Nagliča v Ljubljani, stran 2.) Stanovanjski zakon, jeza in zavist. Včerajšnje »Jutro« je objavilo poročilo o zborovanju najemnikov v Celju. V teon poročilu smo našli sledečo opa-zko: »Med razpravo se je ugotovilo, da je prinesel dnevnik »Slovenec« zelo netočen prevod novega stanovanjskega zakona, ki je tako pomanjkljiv, da v posameznih važnih členih pove baš nasprot no kot določa zakon.« — Na ta očitek lahko z mirno vestjo odgovarjamo, da je popolnoma neosnovan in neutemeljen. Ko smo se odločili objaviti prevod novega stanovanjskega zakona, smo vedeli, da besedilo v »Slovencu« nikdar ne bo služilo uradom kot uradno besedilo, čeprav bi se naš prevod magari dobesedno ujemal s prevodom »Uradnega lista«. Kljub temu smo se potrudili oskrbeti zlasti v onem delu, ki se tiče najemnikov direktno, kolikor mogoče dobeseden prevod, drugi del zakona, ld se tiče ustroja stanovanjskih sodišč, zanima bolj oblasti kakor najemnike. Ko smo torej brali včeraj v »Jutru« zgoraj omenjeni očitek, smo prvi del svojega prevoda, ki se tiče najemnikov direktno, primerjali z besedilom zakona v »Uradnem listu«, pa pri najboljši volji nismo našli nobene točke v svojem prevodu, »ki bi baš nasprotno povedala kakor določa zakon«, taiko da z mirno vestjo lahko trdimo, da za praktične potrebe naš prevod popolnoma z&dostu je. Mogoče smo kljub ponovnemu pregledu še vedno prezrli kakšno malenkost, ki bi jo bili pa takoj popravili, toda direktnega stvarnega nasprotja med enim in drugim besedilom nismo našli nikjer, ampak samo besedne razlike, ki so pač neizogibne, če dve osebi prevajate isti original. Te razlike pa niso tolike, da bi kvarile stvarni smisel. Če pravi »Uradni list«: »To oddajo v podnajem sme u č i n i t i podnajemnik« (čl. 8) ali pa če pravimo mi: »V podnajem sme oddajati najemnik sobe le«, je to po smislu pač isto. Mi rabimo dalje skoro vedno besedo »slučaj« tam, kjer rabi »Uradni list« besedo »primer«. Tudi tu ni bistvene razlike za praktično razumevanje zaikonsikih določb ali odredb. Tudi to ni posebno »nasprotje«, če pravimo mi (v čl. 10), da sme lastnik odvzeti najemniku samo one prostore, ki so neobhodno potrebni »za napravo stopnjic za zvezo z novimi nadstropji i n k 1 e t m i« ali pa če pravi »Uradni list«, da sme lastnik odvzeti najemniku samo one dele prostorov, ki... so potrebni, »da se dobi zveza z novimi nadstropji in p r i z e m 1 j e m. (V izvirniku »Vremena«, ki smo ga rabili mi, stoji beseda »podrum«). Ravno tako v praksi ne bo nikogar motilo, če pravimo mi v čl. 23. »sme se posluževati dokazov, če so zanesljivi«, ali pa če pravi »Uradni list« v svojem prevodu »kolikor so ti dokazi javni«; v izvirniku »Vremena« stoji: »u koliko su ovi doika-zi j a k i« — kjer pa ni izključeno, da se je »Vremenu« pripetila tiskovna pomota. Stvarno torej očitek najemnika, ki se je oglasil v Celju, proti našemu prevodu, ni posebno trdna, vsaj v onem delu zakona ne, ki se tiče najemnikov direktno (drugega dela nismo primerjali z »Uradnim listom«, ker se tiče predvsem uradov, za katere je itak merodajeu le »Uradni list.)- Pač pa je jako verjetno, da je neko znano ljubljansko podjetje imelo že vse pripravljeno, da besedilo stanovanjskega zakona talsoj izda v posebni brošurici, čim izide slovenski prevod v »Uradnem listu«, kar bi bilo vrglo dotičnemu pcdjetju z ozirom na veliko zanimanje vseh prizadetih krogov za novi stanovanjski zakon gotovo lep dobiček. Slučaj pa je nanesel, da smo mi prevod zakona objavili prej, in odtod izvira jeza in zavist in tudi očitek, da je naš prevod »slab in pomanjkljiv«. Če bi bil naš prevod res taiko slab, bi bili njegove slabe strani gotovo opazili tudi hišni posestniki, a na njihovem zborovanju preteklo nedeljo nismo slišali nobene graje našega prevoda. Pavel Popotnik: jSpomini na Goriško. (Dalje.) Pod visoko Kobiljo glavo (1475 m) nas je vodila skladovna cesta skozi L j u b i n, kjer tehta v stari cerkvi duše sv. Mihel, in prišedši okoli Prapretnega, se je pred nami odprla tolminska okolica in Soška dolina proti Kobaridu. Ustavili smo se in sem ka-isi in razlagal: »Tam je Tolmin, oni z bukovjem in smrečjem obrasli storžičasti grič je K o j 1 o v r o b, na katerem so imeli nekoč tolminski grofje svoj grad. Pripovedka pravi, da so morali tlačani nanesti skal in kamenja in prsti za ta bolni, a grof se ni dolgo veselil: gniloba ga je napadla in uši so ga pojedle — danes priča lo razvalina o nekdanji moči in slavi, ki je za vse čase z zadnjimi ostanki 48. leta splahnela. Vidite tam most čez Sočo? Tostran moslu ua Logu se je vršil 1. maja 1870 velik ljudski tabor. Osem tisoč ljudstva, ki dolga stoletja ni smelo golsniti, se je bilo zbralo iz vseh gor in zahtevalo združeno Slovenijo, zahtevalo slovensko u r a d o v a n j e, zahtevalo p r e d i 1 -sko železnico, zahtevalo osemraz-redno meščansko šolo v Tolminu in še to in ono. Predsedoval je F. K. Lavrič in poleg njega so govorili še dr. Zigon iz Koj- i skega, Matija Doljak iz Solkana, dr. Josip Tonkli, župnika Tomaž in Anton Rutar, Er-nest Klavžer iz Gorice in še Tolminca Robert Miani in dr. Premerstein. Ljudstvo se je tedaj zavedlo svojih pravic in ni več poslej molčalo. Ona cerkev onkraj Soče? Sveti Danijel na v o 1 č a n s k e m polju. Gotovo najstarejša cerkev na Tolminskem, ko je omenjena že leta 1015 in gre beseda, da so od tod oskrbovali vse tolminske gore tja notri do Bohinja. Levo nad njo se dvigajo M e n g o r e z edino tolminsko božjo potjo. Tam nad V o 1-čani vidite okoli 1000 m visoko Ježo, dalje proti Kobaridu se razteza Kolovrat in tam gori v ozadju je M a t a j u r, ki kraljuje nad vsemi vrhovi svojega dolgega pogorja.« »In oni vrh tostran Soče je Krn ?« »Krn in pred njim se hrbtiči Mrzli v r h. Vidite, tam gori pod Krnom L i b u š -nje in desno nad njimi Vršno. Pogled v Gregorčičev »planinski raj« se vam nudi tu kot redko kje.« Ko smo se tako razgledali, smo jo mahnili dalje in kmalu prišli v malo vas Polju-bin, ki se lahko ponaša, da ima najstarejše mlekarsko društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1873.1 »Je zgonu, je zgonu k Breginjc, Breginjc!« Ni ho perzamiren, flajsig študiren!« »Breginjc, Breginjc!« Fantje ,ki so bili za streljaj pred mano, so zagnali veseli te besede, ki jih je poslušala Gorica v Gosposki ulici teden za tednom, če se ne motim, ob četrtkih zjutraj. Majhen rde-čelic možiček, sama zadovoljnost ga je bila, v mežlan oblečen, je srečaval vrste maloseme-niščanov ,hitečih v gimnazijo, in jih tako pozdravljal. Še svojo kobilico s koreto je popustil pred kako štacuno in pospremil študente par korakov vesel, da so ga veseli. Res, študentje so obkrožali Breginjca, ki me je smehljajoče pozdravil. »O Breginjc, kaj tu ste doma?« sem se ustavil. »Tu, tu, gospod. Mladini sem dal vse, sam sem si izgovoril kot, kobilo in koreto, pa vozim, kakor sem vajen od mladega, ljudem iz Gorice kar potrebujejo.« »Železnica vam je vzela zaslužek,« sem rekel. »Je, pa še vseeno gre!« je zadovoljno menil zadovoljni možiček in mahal za nami z okroglim klobučkom, ko smo se poslovili, in klical študentom svoj Nihc perzamiren, flajsig študiren! In z Breginjčevimi besedami so se študentje prišalili in prismejali v Tolmin, kjer smo se v gostilni pri Kranjcu utaborili in se — čakajoč kosila — odpočili —--- Popoldne smo jo mahnili skozi Tolmin proti 2 a b č a m , preskočili Tolminko in se vspeli po peščeni stezi med grmičevjem do Dantejeve jame — Zalaško jamo jo tudi imenujejo — in se spustili vanjo, dokler je šlo brez škode za obleko. Če se je res Dante mudil tod? Nekateri starejši njegovi življenjepisi so to trdili in trditev je našla odmev tudi med našim ljudstvom. Mudil se je, pravijo, leta 1319. s patrijarhom Paganom na tolminskem gradu, kjer je med vitešldm svetom prežive lnoči, čez dan se pa v tej jami zamišljal v grozote pekla. Ljudstvo ga je pozneje baje večkrat videlo sedeti pred jamo v rdeči obleki... Prav radi tega je ta jama zašla 2c zgodaj v našo književnost. Ivan Kuk je leta 1855. priobčil v Einspielerjevem »Prijatlu« povest »Dantova jama«. Ko smo si ogledali Dantejevo »letovišče«, smo se vračali po zgornji stezi. Vodila je čez ozko, strohnelo brv, pod katero je v globočini bobnela Tolminka. Nehote se je slednjemu zaustavila noga in le posamič smo se upali čez in se oddahnili, ko smo bili vsi srečno onkraj. Čas je pritiskal in ko splašena čeda smo I se spustili prek lazov in travnikov proti Tolminu, od koder smo jo urezali proti Sv. Luciji. Pred Modre je m smo se »Pod ključem« čudili navpični steni, s katere je kakor slap lil potok. Visoko lam gori v steni je baje še danes železen sklep, h kateremu so pripenjali čolne, ko jc valovilo tod po dolini še jezero ... Iz Modrej smo zavili s ceste in jo udarili po bližnjici čez visoko gmajno in polje to- Odkritje spominske plošče v svetovni vojni adlih vojakov župnije Lom se vrši v nedeljo, dne 7. junija. Spomenik, ki bo vzidan v cerkveni zid sestoju iz dveh plcšč: na prvi, črni marmornati plošči iz belg. granita je v zlatih črkah vklesanih 19 imen padlih voakod Gorice do Solkana in čez Preval proti Gr-garju. Pa eo trdili, da se pomikajo po cesti ve-Jno isti oddelki — gor in dol in se srečujejo. N"a binkoštni petek so odšli študentje na počitnice z naročilom, naj «e do srede vrnejo... Tudi meččnni so začeli misliti na »počitnice«, ko pa je binkoštno jutro navsezgodaj zagr-melo tam doli v Furlaniji, so se začeli »begunski izleti«, preračunjeni na 14 dni, v najhujšem slučaju >de božiča*", a so se povečini savlekli na tri bridka leta. In enim teče danes Jeseto leto!.,. ali neozdravljivih ubožcev. Zavod je bil pri-moran svoj čas prodati drŽavi svoja poslopja, v katerih se je nastanila porodnišnica in pa dečji dom. Oskrbstvo ustanove nabira polagoma potrebni kapital, da se kupi kje v Sloveniji primerno posestvo in da se potem v zavodu zopet združijo vsi oskrbovanci. Ker so cene posestvom dokaj padle, upati je, da se v kratkem posreči dobiti kako primerno posestvo v nakup, tako da bo ustanova lahko zadostila intencijam ustanoviteljev. Kuratorij obstoji danes iz nastopnih gospodov: predsednik Dra-gotin Hrfcar, člani dr. Ivan Jenko, Ivan Fre-lih, sod. nadsvetnik Josip Hauffen, Albin Prepeluh, industrijalec Josip Hudovemik in pa vladni zastopnik dvor. svet. Janko Krernenšek. Nove uniforme finančnih kontrolorjev. Finančni minister je podpflsal pravilnik o novih uniformah finančnih uradnikov 5n kontrolorjev. Novo uniforme bodo zelene barve po švicarskem zgledu, da se bolj izraziteje razlikujejo cd vojaških uniform. Za nove uniforme se takoj razpiše dražba. Kolonizacija do Jeseni ustavljena. Ministrstvo za agrarno reformo je do jeseni ustavilo kolonizacijo v severnih in južnih krajih. Žrtev predrzne sleparke. Sredi maja je prišla v Grčarce pri Dolenji vasi neznana ženska in je vprašala domačine, če pogrešajo še koga iz vasi, ki je morda še v ruskem ujetništvu. Med pogovorom je zvedela od ljudi, da še vedno pogrešajo Ivana Primoža, sina po-sestnice Marije Primoževe. To ie bila voda na njen mlin. Tujka je šla takoj k Mariji Primo-ževi in jo je vprašala po njenem sinu. Ko ii je žena potrdila, da res nima o njem nobene vesti, misli pa še vedno, da živi kje v ujetništvu, ji je pripovedovala neznanka, da se je vrnil pred kratkim iz ruskega ujetništva njen brat, doma iz neke vasi pri Celju. Ta ji je povedal, da se je v njegovi družbi vrnil tudi njen sin Ivan Primož. Fant pa je med potjo težko obolel in je ostal nekje v Bosni. Povabila je Primoževo, da naj gre z njo na njen dom, kjer ji. bo dal brat natančne podatke o njenem sinu. Rekla pa ji je, da naj vzame s seboj najmanj 2000 dinarjev, če hoče sina obiskati. Primo-ževa je neznanki verjela in res so se drugi dan odpeljali neznanka, Primoževa in pa njen nečak Matija Primož iz Ribnice v Ljubljano, kamor so dospeli okrog 8. ure zjutraj. V Ljubljani je stopil Matija Primož takoj k blagajni, da kupi vozne listke za Celje. Neznanka pa je prosila Primoževo, da naj ji posodi 100 Din, češ, da mora poravnati pri nekem brivcu blizu kolodvora svoj dolg in ji je pri tem lagala, da je pozabila na njenem domu, kjer je prenočevala, svojo denarnico, v kateri je imela še okrog 250 dinarjev gotovine. Primoževa je ženi verjela in ji je dala res bankovec za 100 dinarjev. Žena je odšla, Primoževa pa sta jo čakala na kolodvoru. Ko pa neznanke ni bilo do poldneva nazaj, sta šele uvidela, da sta nasedla predrzni in zviti sleparki, Id jima je odnesla denar. Vrnila sta se domov, kjer sta ugotovila, da jima .ie žena odnesla od doma tudi nekaj oblek in perila, velik glavnik in pa torbo, v kateri je bilo za okrog 100 dinarjev raznih jestvin. — Neznanka je bila okrog 30 let stara, čedno oblečena. Nosila je s seboj črno potno torbo in je govorila dobro slovenski in nemški. Primoževim je trdila, da je njen mož vpokojen pisar. Neznana utopljenka. Pri rudniški separa-ciji v Trbovljah so potegnili iz Save truplo utopljenke, katere še niso spoznali. Žena je morala biti že delj časa v vodi. Obraz je bil nagnit in je imel več ran posebno na nosu in pod brado. Tudi oči so že popolnoma segnile in lasje so izpadli. V desnem ušesu je imela utopljenka zlat uhan. Na vratu in po prsih so se videle modre polplutbe, vendar niso mogli ugotoviti, če so to znaki nasilstva ali posledica gnilobe. Truplo utopljenke je srednje veliko, močno in krepko razvito. Oblečena je v belo kmetsko bluzo, spodnje krilo z belimi in črnimi rižami, ima črne nogavice in čevlje na zadrgo iz navadnega usnja. Utopljenko je morala prinesti voda od daleč, ker v okolici ne pogrešajo nobene ženske. Dva vloma na Humn. Pred par dnevi je bilo vlomljeno v vilo Pavla Piriha na Humu. Vlomilci so odnesli več moškega in ženskega perila in obleke, čevljev, več posteljnega perila in pa dvocevno lovsko puško belgijskega izdelka s precejšnjo množino streliva ter nekaj orodja. Napravili so za preko 15.000 Din škode. — Bržkone isti vlomilci so vlomili nekaj dni nato tudi v lovsko kočo gozdarja Valentina Jana v Jatni, kjer ima tudi svojo pisarno. Vlomilci so mu odnesli lovsko bodalo z držajem iz jelenovega roga, dva manjša bo-dalca, nekaj obleke in lovskih potrebščin, dol-gostno mero z jeklenim trakom vredno 300 dinarjev, v skupni vrednosti več tisoč dinarjev. — Dva vlomilca so opazili domačini, da sta se skrivala v okolici vasi Jagnjenca, kjer sta hotela vlomiti tudi v trgovino Dominika Bana, pa sla bila prepodena. Vlomilca sta bila okrog 30 let stara, precej močna in čedno oblečena. Prepojeni vlomilci. — Obsfreljenega vlomilca tovariši odnesli. Pred par dnevi so skušali v Gračanih vlomiti trije zločinci v sušilnico mesarja Jurija Puntigarja. Posrečilo se jim je, da so splezali na streho odkoder so nameravali vlomiti v sušilnico. Vlom bi se bil vlomilcem prav gotovo posrečil in odnesli bi bili gotovo tudi bogat plen, da jih ni začutil domač nes, ki ie začel silno lajati. Prebudil je gospodarja, ki je pograbil puško in stekel na dvorišče, odkoder je zapazil vlomilce, ki so begali po strehi. Ustrelil je parkrat na streho, toda zadel ni nobenega. Mesar je nato zalotil vlomilce na cesti, kjer so ga ti hoteli napasti. Začel je nanje streljati in je enega tudi zadel tako, da se je takoj zgrudil. Tovariša pa sta ranjenega pobrala. Posrečilo se jima je. da sta srečno utekla v sosednji gozd. Drugi dan je prijavil Puntlgar zadevo policiji, ki je uvedla obsežno preiskavo, ker gre gotovo za predrzno vlomilsko družbo, ki je izvršila že več vlomov v Sloveniji. Splošno se govori, da se najceneje in najbolje oblači v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2, konfekcijske tovarne Fran De-renda in Cie. — Prepričajte se tudi vi! 3502 . Neosan-kroma Vam štedi na dveh straneh; prvič ker se jo zelo malo porabi, drugič, ker poveča frpežnost obutve. 1829 SPOMIN NA t PROF. DR. IVANA ŽOLG-ERJA. Včeraj 27. maja je ljubljanska univerza na lep način proslavila spomin na svojega odličnega člana, pokojnega prof. dr. Ivana Žolgerja. Ob 10 dopoldne je bila v stolnici slovesna maša zadušnica, ki jo je opravil prodekan teol. fakultete prof. dr. Lukman. Prisostvovalo je veliko število univerzitetnih profesorjev in akademikov. Ob 11 je bilo v j slavnostni dvorani univerze žalno zborovanje. Otvoril ga je rektor dr. K. Hinterlechner, ki je dejal, da se je sicer s prof. dr. Pitamicem udeležil pogreba na Dunaju, da pa mora tudi doma univerza kot celota počastili spomin svojega člana, enako odličnega kot znanstvenika, kot akademskega učitelja in kot plemenitega moža. Prof. dr. L. Pitamic je v lepem govoru naslikal življenje pokojnega prof. dr. Zolgerja, orisal njegovo delovanje in pred vsem ocenil njegovo znanstveno delo. Podal je zlasti kratko in točno analizo Zolgerjevih študij o avstrijskem naredbenem pravu, o državnopravni nagodbi med Avstrijo in Ogrsko, o dvoru vladarske hiše avstrijske — naslov obsežne knjige ne pove, koliko pravno-zgodovinskega in državnopravnega gradiva je v njej —, slednjič o kršitvi mednarodne ob-veznosti in njeni pravni posledici. Zolgerja kot akademskega učitelja se je s toplimi besedami spominjal akademik Golouh, ki je naglašal, kako je pokojni znal uvajati v ume-vanje in samostojno presojanje težavnih problemov meddržavnega prava. Vedno polna predavalnica je pričala, kako je dijaštvo cenilo svojega profesorja. Slednjič je dekan ju-ridične fakultete prof. dr. M. Skerlj kratko in prisrčno govoril o Zolgerju kot človeku, ki je sam nezmožen najmanjše nekorektnosti bistro in pravično presojal, kar je bilo okoli njega, in s tem bistrim pogledom družil nenavadno plemenitost srca. Nekaj minut pred poldnevom je rektor zaključil žalno zborovanje. ♦ » c Srebrna poroka. Danes praznujeta v svojem ljubem družinskem krogu srebrno poroko znani slovenski šolnik in mladinski pisatelj g. Julij Slapšak, šolski ravnatelj manjšinske šole v Ljubljani in njegova gospa soproga. Naše iskrene čestitke! Umrla jc včeraj gospa Iva S 1 a n o v i c, soproga poaiu-adnika .j. ž. v p. Pogreb bo v petek popoldne ob 4. Naj v miru počiva! Razgrnitev stalnih volivnih imenikov za, volitve v narodno skupščino ter oblastno skupščino za mesto Ljubljano. V smislu člena 8 zakona o volivnih imenikih se javno razglaša, da so stalni imeniki za volitve v narodno skupščino ter v oblastno skupščino za mesto Ljubljano od deželnega sodišča potrjeni ter od danstfvijega dne nadalje pri mestnem magistrat'« (mestni volivni kataster, Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba št. 21) ob običajnih uradnih urah od 8 do 14 stalno razgrnjeni vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volivni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natishe ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druzega. na; se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volivnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno aii pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne listine. Pri eventualni volitvi v narodno, odnosno oblastno skupščino bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ti volivni imenik. Po določilih člena 12 navedenega :.a-kona 15 dni po razpisu volitev zahtevo po popravkih niso več dopustne. Podmladek Rdečega križa v LjuMFsni priredi v nedeljo 31. maja ob 11 dopolclue v veliki dvorani Mestnega doma predavanje. Predaval bo g. dr. Živko Lapaine o temi: r Stališče Slovencev napram skavtizmu, planinstvu in tuberkulozi'. Predavanje bo posebno važ-i no za povzdigo narodnega zdravja, zlasti za ! boj proti morilki, endemiji, tuberkulozi, za-j ono pa tudi posebne gospodarske važnosti, ker stremi za tem, da se dvigne zaklad, ki nam ga nudijo naše planine s svoji:« zdravilnim D,.,,J.,,.„„,. lum v....jv ,ii. ri,.u,.,unji 'jv pvijuuiiO ul JO namenjeno najširšim slojem. Udeležite se v velikem številu teca važu^ca in koristnega predavanja' Kolesarji, vozniki in šoferji se opozarjajo na določbo cestno-policijskega reda za Ljubljano, na predpise min. nar. z dne 28. IV. 1910, št. 81 d. z. iu na tuuradni razglas z dne 18. XII. 1922, Ur. 1. št. 131 zlasti pa: 1. da jo nagla vožnja šoferja po citirani avtomobilski naredbi strogo kazniva; 2. da morajo vsa vozila od mraka do zore biti opremljena s predpisano prižgano lučjo; 3. da morajo kolesarji, vozniki in šoferji voditi svoja vozila vedno po levi strani ceste, prehitovati pa vedno na desni strani; 4. da se vsi vozniki morajo na dano znamenje varnostnega organa takoj ustaviti in se odredbam slednjega brezpogojno pokoriti. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Rozalija Capuder, dninarica-hiralka, 60 let. — Florjan Plankar, delavec v papirnici, 79 let. -- Frančiška Kos, žena modelnega mizarja, 65 let. — Anica Kenk, hči kotlarja, 10 mesecev. — Albin Ko-želj, posestnikov sin, 2 leti. Nepošten hlepeč. Posestnik Franc Koman na Mirju štev. 6 ja izročil Francetu Letniku, hlapcu v Trnovski ulici št. 1, 700 Din in mit naročil naj mu pripelje od tvrdke Zalta-Žilič na Dunajski cesti 1000 kg cementa. Letnik je sprejel naročilo in denar, pripeljal pa je Komami samo 500 kg cementa. Lagal se je, da ga tvrdka slučajno nima več v zalogi in da dobi ostanek v par dnevih. Čez par dni pa so ugotovi!);, da je hlapec Letnik, kateremu je njegov gospodar Gale odpovedal službo tudi radi neke poneverbe, pobegni!. Komanu je odnesel vseh 700 Din, ker tudi 500 kg cementa, katerega mu je pripeljal, tvrdki ni plačal, marveč ga je vzel na račun Franceta Kornana. Kam je Letnik pobegnil, do sedaj še niso ugotovili. Tatvine v LjubljanL Iz stanovanja Marije Dolenčeve v Wolfovi ulici je bil ukraden črn, suknjen, z vezeninami okrašen plašč, bela bluza in še nekaj podrobnosti v skupni vrednosti okrog 1000 Din. — Elektrotehniku Adolfu Va-lentinčiču je bil ukraden iz veže hiše na Marijinem trgu št. 3 še dobro ohranjen nov suknjič, v katerem je imel usnjato denarnico z nekaj denarja in pa svojo izkaznico. Huda br&njevka. Na vojaško vežbališče v Mostah je prinesel pekovski vajenec Josip Vi-denšsk večkrat različno pecivo, katero je prodajal vojakom. To pa je silno jezilo branjevko Antonijo Loboda v Vodmatski ulici št. 82, Ko jc včeraj žena zopet zagledala fanta s košem peciva, je skočila k njemu, potegnila mu koš iz rok in stresla vse pecivo po tleh. Ker je bilo tam veliko prahu, ;e fant pustil pecivo, vzel k,cš in šel domov. Hu:da žena, lei je zatrjevala, da Videnšek nima pravice vojakom prodajati kruh, je napravila nad 100 Din škode. Aretacija nevarnega tatu. V zadnjem časti so se vedno bolj množile tatvine raznega perila, ki jc bilo obešno po vrtovih, balkonih, hodnikih in podstrešjih. Včera; pa se je posrečilo Ijublajnski policiji, da jc prijela nevarnega tatu, ki je izvršil več podobnih tatvin. Žc delj časa so namreč sumili na Selu, da se bavi s tem poslom neki Gabrijel Meglic, 22 let star brezposelni delavec, doma iz Predoselj na Gorenjskem in ki jc stanoval v Bohoričevi ulici št. 30. Policija ga je na podlagi ovadb končno aretirala in ze uvedla pri njem hišno preiskavo, kli je imela popoln uspeh. Našli so v njegovem stanovanju cel kup žepnih robcev z raznimi zaznamki, dalje različne nogavico, sraj-c", lepo posteljno' pregrinjalo s krasnim ročnim vezenjem in pa kos baržuna. Ugotovili so, da so bili ukradeni ti predmeti štirim ali celo petim strankam. Meglič je kradel običajno na ta način, da se je vtihotapil zvečer v tujo hišo ali celo v stanovanje. Po noči jc nakradeJ, kar je mogel doseči i,n se je zjutraj zopet skrivaj zmuznil iz hiše. Od tod tudi umevno, da jc mogel odnesti večkrat tudi perilo, ki se je šele namakalo v vežah, pralnicah in kuhinjah. Fant je bii že osemkrat kaznovan radi raznih tatvin. Njegova zadnja kazen je bila eno leto težke ječe radi ttvine. Policija ga je izročila deželnemu sodišču. \z štajerske. Pevski koncert priredi v nedeljo 7. junije popoldne ob 3 v dvorani gostilne Sušterič na Teharjih teharsko Kat. prosv. društvo. Po koncertu se vrši prosta zabava v korist zgradbe novega društvenega doma. No-;a Cerkev pri Celju. 24. t. ra. sc je vršil pri čebelnjaku g. Samca dobro obiskan čebelarski sohd. Predaval je čebelarski strokovnjak gosp. župnik Peternel. Obrazložil je podučno pomen čebeloreje za kmetijstvo in naSin uspešne čebeloreje. Po predavanju se je vrši! ustanovni občni zbor Čebelarske podružnico. Kot predsednik je izvoljen g. župnik Peternel, kot tajnik in blagajnik g. Oton Samec, kot odbornik pa Fran Rejcc. Avtomobilski promet Zagreb-Rogaška Slatina. Od 25. maja vozi vsak petek avtobus Zagreb—Rogaška Slatina. Avto odhaja iz Za. greba ob 8 zjutraj ter dospe v Rog. Slatino ob 11.30 dopoldne. Med potom se ustavi v Krapinskih toplicah. Popoldne ob 16.30 s« vrača avto Iz Rog. Slatiue v Zagreb, kamoi dospe ob 19.30. Zveza z avtomobilom je torej precej krajša nego z železnico, a je tudi pre cej dražja, ker stane vožnja 200 Din. Samomor pri Pragerskem. Dne 26. maju okoli dveh popoldne je nšael v gozdu pri Pragerskem progovni čuvaj Muravs neko mladenko, ki se je borila s smrtjo. Muravs je takoj obvestil postajo v Račjem in orožniško oosta- Jo. Mladenko, M se je zastrupila % liz»lam, so takoj peljali v Maribor, a je med vožnjo umrla. Piše se Eliza Donaj in je uslužbena na drišavni železnici. Kaj je Donajevo gnalo v smrt, ni znano. Pri njej so našli še dve steklenici drugega strupa. IZ MARIBORA. Zadnje predstave »Hamleta« na mariborskem odru. V četrtek dne '28. t m. se vprizori predzadnjikrat in v soboto dne 30. maja zadnjikrat v tej sezoni veličastna Shakespearjeva drama > Hamlet« in sicer v četrtek za Ab. A, v soboto za Ab. D. S tema dvema predstavama so dobili vsi abonenti po 15 dramskih predstav in bo s tem tudi zaključena redna dramska sezona. Ker pa imata Ab. B in C, ki sta imela predstave v >V Vrtincu« (katere Ab A in D nista videla) brez »Hamleta« 15 predstav, se oba abonmana C in B lahko po-služita pri predstavah »Hamleta« kuponov. Olavni odbor Jadranske Straže se je sestavil sledečo- predsednik veliki župan dr. jPirkmayer, podpredsedniki župan dr. Lesko-var, polkovnik Milan Blehveiss in predstojnik okrožnega sodišča dr. Žiher, gen. tajnik pol. nadsvetnik Kerševan, tajnika ga Ašičeva in uradnik fin. kontrole g. Trošt, blagajniki: okr. glavar Ivo Poljanec, bančni uradnik Lavren-čič in industrijalec Jos. Rosenberg, gospodar Peter Mijošič. V bližnjem času bo odbor sestavil tudi pododbore po vseh okrajih mariborske oblasti. IZ CELJA. Mariborska vojaška godba v Celjn. Kakor smo že poročali, se vrši danes v četrtek v Celju polkovna slava 39. pp. Pri tej priliki sodeluje mariborska vojaška godba, ki se te dni nahaja v Celju. Priredila je nekaj koncertov in je igrala v torek pri operi »Travi-ata«. Za porotno zasedanje pri okrožnem sodišču t Celju so dosedaj razpisani sledeči porotni slučaji: torek 2. junija Josip Roštohar, uboj; sreda 3. junija Franc Košajnc, tatvina in težka telesna poškodba; četrtek 4. junija dopoldne Božidar Krotil, poneverba; popoldne Josip Hotko, za vratni roparski umor. Bivši doktor prava izgnan. Iz naše države je izgnan Rudolf Folin, bivši doktor prava, >man po svojih dveh tatvinah, ki jih je izvršil med vojno v celjskem muzeju in lani v državni realni gimnaziji. i'ohn je italijanski državljan in pristojen v Trbiž na Koroškem. V torek dne 26. t. m. so ga odpeljali v Avstrijo, kjer je tudi izvršil več tatvin. Mesečni živinski sejem v Celju. Redni mesečni živinski sejem se vrši v Celju meseca junija vsled praznika šele v torek 2. junija. h ostale Jugoslavije. Grškokaioliški župnik iz okolice Djakova kot izumitelj. Mihajlo Bersermenji, grškokato-liški župnik v Piškorevcih pri Djakovu, je zamislil aparat za točno pisanje not pod imenom »Glasbeni pisalni stroj«. Njegova zamisel je seveda vzbudila veliko zanimanje v Ameriki in v drugih državah. Težko si je tudi predstavljati stroj, ki bi v istem času, ko glasbenik igra na tem ali onem glasbilu, točno beležil vse note in ostale glasbene znake. Novi stroj je ogromnega pomena za industrializacijo ,«odbc in za ves glasbeni svet. S tem strojem se bo doseglo, da se ne bo zgubila nobena glasbena misel, ker bo stroj sproti beležil vsak pritisk prstov na instrumentu. Glasbene skladbe, za katere so bila doslej potrebna leta in leta, bodo odslej zložene v par dnevih. Kakor čujemo, se osnuje v Zagrebu družba, ki bo skušala ta izum izkoristiti. Jugoslovansko romanje v Rim. 25. t. m. so se odpeljali iz Suboticc rimski romarji baške župnije. Vseh skupaj je približno 1800, med njimi tudi precej nekatolikov. Vodi jih škofijski kancelar Skenarovič. Na Sušaku se pridružijo ostalim romarjem iz .Jugoslavije. S svojimi verniki so pohiteli v Rini domalega vsi jugoslovanski! škofje. Protestno zborovanje najemnikov v Sarajevu. Minolo nedeljo se je vršilo v Sarajevu veliko protestno zborovane najemnikov proti novemu sta/novanjskemu zakonu. Zborovalci so sklenili protestno rezolucijo in pooblastili svoje zastopnike, da se dogovore z ostalimi organizacijami glede nadaljnih korakov. Nov komunistični proces v Belgradu. Tc dni se je začela v Belgradu glavna razprava proti časnikarju in slikarju M,oši Pijadeju in tovarišem, ki so obtoženi temeljem obznane zaradi izdajanja lista Komunist« in nekih plakatov. Pijade ie v svojem zagovoru zauikal vsako krivdo in trdil, da so bile vse Izjave njegovih soobtožencev po polici ii izsiljene in neresnične. Za mostove v Dalmaciji jc vlada dovolila 'uredit 1,200.000 dinarjev. Afera zaradi italijanske zastave v Sarajevu. Minolo soboto zvečer je neki Maurizij Conti — prej Moritz Kohn — v Sarajevu povodom italijanske vojne lOletnlice izobesil italijansko zastavo. Ljudje so to smatrali za izzivanj in so zahtevali, da se zastava sname. Coni." tega ni hotel storiti, čeS da ima v hiši fvojc prostore italijansko dobrodelno društvo, kf ima pravico iz-ohešati svojo zastavo. Opozorili ro ga, da mora potem poleg italijanske !zob' iti tudii jugoslovansko zastavo. Conti pa tudi ni hotel storiti, nakar so ljudje Italijani5 > zastavo sami sneli. Nasiednn dan je itfl-lijanrka zastava zopet vesela. Takoj se »e zbrala večja množica, ki je zastavo zopet snela in oddala na policiji. Vsled tega se je sarajevski italijanski konzul pritožil pri velikem županu in nato poročal italijanskemu poslaniku v Belgrad. Sarajevski veliki župan je v stvari odredil preiskavo, a zavzel stališče, da bi bila morala poleg italijanske viseti tudi jugoslovanska zastava ter da zato konzulov protest ni opravičen. Kljub temu bodo Italijani zahtevali »zadoščenje« in ga po vsej priliki tudi dobili. Ko so pa nedavno Italijani v Trstu na divjaški način ravnali z jugoslovanskim profesorjem — vsekakor samo s slovenskim in ne s srbskim — smo prejeli od Italije še par moralnih zaušnic namesto zadoščenja. Italija pač paktira s sedanjim velesrbskim režimom kot takim in ve, da si sme zato nasproti ostalim Jugoslovanom dovoliti vse, kar hoče. Pozidava ostroškega samostana. Samostan Ostrog v Črni gori je bil lani pogorel; ostala je nepoškodovana samo celica, v kateri počivajo ostanki sv. Vasilija Ostroškega. Samostanska uprava je dala samostan iz lastnih sredstev zopet pozidati po načrtih nekega ruskega arhitekta. Dela so sedaj domalega dovršena. Ostroški samostan je sezidan v strmi ykalni pečini lild orlovsko gnezdo. Antropološki oddelek Sociološke družbe v Zagreba. Te dni se vrši v Zagrebu ustanovni občni zbor oddelka za antropologijo in sorodne znanostii v okviru Sociološke družbe. Iz Primorske. Reka — škofija. Kakor poročajo iz Rima, se ustanovi na Reki v kratkem samostojna škofija. Kakor znano, se je Reka že pod prejšnjim režimom potezala za lastno škofijo. Binkoštne slavnosti v postojnski jami. Postojnsko jamsko ravnat, naznanja, da se vrše o binkoštnih praznikih v postojnski jami razne javne prireditve: razsvetljava, ples, koncert td. Pričakujejo mnogo tisočev obiskovalcev, tembolj ker veljajo za to priliko na železnicah znatno znižane voene cene. Italijansko ljudsko štetje. Italijanski listi objavljajo sledeči izid ljudskega štetja v novih pokrajinah: V Julijski Benečiji so našteli 887.753 oseb, od tega »govoric italijansko 530.180 ali 56.1 odstotka, slovensko 258.944 ali 29.2 odstotka, hrvatsko 92 800 ali 10.5 odstotka, nemško 4185. Na Tridentin-skem je 622.288 prebivalcev; od tega govori italijansko 426.638 oseb ali 69.6 odstotka, nemško pa 195.650 ali 31.4 odstotka. — Te številke so seveda popolna potvorba dejanskega stanja, saj celo objektivni Italijani priznavajo, da je po novem stanju prišlo pod Italijo 600.000 Slovencev. Raziskovanje jam na Banjški planoti so pod vodstvom profesorja Ivančiča nadaljevali. Šli so dol v štiri nad 70 metrov globoke prepade. Raziskovanje pete jame, 90 metrov globoke, so morali preldniti, ker so prišli do slapa in niso mogli naprej. Na dnu jam je bilo veliko vojnega materiala, med njim tudi ! množica uabitih pušk. Kakor prvič so našli i tudi drugič veliko biološkega materiala. V Vrtojbi pri Gorici sta izkopavala de- I lavca Fajt in Kovačič strelivo; razletela se je i granata in ju je raztrgala na kose. Parobrotiua družba Cosulich je dala v delo dve motorni ladji (petrolej), kojih vsaka bo vsebovala 23.500 brutoregisterton. To bosta največji dve motorni ladji na 6vetu. Trgovska akademija v Trstu je dobila naslov »Kraljevi trgovski zavod — Reale Isti-tuto Commerciale in je postala javen avtonomen zavod. Obenem je dobila značaj juri-dične osebe. Trgovska šola ostane še nadalje z njo v zvezi. Družba za zgradbo malih stanovanj v Trstu je razpisalo gradbo treh hišnih skupiu. Prorač un stroskov znaša 5,250.000 lir. V prvi majevi polovici je bila v Trstu druga razstava stare umetnosti, ki jo je priredil »Circolo Artistico . Na vrsto sta prišla 17. in 18. stoletje. Obisk je bil prav povoljen. Otvoritev tržaških javnih kopališč. Tržaška javna kopališča pri Svetilniku, Sv. Andreju, Sv. Soboti in v Barkovljah se otvori jo dne 1. junija in bodo odprta vsak dan od 6 do 21. Električna železnica v Trstu se je razlikovala doslej po barvah sedaj ima pa številke, n. pr. št. 4 Piazza Garibaidi-Stazione Carnpo Marzio, št. o Piazza Perugi na-Rojano, 6 mesto -Barko\lje itd. Parn;ki Uoyds Tricstino se ustavljajo od 6. maja naprej tudi v mestu Bari. Dobre klobase so prodajali nekateri tržaški trgovci. '\ klobase so poleg mesa dovali škrob. Iz iimega sveta. Amundsen. Še zmeraj nobenega poročila. Tisoč in tisoč domnevanj krozli po časopisih, sestavljajo se najrazličnejše kombinacije, ponuja se pomoč od tu in tam. Rekli smo že, da Mc Milianova ponudba ni resna; hoče priti Amundseuu z aeroplani na pomoč, to se pravi: s poljskimi topovi pride trdnjavskemu topništvu na pomoč. Resnejše se nam zdijo vesti o zračnih ladjah »Shenandoah« in »Los Angeles«. Prva se je v hudem viharju enkrat žc prav dobro obnesla, o zadnji smo pa itak dosti brali. Norvežani smatrajo po/nudbe Amerike za nekoliko netaktne. Pravijo, rajše nlič ne vemo, in pa Amundsen je »mož presenečenj«, kar je pokazal tudi pri svoji ekspediciji na južni tečaj 1. 1911-12. Največji pesimist je črnec Mat. Henson, spremljevalec Pearyja L 1909: »Usoda Amundsenove ekspedicije je zapečatena. Vsi so mrtvtf. Tam gori noben aeroplan ne more pristati, vidiš samo ledene gričke v vodi.« — Norveški profesor H o e 1, ki je sestavil zemljevidni material Amundsenov, omenja pert možnosti: 1. Vse dobro, Amundsen jc prišel na tečaj in je še tam. 2. Amundsen na tečaju, a stroj se jc pokvaril in je vrnitev po zraku nemogoča. Torej proti rtiču Columbia! 3. Ekspedicija se vrne na rob tečajnega ledu. 4. Neugodno vreme. Ekspedicija med tečajem in Spitzbergi prisiljena pristati. 5. Pri poletu r.azaj zgubili smer in leteli mimo Spitzbergov. Iloel jc torej optimist. Prav tako tudi znani danski raziskovalec Lauge-Koch. Pripisuje Amundsenu najrazličnejša presenečenja. Zaupa Amundsenovi energiji io skušnji. — Če bodo Amerikanci pomagali, bo šla ladja ->Pa-toka«, ld služi Zeppelinom za pristanišče, do Grenlandije naprej! Oslo, 27. maja. (Izv.) Doslej še ni nobenih poročil o Amundsenu. Listi poročajo, da se je vreme v Kingsbergu zboljšalo. Esperanto. Mednarodna .konferenca za uvedbo espe-ranta v trgovini, prometu, industriji in zna-uosti je bila otvorjena 14. maja v zavodu za oceanografijo v Parizu. 120 zvez iz 23 držav je bilo na konferenci zastopanih, nadalje 150 trgovskih zbornic, 110 gospodarskih in znanstvenih skupin ter nemška, francoska, italijanska, španska, rumunska, litvanska in ki tajska vlada. Otvoril jo konferenco predsednik pariške trgovske zbornice Kempf. Predavanja in debate ter govori so se vršili vsi v espe-rantu. Delegat italijanske vlade je prebral od 78 italijanskih učenjakov in intelektualcev podpisano izjavo, naj se vpelje esperanto kot književni jezile za znanstvena dela. O tej pomembni konferenci ter o zaključkih bomo še poročali. Esperanto si osvaja svet. Celo Angleži ga proglašajo za bodoči svetovni jezik in njih trgovski listi imajo razprave, oglase itd. ludi v esperantu. Nemci ga razširjajo na vso moč. Esperanto je nekaj, kar bo kar čez noč nad nas prišlo. Proti vojski s plini. V Ženevi zboruje konferenca o mednarodni trgovini z orožjem; pisali smo že o njej. Vojaška komisija konference ima posebne seje. Na eni teh sej je nemški poslanik Eckardt govoril o raznih stvareh, plinove vojske ni Omenil. Nato ga je jugoslovanski delegat interpeliral in je v imenu nnše vlade obžaloval, da zastopnik one dežele, ld je najmočnejša kemična sila sveta, ni govoril o glavnem vprašanju, o vojski s plini. Na interpelacijo je Eckardt odgovoril: »Nemčija je pripravljena pristopiti brez pridržka vsaki mednarodni ureditvi, ki ima za namen odstranitev vojske s strupenimi plini. Mislim, da sem s tem dal zadovoljivo izjavo.« Besede nemškega delegata so sprejeli člani konferen ce z velikim odobravanjem. Nore ameriške znamke. Amerika je izdala dve nori seriji poštnih znamk. Znamka za pol centa kaže glavo ame- \RODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANL DRAMA: Začetek ob 20, uri zvečer. 1HET i v Ji— p, t £ fmmJM 'i Siovns slovenslk.lli ji peric lemelj! nra iihmiJ IceUovostJ Zlatarog-mila ka]ll samo diOiOiirmliu , d nje sneSno-bflo Lili oerllo. Četrtek, 28. maja: Zaprto. Petek, 29. maja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT- FLORJANSKI. - Hed C. Sobota, 30. maja: LIZISTRATA. — Red P. Medel,ia, 31. maja: VDOVA ROŠLINKA. - Izven. Zaradi smrti v rodbini p. Levarja se je dramski repertoar spremenil, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. OPERA: Začete!'; ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, '-'š- maja: Zaprto. (Generalka.) Petek, 29. maja: BRIVEC BAGDADSKI, premi- ie.ra. — Red B. Sobol.i, 30. maja: Zaprto. Nedelia, 31. maja: BRIVEC BAGDADSKI- - Izven. Ponedeljek. 1. junija: V VODNJAKU. CVETICE MALE IDF. -- Izven. riškega kapitana Halea, M so ga Angleži leta 1776 v Newyorku obesili in kojega zadnje besede so bile tele: »Zal mi je, da imam eno samo življenje, ki ga lahko žrtvujem svoji do. mo vini c. Druga znamka, za 1 in pol centa, kaže sliko predsednika Hardinga. Nobene teh dveh znamk pa ne moreš kupiti posebej, ker znamke za pol centa v Ameriki niso v prometu. Večje število seveda lahko tudi posebej kupiš. Šport in telovadba za vse dijake na Pruskem obvezna. Prusko naučno ministrstvo gre korak za korakom za ciljem, da se uvedejo telesne vaje sčasoma v učni načrt za vse dijake. Pred par tedni je izšla odredba, da se morajo vsi oni, ki hočejo poučevati na srednjih šolah, udeleževati skoz dva semestra vseučiliščnega športnega in telovadnega pouka. Nato so raz-tegnili to naredbo tudi na diplomske skušnja na pruskih tehniških visokih šolah. Najmanj-ša izmera so dveurne tedenske vaje v dveli študijskih semestrih. Sedaj pripravljajo enako naredbo tudi za medicince. Minister za znanost, umetnost in ljudsko izobrazbo pravi, da bodo naredbe prešle slednjič na vse šole in zavode. Nov način nsmrtitve. Oger Juhioz je v ameriški državi Nevada umoril svojo 16 letno ljubimko. Obsojen je bil na mirt in so odločili, da ga bodo usmrtili .-< plinom. Lepega dne, ko bo trdno spal, bodo spustili v celico plin cyan in bo zaspal za vedno. Ko so lani na isti način usmrtili nekega Kitajca, je nastal v Ameriki srdit boj o human iteti take usmrtitve. Če clotienik ve, kaj ga čaka, če čuje ter se bori z vsemi močmi zadnje zavesti proti plinu, je to gotovo naj-straŠnejši način usmrčenja. Prijetno presenečenje. Mlada Francozinja, la&ničarka, je prišla na Angleško. Ker ni imela dovoljenja za bivanje v Angliji, se je na slepo srečo poročila z nekim moškim, kojega oglas je brala v ča-sopisu. Zelo je gledala, ko so ji pozneje na policiji povedali, da je žena zloglasnega in od policije zelo iskanega Archibalda Kinga, ki se je dal že dvanajstkrat poroči'.:. Mirna vest. Mladi vi i valeč, svinca Andre Hamard je zvedel, da ima stara gospa Lercy veliko de narja. Počakal jo je. jo ustrelil z revolver-skimi streli, ji vzel ključ ob pasu, je odprl vse omare in skrinje in je nabral 1,200.006 frankov. Prišel je v Pariz in se je čisto mirno priglasil k avtoinobilni dirki Pariz—Roubais. Prej si jo pa še kupil s pomočjo dveh šoferjev avto za 45.000 frankov in se je peljal z njima za poskušnjo Iz Pariza v Orleans. Povedal jima je, kje je dobil denar, in ker ga nista naznanila, so ž njim vred aretirali tudi sokrivca. * * * Metulji. Pet škatelj s krasnimi metulji st) poslali iz Francije na znani Carnegiejev zavod v Pittsbourgu v Ameriki. Metulji so n okolice mesta Rennes in so jih konservirali na poseben način, tako da so čudo rite barve ostale čisto nespremenjene. Zbirka je bila zavarovana za 180.000 frankov. Za gobavce \seh angleških otokov v Ve likem oceanu so napravili osrednji zavod na otočju Fidži. Kakor doznavamo, bodo tudi proti tej strašni bolezni kmalu našli primerno zdravilo. Prebivalstvo švedske. Po zadnjem ljudskem štetju 1. I. 1925 je bilo na Švedskem 6,633.118 ljudi, za 30.359 več kakor loto prej. Torej ima Švedska ravno polovico toliko prebivalstvo kakor Jugoslavija. Sara Bernhardt je živela več let v Parizu v hiši Boulevard Pierre 56 in je tam 1. 1923 tudi umrla. Sedaj so hišo prodali. Vzklicna cena je bila 200.000 frankov, a neki advokat jo je po naročilu neznanega častilca Berntiardtove kupil za 600.000 frankov. 1 L Svobodni gledališki umetniki prirede v četrtek 4. junija v Mestnem domu svoj prvi večer Izvajala se bo moderna pesnitev »Oblačnica, ki si rojeva«- mladega, širši publiki že neznanega pesnika Ivana Mraka V pesnitvi nastopijo: gdčna Marja Goreeva, g. Benno Reš ter avtor sam, ki jfl obenem tudi režiser. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani iavlja definitivno vsom udeležencem skupščine zdravniških društev za Slovenijo v Rogaški Slatini dno 80. maja, da je skupni odhod iz Ljubljane v rezerviranem vozu osebnega vlaka v soboto, dne 30. maja ob 12.10, ker brzovlak nima zveze. Oh 4.15 prihod c kopališče. Udeleženci kupijo pri vstopnih postajah cele enosmerne na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi, ki ga izda tajnik Slov. zdravniškega društva o priliki družinskega večera, tudi za povratek. Spored bivanja v kopališču je sledeči: Po prihodu se podajo gostje v uaznačene prostore. Od 5 do 7 popoldne skup delegatov zdravniških društev. Lokal naznanimo na kolodvoru, oziroma v pisarni zdraviliškega ravnateljstva. Ob pol 9 družinski večer, nastopi lasten orkester in pevski zbor. Iz prijaznosti sodeluje gdčna Zdenka Zikova. operna pevka zagrebške opere. V nedeljo 31. maja ogledovanje zdraviliških naprav, izleti v okolico. Za prenočišča bo preskrb-Ijene, obleka promenadna. fVrlivrni lin:"ert Milasbenr Mullc* v Ljubljani se vrši definitivno v četrtek, dne 4. junija. Vstopnice od 25 Din navzdol so že v nredprodaji v Matični knjigami. Izgubila se je v soboto popoldne y>ovršna jopica v parku pri sv. Petni. Odda se uai Ilirska idica 27, 1. nadtlropje, proti nagradi Gospodarstvo. Dvig dinarja in valutna politika. Ljubljana, 27. maja 1925. Zadnji silen dvig dinarja, ki je povzročil v našem gospodarskem življenju precej škode, je bil v januarju t. 1. Povprečni tečaj dinarja na newyorški borzi, je narastel od 1.50 v decembru lani na 168 v januarju letos. Naio se je tečaj dinarja nekoliko ustalil. V mesecu februarju t. 1. js bil povprečni tečaj 1.62, v mesecu marcu 1.61, v mesecu aprilu t. i. pa 1.62. Kar naenkrat pa se je nepričakovano dinar v tem tednu dvignil. V ponedeljek, dne 25. t. m. je naenkrat skočil v Ne\vyorku na 1.66, obenem pa tudi na ostalih borzah; v Zagrebu so tečaji skoro vseh valut znatno popustili. Gotovo je, da spričo krize v naši trgovini in industriji nimamo iskati vzroka v izboljša-nju — za katerega še ne moremo prerokovati, da bo dolgotrajno, ker je še vsakemu hitremu dvigu sledil primeren padec. Ta padec pa ni bil tako velik, da bi dinar padel pod nivo, na katerem je bil pred začetkom dviganju. Črta gibanja dinarja od začetka leta 1923 sem je šla vkljub manjšim padcem in vkljub naravnost ekscentričnim dvigom polagoma navzgor, medtem ko ta dvig ni bil v spremstvu odgovarjajočega padanja cen t. j. zvišanja kupo 3 moči dinarja doma. To dviganje dinarja, zlasti pa njegovi nagli skoki, je povzročilo v našem gospodarstvu zlasti pa zunanji trgovini občutno škodo. Zlasti naj opozorimo na lesno industrijo, ki se je z dvigom dinarja naenkrat našla pred nujnostjo, da zniža cene svojim produktom, če hoče uspešno konkurirati na inozemskih tržiščih, predvsem z Avstrijo. To znižanje cen pa je bilo za industrijo zopet težavno, ker so vsi faktorji, ki diktirajo proizvodne cene pri nas doma ostali isti, kar pomeni, da se produkcijski stroški niso mogli znižati. Ta dvig dinarja je bil n. pr. v zelo veliko škodo tudi našemu mlekarstvu, kateremu je onem ogočeval plasiranje produktov na inozemskih tržiščih. Težaven položaj pa je nastal tudi za našo Industrijo, ki producira predvsem za tuzem-gki trg. Uvoz iz inozemstva je začel občutno pritiskati cene domačim proizvodom navzdol in tako še bolj poglobljeval krizo velikega dela naše industrije. Tako je finančna politika g. Stojadinoviča dosegala z dviganjem dinarja — za kar se pa ji ne sme pripisovati preveč zaslug, — samo to, da se je kriza v našem gospodarstvu samo razširjala in če imamo sedaj v Sloveniji po cenitvi Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani okoli 25.000 brezposelnih, gre to v velikem delu na račun politike dviganja dinarja. G. finančni minister — kakor vse kaže — hoče to valutno politiko nadaljevati toliko časa, dokler ne bo dvignil dinarja do zlate paritete, kar bi pa trajalo najmanj desetletje. Če se bo politika dviganja dinarja nadaljevala, ne bo pomagal naši industriji nov carinski tarif prav nič. Pravijo sicer, da so posamezne postavke tega tarifa izredno visoke, obenem pa obljubljajo, da se bodo po zaklju-čitvi raznih trgovskih pogodb znižali. Pa tudi če so postavke primeroma visoke, se bodo ob samo malo močnejšem dvigu dinarja kompenzirale, ker bo visoki tečaj dinarja omogočeval kupovanje tujih izdelkov kljub izredno visoki carinski zaščiti. Zato pa bo treba kmalu priti do spoznanja, da samo z novim carinskim tari-fom ne bo pomagano industriji, dokler ne uredimo najvažnejšega, t. j. da stabiliziramo tečaj dinarja. Evropa se ravnokar pripravlja na ureditev svojih valutnih vprašanj. Anglija se vrača k zlati valuti. Nemčija, Rusija in Poljska so zopet vzele zlato za podlago svoje valute. Avstrija je stabilizirala svojo valuto in jo devalvirala. Sledila ji bo v devalvaciji najbrže tudi Ogrska. Češkoslovaška ima že stabilno valuto. Le naša valutna politika je — uničena, kar je v silno škodo celokupnemu gospodarstvu. Tudi krogi konzumentov čutijo na svojih žepih, da s to valutno politiko ne pridemo nikamor. »Dinar se dviga, cene — pa tudi.. .« vidijo konzumenti. Nikjer ni resnih prizadevanj spraviti v sklad kupno moč dinarja doma z njeno vrednostjo v inozemstvu. Ne vemo, kako dolgo bo trajala ta negotovost v valutni politiki. Dejstvo pa je, da jo čuti vse gospodarsko življenje, ki se nikakor ne razvija, kakor bi bilo želeti. . Tudi sedanji dvig dinarja, če bo le količkaj trajen, bo doprinesel svoje k poglobitvi krize našega gospodarstva, katero le težijo ogromni davki. Kakor smo že uvodoma omenili, ni iskati vzroka za dvig dinarja v našem gospodarskem življenju oziroma v izboljšanju plačilne bilance. Dvig dovajajo v zvezo z izgledi zunanjega posojila. Trdijo' tudi, da je to pripisovati intervenciji Narodne banke. Inozemski krogi celo pravijo, da je to špekulacija in sicer za to, da se bo dalo še pred uvedbo novega carinskega tarifa — računajo, da bo stopil v veljavo dne ll:. junija 1.1. — uvoziti po visokem tečaju zelo veliko blaga. Vsekakor pa dvig, naj bodo vzroki zanj že katerikoli, ne bo pospeševal konsolidacije našega gospodarskega življenja. Kdaj je treba letos škropiti trte proti pe- ronospori? Na podlagi znanstvenih izkušenj je letos pričakovati prvi izbruh peronospore v Času okoli 30. maja. Zato moramo prvič škropiti trte proti peronospori pred 30. majnikom. Drugi izbruh peronospore je pričakovati v času od 10. do 13. junija. V tem času naj bodo trte v drugič poškropljene. Tretjič je treba škropiti proti koncu junija, ali prve dni julija, kakor hitro trte odeveto in se pokažejo kot konopljeno zrno debele jagode. Ih-vič škropimo z enoodstotno, drugič in tretjič s poldrug-odstotno galično-apneno brozgo, le če bo vreme močno deževno, v?,imemo za pol odstotka galice več. Apna vzamemo le toliko, da bel preskusni papir v zmesi pordeči. Preveč apna skvari učinkovitost galice. Po grozdju moramo posebno v drugič in tretjič izdatno škropiti. Če primešamo škropivu v prvič 100 gr, v drugič in tretjič pa 200 do 250 gr sulikola, smo varni tudi pred plesnobo in ohranimo grozdje zdravo. Ako bi bilo leto mokro, poškropimo trte v drugi polovici julija še v četrtič. — B. Skalicky — Grm. Svinjski sejem r Celju dne 23. maja t. I. Dogon 114 prešičev. Povprečno cena pri komadu: 6—7 tednov stari prešiči Din 60—70, 7-8 tednov stari Din 100—125, 10—12 tednov stari Din 150—200, 4 mesece stari Din 250 do 260, 5 mesecev stari 280—300, 6—7 mesecev stari Din 325—350, 8—9 mesecev stari Din 370—100, 1 leto stari Din 650—700. Kupčija Je bila slaba ter je bilo malo prešičev prodanih. Mosečni živinski sejem v Celju. Redni mesečni živinski sejem se vrši v Celju meseca junija t. 1. vsled tega, ker je prvi pondeljek v tem mesecu praznik, v torek, dne 2. junija. Povišanje kapitala. Zadružna banka, d. d. v Ljubljani povišuje kapital od 3 na 4 milijone dinarjev z izdajo 10.000 novih delnic po nom. 100 (emisijski kurz 110, oz. 115). Občni zbori. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, r. z. z o. z. na Glincali-Viču dne 7. junija 1925; Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani dne 12. junija 1925; Stavbna družba, d. d. v Ljubljani dne 16. junija 1925. Borze. Dne 27. maja 1925* DENAR. Zagreb. Italija 2.3020-2.3920 (2.3816-2.4110), London 291-294 (292.06-295.06), Newyork 59.70— 60.50 (59.87-60.67), Pariz 2.9970—3.0470 (3.075— 3.125), Praga 1.76—1.784 (1.7810—1.8050), Dunaj 8.40—8.52 (8.435-8.555), Curih 11.5750—11.6750 (11.53-11.73), Amsterdam 24.05—24.35. Tendenca nekoliko fi vrste jša. Curih. Belgrad 8.60 (8.5250), Pešta 0.007260. (0.00726), Berlin 1.23 (1.2310), Italija 20.45 (20.57), London 25.125 (25.1225), Newyorlc 516.70 (516.70), Pariz 25.85 (26.15), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 72.75, Bukarešt 2.40 (2.40), Sofija 3.70 (3.75). Dunaj. Devize: Belgrad 11.795, Kodanj 133, London 34.49, Milan 28.13, Newyork 709.35, Pariz 35.50, Varšava 136.13. — Valute: dolarji 706.40, angleški funt 34.44, lira 28.09, dinar 11.76, češko, slovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 184.13, Zagreb 56.45, Pa*i riz 169.65, London 164.20, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo zaklj. 62, vojna škoda 194 (den.), Celjska posojilnica 200—205, Lj. kreditna 225—265, Merkantilna 110-124, Praštediona 798—805, Kreditni zavod 185—195, Strojne tovarno 134 (bi.), Vevče 100—114, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 (den.). Zagreb. Hrv. eskomptna 104—105, Ilipotekar-na 59.50—60, Kreditna, Zagreb 105—107, J u goban-ka 101—102, Praštediona 800—804, Slavenska 70— 71, Eksploatacija 31—32, Sečerana 565—570, Gut-mami 360—385, Slavonija 51—52, Trbovlje 361— 366, Vevče 100. Dunaj. Efekti. Alpine 30.0, Greinitz 13.6, Tih bovlje 43.1, Hrv. eskomptna 12, Leykam 14, Hrv.-slav. hipobanka 6.85, Avstr. tvornice za dušik 18, Gutmann 42, Mundus 80, Slavex 17, Slavonija 5.82. BLAGO. I/jubljana. Les: Hrastovi hlodi, od 25 eni prem. naprej, od 3 m dolž., fco nakl. postaja 520 (den.); hrastovi plohi, neobrobljcni, 70, 80, 90 mm, fco meja 1100 (bi.); smrekovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, od 3 m dolž., fco nakl. postaja 260 (den.); bukova drva, 1 m dolž., suha, fco Ljubljana 6 vag., zaklj. 21. — Žito in poljski pri-deliti: Pšcnica Rosafe, 80 kg, rinf. promptna, par. Ljubljana 490 (bi.); pšenica avstralska, rinf., promptna, par. Ljubljana 485 (bi.); pšenica Hard Winter 2, rinf. promptna, par. Ljubljana 500 (bl.)$ otrobi pšenični drob., par. Ljubljana 190 (bi.); koruza, dob. maj, junij, par. Postojna neocar. 250 (bi.); rž maked.; 72-73 kg, par. Ljubljana 400 (bi.); ječmen 57-59 kg, fco maked. poslaja 300 (bi.); ove3 maked., orig., par. Ljubljana 360 (bi.); krompir; beli, fco dol. postaja 125 (den.). Turistika in spor!. AC Venezia : Ilirija dne 31. maja in 1. juniju. Binkoštno nedeljo in pondeljek gostuje prvič v Ljubljani AC Venezia, najmočnejši klub beneške province, kar znači obenem sploh prvi nastop ita-iijanskega nogometa v Ljubljani. Kakšno kvaliteto predstavlja Venezia v primeri z nogometom v Ju- Dobro je, ako se od časa do časa na to spomnimo, da je pravilna nega zob skoraj najvažnejša med vsemi higijenskimi pravili, po katerih se mora moderni človek ravnati, da si ohrani svoje tele zdravo. Malokdo sluti, da slabi zobje ne uplivajo samo izdatno na naše razpoloženje, temveč (nova raziskovanja so dokazala to na presenetljiv način) so mnogokrat izhodišče najrazličnejših bolezni, katerih vzroki so nam ostali često zagonetni. Pravilno čiščenje zob more biti samo tako, da vsak dan uničujemo povzročilce gnilobe, ki razjedajo zobe in ki se vsak dan na novo tvorijo v ustiiL To moremo doseči edinole na ta način, da dnevno uporabljamo resnično antiseptično sredstvo za čiščenje ust in zob. In to je Odol. Odol učinkuje prav posebno. Med tem ko učinkujejo druga sredstva za čiščenje ust in zob samo v hipu čiščenja, učinkuje Odol še ure in ure potem, ko smo si že osnažili zobe in izprali usta. Ta izredna dolgotrajna učinkovitost temelji na tem, ker se Odol pri izpiranju ust dobesedno vleze v zobe in sluznico, iste nato na poseben način prepoje in to tvori nekako antiseptično zalogo, ki potem učinkuje še ure in ure dolgo na gnilobne procese, ki razjei dajo zobe. Odol je antiseptičen! Odol je brez dvoma antiseptičen! Odol je popolnoma antiseptičen! 97 M. Ljubezen in zlato, Angleški spisal Jack London, prevel J. Dežela se ni opomogla z običajno prožnostjo. Denar ni postal bolj prost, ako-ravno je slučajni bralec Daylightovih časnikov kakor tudi vseh drugih posedovanih in podpiranih časnikov v deželi, lahko samo sklepal, da je stiska za denar minula in da je panika prestana zgodovina. Vsi javni glasovi so bili vedri in optimistični, zasebno pa je mnogo ljudi, ki so tako govorili, bilo v hudih škripcih. Prizori, ki so se vršili v Daylightovi pisarni in na sejah njegovih ravnateljev, bi lahko na laž postavili uvodne članke v časnikih; tako n. pr. kakor je nagovoril velike delničarje od The Sierra and Salvador Povver Compa-panyje, United Water Companyje in več drugih družb: »Držati se morate. Imate res dosti, ampak morali boste precej žrtvovati, da vzdržite. Deklamiranje o slabih časih je brc?; pomena. Mar ne vem, ne čutim, da so hudi časi prišli nad nas? Ali niste zaradi lega sedaj tukaj? Kakor sem že rekel, držali morale. Jaz imam večino delnic, in prišlo je do doklade. Ali doklade ali pa polom, za to gre. Ako pričnem, še vedeli no boste, kaj vas jo udarilo, tako hudo bom udaril. Mala drhal gre lahko rakom žvižgat, f>mpak vi, veliki, ne morete. Ta ladijli se ne bo potopila, dokler ostanete na njej. Ako pa jo začnete zapuščati, se boste potopili, preden morete na suho. Ta doklada se mora plačati, to je vse.« Velike dobavne tvrdke, dobavitelji za njegove hotele in cela množica, ki je venomer zahtevala plačila, je doživljala vroče trenutke z njim. Povabil jih je k sebi v pisarno in jim razkazal svoje zadnje vzorce od morem in ne morem, hočem in nočem. »Pri Bogu, morate me vzdržati!« jim je dejal. »Ako menite, da je ta igra whista mirna, prijetna in lahko prejenjate, pa greste domov, kadar se vam zljubi, se grozno motite.. Poglejte, Walkins, precl pet minutami ste mi rekli, da se ne boste več trudili. Dovolite, da vam nekaj povem. Vi se še naprej potrudite in se boste potrudili. Vi me boste še nadalje zalagali in prejemali moje papirje, dokler stiska ne mine. Kako boste to naredili, je vaša reč, ne moja. Ali se spominjate, kaj sem storil s Klinkner jem in Altamont Trust Company-jo? Poznam notranjščino vaše kupčije bolje od vas in ako poskusite pasti, vas zmečkam. Pa tudi ako bi bil na tem, da popolnoma propadem, bi že našel minuto časa, ki bi jo obrnil zn vas, in vas s seboj vred upropastil. Sedaj se pravi za vse od nas: ali plavaj ali utoni, in jaz sodim, da boste spoznali, da je v vašo korist, da me držite v splošni zmedi na vrhu.« Najhujši boj je nemara bojeval z delničarji od' United Water Companyje, ker je on glasoval za to, da se praktično cel znesek surovih dohodkov posodi njemu in uporabi zapodporo njegove prostrane bojne fronte. Vendar ni šel v svoji samovoljni vladi nikdar predaleč. Dasi je prisilil ljudi, Sijih blagobit je bila tesno zvezana z njegovo, da žrtvujejo, je bil Daylight, ako je eden njih prišel v hudo stisko, takoj na mestu, da mu pomaga nazaj v bojno črto. Samo močan človek je mogel rešiti tako zamotan položaj v takem času stiske, in ta možak je bil Daylight. Obračal in zvijal je denar , del al načrte in koval naklepe, priganjal slabotne z besedo in silo, vzdržal malosrčne v boju, in je bil brez usmiljenja do dezerterja. In končno, ko je napočilo zgodnje poletje, se je vse pričelo obračali na bolje. Prišel je dan, ko je Daylight storil nekaj brezprimernega. Odšel je iz pisarne celo uro prej kakor po navadi in to radi tega, ker ga prvikrat izza izbruha panike ni čakalo niti eno delo, da bi ga dovršil. Pred odhodom je skočil v zasebno Hegenovo pisarno na kratek pogovor, in ko je vstal, da se poslovi, je dejal: »Hegan, iz vodo smo. Iz denarne polomije prihajamo v imenitni obliki in se izvlečemo iz nje, ne da bi pustili za seboj kako neplačano poroštvo ali zastavo. Najhujše je za nami in konec je na izpregledu. Treba' samo še za par tednov napeti sile, ko priue mogoče samo se kak zaostane.-: stiske, potem pa se lahko oddahnemo in Dliunemo v roke.« Tokrat je izpremenil svoj dnevni program. Namesto da bi se odpeljal naravnost v svoj hotel, je obhodil celo vrsto bar in kavarn, izpil en koktail tu, enega tam, in dva, tri, če je nameril na znance. Po teh nekako uro trajajočih postajah .je stopil v, Parthenonsko baro, da se zadnjič pokrep-ča, preden odide k večerji. Ta čas je alkohol prijetno razgrel celo njegovo bitje, da je bil prav dobre volje. Na vogalu bare se je igralo nekaj mladih ljudi z znano igro, pri kateri so uprli komolce ob baro in si skušali potlačiti drug drugemu roko navzdol. Nek širokoplečat mlad orjak se ni premaknil s komolcem in je vsakomur potisnil roko ob baro, ki se je spustil z njim v to borbo. Daylighta je igra zanimala. »To je Slossom,« mu je povedal nata* kar na njegovo vprašanje. »Metalec težkega kladiva je. Letos je pobil vse rekorde, s svetovnim rekordom povrhu. Imeniten hrust je.« Daylight je pokimal, stopil k onemu in mu nastavil roko za borbo. rRad bi se malo pokosal z vami, sin« ko, v tem pogledu,« je dejal. Mladenič se je nasmejal in sklenil ro> ke z njim; in v Daylightovo začudenje j9 bila njegova roka iista, ki je bila pritisnje-na doli na baro. : Počakajte, je zagodrnjal. Še enkrat Dejal bi, da to pot nisem bil prav priprav4 ljen.« (Dalic sledi.l goslaviji, je težko presoditi vnaprej. Izvrstni fnter-uamonalni rezultati vodilnih klubov in reprezentančnega teama so ustvarili italijanskemu nogometu vsekakor izredno ugledno mednarodno pozicijo, katero merodajni faktorji radi poudarjajo in strogo čuvajo. Znano je, da priznavajo kvaliteto jugoslovanskega nogometa le z izvestno rezervo. To stališče opirajo zlasti na nesrečni nastop Gradjanskega ŠK, takratnega državnega prvaka, proti FC Milan iu v Torinu (2 : 8 in 0 : 6) ter na pogoste neuspehe jugoslovanskih klubov v inostranstvu. Venezia nadkriljuje nekoliko, po rezultatih sodeč, omenjeni FC Milan ali reško Olimpijo, proti kateri je zgubila Ilirija spomladi na Reki 0 : 3. Za medmestno tekmo Benetke : Dunaj je postavila v 1eam vse igrače razen enega. Moštvo vodi znani dunajski internacionalec Sedlaček, bivši igrač Ra-pida. — Oba dneva se prične tekma ob 17.80, v slučaju ugodnega vremena oba dni ob 16 pred-lekma rezervnega moštva Ilirije. Tribunski sedeži se dobe v predprodaji pri tvrdki J. Goreč. Ilirija : Gradjanski ŠK. Zagreb 1 : 2. Sestava moštev: Ilirija: Miklavčič — Pogačar, Beltram — Dekleva, Zupančič II, Lado — Zupančič I, Po-duje, Milan, Oman, Pevaiek (Doberlet). — Gradjanski: Mihelčič — Polič, Oasovič — Remec, Gotz, Kersting — Babič, Perška, Potočki, Artl, Pavlekovič. —-Sodnik: KramarSič. — Publike nad 2000. — Gradjanski je bil primoran nastopiti brez Rupeca, Mantlerja in Hitreca, ki so oboleli in v doglednem času ne morejo nastopati. K temu treba takoj pripomniti, da je bil Rupec izvrstno nadomeščen po Gotzu, nasprotno je bil Kersting, namestnik Hitreca, izrazito slab; tudi odsotnost Mantlerja je pustila v forwardu veliko vrzel. Odločilna za izid tekme je bila razlika med obema napadalnima vrstama, kjer je bila premoč odločno na strani Ilirije. Medtem ko je forvvard Gradjanskega izgubljal čas z nesmotrenim kombiniranjem in se je pogrešalo pri njem prodornosti, je obstojala v napadalni vrsti Ilirije energična poteza na gol, dober start in uspešna, hitra kombinacija, ki je stremela za ciljem vedno po najkrajši poti. Ostali deli obeh moštev so se kolikor toliko izravnavali. Gradjanskemu je večja tehnična izšolauost in ru-tiniranost nekaterih posameznikov dala od časa do časa premoč v odprtem polju. Izvrstno igro je podal centerhalf G6tz, ki je na tem mestu sigurno boljši od Rupeca, Dasovič igra kot branilec preveč riskantno, prišel pa je kot ofenzivni branilec ope-tovano do veljave. Goalman Mihelčič ni imel potrebne opore v branilcih; napram dobljenim golom je bil brez moči, pokazal pa sc je v drugem polčasu pod trajnim pritiskom Ilirije mojstra, kot kakršnega ga poznamo izza njegovih iger v Iliriji in Hermesu. Ilirija je tvorila mnogo bolj izravnano enoto brez vidne slabe točke. Vsi igrači so dobro in požrtvovalno izpolnili svoja mesta, koga posebej pohvaliti, bi ne bilo na mestu, .lunior Dekleva je dobro prestal svojo prvo težjo preizkušnjo kot half, Lado je bil zopet enkrat v dobri formi ter je internacionalcu Babiču znal onemogočiti vsako resno akcijo. Branilca sta bila zanesljiva in vztrajna; edini, ki "se je zdel indisponiran, je bil vratar Miklavčič. V svoji običajni dobri formi bi skoro gotovo mogel preprečiti oba uspeha Gradjanskega. V splošnem moštvo še vedno nekoliko predolgo zadržuje žogo. Od svojega protivnika bi se moglo naučiti hitrejšega in natančnejšega oddajanja. Igra je pričela z napadi Gradjanskega, iz katerih rezultirata dva kota. Obramba Ilirije igra precej nervozno, oddaja se slabo. Forvvard polagoma razbremeni obrambo in preide v napad. V 18. minuti prodor desnega krila Ilirije in kot proti Gradjanskemu, iz katerega se razvije opasna situacija pred golom Gradjanskega. Poduje najde v gnječi pot in plasira žogo v levi kot. 1 : 0, velikanski aplavz. Komaj minuto kasneje starta Poduje pravočasno za lepim predložkom Omana, pobegne branilcema in plasira drugič v mrežo. 2:0! Nato nekaj nevarnih napadov Gradjanskega in dva kota proti Iliriji. V 83. minuti pade Mildavčiču čisto nenevaren strel iz rok. Potočki je na mestu in po- Gozdni MAN1PULANT pošten in sposoben za delo in obračun, sc išče za neko manišo gozdno eksploatacijo rudokopne šume v Srbiji. Ponudbe z referencami na: Bračo MONCH, Beograd, Topličin Venac št. 4. IŠČE SE PISARNIŠKI uradnik za pisarno premogovnika v Beogradu s popolnim znanjem srbskega in nemškega iezika v govoru in pisavi s prakso v korespondenci in pisarniškem delu. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo olače r.a: Brača MONCH, Beograd, Topličin Venac 4. Izvežban URADNIK za administrativne agende premogovnika v Srbiji se išče. Pogoji: perfektno znanje srbsko - hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe z referencami, prepisi spričeval in označbo plače na: Brača MONCH, Beograd, Topličin Venac 4._ 3256 DOJILJA Se sprejme takoj. Naslov pri upravi pod številko 3428. KUHARICA poštena in pridna, v kuhinji dobro izvežbana, želi službe v župnišču. - Ponudbe pod St. 3452 upravi »Slovenca«. SPREJME se več dobro izvežbanih krojaških za konfekcijsko delo. Samostojni kroj. mojstri dobe proti garanciji delo na dom. Vprašati na Emonski cesti št. 8, I. nadstropje: Konfekcijska tovarna Fran Derenda in Komp., Ltubljana. 3503 Savinjčani! Najcenejše kupite vsakovrstno OPEKO, prvovrstne kakovosti iz najboljših opekarn Slovenije, ter trajna zaloga in prodaja vsake množine pri G. AGLIČU, postaja Rečica ob Paki. 3488 Lfkarlce za perilo in obleke, dobro izvežbane, sc sprejmejo za takoj. - Naslov BELIHAR S-VELEPIČ, Spodnja Šiška — Kolodvorska ul. 150. 3417 Brivski pomočnik samost. v britju in striž., ne pod 20 let, se sprejme takoj ali do 1. jun. V poštev pridejo samo dobre moči. — Matija BUICOVČAN, Kralja Petra c. 27 — Celje. 3475 »<■♦<>* »o ♦•>>?• KOŠNJA! Zadruga »Stan in Dom« oddaja na svojem mestu na Tržaški cesti ob državni drevesnici prvo košnjo trave. Informacije daje v petek od 17. do 19. ure na Aleksandrovi cesti št. 5, in pri ogledu na licu mesta, ki se bo vršil na binkoštno nedeljo ob 10 dopoldne. — Ponudbe je poslati na »Stati in Dom«, Aleksandrova cesta 5 — do 4. junija 1925. Spalna oprava skoraj nova, orehov les, za dve osebi, naprodaj. MED HMELNIKI št. 2, Ljubljana. 60 praznih TRI PARCELE takoj naprodaj. 500—600 m5. Ljubljana, Prule 8. 3484 LESNI KATRAN za konzervir. novih lesenih stavb, dalje Blauholzexirakt in 100 m žične vrvi prodam. - Ponudbe pod LESNI KATRAN St. 3478 na upravo. Brinovec v^hfi brinja, zdravilen za ledicc vodenico, ker je zelo odvajajoč, se dobi pri Val. S!rle, Ljubljana, Poljanska cesta. vešča vseh pisarniških del, 6C takoj sprejme. Služba stalna. — Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na naslov, kateri sc poizve v upravi lista pod štev. 3481. Službo kontoristinje ali blagajničarke išče gospodična, vešča slov., nemškega in italijan. jezika. Ponudbe na upravo pod: >korcspondentinja« 3492. vporabljivih za mineralna olja in dr., vsebina ca. 300 do 360 litrov, po ugodni ceni naprodaj pri tvrdki »ETA«, KAMNIK. 3505 Akna ! 16 kom- 1-40 x UiVlld . 0.90 m z veter-nicami (polknami), 2 kom. dvokriluih vrat 2 X 2.50 m, iz železne pločevine, več večjih oken z omrežjem in brez omrežij, pripr. za skladišče ali delavnico, vsled i prezidave v Ljubljani poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod gtev. 3490. Staro, dobro ohranjeno POHIŠTVO starinske vrednosti, se bo razprodajalo v torek, dne 2. junija od 9. ure naprej v Kolodvorski ulici štev. 34, IU. nadstropje, levo. dobro ohranjen, križem stru-nan, panzer plošča, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3491. BLAGAJNE :n JEKLENE denarne OMARE za vzi-danje priporoča Ljubljanska kcracrcijalra družba, Ljubljana, B!elwci;:ova 18. KDO HO Č E NAJCENEJE ZIDATI? POZOR I — Nov način zidanja, 30 odst. prihranka, majhne hišice od 20.000 Din kompletno izgolovljene. — Naročajte načrte edino le pri Dragotin KorcSec, Rečica ob Paki; pišite po pojasnila, priložite 2.— Din za odgovor. 2960 žene žogo v prazen gol. 2 : 1. Nadaljne obojestranske navale ostanejo brez uspehu in pri stanju 2 : 1 se izmenjajo prostori. Tudi drugi polčas prične z ofenzivo Gradjanskega, ki jo jako lepo dirigira Perška iu ki konča nazadnje v outu. Ilirija čvrsto ripostira. V osmi minuti izrabi Oman pravilno predložko Do-berleta ter ostro strelja v desni spodnji kot. 3 : 1. Ilirija vstraja v ofenzivi, Poduje zopet pobegni obrambi, Dasovič ga dohiti in foulta v kazenskem prostoru. ->Enajstko« spremeni Oman z gotovostjo v 4. gol. 4:1! Nato zopet napadi Gradjanskega, ki jih zadrži večinoma obramba, Dekleva reši v zadnjem hipu dve nevarni situaciji, nato iznenadi Artl iz približno 20 m Miklavčiča, ki slabo obrani in že so znajde žoga v mreži. 4 : 2. Do konca nato izravnana igra. Gotz iu Babič izzoveta ob zaključku nepotreben incident s publiko, ki bi mogel zanja slabo poteči, da ju niso zaščitili in spremili v garderobo igrači Ilirije. — Sodnik Kra-maršič je bil točen in absolutno nepristranski. Napram nekaterim pojavom nediscipline pri gostih bi bilo umestno postopati z večjo odločnostjo. Izpred sodišča. Uboj na Trojanah. Za božične praznike je prišel na dopust narednik Franc Lebar, doma od Št. Gotharda pri Trojanah. Dne 26. decembra je šel Lebar v Novakovo gostilno v Trojanah, kjer se je v veseli družbi domačinov precej napil. Okoli 12. ure se je napotil s svojo družbo v Učak. Na sedlu ceste je ustavil s potegnjeno sabljo voz Alojzija Groharja, ki pa je najprej konja pognal v tek. Kmalu nato pa ga je ustavil in je povabil na voz narednikovega brata Petra in pa Franceta Šterbana. Ko sta se ta dva vsedla na voz, je Grohar konja pognal in se je odpeljal z družbo do Novakove gostilne. Franceta Lebarja je to silno razjezilo. Sel je za njimi in jih je našel pred gostilno Alojzija Groharja. Tam je napadel z nožnico od sablje Groharja, njegovega hlapca Antona Ugodni nakup! Radi prenovitve moje trgovine se po jako nizkih cenah razprodaja: Obleke, dežni plašči, perilo, klobuke, čevlje, sandale, potne košare, čepice, nogavice itd. — Samo pri Šimnovca in pa Antona Štora. Tolkel jih Je pc glavi in kamor jo pač priletelo. Ker se Grohai ni hotel z Lebarjem pretepati, je poslal svojega hlapca po orožnike. Na poti pa je srečal Šimnove< domačega fanta Avgusta Bervarja, posestnikovega sina iz Hrastnika. Na vprašanje, kam in po ka] hiti, mu je ta povedal, da gre po orožnike, da bodo ukrotili Lebarja. Ko je Bervar to čul, je vpra, Sal Šimnovca, če ima pri sebi nož. Ko mu je ta pritrdil, mu je rekel Bervar: »Posodi mi nož in pojdiva nazaj, jaz bom že napravil red.< — Fant mu je res dal nož in to je bilo usodno. Vrnil« sta se k Novaku, ki se je še vedno prepiral i Lebarjem. Med prepirom jo udaril Lebar Gro harja z nožnico po obrazu tako, da je bil naenkral ves obl it s krvjo. Grohar je skočil v gostilno da se umakne nasilnežu in izpere rano. Nato se je vrnil s Štorom zopet na prosto. Grohar j« stopil za Grabnerjev voz, Štor je pograbil Lebarja da bi mu izvil iz rok nožnico, v istem hipu pa ga je udaril Bervar z nožem po glavi. Nato so se vrnili zopet vsi v gostilno. Čez 20 minut se je vrnil v gostilno tudi ranjeni France Lebar. Vsedel se je za peč, kjer se je pa par minut nato one-svestil in padel po tleh. Gostilničar ga je odpeljal takoj k zdravniku na Vransko, ki je ugotovil, da ima Lebar hudo rano na glavi. Na Silvestrovo j? Lebar vsled te poškodbe umrl. Zdravnik je ugotovil, da je imel fant predrto temenico in ranjene možgane in je nastopila smrt vsled otrpnjenja dihalnega centra v podaljšanem mozgu. Obtožena sta bila Avgust Bervar kot glavni storilec, njegov tovariš Anton šlor pa kot soudeleženec, češ, da je pri udarcu Lebarja držal. Pri obravnavi se je zagovarjal Bervar s silobranom. Priznal je, da je res udaril Lebarja z zaprtim nožem po glavi, trdil pa je, da ga je ranil z odprtim nožem kdo drugi, ker je bilo še več fantov navzočih. Štor pa je sploh zanikal vsako udeležbo pri uboju. Ker se tudi pr! obravnavi ni moglo natančno ugotoviti cel potek ! dogodka, je bil Štor oproščen, 13ervar pa je bil obsojen na 0 mesecev težke ječe. s««««* GLAVNI TRG št. 4. Olicirskom domu u Tivatu potreban je poduzetnik ili poduzetnica za vodjenje kuhinje i kantine u vlasti-toj režiji. — Reflektira se samo na iskušanog kuhara ili kuharicu. — Ponude sa svedodžliama dostaviti na UPRAVU OFICIRSKOG DOMA U TIVATU do 15. juna o. g. — Potanje informacije dati če se najozbiljnijim konkurentima prije sklapanja ugovora. 3414 P I 150/24—33. ■ t ? 5 "" 1=1115111! ZASTONJ pošljemo na cenj. zahtevo naš bogato ilustr. katalog. Mi vodimo vse predmete, kakor manufakturo, konfek-j cijo, kratko in pleteno ro-, bo, perilo, čevlje, kuhinjsko ! posodo, parfumerijo, galan-i terijo, čokolado itd. Kastner I in Čhler, trg. in odpremna j hiša, Zagreb. 3476 vozički športni in luk-susni po najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franlco. iribuno F. 5$. I,, tovarna dvokoles iu otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4. Dobro idoča TRGOVINA z meš. blagom, na deželi, se odda v najem samostojni gospodični. Potreben kapital za prevzem inventar. 25.000 Din. - Ponudbe pod »Ugodna prilika« na upravo lista. NAPRODAJ lil. -v v Slovenjem gradcu, s tremi sobami, pripravna za vsako obrt. K hiši spada tudi vrt in gozd. Poizve se pri g. Fr. Koller, Slovenji gradeč. Št. 3685/25. 3470 NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. >=(11=111=111=111= popolno veščega za samostojno vodstvo posestva v obsegu 35 oral v Zagorju (Hrvat.), oženj., po možnosti brez otrok, ali mladega ne-oženjenega, Uče JAKOB SPITZER, Krapina. 3487 Razpis. ŽUPANSTVO TRBOVLJE razpisuje stavbo dvonadstropne stansvanjsfte hiše za občinske nastavljence, in sicer: zidarsko, tesarsko, krovsko, kleparsko, mizarsko, klju-čarsko, steklarsko, pleskarsko, slikarsko in pečarsko delo. Ponudbe se naj pošljejo do 15. junija t. 1. Načrti so razpoloženi v občinski pisarni med uradnimi urami. ŽUPANSTVO OBČINE TRBOVLJE. Gerent: Kokalj. 3-183 Dne 12. junija 1925 se prodajo: I. ob 9. uri ob Večni poti parceli št. 847, gozd, in 484, gozd »Mcstec« in »Rakovnik« d. o. Zgor. Šiška. II. ob 14, uri na domu preklicanega lastnika Ivana Sirnik v Ljubljani VU — Sv. Jerneja cesta št. 44, razne pritikline, kakor vozovi itd. in premičnine ter pod. Pojasnila se dobe pri podpisanem sodišču soba 33, Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 18. maja 1925. Hgp Naša nad vse ljubljena soproga, skrbna nama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa soproga poduradnika juž. žel. v pok, nas je danes, vdana v voljo božjo, previdena s tolažili sv. vere, zapustila, preselivši se na oni boljši svet. — Truplo nepozabne pokojnice položimo k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu, kamor se vrši pogreb v petek, 29. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica št. 11. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi. — Vsi, ki ste poznali njeno blago srce, ohranite ji prijazen spomin. Ljubljana, dne 27. maja 1925. Fran Slanovic, soprog. — Iva poroč. Selan, Fran, Karel, Pavla poroč. Pogačnik, Masta, Ivan, Marija poroč. Antonioli, Doro, Cika poroč, Miškec, Edi, Greti poroč. Drcnovec, otroci, in ostali sorodniki. mmmmmmmmm Za vse dokaze toplega sočutja ob prerani izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda gostilničarja in mesarja se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo pa dolžni gosp. dr. Travnerju za njegovo naklonjenost in prvo pomoč, nadalje preč. duhovščini, Sokolu in požarni brambi za častno spremstvo, gg. pevcem za ubrano in genljivo, v srce segajoče pet|c ter vsem drugim druDtvom in prijateljem za ogromno spremstvo in pa prekrasno cvetje in vence. Dravlje, dne 25. maja 1925. Žalujoča družina in sorodniki. ij i/zdržijo i?S5';g vreme, so prolni in higijenični srna Iti dnevno sveže cvetje na drobno IN na debelo. — sprejema naročila ZA šopke, vence, aranžiranje in dekoracije dvoran. ljublj™, Prešernova ulica 30. bo prodajal na binkoštui ponedeljek, dne t. junija 1923 ob 2, uri popoldne IVAN KNEZ iz Ljubljane pri »AnSni-kovera« kozolcu v Spodnji Šiški. KOLODVORSKA ULICA nodi najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska VINA. — Pristna DOMAČA in SRBSKA KUHINJA. — Dnevno čevabčiči in raznjiči. — Vsako soboto in nedeljo pečenj« na ražnju. — Vedno sveže PIVO. Sc priporoča A. MODIC. POZOR! JI POZOR! jezeru je OVTVORJEN OZIR. JE OSKRBOVAN CELO LETO. Priznano dobra kuhinja, Tnfijo se izborna VINA. Postrežba ločna in solidna, cene zmerne. — Za obilen obisk se priporoča FELIKS SELJAK, hotelir. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odnovomi urednik: Viktor Cenčič. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,