teto LXX \ Stev. 144 a Naročnin« mesečna 12 Lir, ca inozem-«tvo 20 Lir — nedeljska Izdaj« celoletno 54 Lir, u Inozemstvo 50 Lir Ček. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnino fat 10349 ca Inaarat«. Podrntnioal Noto meato. Izključna pooblaščenca ca oglaSeranJo Italijanskega h tujega Izvora: (Jnlon« Pubblicita Italiana S. A-, Milano. V Llubllanl, v četrtek, 25. |unl|. I9«2-XX P^l^TJ^T™ P»«. - Cen. 10.70 VENEC Izhaja vcak daa zfatraj rim pon«del|k« la da«va po pracnOra. 0 Uradni! t to la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. o 1 Redacion«, Ammini.trazion«! Kopitarjeva 6, Lnbiana. s g Telefon 4001—400S. i Concesslonaria efcluilva per la pnbbllcItS dl ed estera: Unione Pubblicita Italiana Abbonamentl: Mt>« 12 Lirei Estero, me-•« 20 Lir«. Edizione domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«. C. C. P.I Lubiana 10.650 per gli «bbo-namenti: 10.349 p«T 1« In.erzioni. , Filial«! lr Novo mesto. 1 _ provenlenza italiana S. A, Milano. Krajevni boji na egiptovski meji Število angleških ujetnikov pri Tobruku je naraslo že na 33.000 11 angleških letal sestreljenih . Vojno poročilo št. 757 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Krajevno delovanje naših prednjih oddelkov na libijsko-egiptovski meji. Po zadnjem čiščenju v tobruškem predelu je število ujetnikov naraslo na 33.000. Nad Pantellerijo so naši lovci prestregli sovražno številčno močnejšo skupino in so med zmagovitimi dvoboji sestrelili tri »Blenheime«, sami pa niso imeli izgub. Osno letalstvo je bombardiralo letališči v La Veneziji in Luki; naši lovci, ki so spremljali bombnike, so ▼ letalski bitki sestrelili osem »Spitiirejev«. Eno naše letalo se ni vrnilo. Rim, 24. junija. AS: Londonski list »Daily Herald« je dobil od svojega dopisnika iz Kaira naslednje sporočilo: Z osmo armado v nedeljo 21. junija: Tobruk se je vdal po 26 urnem obleganju s tisoči vojakov, živilskimi skladišči in velikimi količinami orožja, kar je vse padlo sovražniku v roke. To je poraz brez primere, ki se ne da razložiti. Ne da se reči drugega kakor »da nekaj ni bilo v redu« in ta »nekaj« se nanaša le na slabo bojevitost naših čet. To uro so se naše sile pre- janki. Nič ne more izbrisati tega poraza. Zgubili smo odlične čete. Malo verjetno jc, da bi mogli poškodovati pristaniške naprave, toda še hujši je za naš ugled strašni udarec, ki nas je zadel z izgubo Tobruka. Rim, 24. jun. AS. Da bi prehitel nevihto, ki je grozila izbruhniti včeraj v angleški spodnji zbornici, je zastopnik ministrskega predsednika Atlee takoj povzel besedo, da bi govoril o padcu Tobruka. Ko je prebral dolgo poročilo generala Auchinlecka o poteku različnih razdobij bitke, ki se je začela 7. maja, je na kratko govoril o napadu na trdnjavo. V poročilu o zagrizenem boju, ki je potekal med utrjenimi postojankami na gradu, kamor se je Italijanom in Nemcem posrečilo vdreti v malo urah, in ki ga ie po Atleejevih besedah branila primerna posadka angleških, indijskih in afrikanskih čet, je dostavil: »Padec njegove nehale upirati, čeprav i« bilo. vojnim dopisnikom JjWJ» in ^^J^JSTS .S hude izgube. Položaj je težaven, toda bitka sc nadaljuje. Vieh.v, 24. jun. AS. Nagla udaja Tobruka še sporočeno, da sovražnik ne bo mogel prodreti, ker nima dovolj pehote. Napad so z veliko odločnostjo izvedle italijanske divizije »Trieste« in »Aricte«, 90. mtorizirana divizija in 15. nemška oklepna divizija. Napad je bil izveden na jugovzhodnem odseku in takoj smo zgubili dve pošto- Zopet 20 trgovskih ladij potopljenih Na Atlantskem morju ter ob obalnih vodah Severne in Srednje Amerike je.bilo potopljeno 20 ladij s 102.000 tonami - Ozki pas pri zalivu Severnjaja zavzet - Od 7. do 22. junija pri Sebastopolu ujetih 11.000 Rusov Ilitlerjev glavni stan,.24. junija: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: severnem delu trdnjave Sebastopol so bili na skrajnem ozkem pasu severno od zaliva Severnjaje uničeni sovražni oddelki, ki so še nudili odpor. Na vzhodnem utrjenem bojišču so nemške in romunske čete prodrle v močno zgrajene in žilavo hranjene sovražno postojanke na razpoklein gozdnem in zalivskem področju brez poti ter so zavzele na daljne utrdbe. Letalstvo je izvedlo napade na bojišče ter na topovske postojanke. Sovražnikove izgube v boju za Sebastopol znašajo v času od 7. do 22. junija 11.000 ujetih in 158 topov. V trdih posamičnih bojih je bilo zavzetih 2014 zemeljskih in betonskih bunkerjev ter odstranjenih 65.254 min. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so se uspešno nadaljevala čiščenja boljševiških krdel v zaledju. Na bojišču pri Volhovu je bil še bolj stisnjen obroč okoli obdanih sovražnih sil navzlic težavnem terenu. Ponovni sovražnikovi rešilni poskusi so se izjalovili. V Finskem zalivu so letala potopila en sovjetski hitri čoln. Nad Murmanskom so nemški lovci sestrelili U sovražnih letal. V Severni AIriki je število ujetnikov s Tobruka naraslo na 33.000. Na egiptovski meji so krajevni boji. Zadnjo noč se je nadaljevalo bombardiranje le-tališč na M al t L Kakor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice iz zavarovanih ladijskih spremljav v Atlantskem morju in pred obalnimi vodami severne in srednje Amerike, ki jih brani ameriška mornarica, potopile 20 sovražnih trgovskih ladij s 102.000 tonami in eno stražno ladjo. Štiri nadaljne ladje so bile poškodovane s torpedi. Na obali Severnega morja je neki čoln sestrelil eno angleško letalo. Pri poletih angleških bombnikov na l r a n c o-sko in belgijsko obalo je sovražnik podnevi in ponoči izgubil 9 letal. Berlin, 24. junija. AS. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da se je tudi včeraj uspešno nadaljeval napad na Sebastopol in da je cela severna stran zaliva Severnjaja že v nemških rokah z izjemo majhnega odseka, kjer se še obkoljen sovražnik srdito brani. Na drugih odsekih seba-stopolskega bojišča so nemške in remunske čete s topniško in letalsko pomočjo zopet napredovale. Med sovjetskimi protinapadi, ki bi radi zmanjšali pritisk na Sebastopol, so ti oddelki uničili mnogo tankov in zasedli nove postojanke. Na bojišču pri reki Volha so Nemci odbili sovražni napad, nato pa so prešli v protinapad, zajeli več sto sovjetskih vojakov in uničili mnogo tankov. Nemški lovski letalci so med zračnimi dvoboji na severnem odseku vzhodnega bojišča zbili 12 sovjetskih letal. Sovjetske ladje v Finskem zalivu Helsinki, 24. junija AS. Zaradi trdih udarcev, ki 60 jih poleti leta 1941 in letošnjo pomlad zadale finske in nemške sile velikim sovjetskim ladjam med Petrogradom in Kronetadtom je zadnjih 15 dni le nekaj manjših sovjetskih ladij začelo napadati zahodni del tinskega zaliva, kjer polagajo mine ter vozijo vojaštvo na finska otoka Soiskari in Lavansaari, ki 60 ju zasedli Sovjeti. Te pomorske sile so izvedle tudi nekaj napadov na finsko obalo, 6eveda brez uspeha. Pač pa 6o Finci in Nemci v zadnjih 14 dneh potopili 8 sovjetskih podmornic, mnoge druge pa 6o poškodovali. Potopljenih je bilo tudi nekaj drugih manjših 60vjctskih ladij. »Zapustite Indijo!« Novo Gandhijevo gibanje proti tujcem Amsterdam, 24. junija. DNB. Po nekem po-iročilu iz Novih Delhov vedo blizu Gandija stoječi krogi ,povedati, da pripravlja Mahatma Gandi no\;o gibanje, kakor hitro bo dobil za to privoljenje indijskega kongresa. Gre za gibanje »Zapustite Indijo!« Gibanje bo obstojalo v tem, da se bodo člani kongresa in Gandijevi pristaši obrnili na tujce po ulicah in gledali; ščih ter na javnih prostorih in jih prosili, naj zapuste Indijo. Pri tem bodo takole govorili: »To ni vaša'dežela. Indijsko ljudstvo vas ni prosilo, rla bi prišli sem. Prosim vas. zapustite deželo. Dobrodošli nam boste takoj, ko bomo svobodni.« Ni verjetno — tako nadaljuje po- ročilo — da bi Gandi te prošnje ne naslavljal na straže pred javnimi in vojaškimi uradi in bi jih omejil le na tujce po ulicah in javnih prostorih. Po odločitvi delovnega odbora indijskega kongresa se je namenil Gandi poslati podkralju osebno pismo, v katerem mu bo obrazložil narodne težnje iti razloge za začetek tega političnega giban ja. V pismu bo dal podkralju teden dni odloga za odgovor. Če tega ne bo, sc bo začelo zgoraj omenjeno gibanje. Politični opazovalci menijo, da bo Gandi sam zn-čel to gibanje kakor leta 1950. ko jo postavil takratnemu podkralju Halifaxu svoj ultimat, Dodatni kredit za bolgarske vojne potrebe Solija, 24. junija. AS. Finančni minister Bojilov je predložil sobranju zakonski predlog za izredni kredit k proračunu za leto 1942. Dodatni kredit znaša dve milijardi 683 miljonov levov, ki se po-razdele za naslednje potrebe: dve milijardi in 23 milijonov za potrebe vojnega ministrstva, 120 milijonov za letalstvo, 27 milijonov za vojno mornarico in 90 milijonov za pomožna dela. Peter Kjoseivanov podpredsednik sobranja Sofija, 24. junija. AS. Predsednik proračunske-skega oddelka, poslanec Peter Kjoseivanov, brat bivšega ministrskega predsednika, je bil izvoljen za podpredsednika sobranja. Razširitev ameriškega črnega seznama Lizbona, 24. junija. AS. Na črnem seznamu Združenih držav se vedno bolj množi število podjetij, ki jih sumijo, da trgujejo z državami osi. la seznam je dozdaj vseboval 9000 imen, te dni pa so mu dodali še 142 tvrdk iz evropskih nevtralnih držav ter 308 podjetij iz držav latinske Amerike. To dejstvo dokazuje v prvi vrsti, da grož- vini zdi vedno primerjene, da ustanovi stike z državami trojne zveze, s čimer se praktična korist poslov z Anglijo in Ameriko zmanjšuje, saj so pota do niju postala neuporabna zaradi italijanskih nemških in japonskih podmornic. Zaradi tega je treba pričakovati, da se bo črni seznam naprej množil. Angleški komisar v Egiptu ubit Solun, 24. junija. AS. Poročajo, da so egip tovski vstaši ubili angleškega policijskega komi sarja v neki mestni četrti v Kairu. naprej zanima francoske vojaške kritike. V »Jour-nalu« piše general Duval: »Posadka v Tobruku so je udala italijanskemu 21. armadnemu zboru. Nekaj angleških razlag ined to bitko je bilo posebno optimističnih. Nihče si ni mislil, da bi do udajo Tobruka moglo priti tako naglo. 25.000 mož. ki bo ostali z.a posadko v Tobruku, dokazuje, da jo namen angleškega poveljstva bil, upirati se prav tako kakor leta 1941. Dosežena je bila popolna zmaga na morju in na kopnem. Moralno ravnovesje med četami generala Baslica in Ro-mela ter med četami generala Ritchieja je bilo razbito. Dosežena je bila egiptovska meja.« Delno angleško priznanje o izgubah v Sredozemlju Rim, 24. jun. AS. Pod pritiskom zahtev z vseli strani se je namestnik ministrskega predsednika Atlee odločil, da danes v poslanski zbornici pri zna vsaj del izgub, katere je angleška mornarica imela v bitki pri Panteleriji. Omejil se je na priznanje, da so Angleži izgybili eno lahko križarko, štiri rušilce, dva parnika iz konvoja ter 30 letal. Z vsega sveta Portugalska V Lisboni so te dni imeli vaje protiletalske obrambe. Popoldanska vaja je trajala od 15. ure do 15.15, večerna vaja pa od 22.45 do 5.30 zjutraj. Francija Med Nemčijo in Francijo je bila sklenjena posebna industrijska in trgovska družbj, ki bo med Nemčijo in Francijo vodila izmenjavo lesnih in kemijskih proizvodov. Izvedelo se je tudi, da je 50 alžirskih dtlavcev iz pariške okolice odpotovalo v Nemči|o na delo. Madžarska Na trgu Dobremtoj v Budimpešti 60 odkrili s|K>nienik pokojnemu predsedniku madžarske vlade generalu Gonibcsu. Odkritja spomenika se je udeležil tudi regent l!orthy. Predsednik zbornice Nagy imel slovesen spominski govor. Turčija Sovjetsko veleposlaništvo v Ankari je obvestilo turško vlado, da sta bila v Samari aretirana dva uradnika turškega velejioslaništva v 60\jeteki Rusiji. Švedska Veliko razburjenje je nastalo na švedskem zaradi tega, ker je bilo objavljeno, da je neka sovjetska podmornica brez predhodnega opomina torpe-dirala neki švedski parnik tik ob švedski obali. 13 mož posadke je utonilo. Grčija Objavljeno je bilo, da so grške banke državi dovolile posojilo v višini 3 milijarde in 75 milijonov drahem. Obrestna mera je določena na *%. Grški listi objavljajo novico, da se med železniškimi ravnateljstvi vodijo pogajanja, da bi se železniški promet, ki je bil dne 4. maja obnovljen do Soluna, jiodaljšan do Aten. Tako bi bila grška prestolnica znova jiovezana z Italijo in ostalo za-padno Evrojx>. Potok bojev za Tobruk Bitka za Tobruk je imela štiri razdobja Nekje na bojišču, 24. junija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani je popisal podrobnosti o ievzetju Tobruka, ki jc logični zaključek četrtega razdobja velike bitke, katera sc je začela 26. moja. Dopisnik pravi, da je imela ta bitka preje tri razdobja. Prvo razdobje je biPpredor skozi utrjeno črto pri Ain el Gazali ter uničenje te utrjene črte in dela sovražnih tankov. Drugo obdobje je bila bitka za Bir Hakeim, tretje razdobje pa ob-kolitev bojišča pri Ain el Gazali in zasedba Ain el Gazale. Četrto razdobje se je začelo z obko-Ijevanjem Tobruka ter s smelim, hitrim in mogočnim napadom, ki sc je končal z zasedbo Bardije. Napad na Tobruk se je začel 20. junija ob 5.20 s silovitim napadom strmoglavcev, ki so napadali utrjene postojanke med Tobrukom in El Ademom in med Tobrukom in Bardijo. Po bombnem napadu so italijanske in nemške oklepne sile strle črto minskih polj, prešle preko protitankovskih ovir in prispele do utrdb. Te utrdbe, ki so predstavljale najzunajnejšo obrambo Tobruka, so bile druga za drugo napadene in zavzete. Skozi izsiljen prehod skozi utrdbe so se začeli valiti italijansko-nemški oklepni oddelki." Obrambni pas v dolžini 50 kilometrov je bil uničen. Sovražnik se je odločil, da se bo za obrambnim pasom upiral do zadnjega. Nastala je bilka med italijansko-nemškimi in angleškimi tanki. Sovražnik je bil hitro premagan. Ob pol enih popoldne je že padla trdnjava Sidi Mahamud, ležeča ob dveh cestah, ki vodita v El Adcm in Bardijo. "Nato so se boji prenesli za trdnjavo Mahamud v smeri proti trdnjavi Pilastrino, ki je tudi padla in je omogočila obkolitev utrjenega pasu, ki gre proti vzhodu do El Adema. Gb petih je kolona, katera je korakala proti Tobruku, dospela na višino, ki še obvlada tobruški zaliv in pristanišče ter je napadla mesto. Druga kolona je istočasno napredovala proti zahodu. Ob šestih je postal položaj tobruških branilcev dramatičen. Angleški poveljnik je bil ves obupan in je navduševal čete, naj se branijo. Položaj se je še poostril. Poveljnik tobruške trdnjave je sporočil po radiu, da bo uničil radijsko ppstajo in dokumente. To je pomenilo, da je poveljnik tobruške trdnjave pretrgal zvezo z ostalimi angleškimi silami. Istočasno pa je general Ritchie poslal iz Sidi Omarja in Sefcr-zena nekaj oklepnih in motoriziranih oddelkov proti Tobruku, da bi od zadaj napadel Italijane in Nemce ter osnim četam onemogočil zasedbo Tobruka. Na jugu so njegovi oddelki stopili v stik z osnimi oddelki pri Bir cl Gambulu. Ob sedmih so se ti oddelki morali umakniti pod stalnim ognjem italijanskih in nemških letal Ta napad ni imel nobenega uspeha in obroč okoli Tobruka se je vedno bolj stiskal. Ko se je znočilo, so nemški in italijanski oddelki zopet napredovali ter so zasedli skrajni del utrjenega pasu, ki vodi proti \V. VVilhelmstrasse o angleško-sovjetski pogodbi Berlin, 24. junija. AS. »Politično diplomatska korespondenca« tolmači angleško sovjetsko pogodbo in pripominja, da sta člena 3 in 5 te pogodbe zaveza med neowilsonizmom atlantskega sporazuma in sovjetskimi zahtevami v Evropi. Moskva — tako piše nemški polslužberti list — si je že danes hotela zagotoviti evropski plen, katerega ji je Anglija molče prepustila s privoljenjem Združenih držav S prehodom skozi Dar-danele in s posestjo Bosporja si je hotela Sovjetska Rusija zagotoviti nadvlado v vzhodnem Sredozemlju in v Severnem moriu. Te zahteve je že svoj čas stavil Molotov pri svojem obisku v Berlinu. stva. Posest Hangoe, ki je Gibraltar severa, bi bila stopnica za postopno boljševiško ekspanzijo. Novi sovjetski imperialistični načrt, za katerega jamči Churichill in ga odobrava Roosevelt, ne zadeva samo nasprotnikov boljševizma, ampak neposredno vse evropske narode, ki bi po vojni prišli pod vplivno območje kominterne in bi postali izhodišče za svetovno revolucijo. K sreči pa — tako piše glasilo z Wilhelmstrasse — p« se zaradi odločne voije in junaškega duha vojakov, ki se bore na vzhodnem bojišču, ne bo uresničil načrt žalostne usode, katero so hotele anglosaške države obsoditi Evrooo. tobruškemu zalivu. 21. junija zjatraj je nad Tobrukom zavihrala bela zastava. Nekaj angleških zastopnikov je prišlo k italijanskemu poveljstvu in jc ponudilo predajo 25.000 mož ter prosilo ita-lijansko-nemško poveljstvo za milost. Tobruk, ki naj bi postal italijanski grob, je tako postal potrdilo italijanskega junaštva. Nov poveljnik bitlerjevskib motoriziranih oddelkov Berlin, 24. junija. AS. Za poveljnika motoriziranih oddelkov nacionalnosocialistične stranke je po smrti Hiinlcina imenoval Hitler Elvina Kraus-sa. Elvin Kraus-s je bil rojen 1884 v Karlsruhe. V prvi svetovni vojni je bil prostovoljec in že je od leta 1923 član narodno socialistične stranke. Elvin Krauss je tudi član nemškega državnega zbora. Ameriške čete v Londonu Lizbona. 24. jun. AS. Portugalski listi poročajo iz Londona, da so ameriške čete zdaj v angleški prestolnici in so se utaborile po parkih ter vrtovih, to pa na osuplost Londončanov, ki so bolj nejevoljni kakor navdušeni nad tem, da si njihovi zavezniki lastijo tako pravico. Po mnogih parkih so Rooseveltovi vojaki uredili igrišče za košarko. Enega izmed glavnih trgov v Londonu so okupatorji kar prekrstili v »Ameriški trg«. Smrtne obsodbe v Berlinu Berlin, 24. jun. AS. Izpolnjena je bila smrtna obsodba, kj jo je izreklo berlinsko sodišče nad petimi zločinci zaradi raznih prestopkov. Neka ženska, katere mož je na bojišču, je umorila svoja dva otroka, ki sta ji bila v oviro pri razvratnem življenju. Vsi štirje drugi, ki so bili tudi obsojeni na smrt. so bili že prej kaznovani. Eden njih je ubil poljskega čuvaja, drugi je zagrešil celo vrsto sleparij, tretji in četrti pa sta imela na vesti številne vlome. Dr. Rosenberg na obisku v Ukrajini Berlin, 24. junija. AS: Poročajo, da je minister za zasedene vzhodne pokrajine dr. Rosenberg v daljšem obisku nadzoroval Ukrajirtt). Povratek japonskih diplomatov iz Amerike Stockholm. 21. junija. AS. Iz Newyorka poročajo, da je švedski parnik »Gripsholmt vkrcal v NVashingtonu japonske diplomate iz Združenih držav in jih odpeljal v smeri proti Tokiu. Parnik se Ik> ustavil v Rio de Janeiru, kjer se bodo vkrcali še drugi japonski diplomati, 400 po številu. Trenje v ameriškem senatu _ Buenos Aires, 24. junija. AS. Iz Washingfona se je izvedelo, da so se ameriški senatorji iz tistih ameriških zveznih držav, ki proizvajajo srebro, združili v posebno skupino in se bodo uprli zahtevi finančnega ministr.i Morgenthaua, ki je hotel dovoliti, da bi Združene države del državnih srebrnih rezerv odstopile nekaterim zavezniškim državam. Razprava proti sovjetskim padalcem v Bolgariji Sofija, 24. junija. AS. Zaslišan je bil jx>slednji obtoženec v procesu proti sovjetskim padalcem. Potrdil je, da je bil napad na Bolgarijo pripravljen na Krimu v šestih mesecih in da je bil namen teh priprav, podpreti oborožen upor proti sedanji bolgarski vladi. Sodba v tem procesu se pričakuje ta teden. Razgiban trg z borovnicami in jagodami Ljubljana, 24. jun. Tržni dan na dan sv, Janeza Krstnika je bil prav živahen in razgiban. Otoki na Vodnikovem trgu so bili dobro založeni z vso zelenjavo, povrtnino in 7. raznim uvoženim sadjem. Prve tržne ure so imeli branjevci na Vodnikovem trgu nekaj slo kilogramov uvoženih češenj, ki so jih gospodinjo takoj pokupile in človek ob 9 dopoldne ni mogel dobiti niti četrtinke kilograma tega, Ljubljančanom sedaj tako sladkega in okusnega sadja. Domačih češenj je bilo na trgu malo. Tam na prostoru ob stolnici je neka kmetica prodajala domače češnje, ki jih je prinesla na trg šele okoli 10. ure. Takoj je bil nanje velik naval gospodinj. Nekate re so jih hotele kar same vse pokupiti, druge so protestirale. Kmetica jih jo hitro prodala po 6 lir kg. Ko smo že na prostoru ob stolnici, naj omenimo, da je bilo življenje in vrvenje na tem prostoru prav razgibano. Tržni organi so prvič postavili tržne klopi v desetih vrstah. Hilo je do 20 kmečkih prodajalk, ki so prinesle na trg lepe borovnice iz sostrske, dobrunjske in rudniške okolice, pa celo iz Dravelj. Draveljčanke nabirajo borovnice po gozdovih okoli Podutika tja do Katarine. Za borovnice ni hilo tolikega drenja kakor n. pr. v ponedeljek, ko so se nekatere gospodinje kar prerivale in teple za vsak liter. Mnoge prodajalke res zaslužijo lepe denarje, ki jih dobo za borovnice in jagode. Na trg je neka žen- ska s svojo hčerko prinesla oprtan kož lepih, rdečih gozdnih jagod in jih prodajala po 8 lir liter. In pravila jo ta žena, da je s hčerkico napravila 20 km dolgo pot, da je prišla na trg z jagodami. V redu in vse je prodala. Hčerka je ponujala tudi letošnje, posušene jurčke. Bilo jih je takole za dobro četrt kilgorama in je zahtevala zanje 15 lir. Letos je prav malo jurčkov, to je omenila tudi ta deklica, ki je druga leta nabrala veliko gob in dobila zanje lepe denarce, Vodnikov trg je bil drugače dobro založen z vsemi potrebščinami. Okoliške kmetice so prinesle na trg prvo domačo peso, ki je bila po S lire za kg. Na trgu je naprodaj že domača, sicer nekoliko drobnejša čebula. Graha ni bilo toliko na izbiro. Več je bilo naprqdaj lepega, uvoženega stročjega fižola ki mu je bila določena maksimalna cena 5 lir za kg. Uvoženi paradižniki so od dne do dne cenejši, sedaj' so že po fl lir kg, ko so bili pred dvema tednoma' po 16 lir kg. Uvožene breskve so bile po 14 lir, marelice po 12 lir kg. Precej je bilo na izbiro ribezlja in ringloja po 10 lir kg. Trg pa je bil kar zatrpan z znamenito domačo glavnato solato. Kar na kupe je jo bilo. Ni čudno, da so prodajalke solato naravnost ponujalo vsakemu obiskovalcu Irga. Mnogo so jo morale odpeljati domov. Drugače je hil živilski trg splošno živahen iu je kazal primerno tržno valovanje. Ob 60 letnici dr. Karla Diema znamenitega športnega učitelja, pisatelja In znanstvenika Pojasnilo o obtoku novčanic Ljubljana, 24. junija 1 države se bo 25. začel hud proces zoper nekaj tujerodcev, članov oborožene tolpe, ki se je ustanovila, da bi izvedla obsežen zločinski načrt za atentate na ljudi in stvari s terorističnim namenom in z namenom, da bi škodila varnosti in nedotakljivosti države. Zaradi dejanj, ki naj bi prinašala opustošenje, pokolj in ropanje v Julijski Uenečiji, je pri tem procesu obtoženih 21 ljudi, od tega' 6 odsotnih. ici, prej Custinčič Fran-iz S. Michela pri Postu- Navzoči so: t. Vinci čišek, imenovan Franc miji, vojaški begunec. 2. Hreščak Jožef, imenovan Banko iz istega kraja, vojaški begunec. 3. Rust Pavel, imenovan Pavle iz Gradiscija pri Vipaccu, vojaški begunec. 4. Srcbot Frančišek. imenovan Blaž. iz Ilrastja pri S. Pietrn, vojaški begunec. 5. Frank Leopold iz Monte Kilovi, vojaški begunec. 6. Kaluža Karel, imenovan Lovre, iz S. Michela pri Postumiji, vojaški begunec. 7. Bele Anton iz Ville Slnvine. 8. Dolgan Viljem, imenovan Bobi iz Topolnice pri Villi del Nevoso. 9. čekada Ivan. imenovati Mirko iz Bukovice Piccole. 10. Vrečar Alojzij' iz Ljubljane, mladoletnik. II. Pisenti Andrej iz S. Vito pri Vipaccu. 12. Pisenti Jožef istotam. H. Urbančič Jožef iz S. Michcle pri Postumiji. 14. Denigan Anton iz Ville del Nevoso. 15. Suša Andrej iz Kossnne. Znani zločini te tolpe so naslednji: 31. marca letos so davčnega uradnika Me- cozzija Enrica, starega 45 let, iz Muzinjana, zajeli člani te tolpe, ker so domnevali, da pomaga javnim oblastem. Odvedli so pa v gozd pri Suhorju, ga slekli, oropali, ubili in razme.sarili. 4. aprila so pri Kossani zvabili v zasedo kara-binjerskega poročnika Znnnija Giacoma z brigadirjem Londeijem ter štirimi karabinjerskimi vojaki.Poročnik in brigadir sta bila ubita, oropana in razmesarjena. Zvečer 10. aprila ?o člani tojpe pri Secanzianju ugrabili nekega Bran-delasija Feliceja. Isti večer je več ol>oroženih ljudi vdrlo v stanovanje občinskega stražnika v Vipaccu Laurentija Andreja. Prisilili so ga, da je šel ven, na cesti ga ie je zadelo več strelov iz puške. Ker so mislili, da je mrtev, so ga pustili. Potem so orožje obrnili zoper Lauren-tijevega sina, mladega fašista in ga ubili. Ponoči 14. aprila je tolpa vdrla na kmetijo barona Economa v Prevaliti, ustrahovala kmete, u ropala dva vola. kolo ter ves živež, kar ga je mogla najti. 18* aprila je številno skupino oboroženih ljudi utaborjenih na Nanosu, presenetil oddelek raziskujoče vojske. Prišlo je do spopada, pri katerem so bili ubiti štirje naši vojaki, 7 pa ranjenih. Skoraj V6i omenjeni obtoženci so bili prijeti z orožjem v rokah. Na kraju 6popada so pobrali dve strojnici, veliko orožja, streliva ter ročnih bomb. Večina najdenih pušk je na kopitu imela vžgon srp in kladivo. Zajeli so tudi uniforme in kape z rdečo komunistično zvezdo ter z jugoslovanskimi znaki. V spopadu je bilo ubitih 6 banditov, med njimi politični komisar. Kronika diplomatskih zgodb in spletk: lizma in nikotlnizma in je zahteval vzgledno vzdržnost tudi od svojih učencev. V času, ko so biii zakoni o obvezni gradnji športnih igrišč in zakoni o mladinski zdravstveni zaščiti še skoraj neznani, je pridobil dr. Diem vodilne državniške kroge za to, da jo dobilo športno gibanje potrebno zaslombo tudi v državni zakonodaji. Uveljavil je načelo, da mora vsaka občina zgraditi toliko igrišč in telovadnih prostorov, da bodo imeli vsi prebivalci dovolj možnosti za telesno vzgojo pod vedrim nebom, pa tudi v kopališčih in telovadnicah. Glede šolske telesne vzgoje je postavil zahtevo, da je treba omogočiti učencem vsak dan po eno uro razvedrila in telovadbe na šolskih igriščih. Problem šole in športa je obdelal v posebni knjigi »Dnevna telovadna ura«. Za njegove zasluge za napredek ljudskega zdravja |>otom športa, mu je jKKlelila berlinska univerza na predlog kirurga prof. dr. Augusta Biera 1. 1920. čast doktorja medicine. Posebno uspešno je bilo delovanje dr. Diema v mednarodnem olimpijskem odboru. Tu je hil poleg pokojnega Coubertina najl»olj vnet zagovornik idealistične šjx>rtne usmerjenosti. Duhovito je znal pobijati veljavnost enodnevnih športnih senzacij, z vso resnostjo j>a je nastopil za mednarodno pravičnost in zlasti proti uničevalnemu koristo-ljubju profesionalizma. Coubertinova olimpijska zamisel je imela v dr. Diemu modrega oblikovalca, doslednega organizatorja in ognjevitega zagovora i k a. V študijske namene je prepotoval dr. Diem vse države, velike in male, napredne in zaostale, da bi dobil jasen vpogled v š port i io udejstvovanje tujine. Potoval je zdaj kot učenec, ki ga vse zanima, ki hočo priti vsemu do dna, zdaj kot učitelj, ki predava in organizira. Njegov hlastajoči življenjski poklic ga je vodil zdaj v Anglijo in Ameriko, zdaj na Japonsko, pa v Rusijo, Španijo in Finsko. Mudil se je tudi pri primitivnih narodih, kjer je opazoval njihove šege in navade, v kolikor so v zvezi e telesno kulturo. Z etati-zacijo nemškega športa je nastopila za dr. Diema doba, ko je imel več časa za nadaljevanje strokovnih študij in za udejstvovanje v inozemstvu. Odzval se je najpreje vabilu turške vlade in sodeloval pri organizaciji športa na Turškem, pa spet na Bolgarskem in Finskem. Njegovo zadnje veliko delo so bile olimpijske igre v Berlinu, pri katerih je sodeloval kot generalni tajnik prireditvenega odl>ora. Sedaj je dr. Diem ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta, ostal pa je še vedno mladeniško čil potujoči učitelj. Prav nedavno je potoval pp Grškem in koval načrte za novo mednarodno športno akademijo v Olvmpiji, kjer naj bi se mladi športni strokovnjaki ogrevali za klasično vzgojo prav na licu mesta, za tem je bil spet v Turčiji, kamor je šel predavat in pred kratkim v Rim, kjer se je udeležil velike razstave športnih fotografij. šport v kratkem Donavvitz — Celje 5:3. Gostovanje Celjanov je končalo z neuspehom. Igrali so nenavadno ostro, najboljši mož na polju pa jo bil vodja napada Dobreitz. Posebno šolo za telesno vzgojo so ustanovili v Švici. Nainen te šole jc, da proučuj« in nadzira telesno vzgojo moške mladine od vato-pa v šolo do 20. leta starosti. Švicarska telovadna šola obsega .bedeča področja: vaje za svečane nastope, lahko atletiko, nove proste vaje, kroge, vaje z železno kroglo in težko žogo, plavanje, drsanje, smučanje, športne igre in vojaške vaje. Japonska vlada je sklenila, da bo uvedi« tesno sodelovanje med državo in športom. V bodoče bosta samo dve osrednji zvezi za telesno vzgojo: jajjonska atletska zveza in ja-ponska vojaška šjxvrtna zveza. Gojili bodo vse vrste športa, prednost pa bodo dajali tistim panogam, ki so koristne za vojaško vzgojo: streljanje, sabljanje in judo. Predsednik obeh zvez za telesno vzgojo bo predsednik ministrskega sveta Tojo. Popravek. Včerajšnji podlistek je bil zalom-ljen, Naslov poglavja: Šumenje valov in še dve vrstici bi morali biti na vrhu tretjega stolpca in ne drugega. DUNAJSKI KONGRES Posebni odbor, v katerem so bili zastopniki Prusije, Anglije in Rusije, bi moral proučiti in overoviti njihova pooblastila. Ko bi bilo to delo opravljeno, bi se moglo začeti razvijati redno delo kongresa. Verificiranje pooblastil, katerega so se nekateri zelo bali, pa je bila gola formalnost in prava komedija. Nikdo ni bil razpoložen, da l>i proučeval pooblastila tistih zastopnikov, katerih navzočnost je bila nezaželjena. To so bili zastopniki Saške, napolijskega kralja ali pa genovske republike. Saj je itak že bilo dovolj težav za nadaljnji razvoj dela. Kaj bi se zgodilo, če bi se že ob začetku zapletali v mučne razprave zaradi takih malenkosti. Mnogo zastopnikov pa si je domišljalo, da se bo kongres takoj zbrnl na splošno sejo, ki bo podobna parlamentu, ko bodo p>ooblastila odobrena. Odbor osmih jih je kmalu prepričal o nasprotnem. Dne 13. novembra je odbor objavil uradno izjavo, v kateri je poudaril, :-da se posamezna pogajanja razvijajo tako, da bi ne bilo prav nič koristno, če bi se kongres zbral na splošno sejo. Zato je bila splošna seja odložena na pozneje«. Tako si je kongres nadel svoj resnični obraz. Odbor osmih si je prisvojil pravico, da bo po svoje uredil evropski zemljevid. Druge države bi morale njegove sklepe samo odobriti. Tako so se že razvijali vsi kongresi poprej in pozneje do mirovnih pogajanj leta 1919. v Parizu.. Kongres je na ta način začel svoje delo. Izbrali so tri odbore, ki naj bi proučevali zvezno pogodbo o Nemčiji, švicarske zadeve in italijanska vprašanja. Zastopniki držav, ki so podpisale pariško pogodbo, so se posvetovali popolnoma svobodno, zastopnike manjših držav pa so klicali k sebi, kadar so to smatrali za potrebno. Tako so urejali vprašanja, ki so se nanašala na pariško mirovno pogodbo, 0 razdelitvi ozemelj in o odškodnini. Vse to je bilo objavljeno uradno. Resnično pa se je odbor osmih zožil na zastopnike peterih glavnih držav, vse niti pa so bile kmalu v rokah dveh glavnih igralcev kongresa: Metternicha in Tal- 1 e y r a n d a. GLAVNA IGRALCA. Mcttprnioh ni bil samo glavni igralec, ampak je bil prav za kongresa, katere je nato iepo vzporejai, nepotrebne odsiranjai, vse prav kapelnik kongresa. V njegovih rokah so se zbirale vse niti Knez Metternich se je todil 15. V. 1773 v Koblenzu, umrl pa je 11. VI. 1859 na Dunaju. Leta 1801. je postal poslanik v Dresdenu, 1803 v Berlinu, 1806 v Parizu, 1809 pa avstrijski zunanji minister. L. 1821. je postal avstrijski dvorni in drž. kancler. Pod njegovim vodstvom jn bila Avstrija med vodilnimi evropskimi državami, sam pa si je' pridobil naziv »koči-jaža Evrope«. Revolucija leta 1818. ga je vrgla in je moral celo bežati v tujino (Anglija, Belgija). skupaj pa izbiral tako, kakor je to zahteval njegov cilj: ustvari naj se evropsko ravnotežje, Avstrija pa naj bi v zboru evropskih držav zavzemala prvo mesto. Tri tem ni izrabljal samo svojega izrednega položaja, ampak je izkoriščal tudi svoj ogromni vpliv, ki ga je imel na cesarja Franca. Irabljal je tudi ugled, ki ga je užival pri prijateljih in sovražnikih. Bil je silno nadarjen diplomat, kot človek pa izredno preprost in enostaven. Tedaj je bil v najlepših moških letih in je bil star kotnaj 42 let. Ze njegova Inladost mu je dala veliko prednost pred njegovim nasprotnikom Talleyrandom. Talleyrand je bil tedaj slar žc 60 let. Mnogo uspeha je imel tudi v ženski družbi. Neka sodobnica ga je v svojih spominih popisala lakole: »Bil je resnično lep. mož. njegov fiogied je bil miren in čist ter izredno zgovoren. Bil je jx>ln dobrohotnosti, njegov nasmeh je vabil v za- upljivost, pri tem pa je bil vendarle- resen, kakor so to zahtevale koristi velikega cesarstva, ki ga je zastopal.« Družabni uspehi so bili pri njem prav tako številni, kakor uspehi v politiki. Sloves družabnosti mu je bil celo v prid. To je bilo važno v dobi, v kateri je vladala ormantika in so ženske imele velik vpliv na vse javno življenje. Bil je še zelo mlad, ko ga je zaradi lepote, ljubeznivosti in govorniških darov v Frankfurtu v juliju 1792 ojiazil cesar Franc II. Habsburški, ki so ga tedaj ravno kronali za cesarja. Vseučilišče je obiskoval v Mainzu, kjer se je pripravljal na diplomatsko službo, kajti vsi člani njegovega rodu so služili v diplomaciji. Kleement Venčeslav Lotarij Metternich se je kmalu poročil s kneginjo Eleonoro Kaunitz, vendar pa ta zakon ni bil sklenjen toliko iz ljubezni. Eleonora ni bila lepa, vendar pa je bila zelo bogata in iz slavne družine. Ženin sloves in vpliv sta Metternichu pomagala, da se mu je odprla pot v državno karijero. Že pri tem začetku je imela ženska glavno besedo, toda Metternich je bil tako spreeten, da ni izgubil glave. Njegova nadarjenost, njegov smisel za pravo mero in njegov razum so vedno znali držati pravo ravnotežje med srcem in osebnim dobičkom. V prvih diplomatskih službah je bil v Bruslju in v Haagu, kjer je postal poslanik in pooblaščeni minister, ko je bil komaj 21 let star. Dasi je bil mlad, se ni vdal prevelikim zabavam. Bil je strasten igralec in kvartopirec, vendar pa ga je satan držal vedno le malo časa v krempljih, ker se je vedno kmalu dvignil in si opomogel. V letu 1797. se je udeležil kongresa v Rastattu, kjer je pomagal svojemu očetu, na kongresu v Campoformiu pa se je večinoma samo zabaval. Njegova pot družabnih uspehov pa se začenja v Dresdenu, kamor je bil leta 1801 poslan kot veleposlanik. Tam se je spoznal s plemkinjami, ki niso izvajale vpliva samo na državnike, ampak so vplivale tudi na razvoj evropske usode. Tam so bile princesa Czartoriska. V Dresdenu je živela tudi francoska vojvodinja Vilje-mina Biron de Curlande, poznejša vojvodinja Sagan, nevarna in razvpita spletkarka, prav tam pa je bila tedaj tudi ruska princesa Bagration, ki je štela komaj 18 lepih pomladi. Metternich pa se tedaj za žensko družbo še ni preveč zanimal, bolj je skrbel za svojo politično kariero in se je skušal pridružiti ted anjim vodilnim politikom in državnikom. Iskal je družbe tistih mož, ki bi mu mogli biti koristni. Zlasti se je skušal pridružiti grofu Gentzu, jx>litiku in pisatelju, ki je tedaj o Napoleonu raz-našal naslednje svojo misli: »Proti sovražniku, ki ga je ustvarila revolucija, naša vojaška umetnost in naša veda ne zmoreta ničesar več. (Daljah t Ljubljanska mestna vrtnarija nas uči vrtnariti Zanimiv zgodovinski razvoj ljubljanskih mestnih nasadov — Vrtnarstvo je danes v središču javnega zanimanja Dandanašnje naše časopisje je polno raznih opisov, nasvetov in vesti iz vrtnarskega sveta in tudi mestni nasadi v Ljubljani so deležni znatne pozornosti dnevnikov. Morda bo zato umestno osvežiti nekoliko spomin, kako so javni nasadi v Ljubljani sploh nastali in omeniti, da niso vedno od tu, čeprav jih sedaj smatramo tako rekoč same ob sebi za umevne. Prav letos so mnogi mestni nasadi doživeli znatno spremembo, ko so se nekateri,, kakor T kvoti, Zvezda in Muzejski trg spremenili v »vojne vrtove«, to se pravi, da 60 se namesto cvetk in okrasnega rastlinstva naselile vanje koristne rastline: krompir, fižol, paradižniki in podobno. Ti nasadi so nekaka šola za Ljubljančane, kako naj sade take koristna rastline, čeprav je še vprašanje, kako bodo tudi.uspele v javnih nasadih, kjer so sajene pač prvič. V taki zendji pa redno manjka bakterij, tudi če je še tako dobro gnojena in od bakterij je končno tudi odvisen razvoj rastlin! Mestni javni nasadi pa 60 bili že poprej dobra šola za Ljubljančane, dasi ne glede koristnih, pač pa glede okrasnih rastlin. Marsikaka cvetlica ali •rsta okrasne rastline je bila, recimo, iz mestne vrtnarije presajena na zasebne ljubljanske vrtove. Pred dobrimi stopetdesetimi leti Ljubljana javnih nasadov ni imela, če ne štejemo kakšnih lip in podobnega. Prvi drevored bo najbrž tisti, ki ga je odprl ob prelomu 18. in 19. stoletja slovenski mecen Žiga Cojz — sedanja Cojzova cesta. Drugi drevored bo sedanji Tivoli, ki so ga zasadili ob 6voji okupaciji Francozi. Ime Lattermannov drevored, ki se je dolgo držalo tega drevorega, je bilo dano po prvem avstrijskem vojaškem poveljniku za Francozi, generalu Lattermannu, toda zaslug za ta drevored Lattermann nima nobenih. Drevored je bil zasajen s kostanji, ki jih je mojster Plečnik k sreči že odpravil. Tudi Zvezda izvira iz francoskih časov. Vsi drugi javni nasadi v Ljubljani so mlajšega datuma. Mestna vrtnarija, ki s svojim zgledom in tudi drugače v teh časih toliko koristi Ljubljančanom, je bila ustanovljena šele leta 1894., torej tik pred potresom. Tedaj je namreč mestni občinski svet sl#enil, da ustanovi mestno drevesnico, za katero je bil določen lep in sončen svet poleg tivolskega ribnika, mesto, kjer je mestna vrtnarija še dandanes. Določeno je bilo že v začetku, naj ee v tej drevesnici goje zaloge okrasnega drevja in rastlinja, kolikor ga Ljubljana za 6voje namene potrebuje ter da postreže domačemu občinstvu — in če bo treba tudi okoličanom. L. 1908. je mestna občina zgradila v mestni vrtnariji dva moderna rastlinjaka s centralno kurjavo. 2e tedaj pa 6e je izkazalo, da so določeni prostori premajhni in je torej želja mestne vrtnarije za povečanje vrtnarskih prostorov 6tara nad 30 let. Prvo večje vrtnarsko delo je bilo izvedeno v potresnem letu 1895. Tedaj je bila lepo urejena in zasajena sedanja Cesta Viktorja Emanuela III. (prejšnja Bleivveieova cesta). Zasajena je bila z bresti, ki so ostali do nedavnega. L. 1897 je bil urejen tudi sedanji Trubarjev park, kamor eo pred 23 loti postavili tudi Trubarjev spomenik, delo po-kajnega kiparja Bernekerja. Ta kip je morda še dandanes umetniško najbolj pomemben javen lik v Ljubljani. Zvezda, kakor smo jo poesnali še pred nekaj leti, dokler je ni dokončno uredil mojster Plečnik, je bila urejena leta 1898. Torej je njena slava v znani nam obliki trajala nekaj nad 40 let Nasad pred sodno palačo je bil napravljen leta 1902. Za tedanje čase je bila ureditev tega trga precej draga. Sedaj krasi ta park spomenik filologu Miklošiču. Prav istega leta je bil napravljen tudi naead v Vegovi ulici ob hiši Glasbene Matice in 6edanjem Novinarskem domu. Ta park je zadnja leta še lepše urejen, eaj ga krase spomeniki zaslužnim skladateljem, malo dalje pa imamo še tri spomenike: dr. Prijatelju, Ilirski steber in Simonu Gregorčiču. Prav tako je bila leta 1902. urejen nasad na Hrvatskem trgu in pred šempetr-eko cerkvijo. Mestna vrtnarija je tedaj uredila še eedaj krasni vrt pri mestnem zavetišču za onemogle. Urejeni so bili še eedaj obstoječi drevoredi: na (nekdanji Kuhnovi, pozneje vojvode Mišiča in sedanji) Peruškovi cesti, na Prulah in na Ižanski cesti. Na Ižanski cesti so bile proti Barju zasajene celo jablane, ohranile so se tja do pred 15 leti, pa 60 shirale. Sedanji Ambrožev trg s parkom je bil urejen leta 1906. Ljubljanski grad eo pričeli urejevati na moderen način leta 1905. in skoraj vsako leto je bilo opravljeno na njem kako večje vrtnarsko delo, celo med vojnimi leti 1914. in 1918. Leta 1910. je bil tudi urejen sedanji tivolski KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: »Kralj na Betajnovi« Kot prvo in edino delo Ivana Cankarja v letošnji sezoni je uprizorilo gledališče njegovo dramo »Kralj na Betajnovi«, ki smo jo zadnjikrat videli pred tremi leti. Prva predstava je bila v soboto, 20. junija. Pričujoča Cankarjeva drama je tako zelo zasidrana v domačem okolju, da je kljub evoji večni etični ideji snovno docela razumljiva samo v okviru časa, v katerem je nastala. Kakor vsaka, je tudi Cankarjeva borba imela svoje časovno ozadje in s tem tudi svoj zgodovinsko-prodorni smisel. S te strani vplivajo njegovi episi danes naravnost ze kot zgodovinski dokumenti, a idejna borba in bolečina Cankarjevega duha je po zaslugi njegove umetnosti postala splošna narodna in človeška vrednota. Jaz vidim v tem tudi vzrok za nerazumevanje njegovih sodobnikov, ki 60 v avtorju nujno morali videti nasprotnika, če se niso hoteli zgroziti nad lastnim temnim življenjskim idealom. Popolnoma jasno moremo razumeti Cankarja prav za prav šele mi, otroci njegovega duha. Drama »Kralj na Betajnovi« je kljub realističnemu okviru zgrajena na idejnih in idealističnih osnovah. Med eeboj se borita dva svetova, red in nered, luč in tema, vest in nagon. Maks in Kantor sta le utelešena principa dobrega in zlega, dasi »ta čudovito življenjsko pojmovana %i vzeta iz slovenske duhovne in eocialne problematike tedanjih dni. Drama je podoba Cankarjeve borbe zoper evet njegove sodobnosti, nadosebne borbe v imenu usodnega izbranstva in duhovnega poslanstva. Podoba Maksa nam daje prav tako ključ za razumevanje pisateljevega notranjega bistva kakor n. pr. lik Jermanov iz »Hlapcev«. Oba sta v medsebojni idejni in organski zvezi. To eta dve podobi hamleteke tragike slovenskega človeka na začetku stoletja, ki jc pomenila upor zoner obe nasprotni obliki našega javnega in duhovnega življenja, upor v imenu novega ideala fii$te človečnosti in osamilo tega no- park, ki pa je od leta do leta spreminjal 6voje lice in emo ga vsako leto doslej občudovali v novih oblikah in novih krasotah. Malo pred tem je bila nekdanja »Svicarija« spremenjena iz nekdanje skromne in precej razpadla planinske gostilne v moderni hotel Tivoli, llotet Tivoli predstavlja sam zase resnično arhitektonsko umetnino predvojnih in popotresnih let. Načrte zanj je delal inž. arh. Ciril Koch. Sedanji tivolski ribnik, ki ga sedaj zopet spreminjajo, je postal mestna last šele leta 1906. Tedaj so prenovili tudi čolnarno in pripadajoče zgradbe. Čolnarjenje poleti, drsanje pozimi, v obliki, kakor emo to poznali še do pred kratkim, izvira torej od leta 190(i. Seveda eo Ljubljančani že poprej radi» obiskovali ta prostor, ki pa je bil do tedaj zelo zanemarjen in v zasebni lasti. Sedaj bo ribnik v novi obliki v glavnem namenjen — otrokom. Leta 1900. je bilo v Tivoliju urejeno tudi sankališče, ki pa je bilo letos delno spremenjeno v njive. Mestna vrtnarija razpolaga danes z vse večjimi zemljišči kakor pred 50 leti, ko se je ustanovila: stara vrtnarija ob Cesti na Rožnik obsega približno poldrug hektar zemlje, nova vrtnarija v Trnovem, tik za otroškim zavetiščem tudi poldrug hektar zemlje, mestno posestvo okrog nekdanjega Kolmanno-vega gradiča pa je v izmeri približtioi enega hektarja zemlje določeno tudi za namene mestne vrtnarije. Posestvo okoli Kolmannovega gradiča je mestna občina kupila pred šestimi leli ža poldrug milijon dinarjev, kar je bilo zelo poceni.Vosestvo je dandanes vredno v lirah najmanj dvakrat toliko, saj meri vse okoli šest hektarjev sveta in ima povrhu še stanovanjsko poslopje, v katerem je neki zasebnik. Gospodarska poslopja pa eo uporabljena za namene meetne občine ljubljanske in Javne borze dela, ki imata tam poleg drugega celo kozjo in zajčjo farmo. Mestna vrtnarija eedaj nadzoruje okoli 50 hektarjev mestnih parkov in okoli 50 hektarjev mestnih gozdov. Skupno torej nadzoruje — Če štejemo še njene lastne nasade — nad iOO hektarjev sveta. .Vidimo torej, da so javni nasadi in pa mestno vrtnarstvo v razvoju našega mesta in pa so za eplošno korist zelo velike važnosti, to vemo zlasti letos, ko se prav oh delu mestne vrtnarije učimo, kako pravilno vrtnariti! Kovomeščani so imeli vedno razumevanje za napredek Petdeset let je tega, odkar je občinski svet sklenil, da se morajo ulice poimenovati Novo mesto, junija. Ce je danes komu zato, da bi se prepričal, kakšne so razmere tega ali onega mesta, mu bo to najlažje spoznati, če se od časa do časa potrudi na občino, pa tam prisostvuje seiatn občinskega odbora ali pa si da vsa i predložiti zapisnike občinskih sei. Iz teh si ho knj kmalu mogel ustvariti sliko občinskih in mestnih razmer. Ce bi pa vzel v roke stare zapisnike, bi se tudi mogel kai kmalu poglobiti v stare čase, v kakršnih je nekdaj živelo mesto in njegovo prebivalstvo. Poskusimo si tokrat ustanoviti sliko novomeškega mestnega življenja pred 50 leti, torei v času, ki je bil za Novo mesto in za vso Dolenjsko odločilnega pomena, ker so prav tistega leta začeli graditi dolenjsko železnico, ki ie te kraje zvezala s svetom in jim jeln obetati lepših časov. Ne bomo stikali po starih občinskih zapisnikih, marveč se bomo takratnemu mestnemu življenju približali s pomočjo zapiskov, ki jih je o takratnih sejah občinskega zastopa novomeški kronist objavljal v »Dolenjskih novicah . s katerimi sc je Novo mesto moglo nekoč ponašati. L. 1892 je mestni občinski zastop imel svo-io prvo mejo dne 9. marca, ki je za mestno zgodovino pomembna in zanimiva zato. ker ic bilo na njej sklenjeno, da dobijo mestne ulice svoja imena, katerih do takrat še niso imela. Prav verjetno je, da ulice še tudi takrat ne bi krstili, če se jim ne bi obetala železnica. Kronist v »Dolenjskih novicah« ie namreč takole zapisal: »Tistim našim meščanom, kateri so še malo hodili po mestih, 6e bo kaj nepotrebno dozdevalo, ulice z imeni zaznamovati, ker so tudi sedaj izhajali brez tega. Ko pa železnico dobimo, je pričakovati večkrat tujcev: in če nas tudi kdo vpraša, kje stanuje gospod itd., ne moremo drugače, če hočemo postrcžljivi biti, kakor spremiti ca do tja, da 11111 hišo s prstom pokažemo, kar nam pa tudi ni vselei lahko mogoče. »V tej seii so torei občinski očetie dali mestnim ulicam imena, od katerih jih je mnogo ostalo do današnjih dni, marsikatero pa ie seveda v teku časa izginilo in šlo v pozabo. Ze dejstvo, da mestne ulice pred 50 leti niso imele svojih imen. in da se ie marsikateremu meščanu novotariia z imenovanjem ulic zdela nepotrebna, nain priča, da so mestne razmere v tistih časih morale biti kaj priproste. To mestno priprostost pa nam potrjujejo še neka: teri drugi sklepi, ki jih je občinski zastop v tej seii sprejel. Eden od teh sc glasi, da ie prepovedano skladati gnoj na filice in da se izjema pripuste le. ako z vozom ni mogoče do gnojne jame. Če so občinski očetje smatraili za potrebno kai takega skleniti, je pač verjetno, da so morale v tem oziru v mestu vladati svojevrstne razmere in da najbrž ni bilo nič nenavadnega, če si je kdo omislil, da ie gnoi razkidal kar pred hišo sredi mesta. O takratni kmečki idili v n^stu nam priča tudi nasvet, ki ga je občinski zastop dal meščanom, da naj namreč živino napajajo doma, kakor se to dogaja po drugih velikih mestih, če io pa že morajo voditi k napajanju, ni treba enega konja zaiahati, drugega pa pustiti prostega stopali po mestnih ulicah do napajališča. Kdor bo kaj takega zakrivil, bo vega, neposrednega in resničnega človeka. Le tako moremo ob Kantor ju razumeti tudi župnika. Nasproti evetu oblasti, moči, nravne omahljivosti, po-evetnosti in koristi pa je Cankar postavil Maksa in poudaril v njem bolečino novega človeka: vest, poštenje, elužbo duhovnemu idealu. Zato eo popolnoma zgrešeni tudi visi poizkusi, najti etično opravičilo za Kantorja, ki je tako očividno le podoba zla, podlosti in greha. Pred nami ne stoji nadčlovek, še manj tragični heroj, ampak zločinec. Drama je goreča izpoved pisateljevega nabiranja, da je nadčlovek nemogoč, da ni — tretjega kraljestva onstran dobrega in slabega. To je poudarek Cankarjeve etične ideje v tem delu. Toda to borbo je Cankar prav zato, ker jo je bil iz sebe, iz bolečine svojega osebnega življenja, zvezal s podobo svojega časa, o čemer sem govoril ze zgoraj. S tem pa mu je bilo mogoče ustvariti tudi fabulo, ki je daleč od vsake izkonstruiranosti in ki mu je bila potrebna za umetniško jasno podobo drame. Tako ee je ognil pretiranemu in v drami tveganemu simbolizmu in tako je eedaj drama dostopna tudi preprostejšemu človeku, čeprav vrta v globino, v dno etičnih problemov. Zdi ee mi pa, da resnično okolje v dranii ne služi eamo temu smotru, da je pisatelj postavil spor dveh principov na ravnino človeškega, ampak je s tem nedvomno hotel poudariti tudi občečloveško smiselnost prikazane duhovnosti, in to še posebej v našem slovenskem svetu. Betajnova je vendar krajevni m duhovni simbol, prav tako kakor »dolina sentflorjan-eka«. Kakor idejno, je tudi snovno veebmsko ozadje, sociološko okolje prikazane duhovne borbe izrazito domače. Osrednji spor drame ee sicer vrsi le med Maksom in Kantorjem, ki eta predstavnika dveh idejnih tečajev. A ta epor je znal avtor spretno urediti v okvir zgodbe, kar mu je omogočilo tudi stilno združiti idealizem in realizem, tezo in psihologijo, tako da vee to daje delu bolj življenjski, bolj plastičen, a tudi dramatičnejši obraz. Ze prej eem omenil, da ga pri tem niso vodili eamo eetetski oziri, marveč je Cankar e tem vso,dramo utemeljil tudi sociološko. V tej zvezi je važna vloga Kantorjeve žene in družine sploh, dalje Luzarice, a tudi vseh ostalih predstavnikov našega družabnega življenja, ki nastopajo v drami. Vse te osebe so podobe, negativne in pozitivne podobe nagega ljudstva. Eni dopolnjujejo podobo in moralni evet moral plačati denarno kazen od ene do desetih kron. moglo bi sc pa tudi zgoditi, da bi šel v zapor. Ta občinska seja nam daje tudi zanimiv vpogled v takratno mestno finančno poslovanje. »Dolenjske novice« namreč poročajo, dn je zakupno užitninsko društvo za 10 odstotni vžit-ninski zaklad plačevalo mestu po 540 goldinarjev letno. Društvu pa se je to zdelo preveč in stavilo novo ponudbe, po kateri bi mc6tu plačevalo le 480 goldinarjev. Občinskemu znstopu se je to seveda zdelo premalo in ie društveno ponudbo gladko odbil. Zelo zanemarjene so njo-, rnle biti tiste čase razmere glede varstva pred požari. Občinsko zastopstvo ie namreč ugoto vilo, da je v mestu mnogo gospodarjev, ki ne puste ometati dimnikov. Tem gospodarjem ie zastopstvo ostro ukazalo, du morajo dati svoje dimnike oniesti vsaj štirikrat na leto. Kdor tega ne bi storil, temu sc bo dimnik dni oniesti na njegove stroške, 011 sani pa I10 ostro kaznovan. Mestno zastopstvo ie ta sklep storilo »ker mu ie sveta dolžnost, da po možnosti odvrne vsako nevarnost katega požara«. O naslednji seji občinskega zastopstva so Novice poročale v svoji številki od 1. maja. Tu je zastopstvo sklenilo, da se takratnemu zakupniku pobiranja seimarine prepusti še za mescc maj. to pa iz razloga, ker jc v preteklem letu imel veliko izgubo zaradi živinske kuge. ki ie takrat divjala v novomeški okolici. Tiste čase ie meščane in vse Dolenjce že močno raz gibalo vprašanje dolenjske železnice, za katero so bila preddela v polnem teku, kar nam potrjuje sklep, da se bosta obhodne komisije za dolenjsko železnico udeležila župan, en svetovalec ter en odbornik, sklenjeno pa je tudi bilo, da se bo vse ukrenilo za iidelcžitev konstitu iranja družbe za dolenjske železnice, ki se bo vršilo 4. maja. V te i seii ie bilo tudi meščanom sporočeno, da ie ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pripravljeno sprejemati od novonie ščanOv krave, ako jih bodo tjakaj prignali ple menit, toda mesto mora zato prisiliti vse po sestnike. da vodijo svoje krave le na Grm. Občinsko zastopstvo je to sprejelo, ker bi si sicer moralo po zakonu nabaviti lastnega bika. T sklep prav gotovo priča, dn ie takratno novo meško življenje bilo bolj malomestno, pa zato toliko boli podeželsko. Dobro pa se ic mesto zavedalo pomena železnice in je zato v isti seji občinsko zastopstvo sklenilo, da najame pri Ljubljanski mestni hranilnici posojilo v znesku 14.000 goldinarjev, jih bo porabilo za nakup delnic dolenjske železnice. Za to posojilo bi mesto zastavilo 11 in pol procentno naklado na mestne davke. Letno bi bilo vračati 910 goldi nariev knr znači, dn bi mesto dolg odplačalo v 35, letih. Če bi takratni račun držal, bi bilo posojilo odplačano 1. 1927. Ob koncu svojega poročila ie kronist v Novicah še zabeležil, da se bodo koncem maja vršile volitve v mestno zastopstvo in da bodo zato volilne liste skozf štiri tedne javno razpoložene na magistratu. Kako in s kakim uspehom so se volitve vršile, poročajo Novice dne 1. julija. Volitve so sc vršile 21. in 22. junija. Od 364 volilcev, kolikor jih ie bilo v vseh treh volilnih razredih Kantorja, a zopet drugi (družina, Lužarjevi) podobo in etični ideal Maksa. Pojmovanje Maksa v 6inielu pasivne človečnosti pa se mi zdi prav tako zgrešeno, kakor če bi videli v njem le vihravo mladostno, vnanjo upornost. Kajti Maks — to je heroizem etične vdanosti, podoba človečnosti, ki služi edinole Resnici. A Kantorja je mogoče umeti zopet le kot njegovo nasprotje, čeprav nekje izjavlja: »Jaz moram po svoji poti dalje...« Da te besede niso izraz etičnega imperativa K. narave, marveč nasprotno izraz njegovih osebnih, »kantorskih« smotrov, je razvidno že iz besedne in miselne zveze. Kantor šele pred trenutkom pravi Maksu: »Vi nosite sabo predra-gocene stvari (M. ve namreč za njegov umor), da bi vas pustil na cesto.« Pa tudi smisel drame bi onstran etičnega dualiz.ma postal nesmisel. A še drug, notranji dokaz naj navedem za to svoje potovanje. Kako le bi bil Kantor, če v svojih mračnih delih zares sledi glasu vesti, notranje teman, in to ne samo za nas, ki razlikujemo nravno dobro in zlo, kar bi bilo naposled še razumljivo, marveč je ta razkol v njem samem. Potemtakem pa tudi on nosi v sobi slutnjo krščanskega etosa, kot n. pr. njegova žena, hčerka, Make itd., onega etosa, na katerem je idejno zgrajeno vee delo. Kantor doživlja etični problem v eebi takole: ali naj ee odpove kantorstvu in se vda Maksu, kar bi ne pomenilo nič drugega kakor da bi sledil klicu vesli — zunanji poraz bi bil etična zmaga, prav kakor pomeni sedaj zunanja zmaga etični poraz. Toda Kantor je 6ain izpovedal, da noče veeti, marveč hoče vztrajati v službi svojemu temnemu življenjskemu idealu moči, koristi in osebnega eveta ter 6topati »preko trupel«. Da pa vztraja na evoji mračni poti, je kriva resda družba, kakršna je, vendar pa je Cankar to dejstvo še drugače globoko utemeljil: on ee eploh ne more več spokoriti, on je vendar ubil Maksa, svojo vest -- in za ta greh ni nobenega odpuščanja več. Tako je Cankarjeva drama,, postala naravnost triumf etične ideje, apo-teoza vesti in eredo"težne človečnosti, dasi ne prikriva njene tragike v našem tedanjem življenju. Ne satiro, ampak tragiko moramo videti na dnu pričujočega dela. tragedijo družbe, ki rodi in se klanja Kantorjem. Uprizoritev sama je bila, izvzamemo nekatere spremembe v zasedbi, ponovitev iz leta 1939, Janku Komljancu v spomin Janko! Svarili smo te od vseh strani. Rotili smo te: Pojdi iz Prečne, da se vihra poleže, da divjaštvo izgine. Pa nisi hotel. »No smemo bili boječi, bodimo junaki, če umremo, kaj za to!« Tako si odgovarjal, sovražniki pa so ti vedno bolj zahrbtno nastavljali past. V ponedeljek, dno 15. junija, ob pol 10 zvečer so v družbi domačinov prišli kakor nad razbojnika z bombami in puškami. Skrivnostno je lašumelo po tvoji župniji, kakor komaj slišno šumijo valčki potoka pod tvojim župniščem, ki zdaj obupno joka za teboj in šumelo je po vsej novomeški okolici: Župnika so odpeljali, umorili so ga... Nismo verjeli. Taki, ki menijo, da človek vendar ne more biti zver, so trdili: Saj ga niso, na llineljniku je zaprt, poslali ga bodo kmalu nazaj... Pa te ni bilo. Namesto tebe je prišlo sporočilo tvoje obsodbe. Delal si neutrudno. Imel si redne sestanke mladino, fantov in deklet, mož in žena, da bi vse navduševal za vse, kar je le|>o, plemenito, božje. Pa zakaj so to umorili? Ali zato, ker si izvrševal duhovna in telesna dela usmiljenja? Zato, ker si v svoji hiši vsak dan nahranil nad 20 ljudi, ker si vsakega gosta z veseljem sprejel in pogostil, čeprav si imel Se toliko dela; zato, ker si pod svojo streho vsak dan prenočeval reveže, brezposelne, pomoči potrebne? Ali zato, ker si bolnike v fari vestno obiskoval in imel za vsakega tolažilno besedo m gmotno pomoč, ker ei bil zapuščenim otrokom skrbni oče in ei onemogle tolažil in bodril? AH zato. ker si za evoje obubožane domače, za brata in erstre skrbel, kakor v svoji knjigi ukazuje Gospod? Ali zato, ker si hudobneže neizprosno svaril in nevedne učil?' Ali zato, ker si sovražnikom iz srca odpuščal in jim v potrebi pomagal? O, kako grobo jo v lej točki potrjen pregovor: »Dobrota jo sirota in nehvaležnost je plačilo tega sveta « Ali zato, ker si bil značajen duhovnik in nisi od svojih načel nikdar popustil niti za las, značaj, ki si si ga izklesal že kot dijak-kongreganist v šoli svojegn duhovnega voditelja? Da, zato so te umorili. Učenec nI nad učiteljem. Učitelj pa je dejal: »Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral. zato vas svet sovraži (Jan 15, 19). Pride celo ura. da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu. To vam bodo storili, kre niso spoznali ne Očeta, ne mene.« (Jan 15, 19; 16. 2, 3). Ker si se boril proti brezbožnim silam teme, ki poznajo samo prah, iz katerega je človek, si padel tam nekje pri Hmeljniku. Telo se je zgrudilo v zemljo, duh pa je odplaval k Očetu, katerega si spoznal in zn katerega si se žrtvoval. Pred smrtjo so te — kakor pripovedujejo — zasliševali. Ne vemo, kako si odgovarjal, vemo pa, da si kot junak poudarjal resnost dela za narod in obsojal zločinsko igro, zaradi katere narod toliko trpi in umira. Svojo krvavo žrtev si daroval v sredo zjutraj, prav ob času, ko se je zate na oltarju darovala nekrvava žrtev božjega Sina, ki naj ti po svojem neskončnem zaslu-ženju odpusti življenjske pogreške, poplača pa tvoja neštevilna dobra dela. se ie volitev udeležilo le 93, knr pač priča, dn se meščani niso kai veliko brigali za javno življenje in za mestne finnncer ter davke. Kakor poroča naslednja številka Novic, je zastopstvo iz svoje srede za župana izvolilo Fr. Pcrka. za svetovalce pa A. Pauserja, dr. J. Scgulo iu dr. A Poznika Zadnje poročilo o mestnem in občinskem življenju v I. 1892 najdemo v Dolenjskih novicah od 1. dec.. v katerem meščanom na prvem mestu sporoča, da ima zastopstvo redne seje vsak zadnji petek v mescu. Iz tega poročila je razvidno, da ie mestno socialno skrbstvo bilo že dokaj razvito, saj pravi, da je mestno zastopstvo ugodno rešilo nekaj prošenj za ttbožno podporo in da je okrajna bolniška blagajna poslala prošnjo, naj bi občinska, bolnišnica sprejemala tudi zavarovane delavce. V tistih časih je torei Novo mesto imelo svojo občinsko bolnišnico. Bolnišnicc Usmiljenih bratov v Kandiji takrat še ni bilo. pač pn so se že iavlinli gln-60vi, da nameravajo bolnišnico tam zgraditi. In še eno zanimivost moramo iz te scic občinskega zastopstva in iz takratnega novomeškega življenja omeniti. Dvema prosilkama, ki sta se tisto leto omožili, ie bila naklonjena Dihmčeva ustanova. Mesto je torei pred 50 leli imelo posebno ustanovo, iz katere so revnim nevestam poklanjali dote. ko eo e »Kraljem na Betajnovi« gostovali mariborski igralci. Največja značilnost te uprizoritve v režiji g. Jožeta Kovica je dosledno realistično podajanje, kolikor je pri tej drami mogoče. Prednost tako usmerjenega igranja se je pokazala predvsem v nazornosti okolja, pa najsi gre za prizorišče samo ali za evet dramatične zgodbe, v kateri so bili vidno poudarjeni tako dogodki kakor osebe in njihova medsebojna razmerja. Idejna stran pa je prišla v tej interpretaciji do izraza bolj po logični doslednosti dejanja, kakor je bila vidna iz dramatične atmosfere in etilno6ti. Po krepkih poantah eta bili močni posebno prvo in drugo dejanje, medtem ko je tretje učinkovalo medlejše. Poleg režije zaslužijo pohvalo posamezni igralci, ki so ustvarili vrsto zanimivih in nazornih podob. Predvsem velja to za Kantorja g. Pavleta Kovica, ki je predstavljal ne le na zunaj markantno postavo, ampak je bil tudi v svojih vsebinskih osnovah do kraja jasen. Še podrobnejše označitve je sposoben g. Jože Kovič, čigar župnik je bil izdelan do potankosti ter je prav v evoji realistični en-kratnosti vplival zgovorneje, kakor bi to zmogla še tako pretirana karikatura. Najtežje ee je prilagoditi igralskemu realizmu Maksu, v katerem je pisateljeva ideja najmočneje poudarjena; g. VI. Skrbinšek se mu je približal s čim bolj umirjeno in naravno igro. Nova je bila Francka ge. Kraljeve; bila ie človeško topla in pa igralsko zelo resnična Nina je t:sta vloga, « katero je gdč. Simčičeva prvič z uspehom nastopila v naši Drami; njena letošnja Nina je predvsem pokazala, koliko je ta stremeča igralka od tedaj pridobila in napredovala. Od ostalih vlog eo bili dobro podani zlasti Bernot g Nakrsta, dalje Krneč g. Kosiča in sodnik g. Gorinška. Vidno mesto zavzemata v dramatični zgodbi tudi Kantorjeva žena ki jo je to pot igrala ga. Gorinškova. ter Lužarica ge. Starčeve; učinkovit je bil zlasti njen naelop z otroki v tretjem dejanju. Igra je tudi letos dosegla lep uspeh. Občinstvo je sprejelo Cankarjevo delo r razumevanjem in navdušenjem ter je igralce ponovno klicalo pred zastor. Zal pa moramo ugotoviti tudi, da se je del gledalcev pri tej predstavi pošteno osramotil e tem, da je glasno pritrjeval tisti reakciji in tistemu mračnemu nravnemu »idealu«, zoper katerega io, Cankar v tej dranii zavihtel evoj bič. Fr. Vodnik. S^tafcfte novice Koledar Četrtek, 25 junija: Henrik Zdik, škof; Viljem, opat in ustanovitelj reda, Febronija, devica in mučenica; Prosper, škof; Galikan, mučenec. Petek, 26. junija; Janez in Pavel, mučenca; Vigilij, škof; Perseveranda, devica; Salvij, škof in mučenec. Novi grobovi -f- V Ljubljani sta umrl«- gospod Franc Smole, strojevodja državne železnice v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 25. junija, ob 4 popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška. — Gospod Ivan Kikelj, nameščenec tvrdke Avg. Agnola. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožaljel i Osebne novice Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Mirko Mahnič iz Bohinja. Čestitamo! BERITE napeto detektivsko zgodbo, polno tajnosti Skrivnost dr. Fu-Manžuja V soboto- bo izšla prelepa knjiga Jožeta Likoviča Svetinje nad Barjem Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«! strogega zapora, druge pa na skupno 283 dni navadnega zapora in vsi na skupno 7550 lir denarne kazni. Drugi obtoženci so bili oproščeni. Le nekaj oseb je bilo pogoino obsojenih za dobo 1 ali 2 let, ostali vsi nepogojno. - Ogenj v Vevčah. Včeraj, okoli 9 zjutraj so bili mestni poklicni gasilci poklicani na pomoč v vevško papirnico. Na strehi tovarniškega poslopja se je namreč pojavil ogenj. Poklicni gasilci so odhiteli na kraj požara z Magirus lestvo ter z avtomobilom Greif. Vendar jim ni bilo treba iti niti do kraja ognja, ker so tega pogasili že tovarniški delavci sami ter so mestne gasilce ustavili sredi ceste, tako, da so se gasilci takoj vrnili. Škoda v Vevčah ni velika. Mesar na skrivaj zaklal kravo Agenti urada za kontrolo cen Vis. komisariata že dolgo časa zasledujejo skrivno trgovino s mesom in skoraj vsak dan zasačijo in nalagajo kazni brezvestnim ljudem, ki s svojim skritim umazanim prodajanjem mesa ogrožajo druge poštene odjemalce mesa. Pred dnevi so zasačili pri delu mesarja Ivana Lipaha, stanuiočega v Zgornjem Kaš-ju št. 75, ki je na skrivaj zakla1 kravo, Že je bil siguren, da bo meso razprodal na skrivaj in za visoko ceno, pa so ga zalotili agentje urada za kontrolo cen pri delu in mu zaplenili 158 kg mesa ter ga naznanili oblastem. Ljubljana — Dobrim dijakom v vednost in premislek. Končali boste kmalu šolo za letošnje leto. Ali že imate namerjen korak v življenje? Vsak dijak, ki je skončal vsaj štiri razrede gimnazije in ki je sicer neoporečnega ponašania ter čuti v sebi klic božji, bo z veseliem sprejet pri oo. frančiškanih v noviciat. Za priglašenje je čas vsaj do zadnjega julija. Leto noviciata se namreč začne meseca avgusta. Novinci prežive eno leto v idiličnem samostanu ob Krki v Novem mestu. Priglasite se lahko osebno ali pUnieoo pri frančiškanskem pro-vincialu v Ljubliani, Marijin trg 4 — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Razdelitev izpričeval bo v torek dne 30. junija t. I. ob 0 v običajnih učilnicah. - Prigla-sevanje za šolsko leto 1942-43 bo počenši od 6. julija do 29. avgusta t. I. vsak delavnik od 9 do 10 dopoldne. — Vsakdo mora priti osebno in v spremstvu staršev ter predložiti: a) s 4 lirami kolkovano prijavo za vpis, b) rojstni list, c) originalno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na gimnaziji ali o završnem izpitu na meščanski šoli. Sprejeti bodo tudi tisti(e) učenci(ke), ki so bili izključeni v šolskem letu 1941-42, bodisi da so obiskovali prvi ali drugi razred. — Sindikat mesarjev in klobasičarjev Ljubljanske pokrajine, združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, vabi vse mesarske in klobasičarske mojstre iz Ljubljane in vseh krajev Ljubljanske pokrajine na prvo redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 28. junija t. 1. ob 10 dopoldne v salonu restavracije Štrukelj v Ljubljani, v Dalmatinovi ulici, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine; 2. čitanje določil sindikata; 3. volitev predsednika sindikata; 4. volitev zastopstva sindikata; 5 slučajnosti. — Prosimo za točno in zanesljivo udeležbol — Vreme o kresu. Kresna noč je bila jasna, lepa in mirna. Janez Krstnik je pripravil čedno vreme. Zjutraj je sicer nad barjansko ravnino valovila tenka plast megle, ki sc je kmalu razpršila, ko je sonce izza Golovca posijalo na Barje. Drugače vlada jasno vreme. Jutra so sedal precej hladna. V ponedeljek sta bila dan in noč enako dolga. Sedaj ob kresu pa sc že dan nagib-lje in v juliju bo že za nekaj minut krajši. V torek je bila najvišja dnevna temperatura +23.4" C, v sredo najnižja iutrinja temperatura +8.1" C. Baro meter je od torka na sredo nekoliko padel. V sredo dopoldne je bilo stanje 764.4 mm. — Najcenejši kuharski tečaj za sodobno kuhinjo nudi gospodinjam kuharska knjiga Marije Remčeve »D o m a ča kuha«, ki je napisana prav za današnji čas. Dobite jo v vsaki knjigarni za 16 lir. — Mladi pokvarjenci. Pretekli teden je zasedal veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja. Razprave pred velikim senatom so bile v dobi enega leta zelo redke. Veliki senat je sedaj sodil neke lahkomiselne fante z dežele, ki so bili obtoženi hudega zločina razbojništva Veliki senat namreč sodi le najhujše zločine, in sicer umore, roparske umore in razne razbojniške zločine. Štirje, še nedoletni dečki — zato je bila razprava taina — so neko nedeljo doma napadli nekoliko duševno omejenega fanta, ki se je :l njimi družil. V nedeljo popoldne so popivali Vračajoč se domov pa je najstarejši med njimi tega fanta podrl na tla, nato so še ostali trije skočili nanj in mu % silo vzeli dozo, v kateri je imel tisočlirski bankovec, in denarnico z 900 lirami. Denar so si potem razdelili. Največji plen je pobral najstarejši fant, ki je tudi zasnoval ta napad. Pred sodniki so se fantje skušali izgovarjati in razbremenjevati, trdeč, da je fantu denar padel iz žepa in so ga v šali pobrali. Senat je zaslišal več prič in ni verjel zagovoru obtožencev. Zaradi roparskega napada so bili primerno njih letom irf ker še niso bili kaznovani, obsojeni: prvi, organizator napada, na eno leto robije, ostali trije pa od 5 do 8 mesecev strogega zapora. Vsi so sodbo sprejeli. Ker so sedaj v poletju največja kmečka dela, ie senat trem obtožencem dovolil odlog kazni do septembra meseca. — Kupčije z zemljišči in hišamh Na nepremičninskem trgu je nastal nekak zastoj Naprodaj je veliko nepremičnin v Ljubljani in bližnji okolici, veliko je ponudb, toda povpraševanje je razmeroma maihno. Ni toliko interesentov, kakor jih je bilo poprej v bližnji preteklosti. V juniju je do 20. zemljiška knjiga zaznamovala 25 kupnih po godb za kupno vrednost 391.930 lir. Zaradi raznih provizij pri kupčijah s hišami in zemljišči nastanejo med posredovalci difcrence in spori. Primerijo pa se tudi slučaji, da kak nesoliden posredovalec pride zaradi zemljiških špekulacij v navzkrižje s kazenskim paragrafom. Take zadeve po tem obravnava kazenski oddelek na okrožnem so dišču. Sedaj se plete zanimiva kazenska afera zaradi prodaje neke nepremičnine. — Verižniike in navijalske zadeve. Po splošnih reporterskih zapiskih je bilo na okrožnem sodišču v Ljubljani letos do 23, junija že 96 kazenskih razprav pred sodnikom-poedincem o prestopkih zaradi navijanja cen in veriženja z življenjskimi potrebščinami. Bilfl je v tem času »i oseb obsojenih, in sicer med temi ena na tri mesece 1 Katchetski sestanek. V petek, 26. junija ob 6 zvečer bo v stolnem župnišču sestanek kate-hetov, h kateremu so povabljeni tudi zastopniki ljubljanskih far. — Razgovor o mladinskih mašah. — Odbor. Brez posebnega obvestila. 1 Stolna kongregacija za gospe vabi svoje članice, da se udeleže skupne sv maše na Rakovniku v četrtek, dne 25. t. m. ob 8 zjutraj. — V petek bo pa sv. maša za pokojnega g. Pcršuha v stolnici ob 8 zjutraj. — Pridite v čira večjem številu. Odbor. 1 Sklepne produkcije Glasbene akademije. Četrti javni nastop učencev Glasbene akademije in srednje glasbene šole bo v petek, 26. junija ob IS.15 v veliki filharmonični dvorani. Na sjooredu so skladbe Novaka, Handla. Beethovna, Wieniaw-skega in dr. Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni. 1 Dekliški pevski zbor pri frančiškanih. Za mladinsko službo božjo, ki se vrši vsako nedeljo ob 10 v frančiškanski cerkvi bi radi ustanovili posebni dekliški mladinski pevski zbor V poštev pridejo izključno dijakinje srednjih šol. Naš kor je velik in jih lahko sprejmemo veliko število. Imamo pevovod-io strokovnjaka. Dekleta, ki imajo veselje in zmožnost za petje, naj se priglase v dvorani pri sv. Antonu na frančiškanski porti v četrtek ob 11 dopoldne ali pa ob 5 popoldne, da se vse potrebno dogovorimo. 1 Poprava hišnih fasad. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi hišne posestnike ljuhjlanske, da v njih lastnem interesu ugodijo pozivu Mestnega poglavarstva, kakor se zahteva in prcpleskajo dele hišnih pročeli, ki kvarijo utis. Društvo je tozadevno pisalo, a člani tega niso upoštevali. Posestniki naj se obrnejo za pojasnila na društveno pisarno. 1 Pustošenje golovškib gozdov. Pred dnevi so listi objavili daljši članek mestnega tiskovnega urada o pustošenju nasadov in gozdov na Rožniku, v Tivoliju in tudi na Golovcu. Zasebni lastniki gozdov, ki imajo svoje gozdne parcele na Golovcu, se močno pritožujejo nad brezvestnimi ljudmi, ki kar trumoma pustošijo njihov«? gozdove in brez-miselno sekajo vse mlado drevje, tako mlade borovce, mlade cere in kostanje. In da bi ti ljudje vsaj znali sekati drevje! Sekajo in podirajo ga tako, da puste na mestu še do pol in celo do 1 m visoke štore. Nekateri lastniki so se odločili, da bodo uvedli posebno kontrolo in bodo ljudem zaplenili vse zaloge drv, ki so si jih nabavili v njihovih gozdovih. Že sedaj v golovških gozdovih napravljena škoda je neizmerna in neprecenljiva. 1 Več obzirnosti in usmiljenja do živalil Prejeli smo: Vesel sem bil, ko je »Slovenec« ožigosal pustošenje javnih nasadov. Ravno v Ljubljani 3e ljudje premalo zavedajo svoje odgovornosti, pa najdeš povsod sledove vandalizma. To mora prenehati! Prenehati mora tudi mučenje živali! So sadisti, ki obrcajo vsakega psa, z veseljem kam-najo mačka, na trgu naščuvajo psa na ubogo muco, pa je polno gledalcev; tičke preganjajo s fračo, saj vidiš pogosto tička s pobešeno perutnico, ali skrajšano nožico; pri trimostju skaklja bel goboček, obe nožici ima zvezani z vrvico, drug treplja po ulici brez krempeljcev. Krutež mu jih je pošipall Po Ljubljanici brodijo dečki in ranijo ribe s kamni. Gospodinje prenašajo kure, držeč jih za noge, glave pa binglajo kar do tal. Posebni reveži so konjički, ki služijo revnim gospodarjem kruh s prevažanjem; same kosti so jih, težko vozijo, na vozu pa sedi kopica moških. Tudi okoličani imajo včasih tako konjsko vprego, da se človek boji za žival. Surovež do živali je tudi surov do ljudi. Naj bi to iz našega ljudstva izginilo! Na to naj delujejo starši in vzgojitelji, javnost pa naj pazljivo sodeluje. 1 Predavanje o Brunu Brehmu. Pod okriljem Nemške akademije in lektorata v Ljubljani je predaval v torek lektor dr. Drtiner o Ljubljančanu Brunu Brehmu in njegovem delu ob priliki njegove petdesetletnice. 23. julija 1892 se je namreč rodil v Ljubljani kot sin avstrijskega Častnika Bruno Brehrn, pisatelj, ki se je pisateljevanju posvetil iz nuje razmer šele po svetovni vojni. Kot častnik ,je po razpadu Avstrije začel s pisateljevanjem. Napisal je več zbirk in proze, glavno njegovo delo pa je trilogija »Apis - d'Este«. o propadu Avstrije. Predavatelj je orisal Brehmo-vo pojmovanje Srbije ter rast nacionalne zavesti v organizaciji »črne roke«, ki ji je predsedoval Apis-Dimitrijevič, kar je peljalo v sarajevski umor. V naslednjih nadaljevanjih opisuje razvoj vojne do poloma Avstrije. Tako je predavatelj pokazal Brehma kot tipičnega avstrijskega pisatelja — kakor v prejšnjem predavanju dr. Hille vatelj. Obenem je bilo to predavanje zadnje v tej sezoni. 1 Nove vile v okraju sv. Jožeta. Pred meseci smo poročali, da se bo okolica cerkve sv. Jožefa letos znatno olepšala in dogradila V resnici so lani dogradili novo enonadstropno vilo na oglu ulice Stare pravde in Zarnikove ulice, v katero so se stanovalci že vselili. Letos spomladi so v neposredni bližini dogradili novo vilo enake velikosti, kjer so tudi obrtniška dela že v6a dokončana ter so se stanovalci prav tako vselili, lretja vila v isti vrsti ob Zarnikovi ulici je bila lani v surovem stanju tudi dograjena, sedaj se vršijo še zadnja obrtniška in zidarska dela ter se bodo mogli stanovalci v kratkem vseliti. S tem je Zar-nikova ulica skoraj dograjena ter so vse parcele zazidane. Ta ulica ima same vile z vrtovi, v dolnjem koncu pa je prav tako lep vrt oo. Družbe Jezusove, torej je Zarnikova ulica resnična ulica vil in vrtov, ves zazidani sistem v tej ulici pa je strogo ločen v nasprotju z drugimi ulicami v sredini mesta, ker vlada strnjen sistem. V bližini, na ogalu Zrinjskega ulice in Streliške ulice pa so že lani v surovem stanju zgradili veliko trinad-stropno stanovanjsko poslopie, na katerem sedaj razni obrtniki opravljajo zadnja dela ter bo ta hiša do jeseni najbrž tudi že izročena svojemu namenu. 1 Iznajdljivost kopalcev. Kopalci letos izrabijo pač vsako priliko, da se čim bolj naužijejo sonca, zraka in vode, z razilko z drugimi leti pa letos iščejo bolj točke, ki so blizu mestnega središča. Zato jih je dovolj na Ljubljanici, drznejši plavalci so se utaborili na bregovih Gruberjevega prekopa. Okrog Karlovškcga mostu je namreč del obrežnega zidu precej položen in kopalci morejo iz vode z lahkoto na razgreti beton, kjer se morejo prav prijetno sončiti. Voda v Gruberjevem prekopu je sedaj zelo čista in osvežujoča, višje nad Karlovškim mostom pa je urejena med zelenjem tudi lepa promenadna steza s klopicami, torej kot nalašč. Manjkalo pa je kopalcem skakalne deske. Zato so si ]o naredili kar sami. Močno desko so namreč obtežili z velikimi skalami in sedaj pod karlovškim mostom skačejo v vodo. Vidi se kopalcem, da so med njimi prav izurjeni športniki, zakaj nekateri skoki so lepi in jih z mosta marsikdo rad občuduje, čeprav deska seveda ne odgovarja športnim predpisom, toda za silo že ustreza svojim prijateljem. 1 Nesreče. Na Cesti 29 oktobra si je pri padcu zlomila nogo 86 letna občinska reva Ema Parma. — V delavnici »Naše sloge« v Knafljevi (prej Par-movi) ulici, je stroj zagrabil 26 letnega pasarskega pomočnika Janeza Mrkuna ter ga poškodoval na desni roki. — Na Dolenjski cesti so reševalci prevzeli kmctico Minko Avsečevo, ki jo je v domači vasi na Dolenjskem med delom povozil voz. — Vse ponesrečence je prepeljal v bolnišnico reševalni avtomobil. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Četrtek. 25. junija ob 17.30: »Vdova lloSlinkn*. Iied B — Petek, 2«. junija oh 17.3(1; »Boter Andraž«. Izven. Zelo znižane "cene od Ul lir navzdol. — Sobota, 27, junija oh 17: »Romeo in Julija . Izven. Znižano cene od 12 lir navzdol. — Nerteljn. 28. junija oh 17.30: »Sola zn žene«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 20. junija ob 17.30: »Konto X«. Izven. Znižane cono oil 12 lir navzdol. _ _ , Opera: Četrtek, 25. junija ob 16.30: >Fanst«. Red Četrtek. — Petek. 20. Junija: Zaprto. — Sobota. 27. junija ob lfi.30: »Evgenij Onietrin«. Izven. Znižane ceno od 18 lir navzdol. — Nedelja. 28. junija ob 15: »Boccacclo«. Opereta. Izven. Znižano cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek. 29. junjia oh 15: »Madamo Buttcrriv«. Izven. Ceno od 20 lir navzdol. RADIO. Četrtek, 25. junija. 7.30 Porofila v slovenSfini — 7.45 l.nhkn glasba. V odmoru (8.00: Napoved Cnsn — 8.15 Porofila v itnli.innSfini — 12.15 Koncert nltintke Bogdane Stritarjeve — 12.40 Orkester vodi dirigent Angelo de Angoli«. — 13. Napoved Cnsa Porofila v itali.ian.šfini — 13.15 1'orofilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenSfini — 13.17 Koncert radijsko™ orkestra, vodi dirigent D. M. Sija-neo — 14 Porofila v ilalijanSMnl — 14.15 Izmenjalni koncert iz Nemčije — 17.15 Komorno (rlasbo XVI. stol. Izvajajo soprnnistka Tnue Nieolnt. hnritonist Mnrio Borrieilo. violinist« Viktor Emanuele in Wultcr Lo-nardi ter pianist tliorgio Favnretto — 19.30 Poročila v slovenSfini — 19.45 Pesmi in nnpovi — 20 Napoved fnsa. Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenSfini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. sodeluje soprnnistka Pavla LovStova. — Operna glasba — 21.15 Koncert Ljubljanskega komornega trin: (A. Dermelj — violina. C. Sedlbnuer — felo. M LipovSek — klavir — 22 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Porofila v ItalijanSfinl. LEKARNE. Nofno tlužho imnjo lekarne: Piccoli, TvrSeva eesln fi. mr. Hofevar. CelovSka cesta 62 in mr. Oartus, Moste, Zaloška cesta 47. POIZVEDOVANJE. Ura se je našla. Dobi se: TrebSe, Tržaška cesta 26-1. Gagerna — ter to priliko porabil za to, da je s svojo jzloboko mislijo, zgodovinsko in filozofsko podkrepljeno, pokazal zgodovinsko nalogo politične Avstrije, ki spada že v preteklst, ter njeno nesmrtno poslanstvo, ki je — harmonija raznolikosti. Med vzhodnim diktatorstvom — enoglasna oktava — in zapadnim demokratičnim anarhizmom — neuglašena samovolja! — pomeni duh avstrij-stva — akord, harmonijo zemlje in narodov. To misel je izrekel tudi Brehm v svojem zadnjem delu »Nežno nasilje«. Tako se je predavanje ob priliki petdesetletnice tega nemškega pisatelja, rodom iz Ljubljane, spremenilo v predavanje o sinrlnosli in nesmrtnosti Avstrije ter mesijanizmu nemšlva, kakor ga pojmuje preda- Iz Novega mesta Ponedeljkov tržni dan. Novomeški ponedeljski tržni dan, ki sicer ni bil kaj živahen, je kuppem in prodajalcem prašičkov prinesel to presenečenje, da so cene prašičem občutno padle. Tako so n. pr. 8 tednov stare prašičke prodajali po 350 do 450 lir, kar je vsekakor poceni, če pomislimo, da so jih pred časom prodajali celo po 700 lir. Blaga je bilo na trgu še kar za silo, saj so na sejmišče pripeljali kakih 20 vozov, natovorjenih s tem živim blagom. Kupcev pa je bilo bolj malo in zato tudi na sejmišču ni bilo običajnega vrvenja in živahnega kupčevanja. Zelenjadni trg je bil tokrat bolj zmerno založen. Nekaj zalenjave, zlasti solate je bilo videti, mnogo pa borovnic in jagod, češenj pa malo ali nič, čeprav bi prodaja češenj sedaj morala biti že na višku. Skrivnost dr. Fu-Mančuja je naslov silno napetega kriminalnega romana, ki je izšel kot 18. zvezek Slovenčeve knjižnice. Knjige ima naprodaj Slovenčeva podružnica v Novem mestu, ki posluje v prostorih knjigarne Krajec Cena 5 lir. Vreme se kislo drži. Dež smo pred nekaj dnevi po dolgem in težkem čakanju vendarle učakali. Bil nam je kar po volji, vreme zadnjih dni, ki se drži kislo, pa nam nič kaj ne ugaja in ni prida za nobeno reč. Kar oblačno se drži. dežja ali sonca pa noče biti, čeprav bi oboje koristilo. Za oranje je namreč še bilo premalo dežja, za vse drugo pa dovolj in bi zato tudi sončno vreme bilo zažeijeno, Vreme se kar noče sprevreči ne na dež, ne na sonce, ki bi ju kmet oba z veseljem pozdravil Iz Gorizije Dve novi maši. V razgibanem prometnem središču naših tolminskih hribov pri St. Luciji d lsonzo smo imeli letos kar dve novi sv. maši, prvo 31. maja, drugo 14. junija. Za vse dobro vneti in lepoto ljubeči Mostarji, ki so v zadnjih letih veliko žrtvovali, da so prenovili notranjost svoje župne cerkve in jo dali po Tonetu Kralju preslikati, da predstavlja najjačji odraz sodobne cerkvene umetnosti v naši deželi, so se z vso nesebično vnemo zgrnili tudi okrog svojih mladih sovaščanov - novomašnikov in je v slavju njunih prvih svetih maš zaživela vsa fara. Vsi, mladci in mladenke, pevci in pevke, gospodarji in gospodinje, so v plemeniti tekmi priskočili in dali obema slavnostnima dnevoma zanos, ki je zadivil vse neštete množice, ki so v teh dneh iz vseh sosednih dolin in pobočij privrele sem. še v naših vnukih se bo ohranil pobožen in lep spomin na obe izredni cerkveni svečanosti — Predaleč bi nas dovedlo, če bi se spuščali v podroben opis obeh slavij. Naj navedemo samo nekaj osebnih podrobnosti. V nedeljo, 31. maja je pel svojo nrvn sv. daritev g. Ludvik Sluga. Ko je v pestrem svatovskem sprevodu korakal iz župniiča proti župni cerkvi, ga je najprej pozdravila mala deklica s prisrčno deklamacijo. Potem se mu je poklonila skupina belo oblečenih deklet. V cerkvi mu je govoril stolni vikar prof. dr. Močnik. Pri sv. daritvi je novomašniku asistiral tolminski dekan msgr. L Vodopivec. — V nedeljo 14. junija je praznoval najlepši dan svojega življenja novo-mašnik g. Lucijan Krajnik, po domače Ma-harajev. Tudi ob njegovem svečanostnem vhodu v cerkev se je trlo ljudi, domačih in sosedov, ki so hoteli biti deležni novomašniškega blagoslova in se združiti z božjim maziljencem v njegovi tihi sreči. Slavnostno pridigo je imel misijonar Gregor. Pri slovesnostih obeh novih maš je pel domači cerkveni pevski zbor, ki slovi zaradi svoje mojstrske tehnike in izbrušenosti glasov po vsej deželi. Nesrečen padec. V Obloceah ja šel 47 letni kmet Josip Kenda v gozd nad vasjo po drva in steljo. Da bi delo prej opravil, si je izbral za pot strmo krajšnico. Po nesreči mu je spodrsnilo in je z vso silo telebnil v neko kotanjo. Pri tem si je močno ranil hrbtenico in se ni mogel skoro več ganiti. Našel ga je sosed, ki mu je nudil prvo pomoč. Potem so spletli zasilno nosilnico in ga spravili na železniško postajo v dolino, odkoder so ga pripeljali v mestno bolnišnico. S Spodnjega Štajerskega Nesreča. V neki celjski tovarni je delavka Hilda Žveglar po nesreči vtaknila roko v stroj, ki ji je odtrgal tri prste. — Delavec Alojzij Kumer je padel v jamo in si zlomil nogo. — Delavec Ferdinand Berglez pa je padel z voza in se hudo poškodoval po glavi Na celjski pošti se je Emilija Jurčič dotaknila električnega toka in obležala nezavestna. Zrele češnje so zvabile Alojzijo Krajnc v Novi cerkvi na drevo, s katerega pa je padla na glavo na tla in obležala nezavestna. V Rimskih Toplicah se je Avgust Perše s svojim kolesom zaletel v avtomobil ter si pretresel možgane in dobil nevarne poškodbe po vsem životu. Dveletni Maks Bračič iz Slovenske Bistrice je padel in si zlomil nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. Doživljaji v Severni Airiki. Narednik Bockl, ki se je delj časa bojeval v Severni Afriki, bo na povabilo Štajerske domovinske zveze o svojih doživljajih predaval v Mariboru, Celju in Trbovljah. Predavanje bodo poživljale skioptične slike. Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici umrla 46 letna zasebnica Frančiška Kumer iz Konjic in delavec Martin Duh iz Zrkovcev pri Mariboru. V Mariboru so umrli: zasebnica Jera Vidovič, stara 74 let, zasebnik Kamil Tomasi, star 77 let, in kleparski pomočnik Franc Pertot, star 55 let. V Kačah je umrla vdova Terezija Bitenc. Smrt v vlaku. 55 letni kleparski pomočnik Franc Pertot iz Maribora se je preteklo nedeljo zvečer vračal domov z vlakom. Med vožnjo mu ,e postalo slabo. Ko je vlak privozil v Maribor, je bil Pertot že nezavesten. Ko je prihitel reševalni avtomobil, da bi ga prepeljal v bolnišnico, je Pertot že izdihnil. Iz Hrvatske Priznanje voditelju nemške narodne skupine. Polavnik je imenoval voditelja nemške narodnostne skupine dr. Altgayerja za višjega častnika v ustaški milici. Za napeljavo vodovoda v novo palačo veterinarske fakultete v Zagrebu so oblasti odobrile kredit nad 711.000 kun. Nova pooblastila korporacijskemu ministru. S Poglavnikovo odredbo je dobil krvatski kor-poracijski minister pooblastilo, da lahko postavlja v vseh važnih gospodarskih in ostalih socialnih podjetjih in društvih državne komisarje, če zahtevajo to splošni narodni in državni interes f. Ilrvatski kulturni teden na bratislavski radio-oddajni postaji. V vrsti kulturnih prireditev za poglobitev kulturnih stikov med slovaško in Hrvatsko, bo priredila bratislavska radiooddajna postaja od 28. junija do 5. julija hrvatski kulturni teden, ki ga bo začel 6 svojim predavanjem predsednik Slo-vaško-hrvatskega društva notranji minister Mah. Na sporedu so še druga predavanja, tako predavanja hrvatskega zunanjega ministra dr. Lorkoviča o ustaškem pokretu, dr. Mile Starčeviča o »pomenu dr. Ante Starčeviča«, dr. Josipa Horvata o hrvatskih mestih, Franje Dujmoviča, predsednika Hr-vatsko-slovaškega društva v Zagrebu o sodelovanju Slovakov in Hrvatov ter predavanje slovaškega časnikarja Kovarja. Med predavanji bodo razne glasbene in pevske prireditve hrvatskih umetnikov. — Hrvatska dramatika bo pa pri oddaji zastopana z dvema komadoma Milana Begoviča in Ahmeda Mu-ratoviča. rovabilo hrvatski filharmoniji. Bolgarski poslanik v Zagrebu Jordan Mečkarov je v imenu bolgarske vlade povabil na gostovanje v Sofijo zagrebško filharmonijo. Zagrebški mitropolit hrvatske pravoslavne cerkve se je te dni mudil v Hrvatski Mitrovici ter je posvetil pravoslavno cerkev tamošnje pravoslavne cerkvene občine. Iz Srbije Gostovanje gledališča Združenja srbskih gledaliških igralcev po srbskih mestih. Skupina članov Združenja srbskih gledaliških igralcev je ustanovila svoje gledališče, ki nastopa v Beigradu. V zadnjem času je to gledališče pričelo prirejati gledališke predstave po fiosameznih srbskih mestih ter je doseglo z njimi povsod velik uspeh. Gledališče nastopa v 6rbski provinci predvsem s komadi: Pečalbarji, Ivkova slava, Koštana, Zona Zamfirova, Matura, Ha6an aginiea, Dr. in Kaplar Miloje. V nekaterih mestih je nastopil tudi prvak belgrajeke drame Jova Gec. Alkohol za potrebe srbskih zdravnikov. Srbska zdravniška zbornica je obvestila svoje člane, da je pri merodajnih oblasteh uspela, da bodo od 6edaj dalje 6rbeki zdravniki redno dobivali za svoje jiotrebe mesečno po 1 liter alkohola in gorilnega špirita. Razstava evropskih karikaturistov v Beigradu. Skupina belgrajskih časnikarjev, ki izdaja 6edaj namesto prejšnjega »Ošišanega ježa« satirični in humoristični list »Bodljikavo prase« pripravlja razstavo V6eh uglednejših evropskih karikaturistov. Umetniški paviljon v Beigradu, v katerem je bila 6talna razstava vseh boljših srbskih slikarjev, 6i je v Knez Mihajlovi ulici najel nove, večje prostore, v katerih bo občinstvu na razpolago še več umetniških del. Uporaba dvigal zopet dovoljena. V vrsti ukrepov, ki jih je belgrajska občina izdala v zimskih mesecih radi varčevanja z električnim tokom, je bilo tudi prepovedano uporabljanje dvigal v vseh privatnih hišah. Ker je sedaj mestna elektrarna založena z zadostnimi količinami premoga, je belgrajski župan zopet dovolil uporabo dvigal v privatnih poslopjih. V Prizrenu je umrl bivši dolgoletni narodni poslanec in delavec v rajnih gospodarskih organizacijah in denarnih zavodih Ljuba Patrnogič. Gostovanje hamburškega eledali.šča v Beigradu. V belgrajskem narodnem gledališču je te dni gostovalo mestno gledališče iz Hamburga ter je nastopilo * Lessingovim komadom: »Minna von Barnlielm«. človek ali osel — kateri živi del j? Velikost kake živali ni prav nič v zvezi z njeno starostjo. Ptice roparice dosežejo 100 let starosti, jelen pa največ 20 let. Živali iz naših krajev ne živijo posebno dolgo. Srne in jeleni živijo najdelj po 15 do 20 let, volk 40 let, zajec 10—12 let, kunec 8 let. Primerjajmo s temi leti življenje človeka! Povprečno mu prisodimo 70 let. Slon pa doseže 150 let starosti, orang-utan 60 let, konj 30 do 40, osel od 90 do 100 let, medved 40—50, goveja živina 25 do 30, če je prej ne zakoljemo. Koza, ovca, pes in mačka pa živijo le 8 do 15 let. Domača gos postane tudi 80 let stara, vendar potem seveda ni več užitna. Kukavica se lahko ponaša s 40 leti, štorklja s 30, golob s 53, petelin z 20 leti, a kanarček ima lahko tudi 24 let, kos 18 in nebodigatreba vrabec 14 let Celo žuželke se lahko jako postarajo. Rečna školjka doseže 150 let, čebela matica 5 let., kačji pastir le 4 mesece, naša muha pa največ 75 dni — če prej ne cepne v močnik ali se ne prilepi na trak z vabo Majski hrošč živi samo 4 tedne in tako zvana muha-enodnevnica največ 3 dni, medtem ko se neke vrste molj v 35 minutah porodi, živi, poroči in pogine. Plazilci doživijo visoko starost. Želva-velikan-ka utegne doseči starost 20(1 let, krap- 150, aligator 40—60 in salamander 50—100 let. Ribice-zlatice imajo največ po 12 let, njih sorodnice le 2 do 3 leta. Prlrodopisna ura pri starih Rimljanih Davni Grki in Rimljani so vendarle več vedeli, kot bi si dandanes mislili. Tako so tudi že domnevali, da mora imeti zemlja obliko krogle. Mnogih stvari pa, ki se jih dandanašnji učimo v šoli, pa le niso vedeli, in kar smešno je slišati zdaj, kako so si razlagali nekatere prirodne pojave. Tako se jim je. na primer, dozdevala kukavica kaj zagonetna žival, in prav resno so verjeli, dn spreminja po letnih časih svojo zunanjost, ker slišimo njeno kukanje samo spomladi. V drugih letnih časih, so dejali, sc bržkone spremeni v sokola. Prav tako so jim bile žabe velika uganka. Dandanes vemo, da pozimi otrpneio. Rimljani so mislili, da se žabe pozimi na čudovit način raztopijo v blatu in močvirju in se spomladi kar nenadoma spremenijo iz blata v žabe. — Mnoge povodne živali so bile Grkom v starem veku zagonetna bitja. Tako je Plinij trdil o morskih zvezdah, da so v notranjosti tako vroče, da se vse, česar se dotaknejo, opali ob njih. O ieževcu so deiali, da s svojimi bodicami »strelja« v zasledovalca. Zelo smešno so si tedaj predstavljali nastanek metuljev. Mislili so, da se metulji porodijo iz rose! Rosne kapljice spomladi pokrijejo liste rastlin, sonce te kapljice spremeni v zrnca in iz njih nastanejo črvički, ki se spet spremenijo v gosenice! — Življenje čebel so že pred 2000 leti precej dobro poznali, le da se je takrat tudi najbolj brihtnemu človeku zdela uganka, odkod izhaja med. Tako je še Plinij mislil, da pade med iz ozračja na listje, saj takrat še niso vedeli, da tista lepljiva snov, ki je časih na listih, izhaja od listnih ušic. Mnogo domišljije so imeli znanstveniki starega sveta, kadar so razmotrivali vremenske spremembe, pa oseko in plimo, skrivnosti o zvezdah in pojave v notranjosti zemlje. Tako so dejali, da nastane nevihta zaradi ognja, ki pada z zvezd in povzroča v oblakih sikanje in grmenje. Sploh so bile zvezde pri njih važnega pomena in dejali so, da zavisijo vetrovi in vreme od njih in da so potresi spet odvisni od vetrov, ki da se poskrijejo v jame in grape in ondi rogo-vilijo in trgajo zemeljsko skorjo. Davni ljudje so torej razmišljali o vseh prirodnih pojavih in jih skušali doumeti. Brodolomci (Vse izmišljene zgodbe, pomorske pustolovščine in Robinzonijade niso nič v primeri s tem, kar morajo večkrat resnično prestajati brodolomci.) Ladja »Dundonald« iz ladjedelnice v Glas-gowu, s kapitanom Thorburnom na čelu, je plula s tovorom pšenice iz Sidneya v Falmoutn. Dne 25. februarja 1907 je ladja v gosti megli treščila na eno obrežnih čeri otoka Disappoit-menta. To je pust, neobljuden otok skupine Auckland, južno od Nove Zelandije. Ladja je bila koj uničena. Kipeči valovi, ki so butali ob skale, so tako hitro razbili ladjo, da so je £ I* ... Dva pomorščaka rešita iz vode čudno pravljično zver. Koristni škodljivci Ljudja »mo navajeni, da gledamo na živo in neživo prirodo tako, kakor jam ja koristna. Krava nam daje mleko, prašič meso. kakoi iaica. Torej so te živali koiistne Moli nam razjed* obleko in preproge, batna ušica nam uničuje povrtnino, miška pa ropa po naših shrambah Torei »o te živali škodljive. Kaj na, to ja preproato in pametno mišljenja. , . , . , ,.« Če bi človek na ta način presoial, bi ne bilo na »vetu ničesar, kaf bi nom škodovalo Vendar pa nimamo vsega tako v oblasti. Saj narava sama skrbi za lo, da ie preveč ne nodleguiemo Koliko živih bitii ie. ki menimo o niih, da »o nam škodljiva ali v»aj brez haska, pa vendar vršijo »vojo nalogol O nekaterih pa niti ne vemo, ali so nam bolj v dobro ali v škodo. Jezimo »e, na primer, da »e nam poleti mleko tako nagle »kita, in bi tiste bakterije najrajši uničili. Pa »mo vendarle veseli, da nam pomagajo pn tvoritvi kislega mleka, kisle smetane in pri tiru Tudi glivice plc»-ni sodelujejo pri tvorbi «ira Narava »krbi za poviem drugačne namene, ko razkraja kako mrtvo bitje ali živaliko snov, da ootem. s pridobljenimi tnovmi gradi kaj novega, kako» kipar zmehča kako razbito glinasto »oho in jo pregnete v nov kip. Tako je Arabcu jako dobrodošla Jkodljivka -ušica k o š e n i 1 j k a (kapar. Jkrlatnical, ki se preživlja na tamariiki Ta ušica na več kraiih načne tamarisko lz ranic »e izcejajo »vetlorumene kapljice, ki sa strdijo in padejo na tla Arabci lih z velikim veseliem pobirajo in slastno uživajo lo sladko »mano« V Perziji pa ista ušica prebada hraste in «e izceja nekakšen sladkor ki ga tvor-ničarji sladkarij prav dobro plačujejo Dolgo vrsto let »o pridobivali tr ušic, ki živijo na kaktejah, prekrasno rdečo barvo Zdai, ko kemično proizvajajo razne barve, ie ta »škodljivka« postala »pet nepotrebna — Gozdar ni prav nič vesel, če nastajajo na hrastovju ježice in šiške zaradi šiškarice Toda iz ježic »o prej narejali črnilo. In »ledniič imamo še polže, ki po vinogradih napravijo veliko škode, pa so na mizi pri kaki pojedini izvrstna poslastica Kaj jc torej v prirodi koristno? In kaj je škodljivo? Bodimo s temi izrazi odslej boli previdnil Nekai za mlada srca Studenec Na Samotiji, ki 19 je tako imenovala, ker je bil kraj visoko na planini ob »tezi, katera ni vodila nikamor več naprej, tako da to se morali ondi nazaj obrniti popotniki in berači, na tej Samotiji sta bivala dva siromaka, Luka in Luca Ker sta bila tako revna, sta imela navadno za kosilo samo prežgenko, in zelišča, ki »o rastla po visokih smrekah, so bila njuna solata. Pa bi bila oba vendarle zadovolina, če bi bila le imela pri svoji koči kak studenec. Brez vodnjaka je pa težko gospodariti in gospodinjiti Ker ni bilo. na obronku hriba, nad katerim se je razprostirala njuna majhna njiva in nekaj travnikov, prav nobenega studenca, je bila ondi zemlja brez slehernega soka, in bilke na njej so bile kratke in uvele in klasje je bilo gluho. Na vrtu ie bilo polno useb-lih hruškovih dreves. Pa vendar Luka ni nobene hruške posekal, ampak je zvesto čakal iz pomladi v pomlad, da bi zake6nele ve|e ozelenele, »e raz-cvele in obrodile. Če sta se, Luka in Luca pri svojem trdem delu užejala, ali če »ta hotela kuhati in napojiti »voio kravico, »ta morala iti nizdol v globoko dolino in si ondi natočiti vode in jo v »odčkih t težavo prinesti po hribu navzgor. V dolini je namreč »redi travnika prihajal studenec na dan. lz tega je pritekala v obilni meri mrzla, čista voda izpod skale in je namakala vso zemljo naokoli in zaradi nje so bile tudi trate po dolini tako »veže in zelene in izdatne, ln Luka in Luca sta vselej plaho pokleknila na rob studenca. Tako prisrčno je šum-ljal, kakor bi kako ljubo bitje prepevalo spodaj v globinah zemlje. In sta nekaj časa prisluškovala, kot zamaknjena sta napolnila svoje sodce in »ta nato veselo zaklicala studenčku: »Lepo zahvaljen, tl ljubi virčekl« A studenec je bil last bogatega kmeta Barnaba. Ta se je gnal za denarjem kot vrag za ubogo dušo in je za denar tako oslepard vse ljudi krog sebe, da niso več vedeli, kje se jih glava drži. In čeprav mu ni to prizadejalo niti najmanjše škode, če sta si Luka in Luca vzela vode iz bogate zaloge njegovega studenca, pa jima njegovo nevoščljivo srce ni privoščilo niti ene merice. Zatorej jima je nekoč zastavil pot in ju je surovo nahrulil: •Zdaj je pa zadosti tegei! Jaz vama prepovedujem vodol Vidva zajemata in zajemata iz studenca in ne ve»ta, da se tudi najbolj globok studenec nekoč izprazni, če človek venomer črpa iz njegal« Onadva sta se tega jako uatrašila in «ta začela moledovati: »Imejte potrpljenje z nama, ljubi »otedl Saj bova morala od vsega hudega konec vzeti, če nama boš prepovedal to vodol« Kmet je pa pokazal na tolar, ki je imela Luca na vrvici obešenega krog vratu Lep je bil in iz čistega srebra in na njem je bila podoba Marije. •Dajta mi tolar,* je zahteval kmet, »jaz pa vama prepustim studenec!« »O, nikar,« je dejala Luca, »tolarja ne smeva datil Dobila sem ga pri krstu Moj rajni oče so ml ga zapustili in pa, to ni, da bi človek komu dali« Toda kmet je vztrajal pri svoji zahtevi, rekoč: »Za tako slepo ceno prav nikjer na svetu ne dobita studenca. Torej sem s tolarjeml Denar na rokč — kupčija cvete!« Luka ja zmajal s glavo: »Ta tolar m več denar, to ja »pomin « •Kaj? Ali »e naj z vama. s tako »odrgo, še pričkam?« |e »rdito zavpil kmet. »Brž da]ta tolar setnl Če pa ne — pa tudi pravi« Tedaj si je mislila Luca, da onadva in niuna ljuba iivinica ne bi mogli več živeti, pa |e snela svetli tolar z vrvice in ga dala bogatemu Bar-oabu. Ta ga je pogledal kot »vojo edino tolažbo, obračal in vrtel ga je med prsti in ga potuljeno vtaknil v mošniiček. Nato je Luka rekel Lucl: •Zdaj je studenec najin Zatorej le veselo pijva iz niega in nikomur ne bova zabranila vode, kogarkoli bo Bog Zeinega poslal semkaj.« ln že je hotel zajeti vode. A kmet se je hinavsko počohal po tilniku in je zavpil: •Hej, sosedek, tako pa že nisem misliti Studenec je že vaiin, to je rei, toda zemlja in tla krog njega sta alej ko prej moja, in nočem, da bi kdai stopila na to zemliol« Nato je Luka prestrašen povzel: • Barnaba, daj tolar nazajl Opeharil (i naju zanj!« A kmet je imel kamen namesto »rca v prtih in se je zasmejal: •Ohol Kupčija je bila v redu tklenjenal ln tolar je in ostane moj na večne časel« Tedaj ie zastokalakLuca: •O, ti ubogi oderuhi Nebo in zemljo bi rad opeharil!« • Molčita in ajdi brž z mojega »veta!« je zagrozil Barnaba in je zažvižgal svojim psom. In tako sta ta dva spet stopala navkreber na svoj usehli hribček Trudno sta te opirala na palico in skoraj srce jima je počilo zaradi nesramne sleparije. Luka »e je žalostno nasmehnil in je zavzdihnil: • Prevzetnosti revnih ljudi je pa res kmalu konecl« Luca pa je dostavila: •Nama dvema pač ne zašije nobena zvezdica.« Ko sta prišla spet na svoj vrtiček z usehlimi drevesi, je Luka zasadil palico v zemljo, rekoč: •Če je na svetu kaj pravice, bi moral zdaj tukaj zažuboreti studenček!« O, čudo božje! Pod konico palice so »e odprla tlal Tako čudno je zaklokotalo ln nato je šinil bel curek na dan in njemu je z močnim šumenjem sledila najbolj hladna skalnata voda, kar jih sploh more biti na svetu Luca te je čudila » svojimi okroglimi očmi in je od veielja kriknila Luka pa je tekel brž po lopato in je »tudencu pripravil večjo odprtino, ki jo je obložil z lesketa-jočimi se kamenčki in je »ezidal ličen zidek krog in krog. Odtlej se je ondi v najlepšem »tudencu zrcalilo nebo in obraza Luke in Luce. Lepa božja vodica jima je curljala po njivah in tratah in obronek hribe je ozelenel in te odel z visoko travo in te skril pod težkim žitom, in stara, mrtva drevesa na vrtu so se zbudila in dobila listje, in jeseni so visele hruške med vejevjem kakor majhni, zlati zvončkL Od tiste ure dalje pa je usahnil studenec v dolini. Sleparskemu Bernabu to se posušili travniki, ki jih niso nič. več namakale studenčeve vodž. Barnaba se je preklinjevaje izselil iz dežele, in nihče ne ve, kaj aa je poslej zgodilo z njim. od 28 ljudi posadke le 16 posrečilo dospeti na kopuo. llešenci so bili bosi, ruzoglavi in le za silo oblečeni. Trepetajoči in drgetajoči od mraza, vsi utrujeni in lačni so se zbrali krog krmarja Petersa, ki je prevzel skrb za preostalo moštvo. Izkazalo se je, da ni bil ves otok nič drugega ko gola, pusta skula, kjer ie rastla le resasta trava in so bila povsod barja. Otok ie bil zaradi večnih nulivov ves preplavljen. Nobenega drugega živega bitju ni bilo tam ko pomorski ptiči, ulbatrosi, galebi in tu in tam kak rnlad morski pes. Zaradi mrzlega, venomer lijočega dežja so bili primuram poiskati si kako streho. Ce bi se ne bilo posrečilo pomorščaku Philu Harrisu tretjega dne po nesreči najti med kipečimi valovi jadro nesrečne ladje in je z veliko nevarnostjo spraviti na suho, ne bi bil utegnil že čez nekaj dni nihče več živeti. Tako pa so si postavili »hišo«, to se pravi, da so si izkopali jamo, razpeli čez njo jadrovino in jo še pokrili z zemljo in rušami. To je bilo pač vlužno in neprijetno bivališče, vendar je nudilo zavetje s|>ričo hudega vremena. Neki drug pomorščak je našel v svojem žepu tri vžigalice. Skrbno jih je posušil. Privlekli so nekaj suhljadi z vseh krajev in so z veliko težavo zakurili ogenj pred bivališčem. Ogenj je bilo treba obdržali noč in dan, ker so ostali dve vžigalici prihranili za skrajne potrebe. Ptiči niso bili sjiočetka prav nič plahi, saj brez dvoma niso bili še nikoli videli človeka. Toda polagoma so svoje sovražnike zmeraj bolj spoznavali in so se jim že znali izogibati. Vedno težje je bilo približati se jim in hrane je bilo manj in manj. Pitne vode so dobivali dovolj, saj je bilo polno deževnice v kotanjah. Častniki so vedeli, da je dala vlada napraviti na enem samotnih otokov avstralskih kolonij preskrbovališče z živežem in orožjem. Ker pa niso iineli nobenega zemljevida in tudi uobenega čolna, ga niso mogli poiskati. Dne 18. marca 1907 je umrl krmar Peters. Bil je že bolj v letih in vse te razne nadloge na otoku so mu vzele življenje. Pokopali so ga v barju med skalami. Drugi častnik, Mac Loug-hlin, je prevzel vodstvo. Medtem se je vreme izboljšalo in v dalji nekaj milj so zagledali otok, kjer ie bilo brez dvoma preskrbovališče. Zdaj so vedeli, kje naj iščejo pomoči — toda, kako bi mogli priti tja? lako je mineval čas. Julij, četrti mesec pregnanstva nesrečnikov, je bil poln mraza in snega. Trije od posadke, in sicer pomorščaki Puli, Ellis in Marino, so slednjič začeli izdelovati čoln. Hoteli so prispeti na sosednji otok z odrešilnim preskrbovališčem. Ta čoln ie bil kaj čudno vozilo, saj so imeli za gradnjo samo brstje in veje na razpolago, ker na vsem otoku ni bilo niti enega drevesa. Slednjič je bilo krhko vozilo narejeno in je za silo nudilo prostora trem oseham. Napraviti so morali več voženj, dokler se ni posrečilo najti zalogo živeža na sosednjem otoku in sicer 19. oktobra. Preselili so se tjakaj. Ujetništvo na divjem otoku je torej trajalo več ko sedem mesecev. Zdaj se je stanie ujetnikov seveda izboljšalo in treba je bilo le še zdržati dotlej, dokler ne bi tjakaj priplul parnik, ki je vsako leto enkrat pristal pri preskrbovališču iu ga iznova založil z živežem. Zjutraj dne 16. novembra, se je slednjič le pojavil parnik »llinemona« nu svoji nregledo-valni vožnji. Tedaj niso mogli brodolomci nič več brzdati svojih živcev. Jokajoči so hiteli rešiteljem naproti in jih prosili tobaka in pip, saj devet mesecev dolgo niso mogli kaditi. Člani posadke s »llinemone« so se kar kosali drug z drugim, kako bi mogli čim bolj izkazovati vse dobro nesrečnim nrodolomcem. Odpeljali so jih v okrevališče v Bluff-IIarbour na Novi Zelandiji, a trajalo je več tednov, preden so bili sposobni za vožnjo z ladjo v domovino, v CJiasgow. I234-5G1-B30-RHIID EFGH IJKLMNDPSRBTUl/NK/Z 86 dJUL&ktiv Oba, do zob oborožena prijatelja, sta po prstih neslišno stopala dalje po hodniku, da bi izsledila zločince ip pa prostor, odkoder je prihajalo brnenje strojev. »Pssst!« je siknil čez hip Mišek. »Poslušaj! Nekdo igra na klavir!« Plin! Plan! Plon! Plon! Plan! Plin! Brez dvoma — to so bili glasovi klavirja! V resnici pa je bil maček, ki je skakal po klavirju sem in tja po tipkah — in ko je zaslišal, da so se odprla vrata, je skočil v obod pianina, ki je bil odprt. »Pripravi si puško, Kužek!« Oba prijatelja sta se kar zvrnila nazaj sobo z orožjem. »Zdaj pa na naskok!« je zavpil Mišck. MaU oglasi 1 Žiuoll j Prodam tri lepe, 8 tednov stare prašičke, plemenito pasme, ln dva llplcanska žrebca z rodovnikom, rojena 1910 ln 1911. Vprašanja na naslov: Ana Lenarili, Verd, pošta Vrhnika. J Pohištvo Snažno pohištvo vseh vrst. otroško postolj-co, štedilnike, električne ln plinske kuhalnike, otroške vozičke tor druge uporabne predmete — stalno kupuje: Nova trgovina »Ogled«, Mostni trg št. 3, vhod skozi vežo. Kuhinjska kredenca rabljena, ee proda za 200 lir. Avsec, LJubljana, Ple-teršnlkova ul 12. 1 Prodamo |Kimlmo| j Službe B Žimo za modroce kupite najugodnejo pri »Zima«, Jager MIlan, mehanična predilnica žime, LJubljana, Sv. Petra c. 17 Telefon 20-15. 1 Posestva Lepo zemljišče oddaljeno 3 minute od tramvaja ln gl. ceste v zapadnem delu mesta, po zelo ugodni ceni v prodaj. Informacije tol. 20-37 p Elektromotor na Izmenični tok, 9 ali 10 KS. ca. 950 obratov, 220/380 V, kupim. Plrnat Iv., Ljubljana 1. Tržaška cesta 38. Tel. 24-09 Vajenca sprejmem. Košak Ivan slikar In rleskar, Ljubljana Gorupova ulica 4. v Služkinjo vajena kuhe, se sprejme k mali trgovski družini. NaBlov v upravi »Slov.« pod št. 3796 b Modistko spretno prodajalko, sprej metri. Ponudbo z navedbo prakso poslati na upravo »Slovenca« pod »Modna trgovina« 3814. b Sprejemam na dom vsa ročna dela, pletenje Jopic ln kvačkanje. Šivanje perila, vajena tudi perfektno likanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3710. a g Oblmre I Dražba onega vagona jamskega lesa - 10 360 kg - se vrši 26. Junija ob 16. url v skladišču postajo Ljubljana. - Skladiščno vodstvo. LJUBLJANSKI Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob ne-deliah In prainUtlh ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.30 Vseu vrst »portn v zvezi •/ Ijuhemuo prikazuje 7animiv film Nesrečna ljubezen V gl. vi- Krmlnlo Snaila, Evi Maltagliatl, Mariella Lotli in drncl kino union - tel. 22-21 Filin rommtlčne ljubezni opojnih melodij in irnmjivih IJnhavn'h pt-smi Pesem reke Irene Onnu — Al an Jones ki vo sloga - tel. 27-30 Največji argentinski film. Pretresljiva ljubezenska drama Zavržena V el. vlogah nnjslnvneJSi argentinski nmotriki: LIBKRTAl) LAMAROE AlTGUSTIN IRUVTA SEUASTlAM iHlOLA. He* la: SasLAUSKT kino matica - tfl. 22-41 ZAHVALA. Ob težki izgubi naše dobre mame, sestre, stare mame in tete, gospe MARIJE ŠKRBINA se zahvaljujemo vsem, ki so jo v težkih dneh bolezni tolažili in ji lajšali bolečine. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, Marijini družbi in vsem, ki so darovali cvetje in drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 25. junija 1042. Žalujoči ostali. Tvrdka AVG. AGNOLA naznanja žalostno vest, da je po dolgi bolezni umrl njen zvesti in dolgoletni uslužbenec Ivan Kikelj Blagopokojniku, ki je skozi dobo 45 let vestno in vzorno izvrševal svoje delo, ohranjamo trajen in časten spomin. Ljubljana, dne 23. junija 1942. Tvrdka AVG. AGNOLA Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Smole Franc strojevodja državne železnice v pokoju 2,3. t. m. ob pol 3. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 25. junija 1942, ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljani, dne 24. junija 1942. Žalujoči ostali. ZAPUSTIL NAS JF, TER OASEL V VEČNOST PRE-CASTITI GOSPOD DANKO KOMLJANEC ŽUPNIK V PREČNI NJEGOV POGREB OZIROMA MRLIŠKO OPRAVILO PO NJEM BOMO PRAVOČASNO NAZNANILI. V PREČNI PRI NOVEM MESTU, DNE 22. JUNIJA 1942. GERČAR IVAN KAPLAN INFUL. PROŠT. K. ČERIN DEKAN 232. Ko so zavili mimo Tresoglavovega doma, se je starček spomnil še na Almiro in njeno mater. Tudi nju bi vzel s seboj, da bi ju rešil pred Turki. Tresoglava ni doma, kdo bo skrbel za nju? Po/.abil je v tej veliki nesreči, ki je zadela Rožane, na notranje sovraštvo, ki ga je gojil do te brezbožne nekrščanske družine. 233. »Kdo bo le rešil Almiro ln njeno mater?« vpraša Serajnik Zaliko, prišedši do sosedove hiše. »Tresoglava ni doma, kaj bosta počeli ženski?« »Pokličite, oče, ubogo deklico!« odvrne Zalika v krščanski ljubezni. »Gotovo še nič ne ve o nevarnosti, ki ji preti.« 234. Serajnik pokliče Almiro in jo povabi, naj se pridruži njim in reši v tabor pod Rožčieo. Almira in njena mati pristopita k sosedovim in z Zaliko vred stopata v varno zatočišče. Zala žalostna in pobita, žena in nevesta, Almira pa vesela in zadovoljnega srca. Maščevanje gre v klas. Selma LagerlSf: ' 18 Zaklad gospoda Arneja Joj meni, da moram še čepeti tukaj!« je zakli-cal. »Kdaj 6e bo razpočil led v tem zatonu? Morda botn moral čakati še več dni.« Ko je ravno tako razmišljal, je videl nekega moža, ki se je peljal preko ledu. Prišel je iz nekega ozkega preliva v smeri Marstranda in se je tako mirno peljal čez led kot bi ne vedel, da so valovi že začeli zibati čolne in ladje. Ko je zavozil mimo »Galea6se«, je zaklical brodarju: »Hej prijatelj, imaš kaj hrane, ko 6i tako pri-mrznjen v tem ledu? ALi bi ne kupil nekaj slanikov ali 6iihih polenovk ali pa prekajenih legulj?« Brodarju ni prišlo na misel, da bi mu odgovoril. Dvignil je proti njemu pest in zaklel. Tedaj pa je zlezel ribji trgovec s svojega vozila. Vzel je s sani zavežljaj sena in ga vrgel pred konja. Potem je zlezel na »Galeassin« krov. Ko je 6tal pred brodarjeni, mu je resno dejal: »Danes nisem prišel, da bi predajal ribe. Vem, da' si pobožen človek. Prišel sem te prosit, da mi pokličeš neko dekle, ki eo jo včeraj pripeljali škotski vojščaki 6 seboj na ladjo.« »Jaz ne vem nič o tem, da bi pripeljali sem kako dekle«, je rekel brodar. »To noč nisem na ladji slišal nobenega ženskega glasu.« »Ja/ sem ribji trgovec Torazin«, je rekel oni, »6aj 6i gotovo že slišal o meni. Tisto noč, ko je bil gospod A me umorjen. 6em še večerjal z njim v župnišču na Solbergi. Odslej 6em imel rejenko gospoda Arneja v svoji hiši, toda 6inoči 60 jo ugrabili njegovi morilci in 60 jo gotovo privedli s seboj na to ladjo.« »Ali so morilci gospoda Arneja na krovu moje ladje?« je zaklical preplašen brodar. « »Kot vidiš, 6em jaz 6lab in neznaten človek«, je dejal Torazin. Ena mojih rok je hroma, zato se bojim spustiti v kako tvegano pustolovščino. Ze nekaj tednov vem. kdo so morilci go6fioda Arneja, toda nisem se upal maščevati nad njimi. Ker Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril pa 6em molčal, 60 zdaj utekli in posrečilo 6e jim je še deklico odpeljati. Zdaj pa sem 6i rekel, da ne 6inem s to stvarjo več oklevati. Vsaj mlado dekle moram poizkusiti rešiti.« »V60 noč in celo jutro sem prosil in nagovarjal«, je dejal Torazin. »Toda straža si ne upa semkaj, ker pravijo, da je čez 6to škotskih najemnikov na krovu in 6e stražarji ne upajo spustiti z njimi v boj. Tedaj sem pomislil, da bom šel k tebi in te proeil, da mi pošlješ dekle, ker vem, da 6i pobožen človek.« Toda brodar mu ni dal odgovora o dekletu. Mislil je le na one druge. »Kako pa veš, da 60 morilci tukaj na krovu?« je rekel. Torazin je pokazal na neko veliko hrastovo 6krinjo, ki je ležala med veslaškimi klopmi. »To skrinjo 6em tolikokrat videl v hiši g06jx>da Arneja, da sem jo zdaj takoj spoznal; je dejal. »V njej je shranjen zaklad gospoda Arneja in kjer je njegov zaklad, tam so tudi njegovi morilci. »Ta skrinja je last sira Archija in njegovih prijateljev, 6ira Philipa in 6ira Reginalda«, je povedal brodar. »Da,« je rekel Torazin in pogledal brodarja. »tako je! To je skrinja 6ira Archija in 6ira Philipa in sira Reginalda.« Brodar je nekoliko časa molčal in 6e oziral na vse 6trani. »Kaj misliš, kdaj bo počil led v tem zalivu?« je vprašal Torazina. »Letos je zelo čudno«, je odvrnil Torazin. »V tem času 6e tu led navadno že 6topi, kajti v lem prelivu eo močne morske struje. Toda kot zdaj kaže, moraš paziti, da te ne bo vrglo na 6uho, če se bo led začel premikati.« »Na nič drugega ne mislim«, je dejal brodar. Spet je za trenutek molčal. Obrnil je obraz proti morju. Jutranje sonce se je svetilo visoko na nebu in valovi so odbijali njegov blesk. Po morju so se vozile osvobojene ladje in morske ptice 60 z veselimi klici letele od juga. Ribe so 6e držale na povr&ini, skakale so iz vode in se lesketale v soncu, vesele, da 60 6e redile ledenih okovov. Galebi, ki so lovili doslej svoj plen ob robu ledu, 6o se vračali na kupno v znane lovske predele. Brodar ni mogel prenesti tega pogleda. »Ali 6em prijatelj zločincev in morilcev?« je dejal. Ali naj zatiskam oči in ne sprevidim, zakaj zapira Bog moji ladji morska vrata? Ali naj propadem zaradi krivičnih, ki 6o se zatekli na mojo ladjo?« In brodar je 6topil k svojim ljudem in jim dejal: »Zdaj pa vem, zakaj smo tukaj priklenjeni, ko druge ladje že plovejo po morju. Zato, ker imamo na krovu zločince in morilce.« Po tem je odšel brodar k škotskim najemnikom, ki 60 ležali in spali v medkrovju. »Ljubi ljudje«, jim je rekel, »bodite še za trenutek pri miru, pa čeprav bi slišali krik in vik na krovu! Moramo poslušati božji zapovedi in preganjati zločince. Ce me boste ubogali, vam obljubljam, da vam bom izročil skrinjo, v kateri je zaklad gospoda Arneja, da si ga razdelite med seboj.« Torazinu pa je brodar naročil- »Pojdi k svojim 6anem in zmeči 6voje ribe na led. Zdaj boš naložil drugačen tovor.« Nato je brodar s 6vojimi ljudmi vdrl v kajuto, kjer je spal sir Archie s svojima tovarišema. Vrgli 60 6e na nje, k> so oni še epali. da bi jih povezali. In ko o se trije Škoti skušali braniti 60 jih začeli mornarji tolči 6 sekirami in lopatami in jim kričati: »Vi 6te morilci in zločinci. Kako 6te si mogli misliti, da boste ušli kazni? Ali ne veste, da je Bog zaradi va6 zajjahnil morju vrata?« Tedaj 60 trije možje začeli glasno klicati svoje tovariše, da bi jim prišli na pomoč. »Nikar jih ne kličite«, je dejal brodar. »Saj ne bodo prišli. Dobili so zaklad gospoda Arneja, da 61 ga razdele in zdaj pravkar merijo srebrnike na klobuke. Zaradi tega denarja ste zagrešili zločin in zaradi tega denarja vam prihaja tudi kazen na glavo.« In še predno je Torazin zložil 6vo|e ribe na led, so prišli k njemu brodar in njegovi možje ter privedli v svoji sredi tri možake, ki 60 bili povezani. Strašno so bil zbiti in 6koraj v nezavesti od dobljenih ran. »Bog me ni zastonj poklical«, je dejal brodar. »V kolikor sem njegovo voljo razumel, v toliko 6em jo tudi izvršil.« Položili 6o ujetnike na Torazinove sani in Torazin se je peljal z njimi med ozkimi prelivi in za« livi, kjer je bil led še trden, proti Maretrandu. Toda še jx>jx>ldne je stal brodar na svojem mostišču vrh ladje in strmel na morje. Okoli njegove ladje je bilo še vse neizpremenjeno in ledeni zid pred njo se je kopičil više in više. Ko-6e je pričelo mračiti, je videl brodar kopico ljudi, ki je stopala preko ledu od kopnega sem in 6e bližala njegovi ladji. Dolgo je trajalo, preden je mogel prihajajoče toliko razločiti, da je mogel videti, kakšni ljudje so. Vendar 6i je takoj mislil, da morajo biti 6tari in oslabeli, ker so ee tako počasi premikali. Končno, ko 60 bili že čisto blizu, je opazil, da gresta na čelu dva duhovnika 6 plaščem in ovratnikom. Eden je bil mlad, drugi pa zelo 6tar. Za njima sta šla dva stara moža, stara žena, ki sta jo frodpirali dve služabnici. Obstali so na ledu pred ladjo in stari duhovnik je rekel brodarju: »Prišli smo, da odnesemo neko mlado deklico, ki je mrtva. Morilci so priznali, da je dala svoje da bi oni ne ušli in zdaj smo prišli, da jo odnesemo in jx>kopljemo z vsemi častmi, da bo v miru počivala med svojimi.« Tedaj so našli Elsalillo in jo prinesli na led. Položili so jo na nosila, ki sta jih nesla slara moža in stari duhovnik se je brodniku zahvalil ter spet odšel na čelu svojih ljudi proti kopnemu. Ko pa so se ti obrnili in odšli, je brodar opazil, da je šla ob nosilih mlada deklica, ki je preje ni videl in ee sklanjala nad jx>kojno Elsalillo in jo nežno ter prisrčno ogledovala. Toda komaj 6e je žalostni sprevod oddaljil, že so planili za njimi vihar in valovi in začeli 60 dvigati in razbijati led, preko katerega so še pravkar stopali In komaj so izginili z Elsalillo za nek polotok, že se je led zdrobil in velika »Galea66a« je svobodno zaplula na odprto morje. Konec. Urednik: Viktor Cenčit izdajatelj: inž. Jože Sorija