(])t25oM '/f\yp S-y Zo~Z YorK^p- HO'IWIE Pripravljalni posveti v Parizu so obtičali ICRICAN IN SPIRIT M IN UNGUAGC ONLY Sttvlzic cnicag«), Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 17, 1975 LETO LXXVH.—VOL. LXXVII Novi grobovi Zastopniki držav izvoznic in potrošnic olja ob udeležbi, nik-psihiater, zastopnikov tretjega sveta!niški urad v se ne morejo zediniti na spored za splošno konferenco. PARIŽ, Fr. — Zastopniki zahodnih držav, potrošnic olja, in Japonske se niso mogli zediniti z zastopniki držav izvoznic-olja in držav tretjega sveta o dnevnem redu splošne konference, ki bi naj se sešla kasneje letos in bi se jo udeležile tudi druge države. Sedanja konferenca v Pa-rizu je ob omejeni udeležbi in njen cilj je pripraviti vse potrebno za splošno konferenco. Zastopniki držav Skupnega trga, ZDA in Japonske so se zavzemali od vsega začetka za to, Ja naj bi konferenca razpravljala v glavnem o vprašanju o-skrbe z energijo:. Zastopniki -izvoznic olja in trije zastopniki tretjega sveta so pod vodstvom Alžirije vztrajali na stališču, da niora splošna konferenca razpravljati prav tako tudi o vseh ostalih surovinah in o potrebah razvijajočih se držav. Ko je pretekli teden konferenca v Parizu obtičala, sta Dr. Charles J. Centa Pretekli torek je umrl v St, Vincent Charity bolnišnici 59 let stari dr. Charles J. Centa, zdrav ki je imel zdrav-Central Medical Arts. Bldg, na 22 cesti, mož Lillian, rojene Armstrong, oče Mrs. Robert Helbig, Mrs. Byron Stock, Susan in Janice, sin Mrs. Frances Centa, rojene Turk, ih pokojnega Karla, trikrat stari oče, brat Mrs. Vincent Opaskar, Mrs. Louis Horvath, Ernesta in Emila. Pogreb bo v petek ob 9.30 iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje danes od 2-4 popoldne in od 7-9 zvečer. Romana T. Novak V torek popoldne je umrla v University bolnišnici 56 let stara Romana T. Novak, roj. Roess-mann, s 1089 E. 68 St., doma v Vevčah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA po drugi svetovni vojni, mati Therese Zuppero in Mattiasa, 2-krat stara mati, sestra dr. Mateja Roesmana. Ade Rastrelli in dr. Uroša Roessman-na, zaposlena kot tajnica pri Cleveland Range. Pogreb bo jutri, v petek, ob 10.30 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na VOJSKIM CAS — Družine vo-jakov, hranilcev Phnom Penha v Kambodži, iščejo zavetje v strelskih jarkih poleg njih. Pristaniški delavci vsi v eno samo unijo NEW ORLEANS, La. — Zvezno prizivno sodišče, je odredilo, da Se ga delavstva; v eni so sami beli, v drugi pa sami črni delavci, združiti v eno samo, ker da je to edini način za zagotovitev e-nakih delovnih priložnosti in pravic. Predsednik Ford za močne oborožene sile ZDA, mogočna dežela, katere koristi se raztezajo preko vsega sveta, mora imeti močne vojaške sile v vsakem času, v sedanjem pa še prav posebno. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je pozval Kongres in ameriško ljudstvo, naj se mu pridružita v obljubi, da bodo preprečili PHNOM PENH SO DANES ZJUTRAJ ZASEDLI RDEČI Nacionalna vlada v Phnom Penhu se je sinoči odločila za predajo in je to sporočila preko Mednarodnega rdečega križa vodniku upornikov princu Sihanuku. Ta je predajo odklonil, pa svetoval vladi, naj izgine, kar je po vsem sodeč storila. Glavno mesto Kambodže so danes zjutraj ob sedmih zasedli rdeči, ko je ves odpor prenehal. BANGKOK, Taj. — Nacional-spremembo I ne Kambodže ni več, vsak odpor ravnotežja oboroženih sil v sve- proti rdečim upornikom v glav- tu v škodo ZDA, ker “naš obstanek kot države zavisi od tega”. V govoru pred “Hčerami ameriške revolucije” v Dvorani u-stave je Ford obsodil one, ki skušajo obstriči proračun za narodno obrambo preko dovoljene meje. “Odločitev za namerno šibkost je najbolj nevarna, ko nastopi nevarnost slabšanja svetovnega vojaškega ravnotežja nem mestu Phnom Penhu je danes zjutraj ob sedmih prenehal in mesto je trdno v rokah rde- rdečih. Sihanuk je le na zunaj predsednik in predstavnik nove oblasti, dejansko je ta popolnoma v rokah rdečih. Že pred tedni je Sihanuk izjavil, da po zmagi ne bo ostal na čelu nove vlade in verjetno tudi ne v Kam- 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida Predsednik Alžirije Boumediene ob n nato na pokopaiišče Ver- m Predsednik Francije Giscard nih duš pod vodstvom Zakraj-Posredovala. Po nekaj dneh je škovega pogrebnega zavoda. Postalo jasno, da to posredova- Kropljenje danes popoldne od 2.. Pie težav ni premagalo. Ko so' do 5. in ZVečer od 7. do 9. r'■•’•.govori obtičali, ie zastopnik _ . a A Charles Robinson v torek Kmalu po svoiem sprejemu v Odletel domov in prepustil vod- Ho]y Family Home je umria stvo zastopstva ZDA T. Ender- ^am gg ]et stara Frances Debe-Su' vec s 18706 Neff Road, samska hči pokojnih Franka in Mary, roj. Rot, sestra Ludvika, Julie Burrige, Josephine (s katero je živela) in Mollie McCrobie. Pokojna je bila rojena v Barber-tonu in zaposlena kot nadzornica pri Ad dr essograph-Multi - graph iCorporation skozi 31 let do svoje upokojitve* pred dve-ini leti. Bila je članica KSKJ št. 162 in SŽZ št. 10. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.30, v cerkev Marije Pomočnice Ameriški obsojene! tomrli pri preskusit strupenih plinov? SYDNEY, Avstral. — Bivši Vojaški pilot John Hamshire ^rdi, da je 21. januarja 1944 s skupino letal Pete letalske sile pod poveljstvom podpolk. °essa Growthefja odvrgel bom-s strupenimi plini na mal o-tok v velikem Barier Reefu. Tam so bili v zaklonišču pod Zetoljo ameriški jetniki, verjet-110 obsojeni na dolgo ječo, ki so Se za to nalogo javili prostovolj-110 ob obljubi, da jim bo zapor j skrajšan, če bodo ostali živi. Poleg jetnikov, katerih števi-a ne ve, naj bi bili. na otok ^Pravili tudi trop ovc in koz. 'K'cd mu je nekaj dni kasneje po-Vedal ob pivu podpolk. Grow-vler> so bili vsi jetniki mrtvi, h'upeni piln, ki je prekril otok, •l6 vse pokončal. Avstralska vlada je Ttoiskavo teh trditev. sil, toda šibkost ZDA, mogočne morata" uniji prisTaniške- dežele’ katere koristi se razteza- jo preko vsega sveta, je nespametna v vsakem času,” je dejal predsednik G. R. Ford. V nadaljnem govoru je predsednik ugotovil, da je ‘detente’ med ZDA m ZSSR možna le dotlej, dokler so ZDA vojaško močne. “Slabiti narodno obrambo pomeni slabiti tudi temelje detente,” je dejal Ford. na. Neff Road ob 9.30, nato na pokopališče Woodlawn v Wads-worthu, Ohio, kjer so družinski grobovi. Joseph Severinac Tri tedne potem, ko ga je zadela kap, je v torek umrl v Woman’s bolnišnici 81 let stari Joseph Severinac s 1114 E. 64 St., rojen v Jastrebarskem na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1912 in bil zaposlen v Cleveland Twist Drill kot delavec do leta 1959, vdovec po l. 1970 umrli ženi Veroniki, roj. Kupina, oče Wilme, pri kateri je živel, brat Steva (Kanada). Pokojnik je bil član HBZ št. 99 in Kluba upokojencev za St. Clair Avenue okrožje. Pogreb bo jutri, v petek, ob 10. iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue na Highland Park poko-, pališče. George Me&ny ima rešitev za Itritje zveznih izdatkov WASHINGTON. D.C. — Glavni predsednik AFL-CIO George Meany sodi, da bi vsako zmanjšanje' brezposelnosti. za IG povečalo davčni dohodek za 16 bilijonov. Če bi torej potisnili brezposelnost na 4%-, kot je bila povprečno v letih po drugi svetovni vojni, bi primanjkljaj v zveznem proračunu izginil. Če bi bilo to res, bi moral zvezni proračun večino let imeti 'prebitek, pa je bilo takih let zelo malo. Primanjkljaj v zveznem proračunu je postal nekaj običajnega, prebitek redka izje- ma. čih. Ti vzostavljajo svojo oblast fbodži, ampak bo odšel na tuje. in upravo ter vsaj za sedaj spo- j Rdeči so začeli pritiskati na štujejo oporišče Mednarodnega (Phnom Penh v letošnjem* janu-Rdečega križa sredi mesta, kjer [arju. Postopno so stiskali obroč je na stotine ranjencev in dru-fokoli njega in ga popolnoma gih beguncev. Vlada Boreta je podrezali po tleh od sveta. Vlada do zadnjega upala, da bo mogla |se je držala na oblasti s podporo doseči kak dogovor o. predaji in'ZDA, ki so z letali oskrbovale pri tem sprejem nekaterih po-[oblegano mesto z najpotrebnej-gojev. Rdeči, ki' so bili svoje Šim in s strelivom. Ko so rdeči- zmage gotovi in ki so. videli, kako je odpor po zasedbi letališča naglo upadal, so vsake razgovore odklonili in mesto enostavno zasedli. Boj v Kambodži se je začel spomladi 1970 potem, ko so v marcu odstavili predsednika začeli ogrožati mestno letališče in uničili nekaj letal na njem, je bilo očitno, da oskrba po zraku ni več mogoča. Predsednik Kambodže Lon Nol, ki je nekdaj vodil deželo v imenu princa Sihanuka, pa bil nato na njeno vodstvo izbran od na princa Norodoma Sihanuka te- Prinčevih nasprotnikov, je kom njegovega obiska v Sovjet-‘ ZDA zapustil Phnom ski zvezi. Princ je odpotoval na’^>end T aPrda- Preteklo soboto Kitajsko, kjer je dobil v pekin-' s° Phnom Penh zapustili posled-gu polno podporo in ohranil nR zastopniki in državljani ZDA priznanje kot suverena Kam-;z naj0žjimi sodelavci-domačini, bodže. Sihanuka je odstavila Predsednik vlade 42 let stan narodna, skupščina v Phnom L6% Boret ni maraI na tu!e- iz-Penhu, ki ni odobravala njego- iavd ie’ da ko os^a^ vega povezovanja z rdečimi, katerim je na tihem prepustil pas ozemlja ob meji Južnega Vietnama za oporišča v boju proti temu. Sihanuk se je po odstavitvi povezal z domačimi rdečimi •— Rdečim Kmerom, s katerimi dotlej ni bil v najboljših odnosih. Njegovi pristaši v Kambodži so se povezali z rdečimi v skupnem poskusu vreči vlado v Phnom Penhu in vrniti Sihanuka na oblast. Vojna se je vlekla od leta 1970, torej pet Get, in se sedaj končala s popolno zmago SPOPAD MED PALESTINCI IN FALANGIST! OGROŽA OBSTOJ LIBANONA odredila Hessa naj bi izpustili BONN, ZRN. — Vlada Zvez-j16 republike Nemčije je pozva-a Velike štiri, naj puste Rudolfa . essa. nekdanjega Hitlerjevega bsrnestnika, na svobodo iz “hu-rna,1ih razlogov”. / Zahodne sile so to že davno ^arne Predložile, upira pa se 0vjetska zveza, četudi je R. *iIess ostal edini, jetnik v obsež-J^zavezniški ječi v Spandauu. Vremenski prerok Večinoma oblačno z možnostjo eviht. Naj višja temperatura okoli 56 F (14 C). Libanon je ena najmanjših, pa naj napredne jiših držav na Srednjem vzhodu. Na tem o-zemlju so se naselili krščanski maroniti in ohranili svojo vero tudi potem, ko je bila vsa njihova okolica muslimanska. Z muslimanskimi sosedi, posebno z Druži, so bili ponovno zapleteni v boje. Ko je prišlo leta 1960 ponovno do obsežnega boja med obemi in je pretila nevarnost uničenja Maronitov, se je za nje zavzela Francij a-in dosegla, da so dobili samoupravo v posebnem sandžaku Libanon. Od tedaj so ostali pod francoskim varuštvom in sandžak Libanon se je lepo in naglo razvijal. Po propadu Turčije v prvi svetovni vojni je Francija zasedla Sirijo in Libanon ter ju dobila v upravo v imenu Društva narodov. Četudi je Libanon hotel postati samostojen, ga je Francija upravljala skupno s Sirijo. Poraz Francije v drugi svetovni vojni je odprl vrata v neodvisnost Siriji in Libanonu. Ta je postal kot neodvisna država, obsegal tudi po muslimanih naseljene predele in je LEBANON MIDDLE EAST dejansko postal krščansko-islamska država, urejena po načelu enakosti in ravnotežja. Vsa vodilna mesta v državi so razdeljena med kristjane in muslimane tako, da nih-če ne prevladuje. Položaj kristjanov je postal v zadnjih desetletjih negotov, ker je muslimanski del prebivalstva hitrejše rastel od kr- ščanskega. Da ne bi uradno dognali premoč ene ali druge verske skupine, že nad, 40 let niso izvedli nobenega ljudskega štetja. Številčna premoč ene strani bi podrla vse sedaj tako skrbno zamišljeno in pazljivo ohranjano ravnotežje sil. Posebno vprašanje je nastalo s prihodom arabskih beguncev iz dela Palestine, ki je pripadel Izraelu. Ti begunci so ostali strogo ločeni od domačinov in živijo ves čas v posebnih, svojih taboriščih. Ko so Arabci začeli organizirati gverilsko vojskovanje, so nastale oborožene gverilske skupine tudi v begunskih taboriščih Libanona. Krščanskemu delu prebivalstva Libanona to ni po volji, ker bi rado ostalo izven spora med Izraelci in Arabci. Libanon se je namreč udeležil samo prve vojne z Izraelom, v vseh naslednjih pa je ostal nevtralen. Palestinski gverilci to nevtralnost stalno kršijo z vpadi preko meje v Izrael. Izrael na nje odgovarja in ponovno je nastala nevarnost odprtega boja. Ko se je preteklo nedeljo skupina palestinskih Arabcev iz, begunskih taborišč peljala skozi Beirut domov s proslave prve obletnice gverilskega napada na naselje v Izraelu, naj bi bili pripadniki krščanske politične stranke “Falanga" streljali na ta avtobus. Pri tem je bilo 22 potnikov v busu mrtvih, ostali pa ranjeni. Falangisti trdijo, da so začeli streljati prvi palestinski Arabci, kar pa ti odločno zanikajo. Napad na ta avtobus je sprožil vrsto spopadov med Falangisti in pales tinskimi gverilci v Beirutu, pa tudi v Tiru in Sidonu. V treh dneh je bilo v teh spopadih nad 1000 mrtvih in veliko ranjenih. Vladne oborožene sile v boje niso posegle, le varnostni organi so skušali obnoviti mir. Palestinski gverilci v Libanonu so stvarno država v državi in bi radi potegnili Libanon v boj proti Izraelu. Kristjane, ki se tem načrtom upirajo, označujejo za zaveznike in podpornike Izraela. To povečuje napetosti in sovraštvo, ki utegneta ogroziti sam obstoj države, če ju odgovorni ne bodo uspeli pravočasno omejiti. se boril dalje. Vodstvo odpora je prevzel skupaj z vodilnimi generali, pa z njimi vred včeraj omagal “zapuščen, od vseh”,, kot je izjavil. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Osebni dohodki so v marcu porasti i za U.1% na skupno 1.195 trilijona letnega povprečja. Vzrok povečanju je v glavnem v razširjenju in povečanju brezposelne podpore. WASHINGTON, D.C.— Gradnja novih domov je bila v preteklem mesecu za 1% manjša, pa vse kaže, da je dosegla najnižjo raven in se začela popravljati. SAIGON, J. Viet. — Položaj v Južnem Vietnamu se slabša, ko pritisk rdečih proti glavnemu mestu narašča. Vladne sile so se včeraj umaknile od Xuan Loca, kjer so se nad en teden uspešno upirale vsem napadom rdečih. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je včeraj dejal pred Ameriško družbo urednikov listov, da bi ne prišlo do sedanje tragedije v Vietnamu, če bi bile ZDA izpolnile svojo “moralno dolžnost”. Izrazil je mnenje, da obstoja možnost, da vlada v Saigomi ustali položaj, če ji bodo ZDA dale novo pomoč, o kateri sedaj razpravlja Kongres na predsednikov predlog. MOSKVA, ZSSR. — Aleksander Šelepin, o katerem so govorili, da irtegne naslediti Brežnjeva, je bil odpuščen iz Politbiroja in bo verjetno tudi z vodstva sindikatov. Trdijo, da je njegova politična vloga v ZSSR končana.’ Bil je nasprotnik detente in je zadnjič na svojem obisku v Veliki Britaniji, kamor je šel zastopat sovjetske sindikate, naletel na sovražne demonstrante ter moral zato svoj obisk skrajšati Iz Clevelanda in okolice Vsakoletna prodaja peciva— Prihodnjo soboto in nedeljo, 19. in 20. aprila, bo Materinski klub fare sv. Vida pripravil v avditoriju svojo vsakoletno prodajo okusnega domačega peciva. V soboto bo pecivo naprodaj od dveh popoldne do sedmih zvečer, v nedeljo pa že od sedmih zjutraj. Faranke so prošene, da bi darovale pecivo, kajti povpraševanje zanj je veliko in je te “sladkosti” vedno premalo. Čisti dobiček gre v korist cerkve in šole. Štirinajsta obletnica— V soboto ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Franka Stuparja ob štirinajsti obletnici njegove smrti. Ne bo seje— Društvo Ribnica št. 12 ADZ sporoča, da prihodnjo nedeljo ne bo društvene seje zaradi bolezni tajnika. Seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima svojo sejo to nedeljo ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Vse članstvo vabljeno! Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj ob običajni uri svojo društveno sejo v v običajnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Avenue. Seja.— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima svojo sejo v nedeljo ob 1. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. Kitajske rakete za srednje daljave so urejene za prevažanje WASHINGTON, D. C. — A-meriške o b v e š čevalne službe imajo dokaze, da so kitajske rakete za srednje daljave, ki ima-domet okoli 1500 milj, urejene za prevažanje. Neko raketno oporišče so opazili kakih 80 milj od najbližnje železnice in nikjer niso v bližini odkrili kakih železniških tirov. WASHINGTON, D.C. — Kongres se še ni odločil o tem, kako in koliko naj odobri za pomoč Južnemu Vietnamu. “Mešano” pomoč v obsegu 200 milijonov je predsednik odklonil kot nezadostno. — Predsednik je včeraj odredil odhod vsega rieobhodno nujnega osobja ZDA iz Južnega Vietnama. Pretehtavajo možnost umika ameriških državljanov in vietnamskih domačinov, povezanih z ZDA, pod vojaškim varstvom, če bi drugače ne bilo možno. WASHINGTON, D.C. — Razprava proti Johnu Connallyju je bila včeraj končana in bo danes izročena v odločitev poroti. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je odredil 60 dni “ohladitve” železničarjem, ki ; so napovedali za jutri splošni železniški štrajk. PRAGA, ČSR. — Partijski vod-1 nik Gustav Husak je označil Aleksandra Dubčeka zaradi j obsežnega pisma s kritiko sedanjega partijskega vodstva, ki ga je poslal parlamentu, za “izdajalca” in mu svetoval, da zapusti deželo. Dubček je zaposlen v Bratislavi kot avtomehanik pri državni gozdarski upravi 6117 St Clair Ava. — 431-6626 — Cleveland, Ohio 441 S3 National and International Circulation Kubistied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; a Združeč* države: 523.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« ° Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto o tem lahko osebno prepričal. Zato naslonitev koroških Slovencev na matični narod ne moremo obsojati. Koroška enotna lista pri zadnjih deželnih volitvah je bila pogumen poskus. Dr. P. Apovnik je bil najbolj sprejemljiv človek za oba tabora in tudi za večinski narod. Je zaveden narodnjak in prvovrsten človek. Klavrno so se izkazali tisti, ki so agitirali za komunistično listo. Zaradi nje je Klub slovenskih študentov na Dunaju odklonil priporočilo za KEL. Celo v “Slovenskem vestniku”, tedniku Zveze slovenskih organizacij, je bila KEL napadena ... SUBSCRIPTION RATES; United States 523.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 61 Thursday, April 17, 1975 Še k razmeram na Koroškem Deželne volitve na Koroškem pretekli mesec so močno razgibale duhove med koroškimi Slovenci, pa vzbudile tudi v Sloveniji, v zamejstvu in v izseljeništvu novo zanimanje za naše rojake na Koroškem, za njihov narodni, gospodarski in socialni ter predvsem tudi politični položaj. Rojaki, ki se zanimajo za koroške Slovence in njihov narodnostni boj, so se oglasili iz Evrope in obeh Amerik, pa tudi iz same Koroške, in nas posebej opozorili na nekatera dejstva. Večina od njih je pisala v zvezi z zadnjimi deželnimi volitvami in njihovimi posledicami v zvezi s politično opredeljenostjo naših koroških rojakov. Zdi se nam potrebno za stvarnejšo in nepristranejšo presojo položaja na Koroškem navesti dele nekaterih teh pisem. Najprej te naše razburljive volitve! Mi vsi — pod mi mislim slovensko in krščansko čuteče Slovence — smo bili za samostojen nastop. Nemške stranke so Slovence požirale. Največ Slovencev je bilo pri socialistih, ki so preje veljali za zmerne, pa so' tem bolj omrežili naše ljudi, zlasti izobražence, kakor pajek in iz te mreže se skoraj niso rešili več. Tam so se čutili varne, pri miru, niso bili izpostavljeni Slovenci. Prav tem so dali socialisti razne naloge in jih tako ohromili. . Za slovensko “Koroško enotno listo" — KEL smo bili navdušeni: vsaj-enkrat naj se pokaže, kdo še slovensko čuti in za narod žrtvuje! Mene nosilec liste dr. Pavle Apovnik ni motil četudi je podpredsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), v kateri je povezana slovenska levica na Koroškem, in pri socialistih, ker poznam njega in ozadje, je gotovo naš najtreznejši in najstvarnejši politik, toda le politik, ne ideolog. Vsaka njegova beseda je kot pribita. Najmanj je pa kak komunist. Da bo z njim desnica, ki res slovensko čuti, je bilo gotovo, toda pridobiti so hoteli levico, ki je sicer v socializmu. Dr. P. Apovnika spoštujejo in cenijo Slovenci in Nemci. Če bi bi! dr. P. Apovnik Nemec, bi bi! že davno koroški deželni glavar! Za volitve se je začelo pri Slovencih tako organizirano in navdušeno delo, kot še nikoli doslej. Čutili smo kot pomlad, prebujenje, termometer narodne zavesti se je močno dvigal. Zlasti mladina, tudi dijaki, je požrtvovalno delala. V tem zasilnem zagonu so večinoma preveč upali, jaz nisem pričakoval, da bomo dobili poslanca. Dobili smo 8310 glasov, za poslanca jih je manjkalo še 1,500. Nemci so pisali o porazu, prav tako nekateri zunanji slovenski listi. Ali je res tak poraz? Slovenska lista je dobila prej — tedaj je glasovala za njo le slovenska krščanska skupnost — največ 4,600 glasov. Kdor pozna tukaj razmere, kako strahoten pritišk So vršile nemške stranke, kakšna grda, hudobna propaganda je obdelovala volivce in potem še gospodarski položaj, ko so Slovenci odvisni od nemških delodajalcev, ta ve, da je bil marsikje tisti, ki je volil Koroško enotno listo, pravi junak! Človek, ki žrtvuje, se izpostavlja zaničevanju, nemškemu bojkotu, ki je garjeva ovca “windischer Schwein”, “Čuš”, komunist, ki naj gre k Titu itd. " * * Najbolj še je Koroška enotna lista uračunala pri nemških volivcih. Delala je propagando tudi v nemščini, da bi jih pritegnila, vsaj one, ki so kazali nekaj razumevanja za slovenske narodne pravice, ki “niso zadovoljni s svojimi strankami”. Računali so na “solidarnostni komitet”, toda iz vsega ni bilo noč. Nemec je Nemec in'ne bo nikoli dal glasu za Slovenca! Izjema v tem pogledu je koroški umetnik dr. W. Berg. * Ali je res Koroška enotna lista bila ustvarjena po zgledu “ljudskih front”, kot so nekateri trdili? Dr. P. Apovnik in vsi ostali kandidati Koroške enotne liste so vodili voliv-no borbo stvarno in pozitivno, nikogar niso napadali. Slovenski komunisti, člani Avstrijske KP, so med tem ostro propagirali proti KEL,. tako ostro, da se je oglasil celo “Naš tednik” in jih zaradi tega prijel. Zdi se mi nekaj najbolj pozitivnega pri volitvah, da je prišlo do razčiščenja in preloma med našo listo in komunisti. Bilo je očitno, da je bila Ljubljana proti naši listi, saj je dr. Zwitter,, predsednik ZSO, avtoritativni ljubljanski zastopnik, priporočal bolj komuniste in na skrivaj delal proti KEL. Zato je izgubil vso svojo veljavo, slovenska levica na Koroškem je povsem v kotu, drži g,a le Ljubljana in njen denar... * Za koroško slovensko narodno manjšino je opora na Slovenijo nujno potrebna.-Res je, da jugoslovanske oblasti gledajo skozi rdeče steklo, vendar ne moremo spregledati, da so tudi med njimi odlični in odkritosrčni narodnjaki, ki se res zavzamejo za slovenski narod. Govoril sem z raznimi kulturnimi in političnimi,delavci iz Slovehije in sem se BESEDA IZ NARODA M ifisfltfstlfisv? IL |B J, F. aelesnik oisfiafa MeSnico mašmšiva Rev. J. F. Celesnik nje. Dobile boste pojasnila glede našega skupnega romanja v Lemont 9. avgusta, ker 'želim, EUCLID, O. — Č. g. Joseph E. Celesnik, župnik fare sv. Kristine v Euclidu od septembra 1962, obhaja 40-letnico mašni-škega posvečenja z zahvalno mašo v nedeljo, 20. aprila, ob 12.30 popoldne. Skupno bodo so-maševali čč. duhovniki Victor J,. Cimperman, Joseph J. Ozimek, Victor N. Tomc, Francis R. Sterk, Raymond T. Hobart. in napredovala v dobrih delih, v Prevzvišeni škof Hickey je farane sv. Vida zelo razveselil z imenovanjem č. g. dr. Edwarda Pevca za novega župnika. To je izvrsten1 gospod iz naše fare, u-čen in skromen, ki ibo vodil, svaril in učil njemu v oskrbo izročene vernike. V imenu vseh faranov, posebno članic Oltarnega društva, Vam, častiti g. župnik, j mogli jonist. Molitev, konference, sv. maša — vse se je lepo vrstilo in sestre so pridno sodelovale in si nabirale moči za nadaljno garanje v dobro mladine. Sestre so izšle nasmejane iz duhovnih vaj, vse srečne, da so. zopet bližje Bogu, za eno leto bližje svojemu končnemu cilju . . . Vem, da je vsaka čutila v svojem srcu: “Hvala Bogu za dobro opravljene duhovne vaje. Morda so bile zadnje.” Kdo ve? Tudi mladi ljudje umirajo. Ko je Slomšek delal z duhovniki duhovne vaje, je ob sklepu dodal molitvam še očenaš “za tistega izmed nas, ki bo prvi u-mrl”. Tisti “prvi” je bil on sam. Ker je bil bolan, je že najbrž slutil, da bo kmalu odšel po pla* čilo. Danes smo zakopani v sneg. Včeraj in ponoči smo imeli pravi snežni me tež.. Vsa pota in ceste so v zametih. Avtobusi niso k nam — zato ni šole. prav iskreno čestitamo in kliče-- WEL- mo: “DOBRODOŠLI COME HOME!” Ker sem že pri pisanju, naj še omenim, da bo Zvffza oltarnih j kak je dan ■ društev (Sv. Vid, Marija Vnebo- sv- obhajila. Zgodilo se je, da danes prvič nismo imele sv. maše. Pater frančiškan ni mogel z avtom na naš hribček. Tako zdaj čutimo, brez sv. maše in Morda je tudi td vzeta, Sv. Kristina in Sv. Lov- dobro za nas, da bomo še bolj renc) imela svojo letno sejo pri cenile te duhovne dobrote. Bog Sv. Kristini 27. aprila ob 2. uri nas redovnice res kar razvaja, popoldne. Ker imamo veliko zato bo pa tudi zahteval pri sod-važnega razmotrivati, Vas, dra-1 bi več od nas kot od drugih verge članice in prijateljice, prav j mkov, recimo mater... vljudno vabim na to zborova-j Kocbeku so pokol domobrancev tajili? PATERSON, N.J. -bi “Zaliv” v Trstu je izšla knjižica z naslovom “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa”, ki sta jo izdala Boris Pahor in Alojz Rebula. Kocbeka so vprašali: “Kdaj si zvedel za pokol domobrancev?” V knjigi stoji, da je takole odgovoril: “Razmeroma pozno, poleti leta 1946, ko sem se z družino vrnil iz Beograda. Novici nisem mogel verjeti. Začel sem preverjati njene prvine, toda vsa pota Ker me ljudje vprašujejo, kam naj pišejo po knjigo “Pesem šolske sestre”, je moj odgovor ta: da bi se že sedaj odločile in ne! Mohorjeva jih nima več. Sestra čakale na zadnji dan. Ker tako lepo delujete in napredujete pri vseh farah, vam prav iskreno čestitam. Le tako naprej, da bo Zveza oltarnih društev obstala Louis A. Pizmoht, Francis M. Paik in Gerard T. Findlan. Č. g. Louis A. Pizmoht bo pri-digoval. Po maši se vrši banket v počasi č. g. Josephu F. Čelesniku, katerega prirede farani ob dveh popoldne v farni dvorani. Posvečen je bil 23. aprila 1935, prvo, imenovanje je bilo k Sv. Kristini za kaplana, kjer je o-stal eno leto. Potem je bil imenovan k Mariji Vnebovzeti in ostal tam od 1. 1S36 do 1947, ko je šel k Annuciation Church v Cleveland. Leta 1952 je bil imenovan za župnika k božjo čast in dobrobit društev. Na svidenje! Mary Marinko, preds. ------o------ Augustina se je nalašč zato peljala iz Rima v Celovec, da bi jih naročila za sestre. Pa jih ni mogla dobiti. Mi je žal. Če jih ima Slovenska pisarna v Clevelandu, nisem mogla izvedeti. * V naši škofiji je 17 domov za onemogle. 1. maja 1975 bodo rezidenti teh zavodov imeli svojo “zlato olimpijado” v Maryville Academy, Des Plaines. Že Slovan bo peš CLEVELAND, O. — Pevskiivse leto se vadijo v metanju pu- zbor Slovan bo imel svoj pomladanski koncert v nedeljo, 20. a-prila, ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. Izbran spored se bo začel točno, ob štirih in bo trajal nekako eno uro in- pol. Prepričani smo, da bo zbor kot v preteklosti tudi to-Sacred' krat navdušil občinstvo in zado-Heart Church v Barbertonu, O.,' voljR vse, ki ga bodo prišli po-kjer je ostal 10 let. Imel je pred- slušat. nost in bil imenovan za župnika k fari sv. Kristine. Ped njegovim vodstvom je bilo zgrajeno sedanje župnišče leta 1963, nadalje je skrbel za postavitev nove cerkve, katera je bila slovesno posvečena v septembru leta 1969. Prizuanji, Čestitke In vabilo iffamega irištva pri Sv. fidii- CLEVELAND, O. — Zelo je užalcstila faro sv. Vida, še prav posebno članice Oltarnega dru- Zbor Slovan je dolgo vrsto let ščic, igrajo biljard, kegljajo, igrajo “checkers”, mečejo podkve. Zmagovalci dobijo modre j trakove in ti bedo potem tekmovali v Des Plaines. Dom, katerega tekmovalec zmaga, bo dobil trofejo. Naši ravno danes tekmujejo za “blue ribbons”. Navdušenje je veliko. Prej je večina njih sedela v TV sobi in gledala TV. Zadnje mesece je pa soba malo zasedena. To je dobro za njih moralo in posebno , v . , , , , še za zdravje. Tudi starčki mo- vodd izkušeni glasbenik Frank rajo imeti kakšnega konjička. Vauter. Ko je odšel v pokoj, je odbor Slovana dobil novega pevovodjo, sposobnega Janeza Riglerja, ki je društvu pridobil že nekaj novih članov. Pod novim ^e}0 vodstvom bo Slovan še lahko dolgo prepeval in razveseljeval slovensko skupnost« Del programa bo posvečen našim materam. Ta del bodo po- Sedeti v naslonjaču, gledati TV ali premišljevati morda žalosten tek svojega življenja-in, se bati smrti, ni dobro ne za dušo ne za Kateri pa ne morejo tekmovati v športu, bodo razstavili svoje izdelke umetnosti v Museum of Science and Industry cd 8.-21. maja: slikanje, glina- nega duhovnega vodja ni več dale hčerke članov zbora Slo- g^o posodo, posteljna pregrinja- van' j la, lesoreze, “weaving” vezeni- Vstopnina za koncert in ples ne, šivanje itd. V odboru za o-je dva dolaija. Vstopnice se do- limpijado je tudi naša s. Cecilija be pri vseh pevcih Slovana, na Adamič. Imela je nalogo, da je štva, novica, da našega ljublje- dan koncerta pa jih boste lahko ' preskrbela ‘blue ribbons’ dobili pri blagajni. za vse med živimi. Rev. Rudolf Praz- Po koncertu bo domača zaba-nik je bil poklican na večno faro, kjer bo skupaj z našimi umrlimi duhovniki pel večno - Alelujo svojemu Stvarniku. Bil je skromen, moder svetovalec in vodnik, ki je z vso vnemo sledil napredku našega društva, za kar mu bomo vedno hvaležne. Ni bila lahka njegova pot življenja, bolezen je oviralamačrte, ki jih je imel za farno delovanje. Storil je več, kakor mu je zdravje dopuščalo, in je imel vedno lepe besede in navodilo za napredek in dobrobit društva. Naj mu ljubi Bog stotero poplača ves njegov trud in do^ bre nasvete. Naj mu bo rahla ameriška gruda! Članice Oltarnega društva se ga bomo v molitvah spominjale. Hvala Bogu, da za dežjem zopet zlato sonce posije in s.svoji- zavode. Seveda želimo, da bi, naš Dom va s plesom, za katerega bo ^—Alvernia Manor dobil trofejo, igral Markič-Zagar orkester, j da bo voditeljica naših reziden-/so slovensko javnost vljudno ^ tov sestra Georgine imela še vabim, da se Slovanovega kon-^ večjo korajžo se posvetiti še certa gotovo udeleži. Z udeležbo i drugo leto temu delu, ki zahte-damo pevcem priznanje, ki ga1 Va veliko potrpežljivosti. Če bo zaslužijo, in vzpodbudo, da bi trofejo odnesel kak drugi za-svoje kulturno delo in poslan-1 Vod, ne bomo nevoščljivi. Zani-stvo nadaljevali še dolga, ,dolga- manje je zbujeno in to je veliko leta. ^ | vredno. Vsi prisrčno vabljeni! f & Mike Vrenko < Sv. Pavel pravi: “Oblecite Je-S zusa Kristusa.” In na drugem ! mestu piše, da moramo postati j meso cd Kristusovega mesa in j kost njegove kosti. Sv. Pavel irofriinise i lemoniskgga hribčka Od Cvetne nedelje do Velike- \ misli s temi besedami, da mora-ga petka, zvečer so imele sestre; mo ne samo posnemati Kristusa, v našem samostanu duhovne va-'ampak postati eno z njim. So je. Udeležile smo se jih tudi me' ljudje, ki hočejo živeti svoje iz Alvernia Manor. Seveda ne-j'lastno življenje, takorekdč loče-kaj od pas.ni moglo hoditi po le- ni od njega, in skušajo samo tp-deni poti na hrib, zgto smo mo- patam posnemati katero njego-mi žarki prežene temne oblake, lile v naši kapeli in premisi j e-1 vih čednosti. Tak način živi j e-i posebno one, ki so viseli nad! vale-s. pomočjo knjige. Voditelj nja je samoprevara. Napačna 1 našo faro. • I duhovnih vaj je bil goreč pasi- ideja je to: želijo živeti božje V založ- do resnice so bila hermetično za-te-le dni prta, niti velika večina komuni' stov ni vedela zanjo, kaj šele O' stali državljani. Nekdo mi je v nabiralnik vrgel kopijo pričevanja enega izmed rešencev z Roga. In ko sem si bil kolikor toliko na jasnem o dogodku, seri prosil predstavnike CKKPS za sestanek. Nihče ni slutil, kaj riO teži. Vedel sem le, da morari pri priči odstopiti in se odrešit' vseh funkcij, če je podatek točen. Do srečanja s predsetavnik' CK je prišlo 4. oktobra 1946 'O se je nadaljevalo še nasledi dan, kajti najprej smo govorili ° neznosnem kmečkem položaj" in ogrožanju Cerkve ter klera’ šele drugega dne o domobr311' cih. Povedal sem jim, da žel'111 od njih jasnega in odkritega odgovora na vprašanje o usodi domobrancev, ki so jih Angl£^ vrnili kot vojne ujetnike, kajt' od njega je odvisno moje n3 daljnje sodelovanje. Ozračje je bilo mračno, V Ljubljani sta še vedno učinkovala Kidričev hod v Beograd in nastop noveg3 predsednika Marinka, proces zoper nadškofa Stepinca je žvenel, prav tako moj nastop 113 zasedanju SNOS 9. septembri' Nerazpoloženi e zoper mene ie rastlo po vrnitvi iz Sovjetsk8 zveze, zamerili so mi nekateri predavanja o tem potovanjll-Pričakoval sem torej odkrit $ krut odgovor. Toda glej, vsi govorniki so ric vztrajno in zgovorno prepih13 vali, da sem napačno inforri' ran, češ da so domobranci v pre vzgajališčih, da jih bodo le P°' časi spuščali na domove, vodite' Ije pa kaznovali, kakor kdo za služi. Ko pa so se izgovorili ^ zapazili moje olajšanje, so ge hoteli rafinirano poigrati z rie noj. Začeli so se mi suvere"0 čuditi, češ ti bi se najbrž veselil tega, če bi jih pobili- 11 si po vsej priliki to celo želiš-resnično sem se čutil osram0^6 nega spričo njihovega soglaSl1^ življenje, a vendar ostanejo proč od vira tega življenja, kot bi mogel kak človek sam od sebe živeti tako življenje! To je skušnjavčevo delo — po dveh ali treh letih pridejo take prevarane duše do žalostnega zaključka: “Skušal sem posnemati- Kristusove čednosti in uvidim, da je to nemogoče. Mi, navadni ljudje ne moremo tako po božje živeti.” Obupajo in ne poskušajo več posnemati Kristusa. In to je, kar satan hoče. Zdaj jih ima ujete v mreži mlačnosti, iz katere se je težko rešiti. Sv. Pavel je napisal celo poglavje o našem tesnem združenju z Jezusom. Pravi, da smo vsi udje Kristusovega telesa. V;ši smo eno, eden z drugim in tvorimo Kristusovo telo. Živimo v njem, kot živi roka od krvi, ki se pretaka po nji. Ce odrežeš roko, umrje, segnije. Ako ločiš dušo od Kristusa, bo umrla — to je, živela bo samo naravno človeško življenje. Izgubila je milost, božje življenje —, kot odrezana roka izgubi človeško življenje. Nadaljujmo s primerom. Vsak človek postane del Kristusovega mističnega telesa. Ta oseba “o-bleče” K r i sri usa. Nadnaravno življenje je posvečujoča milost, ki prihaja iz Jezusovega Srca, kot imamo naravno življenje iz krvi, ki kroži po telesu iz srca. Zveličar pričakuje od nas, da živimo na ta način z njim, kot živi on z Očetom, združeni z njim v sv. obhajilu. Sv. Peter pravi, da smo tako deležni božje narave, ako živimo v Kristusu. Ko je duša tesno združena s Kristusom, izginjajo vsi človeški načrti, želje, misli in ljubezen. Nadomesti jih vse, kar je božjega, nadnaravnega. Odpovedati se moramo torej našim načrtom, željam, mislim in ljubezni in sprejeti nase vse, kar Zveličar zahteva. Samo en načrt imejmo — vse delati v božjo čast in slavo. Samo eno želimo — reševati duše (tudi svojo najprvo). Saj je ravno zato Kristus postal človek. Misliti moramo, kot on misli, to je, ceniti le tisto, kar on ceni in imeti vse drugo za “vzorce brez vrednosti”. Samo tisto je vredno posnemanja, kar nam pomaga k reševanju duš. In nazadnje: Samo ena ljubezen naj ogreva naša srca — to je ljubezen, ki gori v srcu presv. Trojice — ljubezen do treh božjih oseb. Potem lahko rečemo, da smo pravi udje Kristusovega mističnega telesa. In naš sklep? Ne pustimo, da nas zaziblje naš večni sovražnik s pesmijo mlačnosti v nevarno spanje. Ne smemo obstati in počivati na poti proti cilju Izgubili bomo smer, če mislimo, da se lahko oddahnemo. Hitimo proti cilju, ki nam ga je Bog določil, Molimo, hrepenimo pc združenju s.Kristusom, da se izgubimo v njem. Da bomo mogli reči nekoč, če ne prej, vsaj v smrti: “Živim, toda. ne jaz, Kristus živi v meni. Vse drugo je mrtvo v meni, samo Kristus kraljuje v meni. On vse dela v meni: Moli, misli, ljubi, želi, hrepeni ... On je moj Učitelj, Kralj in Bog mojega srca.” Molimo drug za drugega, da bomo mogli živeti polno življenje v Kristusu, našem Gospodu. Če je bil vse dni našega, popotovanja po zemlji Kristus naše življenje, bo potem na poslednji dan tudi! Kocbeka med ga in lahkega odgovarjanja, pri sebi pa sem hvalil Boga> me je rešil bremena. Toda glasovi o pokolu dori° brancev so se začeli še vztri-1 neje širiti. Zdaj sem imel v '° kah že več izpovedi tistih, ^ 5 se rešili iz pekla. Zdaj sem nil naravnost odstopiti, toda ri0 jo demisijo je preprečila neri11 na izjava kominforma, ki je ? stavila na kocko obstoj JugoS 3 vije. Moj odstop v takšneri zračju ne bi bil pošten, sklelU sem počakati na čistejši čas. ^ kam podobno so morali goV0,rIjj o meni tudi oblastniki. Ted® mertj tudi oblastniki. so, da mi resnice ne bodo ri . kleri de o dolgo prikrivati. Zato so s. li, da ne počakajo na moj ° misijo, ampak se me prej svobodijo.” Tistim, ki ne vedo, naj pover^ da je bil Kocbek tisti, ki je zvane “krščanske socialiste db° V ves e*15 ■„ R peljal v komunistično “OsV( dilno’ fronto” in bil ves čas pri' njenem vodstvu, s čemer marsikaterega katoličana motil in pridobil za komuni2® . Leta 1945 je bil Kocbek m'11'’ ster v Titovi vladi v Beogri' lrif rri' j* ce so komuri^j takrat na Slovenskem V° n 11,000 vrnjenih domobrance^ Nasprotno si upam trditi-je ne samo dobro vedel ° is-t®1 Jaz tega, kar zgoraj piše-verjeti he morem. ' Kakšen nister je to bil in’koliko s® zžnimal za svojo Slovenij0’ niti ni zvedel, da d® teri pokolu, marveč kot min1^ j zvezne vlade nanj celo Ne morem si namreč mislit'' isti t3 bi bili slovenski komuni krat tako na široko klali po veni ji brez naše vstajenje. Srce Jezusovo, naše in vstajenje, usmili se nas! s. M. Lavoslava življenje. i $\V pristanka zveM vlade. V njej pa je takrat se tudi Edi Kocbek. Vtis imam,'da hoče ta knj'L biti trojanski konj, ki n3^c.\o' zamejskimi j venci in emigranti rehabild1^-in jih storil manj odporne P1 komunizmu. ^ Rev. dr. Fr. Blatnik, S SLOVENCI MED DOMOM IN SVETOM (Pismo iz Slovenije) Deželne volitve na Koroškem,, da nedavno se je v avstrijski ra- na katerih je nastopila slovenska Koroška enotna lista (KEL) samostojno, niso prinesle izvolitve samostojnega slovenskega poslanca v koroškem deželnem svetu, razčistile pa so za veliko število slovenskih ljudi, posebno mladine, kaj pomeni vključevanje v tuje stranke. Zlasti se je razkrila komunistična partija, ki je hotela stopiti na mesto ljudske in socialistične stranke, katerima so koroški Slovenci doslej dajali svoje glasove, in si pridobiti osnovni mandat v koroškem deželnem zboru s polnočjo slovenskih glasov. Ker je nastopala KEL, ki je združila slovenske glasove, partiji to ni uspelo. In ker je bilo to že med volivnim bojem očitno, je partija imela za glavnega svražnika ne mogoče meščanske avstrijske stranke, ampak ravno slovensko KEL, na katero je zlila svoj gnjev v taki meri, da je številnim mladim slovenskim Korošcem, ki so bili doslej razočarani nad avstrijsko ljudsko, Socialistično stranko, avstrijsko Cerkvijo in so se nagibali k partiji, odprla oči. Prav dvomljivo vlogo je igrala seveda Ljubljana oz. Beograd, ki je najprej prizadevno pisala ° KEL, nato pa istočasno o KPA zodela vsa nacistična struktura, v italijanski pa srdita protijugoslovanska usmerjenost, ko je šlo za priznanje cone B Jugoslovanom s strani italijanske vlade. In slišijo .se ocene, da bo italijanska partija, ako bo na vladi v Italiji, kar ni izključeno, v soglasju z Moskvo, še najprej posegala v Istro in Dalmacijo, ki se jima Italijani v resnici nikoli niso odpovedali. Ako pomislimo še na Bolgare, ki odkrito kažejo svoje namene do Mace-donije, na Madžare, ki bi vedno znova želeli pridobiti si Vojvodino nazaj, vidimo, kako pomembno je, da se rešijo na zahodni strani odprta življenjska vprašanja Slovencev, ki morejo biti v primeru njih enakopravnosti in n a r o d n o-kulturnega vzpona v zamejstvu za Jugoslavijo samo naravni obrambni ščit. Nekaj nam je slovenskim ljudem namreč danes lahko popolnoma jasno, in sicer to, da nas, ako pride na Balkanu do zmešnjave, ne bosta reševala ne Moskva ne Washington, katerih interesi se prav na slovenskem o-zemlju srečavajo. Usoda Vietnamcev in Kurdov, ki jih je v primeri z nami nekaj milijonov, jasno kažejo, kako so lahko ve- in končno je levičarski koroško- lesile nemočne ali pa brezobzir-slovenski voditelj Zwitter, ki je ne, ko gre za svetovno strategi-v tesni zvezi z Ljubljano, naj a- jo in oblast. Pa tudi Beograd, "vil svoj izstop iz avstrijske soci- ako je za kaj zavzet, potem do Mistične stranke ter priporočil v svojem glasilu slovenskim Korošcem, naj volijo komunistično Partijo ali pa KEL. S tem se potrjuje domneva, ^a Jugoslovani rabijo koroški spor zato, da bi Slovenci imeli pred očmi traumo o nemški ne- obstoja j ugošlovanske države in nikakor ne do izrecnega obstoja Slovencev kot naroda. Narobe, vsa beograjska politika po zadnji vojni kaže na to, da bi bilo Beogradu prej do -tega, da slovenska narodna struktura razpade, ohranila naj bi se, kolikor "varnosti, oziromo o nemškem | časa bi se, samo nekaka kultur- zrnaju, in da jim ne ostane dru-§ega, kot zateči se za sleherno ceno pod Beograd. Po preteku dvajsetih let od podpisa avstrijske državne pogodbe bi lahko že zdavnaj postavili zadevo pred ZN ali pred mednarodno sodišče v Haagu. Doslej ni bil narejen hiti en podoben poskus. Še več, hamera, da koroški Slovenci nagovorijo pred zadnjimi volitva-hh tudi del nemških Korošcev, kar zaenkrat sicer ni uspelo, je cdprla sploh možnosti, da pride Postopoma do slov ensko-nem-fkega razumevanja na Koro-skem, kar pa hočejo Jugoslova-hi preprečiti. Prvič bi bil s tem Postavljen temelj za preživetje koroških Slovencev in za njih harcdno in kulturno rast, kar bi na skupnost. Poleg povojnega uničenja slovenskega gospodarskega temelja je Beograd namreč tudi spretno izoliral Slovenijo od sveta. V Ljubljani je dopuščen samo avstrijski konzulat, v Kopru italijanski. Kako leto sem obstaja še častni nizozemski. To je pa tudi vse. S tem ni nikakih prvenstveno vsaj kulturnih vezi med slovenskim narodom in drugimi državami. Delno. odpomoreta le-temu pred nekaj leti urejena ameriška čitalnica ter francoski kulturni inštitut v Ljubljani. S tem pa je zadeva opravljena. In v svetu: Ako je Amerika do obstoja slovenskega naroda samo ravnodušna, je Sovjetija Slovencem v resnici nasprotna. Pomenilo, da bo del Slovencev Slovanska romantika ji je že Vedno ostal zunaj jugoslovan-1 pred prvo svetovno vojno služi- ^kega okvira in da' s tem tudi Slovenci znotraj Jugoslavije Pred svetem ne bodo Jugoslova-hb za čemer stremi bolj ali manj Prikrito vsa pred- in povojna Poiitika Beograda. Drugič pa, da j:a jugoslovanske Slovence ne 0 več strahu pred Nemci in posebne psihoze, ki bi Slovence strašila pred mislijo na lastno državo. Seveda kolike so vsi taki naklepi, v ^ or se jih ali bi se jih Beo-Srad poslužil, za jugoslovnsko Politiko do Slovencev zelo po-hesrečni, kajti edino resnična zavzetost za slovenska življenj-^ a vPrašanja bi mogla zagoto-v1 | tisto, česar si od Slovencev Ze P to je lojalnosti do jugoslo-anske države. Kljub vsemi je treba vzeti na ran j e, da se je danes vzposta-^ a med Ljubljano na eni ter ^led Celovcem na drugi strani Sa.i določena mera tolerance, zadeva Slovenijo in sloven-j, °, zamejstv°. In to ne ugaja ne v ahjanom ne Avstrijcem, ki so cjSe doslej računali s tem, da bo-v soglasju z Ljubljano\oziro-a z Beogradom dokončno asi-hhrali zamejske Slovence. Te Je sta si zastavili 1 ° r m a 1 n o zlasti obe “internacionalni” in “vs*rkiska socialistična halijanska komunistična. To-'cev svojo domovino v svetu. Ob la edino za to, da je z njo lovila naivne kaline, razne vzhičene poete. Danes v celi ogromni Sovje-tiji ni niti ene same stolice za slovenski jezik in književnost. Res, da ima Radio Moskva vsak večer polurno oddajo v slovenskem jeziku, toda s tem smo pri kraju. Slovenska književnost v ruskem prevodu, recimo, bi mogla v Sovjetiji najti res ogromno število brajcev, toda v ruščino ni iz slovenščine prevedenega skoraj ničesar. . Prevodi se namreč vršijo edino v sporazumu med Beogradom in Moskvo. In kolikor se je zvedelo, so zašla med te prevode edino dela pisatelja Cirila Kosmača. To je torej kulturna vloga, ki jo o-pravlja za Slovence Beograd in obenem ‘slovanska’ bratska ljubezen iz Moskve. Ni tudi nika-kega dvoma o tem, da Moskva bodisi avstrijskim komunistom ali socialistom kot italijanskim komunistom ne bi dala popolnoma prostih rok pri zadušitvi Slovencev, ako bi kdaj Avstrijo zasedla, oziroma ako bi Italija prišla pod komunistično vlado. To se je pokazalo v Trstu po letu 1948, ko je KPI š silo poitalijančila najmanj 30,000 Slovencev. Danes ima velik del Sloven- izolaciji, v kateri se sedaj nahaja pod Beogradom in v bolj ali manjši povezavi s “slovanskim” komunizmom, je treba misliti tudi na to, da slovenski ljudje v svetu opravijo, svojo vlogo pri reševanju slovenstva iz izolacije. Kako je to lahko za prihodnost pomembno, nam postane jasno, ako se spomnimo na razmere pred prvo svetovno vojno, posebno na primeru Čehov in Slovakov. Tvorec prve češkoslovaške republike Masaryk je bil namreč univerzitetni profesor zgodovine v ZDA, kjer je sezna- slovenske književnosti'in poezije v prevodu v časnikih, ki imajo literarne priloge. Mislim tu kaj zlasti na področje španskega jezika in angleščine, ki imata v svetu naj večji obseg. Poleg tega živi tudi naj večje število našega razumništva v svetu ravno na španskem in angleškem jezikovnem območju. Poleg tega ni zanemarjati tudi i z s e 1 j e n s k e ga tiska drugih vzhodnoevropskih narodov, katerih izseljenstvo je zelo številno, posebno ukrajinsko, poljsko, slovaško, imajo pa tudi izredno nil celo vrsto vplivnih ameriških močan izseljenski tisk, od peri-izobražencev z zgodo vinskimi! odičnegg do revialnega in kaže-narodnostmi v ojeviru avstro-1 jo mimo tega tudi razumevanje za slovenske razmere. Doslej je s slovenske strani prevladovalo bolj “odpiranje” slovenske kulture nasproti slovanskim, v čemer so naši slavisti čutili neko posebno poslanstvo. Toda čas bi že bil, da bi tudi slovenska kultura in narodna vprašanja našla v tisku teh narodnosti, posebno v svobodnem svetu, večji odmev. Največ so v tem pogledu naredili gotovo Ukrajinci, ko so v Buenos Airesu omogočili na podružnici svoje univerze sv. Kli-menta tudi slovenski oddelek. To je gotovo zgodovinska vez, na kateri se bodo osnovali odnosi med Ljubljano in Kijevom, kadar se bo Ukrajina osvobodila svojega “bratskega” zatiralca v Moskvi. S podobnimi večjimi ali manjšimi uspehi je mogoče že. sedaj oblikovati osnovo za ogrske monarhije, ki jim je monarhija zanikala, seveda še zdaleč -ne tako kot danes Moskva ali Beograd, njihov narodnostni obstoj. Wilsonova deklaracija o samostojnosti narodov, ki je zrušila monarhijo, je bila večinoma prav p o s 1 e d ica Masarykovih idej. Slovenci , v svetu lahko opravijo pomembno delo posebno na področju širjenja slovenske narodnostne in kulturne informacije, to je, s posredovanjem pravih-informacij- svetovnemu tisku, tako kot je bil npr. komentar Božiča o koroških Slovencih v brazilskem “O Estado de Sao Paulo”, največjem časniku v Južni Ameriki, ali v “Chicago Tribune” ali kanadskem “Atlantic”. Potem, iskanje občil za objavo slovenskih literarnih del, posebno odlomkov iz moderne prihodnje stike Slovencev z drugimi narodi. In ta vloga pritiče predvsem ravno Slovencem v svetu! R. L. Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 Darovi za Slovenski starostni dom v Olevelandu CLEVELAND, O. — Za Slovenski starostni dom so od zadnjič darovali: Po $5: M/M Frank Slejko Sr. v spomin Tonvja Kolenca v Penna., Louis Stavanja v spomin Laurenca Kokala, Stella Vokač v spomin Stanleyja An-dolka; $2': M/M . Ronald Dawson v spomin Margaret Bereš. . Darovi v spomin Stanleyja Andoleka Po $15: Eleanor Andolek, M/M Albert Božic. V spomin Andrewa Bozicha $20: M/M Roy Hunter; po $10: Margaret Bregar, M/M Ray Kominsky, Association of Slovenian National Homes; po $5: Louise Carley, Josephine Glazar, M/M Golobic, Irene Nosse. V spomin Jacka Gerbecka $25: Mrs. Jack Gerbeck; $10: Matt & Rose Križman; po $5: Rose Grmsek in M/M Andrew Kovach. V spoihin Mary Kovacic $25: Ernest & Anne Urbas po $5: Alice Boyce, Jean Fabian, M/M Edward Fullerton. Joseph Okoi'n, M/M John Zgonc; $1: M/M F. J. Boyce. V spomin Johna Misicha $10: Josephine & Frances Debevec; $5: M/M Ludvik Krnel. V spomin Eve - Pavetits Po $5: M/M Paul Goryanes, M/M Jim Herak, M/M Edward Marinčič, Sue & Hector Rodriguez; $1: M/M Joseph Boyce. V spomin Johna Pečjaka Po $10: Jos. & Stevie Birk in M/M Joseph Moze Jr. V spomin Franka Posavca Po $10: Mary Obreza, Mrs. Frank Jevec; - $5: Frank in Louise Derdich. V spomin Anne Pucel Po $10: M/M Luther Jenkins, Vera Prather (mami v spomin), M/M John Ulle (mami v spomin). V spomin Joa Rozenberger-ja $10: Frank in Mary Bubnič; $5: Stefi Paliska. V spomin Johna Shege Po $5: SNPJ Cleveland Youth Board, M/M Kerchner. po $5: Irene Nosse v spomin Stanleyja Špeharja, Slavica Fisher v spomin Ivanke Shiffrer; $50: Tony- Mrak v spomin Franka in Ivane Shiffrer. Prisrčna hvala vsem za radodarne darove, neutrudljivo delo in dobro voljo napram Slovenskemu domu na ostarele. Brez tega ne bi bilo mogoče napredovati. Prosim, da nam oprostite, ako nismo točni s poročilom, ker vzame čas, predno je vsak dar pravilno zaznamovan. Hvala lepa! Za odbor: Cecelia Wolf V spomin Ann Snyder Po $5: Nettie Bukovnik, Frances .Eržen, M/M Frank Rodgers. V spomin Diane Salamon ■ Po $25: M/M Anthony Pogorelec, M'M Rudolph Solamoh; $15: Hrovat družina (Glen- brook Blvd.) ; po $10: Josephine Boyance, Lodge No. 5 SNPJ; po $5: Frances Lunka, M/M George Perpich, Hibbing, Minn, V spomin Victorja Zeleta Po $15: M/M Robert Black, Cleveland Federation of SNPJ Lodges, Noble Lodge Local No. 1108; $10: William Grmek, po $5: M/M Neil Billfy, Fren-ton, Mich., Robert & Betty Grossman, Frank Hanley družina, Patricia Hanley. $10: William Grmek; V Čadski republiki prevzeli vlado vojaki čadska republika, revna dr žava na prehodn'em ozemlju iz Sahare na jug, se je preteklo nedeljo uvrstila med države Afrike z vojaškimi vladami. ; NDJAMENA, Čad. - Čadska republika je bila nekdaj del Francoske ekvatorialne Afrike, pa postala neodvisna republika, ko se je De Gaulle odločil dati francoskim kolonijam v Afriki neodvisnost. Obsežno ozemlje je napol puščavsko in sorazmerno, redko naseljeno. Vsega skupaj naj ibi imelo kake 3.5 milijona prebivalcev, delno Arabcev delno črncev. Oblast je prišla v roke črncev, predsednik republike je bil črni Ngarta Tdmbaibaye, ki je v zadnjih letih začel obnavljati črnske plemenske navade z vsem njihovimi barbarskimi po sebnostmi. Tp je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo med vladajočo plastjo, kar je privedlo do upora vojakov. Ti so v nedeljo obkolili vladno palačo in pc kratkem boju prevladali. Predsednik je bil ubit in zmagoviti vojaki so oklicali novo vlado. Gen. Noel Odingar je pozval vse k miru in redu ter izrazil upanje, da se francoska vojaška posadka ne bo vmešala v “notranje zadeve” republike. Francoski vojaški oddelek je v glavnem mestu, nekdanjem Fort La-my, na prošnjo vlade, ki jo je podpiral v bojih z upornimi is lamskimi plemeni na severovzhodu države. Te je do pred d verni leti podpirala Libija, pa podporo ustavila, ko je republika čad prekinila diplomatske zveze z Izraelom. Chryslerjevi avti 1976 z računalniki DETROIT, Mich. — Chrysler Corporation je objavila, da bo del svojih avtomobilov * letnika 1976, ki bodo prišli na trg v letošnji jeseni, opremila z motorji na računalnike. Ti bodo omogočili boljšo .uporabo gasolina in zmanjšali njegovo rabo nekako 5%, kar bo pocenilo vožnjo. Novi način urejanja motorjev bo zmanjšal tudi nesnago v izpuhu. Avtomobili opremljeni z novo vrsto motorjev ne bodo nič dražji od ostalih. Nasilja v žolah rastejo Nasilja in uničevanje v šolah stanejo letno davkoplačevalce v ZDA pol bilijona dolarjev. AIR CONDITIONING, PLUMBING, REFRIGERATION and ELECTRICAL WORK - REASONABLE RATES - Call.. John's Refrigeration 85!-8700 Insured & Bonded Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-TICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ’ 5425, Waterloo Kd. 481-2227 MALI OGLASI APARTMENT FOR RENT Lake Shore Blvd. Neff Rd. area. 1 bedroom. Call 481-2497. (61) House for Sale SHARP. 3 bedroom aluminum bungalow. Must see at $19,900.00 Possible G.L Assumption 7.5% Grovewood. — 486-8614. -(62) By Owner Open Sunday 2 to 5 at 16114 Huntmere Ave., 2-family, 5-5 modern kitchen. (62) For rent 3 rooms newly decorated, at 1206 Norwood. Call 842-0072 (10,11,17,18 apr) JL JI Je )jOLGCAS? —Mrdzevka-v zivalskemjvrtu v Bronxu v New Yorku se je postavila na zadnje noge in si ogleduje svet izven svojega bivališča. - v spo- RAZNI DAROVI $15: Agnes Turkovich min očeta Johna Shege; $10: Ass’n, of Slovenian National Homes v spomin Johna j Lekana; $10: Lodge No. 5 SNPJ v spomin Anne Videnšek; WASHINGTON, D.C. — Senatni pododbor, ki proučuje razmere v naših javnih šolah, je piišel do zaključka, da stanejo nasilja in uničevanje javne u-prave skupno po vsej deželi o-koli 500 milijonov dolarjev. U-ničevanje obsega šolska poslopja, šolsko upravo in knjige. Obseg nasilij se je v dveh letih podvojil. Letno je bilo v teh -šolah skupno preko 100 umorov, i V letu 1973 je bilo najmanj 70,000 resnih napadov na učiteljstvo, izgredi so dosegli raven resne krize in spravili v nevarnost izvajanje nalog, ki jih šole imajo. Senatni pododbor za mladostno zločinstvo je odkril, da je teženje k nasiljem v ameriških šolah preko “zadnjega desetletja v stalnem in vznemirljivem Porastu . Svoje poročilo naslanja pododbor na 18-mesečno študijo in na odgovore, ki jih je dobil na vprašalne pole iz 757 šolskih okrajev, kot je to pretekli teden objavil načelnik podedbo-ia sen. Birch Bayh, demokrat iz Indiane. Okoli 30% tovornjakov ZDA je v 115 mestih. EUCLID — ZIDANA hiša, za dve družini, pet let stara, po b in 6 sob vsako stanovanje, tri spalnice, IVz kopalnica, jedilna soba, razdeljena klet in dvojna priključena garaža. NOV ZIDAN RANČ delan po naročilu, tri spalnice, jedilna soba, kuhinja z vdelane posebnosti, V/z kopalnica. Polna klet. Poslužite se prilike ko dobite davčni povratek na ta dom. OD E. 185 CESTE Lake Shore okolica, Colonial z tremi spalnicami, nova kuhinja, jedilna soba, klet, garaža. Privilegije za obrežje. $27,500. UPSON REALTY UMLA 499 E. 2G0 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. . ? ' (62) EUCLID Cute bungalow-, 6 rooms, rec. room, scenic area, close to church and school. Open for inspection evenings 7:30 to 8:30 and Saturday and Sunday 2 to 5 p.m. 19970 Grand Blvd. 481-2997 or 951-3351. _______________' (61) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Maiy’» Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) RADI BI DOBILI žensko ali moškega da bi gospodinjila 90. letnemu možu. Mora stanovati z nami. V Euclid, O. Kličite 943-3660 ______ (62) HELP WANTED FEMALE Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Plača $500 mesečno. Kličite 449-4594 , m Karl H. Waggerl LETO GOSPODOVO Roman PREVEDEL* FRANCE KUNSTELJ 4^*joqooooofyxacooouooacacoooocx>c<5oooogiocri^i JL David vzdihuje in godrnja iz človek, kmetski sin. prazne globine trebuha, saj je že svetel dan, da mora; dekli vre-, či kaj močnega v okno. Ali ko se skloni, da bi poiskal kak primeren kamen, pride za njim dekla iz hleva in res nese že vedro mleka v vsaki roki. David, kaj je to mogoče? Spij svojo kavo v kuhinji, reče, in potlej pojdi spat v božjem imenu! Samo v samokolnici ne, jo rabim, pridoda. Drugi dan se je izkazalo, zakaj je moral kmet na Voglu ponoči žgati luč v izbi. Babica prinese h krstu otroka, dečka. Da, Kristina je porodila, zato ji je bil postal modrc pretesen. Napadlo jo je čisto nepričakovano, zakaj otrok je prišel kaka dva meseca prezgodaj na svet, kakor računa mati. Ali potem je prinesla na dan vendar pravega hrusta, vseskozi pravega po meri in teži, ni to znamenito? Babica položi otroka v župni kuhinji nja mizo in se nekoliko oddahne, kmet pa je šel po botra. Kaj menite, katerega bo neki pripeljal, gozdnega čuvaja vendar ne? Deček ima temne oči, poglejte, in tudi lasje so črni, oh, oh! Tu se je morala mati enkrat Zmotiti, saj sama je vendar plava, skoraj malce svetlejša ko kmet, da o nosu, ki ga ima otrok, ne govorimo. Je bil kdaj takšen nos na Voglu? A vseeno, naj bo že tak ali tak, Očetu je otrok po volji. Takšni so možje. Da se le dere in ima roko in nogo, pa so že vsi iz aebe, kakor da ni prej še nikomur tako uspelo. Tudi boter hvali otroka, všečen sosed, da, že ‘mežika in vpije, na ročicah ima dvakrat pd pet, prstov, to je vse v pravem redu. Še enkrat4ga je treba previti, potem , mu bodo dali v naročje ta sveženj, z božjo pomočjo ga . bo nesel pred sabo in prinesel nepoškodovanega v cerkev. 1 Župnik odkrije krstni kamen, starinsko skodelo, iz enega samega kamna izsekano. Stopi pod vrata in pozdravi človeškega otroka v hiši Gospodovi, mu: položi zrno soli — Resnice na jezik in omoči s slino odprtine čutov, kakor je storil Učenik s slepcem in gluhonemim, ko ju je ozdravil. Otrok se odpove hudobnemu duhu in vsem njegovim delom, tocte bridkost življenja bo srčno sprejel, kakor to Gošpod uredi in želi. In župnik da ime temu brezi-menjaku: Adam, to je: iz zemlje vzet, mazili ga s svetim oljem in mu vlije na teme vodo iz Jordana ... Adam ne ve, kako se mu godi. Morda bo kmalu spet ugasnila drobcena iskra življenja v otrokovih črnih očeh. Morda pa se bo tema zjasnila, rastel bo in umel, da je Adam, In tudi st- vari ga bodo po tem imenu spoznale za svojega gospoda. Polagoma mu bodo zaupali izbo in______________o______ ^ ^ hišo, potem živino, polja okrog, , življenja in da je zunaj v tujini delo in njega stalni tok v spre- to življenje lažje in prijetnejše, membi letnin časov. Nekega Adam bi seveda ne zapustil ta- dne bo sam vzel v roke prvo orodje, to bodo grablje, kosa; oče mu bo pokazal, kako je treba koso sukati. Adam bo imel svoje veselje, če bo rasla krma vsa sočna po travnikih, skrb ga bo trla, če bo padel sneg na napo zrelo pšenico, in drugo pomlad bo kljub temu poskusil z oranjem. Da, Bog daj, da bi tako prišlo, da ne bodo te temne oči počivale na zemlji manj zapuščeno in potrpežljivo in da bi nikoli ne ločil pogleda od nje, ki nosi očetovo ime. Nekoč bi lahko nenadoma zapazile, kako je svet širok, kako dolgočasno je delo kmečkega POTRPEŽLJIV STRAŽAR — Vojaki ZN med izraelskimi in egiptskimi četami v Sinaju so napravili iz konzervnih kanglic in cunj '‘stražarja’” ter ga postavili k prehodu. Glejte TV in pazite, če boste zadeli na Ohijski loteriji! Glejte ta četrtek zvečer, ko bodo potegnjene številke Ohijske loterije neposredno pred televizijsko kamero. Preglejte vaše številke Ohijske loterije, da vidite, če ste trenutni dobitnik. Glejte, kako bo neki stečnež.dobil glavno nagrado $300,000! Glejte “Ohio Lottery Buckeye ‘300’” vsak četrtek zvečer! Glejte dobitnike v četrtek ob 7,30 zvečer na kanalu 5 WEWS! O t^AWk4S'^ž4'ž4!y l F51 00/00/00 00000 L 0000 - 000 AD J136 koj vsega in^se dvignil in šel od delom. In Če bi prišlo tako da- rok v usta. Nič čudno, če bi se tod, vsaj spočetka še ne. Le spro- leč, tedaj bi še zmeraj ne bilo navsezadnje tega preobjedel, vse ščevati bi se začel pri delu, sku- stroja, ki bi mu pokrival streho, šal bi se izogniti bremenu, ki bi praznil hlev ali popravljal pluga nenadoma začutil. Pridobil tove, preostalo bi sto prijemov bi. rad časa, nekaj prostih ur.. za delo in nobeden bi ga več ne IVzrok,-če bi mu vse kar tako v Zato bi bil napreden in. bi pri- veselil. Življenja bi se ne naši-! razpadlo! Njiva bi tega nesel na kmetijo stroje, da bi til, o, nikakor, samo dela, ki ne j ne bila kriva, naj leži prisojno proč vrgel in šel. Toda kaj bi le bilo povod temu, saj bi moralo imeti vendar V MESTNI DŽUNGLI — Propadajoči del velemest so neke vrste džungla. Tale fantiča v delu New Yorka hočeta ta vtis še povečati, ko se spuščata od poslopja do poslopja z vrvmi kot Tarzan na ovijalkah po pravi džungli. • , prihranil pri košnji krme in pri spada k življenju, bi menil, (obračanju sena. , . j Povrh bi moral torej se stroje Pa polja so navajena na roč- plačati in tega bi ne zmogel, kaj-no delo, ne na stroje, ali kakor ti polja bi rodila, samo zanj, ne bi to že pač utegnilo biti. Stroj za stroj. Moral'bi prodati ovse-bi seveda krmo dobro obračal, no njivo, zatem konja, ki bi oves ali kmet bi slabo kosil, moral bi žrl, kar drugega za. drugim. In imeti tudi stroj, vsekakor bi se bilo bi. od leta do leta slabše, mu zdelo za rhalo, da bi zapra- sena zmeraj manj, samo še polovil toliko ur s tem dolgočasnim vične letine, bedno življenje iz ali osojno, tudi delo samo ne, ali kak- poseben blagoslov pri tem. Ali vse to, kmet. in njegova zemlja, njegova hiša in kmetija, j to je; edinstveno- živeče bitje v božji roki, neuničljivo v utrudljivem delu, trdno na sebi počivajoče v svojem redu. - Ne, Bog bo pomagal, da ^ mali Adam spoznal to skrivnoS ko bo prišel njegov čas, pa rt že ima črne ali svetle oči. Tako meni tudi njegov bote S tem lahko računaš, pravi. misliš, kako mi je na trebV stopil, ko mu je voda tekla ^ teme! Reci, kar češ, to je ;v' liko za njegovo starost. In potem se zgodi, da dete, ki je brez moči. in je ^ pravkar krščeno, dobršen & prej vkreber in domov kakor P dva krepka očeta, telesni in hovni. Skozi brzice. Pri veslaških tekmah na reki Vermillion je treba tudi skozi brzice, kar ni vedno varno. To sta poskusila letos na Vermilliori reki pri Fremontu v Z žalostnim srcem naznanjam, da je umrl v Ljubljani v starosti 60 let moj brat dvojček JULIJ STOJAN ( (bivši uradnik Poštne hranilnice) žalujoči ostali: ETA, žena STANE, LAWRENCE, brata MARIJA, NEŽA, JOŽEFA, sestre ter ostalo sorodstvo. Ohiu Herman Jaworski Jr. in Bruce Miško. Spodnji posnetki pokažejo, kako se jima je godilo. Tekme so za nju letos bile s tem opravljene .. Za vsakovrstna tiskarska dela »e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland Sj Ohio tel. HE 1-0628 , i _ TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. . m Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE